66. številka. Ljubljana, v torek 22. marca. XXV. leto, 1892. SLOVENSKI MM Iihaja vsak dan mveCer, izimli nedelje in pracnike, ter velja po poŠti prejemati ea avstro-oge rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanju na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 80 kr., ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje de le le toliko več, kolikor pofitnina zna&a. Za* oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po G kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli fraokirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredniltvo in npravniitvo je v Gospodskih ulicah st. 1*2. Upravni 6tvu uaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Curio golemo! Dočim bo v drugih državah državni funkcijonarji naklonili prirediteljem slavno-sti izdatne podpore, dočim ukazujejo drugod načelniki šolskih oblaatev, da bodi dan 28. marca šolska Blavnost, prepoveduje Nj. preuzvišenoBt gospod baron Gautsch take slavnosti, posebno pa Še to, da bi se jih šolski otroci udeležili. Po vsem svetu — izvzemši Avstrije — slavili bodo torej spomin Komenskega, samo v nas ga nt dovoljeno slaviti — in zakaj ne ? Zato ker je bil Komensky Slovan, ker je bil velik in genijalen Slovan. Da je bil Komensky Nemec, ali da ga je sploh mogoče predstaviti kot Nemca, o, potem bi bil naučni minister zastavil vse svoje moči in ves svoj upliv, potem bi se bila taka slav-nost uradoma napovedala in na tistih slavnostih bi se bilo kar cedilo laskavih izrazov „deutscber Fort-schritt, deutsche Bildung, in deutsche VVissenscbaft". Da smo pa povsem pravični, bodi povedano, da ni naučnega ministra zapeljala v ta korak samo želja, da zopet užali narod češki in mu Btori kako krivico, ampak tudi želja, ustreči klerikalcem, ki barona Gautscha nič kaj ne ljubijo. Da, klerikalcem je hotel ustreči baron Gautch in ustregel jim je ter tako kar dve muhi nakrat pobil. Komen-sky je bil namreč — protestant ,in klerikalcem Btroge observancije bile so zoprne vse priprave za slavnost samo zato, ker je bil Komeusky krivoverec. Da je bil veleum, ki si je strekel nevenljivih zaslug ne samo za svoj narod, ampak za vse človeštvo sploh, zato ni uprašal nihče teh možakov. Najbolj zanimivo je pa to, da njega ekscelenca gospod naučni minister baron Gautsch ni bil niti upravičen izdati takšen ukaz, kakeršnega je izdal. Ministerski ukaz naroča namreč, da dan Komenskega slavnosti ue sme biti ferijalni dan in da se šolski otroci te slavnosti ne smejo udeležiti. Ako pregledamo vse šolske zakone, veljavne v naši polovici monarhije, nikjer ne najdemo določila, da ima naučni minister Gautsch pravico kaj takega ukazati. Ferijalne dneve določa deželno šolsko oblastvo, a krajni šolski svet smo po svoji previdnosti določiti v Šolskem letu tri ferijulue dneve. Zakon torej ne daje gospodu naučnemu ministru nikjer pravice izdavati takšne ukaze, in ako je izda, prekršil je s tem tisti zakon, katerega spoštovati iu hraniti je prisegel baron Gautsch takisto, kakor vsak drugi minister. To je izvestno velezanimivo a tudi jako karakteristično za naše razmere. Mladočehi stavili so v češkem deželnem zboru predlog, naj naroči dežela za muzej velik kip Komenskega in naj se v muzeju uredi poseben oddelek, ki bode izključno namenjen hraniti spomina vredne in Komenskega tičoče se stvari. Kadar bode ta predlog prišel v razpravo, takrat mislijo mladočeški poslanci jasno in določno povedati, kako sodijo to najuovejšo or-donanco barona Gautscha; v listih bo o tem zaradi preprijaznih določil tiskovnega zakona ne more govoriti odkrito. V nas še ne znamo, je-li velja ta ukaz naučnega ministra tudi za druge dežele, ali samo za Češko. Bržkone pa se bodo prepovedale jednake slavnoBti tudi v nas, saj so tudi tu okolščine tiste kakor na Češkem. — Mladočeška stranka začela bode agitacijo, da se dan 28. marca proslavi kot naroden praznik v spomin Komenskega in da se priredo koncerti, gledališke predstave in akademije v korist češke šolske matice. To je dobra misel in prepričani smo, da bode narod češki pri tej demonstraciji znova pokazal, da se ne da terorizovati, da je faktor, ki ima moč doseči to kar hoče, naj je to po volji kakemu posamnemu ministru ali ne. Ako bi Gautscheva najnovejša ordonanca dobila tudi za naše slovenske dežele veljavo, govorili bodemo o tem predmetu Še obširneje. Deželni zbor kranjski. (V. seja, dne 17. marca 189 2. leta.) (Konec.) Posl. baron Schwegel razjasni stališče svoje stranke. Strah glede tinancijelnega stališča se mu zdi pretiran. Treba je imeti vedno pred očmi glavni smoter, /.boljšati šolo. Prizna, da je iskren prijatelj šole, brez ozira na narodnost. Če so uspehi šole nepovoljni, treba iskati uzroke. Govori potem o postopanju okrajnih glavarjev, katerim se očitajo ger-manizatorične tendence. Slučaj, o katerem se |e govorilo, ne spada še zdaj pred javnost. Tudi to ne gre, da bi bil izključen kdo od kompetence zaradi disciplinarne preiskave, to bi ustvarilo nevaren položaj in bi se lahko zlorabilo. Glede znanih 600gld. bi on nasvetoval 5000 ali G000 gld , ker se mu znanje nemščine zdi velike važnosti. V zmislu §. 17. društvenih pravil sklicuje se OBČNI ZBOR delniškega društva „Narodne Tiskarne" na dan 10. aprila 1892. leta ob 11. url «lopolntlne v prostorih „Narodne Tiskarne'. Dnevni red.: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Bilanca „Narodne Tiskarne" za 1. 1891. 3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende. 4. Volitev pregledovalcev računov. 5. Posamezni nasveti. OPOMBA. §. 16. Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajnico uložiti. Upravni odbor „Narodne Tiskarne". Tristoletnica rojstva Komenskega. V Nivicah poleg Ogerskega Broda na Moravi rodil se je due 28. marca 1592. mož nesmrtne slave, orjak učenosti in stvarnik današnje pedagogike, Jan Amos Komenskv, katerega spomin dostojno proslaviti se pripravlja sedaj ves civilizovani svet. Zasluge Komenskega so splošno znane in ako ima kdo pravico proslavljati njegov spomin, tako ima to pravico narod češki, kateremu je bil Ko-mensky zvest sin. Priprave za proslavo tristoletnice rojstva Komenskega bile so baš na Češkem izredne; šolski in drugi faktorji so takorekoč tekmovali mej seboj, kdo bode več storil, da bode ta slavnoBt dostojna spomina Komenskega. Kar nakrat se je raznesla vest, da je dobri prijatelj avstrijskih Slovanov, naučni minister baron Gautsch to slavnost prepo vedal in „Nar. Lisfyu priobčili so dotični ukaz od besede do besede. LISTEK. „V e s n a." (Mesečnik slovenskega dijuštva. Tisku in zalaga D. Hribar v Celji. Odgovorni urednik Srečko Magolič.) „Kuj pa je tebe treba bilo, Dete mlado.....|" Pred nami leži prva številka najnovejšega leposlovnega lista, khterega že ob njega oznauilu nismo bili nič posebno veseli, kateri je pa naše skrbi še daleč — nadkrilil. Veseliti se lista že a priori zategadelj nismo mogli, ker po našem mnenji „Zvouw in BDom in svet" za naše razmere iu potrebe povsem zadostujeta in ker ne uvidevamo, da uaj bi naše dijaštvo imelo na leposlovnem polji teženj in interesov, segajočih izven okvir že obstoječih listov. Ta lista zlasti tudi radostno vsprejmeta v krog svojih sotrudnikov vsakogar, ki spiše kaj pametnega in porabnega in vrhu tega na razpolago je leposlovnim poskušnjam še prostor pod črto vseh političnih listov. Česar torej navzlic temu ni moč spraviti v tisk in na dan, to je izvestno nezrelo in neporabno; za take duševne proizvode pa je jedin primeren prostor — urednikov koš, ne pa zavetišče v obliki novega lista. Vsakomur pač ni so-jeua slava pisateljska in oni, katerim ni, udajmo se v božjo voljo ter skušajmo koristiti svojemu narodu na drugem polji. Prilike pač ne manjka! Glede na vse to nam iz vsega početka ni hotelo v glavo, da naj bi bil dijašk leposloven list ^neizogibno potreben za to, da združuje in naudu-šuje vse mlade, čile moči k delovanju za jeden, nam posvetnikom iu duhovnom skupen smoter — za narod." Gospoda čestita, to je pač naloga vsob slovenskih listov, za ta smoter nam ni treba posebne klobase, najmanj pa bodete dosegli ta smoter z listom, kakoršeu se kaže „Vesna". Prva številka je, rahlo rečeno, zelo, zelo nevesela prikazen za bodočnost našega slovstva in to bodisi glede jezika, bodisi glede vsebiue. Kar se tiče jezika, zadostuje uaj par izgledov. To, da so perijode, kakeršne se nahajajo v novelici „Za uzorom", v slovenščini naravnost nemogoče, omenjamo le mimogrede; a mej slovenske pisatelje se gotovo ne sme urivati človek, ki prevaja nemški „Rebensaft" v „vinski sok", „Solosiinger" v „samo-spev", ki piše o „pravo koristni knjigi" ali pa za- greši stavke, kakeršni so n. pr. nastopni: „A ta glas, s katerim je sedaj spregovoril, osupnil me je in kot je to pri vsakomur navada, opazuje potem natančneje" — „Stavbar napravi načrt postaviti poslopje" — aJeli res usojeno našemu narodu, da ne dobi povestnica, katero ima"!! — In to je, kakor rečeno, le par izgledov. Kaj pa šele vsebina! Pesnika „Vesne" sta seveda vredna zastopnika tiste, v Slovencih toli priljubljene svetoboli in življenje jima je le neznosno breme, ker prišedši iz Ljubljane do Dunaja po tamošnjih kavarnah zaman iščeta „bintoljubja oltarjev". Pesniškemu delu pa je vreden pendaut novelica „Za uzorom", ki je po svoji dosedanji vsebini prava apoteoza nezrele petošolskc ljubezni in mlečuega petošolskega — utahzmna iu pesimizma. Dijak, ki še hlače trga po klopeh latinskih šol, fatalist vsled izkušenj dosedanjega življenja in to zategadelj, ker mu je „deda sneg zamol, ker je strijcu vse pogorelo, ker se je teta utopila pri pranji, ker je mlajši brat umrl za kačjim pikom in ker se je sestra — no recimo — tudi nekako ponesrečila" — oprostite, gospoda, to je pač „genug des Grausamen!" Ni čuda, da je nesrečnež potem Posl- Hribar se oglasi ter poudarja, da povod, da govori, dal mu je deželni predsednik, ki se je stavil na čudno stališče, na katerem bi ne smel stati. Odrekel je namreč deželnemu zboru pravico, govoriti o tej zadevi, ki ima pa velik pomen, ker se je hotelo pokazati, kako se postopa pri oddajanji učiteljskih služb. Če pravi g. dež. predsednik, da deželni zbor o tem ne sme govoriti, torej bi ne smeli govoriti tudi o delovanji okrajnih glavarjev. Molčati bi morali o njih, ker jih je nastavila vlada. Žalostno je, da okrajni glavarji postopajo tako samo-vlastno. Omenja neke dogodbe z znanim okrajnim glavarjem, katerega so nam, hvala Bogu, odvzeli in prestavili, ki je nekemu učitelju odgovoril osorno na slovenski ogovor: „Sprechen Sie mit mir deutsch" in mu še dostavil, ko je učitelj ugovarjal, »Sie bekommen nie einen guten Pusten, merken Sie sich daš". Tako se postopa pri nas. Će se je sklicaval goBp. deželni predsednik na pokojnega Bleiweisa, ne ugovarja mu, a imenoval je tudi neko drugo ime znanega prijatelja germanizacije. Glede izjave barona Scbvvegla zdi se mu, da g. baron ni dobro razumel g. Krsnika, ki je le govoril, da napredek pri šoli ni tak, kakor bi bilo želeti. Glede Radovljiške afere, pravi, se gre za to, da šola dobi kmalu nad učitelja. Akopram je učitelj, o katerem se je že toliko govorilo, najslabše kvalifikovan in najmlajši, veuder se čaka z oddajo službe, da bi jo vender le mogol dobiti ljubljenec okrajnega glavarja. O znanih 6*00 gld. ne bode govoril, ker je znano njegovo stališče. Da je vsedanjih razmerah nemščina potrebna za učence, ki gredo na višje šole, priznava, a prostemu narodu pa nikakor ni tako potrebna, kakor se poudarja. Saj tudi ne pretendira vsakdo tega, da bi se od pri prostega kmetskoga dečka popel do ekscelence. Posl. Žitu i k izjavlja, da je tudi on prijatelj šole in da obžaluje, če se ne kaže tak uapredek, kakor ga vsakdo želi. Govorilo se je o nekem drugem faktorji in ni težko uganiti, kdo da je ta faktor. Ugovarja odločno trditvi, da bi duhovniki ne bili narodni, ki so bili buditelji naroda in so vedno v najožji zvezi ž njim. Govori obširno o delovanji duhovščine in o katoliški ideji, o družbi sv. Mohorja, katero najbolj razširja duhovščina, o Matici, družbi sv. Cirila in Metoda in zavrača očitanje »brezdo-movinatva". Poročevalec K lun pravi, da so ga jako iznenadile besede »gladkega", posredovalni stranki pripadajočega poslanca Krsnika. Niti iz ust naj-radikaluejega poslanca se jih ni nadejal. Pridružuje se besedam predgovornika iu konča, da „stara garda" umrje, a se ne uda Nadalje ugovarja stvarno glede proračuua in poudarja, da je deželni šolski svet avtonomna oblast, naši zastopniki naj le varujejo svoj upliv v njem. S tem je bila končana precej dolga debata. Pred proračunom uormaluo-šolskega zaklada rešile so se tri točke, ki so v tesni zvezi, namreč: 1. Poročilo finančnega odseka o prošnji stalnega odbora deželne učiteljske koufcreueije v Ljubljani za uredbo učiteljskih plač. O te) točki poročal je po»l. K lun. Prošnja ima dva oddelka, namreč, da bi začasni učitelji dobili takoj višjo plačo 450 gld., ko narede uči- čutil vsakdanjo potrebo, tolažiti se pz vinskim sokom" iu s prepiri o „teoriji iu hipotezi", pri katerih sta mu bila verna druga in tovariša Gašperjev Janez, ,,širokopleča in dolgopeta prikazen", in pa Godcev Korle, „slabotno, bledo človeče". Prepouižen bil je torej pisatelj, trdeč v uvodu svoje uovelice, ,,da se moti, kdor bi pričakoval kaj posebnega v tej pove-stici." Ali mari ni tudi prava „Kraftdame" deva, kateri se prsa dvigajo, akoravno se jej dozdeva, da leže gore celega sveta na njih, iu nima li posebno liiiih ušes pisatelj, ki sliši, kako se v bližini ..srp; oglašajo"? In potem tiste uboge žanjice, ki jih obhaja, tlačeče velik kos ajdovca v usta, ,,satansko" veselje, dražiti v dijaka zaljubljenega dekleta! Toda dovolj! Kdor se hoče osvedočiti samo vrhuncu naivnosti iu stilistične okornosti, čita naj to novelico. — Iz ostale vsebine lista navajamo naj sedaj le še strokovnjaški nasvet družbi sv. Mohora, da naj v ,,Domačem zdravniku", tedaj v knjigi, ki bo prišla v narod v 300 000 proizvodih, da mesta zlasti tudi propi lak si — sifilitike! Zlobnega namena sicer dotični gospod s tem gorostasnim nasvetom i/.vestno ni imel, a toliko bi vender-le imel vedeti, da ne sme soditi razmer celega uaroda po svojih Dunajskih potrebah. teljski izpit za učno usposobljenost potem pa, da bi se premenili odstotki. Poročevalec pravi, da so začasni učitelji na boljem nego visokošolci, ki bi bili zadovoljni, da dobodo takoj po dovršenih študijah 360 gld. stalne podpore. Po več let morajo prakticirati zastonj, iatotako morajo suplenti čakati mnogo dalj. Sicer se pa začasnim učiteljem štejejo vsa leta v pokojnino. Glede spremembe odstotkov omeni, da bi, ako se ugodi prošnji, presegli za 26.498 gld. dejanski proračun. Treba bode Se kakih 80 novih šol in 120 učiteljih moči, za okroglo 70.000 gld. bi se povišale plače, kadar bodo dovršene vse šole. Uboga dežela ne bi zmagala ogromnih stroškov za plače in pokojnine, ki bi zuašali okolu 450.000 gld. Pri najbolji vblji'torej finančni odsek ne more ustreči prošnji in predlaga, da se odkloni. Posl. Hribar pravi, da se je lani naglašalo, da se z radostjo stori za učitelje vse, kar je mogoče. Obžaluje, da se tako hitro zopet predlaga nova prošnja, kajti „omne nimium nocet". Sicer se še ni govorila zadnja beseda, ko so se uredile učiteljske plače, a učiteljstvo naj bi priznalo, da je deželni odbor vedno ustregel kulantno vsem opravičenim prošnjam. Dalje priporoča, naj bi c. kr. šolski svet jemal bolj ozir na učiteljstvo v Ljubljani, kjer so razmere drugačne nego na deželi. V druzih deželah imajo učitelji v glavnem mestu prednost. Že pred 2 letoma je obširno govoril o tej zadevi, čudno se mu zdi, da se je tako malo jemalo ozira na učiteljstvo Ljubljansko. Predlaga nastopno resolucijo: Deželni odbor se pozivlje, naj izposluje pri c. kr. deželnem šolskem svetu revizijo razvrstitve učiteljskih plač v tem zmislu, da se bode pri pre-narejeni uredbi bolje ozir jemalo na deželno glavno mesto Ljubljano. Dež predsednik baron W i u k 1 e r zagovarja postopanje dež. šolskega sveta, ki je stvar natanko pretehtal in jo uredil soglasno z deželnim odborom, torej se ne more reči, da bi ne bil postopal nepristransko. Pri glasovanji odkloni se prošnja, resolucija Hribarjeva pa se vsprejme. Poslanec Klun poroča dalje o prošnji Franca Raktelja in Andreja Žumra, voditeljev mestnih pet* razrednih ljudskih šol v Ljubljani, za zvišanje opra-vilnine. Finančni odsek predlaga, da se dovoli vsakemu letuih 50 gld. kot dopolnilna v pokojnino ne ušteta priklada. Poslanec Stegnar stavi glede na to, da sta mestni šoli prenapolnjeni, nastopno resolucijo: 1. ) Na ljudskih šolah, katere napravlja in vzdržuje mestna občina Ljubljanska, ustanoviti je začasna ali stalna služba namestuega učitelja, ki bi za slučaj kakega zadižka ali obolenja učiteljskih osob supliral dotično mesto. 2. ) Voditeljstvoma obeh deških šol naj se prizna 200 gld. opravilnine. Pri glasovanji vsprejme se predlog finančnega odseka, resolucija Stegnarjeva pa se odkloni. Prošnja županstev v Kamnigorici iu Lancovem, da se stanarina za učitelja v Kamnigorici prevzame na normalno-šolski zaklad, se odkloni po predlogu finančuega odseka, ker bi bilo nevarno ustvarjati prejudic. Toliko o listu in sedaj dovolijo naj nam Dunajski akademiki, stoječi za ,.Vesno", še resno besedo Zadnji ,,Slovencev" članek, katerega, izvzemši par uepraviluih zaključkov, podpišemo z obema rokama, in pa predstojeće vrstice naj jim bodo dokaz, da so zašli na nepravo pot in da je o tem sodba naroda jedina. Z glorifikacijo nezrelega pesimizma se narodu ne služi in gorje domovini, ako se bodo vračali v nas mladi možje, napojeni čmer-nega fatalizma mesto idealue in upapolne ljubezni do naroda. To, kar piše „Vesna", tedaj ni pripravljanje za narodno delo. Naj nam zatorej zadostuje prvi ponesrečeni poskus in pokažite svoje rodoljubje na drug način. Že nekaj let narod na svojo žalost opazuje, da so nekako redki postali dijaki, vračajoči se s točno dovršenimi izpiti v domovino; narodnih profesorjev bi skoro primanjka-valo, na zdravniška mesta pa se že sedaj morajo nastavljati tujci. In vender je število naših akademikov visoko, kakor še nikdar.....Jeli napomi- nana žalostna prikazen mari tudi že posledica nazorov, odsevajočih iz „Vesne" ? Caveas, mladina slovenska, ne quid detrimenti capiat res puhlica! Star Slovenija n. Ko so bile rešene te točke in končana daljša debata, o kateri smo že poročali zgoraj, vsprejel se je predlog finančnega odseka, glaseč se tako-le: 1.) Proračun normalno-šolskega" zaklada za leto 1892. s potrebščino 321.577 gld. z zaklado 29.234 gld. in s primankljejem 292.343 gld. se potrjuje. 2.) V pokritje tega primankljeja se bode 1. 1892. pobirala 10% priklada na celo predpisano svoto vseh direktnih davkov, torej zlasti od rednega davka z vsemi državnimi prikladami vred pri zemljiškem davkn, pri hišni najemarini in hišno razrednem davku, pri pridobnioskem in dohodninskem davku po vsej deželi. Nedostatek v znesku 138.700 gld., kateri se potem še pokaže, naj se pokrije iz deželnega zaklada. 3.) Deželnemu odboru se naroča, da sklepu pod točko 2. pridobi Najvišje potrjenje. 4 ) V rubriki III. »Potrebščina" dovoljuje se c. kr. deželnemu šolskemu svetu revirement po dogovoru z deželnim odborom. 5 ) Potrebščine normalno-šolskega zaklada za I. 1891., katere bi utegnile vsled veljavnih na-redb deželnega šolskega sveta dogovorno z deželnim odborem nastati, pa bi presegale proračun, je pokriti iz blagajničnih preostankov 1. 1891. Ob 3. uri popoludne zaključil je dež. glavar sejo. Politični razgled. Notranje riežttle. V Ljubljani, 22. marca. Češka sprava. češkega dež. zbora spravna komisija je v prvi svoji meritorni seji ukrenila povabiti namestnika, da izreče mnenje vlade glede od Mladočehov zahtevanega prehoda na dnevni red in glede od veleposestnikov in Staročehov predlagane odgoditve vse zadeve. Predno je bil ta predlog vsprejet, vršila se je splošna razprava, v kateri so vse stranke preci zovale svoje stališče. Za veleposestnike izjavil je grof Bucquoy, da se oni še vedno točno in brezpogojno drže zastavljene besede in da ne popuste od misli sprave, da so pa za začasno preložitev, baš ker nečejo onemogočiti sprave. Za Staročehe je povedal dr. Mattuš, da se niso izneverili zastavljeni besedi, ampak da zmatrajo preložitev kot politično potrebno. Mladočehi, zlasti Gregr in Herold, sta zagovarjala svoje stališče in dokazala, da tudi na podlagi spravnih dogovorov ustanovljeni Češki in nemški dež. kulturni svet in dež. šolski svet nista nič kaj prida. Komenskega slavnost. Praškega meščanskega kluba deputacija predstavila se je županu dr. Šolcu, proseč, naj posreduje, da bode okrajni šolski svet določil, da naj bode dan 28. t. m. ferijalen dan v proslavo tristoletnice Komenskega. Župan je obljubil sklicati okrajni šolski svet v sejo na dan 23. t. m in mu predložiti to prošnjo. — Deputacija je tudi prosila, naj mestni zastoj) priredi oficijelno Komenskega dostojno slavnost, kar je župan nemudoma obljubil. Tirolski deželni »bor. Glavna stvar, okolu katere se bodo sukale razprave deželnega zbora tirolskega, je šola. V Ti-rolih še sedaj ni šola urejena tako, kakor veleva državni zakon, in baš sedaj kleplje šolski odsek dež. zbora nekake naklepe, kako bi utrdil odvisnost učiteljev in šole sploh od duhovščine. Kakor se čuje, namena jo klerikalci predlagati, da se odpravijo podučitelji sploh in da se namesto njih nastavijo Šolske sestre, ter da bodi odvisnost učiteljev od krajnih šolskih sovetov večja nego doslej. — Klerikalci se tudi upirajo zemljiški knjigi, kakor je v drugih deželah; menda jim je tudi ta preveč — liberalna!! V nanjo države. Srbske razmere. Iz krogov, kateri so v zvezi,z regentstvom, se čuje, da regentstvo ne misli potrditi zakonskega načrta glede Milana tako, kakor ga je vsprejela skupščina, nego da misli izpremeuiti nekatera dodatna določila, kar bi le potrjalo večkrat javljajoči se sum, da igra regentstvo z Milanom vred nepošteno igro na stroške naroda. — Skupščina je vsprejela zakonski načrt o ureditvi in kompetenci porotnih sodišč. — Finančni minister Vuić priobčil je v »Malih Novinah" popravek rekši, da ni iz osobnih nego iz načelnih razlogov, kateri se niso strinjali z nazori ministra Tavšanovića, odstopil in se umaknil novemu možu. Pariški tllnamitardi. Ako se more verjeti zatrdilom Pariških časopisov, posrečilo se je redarstvu dobiti v pest dina-mitarda, ki je vrgel bombo v vojašnico in še petero njegovih pomagačev, ki so tudi v zvezi z vsemi drugimi atentati. Koergičuo postopanje Pariškega redarstva rodilo je pa tudi moralno velevažen sad, ustrašilo je anarhiste vsaj deloma, kajti na petek določena velika demonstracija, nekaka generalna skušnja za anarhistično produkcijo na dan 1. maja, izjalovila se je korenito. — Vse, kar se je storilo v proslavo kumune in nje rojstnega dne 1. 1871., so bili nekateri banketi v zakotnih kremah. Krizu na Nemškem. Splošna razburjenost proti nameravani reformi ljudskega šolstva na Pruskem prikipela je na višek in pimorala celo cesarja Viljema, da je krenil na drugo pot. Naučni minister grof Zedlitz dal je vsled tega svojo ostavko in ker se je zanj potegoval tudi državni kancelar grof Caprivi, omajeno je tudi le-tega stališče. Govori bo, da je dal Caprivi ostavko, a z druge strani se zagotavlja, da na odstop njegov ni misliti, ker zaradi kake nezgode kot pruski mi-nisterski predsednik ne gre odpustiti državnega kancelar ja. — Cesar Viljem odpotoval je za nekaj dnij iz Berolina, kriza bode torej končana Šele po njegovem povratku. Na vsak način pa bode šolska reforma pokopana vzlic temu, da se poteza zanjo večina deželnega zbora pruskega, pokopana po volji naroda. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) imel je danes svojo VII. sejo, v kateri so se večinoma brez debate rešile razne peticije in prošnje. Pri prošnji odbora za zgradbo* mostu čez Savo pri Radečah govorila stu poslanca dr. Papež in Žitnik. Dolga in živahna debata se je razvila pri poročilu finančnega odseka o prošnji županstva v Budnnjah glede podpore za popravo občinske ceste. Razlog temu bilo je principijelno uprnšanje, n katerem so obširno govorili poslanci: poročevalec dr. HleivveiH, Lav-renčič, dr. VoŠnjak, K lun, Hribar, Šuklje, dr. Tavčar. Debata je torej presegala lokalne meje omenjeno prošnje in bila prav zanimiva. Obširneje poročamo prihodnjič. — (Goriški deželni zbor) je vsprejel zakonski načrt, uvrščujoči Grado mej zdravilišča. — (Tržaški deželni zbor.) Predlog, da je ukreniti resolucijo zaradi sežiganja mrličev, odstavil se je definitivno z dnevuega reda, obveljala pa je resolucija glede osnovanja italijanskega vseučilišča, oziroma italijanske pravne akademije v Trstu, in pa resolucija, da je priznati na italijanskih visokih šolah pridobljenim diplomom pravno veljavnost tudi v Avstriji. — (Nezgoda slovenskega učenjaka.) Gospod dr. Oblak, o čegar makedonski nezgodi smo že zadnjič poročali, dospel je srečno v Celje. Na Dunaj i, kjer se je mudil nekaj dnij, ftital je v slovanskem seminarju o znanstvenih uspehih svojega potovanja iu obširno popisal nezgodo, ki ga je zadela. Turško redarstvo zmatralo je dr. Oblaka za — vohuua, ki boče, Bog zua v katero svrho, določiti število bolgarskih prebivalcev v Makedoniji. Kakor čujemo iz zauesljivega vira, zahteval je avstrijski zastopnik za svojega rojaka zadoščenja od turške vlade. — (Razglas.) C. kr. trgovinsko mir.ister-stvo naznanilo je trgovski in obrtniški zbornici, da je po sporočilu c. in kr. glavnega konzula v Cu-rihu (ZUrich) treba vsled sklepa zvezuega sveta od 1. marcija t. I. pri uvozu jajc v Švico pridejati vsaki tostranski pošiijatvi tudi spričevalo o izviru, ker le potem ravna se z blagom po pogodbeni tarifi. Tudi glede južnih sadežev iu živine odredilo se je baje isto. — (Iz Spodnje Šiške.) Predavanje tajnika c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustava Pirca 20. t. m. popoludne v Šišenski čitalnici trajalo je pet četrt ure io bilo jako zanimivo iu poučno. GoBp. Pire govoril jo glasno, gladko in nauduševalno. Odbor čitalnice, obilo zbrani društveniki in g. župan J.,Knez izrekli so g. govorniku priznanje in toplo zahvalo. Zgodovinske črtice kmetijske družbe, nje nameni iti dosedanji uspehi z ozirom na razne panoge kmetijstva — to je bil predmet predavanju. Deželna razstava I. 1894 bo jubilej 150 let staremu društvu in 50 let starim „Novicam". Sadje-rejstvo je sedaj, ko trtna uš vinograde uuičuje, tem potrebneja, kajti mošt naj bi odgnal žganje iz hiše kmeta ter zabranjeval ponarejenemu vinu uhod. Po vzgledih naprednih dežela treba je delati tudi pri nas. Ker se zemlja ne vekša, pač pa dolžnosti, zato se mora zemljo izkoristiti in dohodke pomnožiti z umnim gospodarstvom: sadjerejo, pozlati to vanjein konj, goved, prašičev itd. To prepričanje se bolj in bolj širi mej kmetovalci ; dokaz temu so živahno delujoče podružnice, je veliki promet centralnega društva, je list »Kmetovalec", izhajajoč v 3000 izvodih. A tudi druge kroge prešinila je resnica, da je kmet najvažneji stan, zato podpirajo društvo. — Mej govorom omenil je g. tajnik zaslužnih in za po-vzdigo kmetijstva na Kranjskem odličnih mož ter posebno poudarjal nevenljiva dela dr. Janeza Blei-vveisa. Gospod Pire končal je izvrstni govor z željo, da bi vsaj nekatere besede našle rodovitna tla, poživljajoč člane Šišenskejćitalnice, naj delujejo vspod-budno, kakor to sicer store s petjem, branjem in veselicami, tudi v zadevah dobrega kmetijstva. — (Bralno društvo Krško) priredi za Senožeče imenovanemu c. kr. okr. sodniku g. Bogdanu K obalu slovesno odhodnico v dau 26. marca. Začetek ob 7. uri zvečer. Vsi unanji prijatelji in častilci slavljenca naj blagovolijo naznaniti vsaj do četrtka, dne 24. marca, podpisanemu odboru, se-li udeležijo odhodnice. — (Iz Zagorja za Savo) se nam piše: V nedeljo dne 20. t. m čakal in čakal je mizar Kuhar svojo ženo, a ni je bilo domov. Po deveti uri zvečer šel je Kuhar ženo iskat in jo res srečal pri mostu, vodećem čez vodo Medijo. Žena je bila pijana in to je moža tako ujezilo, da jo je vrgel na tla, jo z nožem sunil v hrbet, jo vlekel čez most in jej skoro polovico las izpulil. Videvši, da se je žena onesvestila, vlekel jo je Kuhar čez cesto pod most in jo pustil ondu ležati do petih zjutraj. Šele potem jo je nesel v bližnjo hišo, poklical zdravnika in naznanil orožnikom, češ, da je našel ženo raujeno pod mostom. Orožniki prijeli so koj moža; ta je iz začetka sicer tajil svoje zlodejstvo, a naposled se venderle udal. Izročili so ga okrajnemu sodišču v Litiji. Žena je vsled prizadetih jej ran umrla v ponedeljek zjutraj. — (Iz Št. Petra na Notranjskem) se nam piše: Prvi letošnji semenj dne 17. marca je bil tukaj dobro obiskan. Prigualo se je do 80o glav goveje Živine, mej katero je bilo videti veliko prav lepih krav in volov. Prignalo se je tudi veliko prašičev, kakor tudi nekaj konj. Trgovina z živino kakor z raznovrstnim blagom je bila še zadosti živahna. Vender se je v primeri z velikim številom prignane živine premalo prodalo. Pogrešali so se živinski kupčevalci iz Italije. Izrekel se je neki kupčevalec, kateri je kupil več parov prav lepih volov, da ni pričakoval, da bi se tukaj tako lepa Živina dobila Reči se zamore, da vsakoletne ustanove rajnkega gospoda Kalistra, katere dobivajo pridni živinorejci velike slavinske in šentpeterske občine, veliko pripomorejo, da se tukaj redi prav lepa goveja živina. — (Iz Ilirske Bistrice) se nam poroča: Na sv. Jožefa večer bilo je v nas jako živahno življenje in naš obče spoštovani župan gosp. Avgust Beuigar je ukrenil nadzorovati gostilne, da zabrani eventuelne izgrede. Pri tem maloprijetnem poslu podpirala sia župana dva nočna paznika in dva domača fanta. Na ulici naletela je ta petorica na dva razgrajalca, Antona V i čiča in Franca Beni ga rja iz Trnovega. Župana je ukazal kriča-čema naj mirujeta, v odgovor pa je začel Vičič župana prav surovo zmerjati in ga naposled z velikim kamnom udaril tako močno na glavo, da se je go-Bpod Benigar takoj zgrupil. Rana sicer ni nevarna, ali težka. Vičiča so deli pod ključ. — (Umrl) je včeraj popoludne v Gradci odvetnik dr. Anton Ura nič, rojen Ljubljančan in nekdaj unet nemškutarski deželni poslanec. Pokojnik ostavi 1 je Ljubljano že I. 1872. in od tedaj živel neprestano v Gradci. — (Shod štajerskih čevljarjev) Te praznike vršil se je v Gradci shod štajerskih čevljarjev, katerega bo se udeležili odposlanci iz raznih krajev, tudi iz Ljubljane in tudi državna poslanca Hof mu n n-Wellenhof in Ernest Schnei-der. Ukrenilo se je marsikaj dobrega, česar pa ne bode tako lahko izvesti, a tudi marsikaj nepotrebnega. — (Umor.) Posestnika sin Anton Borko peljal se je minuli teden iz Ljutomera v Kraljevce pri Gorenji Radgoni. Na potu napadel ga je neki fant in ga z debelo palico udaril tako močno po glavi, da mu je prebil lobanjo, vsled česar je Borko drugi dan umrl. — (Imenovanje.) Fin. koncipist g. J. Tomaži č v TiBtu imenovan je komisarjem, praktikanti gg. J. Lah, A. Ko v a či č in J. Pederzo 11 i pa fin. koncipisti. — Adjunkt Kmanuel O t to imenovan je kontrolorjem tabačne tovarne v Celovci. — (Izpred sodišča.) Pred okrožnim sodiščem v Kopru vršila se je dno 11. t. m. kazenska razprava proti znanemu lahonskemu kričaču dr. Piju Gambiniju. Tožil ga je duhovnik gosp. Anton Lego vic. Gambini je bil obsojen na 15 gld globe in v sodne troške. — Duo 16. t. m. vršila se je v Kopru obravnava proti dvema lahonskima capinoma, ki sta v mnogobrojni družbi somišljenikov svojih bombardirala dne 27. oktobra 1891 skoro štiri ure stanovanje duhovnika g. Antona Logovi ća. Čudna ta kanonirja sta bila obsojena na dva, oziroma tri dni zapora. Zanimivo in za Koperske razmere karakteristično je to, da je stanovanje g. Legoviča oddaljeno komaj 20 do 25 metrov od glavne straže v Kopru, da sta j>a prišla le dva na-padovalca pravici v roke, akopram jih je bilo vsaj petdeset. To ilustruje brižnost Koperskih stražarjev kaj dobro! — (Otroško truplo v smeteh.) Neki pometavec v Trstu našel je v svojem vozu mej smetmi v cunje zavito truplo novorojenca. Pravi, da je moral dobiti truplo v smeteh v kaki hiši. Po odredbi preiskovalnega sodnika prepeljalo se je truplo v mrtvašnico. — (Samomor.) Na Reki obesil se je gostilničar Pavel S a n c i n iz Trsta. Povod prostovoljni smrti šele 33letnemu možu bile so baje slabe kupčije. Ostavil je ženo in dva otroka. — (Shod avstrijskih vi no rejcev na Dunaj i) Pripravljalni odsek za ta shod, ki bode dne 3. aprilu na Dunaji v Sofiji ni dvorani, razpošilja oklic vBem avstrijskim viuorejcem, da se udeleže tega sestanka vseb viuorejcev, na katerem bi se posvetovalo, kaj je storiti nasproti veliki nesreči, katero je prouzročila trtna uš. V dveh desetletjih opustošenih je v Avstriji nad 28.000 hektarov vinogradov po trtni uši popolnoma, ali tako, da je njih pogin gotov. V drugih deželah se je z energičnim delovanjem borilo uspešno proti temu sovražniku. Pri nas zgodilo se je le malo. Le z odločnim, naglim in jednotuim delovanjem vseh udeleženih faktorjev mogoče je rešiti avstrijsko vinorejo. A tudi druge sovražnike treba je pobijati, ki so nevarni viuoreji. O vsem tem bode govor na shodu vinorejcev. Vsa pojasnila, posebno glede znižane vožnje, za katero so nekatere železnice dovolile 50% popustu, dobe se pri tajniku pripravljalnega odbora g. dr. KI. T bom asu, dež. tajniku sižjeavstrij-skernu na Dunaji L, Herrengasse 13. V pripravljalnem odseku so tudi slovenski drž. posl. gg. dr. Fer-jančič, Nabergoj, Pfeifer iu Robič. — ( A k a d e m i č n o društvo „Slovenija" na Dunaji) priredi svojo osmo redno zborovo sejo v četrtek dne 24. t. m Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Ocena zadnjega berila, čita stud, iur. Stanko Kogej. 4. Berilo: „Slovenskoga kostaujarja Dunajske reve iu težave", čita —a. 5. S učajnosti Local: Kastner's Restauration „zuni Magistrat". Začetek ob '/,8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli! — (Dr. Frane! vitez Vesteneck) pritožil se je bil na Dunajsko uadsodišče, ker je Solno-graško sodišče ukrenilo pridržati ga Še nadalje v preiskovalnem zaporu. Nadsodišče rešilo je Veste-neekovo pritožbo ugodno; sodna obravnavu proti njemu vršila se bode v prihodnjem zasedanji porotnikov. — (Go8podarsko-šuinarRkajubilarua izložba v Zagrebu 1. 1891) Pod tem naslovom izdal bode sotrudmk „Nar. Novin" g. J. Ibler v Zagrebu obširen popis lanske razstave. Knjiga bode obsegala 21 tiskanih pol največje osmino s 47 portreti in 22 slikami in bode veljala 2 gld. broširana in 2 gld. 40 kr. vezana. Knjigo pošilja pisatelj proti poštnemu povzetju, ali s pošto, uko se mu dopošlje 2 gld. 25 kr. Gotovo bode marsikateremu Slovencu ta knjiga tudi dobro došla iu opozarjamo uuše čitatelje nanjo, da si jo naročajo. — („Amerikanski Slo venec-.) Ravnokar nam je došla zopet nova številka tega lista, to je 11. ali prva nove izdaje. List izhaja zdaj v To-weru Minn. Oblika ostala mu je nespremenjena. Glede vsebme pa nam bode še prilika govoriti obširneje. Telegrami „Slovenskomu Narodu': Berolin 21. marca. Caprivi bode ostal, grof Zedlitz pa gotovo odstopil. Na njegovo mesto pride bržkone dr. Kftgler. Iz Rima došla poročila naznanjajo, da so Vatikanski krogi zelo pobiti, ker se je liberalna stranka na Nemškem ubranila reakcijonarne šole. Schlo-zer bil v Vatikanu, a kakor se čuje, dobila sta papeževa nuncija v Monakovu in na Dunaji nalog, zastaviti ves svoj upliv v korist konservativne šole. Trst 22. marca. Predvčeranjim bil shod zidarjev, na katerem se je zahtevalo povišanje mezde. Udeležnikov bilo nad 400. Vladni zastopnik razpustil shod. Redarstvo razgnalo na ulici zbirajoče se zidarje. Velika večina v Trstu delujočih zidarjev štrajka. Dunaj 22. marca. V mestnem zboru bil je velik škandal. Dr. Lueger zahteval, naj prekliče podžupan Richter klic k redu, podeljen mestnemu odborniku Steinerju. Richter je zahtevo odklonil. Obiskovalci galerije zaceli silno razgrajati, vsled česar ukazal podžupan, da je je odgnati. Budimpešta 22. marca. Na občni zbor Štefanove družbe dosel primas in govoril v pomirljivem zmislu, priporočujoč toleranco in popustnost v ohranitev dobrega razmerja mej cerkvijo in državo. Hamburg 22. marca. „Hamburgischer Correspondent" javlja, da se je v južnoameriški republiki Venezuela začela revolucija. Razne vesti, * (Boulaogerjeva zapuščina.) Pohištvo in razne zbirke njegove prodajajo se v Bruselji v palači v Rue Montover. Posebnega ne nahaja se ničesar v teh zbirkah, ki utegnejo zanimive biti le za prijatelje in pristaše pokojnega generala, ali pa za kacega ekscentričnega Angleža. * (Iz belgijskih rudnikov) prihajajo zaporedoma poročila o velikanskih nesrečah. Dno 11. t. m. so se vneli v Anderluesu (pokrajina Henuer-gau) in usmrtili nič manj, nego 153 rudarjev. Sedaj se zopet puroča iz iste pokrajine, da se je strop rudnika udri ter usmrtil tri delavce, dva pa težko ranil. Ker se take nesreče od drugod ne poročajo, mora pač nepazljivost in nemarnost mnogo kriva biti. * (Kruta soproga.) Na grozovit način umorila je v Parizu poštnega uradnika Schlegeloa njegova soproga. Ko sta se sprla zvečer, podal se je mož proti 9. uri spat. Komaj je bil zadremal, polila je soproga posteljo s petroljem in jo zažgala, da je bila hipoma v plamenu. Na grozen klic na pomoč ulomiii so sosedje zaprta vrata in pogasili ogenj. Schlegel bil je grozno ojn'čen in prevedli so ga v bolnico. Soproga izjavila je prav hladno, da se je ■ hotela znebiti moža, ker jo je goljufal. * (Požar.) V prodajalnici necega mesarja v Londonu nastal je ogenj. Žena mesarjeva, dva otroka in blagajničarica so zgoreli. Sestra mesarjeva umrla je mej potom, ko so jo nesli v bolnico. Mesar pobegnil je na streho in se rešil, vsled strahu pa je zblaznel. Avstrijska specijaliteta. N» želodcu bolchajočim ljudem priporočati ju porabo pristnega ,,Moll-ovega Seitllilz-praška11, ki le preskušenn domaće zdravilo in upliva na želodec krepluo ter poapošilno na prebavljenjo in sicer z rastočim uspehom. Skatljica 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vaak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ. Tuehlauben 0. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. Manj nego 2 škatljici se ne razpošilja. 5 (42—4) „LJUBLJANSKI ZVON' itoli za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. i Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. I.oferljue ire^ke 19. marca. V Trstu: 65, 8, 45, 18, 16. V Linci: 41, 64, 35, 10, 28. Tujci: 21. marca. Pri Mnllftj i Skodler, Frisch, Ahsmaun z Dunaja. — Loy iz Kočevja. — Lemberger iz Brus. — Felle iz Gradca. Pri feioun: Breuer, Landau, Peziwal, Grtlnbsum, Zellmaver z Dunaja. — Schallioger is Brna. — Schneider iz Berolina. — VVutscher iz Kamnika. — Maly iz Zagorja. — Landstatter iz Line*. Pri avatrl|Mkeiu «eaarju: Habjan iz Kranja. Pri liavsrakrm dvoru: Jenko, Kalan iz Škofje Loke. — Skert, Stepišneg iz Celja. Umrli so ** IJiiMJanl: 18. marcu: Alojz Vertovlek, naddesetnikov sin, 16 mesecev, Travniške ulico. Khachitis. 19. marca: Frančiška Mlinar, delavčeva hči, 1 mesec, Ceata v mestni log št. 22, ecclainpsie. — Janes Hafner, železniški uradnik, 27 let. Gospodske ulice It. 3, krvavenje pljuč. 20. marca: Marija Sturm, ranocelnikova vdova, 76 let, sv. Petra cesta št. 54, marasmus. — Ana Kolenina, mesarjeva hči, 6'/i leta, Marije Terezije cesta št. 16, ma migitia basilaris. — Angela Primič, delavčeva hči, 19 me secev, Poljanski trg št. 5, jetika. 21. marca: Andrej Druškovič, biini posestnik, 66 let, Dunajska cesta št. 11, emphvdem. — Pavla Malic, črev-ljarjeva hči, 3 mesece, Stari trg št. 21, bronehitia. V deželni bolnici: 17. marca: Marija Kokelj, gostija, 68 let, marasmus. 18. marca: Marija Jelnikar, delavčeva žena, 32 let, jetika. Meteorologično poročilo. Dan -Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. M k. a 54 7. zjutraj 2. popoi. H. zvečer 746'9 aa. 74.V9 um. 7456 mm. —2-0° C 9 6° C si. vzh. jasno si. vzh., jaano si. vzh. i jasno ! 000sa. Srednja temperatura 3*3°, sa 0-8' pod uormalom. TDnjLz^sOslssL "borza dne 22. marca t. I. včeraj — Papirna renta.....gld. 9405 Srebrna renta.....„ 93 5IJ /.lata renta......„ 11070 5% mu i ena renta ... „ 10230 Akcije narodne banke . . „ 984-— Kreditne akcije .... „ 307-50 London......., li!H5 Si*ebro......., —'— Napol........„ 9'46 - C. kr. cekini.....„ 5'62 - Nemške marke .... „ 58 35 4u/„ državne srečke iz 1. 1854 . . 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ Ogerska zlata renta 4"/>.......107 Ogerska papirna renta 5°/0......101 Dunava reg. srečke ;'*'',„ . . . 100 gld. 122 Zemlj. obč. avstr. 4e»eeMeesaij : i Odlikovan na koroSki deželni razstavi 1BB5. leta. Priznanja in priporočila iz vseli krajev monarhije. I. kranjska izdelovalno žičastih žimnic in žicastomrežnih postelj v l,jul»l jaui (v Šiški), v ItoMicr-Jevi piviu-ui priporoča £lcust«> žl mulce iiujliolj*.«' vrste xa otročke poatel|e po Kld. iu več, »» »» »» 9* »•» velik© 99 i B t9 „ n ■aT tudi iih obroke. (211—7) Zalagatelj za bolnice, hotelu, zavode, kopeli, ville, zasebnike itd. — Ceiuki zastonj. — Zunanja naročila no točno izvršu. — Kdor kupi več, dobi odpust od eeno. z nekaj premoženjem, vešča v šivanji, zamore postati zadružnica dobro trgovine na deželi. Denar donasal jej bodo lep dobiček, ker si sama kupuje* blago. Lehko ima tudi posle. Zguha jo pri tem podjetji nemogoča. — Ponudbe vspro-jeiua iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Narodu." pod črko f. A. i27«' —3) fesjkj A A A A k A k A A A A- A> A >k, A A A A -f- k 4- i * - * > (2t)7-3) Oclvetnilv D£ URBAN LEMEZ usoja si naznanjati, da je dtvoril svoj"o odvetniško pisarno v Slovenski Bistrici. . jf« «<» «4 t4 Laatoina in tisk .Narodne Tiskarne*. M±___,________ .. . .