Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka Din P—.
V 30 dneh 30 številk
4 strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku
© strani ob delavnikih
® stran! ob nedeljah
za borih
12 dinarjev metežno
nudi v Sloveniji samo
^eiLAS NARODA"
Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
G LAS
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Cek. račun:	Ljubljana
št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
NARODA
... Moja sveta dolžnost je, da z vsemi sredstvi čuvam državno in narodno edinstvo. Tudi Jaz sem pripravljen, da to dolžnost izpolnim brez kolebanja in do konca...
... Spas države je najvišji zakon, a služba narodu je sveta služba...
(Kralj Aleksander, 6. januarja 1929)
Št. 162 Izhaja vsak dan	V Ljubljani V Četrtek, dne 10. oktobra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I.
Vsa domovina ie z globoko pieteto polastila
.............II..Ml.IH..	.......
spomin Viteškega kralja Zedinitelia
Ves iugosSovenski narod ie danes izprašal vso svoio bol za nenadomestljivim svojim nacionalnim herojem — Tedi ves ostali miroliubni svet se ie dostojno spomnil državnega poglavarja, katerega
vrednost ie občutila vsa Evropa
Popoldanske žalne svečanosti v Lsubliani
Ljubljana, 9. oktobra.
Ljubljana je včeraj na prav veličasten način počastila prvo obletnico tragične smrti nepozabnega Viteškega kralja Aleksandra I., Zedinitelja, ki je padel kot žrtev plačane morilčeve roke v Marseilleu. Vse mesto se je odelo v žalne zastave ali državne trobojnice na pol droga.
Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo po mestu izredno živahno. Mladina je odhajala v šole, kjer so bile svečane žalne svečanosti. Vse delo je v državnih in privatnih uradih počivalo. Zaprte so bile seveda tudi trgovine. Razna društva in organizacije so imele dopoldne žalne seje in svečanosti, kjer so se spominjale lanskega črnega dne, ko so nam sovražne sile ugrabile naše najdragocenejše življenje, našega blagopokojnega kralja Mučenika in Zedinitelja.
V pravoslavni kapeli na Taboru v vojašnici Vojvode Mišiča je bil ob 9. uri svečan para-stos, ki ga je opravil pravoslavni svečenik Budimir. žalostinke je pel ruski cerkveni zbor. Parastosa so se udeležili komandant Dravske divizije general Peter Nedeljkovič, komandant mesta general Pekić, brigadni general Jova-
novič, ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen, podban dr. Majcen, mestni načelnik dr. Vladimir Ravnihar, predstavniki in šefi državnih in samoupravnih uradov, zastopniki raznih društev, kulturnih in gospodarskih organizacij, aktivni in rezervni oficirji in mnogo ljubljanskega pravoslavnega in katoliškega prebivalstva.
Po parastosu je imel prota Budimir krasen pietetni govor, v katerem je poveličeval vrline blagopokojnega Viteškega kralja za naš narod in domovino. Vsi prisotni so ob zaključku govora zaklicali: »Slava, slava, slava!« Po končani svečanosti v pravoslavni kapeli je oddala častna četa salvo, godba 40. pešpolka pa je zaigrala žalostinko.
V stolnici je bila ob 10. žalna svečanost, ki so se je udeležili vsi zastopniki, kakor malo prej v pravoslavni kapeli. Ker je metropolit dr. Gregorij Rožman odsoten je opravil cerkvene obrede prošt dr. Nadrah ob veliki asistenci duhovščine. Tudi pred stolnico je oddala častna vojaška četa salvo, godba pa je zaigrala žalostinko.
Spominski cerkveni svečanosti sta bili tudi v evangeljski cerkvi in v starokatoliški kapeli na Gosposvetski cesti. Tudi v teh mold-nicah so se udeležili služb božjih predstavniki oblasti, raznih društev in verniki.
Vitez in Zedinitefi
Mrko in otožno jesensko vreme je popoldne [eglo na Ljubljano, da smo še bolj občutili žalost in nesrečo, ki nas je lani z nečloveško silo ob isti uri vrgla v najhujšo tugo. že pred 17. uro so se pričele zbirati z vseh strani mesta organizacije, vsa šolska mladina in dolge procesije občinstva na Kongresni trg. Znamenje sv. Trojice je bilo ovito v črne draperije in okrašeno z venci, pred njim je pa stal visok katafalk z viteškim šlemom in pregr-njen z državno trobojnico, a na srebrnem križu je ležal velik lovorjev venec. Iz visokih plamenic so plapolali plameni in ob strani so pa utripali plameni dveh visokih rdečih sveč. Pred katafalkom je bila žara s plamenom, okrog in okrog katafalka pa visoke palme in zelenje. Častno stražo so postavili četniki, a okvir je tvorilo nad 20 sokolskih in drugih praporov ter gozdič prapor jev podmladkov JS in skavtov. Ob robu trga so se odražale uniforme gasilskih društev, na desni strani katafalka prirediteljski odbor z dr. Cepudrom na čelu, in ves oficirski zbor z rezervnimi oficirji, a v ospredju predstojniki vseh uradov, občinski svet z mestnim uradništvom ter zastopniki vseh ljubljanskih korporacij in organizacij, nadalje konzularni zbor, zastopnik knezoškofa dr. Rožmana stolni dekan dr. Kimovec s stolnim župnikom kanonikom dr. Klinarjem in kanonikom dr. Sušnikom, dvorna dama gospa dr. Tavčarjeva, predsednik oblastnega odbora JS dr. Otmar Pirkmajer s predsednikom krajevnega odbora JS Josipom Pogačnikom, bivši minister dr. Fran Novak s poslancem Komanom, sokolska društva s pod-starosto br. Engelbertom Ganglom na čelu, na sredi so pa zavzeli svoje prostore komandant Dravske divizije, diviz. general Nedeljkovič s Podbanom dr. Majcnom in mestnim predsednikom dr. Vladimirjem Ravniharjem. Na trgu je bilo zbranih mnogo nad 100 organizacij in Väa šolska mladina ter nepregledna množica ljudstva, da je bil trg nabito poln in lahko :tačunamo, da je prisostvovalo žalni manife-staciji nad 30 tisoč oseb.
,2 veliko asistenco je kmalu prispel tudi stol-?l Prošt dr. Nadrah in točno ob 17.15 je pre-vrS'al topovski strel na gradu šum na trgu in y je tudi trobentač z znamenjem »Mirno!« ^kazal petminutni molk in ustavitev vsega Prometa v mestu. Na drugi topovski strel je Pa zavladala na trgu in po vsem mestu grob na tišin- - '	1-	čr-r,;!.
lav
■'■\XCXliX 11CX	g, C* -lil. ~    O —
—a. čulo se je le plapolanje črnih za-na trgu in plamen iz plamenic, vsa srca |j-se Pa potopila v razgovor z Njim, ki je lip6	osorej za večno od nas .. . Troboj-
s? zakrile katafalk in ga objele, duhov-p r,a •|e Pa pričela žalne obrede in ves trg se ieJ-°®rezn‘l v težke akorde žalostinke iz Satt-re« pS ^Dljke«, ki jo je zaigrala godba »Slo-trel Preteku petih minut je spet topovski jnt,] •riaznanil konec molka in z vseh zvonikov lanskih cerkva so se oglasili turobni zvo-
novi. Prapor ji so bili ves čas sklonjeni čez katafalk, ki se je nakrat oblil s srebrnim sojem reflektorjev. Na govorniški oder je stopil mestni župan g. dr. Ravnihar in izpregovoril:
Gow©r dr. Vladimirja
Ravniharja
Nekako ob tej uri leto osorej je prispela turobna vest, vest nezaslutena in neverjetna, da je zločinska roka na tujih tleh smrtno zadela našega kralja. Iskrico upanja, da bi nam bilo vsaj ohrajeno dragoceno življenje, je upihnilo skorajšnje potrdilo, da — končano je. Neizmerna žalost je legla tedaj na vso našo domovino. Sama v srce zadeta se je v trenotku zavedla vseh usodepolnih posledic naše narodne nesreče. V tem hipu pa nam je v naši zavesti vzrastel tudi naš kralj v vsej svoji veličini. In resnično je, čim večja je časovna razdalja od nezgodnega dne njegove smrti, tem večji, tem veličastnejši stoji pred nami njegov duhovni lik.
Zgodovina, ki vestno zapisuje dogodke božjega stvarstva in človeškega rodu, je velikemu pokojniku vzdela pomemben naslov: vitez in zedinitelj!
Res viteški je bil naš vladar. Junaško je bilo njegovo srce. Na čelu svoje hrabre narodne vojske je bil prvi med prvimi. In bil je v vrstah prvih, ko je šlo za življenje m smrt. Ne za njegovo življenje, marveč za življenje njegove domovine, za svobodo njenega naroda. Zato je tudi padel kot vojak, čeprav v boju z zavratnimi, strahopetnimi peklenskimi silami. Padel je, ker je bil naš kralj, naš vladar, naš gospodar, ker so spoznali v njem najmočnejšega med nami, os naše državnosti, nositelja velike ideje'državnega in narodnega edinstva. __
Plemič po srcu in duši svoji, pa kri nase krvi. Med njim in narodom ni bilo posrednika. Živel je z narodom eno življenje, hotel je spoznavati in je spoznaval od blizu vse njegove vrline in slabosti, vse zelje in tegobe. V njem je bila vtelešena misel clo-večanstva, zato je izpovedoval vero miru. S to vero v srcu se je pogumno podajal na romanja v druge države med druge narode, preko vseh predsodkov pripovedujoč spravo in prijateljstvo. Zato, da bi bila njegova domovina močna ter sposobna za zdrav notranji razvoj in napredek. In velika tragika je, da ga je, kneza miru, prav ob vrsitvi tega apostolskega poslanstva ^ zadela sovražna krogla. Vesoljno človeštvo bi bilo dolžno, da njemu, mučeniku za icleale človeštva, postavi spomenik, trajnejši od granita in brona, kot viden zgled žrtvovanja za veliko idejo.	- , ,
Kdo bolj, kakor on, viteški nas vladar, je bil poklican, da ostvari drugo svojo veliko
Množica pri žalni svečanosti na Kongresnem trgu.
zamisel, zamisel našega narodnega zedinjenja. Ne mehaničnega zedinjenja z ozkim okvirjem naših državnih meja, marveč duhovnega zedinjenja na temelju narodne sloge, ravnopravnosti in bratstva. Da predstavimo na ven v spoštovanje vsemu vnanjemu svetu eno nedeljivo celoto, na znotraj pa, da v svobodni plemeniti tekmi izkoriščajoč vse narodne vrline, vse stvar-jajoče sile, vse svoje talente in duhovne sposobnosti, pa najsi bivajo pod sivim Triglavom, v Hrvatskem Zagorju ali v junaški Šumadiji ustvarimo domačijo polno lepote, zadovoljstva in blagostanja gospodarskega napredka in neprestanega kulturnega razvoja. Nad vsem pa naj kraljujeta nesebičnost in poštenost, saj brez teh čednosti ni prave in resnične ljubezni do naroda in domovine.
Formula tako enostavna, če je dobra m poštena volja in če jo krije avtoriteta, kakor smo jo bili vsi brez izjeme priznavali svojemu gospodarju, pa formula, ki postane takoj zamotana in komplicirana, če je igrača nebrzdanih strasti.
Državniški duh našega velikega kralja, s svojim jasnim pogledom, nezastrtim po političnih strasteh in človeških _ slabostih, nam je zasnoval temelje naši državni tvorbi zgrajene na načelih, ki so nespremenljiva, na načelih, ki so postala večna resnica inki brez njih ni Jugoslavije. Po znamenitem 6. januarju 1929. leta so na mah utihnili v tujini porajajoči se dvomi, dali je Jugoslavija sposobna samostojnega življenja in da li ni samo izumetničena tvorba. Pod žezlom našega modrega kralja je Jugoslavija postala stvarnost.
Kdor o tem še ni bil prepričan, ga je prepričal lanski 9. oktober, naš dies nefas-tus ko je sovražna roka izmed nas milijo-nov segla prav po njem, tvorcu Jugoslavij^e. V njem so hoteli pogoditi nas vse, našo skupnost, našo samostalnost, našo svobodo, da bi brez pastirja postali plen nase zemlje lačnih volkov. Med tisočimi in tisočimi žrtvami, ki jih je že bila zahtevala ona velika ideja, je njegova najdragocenejša, nam,
ki smo ga oboževali in ljubili, najbridkejša. žrtev, ki je za vso bodočnost našo postala simbol. Naša mrtva straža.
Na žalost je bilo treba take žrtve, da je podala vsemu svetu neovrgljiv dokaz, kako močno je zvarjena naša Jugoslavija, Aleksandrova Jugoslavija, kako trdni, neraz-rušni so njeni temelji, kakor so strnjene naše vrste v neskončni ljubezni do domovine, v udanosti do vzvišenega kraljevskega doma. Tej ljubezni ni treba nobene formalne prisege. Bdi nad njo njegovo herojstvo, njegov svetli lik, globoko vtisnjen v svetovno zgodovino, kakor živ spomenik, pa živ opomin nam vsem. Kakor svetilnik, v temni noči po razburkanem morju blodeči ladji. Njegove ideje so nam postale neusahljiv studenec, ki naj nas napaja^ ob delu in trudu za srečno in veliko bodočnost našega naroda, ki naj nas oživlja z živo in trdno vero v zmagovito veličino naše domovine.
Pa ko stojimo tako skrušeni pred njegovo smrtno senco, potrkajmo se na prsi in izprašajmo si nekoliko vest, ne nosimo-li vsi sokrivdo na strašni izgubi. Na mestu, da smo dan za dnem podajali dokaze naše solidarnosti, naše državljanske zavesti, naše polnovrednosti, naše nedeljive skupnosti, smo nosili na sonce svoje grehe in slabosti, pa svoje male prepirčke, ki jih ni prav nie manj v drugih državah in med drugimi narodi, da smo z njimi dajali pogum in potuho svojim neprijateljem, da smo jih utrjevali v njihovi pregrešni zmoti, ki je potem rodila veliko zlo.
Neumrljivi naš kralj nam je zapustil bogato dedščino. Najlepši del te dedščine je njegov kraljevski dom, je njegov prvorojenec, kralj Peter II., ki hočemo nanj prenesti vso globoko udanost, vse spoštovanje in vso ljubezen, kakor smo jo bili izkazovali njegovemu velikemu očetu.
Pa ne samo to. Storiti moramo mnogo več. Vsak, pa bodi politik, bodi kulturni delavec bodi narodni gosnodar, bodi tega ali onega stanu, zlasti pa ti, predraga mladina, vsak naj da iz sebe vse, kar premo-
rejo njegove telesne in duševne sile. V*e pa :i vrhovnim namenom, da velike misli našega pokojnega kralja ostvarimo v oni veličini, kakor jo je bil zamislil njegov veliki duh. Da se izkažemo vredne svete njegove zapuščine, da smo pošteni vršilci veličastnega njegovega testamenta, zapečatenega s srčno krvjo. Tako nam Bog pomagaj! Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju večna slava!
Po trikratnem vzkliku j-Slavac, se je oglasil zastopnik akademske mladine Dušan Verbič, ki je poudarjal, da je grob Blagopokojnega kralja Aleksandra studenec, ki se bodo iz njega napajale še generacije z najeistejširni ideali. Govornik je nato kralju Petru II. trikrat vzkliknil »Živio« in prečital brzojav beograjske omladine, ki se pridružuje ljubljanski komemoraciji. Združeni pevski zbori so pod vodstvom kapelnika Zorka Prelovca zapeli pretresljivi žalostinki »Poljana toži« in »Usliši nas«, nakar je godba zaigrala državno himno in so zastave spet zadnjikrat zastrle katafalk, nato pa je strel z gradu zaključil žalno svečanost.
Svečanost na univerzi
Ob 16. je bila tudi na univerzi komemoracija, kjer je poleg zastopnika akademske mladine imel krasen govor rektor g. dr. inž. Samec. Poudarjal je zasluge Blagopokojnega kralja Aleksandra za ljubljansko univerzo, ko smo se bali za naš najvišji kulturni zavod.
Žalna svečanost na Viču
Prvo obletnico tragične smrti našega nepozabnega Viteškega kralja Aleksandra I„ Zedinitelj a so Vičani počastili na zelo svečan in pieteten način. Raz vseh hiš so visele žalne zastave ali trobojnice na pol. droga. Spomenik Viteškemu kralju so Sokoli okusno okrasili s cvetjem in prižgali lučke. Zvečer je bil razsvetljen. Ves dan so prihajali častilci pred spomenik in polagali nanj sveže cvetje.
Ob 9. je bila v župni cerkvi spominska žalna svečanost, ki so jo opravili oo. frančiškani. Cerkev je bila razsvetljena in polna mladine ter ostalega občinstva. Svečanosti so se udeležili predstavniki občine, gasilci v kroju, zastopniki organizacij in korporacij, vsem na čelu Sokol s starosto br. Borštnikom. Po molitvah za blagopokojnega Viteškega kralja in za mladega kralja Petra II so pevci in mladina zapeli državno himno, nakar je bilo cerkvena svečanost zaključena.
Po službi božji sta imeli narodna in meščanska šola žalni svečanosti, kjer so se vzgojitelji v lepih besedah spominjali tragične smrti našega nepozabnega Voditelja in vladarja kralja Aleksandra I. Zedini-telja. Sledile so deklamacije šolske mladine, ki so mnogim privabile solze v oči. Po svečanostih v šoli se je zbrala mladina pred spomenikom na občinskem trgu, kjer se je prva poklonila mladina meščanske šole, ki je položila šopke, zapela »Vigred se povrne« in državno himno. Nato je prišla še mladina narodne šole, ki je po deklamaciji »Mrtvemu kralju«, najprej zaklicala »Slava Viteškemu kralju Aleksandru I.« in »živio Njeg. Vel. kralju Petru II.«, potem pa zasula spomenik s cvetjem.
Najveličastnejša pa je bila ob 19. žalna svečanost Sokola, katere se je udeležilo celotno društvo v kroju s članskim in na-raščajskim praporom, gasilci v kroju in veliko občinstva. Svečanost je otvorila viška godba s Chopinovo žalno koračnico, nakar je imel lep pieteten govor o blagopokojnem kralju Sokolu starosta br. Pavle Borštnik. Svoj govor je zaključil »Slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju« in »živel Njeg. Vel. kralj Peter II.« Vsa množica je pobožno zaklicala »Slava, slava, slava!« mlademu kralju Petru II. pa »Zdravo!« Godba je zaigrala državno himo, nakar je bila lepa pietetna svečanost zaključena.
Žalni koncert „Tabora”
Društvo je član Hubadove župe JPS. — Njegov koncert je privabil v frančiškansko cerkev ob žalostni obletnici smrti Viteškega kralja Aleksandra I. mnogo vnetih poslušalcev in poslušalk, ki so z nemo pobožnostjo sledili lepemu petju »Tabora« in solistov. Ni treba, da bi na dolgo ocenjeval vse točke sporeda, ker pač vem, da uredništvu manjka prostora in se zato omejim le na najnujnejše stvari. Pri orglah je ves večer z veseljem in veliko vnemo sodeloval g. p. Franjo Ačko s prijetnim sodelovanjem svojega druga, ki je že na zadnji produkciji v Hubadovi dvorani pokazal izredno nadarjenost in smisel za igro na orglah.
Ko solist in violinist je nastopal na koncertu g. prof. K. Vekjet in se izkazal za spretnega igralca, doslej žal malo znanega. Gdč. Tinka" Dolenčeva, moja pevka in obi-skovateljica drž. konservatorija, v katere zmožnosti sem vedno stavil najlepse na,de, me tudi sinoči ni razočarala. Ima Prile" ten, lepo zveneč sopran, včasih malo plah in nesiguren. Priporočal bi ji vztrajen študij na konservatoriju in razen tega prav malo udejstvovanja v javnem koncertnem in pevskem življenju. Skrbeti zase in za svojo karijero! — Kaj naj rečem o pevskem zboru »Tabora«? Njegova ustanovitev mi je bila simpatična, ker vem, kako je ljudem pri srcu, zlasti pevskim, če izgube svojo drago domovino.
In g. Franjo Venturini, pevovodja in skladatelj, je znal v svoj krog društva privabiti mlade, za petje navdušene ljudi ter jih tudi izobraziti, naučiti lepega estetičnega petja. Bil sem že pri generalki v nedeljo zvečer vesel prelepega petja in milo se mi je storilo na koncertu, ko sem čul svojo »Ave Maria«.
Naj dado dosedanji koncertni^ uspehi »Tabora« društvu pobudo za uspešno delo v prihodnjosti. Pod te odkritosrčne besede se rad podpišem.	Zorko Prelovec.
Krali Peter II. in kraliita Mariia na grobu Viteškega kralia
Topola, 9. oktobra. Danes se je na Oplen-cu vršil svečani obletniški parastos za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom
I.	Zediniteljem.
Vsa šumadija je užaloščena prišla pred grob kralja Aleksandra. Ljudem so tekle po licu solze hvaležnosti za veliko delo, ki ga je ustvaril kralj Aleksander vsemu jugoslovanskemu narodu.
že od ranega jutra so prihajali kmetje iz okolice in delegacije iz vseh krajev države, da se danes, na dan tužne obletnice smrti velikega kralja, poklonijo pred grobom Njegovim in da se na Njegovem grobu še enkrat zaobljubijo, da bodo čuvali Njegovo volilo.
Vse do 10. dopoldne so prihajali kmetje in delegacije ter polagali šopke cvetlic na marmorno ploščo Aleksandra Karađorđe-viča.
Ob 10. se je začela svečana služba božja. Služil jo je prota Popovič, pomagala sta mu pa protojerej Petrovič in Djorđević. Med službo božjo je pel dvorni pevski zbor. Pred cerkvijo je stala med tem častna četa pehote kraljeve garde, nekoliko od vhoda nad cerkveno posestvo je pa stal v vrstah na obeh straneh konjeniški eskadron polka kraljice Marije iz smederevske Palanke, dalje pa bataljon topništva iz Kragujevca.
Istočasno se je vršil parastos v stari Ka-đorđevićevi cerkvi, ki je bila nabito polna ljudi iz bližnje in daljnje okolice.
Med tem so prišli tudi vsi člani civilnega in vojaškega doma Njeg. Vel. kralja, nad cerkvijo sta pa krožili dve eskadrilji bombard er jev.
Kralievski prihod
Nekoliko pred 11. uro je privozil avtomobil in iz njega je prvi stopil Njeg. Vel. kralj Peter II., takoj za njim pa Nj. Vel. kraljica Marija. Godba je zasvirala himno, letala so krožila nizko in metala na zemljo šopke svežih cvetlic.
Za Njeg. Vel. kraljem in Nj. Vel. kraljico je izstopil Njeg. Vis. princ Tomislav. Vojska jih je pozdravila. Njeg. Vel. kralj je pa z roko na čelu pozdravil vojsko in zbane novinarje ter skupaj s svojo materjo in bratom odšel v cerkev.
Takoj za njimi je privozil drugi avto z Njeg Vis. knezom Arsenom, špansko in-fantko Beatrico in Njeg. Vis. princem Andrejem.
V	tretjem avtomobilu se je pripeljal Njeg. Vis. knez-namestnik Pavle s princeso Olgo in princem Nikolajem.
V	naslednjih avtomobilih so se pripeljali vojvodinja Meklenburška, dvorna dama in poveljnik kraljeve garde general Rase.tic, minister dvora g. Antič in guverner Njeg. Vel kralja Jeremija Živanović, maršal dvora general čolak Antič in več višjih častnikov in drugo kraljevo spremstvo.
Kakor hitro je kraljevska rodbina stopila v cerkev, se je začela svečana žalna slo-vesnost. Zvonovi so zazvonili in letala so se spustila nad cerkvijo.
Med žalno svečanostjo je kraljevska rodbina zavzela prostor na desni strani Kara-
đorđevega groba, člani vojaškega in civilnega doma pa na levi strani kraljevega groba do groba blagopokojnega kralja Petra Osvoboditelja. Pristopil je častnik in jim dal prižgane voščenke. Na čelu je stal Njeg. Vel. kralj, zraven njega Nj. Vel. kraljica, nato Njeg. Vis. princa Tomislav in Andrej, poleg njiju Njeg. Vis. kneginja Olga in knez Nikolaj, španska infantka Beatrice in meklenburška vojvodinja. V drugi vrsti sta stala Njeg. Vis. knez-namestnik Pavle in knez Arsen. Resno in tužno so držali voščenke v rokah in molili za pokoj duše kralja Zedinitelja. Pred stebri, na katerih so visele vojaške zastave, je otožno držal voščenko Njeg. Vel. kralj Peter. Bilo je, kakor bi ta žalostni trenutek stal pod okriljem svojega velikega očeta in kakor bi ga blagoslavljali sto tisoči vojakov in bojnih tovarišev njegovega očeta.
Po končani žalni svečanosti so vsi člani kraljevske rodbine odšli v kripto na grob blagopokojnega kralja Aleksandra. Prvi je stopal Njeg. Vel. kralj Peter II. s šopkom svežih nagljev v roki, nato Nj. Vel. kraljica Marija, potem Njeg. Vis. princa Tomislav in Andrej in za njimi knez-namestnik Pavle skupaj z rodbino in drugimi člani cerkvenega in vojaškega doma.
V	somraku kripte se je tužno razlegala molitev »Večnaja pamjat«, da so vsi prisotni bolestno zaplakali.
Po cerkveni slovesnosti sta Njeg. Vel. kralj Peter II. in Nj. Vel. kraljica Marija položila šopke na grob, pokleknila in poljubila hladni marmor ter vsa strta pomo-. lila nekaj minut za pokoj duše velikega pokojnika. Nato je pristopil Njeg. kr. Vis. princ Tomislav in položil na grob šopek svežih vrtnic, nato pa princ Andrej, ki je položil šopek vijolic. Princa sta pokleknila in poljubila marmorno ploščo ter klečala nekaj minut pred grobom.
Nato je pristopil h grobu Njeg. Vis. knez-namestnik Pavle in položil na grob šopek svežih krizantem. Ves objokan je poljubljal križ in marmorno ploščo. Za njim so pristopili drugi člani kraljevske družine. Takrat je godba zasvirala molitev, baterija je pa ustrelila častne strele.
V	imenu članov cerkvenega in vojaškega doma je položil na grob šopek svežih cvetlic maršal dvora general čolak Antič. Naposled je pristopila h grobu tudi gospa An ta Petrovič-Negoš, sorodnica blagopokojnega kralja Aleksandra. Globoko presunjena je pokleknila pred grobom in poljubljala marmorno ploščo.
Potem je pristopila h grobu njegove matere, pokopane zraven njega, še nekaj minut je ostalo vse spremstvo pred kraljevini grobom. Posebno presunjen in strt je bil Njeg. Vis. knez-namestnik Pavle, ki m mogel premagati solza.
Po končanem svečanemu obredu je dvorni svečenik Popovič postregel vsem članom kraljevske družine z žitom. Takoj nato sta Njeg. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica Marija stopila v avtomobil in zapustila Oplenac, za njima pa tudi ostali člani kraljevske družine.
Beograd, 9. oktobra. AA. Danes ob 9. do-oldne je bila v katoliški cerkvi Kristusa ralja svečana zadušnica za blagopokojnega iteškega kralja Aleksandra I. Cerkev je ila polna pobožnega sveta. Med uradnimi astopniki so prisostvovali masi odposlanec H vel kralja letalski polkovnik za gene-aištabne posle Savič, ministra Svetozar
V prestolnici
Stankovič in Miloš Bobič, zastopniki vseh ministrstev, kulturnih, humanih in nacionalnih društev ter ustanov, mnogo generalov in rezervnih oficirjev. Mašo zadušnico ie daroval nadškof barski in primas srbski Nikola Dobrečič ob asistenci velikega števila duhovščine.
Pietetne svečanosti v tuiini
w	w_	ut. v,:r,»tLr» io «vtlrT/vvorü nrAflftp.čInik
Češkoslovaška
PRAGA, 9. oktobra. CTK poroča: čeprav se “škoslovaška politična javnost mnogo zanima i aktualne mednarodne politične dogodke, je endar ves češkoslovaški tisk objavil dolge ko-lemoracijske članke o marsejski tragediji, ka->re žrtev je postal herojski kralj bratskega ju-oslovanskega naroda. Listi so objavili mnogo pominskih člankov, ilustriranih s fotografijami, katerih izražajo s toplimi besedami veliki polen političnega delovanja velikega pokojnika. rsi poudarjajo, da je kralj neumorno zbiral svoj metski narod okrog ideje zedinjenja. BRATISLAVA, 9. oktobra A A. Danes ob 11. opoldne je bila v tukajšnji pravoslavni kapeli lužba božja za blagopokojnega kralja Aleksan-ra I. Zedinitelja. Službi božji so prisostvovali loohlaščeni minister Cvetiša, osebje jugoslovan-kega konzulata, predstavniki češkoslovaških ci-ilnih in vojaških oblastev, predsednik brati-lavske občine dr. Kino, člani jugoslovanske ko-onije in številno občinstvo.
Nocoj je na pobudo Masarykove sokolske župe večana komemoracija, ua kateri je imel ravna-pj: tukajšnjega lista »Slovenski djemk« spo-IIinski govor o pokojnem viteškem kralju Alck-arnlru L Zedinitelju.
Brzojavka francoskega predsednika vlade
BEOGRAD, 8. oktobra. AA. Predsednik vbile in zunanji minister dr. Milan Stojadinovic e dobil od predsednika francoske vlade lole irzojavko:
Ob obletnici gnusnega atentata, ki je stal živ-jcnje velikega kralja Aleksandra in preosedni-la Barthonja, mi je do tega, da v imenu fran-■oske republike izrazim Vam in jugoslovanski .lađi enodušiia čuvstva vseh Francozov. Na srcu ni je, da Vam izrazim pri tej priliki zvestobo 'rancoskega prijateljstva, ki je ustvarilo nede-jivo skupnost čuvstev in žalosti.
Na to brzojavko je odgovoril predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Milan Slojadinovič s tole brzojavko:
Njegovi ekscelenci predsedniku francoske vlade in zunanjemu ministru Pierru Lavalu. Pariz. — V imenu kraljevske vlade in v svojem imenu izražam Vaši ekscelenci in francoski vladi največjo zahvalo čuvstva, izražena ob obletnici gnusnega atentata, ki je Jugoslavijo oropal njenega velikega kralja in Francijo njenega znamenitega državnika Louisa Barthonja- Y tej žalosti mi je tudi do tega, da izrazim Vaši ekscelenci vzajemna čuvstva, ki družijo naši dve državi z neločljivim prijateljstvom. Predsednik ministrskega sveta in zunauji minister dr. Milan Stojadinovic.
Francisa
PARIZ, 9. oktobra. Vsi današnji pariški jutranjiki naglašajo, da je danes minilo leto dni, kar so v Marseillu ubili blagopokojnega kralja Aleksandra. Članki, ki jih prinašajo listi za to žalostno obletnico v spomin na velikega vladarja, poudarjajo hkratu tudi zgodovinski pomen kralja Aleksandra.
Radikalno socialistična »Ere Nouvelle« pravi, da je pokojni krali Aleksander brez slehernega dvoma spadal v vrste tistih državnih poglavarji v. katerih vrednost je občutila vsa Evropa.
»Journal« posebno poudarja zasluge blagopokojnega kralja Aleksandra za utrditev miru v jugovzhodni Evropi. Gaston Doumergue priobčuje izjavo v '»Exeelsiorju« in pravi med drugim:
Večkrat sem imel priliko bili v družbi blago-pokojnega kralja Aleksandra in poglobili čuv-slv velikega spoštovanja in občudovanja do njega. Pri vsaki priliki, kadar sem prišel z njim v slik, je bilo omogočeno vse bolj ceniti nenavadno vrednost tega vladarja, ki so se mn odpirale perspektive dolge vladavine. Bolest, ki sem jo občutil ob strahotni novici o atentatu, je še podvojilo dejstvo, da se je zločin izvršil v naši državi v trenutku, ko je kralj, naš največji nriiateli. prišel med nas.
»Echo de Paris« končuje svoj članek z besedami: Ob obletnici njegove smrti, naj bodo misli vseh Francozov posvečene kralju Aleksandru L, ki je padel v trenutku, ko je išel k nam, da nam notrdi ljubezen svojega naroda. Naj Francozi pobožno hranijo spomin na njega, ki nam je bil brat tudi po orožju, naš zvest prijatelj, o katerem se sme reči, da ga ni izgubila samo njegova domovina, temveč da ga je zgubila tudi naša država, in da je bil potreben vsej Evropi.
»Homme Libre« piše, da se sedanja Evropa zaradi italijansko-abesinske vojne in posledic, ki se jih vsi bojijo, vrača v dobo leta 1914. Kdo ne občuti odsotnosti bistrovidnega suverena, čigar preizkušene avtoriteta je jamčila za stabilnost razmer na jugovzhodu Evrope?
Znani diplomatski pisatelj Vladimir đ’Ormes-son priobčuje v »Figaroju« posebno topel članek. v katerem poudarja, da Francija prav tako preživlja veliko bolest onega strašnega trenutka, ko je 9. oktobra lanskega leta padel veliki jugoslovenski kralj. Člankar izreka priznanje veličastnemu zadržanju Jugoslavije ob izgubi velikega kralja.
Kakor vsi drugi listi se tudi "Quotidien- izprašuje, kakšno stališče bi zavzel blagopokojni kralj Aleksander v sedanji evropski krizi. V zvezi s tem pravi list: Težko je presoditi, do kakšnih posledic utegne pripeljati sedanji politični položaj. Ali bi mogel kateri opazovalec sedanjih razmer v Evropi videti v teh dogodkih odmev marsejske tragedije? Morda!
PARIZ, 9. oktobra. AA. Med svečanostmi, ki jih danes prirejajo ua Francoskem v spomin na blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja, je treba omeniti tudi to, da bodo v znamenitem fontainebleaujskem gozdu danes zasadili dva hrasta, drugega nasproti drugemu, v spomin na dva kralja-viteza, na jugoslovanskega kralja Aleksandra in belgijskega kralja Alberta I.
PARIZ, 9. oktobra. AA. »Petit Journal«, ki je lakoj po marsejski tragediji uvedel obsežno akcijo za postavitev spomenika blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju in blagopokojnemu kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Parizu, z veseljem ugotavlja, da je njegova pobuda obrodila uspeh. V zvezi s tem priobčuje izjavo pariškega poslanca Soulierja, ki je obenem predsednik odlmra za zgraditev tega spomenika. Soulier pravi med drugim: Morda ni navade svečano postavljati temeljne kamne spomenikom, toda mi smo mislili, to se pravi, pariška občina in častni odbor, ki mu imam čast predsedovati, ker nismo mogli odkriti tega spomenika 9. oktobra, da na drugi način damo pariškemu prebivalstvu možnost, da izkaže čast velikemu kralju ob obletnici marsejskega zločina. Soulier je dalje poudaril, da bo svečano polaganje temeljnega kamna izraz čuvstev in privrženosti francoskega naroda spominu velikega kralia-mučenika in njegovega očeta.
PARIZ. 9. oktobra. AA. V Parizu in drugih francoskih mestih nrirelaio danes razne manifestacije v spomin na blagronokojnena viieškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
*
Slične žalne svečanosti so se vršile tudi v
Grčiji, na Madjarskeni, v Nemčiji itd.
tokoltka žalna svečanost na Taboru
Sokolska župa Ljubljana je priredila sinoči na Taboru veličastno spominsko svečanost ob obletnici tragične smrti Prvega Sokola blago-pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Ze-dmitelja. Velika dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Oder v dvorani je bit ves v črnini in zelenju, v sredini pa je bil kip kralja Mučenika, katerega je obkrožalo 17 sokolskih praporov.
Žalni svečanosti so prisostvovali komandant divizije general Peter Nedeljkova, general Jovanovič, komandant 16. art. polka polkovnik Jovanovič, načelnik štaba polkovnik Keler z velikim številom častnikov, podban dr. Majcen, češkoslovaški konzul inž. Minjovsky, zastopnik francoskega konzulata, mestni načelnik dr. Vladimir Ravnihar, bivši podban doktor Pirkmajer, dvorna dama Franja Tavčarjeva, poštni direktor dr. Vaffaja, prosvetni šef prof. Breznik, narodna duhovnika dr. Šorli in župnik Janko Barle, ter številni zastopniki sokolstva, raznih nacionalnih društev in korporacij.
žalno svečanost je otvorila godba Sokola I z žalno koračnico, nakar je ime! krasen nagovor o kralju Vitezu prvi podstarosta SSKJ br. Engelbert Gangl. (Glej govor na strani 5.) Sokolski pevski zbor je zapel čustveno »Slava Tebi kralju Mučenice«. Br. Viktor Markič je nato recitiral Strniševo »Naš kralj je umrl«, ki je privabila mnogim solze v oči. Globoko je pretresla srca vseh Beethovnova žalna koračnica in pa dramski prizor »Na Oplencu«, ki so ga izvajali člani viškega Sokola. Ko so pevci še zapeli »Jugoslavenski zavet«, je sestra Dama Klavorova recitirala Željeznove «Viteškemu kraliu«, potem pa je župni prosvetar br. Jane: Pohar c imel daljši govor o kralju Aleksandru kot Sokolu. Govor br. Poharca je napravil na vse prisotne globok vtis. Z državno himno je bila pietetna svečanost Sokolstva zaključena. Čuvajmo Jugoslavijo!
Sožalne brzojavke je prejela župa od bratske Ceskoslovenske Obče S-' jlske in podsta-
roste ČCS br. Josipa TruhVlra.
>h
Venec koroških Slovencev
Danes 9. oktobra so člani Kluba koroškj
lovencev in primorski akademiki a ploščo pred univerzo venec in Prl2g
a, piuM;o pieu uiiivci^vj veče, spominjajoč se petnajstletnice rečnega plebiscita na Koroškem, '-'“»kih riliki je imel predsednik Kluba YVc'toinik lovencev dr. Julij Fellaeher in Precv,,-, na-iluba primorskih akademikov g. Kors’j:n ’ se ovor na navzočne. Oba govornika	.,ry
benem spominjala tudi obletnice	va_
okojnega kralja Aleksandra I. Zedin

10. X. 1920 - 10. X. 1935
Petnajst let, petnajst trdnih m e j nik o »: A k « smo narod m o e i, nas vodijo k j; m a g i. C e smo slabiči — I) o d o krdelo naših krvnikov.
Ko je naš Viteški kralj Aleksander I. Zedim-lelj v poslednji sekundi svojega plodonosnog* življenja poslal jugoslovanskemu narodu **«njo oporoko: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« — *° besede vrdrhtele preko njegovih plemenitih usten kot najvišja zapored vsem pripadnikom jugoslovanske družine. Prav posebno pa so odjeknile ob mejnikih države iu našle svoje posebno poslanstvo v stražarjih «b meji. Zato je naravno, da mi na periferiji države uvedemo to »apoved Viteškega kralja v vseh ujenvb skrajnih posledicah.
»Čuvajte mi Jugoslavijo!«. \ ta uvljeuski program je blagojx'kojm ^ iteski kralj vklopil tudi zapoved: »Čuvajte mi Jugoslovane«. Ce hočemo ta njegov izrek doumeti v vsej veličini, potem ne moremo preko onega prvega koraka, ki se nam je z «stvaritvijo naše države, zaustavil. »Čuvajte Jugoslavijo« — se pravi s podvojenimi silami zasesti vse pozicije naše narodne obrambe, s po-droje n o čuječnostjo slediti vsem k r e t j a m neprijateljskih podvigov in na vsak, navidezno še tako male k o s t e n napad odgovoriti s p rini e r n i ni i protiukrepi. Sedemnajst let so naše postojanke na narodni meji izpraznjene, sedemnajst let nadaljujejo tisti gospodarji, ki smo jih robovali šest sto let. svoje raznarodovalno del«, nemoteni brez slehernega našega
protesta.
Oni. ki so nas v teku zgodovinskega razvoja •»ropali sedmih desetin naše slovenske zemlje, se še danes obnašajo na naši svobodni zemlji kot zapovedovale! in naši gospodarji. \ obliki nekega namišljenega priliva lujega kapitala narašča pri nas iz dneva v dan število tujih delavcev, nameščencev in podjetnikov. Med tem ko naše delavce poganjajo domov iz vseh mogočih držav, ko so jim izmozgali poslednjo kapljo krvi. narašča pri nas kasta tujcev že v taki meri. da naša najbolj nacionalna mesta kažejo po ulicah značaj tujine. Bazni fragmenti v oa-šički aferi so nam menda v dovolj drastični obliki razgalili zločinsko delo eksponeidnv tega tujega kapitala.
Niso pa te ugotovitve zgolj gospoda kega in socialnega značaja. Prav v zadnjih d leh smo imeli priliko poučiti se. da je med tujci, ki se vtihotapljajo v naš dom. iz vestno število tudi akih, ki jim je gospodarske delavnost deveta riga in njihovo trgovsko udejstvovanje zgolj rinka za opravljanje vse drugačnih misij. Naše 'bntejne kmetske domove zasedajo tujci po na-ailčilo določenem načrtu, medtem ko so več iakor tri četrtine nase industrije spravili že ■ovseni v svojo odvisnost. Kar smo preživljali treti sto in st« leti. tn se ponavlja še danes. I a š človek, tak o d o jemlji v z a tuje 'Plive, podlega tujcu brez o d p o -' a. celo z očitno uslužnostj o. T u j i i b i č a j i in tuje navade so č c d a 1 je /e č j a p riv 1 ač n o s t našenezavedne inteligence. Naše meščanske matere tudi še danes., sedemnajst let p o o s v o b o j e n j u, s m a t r a j o g e r m a n i -racijo k o t e d i n o sredstvo, ki 1 a b k o njih otrokom pridobi ugled iz-o b r a že n o s t i in inteligence. Celo zastopniki našega javnega življenja se ne morejo sprijazniti z mislijo, da je medsebojno občevanje v tujem jeziku — narodni zločin. Kaj šele oni številni naši roditelji, ki god terorjem tujca vpisujejo svoje slovenske otroke v potujecvalne razrede iu ki v svoji strahotni zaslepljenosti •odpisujejo zahtevke po takih potojčevalcih. In ■es oni naš svet. ki misli, da je blago tujega izvora edino vredno, da ga konzumira človek takozvanih višjih plasti? Ali ne izvršuje ta svet, največkrat čisto podzavestno, najhujših socialnih zločinov proti našemu delavcu in nameščencu, ker jima s tem odjeda vsakdanji kruh in ju tira s .svojo nezavednostjo na cesto? Geslo »Svoji k svojim« je pri nas nepoznana resnica! In ven-d;.r bi se ravno ti sloji morali zavedati, da je tišti denar, ki ga oni razsipno bašejo v tujo malho, krvavo prislužeui denar našega človeka. l'a tudi tisti neprestani poseti tujine samo za *o, da se blazirana jugoslovanska dama lahko hvalisa, kje vse je trosila denar, ki s« ga prislužili v potu svojega obraza resnični Jugoslovani: ali niso ti poseti, v kolikor služijo samo takim namenom, miniranje naše narodne novčane enote?
Kaj pa vsi oni nešteti skrivljeni hrbti, ki za Judeževe groše v razgibanem prijateljstvu s tujim ka-)>i t a 1 o ni pretakajo življenjske sokove našega ljudstva preko državnih meja p o s r i v n o s t p i h kanalih, da s temi našimi lastnimi sredstvi sovražnik gradi in postavlja most do Jadrana? In kako ogromno je še vedno število dezerterjev in renegatov, ki za trenutno udobnost prodajajo sebe in svoj narodni ponos? Kako številne so še vse ostale pregreške, ki so '•a dnevnem redu, pa smo se z njimi že tako sprijaznili, da jih niti ne opazimo?! V's e m tem je naš Viteški kralj poslal svoj Poslednji opomin in vseh nas je dolžnost, da ta njegov zadnji živ-
’ienski u k c - tudi izvršimo.
. Narodno obrv bno delo ima poleg ostalih devilnili poslov tu .i korekturo teh pogrešk v ?v°.iem programu. Da pa to delo razumemo, t® potrebno, da mu damo neko duhovno opravi-enost. Pri nas sc neštetokrat narod-^0 obrambno delo podcenjuje ali se f\;'. celo vzporeja z navidezno slični-n' * ,P o k r e t i tujine. Vendar si moramo biti j.1 jasnem, da je naše narodno obrambno delo p^t° drugega značaja, kakor pa navidezno slični v 'Ivif?i onstran naših meja. Veliki narodi pra-sPl i 'n reBnjčiicga narodno obrambnega dela in i ,ne Poznajo. Njihovo delo je delo osvajalca s «	°. ?*ra,!itelja. Veliki narodi segajo
t u ('•0. t ‘ m * S r.a b e ž 1 j i v i m i roka mi p o j e ' i. a s t n i n i, mi branimo samo s v o--■ato ima naše narodno obramb-
Samo že orožje odloža
Abesinski poslanik ie zapustil Rim
Velike priprave za splošen abesinski napad — Taktika abesinske in nažrti Italijanske armade
RI.M, 9. oktobra. AA. Tukajšnji abesinski odpravnik je dobil od svoje vlade nalog, naj zapusti Italijo. Italijanska vlada mu je izročila potne liste. Odpravnik poslov se bo te dni vkrcal za Vzhodno Afriko.
Italijanski poslanik pozvan, naj odpotuje
ADDIS-ABEßA, 9. oklobra. AA. Danes popoldne s» izročiti italijanskemu poslaniku v Ad-dis-Abebi potne lisic. Zdi se. da bodo poslanika pozvali, naj takoj odpotuje. Njegovi prošnji, da bi počakal v abesinski prestolnici prihoda še uekega italijanskega konzula iz notranjosti države. ne bodo ustregli.
Italija protestira
ŽENEVA, 9. oktobra. \v. Danes je italijanska vlada vložila protest prt ON zaradi izgona italijanskega poslanika iz. Addis-Abebe.
Kaj pripravlja abesinska armada?
ADDIS-ABKBA, 9. oktobra. Po informacijah, ki jih je zbral poročevalec agencije Reuter, so
vesti, ki prihajajo z vseh treh front zelo nedoločene in napravljajo vtis, da je obča situacija sedaj popolnoma nejasna. Tako še vedno ni potrjena vest. da bi bili Italijani zavzeli Aksum, dasj je znano, da prodirata zapadna in srednja kolona italijanske severne vojske proti temu mestu. Italijanska taktika gre očividno za tem. da se razširi fron a proti zapadu.
Napadi od strani
Abesinci pa se pripravljajo na (o. da z velikimi silami napadejo Italijane od strani. Če bi jim ta namera uspela, bi bili Italijani vsekakor primorani vrniti se v Eritrejo. Pravijo, da bo za
to akcijo na zapadnem delu fronte angažiranih 100.000 ljudi. Dve drugi abesinski armadi, od katerih šteje ena 15.000 konjenikov, prodirata med tem na skrajnem vzhod« fronte v naglih marših proti severu.
Vojni strokovnjaki v Addis-Abebi so si o abesinski taktiki na jasnem, da obstoja v umiku na sredi fronte in v nenadnih napadih od obeh strani, kar je za enkrat četniškega značaja, a lahko Italijane hudo ovira pri gradnji cest v neposrednem zaledju.
Italijani pripisujejo zavzetju Adue predvsem strateški značaj. Italijanskemu vrhovnemu poveljstvu je bilo predvsem na tem, da zasede obmejno gorovje južno reke Mareb, na drugi strani pa da maščuje poraz pred 40. leti. Italijanska vojska bo nadaljevala svojo akcijo na vseh frontah in zasedla točke, ki so zanjo strateško važne, da bo lahko pozneje z uspehom branila obe italijanski koloniji pred abesinsko vojno nevarnostjo.
Neko abesinsko letalo je izvršilo včeraj več iz-vidniških poletov nad italijanskimi postojankami in se je nepoškodovano vrnilo. Italijanska letala so včeraj prav lako nadaljevala z izvidni-škimi poleti, pri tem pa ponovno napadla posamezne abesinske odelke.
V Addis-Abebi so bile med tem izdane vse odredbe za obrambo proti letalskim napadom. Ponoči morajo biti v mestu pogašene vse luči. Celo avtomobili ne smejo porabljati svojih reflektorjev. V okolici mesta so dogradili že več zavetišč.
Prvi napadi s plini
Včeraj zjutraj se je nad Diredavo pojavilo neko neznano letalo, kmalu nato pa je priletelo nad mesto reč italijanskih letal, ki so spuščala velike količine letakov in proklamaeij. Po nepotrjenih vesteh so pričeli Italijani posamezne kraje bombardirati tudi s plinskimi bombami.
V fetrtek, 10. okt ob 20. uri svečana otvoritev kina Union
Predvajali bomo film
[hopiif poslovilni volk
Zasedba: WoHtaag Uebeaeuwr. Hama Wagg. R. Romanavsky
Predprodaja vstopnic za slavnostno premiero in za predstave naslednjih dni se bo pričela v četrtek 10. t, m. ob 10. uri dopoldne pri blagajni
KINO UNION
Telefon 2221
Dve letali sta trčili
Dve italijanski letali, ki sta včeraj bombardirali Gerlogubi, sta med potjo nazaj trčili s taka silo, da so se jima odlomila krila in sta padli n* abesinsko ozemlje.
Zadnje veill
Kaj poroča DNB?
BERLIN, 9. oktobra. DNB poroča i» Addis-Abebe: V tukajšnjih krogih trde, da so s severne fronte prišla poročila, po katerih so Abe-sinci po ogorčenih bojih ponovno zavzeli Adu« in Adigrat. Po tem poročilu so Abesinci iznenada naskočili Italijane, ki so ravno utrjevali svoje postojanke. Poročilo pravi nadalje, da je duh abesinskih čet odličen. Poveljniki le s težavo zadržujejo svoje vojake, ki hočejo neprestano brez zapovedi udariti v napad.
Nikakega potrdila pa še ni za vesti, objav? Ijene v nekih tujih listih, po katerih naj bi.se bilo Abesincem posrečilo zavzeti Adikaje v Eri? ti e ji.	, 1
Za sanktiše in nroti njim
Težka preizkušnja ženev. ustanove
itaffm pripravlja na izstop iz DN — Lavalova politika ni jasna — Usoda sankeii negotova — Pred odločilnim pSebiseitom vseh držav za politik© in proti nsei
London, 9. oktobra, n. Po informacijah agencije Reuter prevladuje v rimskih političnih krogih vedno bolj prepričanje, da se Italija pripravlja na izstop iz DN, čim bi plenum izglasoval sankcije proti njej. Zatrjujejo, da bo skušal Mussolini ponovno pričeti z neposrednimi diplomatskimi pogajanji z Anglijo in Francijo na osnovi pogodbe iz leta 1906. Vprašanje je le, če bo zdaj Anglija pristala na taka pogajanja, ki po dosedanjih skušnjah ne morejo roditi uspehov.
V Londonu sodijo, da sta Eden in Laval na svojih sestankih dosegla še precej zadovoljive rezultate in se deloma tudi sporazumela o skupnem stališču glede sodelovanja v Ženevi. Laval je imel, kakor se doznava poseben telefonski razgovor tudi z Rimom in se je moral prepričati, da Mussolini ni pripravljen, zadovoljiti se z dosedanjimi vojnimi uspehi v Abesiniji.
Težki problemi
Težki problemi vstajajo zdaj glede sankcij. V Ženevi bo treba glede teh doseči popolno soglasnost, ker bi sicer njihovo izvajanje ne imelo popolnega efekta. Z največjim zanimanjem pričakujejo tu izjave Madjarske, Poljske, Avstrije in Švice, ker se še ne ve, ali so te države pripravljene sodelovati z ostalimi državami proti Italiji.
Zvijača ali zagata?
Glede na sedanjo mednarodno politično situacijo se bo angleški parlament verjetno sestal že 21. ali 22. t. m. Angleži v splošnem niso zadovoljni s francoskim odgovorom na njihovo vprašanje glede sodelovanja Francije in Anglije v Sredozemskem bazenu. — Francija se je postavila na stališče, da je njeno sodelovanje odvisno od sklepa DN glede uporabe 16. člena pakta DN proti Italiji. Angleški krogi so mnenja, da tiči za to rezervo neka zvijača. Angleže je presenetilo že samo zavlačevanje francoskega odgovora.
no delo visoko etično vrednost, medtem ko je delo tujine — satansko delo — tatvina. Ker je torej naše narodno obrambno delo postavljeno na visoko moralno podlago, mu mora služiti ves narod, vsi sloji, vsi stanovi, vsa politično strankarska prepričanja, vse konfesije in sploh vsakdo, ki mu je skupnost in bodočnost lastnega naroda pri seru. Ono zavest, ono ljubezen in skrb, ki smo jo v tako visoki meri gojili in ji služili v času našega robstva, moramo nujno obnoviti in jo pod pritiskom nevarnosti, ki nam preti, posplošiti in jo dvigniti na tako višino, da bo železobetonski zid naše odločnosti, okrvavil glave vsem onim, ki bi se hoteli polastiti naših domovinskih in jezikovnih pravic.
Naša obramba pa se ne sme omejiti samo na naše brate na tej strani državnih mejnikov, pač pa mora prodreti tudi tja preko. Z moralno pomočjo jih moramo za vsako ceno obvarovati potujčenja. S kulturnimi dobrinami. — z našo pisano, govorjeno in peto besedo jih moramo vzpodbujati, da vztrajajo in ostanejo ohranjeni svojemu rodu. Polno tretjino Slovencev smo iz-
V Londonu sodijo, da bi bila morala francoska vlada že mnogo preje in tudi mnogo bolj jasno odgovoriti na angleške zahteve. Francoski odgovor kaže, da Lavalova politika ni čisto jasna. Posledice tega se bodo pokazale bržkone že 21. oktobra, ko prenehajo za Nemčijo vse obveznosti do DN. Tedaj bo Anglija lahko popolnoma desavuirala Francijo glede izvajanja locarnskega pakta.
Kakor se je izvedelo, bo vlada na svoji današnji seji razpravljala o predlogih glede na-daljnega zadržanja angleške delegacije v Ženevi v svrho takojšnjega izvajanja gospodarskih sankcij proti Italiji. Po teh predlogih se ima prepovedati 'v poedinih državah uvoz vsega blaga iz Italije. 70 % tega blaga je Italija doslej uvažala v države, ki so članice DN. Nadalje naj bi se Italiji onemogočili vsi krediti v tujini. Prepovedati bi se moral izvoz nekaterih sirovin v Italijo, zlasti takih, ki služijo za izdelavo orožja, streliva in drugega vojnega materiala. Za prekinitev diplomatskih zvez pa se angleška vlada ne bo mogla tako lahko odločiti, ker bi se s tem onemogočila vsa nadaljna morebitna pogajanja za likvidacijo vzhodno-afriške afere.
Verjetno je, da bo. na angleško zahtevo že na današnji plenarni seji DN prišlo do konkretne razpi-ave o sankcijah, ki naj bi se postopoma izvedle protPItaliji.
Francozi predvidevajo velike težave
Francoski listi med tem z nekim vznemirjenjem napovedujejo težave, ki bodo nastale pri izvajanju sankcij proti Italiji. Složno sodijo, da sankcije ne bodo ničesar zalegle, če se v nekaterih, državah ne proglasi splošen bojkot proti Italiji. Mnogo držav se bo le stežka odreklo izvozu svojega blaga v Italijo.
Tako je že sedaj gotovo, da švicarska vlada ne bo hotela ovirati prometa med Italijo in Nemčijo po sankt-gotthardski železnici .
Romunija in Rusija izvažata v Italijo mnogo petroleja in koruze. Zlasti za Romunijo bi nastal v primeru izvajanja sankcij nevzdržen
gubili pred 17 leti. Ali ni potem naša svela dolžnost, da jim nudimo v dostojanstveni obliki vsaj trohico onega, česar imamo v izobilju. Pravo narodno obrambno delo ne pozna metod, kakor so se jih posluževali naši vzhodni ne-čestiti sosedje, ki so z zaključkom svetovne vojne bili potisnjeni ua svoje lastne jezikovne meje in še danes ne morejo preboleti izgube jugoslovanskega življa in posebno še jugoslovanske zemlje. V njihovem gosposkem življenju jim manjka jugoslovanske raje' iu jugoslovanske grude za izkoriščanje. Mi jim na tej poti ne bomo sledili, vendar pa bomo po zapovedi velikega kralja storili vse, da jih prepričamo o nedotakljivosti vsega onega, kar je naše. To bomo storili v trenutku, ko je pravičnost pokrita s praznimi frazami, v frenutku, ko oni veliki z neprikritimi dejstvi potrjujejo, da je njim — osvajalno delo — vrhovni jmstulat.
Naš Viteški kralj nas je spomnil in opomnil, poslednji dogodki kažejo vso veliko vsebino njegove zapovedi, današnji dan pa nas zopet prav posebno opominja, kako nujna je zapoved velikega kralja.
položaj. Lahko bi se zgodilo, da bi izvažala petrolej preko Nemčije v Italijo. Nemčija bi spričo tega samo ojačila svojo trgovinsko pozicijo v Romuniji.
Nemčija bo v sankcijski akciji DN proti Italiji zavzela najbrž nevtralno stališče.
Teorija ženevskega mehanizma glede sankcij bo tako v praksi naletela bržkone na velike ovire. Preizkušnja, ki jo mora v tem pogledu prestati Ženeva na povsem konkretni podlagi, bo za nadaljnjo usodo DN nedvomno odločilnega pomena, saj se bo dejanska mednarodna vrednost te ustanove šele zdaj pokazala v pravi luči.
Laval — Mussolini
Pariz, 9. oktobra. Z. Doznava se iz dobro poučenih virov vsebina izmenjave misli med La-valom in Mussolinijem glede italijansko-abesin-skega spora.
Laval je sporočil Mussoliniju, da" je pripravljen podpreti vse italijanske zahteve glede A besi ni j e, če se Italija obveže, da bo v bodoče spoštovala pakt DN. Laval je pri tej priliki opozoril Mussolinija, da se Francija ne more odreči svo^ jim obveznostim do ženevske ustanove.
Mussolini je pokazal v odgovoru veliko razumevanje za francosko stališče. Pristal je na La-valovo ponudbo in v načelu sprejel tudi finančne in gospodarske sankcije.
Skupščina DN
ŽENEVA, 9. oktobra. w. Predsedstvo skupščine DN je sklenilo, da ne bo dalo uradno na glasovanje poročila odbora šestili.
čile za sankcije
Santiago, 9. oktobra. AA. Čilski zunanji minister je novinarjem izjavil: Našo državo je hudo zadela vest, da so morali v Ženevi ugotoviti, da je Italija prekršila pakt DN, ker je Italija mnogo storila za Čile. Toda odredbe DN so jasne in kategorične, tako da nam ne preostane drugega, kakor da se po njih ravnamo.
Japonska nevtralna
Tokio, 9. oktobra. AA. Tukajšnji krogi zatrjujejo, da Japonska ne bo uradno sodelovala z DN v izvajanju sankcij proti Italiji, da pa bo prepovedala izvoz vojnega matriala v Italijo, sklicujoč se na načela svoje miroljubne politike. Japonski gospodarski krogi se nadejajo, da bodo nadomestili svoje izgube z razširjenjem svojih rtgovskih zvez na nova tržišča.
Nemška zmaga v Klajpedi
Kovno, 9. oktobra, p. Pri volitvah v Klajpedi je dobila nemška lista po doslej znanih rezultatih 79 do 84 V« glasov.
Vremenska napoved
Novi Sad: Deloma oblačno, v zadnjih 24 urah malo dežja v nekaterih predelih države. Temperatura je nekoliko porastla. Najniž. Pie vij e 8 C, najvišja Beograd 31 C.
Vremenska napoved za jutri: Spremenljivo, oblačno, sem in tja malo dežja. —• Temperatura se bo nekoliko znižala.
Solnce vzhaja ob 5.46, zahaja ob 17.04.
Dnevni dogodki
X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predaval književnik Miloš Crnjanski:	Spomini na
Barthouja. Prenos iz Beograda.
X Železnica Št. Janž—Sevnica. 25. septembra je bila v Beogradu v gen. direkciji drž. železnic licitacija za oddajo 8 km dolgega odseka nove proge št. Janž—Sevnica, a včeraj je bil tudi že odobren kredit za zgraditev tega dela proge v skupnem znesku 12,280.032'42 Din, za kolikor je delo izlicitirala ljubljanska tvrdka Dukič in drug. Z odobritvijo kredita je torej potrjena oddaja del in sedaj je treba samo še podpisati pogodbo, nato pa gradbeno podjetje, takoj prične z od vsega prebivalstva tako željno pričakovanimi deli.
Samo še nekaj dni potrpljenja in videli boste najaktualnejši film sedanjosti, najnovejši film o zadnjem cesarstvu na črnem kontinentu!
Abesiniia 1935
Radi bgromhega zanimanja in stalno razprodanih predstav tega filma v Beogradu in Zagfebu se je premiera
v kima Sloga
zavlekla za par dni!
X Prošnja usmiljenim srcem. Danes bo d obhajal 87. rojstni dän obubožan bivši trgovec, ki je med svetovno vojno izgubil vse svoje premoženje in živi danes v največji bedi. Prosimo gg. trgovce ih vsa usmiljena srca, da priskočijo starčku na pomoč bodisi v denarju ali blagu. Zlasti gg. trgovce vljudno prosimo, da ne odrečejo njegovi prošnji in mu priskočijo na pomoč. | vsa darila bodisi v denarju ali v blagu sprejema naša Uprava v nebotičniku in v Mariboru pod šifro »871etni starček«.
Llubliana
DNEVNA PRATIKA
Četrtek, 10. oktobra. Katoličani: Frančišek B., sp. Pravoslavni: 27. septembra, Kalistrat.
DEŽURNE LEKARNE Dr. Piccoli, Tyrseva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Ljubljana-Mo-ste, Zaloška cesta 18.
*
*	Redukcija plač in »Dobrodelna tombola«!
Mestna občina je pripravila za svojo tombolo nad 200 dobitkov, med katerimi je nekaj prav dragocenih in lepih, kakor oprema za spalnico, moško kolo, fotograiični aparat, več ton prer moga, 4 m3 drv, lepa moška obleka, blago za žensko obleko, voziček živil itd., tudi manjši dobitki so lepi in praktični. Kljub temu je bilo do danes razprodanih tako malo srečk, da bi bili s temi kriti komaj stroški »Tombole«. — Občinstvo zato prosimo, da vsaj v teh dneh pridno posega po srečkah in s tem pripomore mestni občini do zadovoljivega uspeha tombole. Pri tej prireditvi mestne občine ljubljanske ne sme veljati kot izgovor,, da je nakup tudi le ene srečke za 2 Din nemogoč radi redukcije plač uradnistvu, kateri izgovor skušajo izrabljati tudi ljudje, ki od te redukcije niso bili niti najmanje prizadeti. Zato apeliramo pri tej tako važni humanitarni prireditvi tudi na vse državne nameščence, da naj vsak vsaj 2 Din žrtvuje za nakup srečke in tako pripomore k vsaj primernemu efektu »Dobrodelne tombole«, ker je med podpiranci tudi veliko število otrok, katerih starši so slabo plačani najnižji državni uradniki in uslužbenci.
*	Filmsko predavanje SPI). Drevi ob 20. bo predvajala v Delavski zbornici ga. Ana Escher-jeva filme, ki jih je posnela v Španiji, Grčiji in na polotoku Sinaju. Opozarjamo planince in prijatelje lepe narave na to zanimivo prireditev. Cene vstopnicam so: sedeži po Din 6'—, stojišča po Din 3’—. Dobe se v predprodaji pri SPD (tel. 2963), zvečer pa od 19.30 in dalje pri blagajni v Delavski zbornici.
*	Šentjakobski gledališki oder otvori svojo letošnjo sezono v soboto 12. t. m. ob 20.15 uri z Govekarjevo ljudsko igro s petjem »Legionarji«. Legionarji šo predigra k »Rokovnjačem«. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra. V glavnih vlogah pa nastopajo dame: Ervina Wrischer-Pe-trovčičeva, Černičeva, Bučarjeva, Šubičeva in gospodje: Hanžič, Lavrič, Karus, Magdin, Moser, Milčinski, Urbič in Vizjak. Za predstavo je preskrbela uprava deloma novo scenerijo in novo opremo. Prav tako so se nabavili novi udobni sedeži. Predprodaja vstopnic od sobote dalje. Cene znižane od 10 Din navzdol.
*	Danes poje Kiepura v kinu Slogi. Eden najboljših in najpopularnejših svetovnih pevcev, slavni tenorist Jan Kiepura gostuje danes v kinu Slogi. Pel bo v prekrasnem filmu »Pesem z neba«, ki je žel po svetu take triumfe, da je Kiepura na osnovi teh uspehov dobil ponudbo in angažma v Ameriki. V filmu nastopi in poje tudi njegova žena, znana pevka Martha Eggerth, ki jo kinopublika enako obožuje. Za smeh in kratek čas skrbita v filmu komika Paul Hörbiger in Paul Kemp, kar pove toliko, da bo zabave in razvedrila dovolj za vsa-kega.
*	Premiera filma »Abesinija 1935« je morala biti za nekaj dni preložena, ker žanje film v Zagrebu ■ in Beogradu take uspehe, da so že 10 dni vse predstave razprodane. Ljubljanska publika naj zatega-
Kar /e gnilega
Kakor nam poročajo, so nekatere organizacije državnih nameščencev sklenile v svojih resolucijah med drugim tudi to, da bodo odslej, ko so uradnikom bili znižani prejemki, primorani odpovedati slovenske revije, časopise in Ja tudi leposlovnih knjig ne bodo več mogli Kupovati.
hi nam znano, v kakšni obliki so organizacije to svojo odločitev izrazile, toda po reakciji med našimi književniki sodeč gre za pravcati bojkot slovenske knjige. Mogoče je bila ta odločba tako. nerodno stilizirana, da so nekateri književniki čutili potrebo, opozoriti na posledice, ki bi jih imel tak bojkot za ves slovenski narod in posebno še za tiste, ki so še sami odločili za bojkot slovenske knjige.
Dejstvo je, da so nekateri naši kulturni tvorci napisali svoje izjave, v katerih opozarjajo na usodne posledice takega bojkota, če bi se izvedel dosledno.
Trdo drugo dejstvo je, da so se prejemki naših državnih nameščencev znižali, pri nekaterih celo zelo občutno. Zaradi tega so državni uradniki primorani, da štedijo. štediti pa morajo na vseh koncih in krajih. Nekateri se bodo odpovedali cigaretam, drugi kavarni, tretji morda dragemu časopisju in izdatkom za boljše perilo in obleko ild. Čisto gotovo je, da bodo mnogi revidirali tudi svoje izdatke za revije in knjige raznih založb, katere so naročili, ko so bili njih prejemki večji.
Če so uradniki sklenili, da se je . treba odpovedati revijam in knjigam, gre po našem mnenju za vse one revije in knjige, katere ravno naš uradnik lahko pogreša. Ne moremo si misliti, da bi bil naš uradnik tak slabič, da bi. si dal od svoje organizacije diktirati glede svojih osebnih kulturnih potreb. Poznam uradnike, ki so tako organsko zraščeni z umetnostjo in slovensko besedo našega Otona Župančiča, da bi se raje odpovedali vodi in kruhu, kakor da bi se odpovedali njegovi besedi. Tako je tudi z umetnostjo Ivana Cankarja, Alojza Gradnika,
F. S. Finžgarja itd.	•
Če so med našimi državnimi uradniki tudi taki, ki nimajo potrebe po nobenem izmed naših tvornih umetnikov, potem tem uradnikom ne bo težko odpovedati revije ali se vzdržati nakupa slovenske knjige. Taki ljudje so namreč suhe veje na našem kulturnem drevesu. Ne bodo se odpovedali niti cigaretam niti kinu, ne obleki in cvičku, temveč naiprvo in samo knjigi, katero so doslej kupovali kot nekaki kulturni snobisti. Šlo jim je le za to, da so lahko rekli, da so naročeni na to ali ono zbirko knjig in da imajo na svojih policah Can-karja^ Župančiča ali Šekspirja, vezanega v usnje z zlato obrezo. Od teh so imeli dobiček samo založniki.
delj še malo potrpi, kajti uprava kina Sloge je podvzela vse korake, da bo film še ta teden v Ljubljani.
*	Ljubljanski Sokol obvešča svoje članstvo, da je preminul njega dolgoletni član brat Alojzij Pirnat. Odposlanstvo društvene uprave ga bo spremilo na poslednji op-ti, ostalo članstvo pa vabimo, da se pridruži odposlancem. — Zbirali se bomo v četrtek 10. t. m. ob pol 3 pred mrtvašnico splošne bolnice. Obleka civilna in znak. Blagopokojniku časten spomin. Uprava.
*	Društvo »Tabor« vabi svoje člane in prijatelje, da se polnoštevilno udeleže ko-memorativnega sestanka, ki se bo vršil danes v kem. predavalnici na realki ob pol devetih zvečer, posvečen prvi obletnici tragične smrti blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. — Odbor.
KINO SLOGA.
Ljubljanski Dvor	Telefon 2730
Danes ob 16, 19.15 in 21.15 poje
|an Kiepura
Najslavnejši sodobni tenorist in obo-ževanec ljubiteljev lepega petja v velefilmu
Pesem z neba
I
MARTHA EGGERTH, PAUL KEMP, PAUL HÖRBIGER
in drugi.
Danes najnovejši Foxov zvočni tednik!
Maribor
»Sovražna« letala nad Mariborom. V soboto 19. t. m. bodo priplula nad Maribor »sovražna« letala in uprizorila na Maribor »plinski« napad. Ob tej priliki bo prvič stopil v akcijo novo osnovani odbor za obrambo prebivalstva pred plinskimi napadi. Podrobnejša navodila za to priliko bodo še izdana.
Krst brezmotornih letal. Prihodnjo nedeljo 13. t. m. ob pol 15. uri bo na Tez-nema svečana krstitev treh brezmotornih letal, ki so jih zgradili mariborski ljubitelje jadralnega letalstva. Po svečanosti bo miting brezmotornih letal. Za prireditev vlada med mariborskimi športniki veliko zanimanje.
A Velike vaje gasilcev. Za nedeljo 13. t. m. dopoldne pripravljajo mariborski gasilci velike jesenske vaje, ki bodo izvedene na vseh objektih starega mariborskega grada.
/\ Varaždinski športniki v Mariboru. V nedeljo dopoldne bo na igrišču »železni-
, naš odpade !
Ne moremo si misliti, da bi bili taki lažni konsumenti slovenskih kulturnih dobrin pri nas v večini med državnimi uradniki.
Kako pa s tistimi, ki so z našo slovensko kulturo res v organski zvezi in rasti? Le ti se bodo brez dvoma odpovedali vsemu prej nego kulturnim dobrinam. Kajti brez njih ne morejo živeti. Slediti bodo začeli pri drugih izdatkih.
Sklep, da se je treba odpovedati knjigam in revijam, si je treba zaradi tega tolmačiti drugače. Ta odločitev našega razumništva ni morda dokaz, da je naša uradniška plast le v lažni, samo mehanični zvezi z našo kulturo, ta odločitev marveč dokazuje, da so naši državni uradniki mnenja, da je v naši knjižni produkciji mnogo ljubke in plevela. Da ni vse zlato, kar se na tem področju sveti, da ni vse kulturna in obrazovalna dobrina, kar neki založniki nudijo našemu uradniku za čisto kulturno dobrino. Vsi vemo, da je založnikom in knjigarnam predvsem za dobiček, in sicer za masten dobiček. Vsi vemo, da je slovenska knjiga draga, da celo zeio draga. In kdo pobere dobičke? Morda avtor? Naš kulturni tvorec? Nikakor ne. Spomnimo se le na izjavo Otona Župančiča v anketi beograjske »Politike» o krizi naše knjige. Župančič je tedaj približno izjavil: »Kakšna kriza! Poglejte naša založništva. Vsa delajo z velikimi dobički. In rastejo iz leta v deto kakor gobe po dežju!«
Za nas tiči zajec v tem grmu.
Naši pisatelji in resnični tvorci kulturnih dobrin ne smejo iti po kostanj v žerjavico za tiste, ki so jim kulturne dobrine lanski sneg. Uradniki naj vztrajajo pri svojo odločitvi, le dodobra naj se pomenijo še med seboj, kaj so kuKurne dobrine in kaj je lažna kultura. In v skladu s tem naj odpovedo vso lažno »kulturno« navlako, katero jim vsiljujejo s pomočjo najmodernejših reklamnih trikov nekatera naša založništva, zlorabljajoč pri tem dispozicijo naše inteligence za dobro knjigo in kulturne « vrednote, zlorabljajoč posredno tudi svojo pr Ulično moč in vpliv.
Skratka, odločitev za bojkot knjige, revije in časopisa naj se obrne na pravi naslov, naj naperi svojo ost v pravo smer in naši resnični tvorci kulturnih dobrin se bodo na ta način znebili najbolj nevarnega tekmeca, ki je tvorec lažnih kulturnih dobrin in po mastnem dobičku hlepeči njih založnik. In naše resnične kulturne vrednote bodo obenem rešene, kajti nevarnost je velika, da iih šund zaduši.
Odločba uradništva glede revij, in knjig je forei opozorilo, da je nekaj gnilega, toda v splošnem ne med u radništvom, temveč v marsičem od vsega, kar se danes že ponuja našemu uradništvu za čisto in sveto kulturno vrednoto.	nek.
čar j a« lahkoatletski dvoboj med atleti varaždinske »Slavije« in mariborskega »železničar j a«.
Saharinček in kamenčki... Studeni-ški orožniki so aretirali 28 letnega delavca Antona V. iz Moravcev pri Ljutomeru, ker je po Studencih prodajal utihotapljeni saharin in kresilne kamne. Pri zaslišanju pa so orožniki ugotovili, da je Anton V. tudi nevaren tat in vlomilec in da ima na vesti že več kaznivih dejanj. Zato so ga oddali sodišču.
/\ Zopet prvenstvo. V nedeljo popoldne bo na igrišču »železničarja« prvenstvena nogometna tekma med LSŠK »Mariborom« in SK »železničarjem«.
A Narodno gledališče. Četrtek 10. okt. ob 20. uri »Izdaja pri Novari«. Premiera. Red A. — V petek 11. oktobra; Zaprto. — Sobota 12. oktobra ob 20. uri: »Bratje Ka-ramazovi«. Red B. — Nedelja, 13. oktobra ob 20. uri: »Tartuffe«.
A Zasačena kurja tatica. Posestniku baronu Twicklu Hubertu v Krčevini so zadnje čase kar druga za drugo izginjale iz kokošnjaka rejene kokoši. Po naključju pa je okradeni baron prišel tatu na sled. — 35 letna delavka Kunigunda S., ki je bila pri njem v službi, je vsak večer vzela s seboj po eno ali več kokoši, ki jih je nato prodala na trgu. V teku nekaj tednov je ukradla 28 kokoši v vrednosti 1700 Din. Tatinsko Kunigundko so orožniki aretirali in predali sodišču.
A Nekoliko statistike. Izmed članstva mariborske sokolske župe se je udeležilo izleta v Sofiji 51 članov in 43 članic. Na izletu v Taboru sta župo zastopala 2 člana. Taborenja v Bohinju se je udeležilo 30 pripadnikov. Na tečaj v ČOS je bil poslan en član, župni izpit pa sta napravila 2 člana.
A V nedeljo zvečer »Tartuffe«. To je izvrstna Molierova komedija, ki s fino satirično ostjo biča svetohlinstvo. Ob premieri v Narodnem gledališču je splošno ugajala in je bilo smeha na pretek. Veljajo bloki.
A Kaj vse kradejo. Včeraj popoldne je nekdo v veži Krekove ulice 5 razstavil kolo pekovskemu pomočniku Antonu Miklavcu ter samo s sprednjim kolesom izginil. Nenavadno tatvino je lastnik kolesa javil tukajšnji policiji.
A Grajski kino. Danes krasni film, poln lepega petja in mlade ljubezni »Pot do srca«. V glavnih vlogah Charlotte Suza in Hans Söhnker.
Kino Union: Danes največje monumentalno filmsko remek delo: »Stari in mladi kralj. Grandiozna vsebina, igra in režija. V glavnih vlogah Emil Jannings, Leopoldina Konstantin in Georg Aleksander.
€@§ie
H Volitev članov v upravni odbor »mestnega avtobusa« bo po § a 4 na prihodnji seji mestnega sveta 18. oktobra.
B Fantovski pretep. Včeraj ob 10. so pripeljali v tuk, bolnico 24-letnega čonča Jurija iz Sv. Trojice pri Rog. Slatini. Ko so fantje bili na ponočnem vasovanje, so se ponoči med sabo sprli, pri čemer je zadal
Perkovič Ivan z nožem čonču Juriju nič manj kot 10 ran v prsa, hrbet in roko. To so posledice fantovske nesloge in nepravilne vzgoje po nekaterih naših vaseh.
B Zlobnost. Pretekli petek zvečer je neznan pobalin prerezal vrv, s katero je bil privezan težak splav na Savinji, last g. Jeraja Ivana, lesnega trgovca iz Niške vasi ob Rečici. Splav se je pri Tremarjih zadel v most in se razbil, da se je ves les razgubil in ga je deroča Savinja odnesla. Lastnik je prizadet za Din 4.000'—.
B čitajte in širite naj cenejši slovenski dnevnik »Glas naroda«. Naročila sprejema tudi podružnica Prešernova 6/1.
B Dijaški kuhinji je darovala ga. Ana Pleširčnik, restavraterka »Evrope« Din 150 namesto venca na grob pok. prote čudića.
B Zveza kmetskih fantov in deklet, Pododbor v Celju, ima v nedeljo 13. t. m. redno sejo.
B Požar je torek ob 20. uri nenadoma izbruhnil v šeščah pri Št. Pavlu. Do tal je pogorela hiša nosestnice Novak Helene, če ne bi bilo urnih gasilcev, bi bila v nevarnosti še druga poslopja, škoda bo krita z zavarovalnino.
£= Spori =
■■■ i wm jBwewgMa——Kra—« maemnmma
Ping — pong
Marinko Maks (ŽSK Hermes) prvak Dunavske banovine.
V soboto in nedeljo je bil v Pančevu odigran table-tenis-turnir za prvenstvo Dunavske banovine. Turnirja, ki se je vršil pod pokrovnelj-stvoin min. za fizično vzgojo naroda g. Koinne-noviča, se je udeležilo izredno veliko število' tekmovalcev (87) iz Novega Sada, Osijeka, Beograda in Pančeva.
Na tem turnirju sta nastopila tudi dva igrača ŽSK Hermesa. V tekmovanju gospodov za pre-iiodni pokal je zasluženo in dokaj gladko zmagal Marinko Make (Hermes), ki je v finalu gladko z 21:14 in 22:20 odpravil Steina, ki je nedavno na Bledu s 3:0 porazil drž. prvaka Heksnerja. Drugi je bil Stein, 3. Konc (lanski zmagovalec), 4. Dresler (prvak Vršca). V bou-bleu gospodor sta zmagala Stein-Konc. 2. Ma-rinko-Kavčič (Hermes). V einglu dam pa je zmagala gdč. Alaker (Subotica). 2. Bugarski. Pri tekmovanju moštev je zmagal Pančevački. Hermežana pa sta zasedla tretje mesto, ker jima je manjkal še tretji igralec v moštvu.
Strelske tekme
Združene strelske tekme ljubljanskega strelskega okrožja in Slovenskega lovskega društva, podr. Ljubljana, ki so se vršile dne 5. in 6. t. m. so bile radi deževnega vremena toliko skrčene, da se je vodstvo odločilo iste podaljšati na nedeljo dne 13. t. m.
V	nedeljo 13. t. m. se nadaljujejo tekme s programom od 6. t. m.
Ekipe strelskih družin, ki tekmovalnega stre Ijanja niso dokončale se opozarjajo, da pošljejo svoje strelce v svrho nadaljevanja tekmovanja takoj zjutraj. Vse ostale družine, ki se tekmovanja radi deževnega vremena niso udeležile se naprošalo, da pošljejo svoje strelce, oziroma prijavijo ekipe čim preje, ker bodo iste tekmovale po vrstnem redu prijave.
V	programu navedeno število dragocenih predmetnih daril se je zvišalo na dvojno število, tako da bo vsak boljši strelec lahko dosegel dragoceno darilo.
Enako se naprošajo strelci-lovci, da se tek-movanja udeleže že dopoldne, ker se na podlag; prispelih številnih prijav pričakuje za popoldne velik naval.
Razglasitev uspehov streljanja in razdelitev nagrad se vrši ob 21. uri zvečer pri Slamiču.
Načelništvo Sokol, župe Ljubljana sklicuje v nedeljo 13. t. m. ob 9 v mali dvorani Sokolskega doma na Taboru sejo zbora društvenih načelnikov in načelnic. Ker bodo na dnevnem redu važne zadeve glede nadaljnega tehničnega dela za bodoče leto, je udeležba za vse strogo obvezna. Vsi udeleženci naj prineso s seboj tudi telovadno obleko, ker bo popoldne predelava prostih vaj. Zdravo!
Sokol Ljubljana-Vič priredi v soboto 12. t. m. ob 20 v dvorani Sokolskega doma »Koroški večer« s pestrim sporedom, članstvo in prijatelji društva vljudno vabljeni. Vstop prost. Zdravo!
Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
12.	oktobra sobota: Direktor Čampa. Izven.
13.	oktobra nedelja: Tuje dete. Izven.
OPERA
12. oktobra sobota: Pepelka Angelina. Premijera. Red A.
Radio
Četrtek 10. oktobra
Ljubljana: 12.00 Verdi: Requiem (pl°' ščel, 12.45 Vreme, poročila, 13.00 čas, obvestila, 13.15 Verdi: Requiem (plošče), Vreme, borza, 18.00 Koroške pesmi (Zbo koroških Slovencev), 18.40 Kulturna V°' moč našim narodnim manjšinam (dr. Ar-neje), 19.00 Čas, vreme, poročila, spor®?’ obvestila, 19.30 Nacionalna ura,_ 20.00 smrt obsojeni! (Ustoličenje, slušna iS1“ ’ 21,00 Gosposvetski sen: Prolog (poje jp tetto) s spremi j evan jem radijskega 01 k stra, 21.30 Radijski orkester, 22.00 Čas, P ročila, spored, 22.15 Radijski orkester.


Gospodarstvo
DN o razvoju svetovne proizvodnje
Gospodarski odsek Društva narodov je objavil statistične podatke za dobo 1. 1925 do 1. 1934 in prve mesece 1935, ki se nanašajo na svetovno proizvodnjo in cene. Iz teh podatkov posnemamo:
1.	Gospodarska aktivnost, ki je pričela v 1. 1932, se je v letih 1933 in 1934 nadaljevala. Prav tako pa so zlasti v letu 1934 cene v posameznih državah nekoliko poskočile v domači valuti, dočim so cene v zlatu za malenkost popustile. Tudi se je v znatnejši meri omilila brezposelnost. Celokupna svetovna proizvodnja pa se je vendar zmanjšala, količina mednarodne trgovine pa se je za to dobo povzpela od 3 na 4%.
2.	Agrarna proizvodnja je bila, kakor smo
že poročali v včerajšnjem našem članku, stabilna do 1. 1934, ko je padla za 3% deloma zaradi suše, deloma zaradi različnih omejitev proizvodnje:	države izvoznice so namreč
zmanjšale poševne ploskve žitaric, povečale pa svojo živinorejo. Države, ki pa so dotlej uvažale pšenico, so v tem času znatnejše povečale pridelovanje krušnih žitaric. Proizvodnja sirovin, ki se je v 1. 1933 povečala za 13%, je doživela v 1. 1934 porast za 12%, kar odgovarja razmerju z industrijsko produkcijo.
3.	Svetovna industrijska proizvodnja, ki se jc v 1, 1933 izboljšala za 13%, je porasla v '• 1934 za 12%, kar pa še zmeraj predstavlja 16% manj, kakor je znašal nivo v dobi 1925 do 1929. V prvi polovici letošnjega leta se je indeks industrijske proizvodnje utrdil na 90 in če k temu prištejemo še živahno industrijsko produkcijo Rusije, je celo porasla na 106. Vendar pa še ni dosegel rekordnega indeksa v 1. 1929, ki je znašal 112.
če primerjamo razvoj svetovne proizvodnje z razvojem svetovne trgovine, moremo ugotoviti, da nista napredovali z enakim tempom; indeks svetovne trgovine je namreč še vedno za 15% pod indeksom v dobi 1925 do 1929.
4.	Različne avtoritativne in avtarktične mere, ki so jih v domači proizvodnji pričele uvajati ^posamezne države so namreč kljub nezmanjšani produkciji nepovoljno vplivale na razvoj mednarodne trgovine. Tako je zlasti značilno, da je mednarodna trgovina v 1. 1934 celo nižja od trgovine v 1. 1932, ki je bilo kritično leto v razvoju gospodarske depresije.
5.	Poleg navedenega prikazujejo statistike gospodarskega odseka DN, kako nepovoljno so vplivali na gospodarski razvoj klirinški sporazumi. V dobi 1929 do 1932 se je proizvodnja sirovin, namenjenih za industrijsko predelavo, znižala za 27%. Kar tiče manufakturnih proizvodov je padla proizvodnja v 1. 1929 do 1932 za 30%, trgovina z manufakturnim blagom pa za 42%. Kriza je torej težje prizadela tiste industrije, ki delajo za izvoz, nego one, ki delajo za domače tržišče. V 1. 1934 je tozadevna proizvodnja za 24% nižja od proizvodnje v 1. 1929, trgovina pa kar za celih 36%.
6.	živahnost industrijske proizvodnje je bila počenši z 1. 1933 različna v posameznih državah. V državah zlatega bloka je nazadovala zavoljo deflacijske politike. V USA pa je zavoljo valutnih izprememb in načrtnega gospodarstva doživela precej velik polet, vendar pa je še zmeraj nižja od one v 1. 1933. V tej dobi se je tudi v znatnejši meri poživila delavnost v Italiji in Nemčiji zavoljo državne intervencije, vendar pa je indeks industrijske proizvodnje še vedno nižji od indeksa v 1. 1929.
Usodni padec cen se je deloma ustavil v 1. 1933. V državah z nestalno valuto so pričele poraščati cene že 1. 1932, v državah zlatega bloka pa so na razvoj cen vse do 1. 1985 v precejšnji meri vplivali deflacijski ukrepi. Prejšnja nesorazmernost v cenah se je že v 1. 1933 nekoliko izboljšala, tako so n. pr. precej porasle cene sirovinam v primeri s cenami izgotovljenih proizvodov.
O zastruplieniih pri perutnini
naše gospodinje navadno niti ne sanjajo, čeprav se rado primeri, da oboli večje število perutnine hkratu in imamo vtis, da Sre za kužno bolezen, pa je bila v resnici Perutnina zastrupljena. Iz zlobnega namena P*’1 nas gotovo ni mnogo zastrupljenj, dosti Pa iz neprevidnosti, saj na perutnino n. pr. ae Večja množina soli deluje kot strup. Ostankov zelo slanih jedil torej ne smemo dajati perutnini. Večkrat se perutnina zastrupi s fosforjem, ki smo ga nastavili podganam, prav tako pa tudi z arzenikom. Po naključju se pa perutnina zastrupi predvsem z zrnato hrano, ko perutnina dobi razne rastlinske strupe, kakor n. pr. rženo snet itd. O tej važni in zanimivi snovi je pričel naš znani strokovnjak dr. Kocjan Leon v mesečniku »Rejec malih živali« objavljati obširno razpravo, kjer navaja ugotovitev in kazni za zastrupljenje, prav tako Pa tudi protistrupe, če je n. pr. perutnina zastrupljena s preslano jedjo, ji damo mnogo vode. Sploh je ta izvrstno urejevana revija polna zelo poučnih člankov, ki poleg rejcev najrazličnejših malih živali zanimajo vsako gospodinjo in prijatelja živali, saj prinaša v vsaki številki celo daljše članke o kanarčkih, ki jih prav mično piše Joža Kelnarič. Septemberska številka bo pa po-ieg perutninarjev in prijateljev kanarčkov razveselila tudi golobarje, rejce kuncev, ovac in koz ter akvariste, prav posebno pa rudi prijatelje psov, saj nam F. Goriup uaje že v večih številkah prav podrobna navodila za njih dresuro.
Zadruge in nova uredba o kmetski zaštiti
Člen 4. nove uredbe o zaščiti kmetov z dne oktobra t. 1. določa, da predpisi te uredbe he veljajo za terjatve kmetijskih zadrug in njihovih zvez, temveč veljajo predpisi, ki jih določajo zveze zadrug in jih odobri kmetijski minister. Predpisov te uredbe se poslužujejo
kmetje, zadolženi pri zadrugah lahko samo v primeru, da jim to odobri zveza zadrug.
Kakor vidimo, veljajo za zadruge in njihove dolžnike lahko določila na podlagi katerih so zveze zadrug letošnjo spomlad sestavile poseben odplačilni načrt. Toda, ker je prejšnja uredba razveljavljena, bodo morale Zveze zadrug pač sestaviti nov odplačilni načrt, odnosno predlagati ministru za kmetijstvo, da odobri dosedanjega še enkrat, tako, da bo veljal tudi po novi uredbi.
Brez dvoma bodo zadruge, oziroma njihove Zveze šle do skrajnosti na roko zadolženim kmetom, upoštevaje pri tem tako težke gospodarske razmere, kakor tudi intencije zakonodavca. Seveda pa bodo mogle zadruge nuditi ugodnosti zadolženim kmetom v škodo upni-kom-vlagateljem samo v toliko, v kolikor bodo upniki na to pristali odnosno, v kolikor jim bo država povrnila nastalo škodo. Tu bi prišle predvsem v poštev nizke obresti in odpisi dol-g°v. W j*b predvideva uredba za odnose med kmeti in zasebni upniki ter nezadružnimi denarnimi zavodi.
*
Izšla je nova uredba o kmetskih dolgovih. Nekaj načelnih stališč k novi uredbi smo objavili že v včerajšnjem uvodniku. Posamezne točke pa bomo postopoma objavljali s potrebnimi pripombami in komentarjem ter pojasnili, tako da bodo prizadeti kmetski gospodarji našli v teh poročilih zadostna pojasnila.
Gospodarske vesti
= Amerika odpovedala kredit Abesiniji in Italiji. Državna banka za izvoz, ki je bila Jani ustanovljena na inicijativo vlade, da financira ameriško trgovino z drugimi državami, je objavila svoj sklep, da v bodoče ne da več nikakih kreditov za trgovino z Italijo ali Abesinijo.
- Kongres Glavnega zadružnega saveza. Po sklepu poslednje plenarne seje upravnega odbora GZS v Zagrebu bo letošnji kongres v Osijeku v dneh od 26. do 27. t. m. Glavna organizacijska dela za pripra-
vo kongresa vodi Osrednji savez hrvatskih kmetskih zadrug v Zagrebu.
— Zborovanje dolžnikov iz vse države. Pod predsedstvom bivšega ministra dr. M. Kožulja je bilo predvčerajšnjim v Beogradu veliko zborovanje dolžnikov, na katerem so posamezni govorniki podčrtavali težak gospodarski položaj v državi. Sprejeta je bila tudi obširna resolucija, ki navaja v posameznih točkah predloge aa omiljenje težkega gospodarskega stanja.
Promet Poštne hranilnice v septembru. Po podatkih za september se je število vlagateljev povečalo za 4070 na 350.904. Hranilne vloge pa so narasle za 5’6 na 824’2 milijona Din. število čekovnih računov je naraslo v septembru za 86 na 25.201, promet pa je padel od 6597'6 na 5823 75 milijonov dinarjev.
— Zasedanje gospodarske Male antante.
Posamezni odbori so že pričeli s svojim delom, ki je v zvezi z zasedanjem gospodarskega sveta Male antante v Beogradu.
Poljski zadrugarji v Dalmaciji. Skupina poljskih zadrugarjev, ki je na svoji ekskurziji po naši državi posetila najprej Slovenijo, je te dni prispela v Dalmacijo. Tu 80 kili. bratski zadrugarji prav prisrčno sprejeti in so si ogledali vse tamošnje zadružne ustanove.
r - Porast obrtniških obratov v Mariboru.
Tekom meseca septembra je bilo v Mariboru izdanih 14 dovoljenj za obrtni obrat, docim je bilo odjavljenih 7 obratov.
Borzna porotila
Curih, 9. oktobra. Beograd 7’—, Paris 20 2475, London 15'0625. Newyork 307‘25 Bruselj 51'85, Milan 2505, Madrid 41'95 Amsterdam 207‘70. Berlin 123'50, Dunaj 57'30, Stockholm 77-65, Oslo 76’65, Kopenhagen 67-25, Praga 12-75. Varšava 57-8250, Atene 2'90, Carigrad 2‘45, Bukarešta 2-50, Helsingfors 6-6350, Buenos Aires 0'8350.
Eiemia na
kralsevem grobu
Ob prvi obletnici mučeniške smrti Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja
1.
Na Oplencu — v hramu božjem, — ki mu kupole obsevajo solnčni valovi in ki ob njem posumevajo kraljevski nasadi, leži ^ Počjva m sanja svoj večni sen naš Mrtvi Kralj.
Koliko veličastne lepote je nagromadene v tej hiši Gospoda nebes in zemlje! Tukaj je izražen spoj dveh svetov: sveta, ki od-mira in sveta, ki večno živi. Iz tega sveta, ki večno živi, prihajajo solnčni valovi, iz onega, ki se kruši, se oglaša pošumevanje nasadov: kakor bi se pesem nevidnih duš m vzdihi ranjenih src dvigali od tal do nedoglednih in nepremerjenih solnčnih višav.
In v tem hramu božjem vise ob mra-mornatih stebrih stare in slavne srbske vojne zastave, ki so Aleksandrovo vojsko vodile do končne zmage. V osvobojeni in zedinjeni domovini jih je zmagovalec in vrhovni poveljnik zamenjal z novimi jugoslovanskimi trobojnicami, ki poslej ponosno vihrajo na čelu naših polkov, čakajoč, kam jih povede usoda.
One stare in .slavne zastave na Oplencu nad grobom zmagovalca in vrhovnega poveljnika pa nemo ponavljajo in razglašajo božjo besedo: »Od roda do roda bodo povpraševali po njihovem imenu!«
2.
Po imenu teh, ki tukaj počivajo: po imenu junakov in graditeljev bodočnosti velike domovine in svobodnega naroda!
Iz svetišča drže navzdol stopnice v polmračno kripto. Na desni, kjer miglja večna luč, je položena kamenita plošča. Samo ta nas loči od Njega, ki je pred letom dni omahnil v objem nasilne smrti. Samo mrzli kamen trga plamene vroče ljubezni, ki spajajo dva svetova: živo življenje in mrtvo življenje! Samo kamen trga in utrinja plamene vroče ljubezni, a jih ne more ne pretrgati in ne utrniti, ker je ljubezen jačja od smrti in sije in žari tudi skozi kamen.
In ta kamen — kakor bi bila v njem ponazorjena vsa peza življenja, kakor bi bil izrezan iz grebenov albanskih gora, kakor bi ga prinesli iz Soluna nekje ali ga utrgali iz pobočij Kajmakčalana, da nam sedaj tukaj zastira poglede iz oči v oči. In da nam tukaj govori. Mrzli kamen govori o živem in mrtvem življenju!
Toda naša ljubezen je tako silna, da prodira pamenito ploščo in objema Mrtvega Kralja z vso svojo močjo.
Ko so ga pred letom dni zadeli smrtonosni streli, je Njegovo srce zastalo v poslednjem utripu in se je Njegova duša izlila v poslednjo zapoved. In sedaj strmimo nad ogromnostjo strašne nesreče in čakamo, kdaj se izproži ta poslednji zastali utrip Njegovega srca in kdaj nas zdrami iz omotice grom poslednje zapovedi. Tako veliko in apostolsko je bilo Njegovo poslanstvo — k višku moči in zmagovitih uspehov stremeče — da še ni odjeknil poslednji utrip mrtvega srca in da se še ni v poslednji krik izlila živa duša. drhteča na onemelih ustnih. Ne govori samo kamen, govori temveč tudi srce, govori duša!
3.
Brod, ki je po viharnem in razburkanem morju pripeljal Mrtvega Kralja v domovino nazaj, je pristal v Splitu. Ne, ni pristal v luki, ni pristal v penečem se morji:
•— odplaval je dalje: od duše do duše, od srca do srca! Samo rake v so izložili tam in v tej rakvi truplo Mrtvega Kralja. / od duše do duše in od srca do srca je še) kakor blisk in grom zastali poslednji utrip Njegovega srca in poslednji krik Njegovi žive duše, drhteče na onemelih ustnih Zgodilo se je čudo, ki mu enakega ne vem Mrtvi Kralj, doslej prvi in edini, se je preobličil v vseobčo bolečino in v strašne zavest narodove nesreče. In to vem z vse gotovostjo, da je brod smrti zarezal krvavo brazdo v vsako sokolsko dušo in v vsako sokolsko srce!
Rane so odprte, nezaceljene, nezacelji-ve. In kamen kriči, in utrip srca in krik duše vprašuje: Kdaj pride zadoščenje ponižani pravici, kdaj izide dan, ki napolni in pregreje našo zemljo z novim leskom?
In moja drsa išče poti k Tebi, a Tebe m vec! Da, Ti si, ker se je duša pogreznila sama v sebe in Te je našla v sebi!
4.
Ne, nismo Te pozabili, vojvoda, kralj in oče domovine! Sokoli Te nismo pozabili!
Gledamo Te pred seboj: odet si v sijaj kraljevskega veličanstva, smehljaj Ti igra okrog usten, visoko čelo Ti preprezajo gube, dokazujoč nam, da Tvoj duh neprestanu snuje in išče pogojev trajnega miru med vsemi narodi sveta, da bi se v tem miru tudi naša domovina pognala v ponosen in smel zalet moči, napredka, veličine in slave! Tvoj duh snuje naprej. Sokoli prevzemamo to snovanje nase.
Sokoli nismo pozabili svojega sokolskega Kralja!
Iz groba, skozi temo in kamen, prihaja Njegov glas: Vsakdo naj ve, da sta bila samo ljubezen do domovine in zapoved pravice ona nevidna moč, ki mi je ukazala, naj primem za meč. Ta moč ni bila sovraštvo, ki bi ga gojil do kogarkoli! Zakaj samo ljubezen zmaguje, a sovraštvo in zlo uničuje samo sebe.
Gledamo Te pred seboj, kako počivaš od naporov in borb pod isto streho božjega hrama s svojim velikim dedom in s svojim junaškim očetom in ob strani svoje ljubljene matere. In vrline in kreposti Tvojih prednikov in Tvojega slavnega rodu so dobile v Tebi najvišji izraz dostojanstva, plemenitosti, viteštva in junaštva. Velik si, naš si. Kralj si!
In ko si bil v največjem vzponu svojega orjaškega prizadevanja, si s svojo srčno krvjo poškropil semena svoje blagotvorno-sti in svojih očetovskih skrbi, odšel si od nas Mučenik, da ostaneš med nami Zmagovalec! S Tvojo smrtjo je spojen eden in drugi svet.
Slava Tebi, ki si pod morilčevimi rokami padel v senco smrti, da se preseliš večno živ v zgodovino naroda, ki mu naša sokolska delavnost in zvestoba po Tvoji volji krči pota v novo, deloljubno in svobodno življenje. Slava!
E. L. Gangl
Ljubljana, 29. IX. 1935.
1-
Presunjeni globoke žalosti javljamo, da je danes zjutraj prenehalo biti zlato in plemenito srce naše predobre soproge, mamice, stare mamice, sestre, tete in tašče, gospe,
Katine Gorazdove
roj. Demšar
Blagopokojnieo bomo spremili k večnemu počitku-v četrtek ob 4. uri popoldne iz Nunske ulice Št. 19 na pokopališče k Sv. Križu.
V L j ubijani, dne 8. oktobra 1935.
Rodbine;
Gorazd, ing. Leske. Demšar, Ravhekar iu ostalo sorodstvo.
Telefon 2050
Suba drva, premog, karbopabete dobite pri
I. POGAČNIK
Bohoričeva ulica št. 5
naroča ite pri
FR. ZRNEC
Ljubljana. Kopitarjeva ul. 1
Bmafe
hap prodati, Lupiti
služite
■ aboti, ponujati
posoiila
zaprositi, posredovati
stanovanja
isbati, oddaja !
potrebujeta
hrano, oblatila, Lnjigc, potih, roz-vedrila itd. vre
dobita
potom najdenejši!»
Jal oglasov“
v „Glasu naroda“
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah - Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu.
INSTIUJKCUK v nemščini daje gospodična začetnikom in konverzacije odraslim. Cene primerne. Naslov v uprav; lista.
POVERJENIKE sprejmemo v vseb krajih Dravske banovine kakor tudi drugod kjer se nahajajo slovenske naselbine. Ponudbe je postati na upravo »Glasa naroda« pod »Dotier postranski zaslužek«.
KATEREM D podjetju je potreben Knjigovodja-bilancist-korcspomlent v slovenskem, srbohrvaškem in delno v italijanskem jeziku, upravni organizator, strojepisec, vešč vseh pisarniških strojev in sploh vseh pisarniških 'del, naj se obrne na upravo »Glas naroda-" pod Desna roka šefa«.
ZASTOPSTVA dobro idočih in potrebnih pr,d-metov žeti podjeten trgovec. Ceni. ponudbe pod »Podjeten« na ogl. odd. lisia.
Pred petnajstimi leti
Kakor v vročični omotici se spominjam dni pred petnajstimi leti, ko smo doživljali svojo tragikomedijo na Koroškem. Samo nekaj bežnih utrinkov iz tiste dobe.
Nočni obhodi
Nekaj romantike je bilo v nočnih obhodih, ko smo Slovenci in Nemci hodili po vaseh in utrjevali svoje v veri. Resnici na ljubo moram pri nati, da v okolišu, kjer sem krožil jaz, n. em imel s strani nemških tekmecev nikoli nobenih neprilik. Srečavali smo se nov; za nočjo. Kakor sence smo hodil drug mimo drugega, dokler se nekoč ne domisli gospodična domačinka, ki mi je družinčevala na teh nočnih obhodih:
»Dober večer! Zakaj pa tako hitro mimo? Saj smo vendar ljudje . ..«
»Bog daj!« je malce nezaupno odvrnil nemški zastopnik v lepi slovenščini.
»Kaj niste Nemec?« sem se mu začudil.
Mož je odkimal. Povedal je, da je ddma z onkraj Drave in Slovenec.
vzgajal tudi svoje otroke v zagrizeno odpadniškem duhu.
Tako je bila tudi ta njegova hčerka skoz in skoz »Nemka« in ni hotela razumeti nikoli nobene slovenske besede. Na shodu so govorniki seveda ognjevito zastopali slovensko stvar in z vedno novimi dokazi skušali prepričati poslušalce o pravilnosti svojih izvajanj. Ko je govornik — ne spominjam se več, kdo je govoril — prešel na zbadljivo struno, češ da dekleta rada vidijo slovenske fante, je gospodična K. zardela in jezno vpadla:
»Kranjca pa že nikoli ne!«
»Viš, viš«, se poredno zasmeje kraj nje stara kmetica v rožanski narodni noši, »ali je že tudi ta Slovenka?! Potlej se nam pa res ni treba bati. . .«
Bili smo kakor slepi...
Zvečer je nekdo potrkal na vrata. Star sivolas in že nekoliko upognjen delavec je stopil v sobo.
Gospa Sveta.
»Samo tega nočem, da bi nam Koroško razdelili. . .«
Govorili smo dolgo, toda možu ni šlo v glavo, kar sem mu pravil.
»Pa srečno hodita«, se je končno poslovil in izginil v noč. Za njim je bilo čuti samo šum letakov, ki jih je trosil po cesti.
Na shodu
V Borovljah smo Slovenci imeli velik shod. Trg je bil natlačeno poln ljudi. Poleg zavednih Slovencev so bili vmes netopirji: »deutschfreundlich« in tudi ponemčene!, ki niso hoteli spregovoriti do skrajne sile nobene slovenske besede.
Med poslušalci je bila hčerka nadučitelja K., ki je bil slovenskih staršev sin in se je tudi sam čutil Slovenca, dokler mu je pajek predel po črevih. Ko pa je spoznal, da z narodnim izdajstvom zleze lahko malo više na lestvi, se je strastno prodal in
»Bog daj, sosed! Ali je kaj posebnega?«
»Hm, tako — veste, vprašal bi vas rad nekaj malega . . .«
»Samo prosim. Kar govorite!«
In mi je začel praviti, kako mu vest ne da miru. Obljubil mi je bil, da bo glasoval za nas, pa se mu zdi, da se je prenaglil.
»Zakaj? Saj ste vendar Slovenec po rodu . ..«
»Nič ne rečem zastran tega. Toda 25 let že jem nemški kruh, gospod.«
»Kako to?«
»Ker vendar delam v nemški tovarni.«
»Pa tam vas vendar ne plačujejo za vaše slovenstvo ali nemštvo, ampak za vaše delo.
»Mislite?«
»Strašno težko je to«, se je čez čas izvilo iz njega. »Nikoli nam ni nihče nič povedal o tem in zdaj je človek kakor slep. Po pravici vam povem, gospod, da nič več ne vem, kaj je prav ...«
Vojvodski stol in knežji prestol s prizorom ustoličenja.
Prva slika z italijanske fronte v Eritreji, ki kaže neki italijanski polk na eritrejski planoti. V bližini teče reka Marok, kater o so Italijani prvi dan po sovražnostih prekoračili. V ozadju je abesinsko gorovje.
ftalfo fliFl abesinski prestolonaslednik
lakomen 1
14 letnega abesinskega^ prestolonaslednika Makomena čuva njegov oče kot punčico svojega očesa. Ko so te dni pričeli na severni meji Abesinije pokati topovi, je bilo vse preskrbljeno, da pride mladi prestolonaslednik čimbolj na varno in ga vihra vojnih spopadov ne bo motila v brezskrbni mladosti.
Mlademu princu poteka mladost ob strani njegovega odločnega očeta v največji prijetnosti, vendar pa ne brez vsakih skrbi, kajti večino svojega časa mora princ na željo očeta posvečati učenju jezikov in vojaških veščin. Kadar pride cesar Haile Selasie na kokršno-koli ljudsko zborovanje, ali pa govori ob razglasitvi kakršnegakoli državnega akta, je ob njegovi strani poleg visokih državnih uradnikov tudi 14 letni princ, ki je sploh ljubljenček cesarja in od vsega začetka določen za naslednika na prestolu.
Gostje, ki se udeležujejo intimnih večerij v cesarjevi palači, so ugotovili, da je mladi princ edini, ki sme cesarja tikati. Prav posebno pa je cesarjeva želja, da se mladi princ priuči tudi evropskih manir in običajev. Za duševni in telesni razvoj prestolonaslednika skrbijo trije vzgojitelji, dva Francoza in en Abesinec, tako vestno, da mladenič ves dan nima ene proste ure. Abesinski vzgojitelj ga seznanja z običaji in življenjem domovine, s tajnostmi vere in raznovrstnimi jeziki, ki jih govore abesinska plemena. Francoski matematik in jezikoslovec A. Lemoin že ob zgodnjih urah poučuje mladeniča v eksaktnih vedah, v ostalem času pa se uri mladi princ pod nadzorstvom francoskega stotnika J. Giglija v vseh panogah sporta, v čemer prestolonaslednik najbolj uspela. Dasi je še tako mlad, je vendar že znamenit sabljač, v boksu pa se nihče njegovih let ne upa meriti ž njim. Posebno ponosen pa je njegov oče zato, ker je izvrsten strelec. Kot nagrado za strelske uspehe mu je oče podaril majhen prestol, ki naj ga že v mladih letih seznani z vsemi neprijetnosti vladanja. Mimo tega je dobil ob očeta tudi majhno cesarsko krono.
Rast in napredek mladega princa moti ena sama okolnost: Nasledstvo abesinskega prestola namreč ne zavisi toliko od volje umirajočega cesarja, kot pa od trenutnega političnega položaja. V Abesiniji je mnogo pesimistov, ki mlademu princu Makomenu prerokujejo ne baš rožnato bodočnost. Sedanji cesar ima namreč še starejšega sina, ki je star nekaj čez dvajset let. To je Asfou Vosen, ki se je
moral zavoljo čisto dinastičnih vzrokov oženiti z dvakrat starejšo nevesto, čeprav se je popolnoma podredil cesarjevi želji, mu vendar oče ni bogvekako naklonjen. Živi v dalnji provinci kot guverner. Vendar pa nanj zelo pazijo cesarjevi zaupniki in vohuni, ker je že nekajkrat dal izraza svojemu nezadovoljstvu.
Poleg tega pa se grmadi nad glavo mladega prestolonaslednika še drug temen oblak. Poslednje čase se namreč živahno govori o Lidi Jašu, ki o sebi trdi, da je edino on po rojstvu in dednem pravu upravičen zasesti abesinski prestol, s katerega je bil vržen s pomočjo abesinskega plemstva, ker se je bil oženil z mlado in lepo mohamedanko. Pravijo, da že delj časa živi v jetništvu na nekem gradu blizu Harrara. V znak, da je jetnik, nosi na prsih srebrno verižico. Mnogi Abesinci željno pričakujejo, da pride Lidi Jašu na svobodo. S svojimi pristaši je mlademu prestolonasledniku nevaren, tako da se bo moral princ Ma; komen ž njim resno pomeriti za abesinski pristol.
Nov švedski rekord v skoku ob palici je postavil švedski dijak Ljungberg. Skočil j® 4.14 m visoko.
Vah» ÜLAMCRT

ZB ČINELI
'T4ZUJT
— Ali ni čudno, gospodična Inge, kako nas življenje peha po svetu? Kje bi si bil jaz, sin prostrane Rusije, kdaj mislil, da bom našel torišče svojega dela na Danskem.
— No, končno vendar ni tako daleč iz Rusije sem k nam, se je posili nasmehnila Inge.
— Pa kakor veste, nisem prišel naravnost.
— Kako naj vem, ki mi tega še nikdar niste povedali, je ponagajala Inge.
— Kaj vam Kid ničesar ne pove?
— O, Kid ne utegne govoriti o takih malenkostih, Kid je vsa zatopljena v vaše delo in vaše probleme in je že sama menda tako polna elektrike, da čisto pozabi na življenje.
Ko je izrekla, se je Inge zdrznila. Saj ni mislila nič hudega, vendar je beseda izzvenela, kakor porogljiva obtožba. Jens je pobobnal s prsti po mizi, češ:
— Kid je čudovito dekle. Nikdar si nisem mogel misliti, da bi našel žensko, ki bi mi bila duševno tako blizu in vendar. —
Oba sta obmolknila in Inge je nestrpno pričakovala, da bo Jens nadaljeval pričeto misel. Toda čakala
je zaman. Jens si je mirno nažgal cigareto in začel čisto drugje:
— Povejte mi Inge, zakaj niste zadnjič hoteli igrati vloge za moj film?
— čemu vas pa to tako zanima?
— Rad bi vedel. Sam po sebi vem, da imam za vsako odločitev svoj vzrok, zato upravičeno sklepam, da tudi drugi ljudje ravnajo tako.
— Pa če bi bila jaz izjema?
— Tega ne verjamem, kajti ljudje smo v glavnem vsi podvrženi istim zakonom.
Pogled, s kakršnim jo je pri tem meril Jens, jo je premagal in popolnoma razorožil. Ne da bi vedela, kako se je zgodilo, mu je burno priznala, kaj doživlja, kako trpi in kako se premaguje. Jens pa jo je poslušal tako mirno in hladno, kakor da mu opisuje bogve kakšen že zdavnaj znan aparat, šele ko je končala, se je zavedala, kako se je razgalila, in v hipnem občutju sramu in onemoglosti, so jo polile solze. Inženjer Jens Podumjin Knežević pa je zamišljeno vstal in priznal z votlim glasom:
— Zase ste morda storili prav, gospodična Inge. Kid pa utegne to stati življenje. Inge se je zdrznila kot pod strupenim vbodljajem.
— Kaj pravite? življenje? In jaz naj bi bila tega kriva?
— O vaši krivdi nisem rekel niti besede. Znano pa vam bo, da vsak nov izum zahteva žrtev. Saj ne morem niti reči, da jo bo moj tudi zahteval, vendar je več verjetnosti v pritrdilnem, kakor v zanikalnem odgovoru.
— In ta žrtev menite, naj bi bila Kid?
___Ne morem reči, da bi to vedel, le bojim s®
in od vsega početka me je spreletavala groza ob misli na žensko, ki bo prevzela vlogo, katero ste vi odklonili.
___ Pa kako vendar?
— Saj pravim, da ne vem. Ako bi znal vse pojasniti in na vse odgovoriti, ne bi bil človek in se ne bis toliko muko tipal do spoznanja. Slutnjo imam takO’ morda ni v ničemer utemeljena, morda se pa tudi uresniči. O vas, gospodična, vsekakor lahko rečeni da ste se nevarnosti o pravem času umaknili.
Tedaj se je zganilo v Inge, kakor žerjavica. Ob' čutek zapostavljenosti in podrejenosti jo je obšel’ kakor še nikoli. Sedaj, ko se je temu demonskem11 človeku popolnoma razodela, in mu zaupala svoj0 dušo, kakor solnčni cvet, ji je on hladno in miri10 priznal, da jo je samo zato izbral, da bi jo kakOf klavno žrtev poklonil svojemu izumu. Ponižana ^ vročično razburjena, je planila predenj:
— Vse vaše prigovarjanje, gospod Jens, je meril torej samo za tem, da me ugonobite.
— Tega ne morete reči, gospodična Inge. P0, trebna pa bo morebiti žrtev, ki v svoji plemenito^
tni'
po vrednosti ne bo zaostajala za dosedanjimi žrtva11 kar jih je človeštvo poklonilo znanosti na oltar.
T____________,____...j-,	„ „„c com
ker sem brez besed vedel, kaj se godi v vas, sem
hotel rešiti. Mesto da životarite z občutkom nes:
reč0
v srcu, sem hotel, da zaživite v trenotku, kakor niks, in v žrtveniškem svitu stopite v večnost. ^ — Naj lepša hvala za naklonjenost in pove ^ nja, se je pikro zasmejala Inge in odhitela iz se
Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga
predstavnik L Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek.
Ljubljani