TUJEGA NOČEMO SVOJEGA NE DAMO
JUGOSLAVIJA
■
I
MARŠAL TITO ■/£ »4 PRAZNIK MAŠE MORNARICE GOVORIL V SPLITU DOGODEK
«JIH
Te dni poslavljamo dve važni obletnici, 9. september, ko so se ped osmimi leti množice slovanskega delovnega ljudstva pod fašitično Italijo dvignile z orožjem v rokah proti svojim izkoriščevalcem ter začele tako krvavi boj za svojo končno osvoboditev ter 15. september, ko se je ped štirimi leti z ratifikacijo mirovne pogodbe z Italijo izvršila piključitev k Jugoslaviji dela Julijske krajine. Našemu človeku ni treba klicati v spomin časov, ko se je boril za življenjski obstanek z vsemi svojimi močmi, kajti rane se niso niti še zacelile, in niti obujati bolečine, ki jo je občutil za časa kupčije o njegovi zemlji, ki. jo je sam osvobodil. Vsa ta pe-teklost nam je na dlani.
Ko se je uresničila stoletna želja 'našega človeka, da živi ždruženo z ostalimi brati, tedaj namreč, ko so naša mesta in vasi s cvetjem in vriski spejemala jugoslovanskij vojsko, je veselje kalila zaskrbljenost, kaj bo s tistim delom, našega naroda, ki ga je krivična mirovna pogodba prisodila Italiji. Pokazalo se je kaj kmalu, da so bile zle slutnje opavičene. Italijanski imperialisti so ostali na škodo italijanskega delovnega ljudstva na svojem starem mestu in se h temu od svojega poraza niso ničesar naučili. Kakor so nekoč v Gorici padali Bratuž in drugi, na isti način padajo sedaj nove žrtve. V Beneški Sloveniji so naši ljudje izpostavljeni takšnemu terorju, kakršnega poznamo le iz dobe najkrvoloćnejšega fašističnega zatiranja.
Ce se danes le malo ozremo v Italijo in Se bližnji Trst, nam zraste ped očmi komedijantska pošast i-talijahškega iredentizma, ki kriči: »Hočemo nazaj pav vse in tudi I-Stro, Zader ter Dalmacijo«. Postaja nam, še bolj razumljivo, kje so ovire pi reševanju vpašanja Trsta, kje so vzroki težkega položaja Slovencev pod De Gasperijevo Italijo in pav tako, kdo kali dobre odnose med Jugoslavijo ter Italijo, ki si jih želijo vsi jugoslovanski delovni ljudje in pošteni Italijani. Ob priliki obeh obletnic se v vsakemu našemu človeku obnavlja star sklep: nikdar ne bomo dopustili povratka v stare čase italijanskega fašističnega gospodstva, edina pot, ki si jo želimo, je pot tesne združitve z ju-
goslovanskimi narodi. Prepričani smo, da ni daleč čas, ko bo enkrat za vselej izginili obmejni kamni v Rižani in bo naš človek lahko globlje zadihal v postrani domovini. Taka je vroča želja tudi vseh naših od Črnega kala do Gradišča in še delj. Slovenska Istra bo dobila tako svojo'zaokroženo, naravno, gospodarsko in kulturno celoto.
Vsem tistim, ki iztegajo kremplje po naši osvobojeni, zemlji, pa pavimo ponovno: Tu nimate nikakršnih pravic! Mnogi od izkoriščevalcev našega ljudstva so našli tu svoj grob; Tako bo tudi v bodoče, če se bodo pi nas .pojavili še kdaj d’annunzianski »vojščaki«. Pri nas gradimo socializem, pi nas delavski razred sam upavlja poizvodnjo, pi nas živijo v bratsvu in slogi Slovenci, Italijani in Hrvati, pi nas se delovno ljudstvo samo gradi i svoje gospodarstvo i svojo kulturo in ne potrebuje več nikakršnih »zaščitnikov« tiste tisočletne »kulture«, ki je od našega ljudstva tirjala tisočere žrtve in na • tisoče požganih domov! Kjer je Jugoslavija, tam imamo tudi mi svojo domovino.
»i }	i*	- V rf '	^ÜÜjjl
Pred devetimi leti nismo imeli še nobenega plovnega' objekta. Vojno mornarico smo začeli prav tako u-stanavljati iz nič, kakor kopneno vojsko. Iz skromne partizanske mornarice je zrasla močna jugoslo. vanska mornarica. Naša vojna in trgovska mornarica sta se ’ razvijali po vojni v težavnih razmerah naše države. Ladje, ki jih je imela stara Jugoslavija, sino izgubili, vzel jih je okupator, kakor je vzčl vse orožje stare jugoslovanske voj. ske. Okupator so bili italijanski fašisti, ki so požigali po Dalmaciji.
Po vojni«, je nadaljeval maršal Tito, »smo se morali potruditi, da vzgojimo naše kadre. Naša država je bila še vedno v precej težavnem gospodarskem položaju. Zdaj je seveda mnogo bolje, kakor leta 1945, ko smo končali vojno. Toda tedaj nismo mogli nuditi mornarjem takoj vsega, kar je bilo potrebno, da bi se še bolj izpopolnili v vojaški stroki na morju. Sami veste zelo, dobro, kako velikanska sredstva so potrebna, če hočemo ustvariti dobro vojno mornarico. Tu je potrebno jeklo, potrebni so stroji, mi pa tovarn za izdelovanje takih strojev
GA NE DAMO
A PA NE ZAHTEVAMO
nismo imeli. Nismo imeli, alipa smo imeli zelo malo livarn, ki bi ylivale železo ali jeklo za mornarico.
Zdaj ustvarjamo vse pogoje, da bomo dosegli tudi mnogo več kot imamo. Naše tovarne ' strojev, naše valjarne in jeklarne se izgrajujejo vsak dan čedalje bolj in kmalu bodo dovršene tudi tište, ki jih še gradimo. Tedaj bo naša vojna mornarica dobila, kar ji je najbolj potrebno. Toda tudi zdaj, v tako težavnih pogojih, se trudimo, đđ bi vam dali vsaj to, kar je mogoče, da bi se vzgojili kadri, ki bodo lahko prevzeli tiste vojaške plovne objekte, ki vam bo dala naša država na- razpolago.
proslavilo 8. September
Po vsem okrožju je naše ljudstvo svečano proslavilo osmo obletnico kapitulacije Italije. Dan pred devetim septembrom je okrajni odbor Zveze borcev odkril spominsko ploščo padlim tovarišicam Mariji Segulin iz Materije in Ak-velini Bembič iz Loparja, ki so ju fašistični rablji ustrelili na bivši postaji pri Kopru. Po odkritju plošče so predstavniki raznih množičnih organizacij iz Kopra in Loparja položili pred ploščo vence, nakar je spregovoril tovariš Fabij Valentič, član okrožnega komiteja Partije. Med drugim je dejal, da je tudi spomenik, ki je 1$1 odkrili, eden izmed številnih dokazov borbe delovnega ljudstva Istrskega okrožja za svojo svobodo. Ob zaključku svojega govora je tovariš Valentič poudaril, da bo vsak, ki bi hotel napasti našo svobodo,
Se eno novo SÒtsUù>
Prejšnji petek so odprli v Bertokih novo šolsko poslopje, ki so ga začeli graditi lani oktobra. Z začetkom novega šolskega leta je bila tako ta stavba predana svojemu namenu.
table, omare in predavateljske mize že izdelujejo v Izoli. Za dober mesec bo vse to urejeno. Nova šola .v Bertokih bo res z vsem nova. V njej se bo vzgajalo 90 otrok slovenske in italijanske narodnosti
Spomin ob otvoritvi
Ob otvoritvi so se zbrali v novo šolsko poslopje otroci slovenske in italijanske narodnosti ter nekateri njihovi starši, da bi svečano proslavili ta pomemben dogodek v njihovi vasi. Precej širok hodnik v novem poslopju so pionirji in učiteljice lepo okrasili z zastavami, zelenjem in raznimi parolami, v katerih izražajo hvaležnost ljudski oblasti, ki jim je zgradila tako lepo, prostornò in zračno šolo.
Na veselih obrazih razigranih otrok je bilo videti veliko navdušenje. Pred slavnostjo so nam učiteljice razkazale nove razrede, sobo, kjer bodo imeli šolsko knjižnico,’ in učiteljsko zbornico. Povedale so tudi, kakšne težave so imeli doslej s šolskimi prostori. Velikokrat so se morali premestiti. Poleg tega pa prostori, kjer so doslej imeli pouk niso odgovarjali za učilnice. Otroci ' iz Okoliških vasi, kakor iz Skocijana, Sv. Tomaža in Prad so imeli precej daleč do sole, ki je bila pri Lazaretu. Zaradi tega niso bili niti uspehi v šoli takšni, kakršne je bilo pričakovati, kajti otroci, ki so oddaljeni od šole so na poti v šolo in domov izgubili precej časa, ki bi ga bili lahko izkoristili za učenje. Ob slabem vremenu pa so tudi čestokrat zamujali pouk.
Nova šola stoji nekako na sredi okoliških vasi, kar bo za otroke veliko laže kot doslej. Manjkajo sicer še nekatere stvari, ki pa jih bodo naknadno uredili. Tako mo- -rajo napeljati v novo šolo električni tok, vodo in nakupiti hov inventar. Notranja instalacija za električno luč in vodo je že gotova, manjka samo okoli 60 metrov bakrene žice za napeljavo električnega toka do šole in manjkajo vodovodne cevi. Nove klopi, šolske
v duhu bratstva in enotnosti.
Ko je učiteljica sklicala otroke v šolski hodnik in ko so k slavnosti prisedli še starši, je v imenu krajevnega ljudskega odbora spregovoril tajnik tovariš Albin Jerman in'ko se je zahvalil okrajnemu ljudskemu odboru za pomoč, ki jo je nudil, da je bila šola v tako kratkem času zgrajena, je de-
naletel na pripravljene borce, ki ne bodo pomišljali na žrtve, če bo treba braniti neodvisnost.
Zatem se je mati ene izmed padlih bork zahvalila prisotnim in rekla, da jo tolaži to, da njena hči ni padla zaman.
8. septembra zvečer pa so bile po vseh večjih vaseh in središčih okrožja svečane akademije in množična zborovanja, na katerih só podelili 132 spomenic svojcem žrtev fašističnega terorja.
V Kopru je bila z začetkom ob' 20. uri svečana akademija. Po govoru tovariša Marija Santina-Wal-terja je bil pester külturni spored. Tovariš Santin jè med drugim v svojem govoru rekel, da naše ljudstvo ne bo nikoli pozabilo fašističnih grozodejstev in terorja, ki ga je izvajal fašizem nad njim. Zato so bili razumljivi odmevi klica komunistične Partije, kateremu se je naše ljudstvo množično odzvalo, šlo v partizane in si v težki, neenaki borbi proti sovražnikovim tolpam izvojevalo svobodo. Potem je tovariš Walter obsodil gonjo italijanskih šovinističnih krogov od iredentistov do kominformistov in dejal, da je naše ljudstvo dovolj pretrpelo, da bi se navduševalo nad njihovimi umazanimi načrti. Mirna graditev socializma pri nas je najboljši odgovor Vsem onim, ki bi nas hoteli zasužnjiti. Za kar smo se borili, ne bomo nikoli odstopili.
Po prevodu govora v slovenščino, je nastopil violinistični kvartet italijanskega kulturnega krožka v Kopru, nato so bile razne recitacije, pevski zbor »Otona Zupančiča« pa je zapel tri pesmi.
Za zaključek proslav, k;i so prav za prav1 trajale in še trajajo ' ves teden od 8. do 15. septembra, bo v nedeljo v Borštu,, znanem partizanskem kraju, partizanski tnarš. Po izvršenem »napadu«, ki ga bodo priredili člani Zvezé borcev, bodo na bunkerju, kjer je padel kot junak Planinc Franc-Frer*k, komandant komande mesta Koper, v njegovo čast odkrili spominsko ploščo. Zatem bodo odkrili spominsko ploščo tudi na hiši, kjer je bil za časa borbe sedež komande mesta Koper, in sicer v Hrpelcih.
Po končanih svečanostih bo ljudsko rajanje.	,
jal: »Zavedamo se, da je mladina naš največji zaklad, ki jo moramo skrbno vzgajati v svobodne, zaT vedne socialistične ljudi«. Potem je poudaril, da pomeni ta. šola novo žarišče kulture in še en odgovor tržaški fašistični propagandi, ki1 vse, kar trdi o nekem terorju pri (Nadaljevanje na 2. strani)
■ Zakaj moramo, tovariši, upostav-Ijati našo vojno mornarico? Zato, ker smo pomorska država, ker imamo tisoč kilometrov pomorske obale, zato ker je naša država čudovit del sveta, po katerem pogledujejo, mnoge agresivne oči in bi si ga rade prisvojile. Ni vam treba dosti premišljati, kdo bi si to hotel prisvojiti, tako so na Vzhodu in na Zahodu. Poglejte samo kampanjo, ki jo u-prizarjajo proti naši državi v italijanskem časopisju. Kaj zahtevajo, kaj hočejo? Ne le Trst in Istro, Reko, Pulj in Zadar, marveč tudi vso Dalmacijo. Radi bi seveda segli pò njej in sanjajo o njej;-, vnedar pa je ne bodo nikoli več zaglabiii. Ce bi pa vendarle kdaj prišli sem, jih bö doletela ista usoda, kakor sq jo doživeli tu italijanski in drugi napadalci v nedavni preteklosti.
Zato gradimo našo vòjno mornarico, da bi branili teobaie, da bi branili našo čudovito državo naše čudovito morje, zato in za prav nič drugega, saj nimamo noenih agresivnih namenov proti nikomur in ne zahtevamo niti najmanjšega dela ozemlja naših sosedov onstran Jadrana niti koga drugega. To ni naš smoter in ni nikoli bil, n* danes’ in ne bo v prihodnje. Ta naša1 tla hočehio braniti in branili jih borno ter jih ne bomo nikoli nikomur odstopili.
•■Tovariši, ko že govorimo o propagandi, mislim, da berete, kakšne nesramne in 6’gab'he' "klevete mečejo na nas, na našo državo ne le na Vzhodu, marveč tudi v Italiji. Razni italijanski pisuni klevetajo našo državo in našo armado na u-kaz svojih vrhovnih voditeljev, na pobudo svoje vlade. Morda ste ..slišali,,'da je celo urädno glasilo vladne demokrščanske stranke »Popelo« pred kratkim objavilo neverjetno žaljiv članek o naši državi in armadi, v katerem je blatil našo armado na najbolj nesramen način. V tem članku je rečeno, da je . neki fašistični polkovnik v svojejn dnevniku napisal v času, ko je bil kot okupator v naši državi, da so partizani, ali kakor jih oni imenujejo »banditi« in »tolpe« ubijali in na kose sekali italijanske ujetnike ter jih metali psom. Kako si je mogel-izmisliti takšno neverjetno svinjarijo? Tako in zato ker ni mogel in mu ni bilo dovolj, da bi rekel, da smo v borbi ubijali italijanske fašistične okupatorje. Mi smo jih zares ubijali in kdor koli bo prišel v našo državo kot napadalec in okupator, bo našel tu svoj grob. To naj
sii zapomnijo vsi tisti, ki goje kake osvajalne namene do naše države.
Mi vemo in povemo, da se je naša' armada častno,borila. Italijanske ujetnike smo sprejemali v hiše, nismo jih ubijali, nismo jih mučili, marveč smo gledali, da bi z njih napravili ljudi, ki bodo razumeli in cenili našo borbo, ki bodo odšli v Italijo, povedali, da' naši ljudje ne sovražijo italijanskega .naroda da mu ne žele slabo, pač pa dobro in da mu nudijo prijateljsko roko sprave.
Tovariši, mi smo v preteklosti večkrat ponudili roko sprave, da bi napravili odnose z Italijo vsaj kolikor toliko znosne in bolj prijateljske, da bi z njimi uredili neiire/ jena vprašanja, da bi dosegli sporazum i o Trstu i o coni B. Toda vsakokrat smo dobili udarec po roki sprave, vsakokrat so postavili do nas nesramno in klevetniško stališče, takšno, kakršno je bilo nekoč stališče njihovih fašističnih voditeljev do kolonialnih narodov.
Toda naj ne pozabijo tam, onV.fan Jadranskega morja, da je danes v Jugoslaviji drugačen, nov duh. Naj ne pozabijo, da to ni Več stara Jugoslavija, naj ne pozabijo, da je to socialistična Jugoslavija in da so tu jekleni ljduje ponosni na svojo preteklost, na svojo Sedanjost in na svojo bodočnost, ki jo ustvarjajo.
Mi hočemo imeti z italijanskim narodom najboljše odnose in ponovno pravimo:
Tu je naša roka sprave, pozabili bomo vse, kar ste nam storili, tòdà dajte sedaj, v tem težavnem narod-hem položaju, ko je ogrožen mir', da se mi, ki smo najbližji sosedi na tej Strahi, poravnamo, da napravimo sporazum in da bo močan, velik prispevek k utrditvi miru na svetu.
Zal, igrajo oni na tujo violino: Pod vtisom kominformovske propagande, pod vtisom brezobzirne iredentistične fašistične propagande v Italiji, pod vtisom raznih voditeljev, ki so vznikli iz te sredine in pod vtisom Vatikana nočejo naše roke sprave.
Toda mi ne bomo nikoli pustili
v ponedeljek:
BO ZASEDAL X.O.L.O.
Na predlog Izvršilnega odbora z dne 3. septembra 1951. sklicuje predsedstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora
IV. REDNO ZASEDANJE Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki bo v ponedeljek 17. septembra 1951 s pričetkom ob 8. uri v koprskem gledališču, z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev,
2.	Poročilo o izvršitvi plana iri proračuna za čas od 1. januarja do 31. julija 1951,
3.	Odloki,
4.	Odoboritev gospodarskih odredb Ivršilnega odbora,
5.	Razno.
V soboto 8. septembra so v San Francseu svečano podpisali mirovno pogodbo z Japonsko. Od 52 držav, kolikor se jih je udeležilo pogajanj, je podpisalo pogodbo 49, odklonile so pa podpis Sovjetska zveza, Poljsko in Češkoslovaška.
To je bil najvažnejši dogodek preteklega tedna, toda priprave so trajale mesece in mesece. Da se je pa sama konferenca tako hitro razvijala in je trajala samo štiri dni, treba iskati vzroke v politiki Sovjetske zveze, ki je nameravala konferenco razbiti in držati na Daljnem vzhodu še naprej napeto stanje, misleč pri tem, da bo tako izvlekla koristi za sebe na račun držav Daljnega vzhoda, predvsem Kitajske, Koreje in tudi Japonske. Toda pri tem se je vštela.
Osnutek mirovne pogodbe so vse države, ki so bile z Japonsko v vojnem stanju, dobile pravočasno in so lahko vnesle svoje protipred-loge, česar so se ostale države tudi poslužile, le Sovjetska zveza, Poljska in Češkoslovaška niso tega
Nesmiselni lajež šovinističnega časopisja po Italiji nikakor noče ponehati. Lahko rečemo, da ni lističa do konca italijanskega škornja, ki ne bi tekmoval, da bi vrgel kolikor mogoče blata na Jugoslavijo in na vse, kar je jugoslovansko. Pri tem gre njihova iznajdljivost tako daleč, da prekaša že najbolj napete kriminalne štorije, tako da bi neuk človek, ki čita te stvari, moral dobiti vtis, da je preko Soče sama džungla, kjer žive posebne vrste ljudožrci, za katere je edino »civilizirana« Italija pozvana, da jih pokori in privede v kulturni svet. Ne udeležujejo se teh klevet le fašistov-ski šovinisti,1 saj ni tam danes niti enega več, k: nastopa v javnem življenju. da ne bi sodeloval v tej gnusni igri. Človek s povprečnimi možgani se samo lahko vpraša, čemu naj le služi to noro pisanje in kaj misli službena Italija z njim doseči. Skoraj si ne móremo misliti, da se pri vsej politični zaostalosti »kulturne« Italije tam najde samo en človek, ki verjame vsem bedarijam, s katerimi od šovinistov nahujskano in plačano časopisje polhi svoje potrpežljive stolpce. Y inozemstvu, kateremu je ta gonja tudi namenjena, pa dosegajo prav nasprotne »uspehe«, kot bi si jih Želeli. Trezni- ljudje tam vidijo nesmisle italijanske šovinistične histeri-
KAJ HOČEJO?
je ter pozivajo hujskaeč, ki so že ižgubili vsak smisel za mero, naj vendar bodo malo mirnejši, ker So vsa vabila zaman, da bi se jim trezen svet pridružil v njihovem norem početju in zaplesal skupaj z njimi njihovo pozabljeno imperialistično kolo. Ko pa ves krik ih vik le ni hotel pojenjati, je Jugoslavija smatrala tudi sama za potrebno, da svoje pobesnele sosede opozori na nesmisel njihovega početj^ ter jih povabila naj prenehajo z gonjo, ki res ne more privesti nikamor drugam kot do zaostritve odnošajev, kar ne more biti nobenemu v prid. Na to povabilo je prejela ohol odgovor, da je njena ponudba »nesramna« in poskus vtikanja v italijanske notranje razmere. Začudeno so se vprašali, kdo sploh v Italiji o Jugoslaviji kaj grdega govori in kako more ta biti tako nevljudna, da sé upa trditi nekaj takega. Kaj se hoče sedaj z ljudmi, ki zriajo utajiti modrino na nebu.
Vse to lajanje in klevetanje pa kaže samo nekaj. Kaže brezmejno
sovraštvo in nemočen bes, ki preveva danes italijansko meščanstvo in z njim povezani kominformizem spričo dejstva, da postaja Jugoslavija vsak dan močnejša država, ki se uveljavlja, krepi in gospodarsko dviga in s tem dnevno zmanjšuje izglede sosednega imperializma, da bi še kdaj mogel izživljati na slovenski zemlji svoj kolonialni sistem.
Na tem klenem dejstvu ne more spremeniti ničesar, tudi če sedaj oče novega italijanskega imperializma potuje po svetu in pripoveduje svoje tožbe ljudem, ki so teh tožb že davno siti in ki samo še študirajo, kako bi se ga na lep način otresli. Za kake zasluge pa naj bi sedaj ti dali lačnemu italijanskemu iredentizmu slovensko zemljo, ki kaže danes s svojim nastopom, da ga preveva točno ista fašistov-ska mentaliteta, kot ga je onega nedavnega dne', ko je stegnil svojo krvavo roko po novi tuji zemlji, a je pred tem že oropal pol ducata manjših držav njihove svobode. Dal
in bomo trdno ostali pri svojem, pri tistem, kar smo tolikokrat povedali: Mi svojega ne damo, njihovega pa ne zahtevamo.
Tovariši, ne rožljajmo z orožjem in nimamo ga, kolikor nam je potrebno, toda imeli ga bomo. Nikoli nismo rožljali z orožjem, toda odkrito povemo, kaj čaka tistega, ki ima sovražne in nepoštene namene proti nam. Jugoslavija je miroljubna država. To je napisano na naši socialistični zastavi, prhva socialistična država kot je naša, pa ne more biti bojaželjna, ne more imeti osvajalnih teženj, mora biti miroljubna, mora s svojim zgledom pokazati,’ da v resnici želi mednarodno Sodelovanje' in mir. Mi to kažemo tudi danes.
Tovariši, mi danes, ko se je znova načelo' vprašanje, če bo prišlo do sporazùma med nami in Itaiijo ali ne, ponovno pravimo našim sosedom onstran Jadrana: Ne "pozabite, da grozi švetu nova svetovna vojna, ide pozabite, dà bi vsak nepremišljen kcifak in vsako odklanjanje miroljubnih rešitev pomenilo - pahniti v svetovno katastrofo, v novo nezaslišano trpljenje in žrtve. Ne pozabite, da smo zdaj sami, ki stojimo na vodilnih mestih v posameznih državah, odgovorni za tisto, kar se bo v prihodnosti zgodilo -- ali bo mir ali bo vojna. Vedite, da mi v Jugoslaviji ničesar drugega ne želimo kot mir in da želimo z vami mirno ureditev spornih vprašanj, toda hkrati poudarjam še enkrat: Ne pozabljajte, da je tukaj nova Jugoslavija in da ve, kaj hoče in kaj mora storiti zaradi obrambe svojega mirnega življenja.
Glejte, tu vam ponujamo roko sprave. Držali jo bomo stegnjeno in čakali vašega odgovora.
Glejte, tovariši, na današnji dan, na dan rojstva naše mornarice, je to naš odgovor, vsem tistim, ki žele tam z različnimi manevri in nezaslišano sovražno propagando doseči, da bi bila Jugoslavija znova v takem položaju v kakršnem je bila po prvi svetovni vojni. Toda tedaj so bili v Jugoslaviji Pasici in Nin-čiči, zdaj so pa tukaj drugi ljudje, komunisti, ki sò šli skozi ogenj ih vodo, boreč se za boljšo prihodnost naših narodov.
Zda^ so tukaj na krmilu delovni ljudje, delovni državljani naše države, ne deset ali sto tisoč, temveč milijoni ljudi, ki se zavedajo svoje vrednosti in svoje dolžnosti, ki vedo, kaj hočejo. Vam gojenci in oficirji, pa polagam na srce, da se marljivo učite, da si marljivo pridobivate zanje, obvladali znanost, ki jo vam predavajo na tej šoli. U-čiteljem te pomorske šole polagam ria srce, da prenesejo vse, kar morejo, na mlajši naraščaj, da bi v tej šoli izšolali čim boljše in čim za-vednejše naše pomorske oficirje, vodilni kader naše mlade mornarice. To je, tovariši, moja poslanica vam, in v tem prizadevanju ter delu želim veliko uspehov.
NA MEJI
Tržaški šovinistični in' vidalijev-ski listi so prètèkle dni objavili ■ najmanj 20 stolpcev materiala v v zvezi z dogodkom pri Krvavem potoku. Vemo da je v zvezi s tem dogodkom izdala Vojaška uprava JA tudi posebno sporočilo. Tržačana Di Pompeo Vittorio in Panicari Pierina sta v nedeljo 2. septembra prestopila na nedovoljenem mestu demarkacijsko črto In se nista pokorila jugoslovanskemu stražarju, ki ju je po predpisih ustavil. Zbežala sta in stražar je bil prisiljen postopati po mejnem predpisu.
Tržaški listi, ki se jim je takoj priključila vidalijeva papagajščina so ta slučaj, pri katerem se je jugoslovanski stražar vedel po vseh predpisih obmejne službe, izkoristili iz dveh razlogov. Prvič, zaradi tega ker ni stvari, ki se tu zgodi in ki ne bi tržaški listi spačili, in drugič, zaradi tega ker je bilo predvolivno ozračje za italijanske stranke v Trstu zelo mučno. Italijanski šovinistični listi so jasno pokazali namen odpraviti to mučno ozračje prav z lažnim in tendencioznim pisanjem o tem dogodku.
Pisali pa só stvari, ki so popolnoma izmišljene. Trdili so, da je naš stražar namenoma ubil dve o-sebi, kar ni res, ker je Pierina Panicari živela še cele pol ure, pisali so, da je ves dogodek Opazoval neki kmet iz neke hiše v Dragi, kar tudi ni res ker iz mesta, kjer je bil incident, ni Drage nikjer videti; navajali so, da so civilni policisti angloameričke cone videli, kakó jè naš stražar ubil dve osebi; kar tudi he more biti, ker bi se s tern pojavilo' vprašanje zakaj niso civilni policisti opozorili Tržačana, da pre-koračujeta mejo.
KO so bila trupla vrnjena, so na tržaškem pokopališču organizirali pogreb, ki so mu prisostvovali Bartoli, Palutan, tržaški poslanec v italijanskem parlamentu (po kakšnih principih nihče ne ve!) Tanasco ili drugi prvaki »italijanstva« Trsta: Bartoli je imel govor, v katerem je napadel Narodnoosvobodilno borbb in jugoslovanske oblasti. Trdil je namreč, da je Narodnoosvobodilna borba vzgojila same bandite, da so jugoslovanski vojaki brez srca. Na koncu pa je rekel, da bo božja pravičnost kaznovala tiste, ki ukazujejo vojakom na meji, da morajo streljati proti »nedolžnim osebam«.
Kakor da italijanske obmejne straže nimajo ukaz .streljati na osebe, ki ilegalno prekoračujejo mejo, Ce se te osebe ne ustavijo na poziv stražarja.
Prav radi bi Bartolija vprašali, kje jemlje pogum za tako nesramno govorjenje. Zakaj ne govori raje o tem, da bi morala božja pravičnost kaznovati tiste, ki so v zadnji vojni povzročili v Jugoslaviji toliko gor-
ja.	; J." ;	4
Sicer osebam kot je Bartoli, ki • jim je šovinizem bog, nima smisla odgovarjati. Nam je jasno, da govori Bartoli v imenu slovečega i-talijanskega šovinizma, ki ne pozna niti stvarnosti, niti logike. Prav tako nam je jasno, zakaj so tržaški (Nadaljevanje na 2. strani)
MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV
nes vedo vsi oni, ki poslušajo zdi-liovanja novega ialijanskega imperializma, da bi bila slovenska zemlja le prvi korak k obnovi vseh nekdanjih imperialisičnih sanj, o katerih fantazira italijanski šovinizem že desetletja in kjer ima mesto kot Dalmacija in Istra tudi Malta in Korzika. Danes hodijo Italijani Beračit k istim ljudem, katerim so še pred kratkim grozili, kako jih bodo pobili in jim otrgali kose njihovega narodnega ozemlja, naj jim dajo pravico vzeti slovensko zemljo, da bi jim na osnovi, tega dobrega začetka ob prvi priliki znova zasadili nož v hrbet.
Zaman berači De Gasperi po sve- , tu. Naj se že vrne, spremljan s kakršnim koli huronskim tulenjem fašističnih in šovinističnih band o velikanskih uspehih, ki bi jih prinesel s svojega romanja okrog ljudi, za katere so iste bande še včeraj imele prezir in posmehovanje, če bo hotel kaj doseči, se bo moral le pogajati z Jugoslavijo. Ta mu nudi, kakor je izjavil njen najvišji predstavnik, odkrito roko v spravo. Ce pa to roko odbije, si bo pač moral s 'svojimi junaki,sam iskati slovensko zemljo. To pa znajo, kakor izkušnja kaže, Jugoslovani branili in si bodo osvajači, ako jih zgrabi taka blazna, misel ter prislužili sa-, mo — grob.
napravile. Zato je bilo že pred konferenco jasno vsem, da bodo te tri države prišle v San Francisco ne z namenom, da pomagajo ustvariti mir v tem razburkanem delu sveta, temveč da še bolj zaostrijo odnose in da celo razbijejo soglasnost med velikimi silami, ki so se že prej dogovorile o osnutku in o proceduri konference.
Tako je .tudi v resnici bilo. Procedura je predvidevala, da lahko vsak delegat govori eno uro, kar so kominformistične države v obilni meri izkoristile. Sovjetski delegat Gromiko je najprej poudarjal miroljubno politiko Sovjetske zveze, za njim sta to ponavljala oba satelita. Govoril je celo, da bi morala biti navzoča tudi ljudska republika Kitajska, čeprav je vsem znano, da je prav Sovjetska zveza in njena hegemonistična politika kriva, da.se ta najvažnejša azijska država ni mogla udeležiti mirovnih pogajanj. To je res žalostno dejstvo, in, zaradi take sovjetske politike je verjetno tudi Indija odklonila svoje sodelovanje v San Franciscu.
Najbolj zgovoren dokaz sovjet-kih manevrov na Daljnem vzhodu je korejski konflitk, ki traja že preko leto dni in ki nikakor ne more priti do svojega zaključka po zaslugi Kremlja in njegovih nenasitnih apetitov. Sovjetska zveza je kriva, da se je v Koreji vmešala tudi pekinška vlada, zato je izgubila pri velesilah in sploh pri miroljubnih narodih kredit in to v trenutku, ko je že kazalo, da bo priznana od vseh držav in da bo sprejeta v Organizacijo Združenih narodov. Kitajski je te račune prekrižala Moskva, sedaj se pa dela ko da so drugi krivi, ker nima nobene besede pri važnih mednarodnih dogodkih. Sedaj je vsem jasno, da je Moskva vkleščila Peking v svoje politične cilje, ki jih lahko označimo samo z eno besedo: agresija.
Ze za časa pogajanj so številni politiki opozorili, da ni bila Sovjetski zvezi cilj Koreja, temveč pravzaprav Japonska. Prehitela jo je v tem pogledu Amerika, ki se ji je
prav zaradi tega mudilo čimprej vzpostaviti s to državo normalne-odnose; in tako je tudi prišlo do mirovne pogodbe v San Franciscu.
Obenem moramo poudariti, da je še istega dne sklenila Amerika z Japonsko varnostno pogodbo, pò ka,eri bo Amerika lahko obdržala na Japonskem svoje čete, se posluževala pomorskih in letalskih oporišč ter Japonska ne bo smela dovoliti nobeni državi, da bi se posluževala njenega ozemlja v vojaške namene brez pristanka Washing-tona. Tako se je zaključila prva faza odnosov med Japonsko in ostalim delom sveta. Sledila bo še ratifikacija, a ostale države lahko sklenejo z njo mirovno pogodbo separatno.
Na Koreji se položaj ni pomaknil z mrtve točke. Pogajanja so prekinjena in nič ni še sledu, da bi se nadaljevala. Verjetno so pogajanja počivala, čakajoč rezultatov iz San Francisca. Videli bomo, kaj bo u-krenila sedaj Sovjetska zveza, saj od nje odvisi, če bo prišlo do premirja, ali se bo vojna razplamtela ne samo na Koreji,temveč tudi na ostalem azijskem kontinentu.
Tudi anglo-iranski odnosi so na mrtvi točki. Perzijska vlada je poslala Londonu ultimat, naj najkasneje v štirinajstih dneh pričnejo vnovič pogajanja med obema državama za ureditev spora okrog nafte. Toda Mosadegovi vladi spodnja zbornica ni dala v tem pogledu zaupnice, kar diplomatski opazovalci smatrajo, da so Mosadegu šteti dnevi, in da bo moral zapustiti krmilo nekomu drugemu.
Kaže, da bo spet posredoval Trumanov posebni odposlanec Harrimanf in da se bo moral spor končati kompromisno za obe državi.
V Washingtonu se je začela v ponedeljek konferenca zunanjih ministrov zapadnih velesil, na kateri razpravljajo o vprašanju Nefnčlje, njene vključitve v Atlantski pakt, dalje o reviziji mirovne pogodbe z Italijo, o zahtevi Egipta, da Angleži zapuste področje sueškega prekopa, o perzijski nafti, o vključitvi Grčije in Turčije v zapadno vojaško’obrambo;1 toda'o teta’ bomo podrobneje pisali v prihodnji številki,
Vinska klet v Škocjanu pred trgatvijo
Se nekaj dni in trgatev je tu. Grozdje, sad celoletnega truda naših vinogradnikov vsak dan bolj dozoreva. Kmalu ga bodo začeli pobirati in predelovati. Kako? Tako, da bomo imeli res izvrstna vina ne le za domačo uporabo, jimpak tudi za inozemska tržišča. Nastaja vprašanje, če bomo res pripravili taka vina. Pričakovati je lahko! Sicer mnogi naši vinogradniki so vajeni obrati trto prezgodaj. Drugi spet obirajo počasi, tako da jim mošt ne zavre enakomerno, tretji pa imajo slabe sode in vinske kleti.
Pri nas ni dosti kvalitetnega grozdja, hočem reči prvovrstnega. (Toda z dobrim kletarstvom in pravočasno trgatvijo bi lahko bila naša vina veliko boljša, kakor so. Tega pa verjetno ne bodo vsi dosegli.
Za večji sloves naših vin so lani v ta namen zgradili nove, moderne vinske kleti v Škocjanu pri Kopru, Umagu in Brtonigli, Bujah ter drugod, kjer so manjše kleti, pa so jih modernizirali. Te kleti so zelo važne za nadaljnji razvoj našega vinogradništva. Možnosti za lep napredek na tem področju imamo. Treba jih bo pravilno izkoristiti.
žejo na trgu višjo ceno.
Obiskal sem vinsko klet v Skoci-janu. Zaprosil sem predsednika upravnega odbora, da mi kaj pove o njihovih pripravah ža trgatev. Klet je moderna. Opremljena je a novimi «stroji za predelavo grozdja. Predelovali bodo vina za tuja tržišča in tudi za domačo uporabo. Seveda je pa to odvisno od tega, če bodo kmetje sami predelovali grozdje ali ga bodo prodali. Lani je odkupila klet v Skocijanu okoli 80 vagonov grozdja. Lahko bi ga bila predelala tudi 200 vagonov. Ker pa so naši kmetje grozdje rajši predelovali doma, čeprav so bili , pri tem na zgubi, je pač klet predelala, kar je odkupila. Letos bo znašala zmogljivost predelave nad 300 vagonov. In kakor računajo bodo imeli letos veliko več grozdja kot lani. Kmetje, ki lani niso prodali grozdja in ki' so ga sami predelali, se marsikateri med njimi kesa, zakaj ni prodal, grozdje, ker ne le da bi imel večjo korist, ampak tudi prav nobene škode. V mnogih krajih, zlasti v okolici Izole, Šareda itd., se je mnogim kmetom skisalo vino, tako da ni za nobeno upo-
Za dobro kvaliteto vina in večjo produkcijo so potrebne velike kleti pod vodstvom strokovnjakov. Velika vinska klet v Škocjanu pri Kopdu
Pod Italijo so naši vinogradi propadali* "Kmetje so bili v skrbeh, kam z vinom. Po vojni je bilo nasajenih ‘premalo novih trt. Vsako leto' bi jih morali nasaditi najmanj okoli 700.000, če bi hoteli zaceliti rane, ki jih je prizadejala močna italijanska konkurenca z yini na naših tfgih našim vinogradom.
Z uresničevanjem novih gospodarskih ukrepov postaja med vinogradniki, bodisi zadružniki ali privatniki veliko zanimanje za razširjanje" vinogradov. Vino se je s sprostitvijo trgovine plasiralo zelo dobro. Kmetje, ki so ga do nedavnega obdržali,v svojih kleteh so imeli mastne zaslužke. To jim pa daje še večjo vzpodbudo.
Toda napake našega vinogradništva so predvsem v slabo urejenem kletarstvu. ,■ Zato bo glavni problem zdaj tipiziranje vin in uvedba'umnega j kletarstva. Redkokje imajo naši vinogradniki vzorne kleti. Bivši koloni kakor tudi mali in srednji kmetje si niso mogli urediti modernih kleti, ker niso za to .imeli potrebnih sredstev, italijanska o-blast in njeni gospodarski krogi pa so ustanavljanje večjih modernih kleti pri nas zanemarjali in celo ovirali ter so rajši podpirali uvoz italijanskih vin. Sedaj je v tem pogledu drugače. Nadomestiti je treba, kar je bilo zamujenega in naglo l^akati naprej, da se naša , vina- dvignejo na ono višino, ki jo zaslužijo. Zato podpira ljudska o-blast gradnjo modernih kleti, ki bodo v veliko korist skupnosti in posameznim producentom vina.
Naše kletarstvo je na pravilni poti.: Kleti odkupujejo grozdje namesto vina. Zlasti je to dobro urejeno na Bujskem, kjer so bolj oddaljeni od velikih tržišč. Zaradi tega so tu nastale že pred vojno vinske kleti na zadružni podlagi. Kmetje so tu prodajali grozdje, v zadružni kleti pa so izdelovali izvrstna vina, ki jih malokje srečamo, taka in so se zaradi tega u-godno plasirala tudi pred italijanskimi vini. Kletarji poleg tega opazujejo tudi zoritev grozdja in določijo čas trgatve. Grozdje ne sme biti ne premalo in niti prev.eč zrelo. Vino pa lahko sortiramo, če trgamo posamezne vrste grozdja ločeno. Vino je tako najboljše. Tako organizacijo kletarstva bi bilo dobro uvesti v vseh kleteh. Le z velikimi kletmi, kjer lahko stisnejo ter shranijo po več sto vagonov vina, lahko tipizirajo in sortirajo vino ter na ta način dose-
pravljall na zadnjem zasedanju delavskega sveta v podjetju VINO, ki šteje 15 članov. Razpravljali so tudi o povezavi s kmetijsko-nabav-nimi prodajnimi zadrugami, ki bodo odkupovale grozdje direktno od kmetov in ga dostavljale v klet, kjer ga bodo predelovali. Z vsemi zadrugami je zaradi tega sklenilo podjetje VINO pogodbe.
Z ostalimi pripravami za; trgatev v novi vinski kleti v Skocijanu prav tako ne zaostajajo. Te
cisternah in kjer je pač potrebna električna luč, le da delo gre prepočasi. Podjetje Elte bi se moralo resneje zavzeti za taka nujna dela in prav tako tudi Edilit pri ostalih notranjih in zunanjih ureditvah, kajti trgatev je na pragu in po mnenju nekaterih tovarišev bo delala klet s polno paro. Letos bodo obenem ugotovili, če se bolj izplača kmetom prodati grozdje ali da ga sami predelajo. Vsekakor lahko pričakujemo v zvezi z no-
dni so dobili iz sodarske zadruge-. vimi cenami grozdja, ki jih bodo te v Tacnurpri Ljubljani 10 velikih dni določili in glede na to, da si sodov, ki meri vsak bó 120: hekto- - . bodo "kmetje s tem olajšali mnogo litrov. .Kapaciteta kleti bo .zaracjj >v truda in naporov za predelovanje tega veliko' večja od lanske; Zdajssv grozdja,' obenem pa jim bo prodaj(i te sode nameščajo, urejujejo in či-i:c. grOŽdjja bolj nesla, kakor prodaja. stijo. že zgrajene cisterhe, ; pripravi-:vinä; da' bo vinska klet v Skoci-ljajo stroje za. mletje‘grozdja,-kma-- ’ jami; veliko prispevala k napredku lu bodo končali z deli-pri šestih:--našega' kletarstva in razvoju vino-velikih silosih za- tropine, ki pri- gradništva sploh v našem okraju.
dejo v poštev za kuhanje žganja itd. Na dvorišču pred Veliko-kletjo bodo imeli lastno tehtnico, ki jo sicer še zidajo gradbinci EDILITÀ. Podjetje ELTE pa napeljuje po
Naši kmetje pa bodo zadovoljni, ker bo njihov trud bolje poplačan kot doslej' in bo to izpodbujalo k nadaljnjemu širjenju vinogradov.
G. B.
Na plenarnem zasedanju okrajnega odbora AS1ŽZ
so naše žene sprejele nove naloge
rabo razen za ocet. Vino se je seveda skisalo zaradi slabo urejenih kleti. Ce bi bili prodali grozdje, ki so ga plačevali po povprečno 18 dinarjev za kilogram, bi bilo bolje. Za 100 kg grozdja z 20% sladkorja bi dobili 1.800 din. Ce bi se jim bilo vino obneslo in bi ga bili potem prodali bi dobili od 100 kg grozdja 70 litrov vina od 12 stopinjami, bi zanj prejeli le 1.176 dinarjev. Je torej razlika med prvim in drugim nič manj kot 624 din pri vsakih 100 kg grozdja. Se splača torej bolj prodati grozdje ali vino? Vsekakor grozdje! Vsi kmetje še tega ne razumejo, morda jim noče v glavo, zakaj odkupuje klet grozdje, če bi lahko kupovala vino bolj po ceni, V tem pa je prav za prav vsebina tega članka in o tem je potrebno še marsikaj spregovoriti.
V tem članku smo se že vprašali, če bo vsakdo predelal tako vino, ki ga bodo ljudje radi pili. Rekli smo, da verjetno ne vsi, pač pa malokdo bo v svoji kleti predelal tako vino, ki bo tudi za izvoz. Zakaj je razumljivo, ker nima pač urejene kleti. Velika klet pa ima yse potrebščine za tipiziranje vin, za - predelavo, kipenje mošta itd. No , in iz teh kleti , se lahko plasirajo na tuje trge kvalitetna vina, ki bodo konkurirala ostalim.
Pri tem bo morda kdo rekel: »Kaj imam pa jaz od tega, saj deviz ne dobim?« To je res, da ne bo dobil deviz, ker se bodo uporabile v obče družbene potrebe. Toda mar bo imel večje koristi, če bo prodal grozdje po višji ceni, ali če bo prodal vino po nižji? To je vsekakor razumljivo. Kdor si pa sam želi slabo, naj Sam tudi trpi. Poleg tega je treba vedeti, da bo cena vinu začela padati, kajti tuja tržišča ga imajo dovolj. Tudi v Jugoslaviji po sprostitvi trgovine je cena vinu zelo padla. V Zadru na primer prodajajo novo, letošnje vino po 60 din liter. Mi ga torej ne bomo mogli prodajati po 80, če ga lahko dobijo po nižji ceni. In spet se bo morda kdo oglasil in trdil, da je naše v*ino kvalitetnejše kot njihovo. V neki meri je to res. Toda vzemimo na primer dalmatinska vina, ki se v ničemer ne razlikujejo od naših in smo spet na! istem kot prej. Je pač tako. Cene urejujejo trg. Cim večje bo povpraševanje, tem večje bodo tudi cene in obratno: večja ponudba, manjše cene.
O vseh teh vprašanjih so raz-
V ponedeljek 10. septembra je bilo na sedežu okrožnega komiteja Partije okrajno. plenarno zasedanje Antifašistične slovensko italijanske ženske zveze. Po pregledu dela organizacije, ki je bilo v glavnem izvršeno, le da so se tu pa tam pojavile pomanjkljivosti, na primer pri higijenj in čistoči otrok, ki so bili poslani v kolonije, za kar bo treba v bodoče več skrbi, da se ne bo več zgodilo, da bodo posamezni otroci odšli v kolonije nesnažni itd., je tovarišica Živa Beltram na kratko orisala pomen sklepov IV. plenuma Antifašistične ■fronte žena Jugoslavije, poudarjajoč najvažnejše točke, ki jih bo morala izvesti tudi organizacija žena v našem okraju.
Tovarišica Živa je poudarila, da so ti sklepi v tesni povezanosti ..z. gospodarskim razvojem in socialnim napredkom v Jugoslaviji, napredkom, ki nakazuje spremembe tudi v organizaciji naših žena, ki se mora vedno bolj orientirati in poglabljati v težave in pomanjkljiv vosti za njihovo premagovanje in odpravo pri socialistični graditvi ■ graditvi našega okrožja.
Razpravljajoč razne točke skjg-pov IV. plenuma, je tovarišica nadalje pokazala potrebo po ustanp-, vitvi otroških vrtcev in. jasli v krajih, kjer teh še ni, so pa po-
boni. Prav tako je treba nadzirati delovanje že obstoječih. V Piranu nastaja . problem urnika posvetovalnice in tudi zato, ker ta ne odgovarja potrebam mater. Potrebnp je več pozornosti osebju zdravstvenih ustanov.
Tovarišica Živa predlaga, naj bi se imelo konference s porodnicami o higijeni prehrane otrok v koprski bolnici. Prav tako je potrebno ustanoviti v Izoli pionirski dom. Z materami bo treba imeti konference in to predvsem v Izoli, kjer je precej delavk, da se žene poglobijo v vse te potrebe kakor , tudi skrbeti za vzgojo v mladinskih in djjaških domovih. Za u-spešno delo pri vsem tem bi bilo prav ustanoviti v domovih v Kopru, Ižoii, Piranu in Portorožu , stalne ženske organizacije, ki bi za to skrbele. O vprašanju šolskih kuhenj je Tovarišica Živa predlagala tovarišicam iz vasi Dekani, Kort, Šmarij, Izole in drugod, naj , se za to pozanimajo in poskrbijo potrebna sredstva, da bodo šolske kuhinje dobro delale.
Z, ozirom. , na vse to se pri tem pojavlja vprašanje organizacijskih ,, načinov reševanja teh vprašanj.
Potrebno , je sodelovati , z ljudsko .oblastjo in ..raznimi komisijami, ki so za to odgovorne. Po vsem okraju bodo morale čimprej delovati
trebni. V tem smislu pomagati ljud-.... zdravstvene,, kulturne in gospodarski oblasti, ki za to skrbi in frontni organizaciji.
Iz diskusije raznih tovarišic ip opazk tovarišice Žive je bila ugotovljena ,potreba po ustanovitvi otroških jasli v Kortah, Sečovljah,
Škofijah, Babičih, Pučah in Košta-
Dogodek ob meji
(Nadaljevanje s 1. strani) šovinistični listi skupaj z vidali-jevskimi uprizorili v zvezi z dogodkom na Krvavem potoku tak tiskovni teater. Bali so se volitev, med samimi listi je vladala največja zmeda, med italijanskimi strankami v Trstu je prišlo do velikih nasprotij, ker so ugotovile, da jih ljudstvo več ne mara. Izkoristili so dogodek na Krvavem potoku zato, da se zainteresiranost ljudstva za volitve u-smeri na drugo stran in da se znova napada ljudsko oblast in Jugoslovansko vojsko.
Zakaj niso italijanski listi nikoli pisali o 118 Italijanih, ki so bili od julija lanskega do julija letošnjega leta ubiti na švicarsko italijanski meji, ker so hoteli ilegalno prekoračiti švicarsko mejo in se niso ustavili na pozive švicarskih stražarjev. In zakaj niso pisali o tem, da so italijanske obmejne straže pred 6 dnevi streljale na švicarski avto, hudo ranile šoferja in ga še preteple, čeprav je bil ves krvav od ran?
Italijanski listi v Trstu so posvetili preko 20 stolpcev dogodku na Krvavem potoku tudi zato, ker jim je bilo ukazano, da morajo te dni, ko je šel De Gasperi v Wasington, znova pisati o »jugoslovanskem režimu« in o »jugoslovanskem terorju«, da De Gasperi z najnovejšimi »dokazi« lahko znova pajacari pred ameriškimi voditelji.
Se eno novo šolsko poslopje
(Nadaljevanje s 1. strani) nas, raznarodovanju in podobno, so očitne laži. »Pod to streho«, je rekel tajnik »se bodo vzgajali pod enakimi pogoji slovenski in italijanski otroci, v duhu slovensko-italijanskega bratstva.« Zahvalil se je potem prebivalstvu in članom SIAU za pomoč s prostovoljnim delom pri gradnji šole. Želel je učencem in učiteljem v tem šolskem letu v novi šoli veliko uspehov.
Predstavnik okrožnega ljudskega odbora tovariš Srečko Vilhar je zatem čestital domačinom, materam, učiteljem in otrokom k temu velikemu dogodku, ko so z lastno pobudo zgradili v kratkem času šolo. V svojem govoru je tudi poudaril, kako skrbi ljudska oblast za mladi naraščaj, da se uči in izobražuje, da se vzgaja v novega naprednega in kulturnega socialističnega človeka. Prav zaradi tega daje ljudska oblast šolstvu pri nas na j več jo »dporo.
Pionirji, šolarji so potem recitirali več slovenskih in italijanskih pesmi. Učiteljica Prelogova je spregovorila učencem in materam ter dejala, da naj bo ta šola otrokom in ljudstvu v Bertokih nov dom.
ZBOR ZADRUŽNIKOV V KOPRU
Šmarska dramska družina lani. Kako pa letos?
ske skupine iz vrst organizacije ASI2Z. Ot> zaključku so delegatke se sklenile obiskati dom Rdečega križa v Pp$orož\, da bi bolje razumele, ka^o . bo	r4ei?ti...a%..«, Priporočila je, naj jo zaradi tega
odpravo vseh. pomanjkljivosti v čuvajo, vzljubijo in spoštujejo. Ta naših mladinskih domovih.	šola naj bo temelj bratskega so-
■”	““žitja med Slovenci in Italijani.
Tovarišica Prelogova je še priporočila navzočim materam, naj njihovi otroci redno obiskujejo šolo, da se čim več naučijo, kajti znanja ni v življenju nikdar dovolj. Ob zaključku je obljubila, da bodo učitelji storili vse za najboljše uspehe v dobrobit šole, mladini, ljudstvu in napredku. Kar je učiteljica Prelogova povedala v slovenščini je povedala v italijanščini tudi učiteljica italijanske osnovne šole.
Za zaključek slavnosti je še spregovoril tovariš Brajnik. Orisal je, kak^> so v preteklosti skrbeli za naše šole dosedanji režimi in kako bIO skrbi ljudska oblast danes. Po slavnosti so imeli v novi šoli otroško rajanje.
V torek je bil v Kopru zbor zadružnikov kmetijskih zadrug, ki so se ga udeležili poleg predstavnikov oblasti tudi predstavniki političnih in gospodarskih organizacij, to je podjetij, ki so v neposrednem stiku z zadružnim poslovanjem.
Po uvodni besedi tovariša Beltra-1 ma, ki je govoril o stanju, ki je na-! stalo pri nas po 40 dneh sprostitve, trgovine in potrebi, da si zadružniki 1 po izkušnjah teh 40 'dni povedo svoje mnenje ter obrazložijo vežave, na katere so naleteli. Ta nov korak ni povratek na staro, kakor poudarja reakcija, marveč je eden od ukrepov v sklopu drugih gospodarskih ukrepov, katerih cilj je zboljšanje gospodarskega stanja.
Govorili so nato predstavniki kmetijskih in kmečkih delovnih zadrug, ki so prikazali svoje poglede na ta novi način -dela, prikazàli so tudi rane zapreke, na katere so naleteli pri podjetjih ali oblasteh pri izvrševanju svojega poslovanja.
Predstavniki podjetij so tudi podali svoja mnenja in branili teze svojega poslovanja z zadrugami ter odgovarjali na razna vprašanja, postavljena od predstavnikov zadrug in oblasti.
Na vsa vprašanja in pritožbe je odgovoril tov. Beltram, ki je posameznikom izčrpno odgovoril ter na ščito zadružnih interesov.
Tudi drugi govorniki, ki so sledili tov. Beltramu, so v glavnem zastopali isto mnenje in poudarjali nujnost takih -sestankov. Prav tako je -treba o teh zborovanjih obveščati zadružnike na terenu, ker samo s sodelovanjem zadružnikov bodo zadruge uspele v konkurečni borbi svobodne trgovine in lahko izvozile čim več kakovost* nega blaga.
koncu ugotovil potrebo takih zborovanj, kajti današnje zborovanje je pokazalo, da so predstavniki zadrug znali energično postavljati stvari napravo mesto in prikazati težave, na katere so naleteli, bolje kot kdaj poprej. Zborovanje je tudi pokazalo, dia je treba pobijati monopolizem -nekaterih podjetij, to pa bomo lahko -dosegli s pomočjo novo ustanovljene Zadružne trgovske agencije, ki bo intervenirala v zadružni trgovini v za-
Iz naših krajev
V IZOLI SO ODPRLI DOM ZA STARE IN ONEMOGLO V soboto, na dan praznika vstaje istrskega ljudstva so v Izoli odprli dom za stare in onemogle. Odprtju so prisostvovali predstavniki okrajnega in mestnega ljudskega odbora, predstavniki socialnega skrbstva in množičnih organizacij.
Nov dom starih in onemoglih v Izoli je krasno opremljen z vsemi ugodnostmi in ima tudi kopalnice. Dom lahko sprejme 70 starih in onemoglih. Na dan odprtja je sprejel dom poleg drugih tudi 30 onemoglih, ki so bili v zavetišču v koprski civilni bolnici. Veseli obrazi starčkov so pričali o njihovi notranji zadovoljnosti in hvaležnosti do tistih, ki tako skrbijo zanje. Vsi so bili tudi v novih oblekah, ki so jih dobili ob tej priložnosti.
»spraznil žepe. Malokdo pa je imel I srečo. Vsak je igral s pogumom, Iker je bilo v izložbi nekaj drago-Jcenega: par poletnih čevljev in Jtorta; to je vsak hotel dobiti.
Ta »srečolov« je trajal več časa, Moda nihče ni imel sreče, da bi dobil čevlje ali pa torto. Marsikdo je dejal: »mogoče pa ni številke za čevlje in torto?« To ni nihče vedel. Kdor je imel kaj denarja, je vse pustil v Babičih.
V ponedeljek pa smo imeli tako rečeno »brontoloni«. Skoda, da je bil dež ker bi še plesali. Toda vseeno smo se kakšen krat zavrteli pred gostilno, kjer nam je igrala marežganska godba.
Poleg tega pa nas je zabaval naš znani Lazar Lukič, kakor mu po domače pravimo. Stanuje v Pomjanu, toda dober kozarček sladkega vinca ga je privabil k nam. Pripovedoval nam je lepe smešne zgodbe, ki so se mu dogodile v življenju. Vse se je krohotalo. Ce bi on! hotel nadaljevati s svojimi zgodbami, bi ga gotovo vse poslušalo vso noč, toda se je kmalu naveličal.
S tem smo Babičant zaključili naš veliki tradicionalni praznik.
Kar je bilo dobička, bo šlo vse za izgradnjo spomenika padlim borcem v Narodnoosvobodilni borbi.
Jordan Umer.
V kratkem se bodo začeli v Kopru, Izoli, Piranu, Bujah, Umagu in Novem gradu tečaji za prvo pomoč. Tečaje organizira okrožni odbor Rdečega križa in imajo namen usposobiti večje število, kadr^ za prvo pomoč. V tečaje se lahko vpišejo moški in ženske, stari nad 18 let.
*
Okrajni odbor SIAU v sporazumu s »Putnikom« Portorož organizira dva izleta na zagrebški ’ velesejem, ki bo od 15. do 30. septembra tega leta. Izletniki iz našega okrožja, bodo obiskali tudi Kumrovec, rojstno vas maršala Tita in Rogaško Slatino. Putnik bo zagotovil poseben vlak za prevoz izletnikov dc> Zagreba.
Vpisovanje na izjet prevzamejo krajevni in mestni odbori Fronte ter osnovne frontovske organizacije, sindikalne podružnice in druge množične organizacije in kulturne ustanove. Spiske izletnikov je treba dostaviti okrajnemu odboru SIAU najkasneje do 13. septembra v štirih izvodih s sledečimi podatki: ime in priimek, očetovo ime, datum in kraj rojstva, bivališče, štev. osebne izkaznice in kdo je izdal osebno izkaznico! Celokupna plačilna vsota za prevoz, hrano, prenočišče ter izlete v Kumrovec in Rogaško Slatino znaša 2.100 dinarjev za osebo. Za ljudi, ki ne potrebujejo dovoljenja za potovanje v Jugoslavij'o, Je treba dostaviti spiske v dveh izvodih z označbo imena in priimka in bivališča.
Vse frontne in druge organizacije bodo začele takoj' sprejemati prijave.
BABICI. Imeli smo tradicionalni praznik. V naši vasi smo imeli 2. septembra tradicionalni ples. Zveza borcev je organizirala ta ples, da bi z dobičkom zgradili spomenik padlim borcem v narodnoosvobo-, dilni borbi. Načrt je že napravljen. Postavili ga bodo nad vasjo, na križišču, po domače »pri pilju«. Ta spomenik naj bi bil v čast padlim borcem v NOB za vasi: Babiče, Rojce in Marancine.
Igrala je odlična vaška godba iz Marezig. Plesišče je bilo polno. Poleg plesa so se nekateri zabavali s srečolovom. Tam si je marsikdo
SV. ANTON -— Solo smo obnovili. Naša šola je precej velika in stoji pred zadružnim domom. S pomočjo ljudske oblasti je dni spremenila zunanje lice in notranjost. Na zunaj smo jo popleskali z belo barvo. Na znotraj pa lepo uredili vse potrebno, tako da je res šola, ki izgleda kakor nova. Domačini smo zadovoljni in odslej tudi ponosni na našo šolo. To je dokaz, da tudi mi ljubimo, kar je lepo, čisto in! urejeno.
Za počitniške kolonije otroški zdravniki v prvih povojnih letih nismo bili posebno vneti. Učili so nas bolniki, ki so zboleli ob morju, zato ker so bili poslani v obmorsko klimo bolehni-, brez stroge izbire in marsikdaj brez primernega pregleda. Premalo izkušeno ali prezaposleno osebje ni znalo in ni moglo skrbeti, da bi živel .vsak neugnani pionir ob sinjem Jadranu prav vsak dan razumno. Tako smo se ob domačih primerih prepričali, da so imeli prav naši učitelji, ki so svarili pred nepremišljenim pošiljanjem otroških množic ha »blagi jug«.
Poletno sonce,- morski zrak in morska voda vplivajo kaj hitro močneje, kot je dobro in prav za zdravje in za razpoloženje odraslega in odpornega človeka. Kdor tega ni izkusil, nerad verjame, .da je morje nevarno, da more morska klima bolnemu otroku škodovati in da je »preveč dobrega« ob rnorj'u . izzvalo pri otroku že marsikdaj usodno bolehanje in celo smrt.
Zdravniki smo se srečali z bolniki, dočim so gledali učitelji bolj v množico zdravih otrok, ki so še navžili sonca, zraka in vode naj- ' bolj ob morju. Videli so, kako je bledičnežem zagorèia koža,1 kako1 So izbirčneži postali dóbjfì jede?” in ’ ’ razvajeni edinci dotìiT tovariši. Učitelji in učenci so si utrdili zdrav-je za prihodnjo sezono'3'prehladov j” in nalezljivih bólezni in utrdili' po-gum za manj- vedre in-manj Ve'seie dni na kopnem.	;
Dr. Branko Salamim:
0 počitniških kolonijah
Leta 1948,. smo postregli na otroški kliniki v Ljubljani dr. Lunačkovi z ministrstva za Ljudsko zdravstvo z bolezenskimi popisi te vrste:
Starši zdravi. Edinček, rojen dva meseca prezgodaj.
Dojen samo nekaj dni, V prvem, drugem in tretjem letu prebolel pljučnico.
Spomladi je izgubil apetit iri postal nemiren in siten. Pokaš-ljeval ; je tri tedne in dobi! lahko zvišane večerne temperature.
Kljub bolehanju in kljub zdravnikovemu nasvetu so se odpeljali starši z njim na morje. Stanje se je poslabšalo v vlaku. V Opatiji je zbolel o-trok zaključnico'. Ker se stanje kljub zdravljenju s penicilinom v sedmih dneh ni izboljšalo, so se vrnili iz Opatije domov' v Ljubljano.
Bo ^esejih , dp;eh zdravljenja ; ng,.-otipški kliniki, je bij otrok .premeščen v sanatorij, za otro-Jko pljučno,tuberkulozo v Novo. ciSßMe.yi.radi-,stanga vnetja-. ie-. .bffine mren.n,;r-ra4i,-rsvežega ’ za» -.Senčenja -pljuč' oty-- radi jasnra--ividne -.kaverne: rremziroma radi -šfcod.e. ki jo je izzyaia že sama::--i-pot ,ng morje, sredi lepega in milega meseca-maja.	;ls
Za.gr(etaškiy.profesor-■; 'fMayerhöfer, 'ki je preživel v zdraviliščih dunaj-križali. Od prve mladinske zasedbe- ske klinike v Gradežu in na Loši-' izpraznjenega Palace hotela v Por-	niu leta prve svetovne vojne, pravi
torožu leta 1946. do letošnjih,	v	ućni knjigi (leta 1948.):
počitniških kolonij je minilo komaj.,,» Zdravniki iz celinskih mest " ne-pet let, vendar se je v teh petih. ■■ P°*öaj°' droghe in dražilne jadran-
ji
Vidiki zdravnikov, predvsem pri--morskih in vidiki učiteljev so se-
letih ustalilo in izboljšalo marsikaj. Dočim so doživljali starejši, vzgojitelji leta 1946. tudi v Portorožu težave, ki bi spravile v zadreg- : nemara celo Makarenka, , so> pripravile letošnje kolonije sloveni-; skih otrok ob istrski obali, v Sv. Luciji, Portorožu, Piranu, Strunjanu, Izoli, Kopru in Valdotri, in je pripravilo letovanje istrskih o-trok v Sloveniji, v Kobaridu, Tol-minu, Logatcu, Dobrnj in Ptuju
ske klime in ne poznajo škode, ki! jo T'S' klima povzroča. Domačini oh -obali so v tem oziru mnogo previdnejši.
Mayerhoferjev učenec, pokojni prof. Dragišič je opazoval v Pragii raznovrstne tuberkulozne procese, ki jih je izzvalo morje' pri češkili otrocih v Dalmaciji. Ti otroci sc> se vrnili v Prago večinoma1 žago--goreli in dobro rejeni,' toda jeseni, nekaj mesecev po kopanju v Dubrovniku ä‘li ha Hvaru ali Rabu ie
GrogUje v naših vinogradih Je sladko = grelo
zadovoljstvo otrokom, v*g6jitéljkm? £ri*<l > bofehati maršikatorV mM in staršem; j;; L/;'"3:;	^ : njimi.	_
Rimskega profesorja 'Valagusa, specialista za otroško tuberkulozo je Musolinijeva vlada odstavila, ker ni nehal svariti pred masovnim pošiljanjem italijanskih volčičev k morju. Sele po mnogih letih, toda še za časa fašističnega režima je obveljala njegova, da otroci pod šestim letom starosti v obmorske kolonije ne smejo, razen če ne zahteva tega izrecno njihova bolezen.
Dr. Lunačkova, ki je vodila počitniške kolonije slovenskih otrok dolgo vrsto let pred vojno, je obiskala po vojni otroške ustanove v Skandinavskih državah, ki so nam glede zdravstva in glede otroškega skrbstva za vzor. Ko se je vrnila v domovino, je napisala leta 1949. drobno, dragoceno knjižico z naslovom: »Vsakemu otroku zdrave počitnice.« V tej knjižici pravi: »Posebna pazljivo moramo ravnati pri odbiranju bolne dece za morsko klimo. Morje je lahko s svojo klimo nevarno za bolno dete in mu lahko več škodi kakor koristi. To velja zlasti za deco z nabreklimi pljučnimi bezgavkami specifičnega značaja. Zaradi tega je naša dolžnost, da forsiramo večje število zdravstvenih počitniških kolonij v planinskih krajih in manjše v obmorski kljmi. Za zdravo deco pa bomo gradili letovanja v prvi vrsti na morju.«
Na Koprskem so me, zadele lani pritožbe, ki so se tikale prehrane, oskrbe in vzgoje italijanskih in slovenskih otrok v počitniških kolonijah v Sloveniji. Letos nisem slišal v otroški ambulanti nobene pritožbe, čeprav se je vrnila iz kolonij že druga skupina istrskih o-trok. To na Koprskem dosti pomeni. Ker sem bil med tem sprejet sam v počitniško kolonijo, se oglašam.
Bilo je v nedeljo, petega avgusta. Med pacienti, ki sem jih odpravil na vse zgodaj, se spominjam čemernega moža, ki me je obiskal prvi, med britjem. 2e ves teden mu je nagajalo uho, radi kopanja, ko-t-jf ugctpvjl. Svetoval sem mu topič obkladke, osveloval kopanja
in ga poslal — k zdravniku. Drugega, ki mi je ostal v spominu, je opraskala mačka točno pred štirinajstimi dnevi. Bil je resnično bolan otrok, z obsežno oteklino pod razpraskanim licem. Moral bi k zdravniku vsaj že pred tednom, ali recimo raje: pred osmimi ali desetimi dnevi, med tednom. Dal sem mu punturo penicilina in napisal napotnico za bolnico. Nato sem jo pobrisal iz Kopra s kolesom, ne da bi slutil, da me bodo iskali njegovi starši znova še istega dne in da bo reagiral otrok na punturo penicilina z močnim, čeprav nedolžnim izpuščajem^ po vsem telesu, Medtem ko je izpuščaj nastajal, sem izpraševal v Strunjanu, kje so pionirji iz Kranja. Domači fantje, ki sem jih nagovoril na razpotju, so bili morda Stipančiči ali Ivančiči (pod Italijo so bili cfiovannini oboji) ali domači Veljaki, prisiljeni iz slovenskih Kort. Vsekakor mi na slovensko vprašanje ni odgovoril nobeden po slovensko. Pa sem kljub temu našel hitro svoja starejša dva, v morju'ob polomljenem strunjanskem pomolu, sredi razigranih kranjskih in istrskih otrok. Podredil sem se z veseljem njihovemu dnevnemu redu. Plavali sme vsak po svoje in telovadili približno točno po taktu tov. fiskulturne. Kosili smo imenitno in pojedli dvojno porcijo v prijetnem hladu zgoraj, to je pri vili z macesni, spali od trinajste do petnajste ure
spodaj, to je v osnovni šoli, se hladili, plavali in telovadili ponovno, poslušali novice, ki jih je povedala tovarišica pedagoška s »Titanica« in z »Rexa«, o plimi in o luni, in zapeli, po odlični večerji: »Mi smo slovenski pionirji.. .«
. Ko sem iskal pozneje za strunjanske koloniste limone, najprej pri okrajni (ki še nima otrok) in nato pri okrožni trgovini in preskrbi (kjer so že nonoti), pr j »Splošni trgovski« (njena Lučka je večkrat prehlajena), in dobil mesto limon zaboj z mineralno vodo v »Taverni« (kjer je strašila tetania), sem se spomnil na staro povest iz večernic Mohorjeve družbe. Kot šolar, kakršni so sedjj moji, sem našel na dedkovem podstrešju knjigo, v kateri je opisal pisatelj zagrizenega ideološkega nasprotnika velike novotarije — železnice.
Nasprotnik ni nehal nasprotovati novi železnici in vsemu, kar je bilo z njo v zvezi, dokler se ni sesul na novo progo velik kamnit plaz. Spominjam se dobro zagrizenega nasprotnika železnice, kako je hitel sredi noči in v nevihti ob progi, kako je vpil in mahal z lučjo in zaustavil drveči vlak s potniki v zadnjem trenutku tik pred plazom. Iz Savla -je postal Pavel.
Kadar v počitniških kolonijah ne bo kaj v redu, se bom oglasil. Toda letošnje so bile dobro vodene, in so otrokom koristile, kolikor vem. Vsaj tista v Strunjanu, kot upam.

Hotinji topli dnevi. K nmje siiuUjd
NA PRIMORSKEM SO IZKOPALI PUŠKE
Vsa Primorska se pripravlja na proslavo 4. obletnice priključitve k Jugoslaviji. Na predvečer bodo visoko v hribih zagoreli kresovi, ki bodo vidni tudi daleč onkraj krivične državne meje. Po vseh večjih vaseh bodo proslave in kulturne prireditve. Za gorički okraj bo centralna proslava v nedeljo 16. septembra v Novi Gorici. Prišle bodo iz različnih smeri bojne patrole peš in na kolesih. V Novi Gorici bo ta dan tudi veliko zborovanje bivših borcev II. brigade VDV. V Štanjelu na Krasu bodo 15. in 16. septembra proslavljali obenem s priključitvijo tudi 8. obletnico brigade »Srečko Kosovel«.
20. oktobra sta krenila dva bataljona vsak po 80 mož proti meji. Vsem je bilo tesno pri srcu. Tri noči sta markirala bataljona v dežju in viharju in prispela tretji dan zjutraj v že naprej pripravljeno taborišče nad Volčami. Tam sta ju čakala dva primorska partizana, Bračičeva kurirja. Strme sta občudovala vseh osem puškomitralje-zov. Drhtela sta od sreče, ko sta videla prvič toliko partizanov skupaj: še nad Ozeljanoip, kjer se je ustanovil bataljon, jih ni bilo toliko.
Borci so se začudeni ozirali okrog sebe, nikjer smrek ali hrastov. Samo nizko grmovje.
Kurirja sta privlekla iz grmovja osmojene skale, pripravljene za ognjišče in nekaj palic, pripravljenih za šotore.
»Ce tu taborimo, moramo, ko odrinemo, vse pospraviti, da ne ostane niti sled za nami. Tu daleč na okoli ni več primernega kraja za taborišče. Lahi pridejo večkrat sem pogledat in če bi našli samo majhno sled za nami, bi držali stalno zasedo in nikdar ne bi mogli več tu taboriti.«
Borci so zmajevali z glavami in z žalostnim nasmehom mislili na Bračičevo pismo: »Situacija tu u-godna.«
Kurirja sta se splazila do prvih hiš v vasi. Da sta prišla dva bataljona partizanov, sta povedala. Vsi imajo Mauserice ... in lačni so.
Pa je šla govorica od človeka do človeka in sredi dopoldneva je vas začela romati v hrib. Prihajali so dekleta, žene, starci in otroci. Pri-
nesli so kruha, sira, mleka in sadja. Objemali so partizane in ostali pri njih do večera.
Zdaj so borci verjeli Bračiču: »Situacija je ugodna.«
Dva dni nato sta bataljona .prišla do Bračiča in do prvih dveh primorskih čet.
Nekaj dni nato, pa je bil formiran Soški odred slovenskih partizanskih čet.. . nova zmaga, novo potrdiio moči primorskega in slovenskega partizanstva, meja je bila premagana, pot odprta in od tega časa naprej se zveza med Glavnim štabom in -Izvršilnim odborom ter Primorsko nikjer več ni pretrgala.
Naj zgodovinar popisuje, kako se je razrasel Soški odred, kako si je v pičlih treh mesecih priboril preko dvesto pušk, dvajset puškomi-traljezov in en' težki mitraljez (in kaj je tedaj partizanom pomenil težki motraljez!), kako je prišel na Primorsko Primož in povezal vse organizacije v eno celoto. Zgodovinar naj piše o konstituiranju Primorskega Pokrajinskega Plenuma OF, ki. je prvikrat v zgodovini Primorske udaril pravilne in nove temelje narodnostni politiki na Primorskem — politiki bratstva in e-notnosti, z. demokratičnimi in protifašističnimi Italijani. Zgodovinar naj piše o veliki mobilizaciji v zimskih mesecih 1942-1943, ko se je Soški odred spremenil v operativno zono z dvema odredoma. Ce oo hotel biti točen, bo moral opisovati, kako je štab odreda izdal posebne pozivnice, da so se starši partizanov krili pred italijanskimi oblastmi. Možje in fantje so vsi naenkrat v eni noči odšli. Drugi dan pa so njihove žene in matere nesle karabinerjem kazat pozivnice in jokat, češ, partizani so jih odvlekli. Ugotoviti bo moral, kako so Italijani slednjič odkrili ta trik, ker je neki šofer, ki je odšel v partizane, pustil svoj avto pred kolodvorom v Gorici, na volan pa pripel pozivnico. Pisati bo moral, kako so fantje in možje bežali z dela naravnost v partizane,
in odvlekli v proslule »bataglioni speciali«. Slabo oblečeni, slabo obuti so potem v dolgih kolonah potovali preko mrzle Tolminske, kjer je še vil leden veter in še. ležal sneg. Potovali so na Dolenjsko —, v brigade:,- kjer je bilo orožje. Spominjam se, kako sem nekje na Tolminskem našel na straži mladega fanta. Bil je brez srajce, v lahkih hlačah in brez nogavic. Burja je nosila sneg, da je vse piskalo okrog ušes.
»Ce te preveč, zebe, povej, komandir naj pošlje drugega.«
»Ni treba, ni tako hudo, že pasa.«
Vsa Primorska se je zagnala, ni je bilo vasi, da ne bi 'dala partizana.
Vsi taki veliki poleti in vzponi ljudstva so sovražnika zmedli. Jeklen obroč terorja in nasilja, ki je z njim sovražnik ljudstvo vklepal, je pod pritiskom takega vzpona počil, skoz razpoko so se prelile nove sile in energije, ki so se organizirale v čete, odrede in brigade. Najžlahtnejše, kar je mogel v tistem trenutku narod dati, se je pretočilo skozi razpoko v obroču. Toda v tem se je sovražnik že zopet zbral, pripravil načrt in udaril. Udaril je tudi na Primorskem. Zagorele so primorske vasi. Na Krasu so starega očeta živega pribili na križ. Mučili so mater, posilili dekleta, zaklali otroka. Hkrati so po dobro pripravljenem načrtu udarili na partizane. Hoteli so potisniti naše čete s Krasa, preko Trnovske planote v gole in težko prestopne Julijske Alpe ter jih tam izstradati. Zapokalo je po vsem
Primorskem. V prvem trenutku so uspeli. Male partizanske četice niso bile kos težkim napadom, umikale so se, kakor je sovražnik želel — z juga proti severu — toda umikale so se z borbo. Partizani, male partizanske četice so se upirale italijanskim divizijam. V Brdih na Kolovratu se je odigrala e-na najslavnejših bitk. 3000 Italijanov je obkolilo četico 25 mož, oboroženo skoraj s samimi lovskimi puškami in brez puškomitraljeza. Tri ure se je četa branila in se nato prebila. Na bojišču je obležalo pet partizanov in 105 Italijanov. Na Krasu je partizanski bataljon v eni bitki pobil 120 fašistov, na St, viški planoti dve četi preko 80. Sovražnikovega načrta kljub temu ni bilo mogoče preprečiti. Treba je bilo najti nov'način, nov izhod brigade.
To je bila nova težka preizkušnja za Primorsko. Sovražnik pov-
sod v ofenzivi. Z njim vred belogardisti: »Dvanajsta ura bije za PrL morsko. Žrtve so zastonj. Mrtev narod nepotrebuje svobode.«
Primorska je stokala. Primorska je krvavela, pa tudi dvomila. Vse je bilo na tehtnici.
Brigade . .. Povsod so brigade na-
stale ob določenem trenutku, povsod iz nujnosti. Brigade so nastajale sredi bojev, boriti so se morale za svoj obstanek. Vsaka je morala že ob svojem rojstvu izpričati svojo moč in udarnost.
Dve brigadi sta bili formirani na Primorskem, Gradnikova in Gregorčičeva. Sli sta na pohod v Slovensko Benečijo. To je bila smer, kjer je bil sovražnikov pritisk riaj-šibkejši in kjer je najmanj pričakoval našega udarca. Pohod se je začel z borbo na Kolovratu in pri Liveku. To je bil ognjeni krst obeh brigad. Preko, tristo fašistov, kara-binerjev in Ifvesturinov je obležalo. Prva zmaga, Cel italijanski korpus se je zagnal na obe brigadi. En mesec stil se brigadi borili ne samo s sovražnikom, temveč tudi z lakoto in žejo. Podnevi borbe, ponoči marši. Skoraj do Tagìiamenta sta prispeli. Preko Kanina sta se splezali In prišli v Rezijo.
Prekrižali sta Slovensko Benečijo in izšli iz bojev kot zmagovalki. Preko Krna, kjer je po enodnevni borbi obležalo preko 150 Lahov, sta se vračali nazaj v osrčje Primorske.
Krn, Kolovrat, Matajur, Mija, Špik nad Caneblo, Sol in Drnohla, naši stražarji, priče naporov obeh brigad in spomeniki padlim. Tam sta stali obe brigadi na mrtvi straži za svojo zemljo. Pa ne samo obe brigadi. Saj smo po aprilski katastrofi vsi, ves narod stopili na mrtvo stražo za svojo usodo... da, narod na mrtvi straži, a ne samo za svojo usodo.
Obroč je bil razbit, sovražnik poražen. Primorska se je' oddahnila, partizani so zmagali.
8.	september 1943 ...
Kapitulacija Italije 150 do 200 partizanov je bilo takrat na Primorskem. Brigadi sta bili prej odšli v divizijo na Notranjsko.
Po 25 letih svoboda. Solze v očeh in radost, sama radost. Svoboda, svoboda, pesem, zastave .. . triumf!
Tri stvari so bile takrat najbolj čudovite: pphod na Gorico, Voger- . . sko in Gorjška frontai
Pohod na Gorico 9. septembra zjutraj. Sli smo na pogajanja h komandantu divizije Torino, generalu Malaguttiju. Vilfan je bil z nami. Sporazumeli smo se. Italijanska vojska se bo borila z nami proti Nemcem. V redu! Ko smo se vračali, naekrat polne ulice ljudi, zastave, slovenske, jugoslovanske. Z vseh strani, skozi St. Peter, iz Solkana, preko Peumskega mostu, Iz Krom-berga. Od povsod nepregledne kolone in pesem in vrisk.
Gorica je naša, naša, naša . ..
Vse gre na Gorico, zgrinja se... svoboda, triumf.
Gorica, Gorica, Gorica!
Zavzeli smo Gorico, z golimi rokami, pa čeprav so od povsod štrleli proti nam na strel pripravljeni mitraljezi italijanskih karabinerjev.
Gorica, Gorica, odmeva po vsej Vipavski, po Tolminski, po Brdih.
Naša! Naša!
Potem Vogersko. Na Vogerskem sta bila Stab in Narodno osvobodilni svet. Vse je drvelo tja. Vsi, ki so prijeli za orožje. Prihajali so kurirji s Krasa, iz Brd, s Tolminskega, iz Trsta. Vsa Vipavska dolina pod
orožjem. V Trstu so delavci zaplenili skladišča orožja in se bore proti nemškim tankom. Ves Kras pod orožjem. Borbe pri Doberdobu z Nemci. Zaplenili štiri topove. Ilirska Bistrica naša. Kardelj je tam s Sercerje.vo brigado. Sercerjeva vsa motorizirana. Vsa Istra pod o-rožjem, najmanj 10,000 mož.
Vse gre z blazno naglico. Kurirji prihajajo. Kamioni vozijo orožje in regrute. Kolone rekrutov, peš in pa kamionih. Nepregledne kolone. Aerodrom pri Renčah v naših rokah. Okrog Sto avionov je na njem. Eno letalo že v zraku, s peterokrato zvezdo in s slovensko trobojnico. Živela slovenska aviacija. V Ajdovščini in Vipavi topovi, težke havbice. So jih že pripeljali sem na Vogersko. Kamioni s težkimi havbicami! Živela partizanska artiljerija!
Spet kolone rekrutov. Italijani so. Delavci iz Monfalcona in Trsta. Prišli si k nam, na Vogrsko. Pozdravljeni! Matevž jim govori! Evviva Tito! Evviva communismo! Fuori i tedeschi!
Primož kliče! Seja Narodno osvobodilnega sveta! Proglas o splošni
Nemci prodirajo v Gorico preko Solkana!
Pa spet kolone. Organiziramo bataljone, Kje vzeti ljudi za komandante in komandirje? Ni jih! »Od kdaj si partizan?« — »mesec dni!« — »Si bil že v borbah?« — »Ze na Nanosu!« — »Dobro, komandant bataljona boš!«
»In ti?« — »Kurir sem na karav-Iji P 14.« — »Koliko časa?« — »5 mesecev!« — »Odlično, komisar bataljona.«
Spet Primož. Delegat iz Trsta. Poroča o bojih. Nemški pritisk vedno hujši. Prosi pomoči, vsaj inštruktorje. Dobro, Darko naj gre!
In s^pt kamioni z orožjem, kolone rekrutov, organiziraj bataljone, Nemci prodrli do severnega kolodvora, zasedli tudi južni.
Juriš na Gorico. Naši spet zasedli južni kolodvor.
Vse se zgrinja na Vogersko. Ničesar ne moreš ukreniti zoper to.
Na Vogerskem je štab, tja gremo!
In slednjič goriška fronta.
Nemci so prodrli v Gorico. Iz Gorice silijo ven. Naši novi bataljoni so na položajih pred Gorico. Nemci ne morejo prodreti. Borbe vodita Istok in Strela.
Nemci pokušajo zdaj tu, zdaj tam. Naši so zasedli vse izhode. Po vsej fronti borbe. Držimo!
Angleški major maje z glavo: »Tega ne razumem. Saj to ni vojska. Včeraj so zgrabili za puške. Se svojega komandanta ne poznajo, pa Nemci ne morejo prodreti.«
»Gubčeva vojska je to,« pravi Primož.
Major ne razume. Študiral je na Oxfordu. Maje z glavo.
Goriška fronta drži. »Tigri« in »Panterji« se razbijajo ob njej. O-klopni nemški vlak smo uničili. Pri Voljčji Dragi so naši razbili 50 švabskih kamionov.
Pri Renčah smo uničili dva tanka.
Fronta drži, Gubčeva vojska se ne umakne.
In Goriška fronta je držala vse, dokler ji ni v bok prekó Cola u-darila motorizirana švabska divizija.
Pa še nekaj! General Malagutti je obljubil, da se bodo njegovi vojaki skupno z nami borili proti Nemcem. Pa še preden so videli prvega nemškega vojaka, so italijanski vojaki pod vodstvom Malagutti-jevih oficirjev začeli zapuščati svoje položaje. Odvrgli so orožje in šli v žalostnih kolonah proti Soči in preko Soče. Sli so in niso izstrelili niti enega strela za njihovo »terra italianissima.« Sli so, odvrgli so orožje. To ni bila njihova zemlja. General Malagutti pa je pobegnil, ne da bi se poslovil od nas, kakor se spodobi, da se posloviš od človeka, ki si z njim sklenil dogovor. Glavo stavim — če je general Malagutti še živ — spet danes govori »terra italianissima«, ki je z nje pobegnil, njegovi vojaki pa so jo zapustili in niso sprožili niti strela, še za Trst ne! Primorska pa je o-stala in se borila.
Tri velike preizkušnje je Primorska prestala do svoje prve svobode. (»Ko je bila prva svoboda«, pravijo na Primorskem in mislijo na kapitulacijo Italije.) Prvo preizkušnjo, leta 1941, ko se je odločila, drugo leta 1942., ko so prvikrat navalili fašisti in tretjo pomladi 1943. Vse tri je častno prestala. To pa zato, ker so na Primorskem že jeseni leta 1941. izkopali puške . .. Koliko jih je bilo takrat v Evropi, ki so njihove puške ostale zakopane, koliko jih je bilo, ki so takrat puške zakopali ... Italijanski, Badovljevi in Sforzini soldati so septembra 1943 — natanko dve leti po-tem kar je Matevž iztiril prvi vlak na progi Postojna—Reka—zapustili svoje položaje, odvrgli puške in utonili preko Soče v furlansko ravnino.
Dušan Pirjevec
ZANIMIVOSTI PO SVETU
MUZEJ OTROŠKIH IGRAČ — V Padovi bodo v kratkem odprli muzej otroških igrač. V nijem boOo razstavljane igrače in igre od najmanjših časov do današnjih dni. Muzej bo stalno odprt ter pristopen, odraslim in otrokom. Zanj se bodo zanimali seveda predvsem. strokoivn j akli , tede,lov atol J-grač, vzgojitelji, itd. Razen, muzeja ibodo odpriE itudi razstavo igrač, na kateri bodo razstavljene predmete vsako toliko zamenjali z drugimi, talko da bodo vedno . razstavljene naj-inovejše igrače ih igre.
*
ZAKAJ SE JE POTOPILA ANGLEŠKA PODMORNICA »AFFRAY« —
,Parlamentarni tajnik angleške admirali tete James Callaghan je v sredo sporo®! Spodnjemu domu, da je predicava o nesreči podmornice »Affray ■pokazala, da naprave za dovajanje kisika pod vodo niso bile v redu. Pad-imprniiea se je potopila 16. apnila s 75 člani posadke v Rokavskrm prelivu in 14. junija so jo opazili 95 metrov pod morsko gladino. Naprave za dovajanje kisika so temeljito prelistali lin dognali, da so bile pomanjkljive. Preiskali; so več podmornic te-
da bi jih Italijani ne mobilizirali
mobilizaciji. Narodno osvobodilni gvet prevzem^ oblasti ' . ~
tega razreda, in ugotovili enake pomanjkljivosti.
Ko so odhajali, $p za seboj puščali požgane vasi
400 letnica SLOVENSKE KNJIGE
V zorenju dremajoča Dolenjska je doživela svoj veliki praznik: ljudje so prihiteli iz vseh koncev in krajev naše domovine v Velike Lašče, da ožive spomin na Trubarja in njegove sodelavce,’ ki so pred 400 leti postavili temélje slovenstvu, naši knjigi, kulturi, svobodi in enakopravnosti. Pisana množica dijakov, delavcev in kmetov, izobražencev in državnih voditeljev se je razlila v nedeljo po belih cestah, po vaseh, ki so bile umite in počesane, po travnikih in gozdovih, ki so še vsi zeleni in sočni, kot je pri nas zemlja v maju . . Smeh, veselje, klici, godba, govori, ples — vse se je mešalo in prelivalo po naših Atenah, po Laščah, Retjah, Raščici in Muljavi, ki so dale velike može može slovenski književnosti: očeta Trubarja, politika in kritika Levstika, pisatelja Jurčiča in pesnika Stritarja.
Stiri sto let! Kaj so že imeli drugi narodi, ko smo Slovenci zaradi drugačnih življenjskih prilik bili še pastirji, ko smo se od tujcev komaj učili, kako je treba obdelovati polje, kako postavljati hiše, vasi, ko smo se morali vživljati v gospodarski in politični okvir srednjeveške Evrope. Bila pa je v nas večno močna volja, da živimo, da se ne uklonimo; ogrevala nas je vera v prihodnost, v boljše čase, ki so jo opevali neznani ljudski pevci, govoreč o kraljeviču Marku in Lepi Vidi, o Ravbarju in kralju Matjažu, in ki so zanjo živeli ter trpeli vsi naši predniki. Slovenska beseda — kdo bi se zmenil zanjo? To je bil jezik neizobraženih, zaostalih, to je bil govor hlapcev in krščenih, jezik ščavov, ki ni imel niti nemške trdote niti italijanske uglajenosti. Kdo bi ga spoštoval in potem celo dovoljeval, da bi se ga učil v šoli, da bi ga uporabljali v javnem življenju!
To je doba teme, katero so sem pa tja preblisnili upori naših tlačanov, ki so morali za to, da so jih poniževali in prezirali, še delati tuji cerkveni in posvetni gospodi. Kmečke množice pa so slutile, da se bliža tudi zanje nov čas, čutile so, kako se tudi drugod po Evropi majejo temelji tistemu redu in tisti veri, ki sta složno sedela na vratu neosvobojenega kmeta. Humanizem, renesansa in protestantizem so kulturnosocialna gibanja, ki so položila ogelnik novi družbeni u-reditvi in ki so odločujoče pospešila razvoj celo pri najbolj zaostalih narodih, tudi pri Slovencih.
Protestantje, ki so se naslonili na kmečke in obubožane sloje sploh, so kot oznanjevalci svobodnega mišljenja in borci zoper napake in zlorabe v katoliški cerkvi bili naravnost poklicani, da tudi pri nas zasejejo misel, iz katere se bo potem lahko razvijalo to, kar so drugi narodi že imeli. Lahko torej trdimo brez pretiravanja, da so reformacija in kmečki upori položili temeljni kamen slovenskemu narodu (Kardelj).
In od tega je 400 let!
V začetku je bil Trubar... Tako se začenja slovenska književna iri kulturna zgodovina. Poglejte ga na sliki: star je, zarasel, truden, čelo ima razorano, ali oči so žive, polne so tistega ognja, ki ga ni mogoče pogasiti ne s preganjanjem ne mučenjem in zaničevanjem. V rokah drži knjigo, ki jo je svojim »lubim Slouenzom« dal ter jim s tem odprl pot v zakladnico duhovnega bogastva, pot v bodočnost. Ko so ga namreč katoliški oblastniki pregnali iz domovine, boječ se, da bi »jim polovil vse ovčice«, je spoznal, da bo mogel samo s pomočjo Gutem-bergove iznajdbe, s pomočjo črk, to tvarno podobo glasu, še vplivati, še pridobivati. Leta 1551 je izdal prvi slovenski knjigi, Abecednik in Katekizem, v katerih je prav po domače, po dolenjsko učil ljudi branja in jih navduševal za novo, protestantsko vero. Tako je ustvaril knjižni jezik, ki se je v stoletjih obrusil in izpopolnil ter izoblikoval v slovenStri •'kulturni dialekt, medtem ko so začela posamezna narečja odmirati.
Ce bi knjigi danes prijeli v roke, bi se morda prizanesljivo nasmehnili, češ, to je pa kaj skromno. Res je, če mislimo samo na sedanje razmere. Ali če vemo, da je od tedaj preteklo 400 let in da je bilo
treba ustvariti nekaj iz nič, da je moral pisati, popravljati in tisk plačevati sam, da so mu knjige stavili v tujini in da je tema delcema sledilo še 25 knjig, potem se moramo hipoma zresniti in se z velikim spoštovanjem spomniti tistega velikega gorečnika, rodoljuba ilirske-
ga, ki je prižgal ogenj kulture in domoljubja, ki gori z veličastnim, večno živim plamenom še sedaj in ki ga tudi naši’ največji sovražniki niso mogli ugasiti.
Kakor ni bil srečen v življenju, tako je bil Trubar nesrečen tudi po smrti. V nebesa ga niso hoteli sprejeti, ker je bil protestant; šele na posebno prošnjo škofa Slomška se ga je Bog usmilil — pravi Aškerc, v pesmi Slovenska legenda. Njegove knjige so požgali in danes se moramo zadovoljiti s fotografskimi posnetki tistih redkih primerkov njegovih del, ki so po naključju še ostala v tej ali oni knjižnici, ne pri nas, pač pa po velikih evropskih mestih. O njem je bilo potem tudi nevarno govoriti, proslavljati ga pa celo, ker je bil — protestant. Takega, ki bi se ga upal hvaliti, so proglasili za državi in cerkvi nevarnega človeka ter ga — zaprli. Ko so mu leta 1908 hoteli za štiristoletnico odkriti v domači vasi spominsko ploščo, je župnik naščuval vaščane, da so se uprli in pregnali njegove častilce, češ da brezvercev ne bomo slavili. In da bi bila mera polna, tudi zadnjo nedeljo niso mogli odkriti Trubarju na Raščici zasluženega spomenika, temveč se bo moral revež zadovoljiti za sedaj samo — s podstavkom ...
Trubar je začel, driigi so nadaljevali. Ta z večjim uspehom, oni z manjšim; veliko imen je ostalo v zgodovini, še več pa se jih je iz-
ga znanja, ki ga hrani v sebi knjiga in brez katerega , bi življenje moglo nikoli tako steči in se razmahniti. Vse mine — radio, rakete, letala in človek — le človeška, uporna in v vse skrivnosti sveta vrtajoča, večno nemirna misel o-stane zapisana v knjigi in pomaga vsem, ki prihajajo za nami, da jim bo laže lepše!
Tudi Slovenci smo po Trubarju stopili na to pot: pred nami se je odprl na široko svet, od njega smo začeli sprejemati in potem dajati to, česar sam ni imel. Nismo malo prejeli in se naučili od drugih (hvala vsem!), a tudi malo ni, kar smo drugim dali. Kdo bi naštel vse, ki jih naša kulturna zgodovina pozna!? Živeli smo in delali, četudi se naš gospodarski in politični položaj še in še ni spremenil.. O, veliko smo morali Slovenci pretrpeti za to, kar imamo, veliko. Mnogo so nam dali, a še več vzeli in še bi. nam radi — moči, življenj, ozemlja; mi pa živimo in delamo, ker vemo, da narod, ki veruje vase, ki spoštuje svoje in tuje, ki še nikoli nikomur ni delal krivic, ne more nikoli propasti. Večeri je.
Strma, težka je bila pot, da smo iz neukega in divjega ljudstva postali kulturen evropski narod. Iri danes se s ponosom oziramo na prehojeno pot: bila je kratka, zato tudi naporna. Za razvoj, ki so zarij potrebovali drugi narodi tisočletjal in več, smo mi rabili 400 let. Danes se moremo kosati z vsemi, čeprav se zavedamo, da nas Je malo.
Knjig, ki jih pregledujemo in štejemo, je toliko, da obupamo. Ali že samo to, kar je mogoče spraviti na skromno razstavo, samo to nam dokazuje, da se nam ni treba nikdar sramovati. Naši klasiki, pisatelji od Cankarja do Prežiha, pesniki od Prešerna do Zupančiča, kritiki, jezikoslovci, časnikarji, esteti, modro-slovci, zgodovinarji, znanstveniki, vsi osali kulturniki nas resno zro s polic in miz. Hrbti preprosto broširanih in v lepo usnje vezanih, z zlato obrezo zglajenih knjig nam drobe znana in neznaria imena, ki nas zasipajo. In čudimo se samo, kdaj in kako smo mogli vse to ustvariti...
Ko tako veličastno proslavljajo ta spomin v Ljubljani s knjižnimi razstavami, slovesnimi akademijami in v Laščah s kulturnimi sporedi, se temu veselju pridružujem istrski Slovenci, zavedajoč se, da sta tudi Istra in Trst sodelovala pri
gubilo, ostalo je le delo, ostali so kamni in kamenčki, ki sestavljajo zgradbo slovenske kulture. Vsak, ki je bil pošten in ki je iz ljubezni do naroda in človeštva delal, je pustil v tej večstoletni zgodovini svoj spomin. Vsak, ki je imel ljudem kaj povedati, je ostal v knjigi, ki nas vsak dan sprèmlja in bogati z vsem, kar so naši predniki ustvarili.
Kaj bi bili ljudje brez knjige? Vsak bi se zase ubijal in ko bi dozorel, bi morda del svojega znanja lahko izročil ustno svojim najbližjim, znancem in sorodnikom, večina njegovega znanja, neocenjenega bogastva, ki se je v njem nakopičilo v življenju, pa bi propadla in zginila z njim vred v zemlji. Črka je premagala smrt človeške misli, iz nje se je rodila knjiga, podoba zadnjega tisočletja: in to je tudi največji uspeh, ki smo ga dosegli. Vsi izumi, od radia, letala atomskih in vodikovih bomb do radarja in vsemirskih raket, so samo del tiste-
rojstvu in rasti slovenske knjige. Od Vergerija in Bonoma pa do današnjih pisateljev in pesnikov je vrsta, ki smo nanjo ponosni iri ki najjasneje govori, da je bil tudi ta kos slovenske zemlje vedno tesno povezan s središčem ter da ga nobena sila ni mogla in ne bo mogla od njega odtrgati. Grožnje, požigi, zapori, — to so za nas »tisoč let stare bajke« s katerimi bi se dalo strašiti kvečjemu otroke. Lepa Vida je pri nas našla srečo in se ne mara več potikati po svetu. Bela krizantema je last vsega slovenskega naroda. Tako je prvi del naše zgodovine končan; sedaj začenjamo z novimi močmi, včasih nerodno in obatavljaje se. a vendar pogumno drugi, lepši del. In morda se ne bomo vedno mi od drugih učili! Svojih ljudi ne bomo drugam pošiljali, da bi se tujci »dičili z delomm njihovih rok«. In morda bodo, če bomo taki ostali, kot so bili naši predniki, zanamci ob petstoletnici ali prej še nekoliko drugače pisali o slovenski kulturi!	S. S.
SPOMIN
V »Istrskem tedniku« sem brala stavek: Koliko so doživeli šele tisti, ki so bili v Srbiji.« To me je pripravilo, da sem vzela v roke pero in pričela pisati.
Res dosti smo doživeli, zato je škoda, da ne bi o tem kaj napisali.
Vožnja do Beograda je bila zelo zanimiva. Mimo Ljubljane in Zagreba smo se vozili ponoči ter smo komaj čakali, kdaj se bo pričelo daniti. Zora nam je pokazala širne ravnine, nikjer gričev, ne gozda, sama nepregledna polja. Kdo izmed Istranov je videl še kaj podobnega? Spoznali smo bogato žitnico naše domovine. Sedaj pa smo nestrpno čakali, da vidimo še glavno, mesto Jugoslavije. Zadnja postaja pred Beogradom — Zemun je bila za nami. Peljali smo se čez most,
GRIPO SKUSAJO PREMAGATI — Ameriški kemik Ackerman z umil-verze v Milobi®amu je odkril kemično snov, ki omogoča rast im razamno-ženje influence (ignilpe) povzročajočega virusa. Del ali je poskuse na 14 dimi starem kokošjem zarodku. V njegovo itikivo je vbrizgal meitoksiimto, razmeroma preprosto kemično spojimo. Metoksimim je uporabil zato, ker po obliki to velikosti molekulov močno spominja na miefcianlin, snov, ki gradi celico to pospešuje rast inflluan-,čne'ga virusa. Posledica tega je bila da je metoksimim preprečili nastajanje meitioiniiina v .celli«: i in. tako onemogočila razvoj virusa, s katerim je blip tkilvo okuženo. Znanstveniki zdaj: proučujejo vpliv metoksinina na čl«.
NA ŽICO
bila je Sava. Kako široka! Vsi smó videli krasne večnadstropne beograjske palače. Vlak se je ustavil, izstopili smo.
Popoldne smo šli na Kalemegdan, od koder je lep razgled na Beograd, Novi Beograd, Zemun in na sotočje Donave in Save. Nato smo šli v živalski vrt, k^ nas je tudi zelo zanimal. Beograd nas je očaral. Ugajali so nam krasni parki, široke ulice, visoke palače in velik promet. Vsi smo vzklikali: »Dosti lepši in večji je od Trsta!«
Zal, da smo že drugi dan odpotovali proti RankoVičevemu. V njegovi bližini, v Žici je bilo v velikem ograjepem prostoru med hrasti osem ličnih nizkih pavilijonov in razna igrišča — naše letovišče.
Sprejeli sö nas 1 srbski pionirji, ki so nekaj dni tam letovali. Od začetka smo se s težavo sporazumeli, a sčasoma smo se naučili najvažnejših besed in smo se že kar dobro pogovarjali v srbsko-slovenski mešanici. Tudi Italijani so si prisvojili nekaj srbskih besed in so sklepali prijateljstva. Vsi skupaj smo živeli kot pravi bratje v najlepši slogi.
Iz letovišča smo lepo videli na samostan Žico, katerega smo si tudi od blizu ogledali. Tovariš u-pravnik kolonije nam je govoril o srbski zgodovini. Govoril je o zgodovini samostana in njegovem ustanovitelju Stefanu Nemanjiču, ki je bil v žiškem samostanu kronan za prvega srbskega kralja Stefana. Prvovenčanega.i
Napravili smo več izletov v okolico, «a katerih stop. imeli razna.
predavanja in učne ure. Bili smo v Metalurški banji in v Kovačih, kjer smo obiskali kmečko-obdelo-valno zadrugo. Daljši izlet smo napravili na Planino Taro, kjer so letovali nekateri iz bujskega okraja. Bili smo na Kozji steni, od koder smo zrle na reko Drino in preko nje v republiko Bosno.
Tudi domače ognjišče nam je nudilo obilo zabave. Imeli smo gugalnice in žoge. S sosednjo kolonijo smo tekmovali v nogometu in med dvema ognjema.
Zadnje dni smo se pripravljali na prireditev, ki je bila sestavljena iz srbskih, slovenskih in italijanskih točk. Imeli smo tudi taborni ogenj, okrog katerega smo plesali srbska narodna kola.
Tako smo preživeli dneve, ki so nam hitro potekali. Težko smo se ločili od Žice, posebno pa od novih tovarišev, na katere smo se v enomesečnem skupnem bivanju zelo navezali.
V Beogradu smo se ponovno u-stavili. Bili smo v pionirskem mestu, kjer so nas pionirji lepo sprejeli. Kaj vsega smo tam videli! Razkazali so nam: pošto', vse svoje delavnice, kino in predvsem pionirsko železnico, s katero smo se tudi vozili. Kako srečni so pionirji v novi Jugoslaviji!
Peljali smo se tudi na Avalo, kjer smo položili cvetje pred spomenik neznanega junaka.
Po treh dneh bivanja v Beogradu, smo se polni globokih vtisov in nepozabnih spominov ter hvaležnosti onim, ki so nam vse to ornoJ gočili, vračali proti domu. Zahvaljujemo, se naši ljudski oblasti, da tako skrbi za nas in nam nudi toliko prilike za izobrazbo in prijetne pcižithiee, _	- fc. 8% _
Kako ravnamo z moštom za časa kipenja
Ako hočemo pridelati zdravo in dobro pijačo, je treba brezpogojno upoštevati naslednje: stiskajmo samb snažno in zdravo grozdje, oziroma vsaj zdravo, ločeno od ostalega (n. pr. grozdje načeto po »plemeniti plesnobi«). Ne ustrašimo se 'truda, ki ga bomo imeli, da bomo
grozdje pred stiskanjem oprali in mu odstranili gnilobo, če bo potrebno.
Ne trgajmo poprej, dokler ni grozdje popolnoma dozorelo. V grozdju se prav zadnje dni, preden dozori, napravi največ sladkorja. Dalje pri mletju in stiskanju pazimo, da pride' grozdje čim manj v dotiko z železom. Od trenutka ko grozdje zmeljemo, pa dokler ne pride mošt v sod, naj mine kar naj-fnanj časa. Zato je treba polniti stiskalnico takoj izpod mlina ter mošt odnašati v sod (ali pa napeljati po čevi) sproti izpod stiskalnice. Izjema velja samo pri črnini, ki mora na tropu prevreti, preden jo stiskamo. Priporočljivo je, da obesimo pod iztočni žleb stiskalnice košarico s sitom, da se mošt preceja in pride na ta način veliko manj staničja v sod.
Stremeti moramo tudi za tem. da napolnimo vsak sod v čimkrajšem razdobju; vendar , ne smemo napolniti soda z moštom do vrha, ostati mora namreč s približno za pedenj Visoko praznega prostora pod veho.
Ce je le mogoče, naj bo v vsakem sodu le mošt ene same vrste.
V moštu in v vinu delujejo razne glivice, bakterije in kvasila. .
Glivice so enostanična bitja, ki se množijo s kaienjem ali brstjem. Zato' jih imenujemo tudi glivice — kalivke ali brsteče glivice. Navadno imajo okroglo aii jajčasto obliko, sestoje se v glavnem iz kožice', pratvorila in staničnega zrkla.
Bakterije so enostanična bitja, ki se razmnožujejo s cepljenjem, zato jim' pravimo tudi glivice — cepljivke. Po obliki poznamo paliča-bt£ bakterije ali bacile, okrogle ali koke, vijugaste ali spirile itd. Razmnožujejo se zelo hitro in nekatere povzročajo pri Vinu težke bolezni. Glivice in bakterije imenujemo s skupnim imenom tudi nikro-organizme.
Fermenti ali kvasila (tudi enzimi) Se imenujejo snovi, ki imajo določene oblike; torej niso niti glivice niti bakterije, pa kažejo enake Učinke. Poznamo na primer kvasilo enoksidazo, ki povzroča rjavenje' vina, nadalje invertazo, ki spreminja pesni sladkor v invert-ni itd.
Najvažnejše za kletarstvo so ki-pelne glivice ali pravilno glivice alkoholnega kipenja, ki jim pravimo tudi drože ali kvasnice. Glivicam, ki povzročajo alkoholno kipenje vinskega mošta pravimo navadno vinske kvasriice. Vinske kvasnice razkrajajo sladkor in. ga spreminjajo v alkohol, ogljikovo kislino in druge produtke kipenja. Ako sladkor popolnoma pokipi, se iz 100 gramov sladkorja razvije: 48.46 gr. alkohola,' 46.67 gr. ogljikove kisline, 3.23 g glicerina. 0.61 jantarove kisline, 1.03 hemizeluloze, nekaj tol-šče, dišav itd.
: S pravilnim kipenjem dobimo iz mošta stanovitno vino harmončne-ga okusa. Nepravilno kipenje pa da rrtanj vreden in nestanoviten produkt. Zato je kipenje mošta zelo važno. Pravilno kipenje povzročajo le dobre vrste kvasnic. Med njimi je najboljša eleptična kvasila, ki je kakih šest tisočink mm dolga, ovalne oblike. Slabe vrste kvasnic dajo slab produkt kipenja. Tako da na primer koničasta kvas-pica vinu slab duh in okus in jo imamo za plevel med kvasnicami.
Kvasnice pridejo na grozdje z zemlje in odtod na mošt in povzročajo samohotno kipenje. Z dobrimi kvasnicami pridejo v mošt od trte tudi slabe vrste kvasnic in drugih glivic. V mnogih letih slabe vrste kvasnic in slabe glivice celo prevladujejo, Zato se je. vpeljala gojitev dobrih pasem čistih drož s tem, da se je odbrala dobra kipel-na gliva in se je primerno razmnožila.
Takim iz ene same pasme gliv
obstoječim drožem pravimo čiste drože ali čiste vinske kvasnice.
Vinske kvasnice lahko v moštu rastejo in se razmnože le, če so dani pogoji za to. Ti pogoji so:
1.	hranilne snovi,
2.	primerna toplota,
3.	pomanjkanje kipenju ovirajočih snovi,
4.	zračenje v pričetku kipenja.
Hranilne snovi za drože so poleg
sladkorja še beljakovine in pa rudninske snovi.
Toplota najbolj vpliva na razvoj kvasnic in s tem tudi na kipenje. Kipelne glivice prično rasti v moštu že pri 4. stop. C, prenehajo pa rasti pri 40. stap. C. Toplota nad 60. stop. C jih uniči. Najbolje; se razvijajo kipelne glivice pri toploti od 20 do 25. stop. -C. ■ Ker se pa pri kipenju razvija precejšnja toplota, ne sme biti v začetku kipel-na toplota previsoka. Pri velikih sodih se segreje lahko celo za 20. stop. C in več, pri manjših (6 hi) za 10. stop. C. Ako bi torej bila začetna kipelna toplota previsoka, bi alkoholno kipenje kmalu prenehalo in bi se pričele razvijati ocet-
ne, oziroma druge škodljive glivice, ki bi vino pokvarile.
Poleg omenjenega smo opazili, da kvasnice pri nižji toploti razvijajo več alkohola kot pri višji toploti.
Da dosežemo pravilno kipelno toploto, ne trgamo v hladnih, jutranjih urah, temveč šele potem, ko se grozdje ogreje. Nasprotno moramo v gorkih krajih trgati samo v hladnih jutranjih ali večernih u-rah. Ce sta mošt oziroma drozga prehladna, ju je treba segreti.
V ta namen vzamemo nekaj, mošta iz soda ali kadi, segrejemo na 40 do 60. stop. C in primešamo o-stalemu moštu, oziroma. drozgi. To se ponavlja toliko časa, da nam pokaže toplomir zaželeno toploto, to je 10 do 12. stop. C za manj sladke mošte in 12 do 15. stop. C za zelo sladke mošte. Cim bolje, to je čim hitreje in pravilneje se kipenje izvrši, tem hitreje in bolje se tudi vino očisti. Zato moramo paziti, dà se kipenje ne ustavi., dokler ves sladkor ne pokipi. Posebno moramo, paziti, da se med kipenjem klet ne ohladi. Kipelno klet zračimo zaradi tega le podnevi, kadar je zunaj
Pod okriljem okrajne zadružne poslovne zveze in sklada za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva se je osnovala zadružna trgovska agencija, katere naloga je boljša koordinacija trgovskega poslovanja kmet. zadrug splošnega tipa in kmečkih delovnih zadrug.
Okrajni kmetijski servis, ki se je do sedaj bavil z nabavami kmetijskih potrebščin, ni imel pregleda nad poslovanjem zadrug in jih tudi ni mogel dovolj kontrolirati, in to tudi že iz razlaga, ;ker to ni spadalo v njegov delokrog, marveč je nadzorstvo nad zadrugami vodila zadružna zveza.
Poleg tega so zadruge oddajale ali prodajale svoje pridelke raznim podjetjem, ki so se, kar je umevno, bolj zanimali za svoje posle kakoir pa za zadružne. Zadnje čase so podjetja zaradi novega načina trgovanja izgubila vsak vpliv nad zadrugami, katere so tudi začel slediti svojim interesom za zaščito interesov sojega članstva, pri tem so bile tudi take, ki so krenile tudi malo preveč na špekulativno stran.
Zaradi nove usmeritve na splošno in ,zadružne ge posebej se je pokazala potreba usiporeditve predvsem zadružne trgovine tako pri odkupu in preprodaji kmetijskih pridelkov, kot pri prodaji odnosno -razdelitvi kmetijskih potrebščin.
To vse -lahko vrši ustanova, ki Ima za to pogoje in vpliv na podrejene
ustanove. Taki ustanovi sta prav OZ PZ in sklad za mehanizacijo.
Pod okriljem zgoraj navedenih organizacij je bila zaradi tega ustanovljena zadružna trgovska agencija, ki bo -nadzorovala izvoz kmetijskih pridelkov in uvoz -kmetijskih potrebščin in -razdelitev po -zadrugah v sorazmerju njihovega izvoza, kajti čim več bo ena zadruga izvozila svojih pridelkov v inozemstvo, tem yečji -delež -bo imela od uvoženega -blaga. Dosledno temu se zadruge ne smejo več zanašati na to, da jim -bodo gnojila in škropila ter razne -druge potrebščine, ki prihajajo iz tujih trgov, dodeljevali kot do sedaj. Zadruge se morajo torej -brigati, da bodo čim več izvozile. Prvi pogoj za izvoz pa Je le-po, odbrano -blago. Zadruge lahko še naprej izvažajo po podjetjih, ki bodo vodila pregled -nad tem, koliko in kaj bo vsaka zadruga izročila za izvoz. Nadzorstvo bodo imele posebne komisije, izvoljene od samih zadružnikov. Naloga zadružne trgovske agencije bo tudi pobijati monopolizem posameznih -podjetij z neposrednimi intervencijami v trgovini.
Zadruge se morajo odslej v -vseh zgoraj navedenih zadevah obračati na zadr-užno trgovsko agencijo, ki je tudi prevzela vso imovino in obveznosti kmetijskega servisa v Kopru.
Zadruge se morajo tudi strogo držati navodil, ki jih bodo v tem pogledu prejemale od zadružne trgovske agencije, OZPZ in sklada.
Stanko Cok
Majolka hod' pozdravljena
■ Majolka bod’ pozdravljena ker z vincem si pripravljena, majolka, majolka, majol —- mojol — čica, majolka, majolka, majol — majol — čica.
Od zunaj lepo pisana, od znotraj Z Vincem štrikana majolka » . .
Ker vince radi imamo, majolčico štimamo, majolka , . ,
Majolka, kaj si sfrila, da si nas napojila? majolka . . .
Zdaj se ti poslovimo, da pamet’ ne zgubimo, majolka . . .
Ce Bog da, spet veseli še večkrat bomo peli: majolka . . .
Soča voda je šumela. ..
Seča voda je šumela, meseč svetlo je sijal.
Jaz pri oknu sem slonela, ko si ti slovo jemal.
In zdaj vselej, ko velika Soča na večer šumi, in ko lune svetla slika iz vode se zablišči.
Vselej te na mostu stati vidim v duhu' pred seboj. Veličastni mesec zlati razsvetljuje obraz tvoj.
Vidim te, kako desnico znancem daješ za slovo: meni pa si dal levico, in še to le prav — hladno! Ni se tebi ždelo vredno, da podal bi desno bil; in spomin na te bo vedno dušo mojo žalostil.
Velikokrat se jaz spominjam na ta žalostni večer.
Solze grenke si Utrinjam vedno, zmiraj, venomer.
toplo; če je'treba pa tudi v njej zakurimo, da obdrži mošt pravilno kipelno toploto.
Kipenje ovirajo sredstva, ki škodujejo kipelnim glivicam in ovirajo njihov razvoj. Ta sredstva so žveplov dvokis, salicilova kislina, Ocetna kislina, alkohol itd.
Pri 17 do 18 volumnih % alkohola vrenje sploh preneha. Naravno vino torej ne more imeti nad 17 do 18 volumnih % alkohola. Tudi velika množina sladkorja ovira kipenje. Zato v močno sladkih mo-štih (na primer iz suhega grozdja) sladkor nikoli popolnoma ne pokipi !n dobimo iz njih sladko vino.
Najbolj znana snov, ki ovira kipenje mošta, je žveplov dvokis (S02). Preveč žvepleni mosti dolgo ne pokipijo, zato je priporočljivo tako žveplanje le tedaj, ako hočemo ustaviti kipenje zaradi prevoza mošta. Zmerno žveplanje mošta pred kipenjem ne škoduje, kipenje se vrši potem še čisteje, ker. je znano, da šo slabe glivice za žveplanje občutljivejše kot dobre kvasnice, vino pa je svetle barve in se rado čisti.
Zračenje v pričetku kipenja je zelo koristno, , ker se kipelne glivice-hitreje razmnože in potem hitro delujejo. Med kipenjem je potrebno zračiti le tedaj, ako bi se kipenje prezgodaj ustavljalo.
Ker je kakovost in stanovitnost vina v veliki meri odvisna od tega, ali mošt dobro pokipi, se je treba med kipenjem ozirati na prej omenjene izkušnje.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Nagradna križanka
V KOPRU SO USTMMOViLI
zmfroiis® irgovsim agessGšjo
1		2	3	' 4	5	6
8	fi	7				
			■S3" SEKS		aaaa Sana ssss	
10	-—	—	nSBB S	sna tsfaaa MBBM ■■■■	11	
12				13		
14			15		ssss SEES	
16					lili ausa	
17		s:: 20	18		19	
	■■■■ ABFi 1			■na ES£S Eaaa		aaaa I SU:
21	22'			23	ii	24
ssss s:»	25		si	26	27	
28			29 '			
30		lili	31			SEES SSSS
32			Ü1	11	33	
Rešitev križanke iz zadnje številke
Vodoravno.: 1, Dcibo-j Banjalu. ka; 12 akord; 13 etapa; 14 monopolizem; 15. mi: 17. Ada: 18. erap; 19. T,S; 20. klic; 22. atentat; 25. Rim; 26. hrup;
27.	ino; 29. alarm; 31. šarita; 34. ca; 35. Rila; 36. kate; 38. Island; 41. Edmund; 42. JT-M; 43. retiti; 44. skop; 46. si; 47. sorta.
N aivpič no: 1. demokracija: 2.
6.	adlatipsl; 7. jeizen; 8. atentat; 9. lampa; 10. iu|p; 11. Kant; 16. isto; 21. veznik; 29. preplah, uabu:na;.3,l, vrsta, lilast; 2-3. epoleta; 24. ti; 26. akust; 35. rdeč; 37. Anka; 39LMS; 40. NK; 45. Po.
[	FI	171		Lll	LI	n	u	IRA IN SI	P(	0	IR'	V	■a
													
Po	Hrvatski Sloveniji
Ze deden dni traja najzanimivejša letošnja kolesarska prireditev, mednarodna kolesarska dirka »Po Hrvatski in Sloveniji«.
Veliko zanimanje, ki je vladalo med našim ljudstvom za to dirko, je bilo popolnoma razumljivo in opravičeno in je prišlo di svojega pravega izraza v ponedeljek, ko je »karčivana« privozila v Istrsko o-krožje. Od Buj do Kopra je spremljala kolesarje ogromna množica ljudi, ki so z velikim navdušenjem izkazali svoje zadovoljstvo z dolgotrajnim ploskanjem in vzkliki. Tega seveda so bili deležni v .največji meri domači kolesarji, ki so se ta dan še prav posebno izkazali. Skozi Buje je privozil kot prvi mladi domačih Gardos, ki je svoj podvig ponovil tudi v Piranu in Kopru, kamor je prišel s 4 minutami prednosti pred jugoslovansko dvojico Perne—Ješič.
1. Marguillier — Belgija s časom 25 ur 6T6”; 2. Siguenza Francija pa 7’13”; 3. Ročič — Jugoslavija I -7 po 13’01”; 5. Fonta-not — po 32’57”; 7. Apollonio — po 40’06”; 10. Kuret — po 54’06”; 17. Lonzarič — po I.l2’23”; 22. Luglio —- po 2.5’35”; 31. Selber — po 2.54’04”.
LESTVICA MOŠTEV 1. Belgija v 76 urah 38’27”; 2. Jugoslavija I 76 urah 55’01”; 3. Trst 77 urah 26’07”; 4. Francija; 5. Jugoslavija II.
ATLETI PARTIZANA NAJBOLJŠI V PARIZU
Lahkoatleti beograjskèga Partizana so prejšnji teden gostovali v Parizu, kjer so se v mednarodni lahkoatletski prireditvi uveljavili nad najboljšimi francoskimi in italijanskimi klubi.
Zablestel je kot najboljši, čeprav v svoji panogi ni dosegel zmage, skakalec v višino Dimitrijevič, ki je v nedeljo že tretjič izboljšal rekord z višino 1,95 m.
Uspešno so nastopili tudi metalec kopja Vujačič, tekača na 10.000 metrov in 5.000 metrov Mihalič in Djuraškovič, rekorder skoka v daljino Brnad in znani Šegedin, ki so zmagali v svojih disciplinah.
Razočarala sta nekoliko Otenhaj-mer in Ceraj, ki sta se morala v teku na 800 m in 1500 m zadovoljiti z drugim mestom.
Atleti Partizana so zmagali tudi v štafetah 4x100 m in 4x400 m.
Končni izid tekmovanja je bil naslednji: 1. PARTIZAN 86 točk, P. U. C. 66, Racing Klub 64, Stade Francaise 53, Gallaratese 49.
' Vodoravno: 1 se bo v bližnjih dneh začela, kmetje se je vesele, '7 pokojni, 8 moško ime, 10 žensko ime, 11 predlog, 12 merilo naših prednikov, 13 pečat, 14 leteče prevozno sredstvo, 16 mesto na Koreji, v katerem SO bili hudi boji,
17	skrajšana oblika glagola pojdem,
18	izobražen, poučen, (tujka v skrajšani, obliki), 21 pesem, spev, 25 število, 26 prislov mere, nekaj nekoliko, 28 knjiga, ki vsebuje pomembne .dokumente, 30 ti v nemščini, 31. prislov kraja, 32 starorimske uteži in denar, tudi igralne karte z največjo vrednostjo, 33 kratica v poslovnem dopisovanju.
Navpično:- 1 psihologija, nekatere njene poskuse smo pred dnevi videli v koprskem gledališču, 2 plod trte, 3 dva enaka samoglasnika, 14 krajevni prislov, 4 števnik, 6 je zasajen s trto, 9 tujka brez končnic, ki pomeni dvigalo, 11 italijanski predlog, 13 vrsta morske ribe v istrskem narečju, 15 brez njega ni življenja, je pa zelo nevaren, 19 del telesa, 20 najvažnejši pridelek v Istrskem okrožju, 22 slikovna uganka, podobnica, 23 sestavina zemlje, jo uporabljamo tudi kot gradbeni material, 24 mrkav, 27 Verdijeva opera, 23 Združene države Amerike, 29 skrajni del polotoka.
mm
Tržačan Renato Fontanot
Moramo priznati, da uspehi naših mladih kolesarjev so nas presenetili. Čeprav smo verovali v njihovo borbenost in vztrajnost, nisma pa mislili, da bodo oni lahko ogrožali favorite dirke in se borili za prve mesta bodisi v posamičnem, kakor tudi v moštvenem plasmanu.
Oni so nam dokazali nasprotno. Fontanot, Kuret, Gardos, Apollonio, Lonzarič in Luglio so vsi uvrščeni med prvo dvajseterico, prvi trije celo med prvo deseterico.
Po dosedanjih rezultatih lahko sklepamo, da kandidati za prvo mesto so Belgije Marguillier, Beograjčan Ročič in Francoz Siguenza med posamezniki in naša belgijska ter prva jugoslovanska ekipa med moštvi.
Peta etapa Koper—Bovec pa je nekoliko oslabela naše moštvo. Gardos, zmagovalec poletape Pulj —Koper, je bil prisiljen odstopiti zaradi slabosti že po 30 km.
Sam Apollonio in do neke mere Lonzarič sta zadovoljila, medtem ko je Fontanot izgubil celih 25 minut in s tem upanje za končno zmago. Apollonio pa je bil kos najboljšim, kot sicer že vsaki etapi, in v Bovcu ni zmagal samo zaradi neizkušenosti. Njegovo tretje mesto pa je vsekakor več kot odlično spričevalo.
Po petih etapah je generalni glasman ta-le:
LEP VZGLED ŠMARČANOV Šmarje—Kozina 2:1 (1 : 1)
Nogometna enajsterica iz Šmarij kar pridno nadaljuje svojo pot po končanem medvaškem nogometnem prvenstvu. Sla je namreč še dalje od ostalih naših vaških moštev, ker je navezala tesne stike z moštvi bližnjega okraja. V nedeljo so se mladi Šmarčani pridno podali v Kozino, kjer jih je poleg prisrčnega in tovariškega sprejema čakala težka športska borba. Srečali so se z enajstorico Kozine; katero so za to priliko ojačali še z nekaj člani domačega moštva JA. Šmarčani se tega niso ustrašili in so prešli takoj ob začetku v napad, ki jim je doprinesel prvi gol in to že v 15. minuti prvega polčasa. Po tem so nekoliko popustili in dali možnosti nasprotniku, da -je lahko proti koncu prvega polčasa izenačil.
Drugi polčas je potekel v stalni premoči moštva iz Šmarij, ki je v 10’ doseglo zmagoslavni gol z Ste-lijom, ki je bil poleg kapetana, eden najboljših igralcev na igrišču.
To iniciativo Šmarčanov je potrebno pozdraviti. Želeti bi bilo, da tudi ostale naše enajsterice navežejo neposredne stike z moštvi okrajev Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica, kar bo služilo za dvig kvalitete našega športa.
ARRIGONI—MEDUSA 3 : 1 Naše nogometne enajsterice se kar pridno pripravljajo na bližnje nogometno prvenstvo in izkoriščajo še proste nedelje za medsebojna prijateljska srečanja. Najaktivnejša
izmed vseh je brez dvoma enajsterica Arrigonija, ki se je v treh zaporednih nedeljah srečala dvakrat s koprsko Auroro, v nedeljo pa z Meduso.
Kakor vse doslej kaže, bodo tudi letos Arrigonijévci med najbolj» Šimi, saj so premagli že obe koprski moštvi in to z prepričljivimi rezultati. Letošnja borba za osvojitev prvega mesta bo mnogo važnejša nego prejšnja leta, ker si bo zmagovalec pridobil pravico sodelovanja v slovenskem oziroma hrvatskem prvenstvu.
V nedeljo šo Izolani v Kopru dokazali, da ne zadostuje ža zmago ostri tempo samo v začetku igre.
S tem so namreč skušali domačini premagati goste. A po prvih tridesetih minutah nadmoči Koprčanov so Izolani prešli v protinapad id brez večjih težav dosegli kaf tri zaporedne gole in si s tem zagotovili končno zmago. Domačini so dosegli edini gol proti koncu prvega polčasa, ko so gostje, zaradi že doseženih uspehov, znatno popustili.
V nedeljo bodo v Kopru
MOTO DIRKE
za prvenstvo okrožja
Avto-moto klub v Kopru priredi 16. 9. 1951 ob 16. uri cestne
KROŽNE MOTO DIRKE V KOPRU za prvenstvo okrožja v Kapru.
Starst in cilj pred »OMNIO«, Kardeljevo nabrežje. Proga pelje po Belvederju, Verdijeva ulica, trg Maršala Tita, trg Brolo, drevored XX septembra mimo nabrežja S. Pieri do »Omnie«. Dirke so prirejene v čast IV. obletnice priključitve Primorske. Občinstvo vabimo na polnoštevilno udeležbo. Vstopnina din 20.—.
Razdelitev nagrad na igrišču Košarke ob 20. uri.	!	'
Mali oglasi
Räuber Albert, rój. 3. IV. 1906 Komen (Sežana) je izgubil listnico z vsemi dokumenti od Kopra do Giusterne. Naproša poštenega najditelja, da jo vrne na upravo Istrskega tednika. V nasprotnem pri-, meru proglaša osebno izkaznico za neveljavno.
•
Jerman Romana, roj. 8. VII. 1930. Ankaran št. 69 je izgubila osebno izkaznico v bolnici Ankarart in naproša poštenega najditelja, da vrne na zgoraj navedeni naslov v nasprotnem primeru jo razglaša za neveljavno.
*
Riviera Turist Hotel v Portorožu reorganizira od 1. septembra svoje lokale. Obveščamo vse dobavitelje, naj predlože račune, dolžniki pa naj svoje poravnajo do 30. septembra t. 1.
*
Kupimo dobro ohranjeno moško kolo.
Ponudbe na upravo lista.
Uredništvo in uprava »Istrskega tednika» v Kopru. — Odgovorni urednik Srečko Vilhar. — Tiskala tiskarna »Jadran v Kopru
Hcp ! - Y vcef o
JH£	TAKO &USMO.
paos#<H, siten ne SO« UPAL inoliti V *00©
ii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiuiituui:iiiiii!iiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiii]iiiiiiijininiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiitiitiiu[iiiiuiini!iiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiin ìniiiimiiiiiiiiiiiiiii atiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiuiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiHiinHninniuiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiuuinuiiiiiiiuiiHiiiiuiiuiiiiiiuiiifiitHniiuiiiiiiuiiiiiuiitiiinEimimiiiumiiiiiiui
Ciril Kosmač:	4
GOSENICA
Ob pol šestih so bile v ječi šmarnice. Politični jetniki nismo nikdar hodili v jeiniško kapelo, da se ne bi srečali s soobtoženci. Vse pobožnosti, ki so bile nam namenjene, so se vršile na razcepu hodnikov. Tam je stalo stopnišče, vrh stopnišča oltar in prižnica. Ob pol šestih je na prižnico stopil kaplan, nam pa so odprli vrata za dobro ped, da smo lahko slišali njegov hreščeči glas.
Tisto popoldne je kaplan govoril p Mariji, o nedolžnosti, o lilijah, o sv. Jožetu in o šv. Alojziju, o krvi, strasti, grehu in podobnih nadlogah, ki glodajo dušo in telo tistim jetnikom, ki si niso postavili za zgled sv. Alojzija in majniške Kraljice. Ko je končal in povzdignil svoj glas v pesem, so se po celicah oglasili jetniki. Vsaka celica je pela svojo pesem: slovensko, nemško, italijansko, furlansko, posvetno in pobožno.
Zunaj pa je naraščal vihar. Stal semi pri oknu in strmel v mladiko, ki je ob vsakem sunku vetra izginila izpred okna in se dolgo ni vračala. Gosenica bo padla, je udarjalo v meni — in sem nestrpno čakal. Mladika se je vrnila in gosenica je bila še zmerom! na njej, čeprav je mladika začutila, da je dobila v viharju dobrega zaveznika in je zalo tudi sama napela vse sile in se stresala. Gosenica se je prav lako borila za obstanek: potuhnila se je, se polegla po peclju in se krčevito prilepila. Čutila je bližajoči se konec: padla bo,
preden bo dala iz sebe pisanega metulja, za katerega je žrla in za katerega se je povzela tako visoko.
Vihar je naraščal, padle so prve deževne kaplje; videl sem, kako sla se dve razsuli na zadnjem listu. Prvo zrno loče. Mladika se je odmaknila, se dolgo vračala in se vrnila z gosenico. Jo se je ponovilo večkrat. Potem je nebo raztrgal blisk, zagrmelo je, močan sunek je pograbil mladiko — čakal semi celo večnost in veja se je vrnila brez gosenice.
Po hodnikih se je še zmerom1 razbijala pesem jeinikov in nad njo je plaval hreščeči glas jelni-škega kaplana.
Zvččer sem se spel povzpel in zgrabil za križe, da bi v zahajajočem soncu prešlel bisere in sončeca v njih. Zrak je bil hladen in prijeten, na dvorišču so se pogovarjali kaznjenci in golobi so se oglašali po strehah. Strmel sem v mladiko, ki se je počasi odmikala in se polegla čez Garibaldijev spomenik vrh Gianicola. Gola, debela veja; na koncu je vihral širok zelen lisi.
Ne vem, koliko časa sem tako strmel. Zdramila mie je roka na ramenu. Zleznil sem se in skočil na fla. Pred mano je stal Cesare, se dobrohotno smehljal in skoraj 'proseče dejal:
»Lepo vas prosim, nikar se ne spenjajte več po križih. Sipe! vas bodo kaznovali, in zdaj boste dobili dvajset dni. Za tako kazen pa sle še premladi in prešibki. Zbolite lahko. V teh dneh sle precej ošibeli, pozna se vam;« segel je v žep in mi položil v naročje kos sira.
Pogledal sem ga in zdi se mi, da sva imela takrat oba bisere v očeh.
Vsako leto, ko začne zeleneli, odprem okna v svoji sobi in se z veselimi koraki odpravim po parkih, da si ogledam poganjajoče drevje.
Pomlad pride vselej tako nenadoma. Pričakujemo jo vsi in vsak čas in vendar smo začudeni in presenečeni, ko pride.. Pravkar je bila še zima, mraz, s cigaretnim; dimom napolnjena soba, samoten vran na nebu, gola veja v vetru. Ponoči pa je potegnila južna sapa, vran je odplaval, veja se je izvila iz vetra — in iz očes na mladikah so pognali drobni, femnorjavi, smolnati, lesketajoči se popki. Dva dni so se li popki greli na soncu in v njih se je nabrala sila in življenje: razgnali so rjavkast obod in v sonce so pogledali svetlozeleni lističi.
Krenem iz mesta in zavijem na holme. Hodim od grma do grma, od jablane do jablane in iščem —i gosenice. Gosenice ni, zanje je še prezgodaj.
Poiščem jaso in se zleknem. Prekladam se toliko časa, dokler ne ležim ločno na sredi; krone dreves nad mano morajo risali krog. Potem obležim: prva lastavica v zraku, prva čebela na resju, prva mravlja na travnati bilki.
Strmim v nebo- in mislim na gosenico.
Mimo mene rase mladika; lističi na njej so že pognali in rosni biseri so na njih. Strmim vanje in veja se odmakne daleč vstran in se poleže čez grič v daljavi'in čez belo cerkev na njem. Gledam: vse je veliko, mladika, listi in če bi bila gosenica na njih, bi' bila predpotopna žival. In tudi zdaj ne vem, za kaj bi se odločil, za gosenico ali za lisi.
Vse je ostalo kakor nekoč v rimski ječi, ko semi razmišljal o silah in o življenjih. Življenje žre
življenje: živali rastline, ljudje živali in še sami med sabo. Iz vsega lega je nastal vozel, ki mi je še danes nerešljiv. In na lo ne mislim1 mnogo.
Vstanem in se ob potoku vračam domov. Ustavim! se in vidim v vodi svojo lastno podobo. Pokimava si in se nasmehneva.
Na križpolju srečam ciganko, ki se je pravkar izvila iz popka.
»Izvolile dinar ali cigareto?« vprašam.
»Dinar in cigareto,« pravi.
»To je poštena in odkrila beseda,« veselo pritrdim).
Ciganka se zravna in fenka popackana bluza se ji napne čez mlade prsi. Pisano ruto' sname z glave in njeni vlažni, črnosvefli lasje se ji usujejo , po ramah.
»Prerokujem srečo?« vpraša, nagne drobno glavo in z jezikom zmoči polne ustnice.
Grem naprej, korakam po kolovozu. Po kolesnicah je voda in pozabil sem, da imam1 luknje v čevljih.
Zdaj ne mislim več na gosenico. Ob poli podu ham vijolico, mislim na deklico z rosnimi očmi, veselim, korakom in strahopetno lažjo, plašč mi vihra v pomladanskem vetru, vzravnam in sein se s svojimi zdravimi, od tobakovega dima počrnelimi zobmi smejem trdemu življenju naravnost v obraz.
»Ha!« pravim »šest dni... pff... in potem? ... Če drugega ni, pride vihar in odpihne gosenico, ali pa vzleti metulj.«
Tako praznujem vsako leto svoj goseniški jubilej.
Konec	i