Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37.338 . Gorica 33.82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo PRIMORSKI DNEVNIK TRST, sobota 12. decembra 1959 Leto XV. . Št. 294; (4448) UREDNIŠTVO: UU MONTECCHI it. C, II. nad. — TELEFON IMM IN »4-63» — Postni predal 559 — UPRAVA; UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — NAROČNINA; mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir. letno 1000 lir - Tei. St. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. PelUco UL — TeL 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 ta od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStnl tekoči račun: Založništvo OGLASOV: Za vsak mm višine v Strini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 Ur beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 34., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6U0-7U/3-H75 Razvoj krize deželne vlade na Siciliji Vse kaže, da bo deželna vlada verjetno sestavljena iz KD, PSI, USCS in PSDI Ponarejevanje živil pred senatom in poslansko zbornico - Vlada bo danes razpravljala o Južni Tirolski (Od našega dopisnika) RIM, 11. — Že v torek se bo sestala na Siciliji Pa so objavili po seji V(j0)ega deželnega odbora izjava’> kateri so ponovno pou-llSrl veljavnost programa j,]; z zadoščenjem so spreva na znanje izjavo 46 (t. j. ,0 "»e) deželnih poslancev ki la«, teval' nadaljevanje Mi-tOor°Ve v'a<^e’ sklenili so, da bgr?« Parlamentarna skupina člist- nadaljevati z avtono-hra r ° borbo, za katero so . željo, da bi prejela S. ^lrao Podporo. m se je tudi tajništvo skupine de-La . poslancev; poslanec a j?a je poročal o razgovorih Ča .°rom v Rimu ter dejal 'hin* i^e P°i‘hčni tajnik KD Pari« s stališčem, ki ga je 8 . mentarna skupina zavzela z se je da so med !tri.fV0Id sicilijanskih demo-toa, lauskih prvakov z Mo-Uači, na»tali hudi spori glede te j,a rešitve sicilijanske kri-uPčno pa so sklenili, da laj.-^adeli z razgovori z Ml tzom X « floro It Toda jasno je, da ateri,m njegovi «dorotejci», '>gel0PriStaŠ’ Je D Si Siciliji . nameravajo zahte-Milazza take pogoje, Mor- 011 ne more sprejeti. Sev-,.se je posvetoval tudi s '»rja*?® in Scelbo, ki zago- 1 - «* VJV.C1UU, ni “ta tako vlado na Siciliji, ki ne bi kompromitirala sedanje desničarske vlade. Zelo zanimivo pa je dejstvo, da je v Rimu Michelini kot tajnik MSI danes med drugim poudaril, da je obstajal med krščansko demokracijo in MSI pisan sporazum ter na podlagi tega sporazuma zahteval izvolitev »protisocialkomuni-stične vlade«. Jutri bo v Rimu napovedana seja vlade. Danes so uradno sporočili, da bo na dnevnem redu med drugim tudi vprašanje izvajanja avtonomnega statuta za deželo «Tridentiiv sko-Visoko Poadižjei). Zunanji minister Pella je sprejel zunanjega ministra ZAR, Favzija, in se z njim pogovarjal o odnosih med obema državama, zlasti pa o gospodarskem sodelovanju. Pri tem se poudarja, da med Egiptom in Italijo ni nobenega nerešenega vprašanja, ker so ti odnosi na podlagi prijateljstva in sode-lovanja- Pellov podtajnik Folchl pa je napisal za neki milanski tednik članek pod naslovom «Bodočnost Evrope se je že začela«, v katerem poudarja e-notnost Evrope, ki da ni prav nič enostavna, temveč da je «vprašanje življenja in smrti«. «V svetu, v katerem se velika izvenevropska naroda, dva ogromna velikana, ki stojita ob straneh naše celine, borita za premoč na področju znanosti, za obvladanje medplanetarnih prostorov, se Evropa ne sme odreči napredku: razdeljena bi tvegala, da postane manj razvito področje,« piše Folchi. O ponarejenih živilih so danes razpravljali v poslanski zbornici in senatu. Poslanci so odobrili nujni postopek za socialistični predlog o parlamentarni preiskavi prevar in o ponarejenih živilih. Predlog predvideva ugotavljanje stvarnega položaja v državi na tem področju, parlamentarna preiskovalna komisija pa bo morala ugotoviti predvsem: alrazsež-nost pojava prevar in pona-rejevania. b) učinke in posledice tega pojava na zdravje prebivalstva, c) obsežnost negativnih posledic in č) sedanje stanje tehničnih in zakono-dajnih sredstev zk nadzorstvo ter zatiranje prevar. Jutri se bo razprava o tem nadaljevala. Senatorji pa so razpravljali o resolucijah, interpelacijah in vprašanjih glede ponarejanja oljčnega oija in drugega živeža. Med drugim je govoril tudi minister za zdravstvo, Giardina, ki je povedal, da so v pokrajinskih laboratorijih za higijeno analizirali 1,289.120 vzorcev raznega živeža in da znaša število zdravstvenih nameščen- cev za nadzorstvo nad proizvodnjo in trgovino živeža in pijač 1300, ta/ko da pride po en nadzornik na 37.000 prebivalcev. v letih 1957-58 so varnostni organi izvršili 106.855 kontrolnih operacij pri nadzorovanju mesa. Minister je dejal, da dosedanje kazni, ki so pretežno denarne, ne morejo omejiti prevar ter so zaradi tega potrebni je nadaljnji zakonski ukrepi. Nato je še omenil dosedanja dva ukrepa vlade glede klasiliKacije olja, ki ju parlament mora še odobriti. Po ministrovem mnenju je razburjanje javnega mnenja v teh zadnjih časih neupravičeno, češ da se pretirava, kar •lahko pripelje do nasprotnih učinkov. Za KPI je govoril komunistični senator Spezzano, ki je izjavil, da bodo senatorji KPI glasovali za resolucijo senatorja Sansoneja, ki kritizira vse vladno delovanje na tem področju. Toda na glasovanju, ki je sledilo, je bila Sansone-jeva resplucija zavrnjena. Odobrena pa je bila resolucija senatorja Desane, ki poziva vlado, naj izvaja odločno politiko glede živeža in poskrbi za revizijo zadevne zakonodaje. A. P. LAGOS. 11. — Okoli deset tisoč železničarjev v Nigeriji je včeraj demonstriralo proti evropskim voditeljem. Posredovala je policija, ki je metala na demonstrante solzilne bombe. Bilo je 37 ranjenih, aretirali pa so 168 demonstrantov. Spopadi med demonstranti in policijo so bili zelo ostri, tako da je morala policija zahtevati pomoč. P1ETR0 NENNI PRI TITU Skupščina jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice BEOGRAD, 11. — Predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Josip Broz Tito je sprejel danes ob 11.30 tajnika Socialistične stranke Italije Pietra Nenni-ja in člana CK Nino Foglia-resija in ju zadržal na kosilu. Sprejema in kosila so se udeležili tudi člani predsedstva zveznega odbora Socialistične zveze Aleksander Ran-kovič, Jovan Veselinov in Veljko Vlahovič. Danes popoldne sta Pietro Nenni in Nino Fogliaresi obiskala tovarno motorjev v Rakovici, kjer sta se razgo-varjala s člani delavskega sveta in se zanimala za vprašanja delavskega upravljanja ter za delo sindikata v podjetju. III. redna letna skupščina jugoslovansko - italijanske trgovinske zbornice, ki se je danes sestala v Beogradu, se je zavzela za razširitev in liberalizacijo uvoza jugoslovanskih izdelkov v Italijo. Člani zbornice menijo, da brez liberalizacije jugoslovan. skega izvoza ni mogoče stabilizirati blagovne izmenjave med obema državama na višji stopnji, jugoslovansko - italijanska trgovinska zbornica se poleg tega še nadalje zavzema za spremembo strukture jugoslovanskega izvoza v Italijo, ki se lahko, doseže s povečanim izvozom polgotovih in gotovih izdelkov. Zbornica meni da je treba začeti ustvarjali širšo osnovo za dolgoročno sodelovanje na področju tehničnega gospodarskega in industrijskega sodelovanja med obema državama. ---«i---- Aretacije komunistov v BONN, 11. — Te dni so na vsem zahodnonemškem o-zemlju izvršili več aretacij članov komunistične stranke, ki je v Zahodni Nemčiji prepovedana. Zaplenili so tudi mnogo komunistične literature in drugih dokumentov. Vrhovno zvezno sodišče v Karlsruhe je nocoj uradno sporočilo, da so v sedmih deželah aretirali 47 ljudi med aretacijami, ki so se začele v torek in so se končale včeraj. Poročilo pravi, da so aretirani razdeljevali tednik z naslovom «Svobodno ljudstvo« in drugi material, ki se je delno tiskal v Vzhodni Nemčiji. Enajst ljudi bodo sodili pred vrhovnim zveznim sodiščem, druge pa pred rednimi sodišči. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiifiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuAi Častni doktorat predsedniku ZDA na delhijski univerzi Eisenhower za mednarodni zakonik ki naj spodrine uporabljanje sile «Če se izognemo oboroženemu spopadu, zmagajo vsi» - Nehru poudarja, da se bo vedno izogibal vojaškim paktom NOVI DELHI, 11. — Tretji dan Eisenhowerjeve-ga bivanja v Indiji se je začel z njegovim sestankom s približno dva tisoč Američani, ki živijo v Novem Delhiju in ki so se zbrali v ameriškem poslaništvu. Pozneje je Eisenhov/er odšel na univerzo v Novem Delhiju, kjer so mu podelili častni doktorat za pravne vede. Med potjo do univerze ga je pozdravljala ogromna množica, ki ga je obsipavala s cvetjem po indijskem običaju. Na univerzi je predsednika prisrčno pozdravilo več tisoč študentov. Diplomo o častnem doktoratu mu je izročil podpredsednik Indije, Rada Krišnan ki je tudi rektor univerze. Pri tem je poudaril, da univerza v Novem Delhiju «ne priznava nobene razlike v razredih, veri ali plemenu«. Dodal je, da «svet sestavlja danes eno samo skupnost« in je nadaljeval: «Na lem smo, da damo novo smer človeški usodi, zlasti s tem, da podpiramo zmanjšanje oborožitve in enake pravice za vse ljudi.« Govoril je zatem Eisenho-wer, ki je predvsem poudarjal mir, razumevanje za pogajanja v mednarodnih sporih, neuporabljanje sile in razorožitev. Se posebno je govoril o mednarodnem pravu in o njegovi funkciji, da se napravi konec tll|itiiiitmilllttl|||t||||||||m|l|llltlll,lllllinl„|||,||j„l|ii|i„|||,mii,iiil|||||l|,„|,||l„,||ll|ll,llllllllllllllllllll|,|„|„|„„||l,tM||„|,|„IIN„w titanski laburisti protestirajo Proti atomskemu oboroževanju Nemčije Angleško-nemški karteli za skupno izdelovanje orožja? - Pogajanja * nemškimi generali v Londonu - Nordstad predlaga, naj NATO postane <četrta atomska sila» i>Ndon, n Sto deset Hdai' čn'h poslancev, ki pri-t>0d poyečini levemu krilu, n^iio Parlamen,arno re-l * katero obsojajo, da dobavlja Zahodni i? brit« *, Popolno privolitvi-? 0itiske- v'ado> taktično realen orozie in izstrelke z ,!v» v] ?m°gljivostjo», in poit0 oV,l ’-.nai prepreči atom-:4ltler °rozitev Nemčije, vsaj haii,?-e...ne konča konferen-ija . isjih. Drugi del resolu-,Jj»I JJrv,otno bolj ostro ob-]ii!ake, ki jo je ,!.*°ngres glede nemške i« tožit,,'"®.'" Ktcue nemsue n,*' a tem kongresu »t a a,hreč sklenilo, da je U0,>>slte«repre^‘t* dobavljanje Kočijisa, orožja Zahodni i.&ravii.,'dokler se ne bodo jo je blaatavlia,r®"T se ne nouo t, ’ ki - u moznosti sporazu-, 4jih nudi konferenca konferenca I?*'1, danvi^?ke danes za-WiiS,)ora>, *ni nikoli krši- ij lohi leta 1954 o do- li« *«. n • ®' nemške oboro-V81 bui;°,Ja5ni,Ij Foreign Of-i» l?klii,x ,zadevo odprto, ker šiW0,heni«U^ možnosti revizi-SSlu^"lh dogovorov. Po blJ0’ (laopaz°valcev ni izkljuti« iasn« zaradi pomanjica-& l&t?‘aUa*a vlade ve-Pri.ir e opot-ioile na tijbo rV*|l)ena sprejeti ome-tavii„r io. O tem bodo .Seji Prihodnji teden H;., Petične skupine, kusija je postala nuj- na predvsem zaradi številnih pobud britanskih oblasti v zadnjem času za tesno angle-ško-nemško sodelovanje pri izdelovanju orožja. Angleški in zahodnonemški obrambni minister sta sl izmenjala obiske, sedaj pa je v Londonu skupina nemških generalov, ki se razgovarjajo o izdelovanju an-gleško-nemškega tanika. Poleg tega so ze javili, da bodo dobavljali Zahodni Nemčiji angleške izstrelke «Blue Water», ki bi jih lahko izdelovali z nemško pomočjo. Omenjeni izstrelek lahko nosi jedrski naboj. Zato so se številni Angleži spraševali, čemu ga Nemci želijo imeti, če ne mislijo, da bodo lahko imeli tudi jedrski naboj. Isto velja tudi za ameriški izstrelek «Mace», o katerem je bonnski obrambni minister včeraj sporočil, da ga bodo kupili. Veliko razburjenje je davi povzročila informacija «Daily Expressa*, da sta sc londonska in bonnska vlada sporazumeli o ustanovitvi pravih • kartelov, med angleškimi in nemškimi podjetji za izdelovanje letal. (Rolls-Royce in Ma' riti, ker so pogajanja med nemškimi in angleškimi generali še v teku. (Nad vrata o-brambnega ministra, kjer se pogajajo, so obesili napis: • Razgovori o filozofiji tanka«). Spričo takega stanja se mnogi sprašujejo, ali niso imeli prav tisti, ki so trdili, da so med Adenauerjevim obiskom v Londonu govorili o ponovni oborožitvi in ne o razorožitvi. Politični odbor komunistične stranke je danes objavil manifest v katerem govori o .tajnem angleško-nemškem sporazumu o oborožitvi« in obtožuje vlado, da »opremlja nemške militariste z atomskimi izstrelki in s tem vrši najbolj podlo izdajstvo britanskega ljudstva od časa Monakovega dalje«. Zvedelo se je da je vrhovni poveljnik NATO general Nor-stad predlagal, naj NATO postane »četrta atomska sila sveta«. V govoru, ki ga je nedavno imel v ZDA in ki so ga objavili šele danes, je general Norstad poudarjal, da mora NATO biti udeležena pri ustvaritvi »večdržavne atom- schinenfabrik Augsburg iz ske oblasti«, ki naj Viadzoruje Nuerenberga), tankov (Krupp) sedanje jedrsko orožje v Evin izstrelkov z atomskim na- ropi. bojem. Foreign Office in o- Po mnenju opazovalcev ^je brambno ministrstvo sta zade-vo le delno zanikala. Zatrju« jejo, da obstaja sporazum za izdelovanje latal, toda nima nič kaj opraviti s »kartelom«, ki bi pomenil skupno lastnino delnic in mešano vodstvo. O tanku pa ni mogoče še govo* ta predlog poizkus Norstada, da pripravi de Gaulla do tega, da dovoli, da se v Franciji namesti atomsko orožje pod nadzorstvom nove oblasti, ter da se odpove raziskovanjem za izdelavo francoske atomske bombe. ssamomorilnemu vojnemu tekmovanju«. Izrekel se je za «program množične izmenjave in medsebojnega razumevanja med univerzami«. Izjavil je, da ameriški znanstveniki skrbno proučujejo politična, socialna in gospodarska vprašanja «veliike demokratične izkušnje v Indiji« in je dodal, da «ta napor izraža naraščajoče prepričanje v ZDA, da nobena država ne more ali ne bi smela živeti ločena od gibanja drugih kultur«. • Svet, ki se naglo spreminja in je v polnem gospodarskem razvoju, mora biti tudi svet prava,« je nadaljeval Eisenho-wer. «Prišel je trenutek, ko je potrebno vrniti pravu njegovo pravo vlogo v mednarodnih zadevah, kakor se to dogaja v notranjih zadevah.« Izrekel je priznanje mednarodnemu sodišču v Haagu in ga označil za «temeljni kamen tega ustroja«. Dodal je: «Drugi važen ikamen te strukture mora biti zakonik mednarodnega prava, ki naj bo primeren za spreminjajoče se zahteve današnjega sveta. Tak mednarodni zakonik ima življenjsko važ-ijost za vse načrte za nagel gospodarski ražvoj vsega sveta.« Poudaril-je zatem potrebo spoštovanja odločitev sodišč in je nadaljeval: «Ce neiki mednarodni spor pripelje do oboroženega spopada, zgubijo vsi. Ce se izognemo oboroženemu spopadu, zmagajo vsi. Bolje je včasih zgubiti eno točiko pred mednarodnim sodiščem in u-stvariti svet, v katerem naj vsakdo živi v miru ob vladanju zakona.« Pozval je nato univerze, naj vršijo svojo funkcijo v tem smislu, in je dejal: ((Predlagam, da v času, ko vlade razpravljajo o konferenci nekaterih najvišjih, naj univerze proučijo množični program izmenjave in medsebojnega sporazumevanja med mladino, zato da se postavijo v prvo vrsto tako plemenitega človeškega smotra, •ki je iskanje miru v pravičnosti.# Iz univerze je Eisenhovver odšel v ameriško poslaništvo, kjer je bilo kosilo na čast pred. sedniku indijske republike. Pozneje je Eisenhower odšel k otvoritvi kmetijske raz stave v Novem Delhiju. Raz stavo je uradno odprl predsednik indijske republike Pra-sad. Po priložnostnem govoru je Eisenhovver odšel s Prasa-dom k otvoritvi ameriškega paviljona. V svojem 'kratkem govoru je Eisenhovver med drugim izjavil: «V teh štirih besedah: prehranjevanje, družina, prijateljstvo, svoboda, so vsakodnevne potrebe, višji smotri, globoka čustva in trajne težnje, ki družijo Indijce in Američane pod isto zastavo, pod zastavo človeškega dostojanstva. Te štiri besede so močnejše 01} orožja in bomb, močnejše od gtrojev in denarja. Močnejše so od katerega koli cesarstva, ki je kdaj vladalo v preteklosti, ali ki bi grozilo v prihodnosti. Prijateljstvo pomeni, da bodo med narodi sveta izginili žalostna nevednost, strah in nevarnosti pred svitom znanja in razumevanja. Prišel je trenutek, ko moramo živeti vsi skupaj za naše medsebojno izboljšanjei ali pa bo- mo hudo trpeli, in to trpljenje ( sih intervencija tretjih lahko bo morda zadnje.« Predsednik indijske republike Prasad pa je izjavil: »Amerika je pokazala svetu pot na številnih področjih vštevši v kmetijski proizvodnji.« Nato je Prasad govoril o vprašanjih, ki nastajajo za indijsko kmetijstvo. Poudaril je, da je najtežavnejša ir. najnujnejša naloga ohranitev ravnotežja med kmetijsko proizvodnjo in o-gromnim številom prebivalstva, ki se mora prehranjevat ti in ki neprestano narašča. • Indija, je dejal Prasad. ima 400 milijonov prebivalcev, in to prebivalstvo narašča za 4 do 5 milijonov vsako leto.« Govoril je tudi predsednik indijske vlade Nehru, ki je iz. rekel prepričanje, da današnja nasprotja niso tako globoka, kakor nekateri mislijo. «Mi, je nadaljeval, vidimo v tej razstavi skupen napor v korist človeštva, in to kljub različnim ideologijam. Nikoli nisem slišal govoriti o ideološkem kmetijstvu, o ideološki znanosti ali o ideološki fiziki,« je zaključil Nehru. Nocoj je bil sprejem, na katerem je Nehru izjavil časnikarjem, da sta z Eisenhower-jem govorila o Kitajski na splošno in se nista dotaknila podrobnosti. Nista še govorila o Kašmiru; v glavnih obrisih pa sta govorila tudi o indijskih mejah. V intervjuju, ki ga je sinoči oddajala ameriška družba NBC, je Nehru izjavil, da Indija ne bo zahtevala od ZDA podpore v primeru kitajskega napada. Ugotovil je, da vča- še bolj zaplete položaj in o-stvari nova vprašanja. Dodal je: «Ne bom zahteval od ZDA, naj se obvežejo. Znana so mi prijateljska čustva Amerike in to mi zadostuje. Zahtevati obveznost pomeni prevzeti vojaške obveznosti, čemur se želim izogniti.« Demonstracije proti ZDA na Japonskem W ASHINGTON, 11. — Ameriški državni tajnik Herter je včeraj sporočil, da bo japonski ministrski predsednik Kiši prišel 20, juanuarja na uraden obisk v Washington. Izrekel je upanje, da bodo rešili vsa vprašanja, ki se tičejo podpisa varnostne pogodbe med Japonsko in ZDA, še pred prihodom Kišija. V Tokiu in po vsej Japonski so včeraj bile nove demonstracije proti reviziji japon-sko-ameriške varnostne pogodbe. V prestolnici so gl® povorke študentov in delavcev po glavnih ulicah in vzklikale proti vladi, štirje milijoni članov levičarskih sindikatov so demonstrirali na zborovanjih in s protestnimi stavkami. Železničarji so včeraj zjutraj začeli stavko, a so se pozneje vrnili na delo. Nad sto tisoč rudarjev je proglasilo 24-umo stavko. S Kunieve redne tiskovne konference v v- KREISKV OBISCE JUGOSLAVIJO Ocena njegovih zadnjih izjav ■ 0 sestanku Uvalica z de Caullom in o Kadarjevih izjavah na kongresu KP Madžarske (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je izjavil danes, da so se gospodarski odnosi med Jugoslavijo in Italijo zadnje leto ugodno razvijali in da so dosegli visoko stopnjo. Ti odnosi so sad obojestranske potrebe in se razvijajo v medsebojno korist. Italijanski minister za zunanjo trgovino Dino Del Bo, ki bo 17. decembra prispel na vabilo predsednika odbora za zunanjo trgovino Jugoslavije Ljuba Bambiča v Beograd, bo v razgovorih z jugoslovanskimi voditelji proučil razne strani gospodarskega sodelovanja in možnosti nadaljnje razširitve gospodarskih odnosov. Poleg tega bo Del Bo odprl razstavo italijanskega obrtništva v Beogradu. Na vprašanje našega dopisnika, kako komentira tisti del razprave v avstrijskem parlamentu, ki se nanaša na vprašanje jugoslovanske manjšine v Avstriji, in posebno izjavo zunanjega ministra dr. Kreiskega, je Kunc izjavil, da nima uradnega besedila izjave. »Toda na osnovi agencijskih vesti lahko rečem, da izjave zastopnikov obeh vladnih strank in izjavo zunanjega ministra dr. Kreiskega ocenjujemo kot pozitivno evolucijo v obravnavanju odnosov do Jugoslavije s strani odgovornih avstrijskih krogov, čeprav imamo pridržke do posameznih izjav. To velja tudi za izjavo, ki se nanaša na naše manjšine v Avstriji«, je izjavil Kunc. Dodal je še, da se z avstrijsko vlado vodijo razgovori o obisku zunanjega ministra Kreiskega Jugoslaviji. Datum obiska še ni določen. Minister Kreisky je po vesteh z Dunaja, danes na kosilu, ki so mu ga priredili tuji novinarji, prav tako potrdil, da bo obiskal Jugoslavijo in dodal, da datum obiska še ni določen. Drago Kunc je na vprašanja novinarjev potrdil, da je jugoslovanski veleposlanik v Parizu dr. Uvalič predvčerajšnjim prinesel predsedniku francoske republike de Gaullu ustno poročilo maršala Tita in da se je z njim razgovar-jal o vprašanjih, ki zanimajo obe drž'avi, in to »na liniji nadaljnjega izboljšanja medsebojnih odnosov«. »Menimo, je poudaril Kunc, da je kljub razlikam v pogledih na nekatera mednarodna vprašanja široko področje, na katerem se lahko razvija koristno sodelovanje za obe državi, za splošno sodelovanje in za utrditev miru na svetu«. V zvezi s poročili, ki so bila objavljena po obisku predsednika Eisenhowerja v Rimu, Ankari, Karačiju in Kabulu, je Kunc izjavil, da je znano jugoslovansko stališče, da o-sebni stiki najodgovornejših državnikov prispevajo k izboljšanju mednarodnega razumevanja in utrditvi miru, in izrazil prepričanje, da bo tudi potovanje Eisenhowerja prispevalo k uresničenju teh smotrov. Na vprašanje grškega dopisnika, kaj meni o vesteh, ki so se pojavile v delu zahodnega tiska o odložitvi obiska podpredsednika zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Kardelja Združenim ameriškim državam, kjer bi moral predavati na harvardski univerzi, in o vesteh o obisku predsednika Tita državam Latinske Amerike, je Kunc izjavil, da je bil obisk Kardelja v ZDA odložen zaradi Kardeljeve zaposlenosti in da mu o domnevnem obisku predsednika Tita državam Latinske Amerike v bližnji prihodnosti ni nič znanega. Ameriški časopis «News-week» je nedavno večkrat objavil vest o tajnem sestanku Tita in Hruščeva na romunski meji in vest. da je dogovorjeno potovanje maršala Tita v Moskvo, kateri je dodal trditev o »čiščenju partijskih funkcionarjev Jugoslavije po drugem plenumu CK ZKJ« in da je Tito sklenil obiskati države Latinske Amerike, ker ni bil povabljen na obisk v Združene ameriške države«. Pisanje časopisa «Newsweek» v zadnjem času. je izjavil Kunc, je dejansko drastičen primer novinarske neodgovornosti in načelnega širjenja neutemeljenih in izmišljenih vesti. Ker list nima in nikdar ni imel dopisnika v Jugoslaviji, se postavlja vprašanje, od kod dobiva te dezinformacije, in čemu služijo. Preseneča, da je del zahodnega tiska objavil te izmišljotine »Newsweeka», in obžalovati je, da «Newsweek» in večina listov niso objavili našega demantija«. V zvezi pisanjem grškega lista »Efefteria«, da balkanski pakt obstaja in da Beograd in Atene v polni meri izvajata njegova določila, je Drago Kunc poudaril, da je jugoslovansko stališče glede vojaških določb balkanskega sporazuma. znano. »Kar pa se tiče sodelovanja na političnem, go-SDodarskem in kulturnem področju, se v naših odnosih z Grčiio, je dodal Kunc, uspešno uresničuje. Naša želja je, da hi tako bilo tudi v odnosih s Turčijo. Sicer pa načela tega sodelovanja, ki so v bistvu identična z načeli aktiv- ne in miroljubne koeksistence, lahko koristno služijo za razvoj širšega sodelovania na Balkanu«, Na vprašanje, kako komentira tisti del govora Janoša Kadarja na kongresu madžarske socialistične delavske stranke, ki se nanaša na Jugoslavijo, je zastopnik državnega tajništva izjavil, da s» tisti del govora Kadarja, ki s« nanaša na izboljšanje odnosov med obema državama lahko ima za pozitivnega. »Toda, je izjavil Kunc, tisti del poročila, v katerem se govori o odnosih med obema partijama v preteklosti, o odnosih Jugo. slavije z Albanijo in Kitajsko, vsebuje neke že znane in popolnoma neutemeljene obtožbe proti Jugoslaviji in ZKJ. To lahko samo zaskrbljuje, ker predstavlja ponavljanje kompromitiranih napadov, ki ao samo zastrupljali medsebojne odnose. S trditvijo, da Jugoslavija napada Albanijo in Kitajsko, Kadar grobo preobrača dejansko stanje«. Na to izjavo Kunca je dopisnik »Nove Kitajske« skušal s statističnimi podatki dokazati trditve Kadarja. Dejal je namreč, da so jugoslovanski tisk in jugoslovanski voditelji od 20. agusta do 11, novembra izvršili nič manj kot 274 »frontalnih napadov na Kitajsko«. Kunc mu seveda ni ostal dolžan. »Mislim, da tisti, ki čita-jo jugoslovanski tisk, vedo razlikovati, kaj so napadi m kaj so odgovori na napade« je odgovoril Kunc. Kunc je nadalje obvestil novinarje, da bo jugoslovanska trgovinska delegacija, ki je danes odpotovala iz Beograda, obiskala Afganistan, kjer se bo razgovarjala o vzpostavitvi in razvoju gospodarskega sodelovanja, zatem Indijo, kjer se bo pogajala o trgovinskih sporazumih za leto 1960 in o drugih važnih vprašanjih gospodarskega sodelovanja, ter Pakistan, kjer bo razpravljala o nadaljnjih možnostih izmenjave in novih oblikah gospodarskega sodelovanja. B. B. ■iiiimiiiimiiiiniimitiHtiiiuiiMiiiimiHiiiniiiiniiiiimiiiiMniiiimiimMuminniiiniiimmiii Se ogroženi ljudje v nesrečnem Frejusu Ko se je spet pričel pouk, je v nekem razredu manjkalo 30 učenk. Doslej je 383 ugotovljenih žrtev PARIZ, 11. — Silno deževje pretekle noči po vsej južni Franciji in še zlasti na področju Frejusa je spet poslabšalo položaj že tako strašno prizadetega mesteca. Če se bo dež nadaljeval, je nevarnost, da bo vse, kar se je napravilo po katastrofi, spet uničeno. Cesta, ki še ni bila niti stlačena, bo poslala spet nerabna, reka Reyran, na kateri ni jezu, pa grozi, da bo vse preplavila. Takšno je mnenje ravnatelja tehnične službe mesta. Tisti, ki jih je nesreča zadela, se sprašujejo, kdaj bo njihovega gorja konec. Preteklo noč so namreč alarmne sirene kar trikrat tulile. V četrti Frejus Plage je nevihta izdrla več dreves in s streh To noč se je moralo izseliti prebivalstvo kraja Le vran ge V Cortini 1,2 m snega - Švedski vlačilec «Titan», ki je šel na pomoč neki drugi ladji, se je s posadko 8 mož potopil - Ciklon v Afriki je zahteval več smrtnih žrtev je popadalo mnogo opeke. Ob- ifliniitiiiiiiiliiiiiiiiiiHn,n,iintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiii,m,iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiuiii,!,,!,,)!,,,n,|,i,|,„„111(1111,n,iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiinitiiiiiiitiiiil za izgubljeno. Včeraj je »Titan« še poslal poziv za takojšnjo pomoč; javljal je, da se prevrača. Vlačilec je žalostno končal, ko se je sam pripravljal, da gre na pomoč parniku «Bngitta», ki je bil zaradi okvar na strojih prepuščen valovom. Močno deževje je spet zajelo južno Francijo, po vsem okrožju Gard so danes bili £lat zvona in orožniki so bili lobilizirani. Mnoge ceste, tudi državne, so bile poplavljene in nižje predele krajev poudargues, Sommieres, Pont. Saint-Esprit in Anauze sp morali evaauirati. Močno je narasla reka Herault ter na nekem mestu ze prekoračila bregove in tako prekinila državno cesto proti Arlesu. Resen položaj je tudi v Ciotatu, kjer so mnoge ceste preplavljene. V Millauju v Aveyro-nu je reka Tarn dosegla 6 m ter pr item za 1,25 prekoračila nevarnostno mejo, prav tako reka Allier v Haute-Loire. Pri Oportu na Portugalskem je morje vrglo na obrežje pet trupel. Domnevajo, da so možje pripadali posadki vlačilca, ki se je prejšnji teden potopil s 17. osebami. LOURENCO MARQUES (Mo. zambique), 11. — Ponoči je ciklon skoraj popolnoma porušil vas Mocimboa da Praia na obrežju blizu meje s Tan-ganiko. Pri tem je izgubilo življenje najmanj n domačinov. Vest o posledicah ciklona je sporočilo neko letalo, ki je uspelo pristati v bližini ter nato oddalo poročilo po svojem radiu. SALO, 11. — Po odredbi prefekta iz Brescie se mora to noč vse prebivalstvo Le-vrangea v Val Sabbia izseliti. Intenzivnejša evakuacija se je pričela popoldne po 16. uri in ponoči ob 23. uri se je končala. Podnevi se je razpoka, kjer se teren udira, ponižala za nadaljnjih 35 cm in pomik tal je povzročil, da so se že podrli nekateri zidovi vrtov in cestnih podpor. To je pospešilo ukrep za takojšnjo izpraznitev kraja. Medtem ko je bilo izseljevanje v prejšnjih dneh ,e počasno, se je danes močno pospešilo, zlasti še zato, ker je bilo dovolj prevoznih sredstev, ki jih je dal prebivalcem na razpolago prefekt iz Brescie dr. Cappellini, ki je tudi danes sam vodil operacije. Vozila policije ter gasilcev iz Brescie in še »leoncini OM», za katere je prefekt naprosil kar znano avtomobilsko tovarno iz Brescie, so neprestano vozili med Levrange in Vestone ter tako spravili na varno vse prebivalstvo, to je 350 oseb. Ob 23. uri je bila evakuacija, ki jo je močno o-viral dez ter slaba cesta od odcepa z občinske ceste, tako rekoč zaključena. V prihodnjih dneh se bodo prebivalci vračali v vas, da odnesejo še listalo opravo jn da poskrbe za živino, ki je nameščena v kočah okrog vasi. V več krajih Italije je zopet močno deževalo, kar je povzročilo, da so mnoge vode preetopile bregove. Q več takih primerih poročajo iz Ca sale Monferrato. Ponekod je voda, ki je poplavila polje in nekatere vasi, visoka nad 1 m. V tej pokrajini je v zadnjih urah tudi Pad neko- liko narasel in ne sprejema vode manjših pritokov. Iz Bočna javljajo, da je bil tamkaj ponoči hud naliv z viharjem; med dežjem je bil pomešan tudi sneg. V hribih je na prejšnji sneg napadlo precej novega. Na prelazu Falzarego ga je tri metre, na prelazu Tre Croci in na Mi-surini ga je dva metra, na Faloriji nad Cortino dva metra i-n pol, v sami Cortini d’Ampezzo pa ga je 1,2 m. Okrog Acqui Terme je 30 cm snega tudi po dolinah. V Benetkah je bila danes najvišja plima v sezoni. Ob 8,15 je voda dosegla višino 1,17 m nad normalno gladino ter preplavila vse nižje predele mesta. Kljub mostičem, ki so jih postavili na Trgu sv. Marka, in tudi pripravljenosti tistih, ki so se takoj postavili «v službo« za prenašanje ljudi, je bil promet vendar ne*«**«! oviran. Zaka- snilo se je razdeljevanje pošte kakor tudi oskrba mestnih trgov. V šoli je bilo 30 odstotkov učencev odsotnih. LONDON, 11. — Izredno močna nevihta, ki že nekaj dni divja nad Severnim morjem se še nadaljuje. Neko izvidniško letalo RAF je danes odletelo pomagat iskat dve danski ribiški ladji, za kateri domnevajo, da sta se pred nekaj dnevi izgubili ob severni škotski obali. Angleška ladja «Shunwing» (6987 ton), ki je 3. decembra odplula iz Liverpoola, ni več dala glasu o sebi po 9. decembru. Tedaj je zadnjič oddala znak «SOS». Danes zvečer pa so ladjo, na kateri je bilo vsaj 30 oseb, proglasili za izgubljeno. V poznih večernih urah je prevladalo prepričanje, da je 5 ladij z najmanj 50 osebami izgubljenih. Na kopnem in na morju pa je zaradi izredno slabega vremena v zadnjih dneh umrlo najmanj 139 oseb. Opustili so iskanje danskih ribiških ladij, o katerih ni bilo več vesti in ki jih imajo sedaj definitivno za izgubljene. Iz Sundsvalla na Švedskem javljajo, da so opoldne opustili iskanje švedskega vlačilca «Titan» v Botnijskem zalivu Na ladji je bilo osem članov posadke, ki jo imajo, NOVI DELHI, 11. - Indija je poslala pred tremi dnevi kitajski viadi protestno noto, ker so kitajska letala preletavala indijski zračni prostor. V svoji noti zahteva indijska vlada naj ti poleti takoj prenehajo’ lasti so poklicale reševalne skupine, boječ se hujšega; na srečo ni bilo žrtev. Število trupel, ki so jih našli po katastrofi na jezu Mal-passet, znaša 294. Znana pa so imena nadaljnjih 89 i ginulih oseb. Skupno število ugotovljenih žrtev je torej 383. V mestecu Frejus je nekoliko zastalo mrzlično delo prepoznavanja žrtev, in to zaradi dežja. Življenje pa le prehaja polagoma v normalni tir ter se hoče otresti grozotnega spomina na strašno noč 3. decembra. Vendar to ne uspe vedno. Posebno bolesten je bil včeraj prizor v neki šoli, kjer se je spet pričel pouk: 'v nekem razredu je manjkalo kar 30 učenk. Učiteljice so na mesta manjkajočih položile šopke rož. Povsod so pred začetkom pouka z enominutnim molkom počastili spomin tistih, ki se niso več vrnili v šolo. 2e v sredo bi moralo biti pripravljenih 25 zložljivih hiš, ki bi bile na razpolago za tiste, ki so brez strehe. Toda dež je preprečil delo in večina ljudi, ki so vse izgubili, stanuje kakor pač more po šolah, v javnih poslopjih in pri prijateljih. Na stotine oseb je v enakem položaju. Moški, ki so ostali brez dela, prejemajo izredno podporo, ki jim jo bodo izplačevali, dokler se stanj« spet ne normalizira. Jled tem se pa nadaljujejo polemike o krivdi za nesrečo. Doslej še ni nikakega uradnega poročila o vzrokih, zakaj se je jez podrl. Tisk pa vsekakor poudarja en element, ki zlasti povzroča vznemirjenost: zdi se namreč, da v u-radnih svežnjih, kjer so zbrani dokumenti o gradnji jezu, ni nikakega poročila o naravi terena. To bi kazalo na površnost tehnikov, ki bi morali preštudirati geološki položaj, ko je vendar — se poudarja — tak študij še toliko bolj neobhodno potreben pri takem jezu, kakršen jo bil pri Mal-passetu. Inženir Coyne, projektant, jezu. zatrjuje, da se je skalna stena, na kateri je slonela leva stran jezu, -ponižala. Ne more pa povedati, ali se je stena ponižala prej ali po zrušitvi samega jezu. k )) — PARIZ, 11. — Velika drtav-na nagrada za umetnost je bila podeljena Maxu Ernstu. Max Ernst, ki se je rodil leta 1891 v Porenju, velja za enega izmed najbolj slavnih sodobni h slikarjev. L. 1955 se je definitivno naselil v Franciji ter l. 1958 dobil francosko državljanstvo. L. 1954 je Max Ernst prejel prvo angrado na beneški bienali. nniiinpcgi rlUisUKilvS LJNKVNIK ■m; JfcS Vrem,- včeraj: Mn Ut«* ;J.S »S, ia žždčni -fem ^ r v er avzhodn i k, ga 5S odst., nebo 1/10 oblačno, 12,6, padavine 1,5 'nun. vla- 12, decembra 1533 e v B Kal kuhaje * Žbm gledeL Ježeke avtonomije? rešiti te; .a t ul ogolila vainesa vprašanja Tnsški^demokristjsmnapovedujejo nmrakcije levstsnoriferavt^ deišk, medtem ko v Rimu ta vprašanje U¥kiuiejas¥ nedogled Komisija: poslanske zbornice ca ustavne zadeve na svoji zadnji «eji niiiprftašilšt zaketfe skih predlogov, ki se tičejo avtonomne dežele Furlanlja-Julij= ska ’<.'ai.'na f:te da ie te- dovoli dragih v-rsčsm na dh-vu-oi reau. Komisija bo zopet obravnavala vprašanje avtonomne dežele na sestanku, H bo prihodnji teden. Na eni izmed prejšnjih sej pa ;e rierr.aferisiian.ski referent pos 'aneo R očeh epj v Zavzel d o zakte&skih načrtov stt ristanGvi* tev avtonomne dežele negativno -stališče.. ter. predvsem, poudarjal ^težkoče- in zapreke, ki naj bi ovirale njeno ustanovitev. K temu je treba dodati še pripombo predsednika vlade Segnija "tržaški delegaciji v Rimu, da je treba upoštevati tudi negativni zgled^ avtonomije v Gornjem Foadižju. Končno se moram©" spomniti še izjave misovca Almiranteja v Trstu, češ da je predsednik vlade Segni pri pogajanjih za sestavo nove vlade s podporo desnice sprejel misovski pogoj, da se vprašanje avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina odloži. Ko smo že večkrat Izrazili svoj dvom glede vladnih namenov v zvezi z avtonomno deželo, so nam očitali, da namerno pripisujemo vladi smotre, ki jih nima ter da nočemo priznati niti dobrih namenov. Toda stvarnost je pokazala, da so bili naši dvomi u-pravičeni. Na zadnji skupščini Krščanske demokracije je moral sam pokrajinski tajnik Belci 'obsoditi stališče poslanca Rocchettija v komisiji za u-stavne zadeve glede deželne avtonomije, kar kaže, da ni niti ..med. demokristjani enotnih pogledov glede tega za nas 'tako perečega vprašanja. Sedaj mora biti pač tudi tukajšnjim demokristjanom že jasno, da v Rimu ne marajo slišati na to tiho. Sicer kako bi si pa sploh mogli tukajšnji demokristjani utvarjati, da bi Segni njim na ljubo spodkopal temelje "svoji vladi, "ki" je odvisna od pogojene podpore misovcev. Tržaški demokristjani napovedujejo sedaj odločnejšo akcijo za uresničenje deželne avtonomije in obljubljaip, da bodo skupno z videmskimi in gori-škimi pritiskali na poslance KD, da se stvar v parlamentu premakne z mrtve točke. V zvezi s tem se bodo 20. t. m. vsi trije-pokrajinski odbori sestali v Gorici, kjer bodo obravnavali tudi to zadevo. Toda pri tem se bo pač vsakdo vprašal: kako naj demokristjani 3_ 4...T.S<Č—»nl/eniin «/4= ip «i.’i i ločno nastopijo v Rimu, ko pa se njihova pota razhajajo glede glavnega mesta, ustanovitve četrte pokrajine v Pordenonu in pokrajinske avtonomije v okviru dežele. Videmski demokristjani še vedno vztrajajo no mesto dežele Videm, da se videmska- pokrajina ne sme razcepite; tajila tržaška pokrajina ne sme uživati v deželi posebne avtonomije, ki bi u- sOštevals-njenrtpošebFfrjgOBpe-da-ffki= položaj. V Kirr.u a« za •.•Mb '...'i,... U-tek.i U-oVMriai.. t..-. neaktualno^! ustanovitve deza le, češ da ni o "tem sporazu-ma niti n« kraju sameni;; Ta razdvojenost demokristjanov se izraža tudi y dveh njihovih zakonskih načrtih deželnega statsta, >kHi»itw* aačriaitežsškib H p v-'.- i g n.’,’ _ jtr ložila poslanski zbornici poslanca Bologna in Sciolis,"ter načrta videmskih: demokristjanov, ki ga je predložil poslanec Biasutti. Tako so sedaj pred poslansko zbornico štirje zakonski načrti, ker je treba k demokristjanškima prišteti komunističnega in socialističnega, Ker se bodo demokristjani sestali v Gorici 20. t. m., bi bilo prav. da bi se tržaški župan' dr;: FranzU. spomnil tudi tla .Vr.liip-o, ki ir. je dai .»--oj ca: na saiUcvo lommtm ito komunista? v or.ointaens Svetu, to je; da bo uai pobudo ZS sklicanje sestanka županov iz treir glavnih pokrajinskih mest, predsednikov treh.pokra-j; r. jo pa"Jev. k: t.t Sillil jajci Z ishttVO p.j vitvi dežeine avtonomije. Sedaj je vsekakor že prišel čas, da bi svojo obljubo spolnil. Vse avtonomistične sile bodo z združenimi močmi v Rimu Preklicanastavka v UPIM O lz Runa poročajo, da so *l»- rganiiacM« preklicale ker ie ilede’ giSVfffH delavskih za htev. Stavka bi morala biti danes in jutri. V teh dneh na bodo stavkali usiužfccnci uudi^Siauda. Letni obrni zbor zveze - • ■—p, ' -JgpS ’ T si— 11 Danes, SOBOTA, 12, decembra ' • ■ Aljoša ; ;f. U = Šonce vzide iib. 7.35 Ir. zatone ob 16.20 Dolžina dneva- 8.45. Buru - zatone ob ~ Jutri, NEDELJA, 13. decembra Lucija - - - Previsoki stroški pristaniških u sž ugpovzrofcajo padec prometa tu IMntuiii pVBHW Mtot r »«triliW pr m, m m mr mumm tm « mr ob 18. obletnici smrti PINKA TOMAŽIČA „ k tovarišev Govorila bosta Danilo Stubelj in Giovannl Postogna, predsedoval pa bo Bratož. Na proslavo so vabljeni vsi bivši partizani in politični preganjanci ter demokratično prebivalstvo sploh. ttHIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllinitllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Sinoči v Miramarskem drevoredu Dr. Franc Škerlj pri avtomobilski IGRALSKA ŠOLA J li t r i 13. t. m. ob 16.30 ' v avuITOBIJU v Ttu s ■juiG-šr-G amm t SREČNI DNEVI komedija v treh dejanjih t-i rii-;?r ' O ' •Prodaja viTišaski kr.j;gart:; Ul. sv. Frančiška Zv, tel. 61-792 ter eno uro pred začetkom predstav v Ul. Roma r Verdi 7 Danes ob 20.30 prva predsta-va opere Ognjeni angel, Sergeja Proimfieva v italijanski ritmični verziji'Maria Nordia. Dirigent Gabor Otvos. Nadaljuje se prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. TEATRO NUOVO Danes 12. t. m. ob 21. uri In v nedeljo ob 17. nastop gledališke skupine «Li Zanni» iz Padove s S Beckettovim delom «V pričakovanju Godota«. Režiser Genna-ro Gennaro. Cene: odsek A 1.100 lir, odsek B 650, galerija 300 lir. Popust za člane, abonente in dijake. Rezervacija in ^prodaja vstopnic "pri "gledališki" blagajni. Snoči ob 22.45 so sprejeli na drugi kirurški oddelek prof. dr. Franca Škerlja iz Ul. Papiriano 1 s pridržano prognozo____zaradi hudih po- škodb na" levi strani prsnega koša ter odrgnin na hrbtu in po nogah. Agenti prometne policije so ugotovili, da se je dr. Škerlj ob 22.30 uri vozil .iz. Bar7?oyelj v smeri mestnega središča ter v Miramarssem drevoredu pri železničarskem kopališču izgubil oblast nad svojim vozilom vrste «Volkswa-gen». Kaže, da mu je hotelo vozilo zdrsniti na levo stran ceste ter da je naglo zaokre-nil krmilo na desno, pri čemer se je avto prevrnil in padel obrnjen na streho na tramvajski tir, zaradi česar je bil četrt ure ustavljen tramvajski promet. Avto je bil zelo poškodovan. Takoj po sprejemu v bolnišnico so prof. dr. Škerlja operirali. Prof. dr. Škerlju, ki pouču- »a na VlsU rčainl MiStifiaZili želimo, da ^bi timprej” okreval. IZ KOPRSKEGA OKRAJA Spomladi dva hidrogliserja med Koprom in Trstom? Delavski svet avtobusnega podjetja Slavnik je sklenil nakupiti v Italiji dva hidro-gliserja, ki bosta vozila na MlllllltlllllltttlimtllllMIIIIIIItlMIIIIMIIItllirllllllllllllltlllHttttlHItllllUHtlimHIIIttlHIIIItlllM« Soja devinsko-nabrežinskega občinikega iveta Pokopališča in vodovod včeraj na dnevnem redu Izvolitev preglednikov občinskih računov in občinskih predstavnikov v konzorcij za kratki vodovod Sinoči se j« spet sestal na redni seji devtnsko-nabrežin-ski občinski svet, ki je razpravljal o nekaterih vprašanjih upravnega značaja. Tako so svetovalci predvsem obravnavali vprašanje pravilnika o pokopališčih, za katerega se je izkazalo, da je pomanjkljiv oziroma da ni upoštevan, ‘občinski svet je imenoval posebno komisijo, v kateri so Albin Škrk in Srečko Colja kot predstavnika občinskega sveta ter Marij Pertot in ob-Člnsi tajnik kot tehnična oziroma pravna svetovalca. Naloga komisije je, da prouči vsa nakazana vprašanja v zve-zi ž oroenjeninV pravilnikom, svoje ugotovitve pa posreduje občinskemu svetu na prihodnji seji. V naslednji točki dnevnega reda so svetovalci izvolili tri preglednike občinskih računov za leto 1968. Izvoljeni so bili Srečko Colja, Josip Kravanja in Antonio Cimador. Sledilo ie ae poročilo odbornika Škrka o delovanju konzorcija za graški vodovod. Odbornik je v poročilu Pž*“-Vsem poudaril, da je skrb vodovodne uprave zlasti ta, da obnovi glavne vodovodne naprave ter poveča ozi- r o m a r a z š i r F V 6 u c v o d n o~ o m i e ž- je. Obnova in popravilo glavnih vodovodnih cevi se je izkazala za potrebno zlasti zaradi velike izgube vode, ki je znašala celo 81 odst., medtem ko znaša dane« le 18 odst. V ... BSm«n- je bilo porabljenih 4,2™5 ; 18.45 Sestanek z Majdo 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 r na glasba; 23.35 Plesna gla*08' SLOVENIJA 3Z7.1 III. 202.1 m. 212,4 B> ^ Poročila: 5.00. 6.00, 7.00. 10.00, l3.cn. 15.00 1700, ii (K). 22.55 .. M- 5.00-8 00 Dobro jutro!: rijan Kozina: Baletna rs- Skrinjica s popevkami; 9-”” 9.3O dijska šola za nižjo stopnjo. ^ Partizanske pesmi; 9.45 A: fl( bel Horst Wende; 10.10 DP ^ dvospevi ljubezni; 11.00 K* njf. skop vedrih meiodij; 11.30 .PJ_pe. ski tednik; 11.50 Štirje sa]0 vvi-vi Danila Bučarja; 12.00 Da»jjj5 ren: Serenada za godala; tej Kmetijski nasveti mg- llešič: Pridelovanje cvetnegztejd hu; 12.25 Domači napevi zelenega Pohorja; 12.45 No sav-rakajo; 13.15 Obvestila m ?' nj. na glasba; 13.30 Pesmi raZ%»iRi2,‘ rodov; 13.55 R. Schumann: r" jj; zijske skladbe za klavir “Pl ;n 14.25 Zanimivosti iz znano jj. tehnike; .14.40 Naši. poslušal stitajo in pozdravljajo; D- ^o-platnu smo videli: 16.00 i« dr«. ran «Svobod» in prosvetnn lV štev; 16.30 Za razvedrilo 1 oey bavo; 17.10 Parada c>Per!tei|stov; cev ter instrumentalnih s° jj [5 18.00 Jezikovni pogovori. a. Vlado Golob: Narodne '%" , ljavi plesnega orkestra R* 0? ljana pod vodstvom dlrl*® vfiiK' jana Adamiča; prenos izaZsta7 dvorane Gos,pod a rskegat „'r'a e? Šča; Zagreb 21.30 Kultu daja. { H A P » O J SOBOTA, 12. decembra 1959 RADIO TRST A 7,00 Jutranja glasba m koledar: 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Terig Tucci; 13.30 Lahke ttuzicnn in NOVOLETNA VOŠČILA z narodnimi nošami iz Jr7tlčlro A.Ien1in« «r Kne ti«uonv cnnuuvc v uai* vah dobite v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frar.čiiVn nn t«i ki.7Q6 ČITATELJI! NAROČITE SE «Primarcki rine za leto IS®® -vaJ-«• novega leta. Vsak n otetl n?I°fePe dobi za nagrado slovensko knjigo. NF, ZAMUDITE . UGODNE PRILIKE1 Uprava . PRIMORSKE D.N£VNIr“- 20-It*’ Ul sv Frančisaa - Tel 37 338 _ ( MALlOOl^! BOŽIČNA DREVESCA^*^ Jelke Iz drevesnice. V« va|d,r ?,elo ugodne cene. —• 13, tel. 25581. r: ;ateljerT1 S notrtim arr#»m naznnnlnmn vsem priJ r ------------------------------- dr»^’ In znancem, da nas je za vedno zapustil n***' oče in nono IVAN DANEV v starosti 82 let. Fogreb dragega pokojiiiika bo v 1959 ob 15.30 na Kontovelu št. 110. .. srti. Žalujoči družini DANEV in PRIMORSKI DNEVNIK 12. decembra 1959 AKTUALNA VPRAŠANJA IZ MEDNARODNEGA GOSPODARSTVA Nujno je znižati ceno industrijske opreme «SREČNI DNEVI» V AVDITORIJU : Cim bolj znanost napredu-i* in tehnika proizvodnje po-: !taia vedno bolj sodobna, hm bolj postajajo zamotani tudi procesi proizvodnje, de-|pa produktivnejše. Toda ; Rajanje sodobnih proizvod->lh procesov zahteva hkrati tustno večje investicije na : Plovno mesto. Isto ne bi j ttfgli reči tudi za enoto pro-| IJV°ča, kajti ekonomičnost Moderne proizvodnje je od-med drugim tudi od aKne množičnosti. Vsekakor Pa je razvoj proizvajalnih sil ®"ogo bolj zamotan proces, i*'zahteva znatno večja sred-•tva, To poslednje je važno za-t5di tega, ker se v pretežnem 'hlu sveta razvoj odvija v ''“gajih izjemnega pomanjkanja sredstev, to pa predstavna danes enega od največjih 'Movnih gospodarskih problemov, Kljub temu, da se ’ razvitih industrijskih deže-*h Zapada ne občuti pomanjkanje sredstev, potreb-i za investicije, vendarle !* tudi te dežele že srečuje-m 8 tem istim vprašanjem 'tadstev. V fazi, ko gre za bajanje najmodernejše teh- je namreč potrebno ne-“hmerno več sredstev. Naj ‘»vedemo kot primer le dva ®°®enta. Prvi je uvajanje ^ne proizvodnje energije z ‘oriščanjem jedrskih možr Jjjati. Dasi bi taki viri ener-”)e bili ceneni v svojem iz-“riščanju, so tudi danes ne-onomični zaradi zelo viso-^ investicij. Drugo pa je Rajanje avtomatizacije: člo-8*0vo delo postaja tu dejan-t “ »nogo bolj produktivno. J11* investicije na delovno I *8to so take, da se le v dodanih ugodnih pogojih in *elo razvitim gospodarji 0ni Z °^sežnimi razpolož-jVjtni sredstvi izplača spu-1 se v take podvige. anes pa obstaja neko vpra-!t ’ 's* se zlasti pojavlja na j Področju, kateremu pa kb Sedai. n'so posvečali po-!a ?* Pozornosti. To je vpra-ij načina, sistema in pro-'aort stroškov strojev in v erne industrijske opreme hsi tatu splošnem in v širšem po-u hesede. V samem pro- v _ razvoja proizvodnih sil jj.Snl deželah se namreč vJŽ»S^rati postavljata dve ii#g ’ "Prašanji: nezadostnost 'h sredstev, nato pa *n Potreba, da se v ^-U gre hkrati tudi na fronti Danes ne za-Vjf- z£raditi samo eno to-'šjj °. ^ne Slede na to, da je ‘»Dri tovarna prav gotovo '* Poa rno večja’ kot je bi' kaj , nkana tovarna pred ne- lHn et->i): danes ie P°' »bakih ?radlt' večje število S«dal • 'n P°d°hnih tovarn, ki }r„Je.razv°J zajel na širo-jh j; btl Področja, na kate-'b vVl nad 2 milijardi ljudi, h&tu ? 8vet gre naproti o-ekspanziji 0bseg3 go-,,vni a' ne 'e v dviganju kktjj. Proizvodnih sil, ampak V j tudi njihove razširit-bsi)no razširitev svetovnega k|ja arstva je takega ob-■ na • Je težko delati tudi neke realne primerjave z o-nim, kar se je prej uresničilo v sedaj razvitih industrijskih deželah. Ce hočemo rešiti ti dve zadevi (relativno pomanjkanje sredstev in razvoj v širino, oziroma da bi zajeli čim večje prostore), je potrebno težiti k temu, da bi oprema, zlasti stroji, bili čim cenejši, hkrati pa razpoložljivi v čim večjem številu. Vprav glede tega pa se v industrializiranih deželah Zapada opažajo relativno negativne tendence. Le-te se pojavljajo v težnji k monopoliziranju, da bi bila cena višja (tako se zoperstavljajo prvi potrebi — namreč, da bi stroji bili cenejši); zaradi monopoliziranja pa s» odrekajo standardizaciji. Z drugimi besedami, otežkočajo množično proizvodnjo in vzdržujejo veliko število tipov. Ne samo, da i-ma vsak velik proizvajalec posebne patente, skice, načrte itd., ampak ima tudi posebne procese proizvodnje. Vse to bi bilo v redu, če bi pri tem šlo za iskanje najboljšega in najpopolnejšega. V kolikor se to uresničuje, je to nedvomno pozitivno; toda negativno je to, da se za tem skriva težnja velikih proizvajalcev, da s svojim monopolom otežkočajo in zožujejo standardizacijo, in da se kot končni rezultat tega pojavlja vzdrževanje visokih cen. Sedaj so objavili neke študije, ki osvetljujejo to vprašanje. S. Malmen, eden od znanih evropskih in ameriških strokovnjakov za strojno proizvodnjo, zatrjuje, da niti ZDA niti Zapadna Evropa ne bi mogle danes konkurirati Sovjetski zvezi glede cene strojev, če bi se ta odločila izvažati jih in jih prodajati na svetovnem tržišču na podlalgi svojih proizvodnih stroškov. Domneva se, da so proizvodni stroški strojev v Sovjetski zvezi za skoro 50 odstotkov nižji. Razlog pa je v tem, da je ves sistem proizvodnje strojev v Sovjetski zvezi postavljen na drugačno podlago. Predvsem obstaja v Sovjetski zvezi zelo razvita standardizacija proizvodnje strojev v celoti in proizvod-. nje njihovih delov. Teži se k temu, da se enostavnosti in cenenosti žrtvuje vse, kar ni nujno potrebno. Na ta način je značilnost sovjetske strojne proizvodnje v tem, da je množična, standardizirana, enostavna in cenena. To so prednosti. Do neke mere pa se to plačuje z manjšo učinkovitostjo in revnejšim asortimanom (tiste proizvodnje, ki jo je moč ostvs-riti)- Te okoliščine postajajo danes zelo važne. Po tej plati one kažejo na kronični problem. ki je načel tkivo proizvodnje v razvitih deželah Zapada. Nekega dne bi se moglo zgoditi, da se Sovjetska zveza pojavi kot konkurent na svetovnem tržišču in da začne izvažati večje število enostavnejših in še bolj cenenih strojev. To bi se tedaj občutilo pri izvozu razvitih dežel Zapada, v še večji meri pa na njihovi izgubi stikov z onim ogromnim svetom, ki se razvija. Toda še važnejše je to, da bi te tendence k monopolizaciji, nato odpor proti standardizaciji in poenostavljenju procesa proizvodnje, pa tudi odpor proti pocenitvi proizvodnje strojev, mogle povzročiti v razvitih zapadnih gospodarstvih velike obremenitve ekonom-sko-gospodarskega značaja, hkrati pa tudi časovno za-stajanje. N Jutri ob 16.30 bodo gojenci Igralske šole SNG ponovili komedijo v treh dejanjih aSrečni dnevi* Claude-Andre Pugeta POMENEK Z NAŠIM KMETOVALCEM Kdaj bomo pričeli s pogozdovanjem pušč? Menda ima vsakdo, ko stopi na kraško planoto, tisti neprijetni občutek, ki vznikne, ko polzi pogled čez pušče in sive proge izpranih skal, ki zarežejo v nas tako bolesten in nekam grozeč vtis. Nekoč tega ni bilo, tega «cvetočega» kamna in njegovih pleš, les je pokrival to danes do krar ja osiromašeno površino in čuval nad njo zemljo. A čudno! Nekoč — pred stoletji — ni še bilo toliko o-pevane civilizacije ali tiste stopnje kulturnega razvoja, ki se je pojavil kasneje, in to bogastvo, ta les aHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiHiiiigiiiiiiiiiiiniiniiiiHiiiiiiiiii, iiimiimiimiiiiiimiiimiHimiimmiiiHHiMiHiHHMHMHmiHHMiiHiimmmii mi m, miniti ii, iih, iiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiHi ZNAČILNOSTI ZAHODNONEMŠKE DEMOKRACIJE... Pošten Nemec bi moral še vedno povešati oči» Antinacistična organizacija bi morala biti razpuščena, bivši nacistični zločinec pa je minister - Čeprav redki, so tudi Nemci, ki ta «protislovja» priznavajo in se jih sramujejo BONN, decembra. — Ko potuješ po Evropi, boš pogosto naletel na človeka, ki bo trdil, da gredo Nemci lahko z glavo pokonci. S takimi vtisi se tudi Nemci vračajo s svojih potovanj po tujini. Njihov «čudež» je baje ljudi navdušil in mnogi jim zato vračajo «mesto, ki jim pripada«. Žal naletiš na take ocene celo v tistih deželah Evrope, kjer so nacisti zapustili tako žalostne sledove, da jih doba naše generacije še ne bo izbrisala. Ob tem čudnem pojavu ti je kar prijetno, ko tu, med samimi Nemci, naletiš na poštenjaka, ki pravi, da sedanja nemška generacija še ne sme dvigpiti^ pogleda, pač pa da< zi morg prei . svojimi . hiv-šimi žrtvami-še vedno povesiti -o-či. Priznati je treba, hkrati, da je takih Nemcev bolj malo in da jih bo vedno manj, kajti razmere v Zahodni Nemčiji postajajo tako protislovne, da je kar čudno, bolj točno povedano, že nekoliko resno. Alfred Krupp je glavni' dedič velikega nemškega Krup-povega kartela, ki je Hitlerju je britanski polkovnik Fow-les rekel, da se iz Kruppovih dimnikov dim ne bo več vil. Sest let pozneje pa je ameriški visoki komisar za ameriško področje Zahodne Nemčije McCloy odprl vrata celice, v kateri je sedel «veliki dedič« in Alfred Krupp je postal spet svoboden človek, pa čeprav pod pogojem, da ne bo več lastnik velikanskega kartela, ker da bodo vsa njegova podjetja razprodali in mu izkupiček vrnili. Leta so minila in «razmere» so privedle do tega, da je Krupp danes spet lastnik svojih velikih podjetij, plavžev in rudnikov, v katerih dela nad sto tisoč delavcev. Ker se sami zavezniki niso držali dane be- šdde, ni pričakovati, da bi se je držal Krupp, posebno, ko se je našel še »izgovor«, da se Kruppova podjetja ne morejo prodati, ker da nihče nima toliko denarja, da bi mogel to velikansko bogastvo kupiti. Nemci, ki te razmere pobli-že poznajo, pa pravijo, da ne gre za pomanjkanje sredstev, pač pa za namerno politiko bonnske vlade, ki uživa «po- pomagal na oblast, ga oboro-. polno razumevanje« Washing-žil in mu sledil vse do zlo- tona in ameriških gospodar-ma. Po sklepih zaveznikov bi' skih krogov. Zato Kruppovi plavži dajejo spet 4 milijone ton jekla, njegovi rudniki pa 6 milijonov ton premoga na leto. Več kot kdajkoli prej. Njegove tovarne trenutno delajo lokomotive in traktorje, jutri pa bi znale delati kaj drugega, če bi atlantski zvezi bilo to potrebno... to ime moralo izginiti s seznama nemških industrijskih podjetij. Na procesu v Nue-renbergu ga je zavezniško sodišče tudi obsodilo na 12 let zapora. Motivacija: sodelova- nje s Hitlerjem in izkoriščanje jetnikov v podjetjih Krupp. Ob zaključku procesa ""im, '(((Hllllllllllllt,,!!,,,,,,,!!!,!,!!!!!,,,,!,!! IIII ItiiiiiiiiiiiiiiiiilliilililiHiiiiiiii || m miifiiiiiii m mini d iiiimi m) 11111111,1 milili n m miiiiiiiiiiii m mi m m || litimi || || um || || || miiiiiitiiiiii ŠE DVE KNJIŽICI IZ ZBIRKE «IGRA IN DELO eiroairaj m 7 *e *e san» bil itudent jih je V Maunnj je to p, ihteli namt »holo, ki ne alh SV0ieaa herbarija. », p ur»a znamk in še 1'^ai ° ,€ ie 8e za kaj t»"‘ Tort. ** ukvari<*l POleg K S. IK 1-1 n a ‘O je bilo še ta-[i bil , ,pouk naravoslovja I, )e . Potisnjen v kot, ,'n^a p nas dandanes. Saj narlv.”arava in "je po-I "tinik stopnji izhodu A h vinih. enot. L 'n t>£‘v ni sedaj več ta-C ne marsikje v šo- CNii rt Uj“io iolarjev k J(!j0 ^ “o narave, jih ne u-"a »L._.c*a tista dogajanja, It.11«, j '""osti, je malo ver-kjS 0, se "e bt tudi dan-k»tre}t)TOk oarel za to, če j ^reči£g ^ar herbarij Iva- «., ic"1! !*' ta knjitica obil-n* " i° Ua dra0ocenih na-V* Ha navodil, kako se C«Ijii naMaiji in obenem ! , *i zbi-uiin °Premiti in u-Af, rka rastlin. V #hi ■ Ki •" tnia seveda vred- p0,"en le tedaj, če VUtli *°m nabira rastline. *' ^eorv,4*?1 v tei kni'm s,7 "°:da °tem *• V^Ba ,, le t0 pravzaprav ! *«I, dela ln nie0a \ P^ko ’ ,palica 3 čeljust-,7'čria ’ Ja0‘ca in škarje, \ Nha f!a *n botanič-to je orodje zbi- ' fhe Un- ‘v1}«, l°. tud« natančna n a-•| j« jn 0 se pravilno na-t>0rifrep“riraj° rastline s tal., da bo dosežen na- 0,‘kn! *hlTke- oazno pa }e po- glavje o proučevanju in določanju zbranih rastlin in o vzdrževanju zbirke. Vre je napisano, kar mora o tem vedeti začetnik, a tudi takemu, ki že kaj ve, bodo piščeve iz- kušnje le koristile. Na koncu je še seznam rastlin, ki so po zakonu zavarovane in se ne smejo trgati, ruvati, prodajati, ponujati v nakup in izvažati. HERBARIJ mzmmm Jože Belin pa je napisal t naslednji knjižici navodila kako se more narediti akvarij. Dandanes je po svetu zelo razširjena gojitev redkih ribic. Nekateri ljubitelji narave razmnožujejo ter izmenjujejo ribe in vodne rastline čudonite lepote, ki jih dobivajo iz najrazličnejših krajev sveta. Toda, za gojitev eksotičnih ribic v akvariju, so potrebne izkušnje. In najlaže si jih pridobimo, če se začnemo učiti pri domačih ribicah. A ta knjižica ima prav namen, dati mladini osnovna navodila za ureditev in vzdrževanje preprostega in cenenega akvarija, kjer si bodo nabrali potrebnih izkušenj. Dalje je nadrobno opisano, kako se akvarij napravi in pa posebno še, rastline in živali-ce, ki jih bo ljubitelj nalovil in gojil v stekleni posodi — akvariju. Posebno poglavje je namenjeno navodilom glede krmljenja ribic ter o vzdrževanju in čiščenju akvarija. Otrok, ki se bo začel u-kvarjati s takim proučevanjem, ki se bo začel zanimati za naravo in nje pojave, bo širil svoje obzorje, si bo krepil značaj in plemenitil dušo. A odrasel, bo gledal na življenje trezno. Odklanjal bo sleherno mistiko in pravljice. Zato je prav, če starši darujejo svojemu otroku tudi kako teh praktičnih in hkrati zabavnih knjižic. Ooe morete dobiti v »Tržaški knjiga» ni», S. A. Ce smo že omenili bonnsko vlado, oziroma njeno naklonjenost Kruppu, se vprašamo, kako je to mogoče, saj Adenauer pogosto poudarja svojo zvestobo demokraciji in svoj antinacizem. Verjetno ve, da je to še vedno potrebno. S tem pa še ni rečeno, da je njegov antinacizem resničen in iskren. O tem nas bo prepričal drug primer. Pred kratkim je nemški notranji minister Schroeder po radiu sporočil, da so na za-hodnoberlinskem sodišču vložili zahtevo, naj se Združenje •antinacističnih preganjancev razpusti. Kot motivacijo za razpustitev te organizacije, ki združuje bivše žrtve nacizma je notranji minister Schroeder navedel dejstvo, da so v tej organizaciji včlanjeni tudi komunisti. Ker je komunistična partija v Zahodni Nemčij prepovedana, je treba torej tudi organizacijo, v kateri komunisti delujejo, razpustiti Zelo «logična» obrazložitev kajne? Seveda bolj nacistično logična, kar pa je spet razum Ijivo, ko pa je sedanji- demo-kristjanski vodja in notranji minister Schroeder star nacist. V Hitlerjevo stranko se je bil vpisal že leta 1937 Nadaljnji primer, ki zaskrb. ljuje: Zveza nacističnih žrtev ki bi jo bilo treba razpustiti ima svoje glasilo «Die Tat« Kdor je 26. septembra letos iskal 29. številko tega glasila jo je zaman iskal. Bila je zaplenjena. Zakaj? Glasilo bivših nacističnih žrtev je prišlo na dan z zelo hudo obtožbo. V tej številki smo nam reč mogli brati, da je sedanji bonnski minister za vzhodne probleme Oberlaender prav navaden vojni zločinec. Bil je namreč že v začetku vojne kapetan nacistične vojske S, A. in je po tej obtožbi kriv smrti tisočev ljudi. Spomladi 1945 so v poljskem naselju Grodice Sovjeti našli dokument s podpisom sedanjega ministra Oberlaenderja, ki ga je pisal vrhovnemu poveljstvu nemških južnih armad In ta dokument potrjuje že prej utemeljen dvom, da je vprav sedanji minister Oberlaender odgovoren za pokol v Lvovu. V noči med 29. in 30 junijem leta 1941 je bataljon »Nachtigall« vdrl v mesto Lvov. Bataljonu je poveljeval Albrecht Herzner, «po politični liniji« pa je področje spadalo v kompetenco prof. O-berlaenderja, kapetana Hitlerjevih SA. In v njegovi kompetenci je bil tudi pokol, ki so ga nacisti tu izvršili nad 1600 Judi in nad približno 100 poljskimi razumniki, predvsem odvetniki, zdravniki in inženirji. 2e prej omenjeni dokument to neizpodbitno po-trjuje. Ker je list «Die Tat« prišel s podatki na dan, so ga zaplenili. Oberlaender se je po vojni seveda prelevil. Najprej je postal član Svobodne demokratične stranke in Zveze beguncev. Od tod je seveda prešel v Adenauerjevo demokrščan-sko stranko in Adenauer ga je v zahvalo za njegovo prelevitev postavil z, ministra. Nič čudnega. Ko je Oberlaender prevzel svoj resor, je v svojem govoru med drugim rekel; »Moramo ponovno zavzeti Vzhodno Nemčijo.« In, kot vemo, je Vzhodna Nemčija Adenauerju »hudo pri srcu«. Se majhen, toda prav tako značilen primer: Zahodnonem-ški obrambni minister Strauss je pred kratkim poslal svoje osebne pozdrave tudi »vitezom železnega križa«, torej izbranim Hitlerjevim odlikovancem, ki so se zbrali v Re- gensburgu. Značilno je, da je bil med temi najvišjimi Hitlerjevimi odlikovanci, ki so bili prav gotovo med vojno tudi najhujši morilci, tudi sam poveljnik Hitlerjeve telesne straže, enote «SS Leib-standarte« Sepp Dietrich, ki je bil ob času obsojen kot vojni zločinec. Toda ministra Straussa to ni motilo. Navedli smo nekaj značilnih, hkrati pa tudi zaskrblju- jočih primerov. Zato ni nič čudnega, če se kak pošten Nemec zaskrbljeno sprašuje, kam vse to vodi. In ko s takim človekom ob vrčku piva razpravljaš o takih zadevah, ti bo odkrito rekel, da bi se morali Nemci še vedno sramovati svoje preteklosti in prav tako tudi svoje sedanjosti. 2al pa je Nemcev, ki tako mislijo, malo... W. H. . vit ■: Anthony Steel, bivši mož Anite Ekberg, ne izgublja časa: tu ga vidimo spet v Rimu, v intimnem pogovoru > Majo Meeko, «miss» Južna Afrika odnašal in ga postopno docela izropal. Tudi to je dokaz, da civilizacija, če je v privatnem zakupu, je v nasprotju z resničnim napredkom, z interesi delovnega človeka in tudi skupnosti Tako stojimo danes pred vedno večjimi kraškimi puščami. Komu ali čemu v korist? Nikomur! Lišajaste stene, pokrite na ovlaženi strani z mahom in tu pa tam zastrte s trdoživim bršljanom, zanimajo kvečjemu prirodoslovca ali se na njih zaustavi umetnikovo oko. A če bomo to zen> ljo, zlasti pa njene najbolj opustošene predele, prepustili tej usodi, bo njeno lice še bolj trpeče in njena kamnita rebra še večja. Mari ni naloga pristojnih organov, da to s primernimi ukrepi čimprej preprečijo? Da čimprej zaustavijo erozijo vetra in dežja, se pravi odnašanje in izpiranje ter odplavljanje zadnje peščice zemlje? Zaradi tega je več kot utemeljeno priporočilo, da naj se manj vredna zemljišča (gmajna m slabe senožeti), ki niso več niti za skromno pašo ali košnjo, pogozdijo. Lahko rečemo, da je to vprašanje za našo pokrajino eno najvažnejših vprašanj. Ne da pa se ga pravilno rešiti, ne da bi prej resno in natančno proučili obstoječe stanje naše pokrajine glede na njeno kmetijsko gospodarstvo, oziroma brez sestave organičnega načrta za izboljšanje pogojev. Vsi drugačni ukrepi so le krpanje, ki v bistvu ničesar ne spremeni, in zato ne pomenijo napredek. Pustega, docela nerodovitnega ali skromno rodovitnega, je visok odstotek. Ali ga prepustimo popolni propasti, ali pa ga s pogozditvi-jo rešimo. Ta zadeva ne sega samo v kmetijski sektor, marveč v skupnost, torej v pristojnost občine, pokrajine, države... Nihče si ne želi, da bi voda odnesla zemljo skozi špranje v neznane podzemske prostore, od koder je ne bomo več spravili na površino. Znanstvena tehnika neugnano vrši svoje »čudeže«, ki pa jih žal, na tem ozemlju, kar se tiče kmetijske dejavnosti, ne zaznamujemo. Niti Jih ne zahtevamo, in bi le želeli, da bi se enostavno pričelo s sistematičnim in smotrnim pogozdovanjem, nujno potrebnim iz prej navedenega in drugih razlogov . Gozd je rezerva vlažnega in hladnega zraka, ki go goline v vročih mesecih pogrešajo Kako prijetno prija val osvežujočega zraka, ki veje iz gozda na puščo, s katere se podnevi dviga segreti zrak v višino! Da je gozd vir zdravja — čistega, zraka (kisik?), ki ga listi izdihavajo, je znana stvar, prav tako tudi, da ublaži učinek vetra in nalivov (in tako zaustavi odnašanje zemlje). Kako gozd izboljšuje tla, se lahko prepričamo v starejših borovih nasadih. Naši zemlji manjka sprstenina (humus); kako bi ne primanjkovala, če pa ni rastlinskih HiuiiHiiiiiiiimiiiimiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiHiMtminitiimiMiiiiiiiitiiiimiiiitiiMniMitttiiHHHiiiiM ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Vnet j e mehur j a Medtem ko so lahko ledvice dalj časa bolne, ne da bi bolnik to opazil, povzroča o bolenje mehurja že od vsega začetka zelo neprijetne motnje. Vnetje ali katar mehui> ja se javlja s tremi značilnimi znaki: često puščanje vode, pekoče bolečine in krči pri uriniranju. Pogosto puščanje vode traja tako dolgo, dokler je vnet sečni mehur. Bolnik čuti potrebo po puščanju vode, brž ko se nahaja sečniku (sečnem mehurju) le najmanjša koliš'na seča, in sicer podnevi in ponoči. Bolnik mora na vodo vsako uro ali še bolj pogosto. To povzroča velike neprijetnosti, zlasti še ponoči. Uriniranje je boleče in bolniku se zdi, kot bi ga pri uriniranju rezalo steklo. Voda je vroča ter žge in peče. Bolnik ima pri puščanju vode tudi občutek, kot da bi se krčili vsi organi v trebuhu. Poleg opisanih težav se pri vnetju sečnega mehurja pojavlja včasih v urinu tudi gnoj in kri, neredko ima bolnik tudi zvišano telesno temperaturo. Vzroki, da pride do vnetja mehurja, so lahko kaj različni. Navesti hočemo le najbolj pogoste. Nosečnost. Maternica se nahaja med sečnim mehurjem in debelim črevesom. Med nosečnostjo se maternica poveča ter pritiska na mehur, ki se pa ne more šiliti in sprejemati večjih količin urina. Pride do pogostega puščanja vode brez komplikacij. Ce pa je mehur v nekaterih primerih občutljiv ali pa če pridejo vanj nalezljive klice, pride do vnetja mehur- ja, ki je včasih v zelo neprijetno in Kamni v mehurju so pogosto vzrok vnetju mehurja, kajti kamen stalno draži sluznico mehurja. Znani so tudi pii-meri, v katerih pride do vnetja mehurja po zauživanju zdravil. Najčešči vzrok vnetju mehurja je pa infekcija. Kužne klice, Ki povzročajo vnetje, lahko pridejo iz ledvic, kakor se to dogaja pri tako imenovanih koli bacilih, ter pri bacilih 'uberkuloze. Tudi vnetje sečnice (uretritis), ki jo povzroča bacil kapavice, lahko preide na sečni mehur ter povzroča vnetje, ki ne o-stane po navadi samo omejeno na mehur, ampak preide tudi na druge scalne organe. Trajanje bolezni in zdravljenje je odvisno od vzroka Vnetja, povzročena po koliba' čilih in kapavici, so danes relativno lahko in hitro zdravljiva. Drugače je s tuberkuloznim vnetjem mehurja, tu je zdravljenje trdovratno in dolgotrajno. Vnetje mehurja, ki nastane zaradi obolenja prostate (prostata ali podmehurnica je žleza na prehodu moškega sečnega mehurja v sečnico), je izredno trdovratno. V takih primerih, žiasti če so zastarani, je potrebno kirurško zdravljenj*. Ne smemo pozabiti omeniti, da so tudi takšni primeri, ko se vnetje mehurja javlja kot komplikacija raka na mehurju. Pri vnetju mehurja je o-snov :io zdravljenje omiljeva-rje bolečin. Zdravilo predpiše zdravnik. Bolniku damo nosečnosti | lahko na spodnji del trebuha trdovratno, termofor ali mu pa priporočamo toplo sedečo kopel. Zdravnik bo ugotovil vzrok vnetja. V ta namen bo pregledal in analiziral urin ali pa poslal bolnika v bolnišnico na cisto-skopiranje, kar pomeni na preiskavo sečnega mehurja od znotraj. Moderna medicina uporablja proti vnetju mehurja različna zdravila, predvsem sul-fonamide ter antibiotike. Razume se pa, da bolnik teb zdravil brez zdravnika ne sme uporabljati. Ko se vnetje po-m- načrte. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) — če ste ugotovili, da ste izbrali napačno pot, čemu vztrajate na njej? VODNAR (od 21. 1. do 19. 2 ) Pobitost in nerazpolože-pje bo značilnost današnjega dne. Lahko pa se to spremeni v navdušenje, ko boste o-pazili, da je kriza mimo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) — Ker boste potrebovali pomoč, je ne iščite med tistimi, za katere veste, da vam je ne bodo dali. i % m„i„P°i.,n0*enL,"e 0re za črnskega revčka, ampak ga pig-mejca, kt urablj« položaji PRIMORSKI DNEVNIK __ 4 — 12. decembra 1959 Desetletna gradbena delavnost v goriški pokrajini 4,2 milijarde v stanovanjsko inveshci| izgradnjo Javne ustanove so vložile 2,2 milijarde, zasebniki pa 1,9 milijarde lir ■ Kljub temu še vedno primanjkuje cenenih stanovanj - Po okoliških vaseh je bilo malo gradenj V desetletju 1948-1966 smo v goriški občini vložili v gradbeno delavnost 4 milijarde 244 milijonov, odnosno 106.000 Inr na osebo. Nimamo na razpolago podatkov, ki bi nam služili za primerjavo, na katerem mestu smo po višini vloženih kapitalov v stanovanjsko izgradnjo, toda že po sami števiBU, ki je nadvse zgovorna, predvsem pa po številnih novih četrtih, ki so zrasle v tem desetletju, tako da se pri nas skoraj ne more več govoriti v stanovanjski stiski, lahko sklepamo, da smo precej pri vrhu. S tem pa če nočemo trditi, da pri nas ni stanovanjske stiske. Stiska je predvsem za cenena stanovanja, ki bi bila dostopna širokim slojem prebivalstva z nizkim in srednjim zaslužScom, kajti, takih stanovanj, klljub gradbeni mrzlici še vseeno primanjkuje. Ce pogledamo, kateri sektor je vložil največ sredstev v izgradnjo stanovanjskih zgradb, tedaj bomo videli, da so to ustanove. IACP, INA-casa, UNRRA-casa. občina, pokrajina zavod za socialno zavarovanje itd. Potrošile so 2,2 milijarde. Z njima so zgradile 196 stanovanjskih zgradb, v katerih je 1197 stanovanj s 4938 koristnimi prostori. Sledijo zasebniki, ki so vložili 1,5 milijarde. Zgradili so si 383 zgradb, v katerih je 607 stanovanj z 2738 koristnimi prostori. Bežna primerjava zgradb, ki so jih zgradile javne ustanove, z zgradbam; zasebnikov nam pokaže, da so ustanove gradile stanovanjske bloke z manjšim številom koristnih prostorov, medtem ko se zasebniki omejujejo na gradnjo enostanovanjskih hiš (le redki med njimi gradijo večstanovanjske), tako da so stanovanja večsobna. 70 milijonov so potrošili za spremembe stanovanj in obnovo, 336 milijonov pa za nadzidave, preureditve in razširitve stanovanj. Ce spremljamo gradbeno delavnost po krajih, tedaj je nesporno na prvem mestu Gorica. Okoliške vas: pa zaradi tega ne zaostajajo. V Stan-drežu so prvo stanovanjsko hišo zgradili leta 1953, potem pa vsako leto več tako da je bil leta 1956 dosežen maksimum v tem desetletju — 4 enostanovanjske hiše. Razne ustanove so v Standrežu zgradile 1949. leta prvih 18 stanovanj v begunskem naselju. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliilllllllllMII Prispevki zimske pomoči za slovenske občine V četrtek popoldne so se na prefekturi sestali predstavniki raznih organizacij in razpravljali o zimski pomoči brezposelnim naše pokrajine. Seji je predsedoval prefekt dr. Ni-tri, ki je med drugim sporočil navzočim, da bodo v najkrajšem času dodelili raznim ustanovam ECA v naši pokrajini 9.225.000 lir. Denar bodo prejele tudi naslednje slovenske občine: Doberdob 120.000, Steverjan 50.000 in Sovodnje 130.000 lir, ECA v Gorici pa 2.300.000 lir. Nadalje bodo dali šolskemu skrbništvu 1 milijon lir za pomoč revnim dijakom, 300.000 lir pa bo prejela občina za popravila raznih cest v Gradiški. V Podgori se gradbena delavnost dolgo časa ni uveljavila; leta 1958 pa je zabeležila velik porast, saj so tistega leta zgradili zasebniki 7 eno-stanovanjsikih hišic z 26 koristnimi prostori v skupni vrednosti .14,5 milijona. V Pevmi in v St. Mavru so zgradili samo dve stanovanjski hiši, po eno leta 1955 in 1968. Nekoliko večja delavnost se je pokazala z nadzidavami, razširitvijo in preureditvijo stanovanj. V Standrežu so na ta način pridobili 7 stanovanj, odnosno 35 stanovanjskih prostorov. Zaradi statistike naj navedemo vložene kapitale v vsakem letu. Medtem ko je bilo 1948. leta vloženih samo 95 milijonov, je bilo vsa nasled- ženih od 300-360 milijonov letno 1955 so investicije narasle na 455 milijonov 1956 na 493 leta 1958 pa kar na 966 milijonov, kar je več kot trikrat toliko kot leta 1957. V letu 1958 so zasebniki vložili neverjetno veliko sredstev v nova stanovanjska poslopja - 592 milijonov proti 260 milijonom javnih ustanov. Za razne preureditve stanovanj in nadzidave so zasebniki lani potrošili še 114 milijonov. Nju naloga pričujočega članka ugotoviti, kje so vzroki za tako velik porast gradbene delavnosti v' preteklem letu Toda kakor se nam vse vidi sta na to vplivala dva faktorja; pomiritev ob naši meji in pa obmejni promet, ki ugodno vpliva na razvoj trgovine. Izpred okrožnega sodišča Spretnega ponarejevalca podpisov zaradi pomanjkanja dokazov Zaključek razprave proti industrijcu Divanu V drugi polovici meseca marca 1955. leta je dobil gospod Narciso Delchin, upravnik bencinske črpalke Agip v Zagra-ju pismo, v katerem ga prosijo, da vzame v službo 37-let-nega Rafaela Nisca iz Salerna. Pismo je podpisal nič manj kot predsednik družbe Agip, poslanec Mattei. Gospod Delchin se je najbrž malo začudil, ko je videl ta podpis, vendar pa je vzel omenjenega Nisco v službo. Ko ga je v oktobru dobilo, podpisal nekakšen »izredni* tajnik ministra za delo. Ker je imel dvome, je gospod Coradazzi odposlal pismo na ministrstvo za delo v Rim s prošnjo, da mu odgovorijo, če je pismo res originalno. Z ministrstva so pismo odposlali na nadzorništvo za delo v Videm, ki je končno predal celo zadevo policiji. Pismo in podpis sta bila seveda ponarejena. Cisto jasno je, da je bil prvi osumljenec prav Nisco, 1955. leta odpustil iz službe, je (ki je imel največ koristi od dobil drugo pismo, v katerem vseh teh priporočil. Pri zasli-ga je osebni tajnik ministra šanju je Nisco trdil, da mu je za delo prosil, da izplača Ni-] pisma priskrbel proti plačilu scu odpravnino za 5 mesecev službe. Vsa ta priporočila »ministrov* bi mogoče ostala brez posledic, če ne bi tudi družba Ribi iz Gorice dobila v decembru 1955. leta pismo, v katerem se prosi, da vzame Nisca v službo. Gospodu Co-radazziu, ki je ravnatelj Ribi, se je cela zadeva zdela sumljiva toliko bolj, ker priporočilno pismo, ki ga je podjetje nja leta razen leta 1950 vlo- ............................... Seja goriškega občinskega sveta Odobren obračun za leto 1958 z uravnovešenimi dohodki in izdatki Na včerajšnji seji goriškega občinskega sveta so z večino glasov in tremi vzdržanimi (leva opozicija) sprejeli obračun goriške občine za leto 1958. Občinski svet je imel 39 sej, na katerih je sprejel 299 sklepov. Predloženih ie bilo 29 vprašanj, interpelacij itd. Odborniki so imeli 92 sej in so sprejeli 860 sklepov. V glavnem seznamu družinskega davka za prejšnje leto je bilo 7079 vpisanih davkoplačevalcev. ki so plačali 54 milijonov. Občina je potrošila za bolniško oskrbo 89 milijonov. Proti otroški paralizi, je izvršila 1843 cepljenj. Za javne gradnje je potrošila 96 milijonov, za javno razsvetljavo 28 milijonov itd. Upoštevajoč dohodke in izdatke, na podiagi katerih so pregledniki računov Candussi, Crocetti in Agati podali svoje poročilo, je obračun goriške občine praktično uravnovešen, saj izkazuje le 8.716 lir obračunskega ostanka. za sov upokojence Danes bodo v Sovodnjah izplačevali 13. plačo upokojencem. Zaradi tega naj se upokojenci zglasijo med uradnimi urami na pošti, kjer bodo prejeli denar. z»------ Darilni paketi predsednika republike Zvedeli smo, da je predsednik republike dodelil naši pokrajini 700 darilnih paketov, katere bodo razdelili potrebnim otrokom za »befano*. Go- , : ■ ^ I Goriški kontrasti v Ulici Tominec riški prefekt je odredil, da se omenjeni darilni paketi razdelijo med naslednjimi občinami: Krmin, Boberdob, Gradiška, Gradeč, Tržič, Ronke, Zagraj, Škocjan, San Pier di Isonzo, Starancan in Turjak. Skupna vrednost darov je okoli 4 milijone. Vsak darilni paket bo vseboval oblačila, sladkarije in igračo. —«»— — Razstava Altierija v pasaži Danes popoldne ob 18.30 bodo v pasaži na Verdijevem korzu otvorili razstavo slikarja Sergia Altierija. Razstavo sestavlja kakih 20 slik. Odprta bo 10 dni. Nenadna slabost žene V civilno bolnišnico so včeraj dopoldne uslužbenci Zelenega križa prepeljali Alojzijo Brašan iz Podgore. Zeno je doma obšla nenadna slabost. «»------ Nesreča v oddelku za rayon V podgorski tovarni si je včeraj s kislino opekel oči 37-letni Emilio Pokar. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v civilno bolnišnico, nato pa v bolnico Rdeča hiša, kjer so mu zdravniki nudili potrebno pomoč. «»—— Kino v Gorici CORSO. 16.30: «Bitka na Pacifiku«, S. Saburi. VERDI. 16.00; »Menica«, Totd, S. Koscina, V. Gassman. VITTORIA. 17.00: »Maigret in slučaj Saint-Fiacre«, J. Ga-bin. CENTRALE. 17.15: »Sin Rdečega morskega roparja«, L. Barker, S. Lopez, v barvah. MODERNO. 17.00: «Kazen ceste«. TEMPERATURA VČERAJ Najšivja temperatura 14,6 stopinje ob 13.50, najnižja 6,4 stopinje ob 19. uri. Vlage 82 odstotkov. Včeraj ponoči je padlo 10 mm dežja. DEŽURNA'LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Pontoni - Bassi, Raštel št. 26, tel. 33-49. neki Vittorio, ki da je dober prijatelj poslanca Matteja in že omenjenih tajnikov. Nadalje je trdil, da se je z omenjenim Vittoriom pogajal v baru Tomadin v Gorici m da so tem razgovorom prisostvovale priče. Policija je nekaj od teh prič izsledila in izkazalo se je, da o celi zadevi nihče ni imel niti pojma. Obratno, neka priča je celo izjavila, da jo je Nisco prosil, da naj trdi v slučaju kakšne morebitne policijske preiskave, da je bila pogovorom prisotna, pa čeprav to ne bi hilo res. Vsi ti umetni alibiji Ni-scu niso pomagali in 18. avgusta lani je bil na goriškem sodišču obsojen zaradi ponarejevanje podpisov in pisem na 8 mesecev zapora. Včeraj se je vršila pred prizivnim sodiščem nova razprava, in ker Niscu niso mogli dokazati, da je osebno podpisal pisma, ga je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Nisca je branil dr. Eno Pacoli. * * * Tudi 55-letni industrialec Ot-tavio Divano iz Gorice, Ul. Seminario št. 24, se je moral včeraj zagovarjati pred prizivnim sodiščem zaradi stečaja. Aprila letos je bil namreč obsojen na 5 mesecev in 10 dni zapora, ker ni imel poslovnih knjig v redu in ker ni pravočasno prijavil stečaja. Divano je odprl leta 1949 v Gorici majhno tovarno za proizvodnjo bombonov in sladkarij. Začetni kapital je bil 17 milijonov in v podjetju je bilo zaposlenih približno 30 delavcev. Posli so dobro uspevali do leta 1958. Poleti istega leta pa je popraševanje po proizvodih njegove tovarne nenadoma upadlo. Glavni razlog, da se je povpraševanje znižalo, je bil ta, da je neko podjetje iz Milana, ki je kupovalo skoraj vso proizvodnjo Diva-nove tovarne, nenadoma odpovedalo naročilo. Divano je sicer skušal svoje dolgove poravnati in je celo prodal dva avtomobila. Toda vsa ta prizadevanja mu niso mogla pomagati. Na včerajšnji razpravi pred prizivnim sodiščem so u-gotovili, da Divanov stečaj ni bil nameren in so ga oprostili, ker ni izvršil dejanj, ki mu jih je pripisovala obtožnica. Branil ga je odv. Luzzatto. Sodišču je predsedoval dr. Storto, sodniki dr. Cenisi in dr. Gelcich, javni tožilec dr. Mancuso, zapisnikar Omeri. ZAHVALA Vsem, ki so pospremili našo dobro mamico KATARINO NANUT na njeni poslednji poti ali so na kakršen koli način izrazili svoje sožalje — najlepša hvala. DRUŽINA NANUT Standrež, 12. decembra 1959 Italijansko nogometno prvenstvo A: Juventus - Inter Bi Lecco-Marzotto Med Triestino in Torinom tekma za prestiž in položaj namesto Grattona pa se bo povrnil v moštvo Petris. Lazio bo nastopil v glavnem s formacijo ki je premagala Samp-dorio le da bo Bizzarija zamenjal Mariani. Toliko kar zadeva zgornjo polovico lestvice, nič manj zanimiva pa bo seveda tudi borba na dnu. Kar 4 enajstorice z repa bodo namreč morale gostovati na tujih terenih, kar jim seveda ne daje upanja na uspeh, po drugi strani pa imajo prav s tujih igrišč prinesene točke veliko vrednost in zato je razumljivo, da bodo skušale drago prodati kožo. Težko je reči katera od njih je v ugodnejšem položaju, vendar se zdi, da bo imela najlažjega nasprotnika Udinese v 10. kolo nogometnega prven- balda bo zamenjal Malatrasi, stva A lige je položaj temeljito zagostilo in razdalje med enajstoricami na vrhu, ki so nekaj časa bile že kar precejšnje, so namah postale neznatne. Naloga 11. kola pa bo zopet razčistiti razvoj dogodkov in prav zato prihaja kot nalašč srečanje med Juventusom in Interjem, med trenutno vodilno in drugo enastorico z lestvice. Kaj si lahko od tega srečanja obetamo: povečano vodstvo Juventusa ali pa ustoličenje Interja na prestolu? Teoretično je možno oboje, kakor je možna tudi tretja pot, ki ne bi spremenila ničesar. Toda v praksi se vendarle zdi, da ima Juventus določeno prednost, če ne zaradi drugega že zaradi domačega igrišča. V ostalem tehnika Cesarini in Parola še nista sestavila formacije, ki bo morala prestati ta važni in morda celo odločilni izpit za nadaljnjo usodo celotnega prvenstva. Prevladuje mišljenje, da bosta Nico leju dovolila počitek in v tem primeru bi srednjega napadalca igral Boniperti, na desnem krilu pa bi debutiral na novo angažirani Lojodice. Razen tega se bo z gotovostjo povrnil med drogove vratar Mattrel. Inter pričakuje mirno to tekmo, ki je seveda tudi zanj odločilne važnosti, ker bi mu poraz krepko izpodrezal peruti, ki so mu začele tako bujno poganjati po zmagi nad Bologno. Z njegovim porazom bi se namreč okoristil Milan, ki bo imel po vsej verjetnosti na domačem igrišču lahko delo s Palermom, kakor tudi Bologna, ki bo sprejela v goste Lanerossija in ki lahko prav-tako računa na obe točki. Inter ima torej dvojni interes, da se bori na zmago ali pa vsaj na neodločen rezultat. Zdi se, da s formacijo nima posebnih problemov. Vsi člani njegovega moštva so v dobri kondiciji, s čimer so tudi dani vsi pogoji za res privlačen vrhunski derby. Milanu in Bologni lahko — kot že omenjeno — mirne duše pripišemo po 2 točki, drugače pa je s Fiorentino, ki bo gostovala v Rimu proti Laziu. Prejšnjo nedeljo so Rimljani z zmago nad Sampdorio dokazali, da znajo zaigrati dobro in koristno in zaradi tega se Fiorentina ne bo smela preveč zanašati na svojo avtoriteto, tembolj, ker bo morala nasto■ piti brez Segata in Rimbalda ter po zadnjih vesteh tudi brez Grattona. Segata oz. Rim- imimmmiiiiiiiMiiiimiiiiMimitiiimiimiiHuniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiit Poskusne vožnje v Sebringu Moss s Copper-Climaxom vozil s 167 km na uro Tudi Brabham in še trije piloti čez 160 km na uro Bariju, ki je edini iz nevarne cone, ki bo igral na svojem igrišču. Najmanj se sme nadejati od gostovanja Lanerossi, ki se bo srečal z Bologno, pa tudi Palermu proti Milanu ter Genoi proti Padovi se ne obeta nič dobrega. V kolikor bi Bari premagal Udinese, ki bo nastopila brez izkušenega Menegottija, bi bil po našem računu edini z repa, ki bi se utegnil okoristiti z 11. kolom. Zelo zanimivo pa bo jutri prvenstvo B lige, posebno za razvoj dogodkov na vrhu lestvice. Trenufno vodilni Lecco se bo moral namreč srečati v Valdagnu s tretjeplasiranim Marzottom, četrtoplasirani Torino pa bo gostoval v Trstu v derbiju degradirancev iz A Totocalcio št. 15 Alessandria-Napoli X 1 Atalanta-Roma X i Bari-Udinese ; Bologna-L. R. Vicenza 1 Juventus Inter Lazio-Fiorentina Milan-Palermo Padova-Genoa Sampdoria-Spal Marzotto-Lecco Triestina-Torino Treviso-Pro Patria Livorno-Pisa Reggiana-Modena Trapani-Cosepza ‘X„ 1X2 1 1 1 X 2 IX 2 1 IX X lige. Glede na to, da je nia prejšnjo nedeljo « P" pirani tekmi premagala a benedettese in s tem dos S kvoto 17, bo moral Lecco P nesti iz Valdagna vsa} ■ točko, če bo hotel še ,nflP , ostati v vodstvu, Tortno v. se tudi ne bo smel pustiti P magati, ker ga bo y nnsp ^ nem primeru Triestina ao la in s tem postavila re j(l kandidaturo za eno od P treh mest. s( Nogometnemu občinstva torej obeta bogata in va nedelja, ki prav 0^oVO,ie. bo potekla brez vidnih P t dic za vrstni red na A in B lige. iimiimiiiiiiHiimiliiiiiiiHiiiiiiilHiiHiuiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiimniimimiiiiiinmmmniiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiti Za jutrišnje srečanje s Torinom Treviianov problemi llantovani ali Auber? Pri Torinu Bonifaci namesto Virgilija? Triestina je včeraj popoldne s treningom na občinskem stadionu praktično, zaključila svoje priprave za nedeljsko interno srečanje s Torinom. Treninga so se udeležili vsi člani prvega moštva. Izvajali so dokaj intenzivne atletske in telovadne vaje, nato pa še predložke, podajanja in strele z žogo. Po treningu je trener Trevisan objavil seznam 13 igralcev, ki pridejo v poštev za nedeljsko enaj-storico. Iz tega je mogoče sklepati, da med tednom ni našel rešitve za napad oz. točneje za desno stran napada in da mu tudi tekma rezerv v Benetkah ni vlila ču-dotvomega leka. Na seznamu so naslednji igralci: Bandini; Frigeri, Brach: Szo-ke Varglien, Radiče; Manto- Namiznoteniški turnir športnega združenja »Boni Spored tekem za nedeljo V Križu: KRIZ - SKEDENJ ob 10. uri Na Proseku: PROSEK - ŠKAMPERLE ob 9 30. SBBRING, 11. — Na 8,400 m dolgi krožni progi v Sebringu na Floridi, kjer bo jutri avtomobilska dirka za veliko nagrado ZDA, veljavna za svetovno prvenstvo pilotov, so bile včeraj zvečer prve poskusne vožnje, med kateremi so bile dosežene izredne povprečne hitrosti. Najhitrejši je bil Anglež Stirling Moss z avtom Coo-per-Climax, ki je kljub številnim postankom ob boksu zaradi mehaničnih motenj, dosegel v enem krogu povprečno hitrosto 167 km na uro. Avstralec Jack Brabham, ki trenutno vodi na lestvici pilotov, je pravtako z avtom Cooper-Climax prevozil 1 krog s hitrostjo 162,500 km, Anglež Tony Brooks in Nemec Von Trips, oba z avtom Ferrari, ter Francoz Maurice Trintignant s Cooper - Cli-maxom pa so dosegli hitrost nekaj ned 160 km. Jack Brabham je na nekem oviku zadel z avtom ob balo slame, vendar pa se pri tem ni poškodoval ne on in ne vozilo. Uradni rekord proge je bil tako že meu prvimi poskusnimi vožnjami izboljšan za več kot 15 km in verjetno je, da bo zmagovalec jutrišnje dirke kljub 12 ovinko, dose-gel povprečne hitrost nad 160 lem. Medtem ko so vozila Cooper. Climax in Ferrari potrdila svoj sloves, pa je bil prvi dan v celoti negativen za avto Kurtis Kraft Offenhau-ser, katerega je pilotiral A-merikanec Rodger VVard, ki ni mogel prevoziti niti enega samega kroga. Avtomobilu bo. do do jutri vložili nov motor. vani, Taccola, Secchi, Magi-strelli Fortunato, Auber, P uta. Ce bi lahko imeli ta vrstni red za izraz Trevisanovih namenov, potem bi morali sklepati, da bo nadesnem krilu spet nastopil Mantovani in da bo Auber izključen. Pravtako bi lahko skJepali, da se je Trevisan v Benetkah bolj ogrel za Taccolo kot za Pu-io, čeprav je po splošni sodbi Puia igral boljše in tudi dosegel zmagoviti gol. Toda vse to so lahko samo ugibanja in za dokončno odločitev Trevisana bomo najbrž izvedeli sele neposredno pred tekmo samo. Kar se ostalih sektorjev tržaške enajstorice tiče, ni predvidena nobena sprememba. Tudi Torino so je za srečanje s Triestino dobro pripravil pod vodstvom znanega strokovnjaka Madžara Sen-keya, katerega pa tudi tarejo precejšnje skrbi predvsem zaradi slabe fizične kondicije srednjega napadalca Virgilija. Na četrtkovi trening tekmi z Aosto je Virgili sicer igral, vendar ga je ie nepozdrav-ljena poškodba v kolenu precej ovirala, tako da njegov nastop v Trstu n; zagotovljen. Njegov namestnik bo po vsej verjetnosti Bonifaci. Torino bo verjetno nastopil z naslednjo postavo: Soldati; Grava Cancian; Be-arzot, Lancioni, Ferrini; Crip-pa, Pellis, Bonifaci, Moschino, Angeli. Prvenstvo rezerv po devetem kolu Rezultati v 9. kolu nt>^^pl* nega prvenstva rezerv ne B: - ,1-0 o* Lanerossi - Brescia Ata-nese - OZO Mantova 0:0.* . lanta - Padova 1:1, ot‘ Triestina 0:1, Verona - J4 to 2;0. Lestvica po 9. kolu:f Padova Triestina Udinese Lanerossi Mantova Brescia Atalanta Venezia Marzotto Verona Odgovorni urednik STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT KINO PROSEK-KONJOVg predvaja danes 12. *- ?e' ob 19.30 uri cinema^ K barvni film: Poletne zgodbe GAN, M. MASTROIAN____ Kirn im mmmb predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob 18-Metro cinemascope barvni film: uri «ZIočinec Rock n Rolla» Igrajo: ELVIS PRESLEY JUDY tyleh ------------------------------------------------ kar s silo spraviti pod koš. Sam se je ponudil in naV^eijubif bi te bilo najlaže prijeti: po njegovem in celo tvoje A. F. PREVOST ai/im Mehčani Skraja se mi je zdelo vse v temo zavito in se ml ni mogel utrniti najmanjši žarek kakšne domneve. Jasno mi je bilo le to, da sem brezsrčno izdan. A kdo naj bi me bil? Najprej sem pomislil na Tibergea. »Izdajalec!« sem mu grozi. v sebi, »z življenjem boš plačal, če so moje sumnje opravičene!« Vendar sem preudaril, da ni mogel vedeti, kje tičim, in tega torej tudi moji niso mogli zvedeti po tej poti Da bi obtožil Manon? Srce mi ni dalo zabresti v ta greh Tista nenavadna žalost, ki jo je morila, tiste solze, nežn: poljub, ki mi ga je dala, preden se je umaknila, vse se mi je sicer zdelo prava uganka. VeAd&r se mi je vsiljevala misel, da je vse pomenilo le slutnjo najine nesreče. Ko sem se tako topil v ot)upu zaradi nesreče, ki me je odtrgaia od nje, sem si lahkoverno domišljal, da je ona še večja reva kot jaz. V svojem rassmišljenju sem prišel do zaključka, da me je že moral kak znanec videti na pariških ulicah in je gotovo obvestil očeta. Ta misel me je potolažila. Računal sem, da doma ne bo hujšega kot malo grmenja, ali kvečjemu, da me oče malo stroze prime. Ze vnaprej sem se odločil, da bom potrpežljivo prenašal vse in vse obljubil kar bodo doma zahtevali, da si le kako olajšam čimprejšnjo vrnitev v Pariz,1 kampr ponesem življenje in veselje svoji dragi Manon. Kmalu smo bili v Saint-Denisu. Bratu se je čudno zdelo, ker sem bil tako tih, pa si je začel misliti, da me muči bo- jazen, kaj bo doma. Poskušal me je tolažiti in mi dopovedovati, naj ne bom preveč v skrbeh zaradi očeta, da se bo vse dobro izteklo, če sem le voljan oprijeti se zopet svojih dolžnosti in postati vreden očetove ljubezni. Prenočevali smo v Saint-Denisu. Brat mi je iz previdnosti dodelil vse tri lakaje v sobo. Kako neprijetno mi je bilo, ko sem se znašel v isti go- stilnici, kjer sva se bila ustavila z Manon na poti iz Amiensa v Pariz. Gostilničar me je brž spoznal in tudi služinčad se me je spomnila: na mah se jim je posvetilo, kako je z menoj. »O!« se je začudil gostilničar, »to je vendar tisti lepi go- spodič, ki je šel tod mimo pred šestimi tedni z neko mlado gospodično. Silno je bil zaljubljen. Pa kako lepa je bila! Uboga otroka, ali sta se ljubkovala! Bogami, škoda, da so ju ločili!« Pretvarjal sem se, da ne slišim, in ves čas nisem več prihajal ljudem pred oči, če je bilo le kako mogoče. V Saint-Denisu je imel brat dvosedežno kočijo. Sedla sva ob prvem svitu in drugega dne zvečer sva bila že doma. Poiskal je očeta, preden sem se mogel sam videti z njim, da bi ga obvestil v moj prilog, tako pohlevno sem se dal peljati. Sprejem potem ni bil več tako strašen, kakor sem priča- koval. Očetu se je zdelo dovolj, da me kar na splošno malo ošteje zaradi krivde, ki sem jo zagrešil, ko sem ušel. Zastran ljubice pa mi je dejal, da sem pošteno zaslužil vše, kar se mi je pripetilo, ker sem se tako zaupal tujki; da je več pričakoval od moje previdnosti in da me bo ta dogodivščina že spametovala. Ta očetov govor sem si jemal k srcu le v toliko, kolikor je bil v skladu z mojo mislijo. Zahvalil sem se mu za dobroto, da mi je odpustil, ter mu obljubil, da bom za naprej bolj pokoren in umerjen. V dnu srca pa sem vriskal, ko sem videl, kako se je stvar zasukala na dobro. Se malo nisem dvomil, da ne ujamem ugodne prilike in jo popiham morebiti še pred jutrom. Sedli smo k večerji. Norčevali so se iz mene zaradi osvojitve v Amiensu in zaradi bega s tako zvesto ljubico. Zbadanje sem prenašal povsem mimo, bilo mi je celo pogodu da sem mogel govoriti o tem, česar mi je bila prepolna duša. Pri dveh, treh besedah, ki so ušle očetu, sem napel ušesa z naj večjo pozornostjo. Govoril je o nekakšni zahrbtnosti in koristoljubnem izkazovanju uslug gospoda B... Kar sapo mi je zaprlo, ko sem slišal to ime. Prav ponižno sem ga prosil, naj mi zadevo pojasni. Obrnil se je k mojemu bratu in ga vprašal, če mi morda že ni povedal te zgodbe. Brat je priznal, da sem se mu zdel dovolj miren med potjo in da me zato ni bilo treba s tem lekom zdraviti od moje norosti. Opazil sem, da se oče nekam obotavlja z nadaljnjim objasnilom. Goreče sem ga prosil pa mi je naposled ugodil, ali bolje, me smrtno pogodil z najstrašnejšo vestjo na svetu. Sprva me je vprašal, če sem bil zares tak pepček, da sem si domišljal, kako me ljubi moja draga. Smelo sem odgovoril, da sem popolnoma prepričan o njeni ljubezni in da me v tem nič ne more omajati. »Ha, ha, ha!« se je zakrohotal. »Ta je pa lepa! Ti si mi pravi norček! Kar zabaven si v teh svojih sanjarijah. Res te je škoda spravljati v malteški red, moj dragi vitez, ker si kakor ustvarjen za potrpežljivega slamnatega možička.« Navrgel je se kopico podobnih zbadljivih šal na račun moje neumnosti in preproščine, kot je dejal. Ker sem obmolknil, mi je povedal, da me je po njegovem računu po odhodu iz Amiensa Manon ljubila še kakšnih dvanajst dni. «Vem zanesljivo,« je dodal, «da si šel iz Amiensa 28. preteklega meseca in danes smo 29. tega meseca; enajst dni je pa, odkar mi je pisal gospod B... Sedaj postavim, osem dni je potreboval, da jo je popolnoma pridobil. Ce odštejemo od enaintrideset, računajoč od 28. prejšnjega do 29. tega meseca, tistih enajst in še teh osem, ostane dvanajst, dan več, dan manj.« Nato vsi prasnejo v smeh. Bal sem se, da mi do kraja te žalostne komedije srce ne bo zmoglo bridkosti. »Zdaj veš, če prej nisi,« je dodal oče čez hip, »da ti Je gospod B... prevzel srce tvoje kraljičine. Sicer bi me mož rad vlekel, da ti jo je pretental iz gole uslužnosti do mene. Prav takle, kakršen je on, ki me še povrhu niti ne pozna, naj bi bil zmožen tako plemenitih dejanj! Od nje je zvedel, da si moj sin. Da bi se te odkrižal, mi je sporočil, kje si in v kakšnem neredu živiš. Zraven mi je namignil, da te bo treba te «vi> svoji** navodilu se je tvojemu bratu posrečilo, da Veseli se sedaj, da si tako dolgo imel, kar si .os' znaš že naglo, vitez moj, toda obdržati, kffr si os ne znaš.« Ni mi bilo moči dalje poslušati razgovora, čigar beseda mi je parala srce. Vstal sem od mize in, še P]"e se štirikrat prestopil proti vratom, sem se onesvestil j0 s« po podu. Kmalu so me spravili k zavesti. Odprl sem ote,\ razjokal, milo tožeč, da je moralo vsakogar Pretres :ja bi me je vdano nežno ljubil, se je trudil okoli mene, “ utolažil. Slišal sem ga, pa ne razumel. Objel sem b1 pariz in ga s povzdignjenimi rokami rotil, da bi smel iti v zabosti starega B .-i»n ” '»/oi/i ataivt;« jli... KlasileŠ »Ne!« sem zatrjeval, »on že ni pridobil Manon. bil, premamil jo je s čarovnijo ali s strupom, mb^iirž j°Jh, ravnal z njo. Mar ne vem, da me Manon ljubi? Naj . sto* i z nožem v roki silil, da bi me zapustila, česa vse^.1ji da bi mi ugrabil tako nebeško ljubico? O bog, .ai mogoče, da bi me Manon izdala in me nehala UlD. jo 8% Ker sem imel v ustih vedno le povratek v Par v Jjo vsak čas vstajal ter hotel iti, je oče sprevidel, da zS°^i> zanosu ne bo moglo nič več ustaviti. Odkazal mi J £ot*\ sobo in me prepustil dvema služabnikoma, ki sta imeti vedno pred očmi. Nisem se mogel obvladati- ^ vdLj bi bil dal življenje, da sem se mogel za en sam [jod° hji9 v Pariz. Vedel sem, da me po vseh mojih izjavah n j,j p , zlahka spustili iz sobe. Na oko sem meril, kako Vis ^ , okna. Ko sem sprevidel, da mi ne bo mogoče pobeg poti, sem začel prijazno nagovarjati oba strežnika. , a in prisegal sem jima sijajno bodočnost, če bi P r0žn.t9 pP pobegnem. Poskušal sem s silo, z dobrikanjem, 1 „ pa vse je bilo kot bob ob steno. Ves moj up Je.slj0 s vodi. Sklenil sem umreti: vrgel sem se na Pos tčiedbi11 voljo, da n* vstanem več iz nje. Vso noč in še na- ^ gti sem prebil v tem položaju. Odrinil sem hrano. ponudili drugi dan. (Nadaljevanje sle' di>