5. številka. Ljubljana v soboto 7. jannvarija. XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI Ml lakaja vsak dan ■veator, iaim&i nedelje in pramike, ter »olja po polti prejeman aa intro-ogemke dežele in vas leto 16 gld., sa pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., sa jedea »Meo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bri>* pošiljanja na dom aa ne leto 18 gld., aa fietrt leta 8 gld. 80 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. aa fietrt leta. — Za tuje dežele toliko vefi, kolikor poštnina »naaa. Zat-oinanUa plafinje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., ce aa oananilo jedenkrat tiska, po 6 kr., fie se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iavole frankirati. — Rokopisi se na vračajo. — Uredništvo in upravniitvo je na Kongresnem trgu It. 12. Dpravniltvn naj aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne atvari. Nepoklicana sodba. Tam gori ob deroči Dravi, v ponemčenem Mariboru, kjer ae je rodil pred petindvajsetimi leti tudi naš list in ž njim prvi slovenski dnevnik, izhaja sedaj po dvakrat na teden v nemškem jeziku piaan liat, ustanovljen pred trinajstimi leti v svrho, da naj bi tolmačil narodne težnje slovenske pravičnim Nemcem. Nič napačna ideja ni bila to in mi rade volje priznavamo, da se je Mariborsko glasilo ves čas krepko potezalo sa narodne pravice zlasti Štajerskih Slovencev in da nam je list v tem pogledu tudi danes fie trdna in zanesljiva zaslomba. Vsa časti Manj srečna pa je .Slidsteieriscbe Post" tedaj, ko zajaha konja visoke državne politike in to zlasti od tistega časa sem, odkar je povohala v vladnih jaslih vladni oves. Od tedaj ima glavno besedo pri listu mož, kateri si je pač stekel za gospodarsko nezavisnost Štajerskih Slovencev zaslug, kateri pa ima kot politik in parlamentarec to slabo lastnost, da mu je grofa Taarlea beseda evangelij in da prizna poleg ministerskega predsednika pametno misel iu politicis le fie samemu sebi. Toda to Se ni tisto, kar nam je danes potisnilo v roko pero, kajti tako politično mišljenje posameznika in naj je tudi državni poslanec, naj ima tudi veljavno besedo na Dunaj i in v Gradci, nam na sebi fie ne more biti toli važno, da bi se pečali ž njim v posebnem Članku. A inspirator Mariborskega glasila ima fie drugo slabo navado, to namreč, da silno rad govori v svojem glasilu „v imenu slovenskega naroda" in res se mu je že parkrat posrečilo, da so Dunajski listi obsedeli in raztrobentali v svet njegove poli-tičue enuncijacije kot pristen odmev javnega mnenja slovenske inteligencije in slovenskega naroda. V tem pogledu bili smo že opetovano prisiljeni desavouirati „Siidsteierische Post" in njenega Člankarja, čigar količkaj uplivne in odločilne somišljenike glede parlamentarne politike bi utegnil človek sešteti na prste obeh rok. Iu v tem neprijetnem položaju smo tudi duiie« zopet. V svoji prvi letošnji Številki z dne 4. t. m. priobčila je namreč „Sli isteierieche Post" pod za-glavjem „Izgubljen trud" članek, v katerem je njen voditelj in najzvestejši trabant Tauffeove državne modrosti „v imenu slovenskega naroda" neusmiljeno LISTEK. Nemška kultura na Kranjskem. (DaUe.) VI. Nemška kultura in rimska: paralela. In vender, če se postavimo na nemško stal šfie, kako vzvišena misija je bila to, koliko uspeha in slave in dobička obetajoča! Krščanstvo in omiko razširjati po polubarbarskih krajih. Iu koli ogromna sredstva bila so vam na razpolaganje; podpirala vas je državna iu duhovna oblast na vso moč. Kaj se je zgodilo tistemu evangelijskemu nezvestemu hlapcu, ki je zakopsl jedini talent, katerega je bil prejel? V skrajno temo je bil vržen. A vi niste prejeli jednega talenta, deset in še več ste jih prejeli, od cerkve in države, a vse ste zakopali. Gorje vam ! Da, vzvigena je bila ta naloga, pridobiti barbarski narod krščanstvu in kulturi, kateri imati že sami v sebi neodoljivo moč, moč svoje ideje. Ta ideja bi se kakor nebeško kraljestvo dala primerjati razmesaril mladočefiko državnozborsko politiko, katera mu je že davno trn v peti. Ta politika je baje kriva vseh nesreč, katere to zadele v zadnjih letih našo državo v obče in Slovence, Urvate ter — (Čujmo in strmimo!) nemško konservativce fie posebej. Odkar bo prodrli v državni zbor MladoČehi, od tedaj so bila izgubljena vsa leta za avstrijske Slovane ; ti strašni Husiti niso uvaževali, da je levica močna stranka, s katero vlada m o r a (!) računati, zlasti ker jo je v to često sililo tudi uplivanje Nemčije in Ogerske (sic!), da je bila s početka večina desnice neznatna in da je bila vsled tega vlada opravičeua, zavzemati nekako nevtralno stališče nad strankami (sic!) — vse to in še veliko drugih atvarij so pozabili baje MladoČehi in zategadelj je po mnenji Mariborskega glasila moralo biti z vsega spočetka smešno vsakemu »izkušenemu" politiku samostojno in brezobzirno teženje Mladočehov za narodno jednakopravnostjo in državnim pravom. Da naš .izkušeni" politik dolži Mladočehe nakane zveze z nemškimi liberalci, to je že ob sebi umevno in konečno svetuje jim „v imenu slovenskega naroda", da naj se čim hitreje odpovedo svojim mandatom, kajti inače bo grof Taaffe razpustil državni zbor in potem gorje jim! In tudi to fie ve povedati Mariborsko glasilo, — najbrže izza kulis! — da se ne namerava vojna zoper Rusijo, da je tedaj silno neumestna antipatija Mladočehov zoper trojno zvezo, s katero je baje celo Rusija povsem zadovoljna. Sploh pa v tej stvari po mnenji ^izkušenega" politika posameznim narodom ne gre nikakoršua sodba, kajti nafii državljani irenda že vedo, kaj delajo f Mi sicer ne moremo in nečemo nikomur braniti, da proglasi urbi et orbi svojo politično modrost in naj je zajeta tudi iz vladnega korita, odločno pa moramo protestovati zoper to, da se da takim član kom oblika, kakor da bi bili nekaka oficijelna enuncija-cija slovenskega naroda. In za tak protest smo izvestno tudi legitimovani, kajti ne glede na izjave najuglednejših slovenskih političnih društev, diiametralno nasprotujoče nazorom Mariborskega člankarja, v svesti smo si hvala Bogu, da na napredne ideje, katere zastopa že petindvajset let naš list, prisega še vedno ogromna večiua slovenske inteligencije. In kot gla-Bilo slovenske inteligencije, katero si je tudi uletio državuozborake naše politike vedelo obraniti proste gorušičnemu semenu, ki je najmanjše med semeni, a kadar vskali, varaste iz njega veliko košato drevo in ptice izpod neba bivajo v njegovih vejah; pri-spodabljati bi se tudi dala kvasu, ki ga je postavila žena ter zamesila med celo mero moke, a prekva-sila se je po njem vsa moka. Licemerec pa, ki mu je krščanstvo in kultura samo pretveza, ne le, da ne doseže svojega sebičnega strankarskega namena, še onima idejama škoduje, kolikor je v njegovi moči. Da pa fie bistrejše uvidimo in globlje čutimo vso licemersko podlost, a tudi onemoglo ničevost nemškega kulturonostva, za to nam nudi zgodovina uprav krasno vzporednico. Ne dolgo pred Nemci, malo več nego petsto let pred njimi, opravljali bo isti kulturni posel na istih tleh in kakor nekateri učenjaki trdijo celo med istim uarodom (?; prim. Šafarik, slovanske starožftnosti) — poganski Rimljani. Primerjajte le teh uspehe z vašimi, in rudečica vas mora obliti. Ites, da so si z mečem in z lokavostjo podjarmili Rimljani divje Panonce in Ilirce, a kako častno iu ljudoljubno so potem vršili svoj kulturni posel, o tem je med povestničarji popolno soglasje. Ne da bi se bila sila delala premaganim narodnostim, razširilo se je rimljanstvo, njegov jezik in živelj bli- roke, se nikakor ne moremo strinjati s trpko obsodbo mladočeSke politike proglašeno v prvi letošnji številki „SUdeteierische Post". Mi sicer ne deremo skozi trn in drn s sedanjimi državnozborskimi zastopniki bratskega češkega naroda, ker bi bila skrajna in neizprosna opozicija za naš narod boreč se še za najprimitivnejše pogoje svojega obstanka, izvestno muogo opasneja, nego je za kulturno popolnoma utrjeni narod češki. Prav zategadelj smo že opetovano izrekli srčno željo, da Daj bi se Mladočehom skoro omogočil ustop v vladino večino. Uverjeni smo, da bi oni v marsičem odjenjali skupni slovanski stvari na korist, ako bi grof Taafle pokazal v tem pogledu količkaj resne volje. A to se dosihdob ni zgodilo in prav takrat, ko je bila najlepša prilika za to, pri seuzačnem glasovanju o dispozicijskem fondu, požgal je ministerski predsednik češkim poslancem s svojo zadnjo izjavo most vodeč do sprave in zveze. Vedno pa so nam bili MladoČehi, rodivfii se iz skrajne nevolje narodove nad neodkritosrčnostjo in nebvaležnostjo vlade nasproti najzvestejfiim njenim pristašem, simpatična parlamentarna stranka in mi le obžalujemo, da razmere dosihdob kakor rečeno niso bile take, da bi se jim bili mogli brezpogojno pridružiti tudi vsi slovenski poslanci. Naravnost frivolno pa je, ako se tej eminentno slovanski stranki očita, da je kriva naših političnih neuspehov v zadnjem času in da deluje na mlin nemške levice. Kdo pa je bas v zadnji sesiji razdrl tisto že tako tesno vez med levico in vlado, ako ne odločnost mladočeške parlamentarne politike? Mi brez strahu trdimo, da se Taafte le zategadelj ni povsem udal levičarjem, ker se je bal in se še boji odpora češkega naroda, tedaj volilcev mladočeških poslancev. Toliko v odgovor izjavi Mariborskega glasila, nepoklicani, ker je v njej izražena le brumna želja vlade, ne pa mnenje nezavisne slovenske inteligencije, in neumestni uprav sedaj, ko se kuha prihodnja večina in ko tudi slovenski poslauci sami še ne vedo, jeli jim bo narodna čast dovoljevala tudi še v Daprej podpiranje sedanjega sistema. Sapico t i Bat! skoma po naših krajih, in Panonija in Norik sta bila prava bisera med rimskimi provincijalni, nada Emona jedno najkrasnejših municipij, in sledovi tega pre-bujnega blagostanja, katero so neusmiljeno poteptale pete barbarskih Germanov, so šele deloma razkriti in prihajajo še vedno na dan. A Rimljanom je bilo geslo „živeti, a tudi druge živeti pustiti''; njih nasleduikom Nemcem pa je pri bogato obloženi mizi treba fie vedno posebne začimbe; tekne jim samo tedaj, ako vidijo poleg sebe stradajoče berače pri praznili skledah. Te malenkostne zaviBti ni moči boljše označiti, nego jo je V. Jagić (Archiv. XV. 141.15), naznanjajoč Levčevo izdajo Levstikovih zbranih spisov, in vendar je politikovanje temu učenjaku deveta briga. Sicer rahlo in fino, a jasno dovolj veli Jagić na omenjenem mestu: „Nervozni zvršetek našega stoletja je književnim pojavom malih narodičev manj prijazen in naklonjen, nego je bil njega romantiški začetek. Takrat bi bili celo taki možje, kakor J. Grimm in Giithe s prijazno dobrodošlic) vzprejeli takovo knjižice, kakeršna sta omenjena zvezčiča (namreč Levstikove poezije I & II.), sedaj pa se bolj in bolj od raznih stranij pojavljajo glasovi, ki smatrajo novo izišlo, recimo češko, slo- Politični razgled. Ko i ranJe dežele. V Ljubljani, 7. januvarija Bodoča večina. Pogajanja radi sestave trdue parlamentarne večine so se že začela. Prvi dan, v četrtek, posvetoval se je grof Taaffd z levičarji, imenoma s Ple-nerjem, Clumeckim in Heilabergom, pri čemur bo mu asistirali ministri Gautsch, Bacquehem in doktor Steinbach. Za levičarji pridejo na vrsto Poljaki in potem konservativci. Vsi se mora o obvezati, da varujejo tajnost tako glede vladnega programa, kakor glede pnsameznostij pogajanj. Levičarji so pri prvem sestanku z grofom Taafteoui izrekli, da so priprav lieni začeti pogajanja na |>odlogi vladnega programa. Zadovoljni pa niso vsi v levičarskem klubu združeni elementi in sodi bo celo, da se odcepijo od kluba tisti |)oslanci, kateri so nekdaj sedeli v »nemškem klubu" in se šele kasneje pridružili nemški levici. liegulactja valute, Ogersko finančno ministerstvo pogajalo se je te dni s kouBorcijem Rothachildovim o konverziji nekaterih državnih papirjev in emisiji nove rente. Pogodba se bo te dni sklenila, potem ee j>a začno brez odlašanja pogajanja z avstrijskim finančnim ministrom. Sodi se, da bode moči vso operacijo izvršiti še tekom letošnjega leta iu se bo v to svrbo prva subskripcija začela že zadnie dni meseca ja-nuvarja. M i nlsterska razsodba. Omenili in obsodili smo v svojem čsbu naredbo, s katero se je prepovedala glasna molitev v Dunajskih ljudskih Šolah. Deželni šolski svet je to naredbo premenil v toliko, da bodi dovoljena glasna molitev, naučno miniHterstvo pa je tudi to naredbo zavrglo in ukazalo, da se mora moliti glasno. V dež. šolskem svetu ugovarjal je zastopnik katoliško cerkve tej naredbi muiistra, češ, da sega predaleč in da ima o stvari določiti samo cerkvena oblast. Ilustraciju za jezlkovmo ravnopravnost. Mestna občina Praška zidala je novo vojašnico in po daljšam pogajanji dobila od vojne uprave nalog, da mora napraviti na prvem mestu napis v nemškem jeziku in šele na drugem mestu v češkem jeziku. Občina se je zoper ta nalog pritožila na rainister-stvo, katero pa le pritožbo zavrnilo. Takšna je torej ravnopravnost. Na vojašnici v češkem mestu ne sme biti češčina na prvem mestu! Vzlic temu bb Se vedno trdi, da nemščina ni državni jezik. Praške občinske volitve. Pri zadnjih volitvah v obč. svet PraSki zmagali so v nekaterih kraph staročeški kandidati z neznatno večino. Mladočehi so pri verifikaciji teh volitev izuesli celo vrsto pritožeb o nezakonitem postopanji. Občinski svet, v katerem imajo Staročehi veČino, je vzlic temu odobril vse volitve, a zato so mladoČeSke pritožbe imele drug, nepričakovan uspeh. Državno pravdništvo je odredilo Btrogo preiskavo o vseh pritožbah in že sedaj je brez dvoma, da se bodo morali nekateri ataročeški obč. svetniki odpovedati mandatom. Tiaaiije lker woniger fre-und-lich gcaiunt, alg us seiii romantischer Anbruch war. Da-iuhIb bltten selbBt solclie Msioner, wie J. Griuiui und Gotbe, ein freundlicbea VVillk.mi in en itn- dura rti go kleine BUcblein, wie diu citirteu »wel Daudcbeii gebabt, jetzt werden iuimer biiutiger vini vurBcbiedenen Seitcn die Stimtnen laut, die in dem Erschuitien eiues aagun wir z. 13. bohuiischen, bIo-vakiachon, alovuniBcbon, kleinruasiBcben, kroatiaeben, bul-Kariachen ttc. Bucbes die Bedrubung des eigenen nationa lun Ueaitzatandes erblicken. Wollon \vir hoflen, dass dieae allaeitige Vurstiminung nicbt laugu audaucru wird und dass die groBsen l.iteraturun, dereu Voratigu freilicb jedem uiti 11 -11< 111 iii uiilaaou, aucb den kleinen ein Pliitzcbeu neben aicb gonneti vvorden, \vio ja in der Natur neben der mach tigen Eicho aucb kleine Goatriiucbu ibren Platz tindeu". (Dalje prlh.J tekla tako hitro, kakor so nekaterniki želeli, spravil je posl. Delabave vso stvar v javnost. Desnica igra sedaj jako čudno ulogu, zakaj prav desničarji bili so najbolji prijatelji Lessepsovi, Fontanovi in so I. 1889. podrli ministarstvo Tirard, ker ni hotelo dovoliti panamski družbi operacijo s srečkami. Desničarji glasovali so vedno za panamsko družbo; zdaj kriče, ker sta Reinach in Cornelius Herz utak-mla nekoliko milijonov, molče* pa kot da so nemi glede tistih 600 milijonov, katere so pograbili upravni odborniki panamske družbe, njih dobri prijatelji. Jeden najzagrizenejših mej njimi Paul de C tasagnae, mogel bi povedati določno, kakšne barve so bili baukove1, katere so v blagajnica i iiužbe premetavali. V sedanji protirepubličanski koaliciji igra veliko ulogo tudi grof de Pariš, ker on je dolgo časa zbiral listin, tičoče se te reči in sedaj jih porablja, podpiralo pa ga vsi dvomljivi elementi. Parlament se je izvestno prenaglil, ko je začel postopati zoper poslance; krivci tako ne utečejo kazni. — Dne 10. t. m., ko se snide parlament, voliti bo naslednika odstopivšemu predsedniku Fioquetu. Republikanci so večinoma zanj, a monarhisti |ih sedaj podpirajo, Kamo da bi potem mogli tudi to volitev izkoi istiti kot agitacijsko sredstvo. — V teh pre-žalostnih razmerah je tolaž!jivo samo to, da vsaj I redsednik republike ni komproinitirau. Carnotu ni moči pnti do živega in lato tako tudi ue Rbotu in Bourgeoi8u, glede* vojuega ministra Freveinuta pa še ni vse jasno. Španska zbornica. Kraljica regentinja je podpisa'a dekret, s katerim se razpušča španski parlament. Ker so na Španskem razmere take, da dobi večino vedno tisto ministeratvo, katero je na krmilu, ni dvomiti, da zmagajo pri bodočih volitvah, ki se bodo v kratkem vršile, liberalni kandidati. Značilno je to, da zajedno s poslansko zbornico ni bil razpuščeu tudi senat, kakor je sicer t avada. Španski republičani začeli bo se zaduji čas zopet gibati in so sklicali te dni občeu shod v Barcelono, na katetega je došlo 700 odposlancev republičanakih zavez. Poavetovauja na tem shodu so bila precej burna, kouečno pa se je veČina zborovalcev vender izrekla za to, da liberalnemu mnisterstvu Sagaatinerau ni delati opozicije, sicer pa z vsemi dopUBtnimi sredstvi razširjati re-publičanske ideje in pripravljati prebivalstvo na republiko. S Slava-kbci na starega revolucionarja Zorillo razšel se je shod. Nemški klerikalci in protisemltl, Ui/por mej nemškimi klerikalci in protisemiti naraSča vbo bolj in boli. Mlajša duhovščina je na strani krščanskih aocijalstov, kakor se zovejo protisemiti in tega ne trpe škofje, katere imenuje bivši ljubljenec klerikalcev, dr. Lueger, „HofbischofB". — Lnški škof Dop;>elbauer izdal je celo poseben pastirski lisi. v katerem trdi, da protisemiti pod pretvezo, da varujejo pravice katoliške cerkve in da so uneti katoličani, razširjajo nevarne tendence in se poganjajo za proticerkveue ideje. — Ubogi Liechteostein, oče predlogu o verBki Šoli, da si moral še to doživeti l Revizija belgijske ustave. Od nas že naznanjeni načrt za revizijo belgijske ustave zadel je ob odločnejši odpor, nego se je nadejalo klerikalno ministerstvo. Vsi liberalni listi ga obsojajo in celo klerikalni listi pišejo tako reservirano, kakor bi vedeli, da je to udarec v lice narodu. Socijalistični list grozi naravnost z revolucijo Liberalne frakcije se še niso izrekle glede tega načrta, a kakor se kaže, ga mislijo odkloniti celo liberalni doktrinarji, čistokrvni manehestrovci, ker, če pride ta načrt v veljavo, je liberalna večina v parlamentu nemogoča. Neodvisni liberalci so odločno zoper ta načrt in najbrž vsaj v prvotni obliki ne bo sprejet. Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, 5. januvarija. Predseduje gosp. župan G r as s e 11 i, navzočih je 21 občinskih svetovalcev. Zupan gosp. Grasselli opomni, da je obč. zastop v prvič to leto zbran v skupni seji in želi, da bi bilo to leto srečno za Ljubljansko stolno mesto, kakor je bilo preteklo. Posebno naj dobrotljivi Bog obvaruje kakor lansko leto, naše stolno mesto tudi letos hude bo lezni kolere, katere se je prebivalstvo toliko balo in za katero se je delalo toliko priprav. A hvala Bogu ni došla nesreča. (Dobro! Dobro!) Obč. svet. dr. Stare poroča za združene odseke o uredbi občinskih uradov in dotičnih služb. Poročevalec dr. Stare pravi, da se je v ta namen že pred leti izvolil posebni odsek, kateri naj bi o tej zadevi poizvedoval in tudi g. župan, da je o njej poročal, /upan je naglašal, da je potrebna reorganizacija, tudi mestni uradniki, kateri so napram državnim in deželnim uradnikom slabo plačani, so prosili v jeduomer, da se jim zvišajo plače in to upravičeno, kajti sam poročevalec naglasa, da se popolnem strinja s tem, da se to zgodi. V prvi vrsti je pač naglašati dosedanjo pomankljivost knjigovodstva pri mestnem magistratu, katero bi jedino zamoglo jamčiti natančni pregled denarnega poslovanja. Dokler je bilo v minulih časih manj opravil pri knjigovodstvu, je morda ugajal sedanji način, a sedaj nikakor neugaja več. Sedaj so narasle agende in je treba razbremeniti magistratne referente. V prvi vrsti je treba združiti mestno blagajnico z blagajnico za pobiranje davkov (cesarskih, deželnih itd.) in zato stavijo združeni odseki nastopne predloge : Uredba občinskih uradov in ustanovitev dotičnih služb naj bode sledeča : § 1.) Pri mestni občini Ljubljanski se ustanove nastopni uradi: a. ) Konceptno osobje; b. ) Redarstveni in zglasilni urad; c. ) Zdravstveni urad; d. ) Stavbinski urad; e. ) Mostno knjigovodstvo; f. ) Mestna blagajnica; g. ) Pomoćni uradi. §. 2 ) Z ozirom na dokazano službeno potrebo se pri omenjenih mestnih uradih ustanovljajo sledeče službe, ter se tem uradom prideljeni uradniki dele v sledeče činovne razrede: a.) Konceptno osobje: 1. ) I. magistratni svetnik v I. činovni razred, 2. ) II. raagistratni svetnik v II. „ „ 3. ) magistratni tajnik ) jjj 4)1. mestni komisar / . * " 5.) Konceptni pristav j Ty G.) II. mestni komisar f 7) magistratni uradnik v V. „ „ 8.) Konceptni praktikant z adjutom letnih 600 gld. b.) Redarstveni in zglasilni urad: 1. ) policijski komisar v II. činovni razred. 2. ) oficijal z dohodki IV. činovnega razreda. 3. ) oficijal z dohodki V. činovnega razreda. c.) Zdravstveni urad: 1. ) mestni fizik v II. činovni razred. 2. ) policijski zdravnik v IV. činovni razred. 3. ) mestni zdravnik v V. „ „ 4. ) mest. živiuozdravnik v VI. „ „ d.) Stavbinski urad: 1. ) mestni višji inženir v II. činovni razred. 2. ) mestni inženir v III. činovni razred. 3. ) stavbinski asistent v V. činovni razred. e.) Mestno knjigovodstvo: 1. ) Mestni knjigovodja v II. činovni razred. 2. ) mestni knjigovodni revident v IV. činovni razred. 3. ) mestni knjigovodni oficijal v V. činovni razred. 4. ) mestni knjigovodni asistont v VI. činovni razred. f.) Mestna blagajnica. 1. ) Mestni blagajnik v III. činovni razred. 2. ) blagajnični kontrolor v IV. činovni razred. 3. ) blagajnični asistent v VI. činovni razred. 4) blagajnični praktikant z adjutom letnih 480 gld. g.) Pomoćni uradi: 1. ) oficijal z dohodki IV. činovnega razreda. 2. ) oficijal z dohodki V. činovnega razreda. 3) dva kancelista v VI. činovni razred. 4. ) Praktikant z adjutom letnih 480 gld. §. 3.) Za omenjena službena mestu so zahtevajo sledeče potrebne sposobnosti: a) pri konceptnem osobju in policijskem komisarju : Za mesti I. in II. magistralnega svetnika, policijskega komisarja, magisrratnega tajnika, I. mestnega komisarja, konceptnega pristava in magistrat-nega koncipista naj se nastavijo uradniki, kateri so juridično politične študije dovršili na vseučilišči domače države, teoretične državne skušnje naredili z ugodnim vspehom t«r se skažejo, da so se podvrgli praktični skušnji za politično uprav-ništvo. V službeno mesto konceptnega praktikanta se more stalno vzprejeti, kdor je dovršil juridično-po-litične študije na domačem vseučilišči in naredil teoretične državne preskušnje za politično uprav-ništvo, sicer se iz službe izpusti. Službo II. mestnega komisarja se pa more podeliti tudi takemu, kateri nima politično-juridičnih študij. b) Pri stavbinskem uradu: Da se kdo vzprejme za mestnega inžinirja, mora dokazati, da je z ugodnim uspehom naredil na tehnični visoki šoli domače države drugo državno ali diplomno skušnjo iz stroke inženirske ali visoko-8tavbene in da je vspešno prestal skušnjo za državno-stavbeno službo. Za stavbinskega asistenta se vzprejme tudi prosilec, kateri ne more sicer izkazati poprej povedane potrebnosti, venđer pa izkaže, da je praktično izurjen v stavbinski stroki; e) pri mestnem knjigovodstvu in mestni blagajnici : Kdor hoče tako službeno meBto pri teh dveh uradih dobiti, se mora izkazati, da se je na višji gimnaziji ali višji realki ali na tem jednakih zavodih izšolal, ter naredil skušnjo iz državnega računstva in blagainično skušnjo. Blagajnični prakti- Dalje v prilogi. Priloga ^Slovenskemu Narode" it 5, dnć 7. januvarija 1893. kant mora v teku dveh let, od dneva, ko je v službo vstopil, narediti omenjene praktične skušnje, sicer se odpusti iz službe. d) pri pomočnih uradih: Kdor hoče pri teh uradih nastavljen biti, mora se izkazati, da je najmanj spodnjo gimnazijo, spodnjo realko ali tem jednako šolo obiskal in da je izurjen v manipulacijski službi. (Daljo orih. Domare stvari. — (Občni zbor muzejskega društva) za Kranjsko bode po uovopotrjenih pravilih društva v ponedeljek dne 23. januvarija t. 1. zvečer ob šestih v bralni st>bi Rudolfinuma. — (Osobna veBt.) Gosp. dr. Fran Heinz, c. kr. okrajni komisar, prideljen dež. šolskemu svetu, imenovan je ministerijalnim konci pistom v minister h t v u za pouk in bogočastje. — (Slovensko gledališče.) V četrtek zvečer predstavljala se je prvikrat na slovenskem odru v Nemcih jako sloveča Blumentbalova vese-oigra: Drugo lice. Moč cele igre leži v precej živahnem in dovtipnem dijalogu, dejanje pa je zelo revno in precej tendencijozno, za nade socijalno mišljenje poleg tega nerazumna glorifikacija plemiške labkomidljenosti. Sploh nam je ta igra, katero Štejejo Nemci med najboljše novejše proizvode svoje dramatične literature, jaBon dokaz, da tudi v tej stroki Nemci niti iz daleč ne dosezajo duhovi tih Francozov. — Predstava bila je v obče dobra, za kar gre zasluga v prvi vrsti g. Borštniku, ki je mojsterski pogodil glavno in težavno ulogo grofa VVernerja; občinstvo mu je opetovano pokazalo svoje občudovanje z navdušenim ploskanjem. Tudi gospa Borštnik-Zvonarjeva je s finim ukusom, z diskretno eleganco in kjer treba, z globokim občutkom igrala grofico Dragojilo, tako da so bili prizori med njo in grofom Wer-nerjeni zares pravi umetniški užitek. Poleg teh dveh nadih odličnih umetnikov je bila to pot posebno srečna tudi še gospica Slavce va (Zdenka); igrala ju ljubko in živahno ter nam z nova dokazala, da je vsled svoje marljivosti Že popolnoma kos tudi večjim in težavnejšicn zlasti uaiv nim ulogam. Ako sedaj omenim še g. V e ro vseka, ki je s bvalevreduo sigurnostjo iu zmernostjo predstavljal dra. Raka, smo s hvalo pri kraji, kajti ostali predstavljala večjih ulog niso nikakor zadostovali niti umeli svojih ulog. Zlasti velja to o g. Danilu, (pl. Ruda), ki je neznoano pretiraval v maski in igri ter ustvaril pravo karikaturo svoje uloge. Bil je (kot husarski častnik) do smešuosti naiven ljubimec, na kakeršnega Blumenthal niti mislil ni, vrhu tega pa de prav nič znal ni. latotako ponesrečena figura bil je Gabrič gospoda Podgrajskega, ki je v četrtek zopet dokazal, da takih tipov ne razume in da za večje uloge v finih veselih igrah sploh de ni. Njemu bi se bilo treba pač še mnogo, mnogo učiti. Sploh bi bila ta uloga veliko bolje prijala g. Srdenu, ki je bil sicer s prva določen za ulogo sluge Lisca, potem pa je popolnoma dtrajkal. Zoper take pojave slabe discipline bo moralo Dramatično društvo pač resno in odločno nastopati. Toliko mimogrede. Tudi g. Lovšinu (Gaspari) se ni posrečilo spraviti življenje v svojo ulogo, ker ni vedel in umel, kaj mu je predstavljati. Qg. Stuim (Lisec) in T r noviiki (Repnik) sta za silo zadostovala, manjše uloge so pa itak popolnoma neznatne, tako da igralci iz njih ničesar napraviti niso mogli. — Glede sicer točne uprizoritve omeniti nam je le, da je jako motila v salonu grofice Dragojile »lika pokojnega Toupinela. Gledališče bi- je navzlic piemijeri slabo obiskano. — (Slovenska predstava.) Jutri (nedeljo) je sedemindvajseta slovenska predstava v deželnem gledališči. Predstavljala se bode pustnemu času primerna burka v 4 slikah .Pojdimo na Dunaj", katero je poleg francoskega BLa Ca-gnotte" za slovensko gledališče priredil J. Ogrinec. — (Gledališki posebni vlak) slovenskih rodoljubov z južnega Štajerskega ki je bil prvotno namenjen za soboto dne 14. t. in., bode vozil v Ljubljano v nedeljo dne 22. t. m. Vse podrobnejše bodemo naznanili v kratkem. Aranžiranje vlaka prevzela je Paulinova potovalna pisarna v Ljubljani. Pojasnila, listke i. dr. daje tudi g. Drag. Hribar v Celji. — (Pevskega društva „L j u b i j a u e1) občni zbor, ki se je vršil včeraj popoludne pri „ Vitanju" je bil izredno dobro obiskan. To, in pa vse stranska udeležba pri posameznih točkah, osobito pri zadnji točki dnevnega reda, dokazuje splošno zanimanje za društvo. Ker je gosp. Je nič odložil predsedništvo, proglasi njegov namestnik sklepčnost in otvori zborovanje; pozdravi navzoče zborovalce, zahvalivši se jim na mnogobrojni udeležbi ter poroča splošno o društvenem delovanji tekom preteklega leta. Pri naznanilu o smrti bivšega podpornega člana g. P. Kajzela ustali so vsi navzoči v znak sožalja raz sedeže Spominja se dalje podpornih članov in vseh dobrotnikov društva in jim izreče zahvalo Povdarjal je dalje iskreno prijateljstvo, katero veže slavno telovadno društvo „Sokol" s pevskim društvom, želeč naj ju spaja tudi v bodočnosti ista bratska vez, potem pa tudi uljudnost slovenskih časnikov, ki so drage volje in brezplačno objavljali to društvo zadevajoča poročila. Marijivo sestavljeno poročilo tajnikovo sprejelo se je z vsestranskim odobravanjem, in isto tako poročilo blagajnikovo, katero se odlikuje z izredno natančnostjo. Za trudoljubivo in vestno delovanje izrekla se je istemu jednoglasno zaslužena zahvala. V odbor izvoljeni so bili sledeči gg.: Fran Trdina, predsednikom; Anton Gutnik, podpredsednikom; Jakob Zalaznik, Ivan Boltavzar, Josip Vidmar, Fran Šega, Fran Breskvar, Zmagoslav Baje in Josip Glinšek odborniki. Gosp. Josip Kramar, kavarnar in gospod Josip PetriČ, trgovski poslovodja pa kot preglednika računov. Dalje se je sklenilo napraviti tekom letošnjega leta drufitveni izlet, in prepustilo novemu odboru, da določi dan in kraj. Novi odbor ima tudi nalogo, da si omisli za društvo lasten glasovir, kateri bode v obrokih plačevati. Na to se je zborovanje zaključilo. — (Vojaška godba) svirala bode jutri popoludne od 3—4. ure na drsališči pod Tivoli. — (Ljubljanski obrti) pričeti meseca decembra 1892 1.: Ivan Baloh, mizarski obrt; Frančišek Žabjek, klanje drobnice; Frančišek Troba, krojaški obrt; Anton Zagorjan, knjigotrštvo; Pet. Kozjek in Ivan Zakotnik, tesarski obrt; Matija Ludiha, kro jaški obrt. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 25. do 31 decembra. Novorojencev je bilo 11 (= 18*0 %#), umrlih 19 (=31 8%o)- Mej njimi za dušljivim kašljem 1, za jetiko 2, za vnetjem sopilnib organov 7, vsled mitvouda 1, vsled starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 7 Mej umrlimi bilo je tujcev 5 (=sa 26*3 •/,), iz zavodov 10 (=52 6«/0) z« infek-cijoznimi boleznimi so oboleli za otročico 1, za tifusom 2 (tujca, prenesena v bolnico), za oslovskim (dušljivim) kašljem 4, za hripo 1 oseba. — (Iz narodnih društev.) Narodna čitalnica v Kranji ima svoj redni občni zbor v drudtvenih prostorih v nedeljo, dne 8 t m. ob Vith uri dopoludne z vzporedom po pravilih določenim. — Posojilnica v Žužemberku re gistrovana zadruga z neomejeno zavezo imela bode dne 15. januvarija t. 1. ob eni popoludne v poso jilničnih prostorih svoj redni občni zbor z običajnim vzporedom. K obilni udeležbi vabi načelstvo. — Telovadno in gasilno društvo „Savinjski So ko i" ima občni zbor v nedeljo dne 8 t. m. v gost Ini g. I v d na Lipolda v Mozirji Začetek točno ob 5 uri popoludue. Po zborovaniu prosta zabava. Vspored je običajni in se b« de tudi posvetovalo o pustni \ea 'lici „Sokola". Ker se uuanjim u lom ne bodo posebna vabi la razpošiljala, vabijo se tem potom vsi člani in prijatelji društva, da se tega zborovanja udeleže mnogobrojno. Odbor. — (Samomor.) Včeraj ob x/a uri zvečer ustrelil seje v svojem stanovanji 25 let stari praktikant računskega oddelka pri deželni vladi Fi-deiis Jagodic z revolverjem v desno sence in bil takoj mrtev. Fidelis Jagodic, nečak pokojnega deželnega glavarja grofa Thurn-a je bil, tako je sodil vsak, ki je ž njim občeval, nekoliko zmešan in je živel rad potratno in lahkomiselno. To je gotovo uzrok njegovi zgodnji smrti. — (Podružnica s v. C i r i I a i u Metoda,) snuje se v Slovenski Bistrici. Pravila so že potrjena, ter bo prvi podružnični zbor jutri dne 8 prosinca t. 1 popo'udne ob 4 uri v gostil ničnih prostorih g. Petra Novaka K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno osnovalni odbor. — (Novo letnice družbi sv. Cirila in Metodu ) V prid družbe sv. Cirila iu Metoda so s" v Posto)ini konečoo vošd odkupili sledeči p. n. giispodie: M. Lavrenčič, Jos. Orešek, Ferdo Gaspari, Ivhu Lončar, Makso Šeber, Simon Mršol in Jurij Kiaighei ml. Skupaj tedaj 48 oseb. Gotovo je to sam na Bebi skromen dar, da bi pa ta običaj se v vseh večjih krajib udomačil, dobila bi družba lepo vsoto za novoletno darilo. — (Neosnovana vest) o nesreči, katera naj je zadela g. dra. Alojzija H orna na, deželnega okrožnega zdravnika v Pievojah, širila se je te dni tudi po Ljubljani. Imenovani gospod naprosil nas je zategadelj naznaniti, da je živ, zdrav in Čvrst in da so bile vse nasprotne vesti popolnnoma neutemeljene in neresnične. — (Doslednost naših katoliških „Sit-te u ri ch te r j e v" ) Prijatelj našega lista nam piše: Sveti ligaši svoj pot upijejo in huJBkajo, kako nevarne bo veselice (seveda zlasti one na korist družbi bv. Cirila iu Metoda) katere se prirejajo ob sobotah, ker udeleženci potem baje kaj radi v nedeljo dolgo spe in sv. mašo zamude. Tako se pisari v redakci jona In em delu „Slovenca", v plačanem inseratnem dela pa je stvar seveda drugačna. Pretekla nedelja bil je dvojno svet dan, ker je bila ob jednem tudi praznik novega leta in ta dan bil je izvestno tudi dvojen greh zamuda cerkvenega opravila. In vender „Slovenec" v dt. 297 m. 1. na zaduji strani z največjimi črkami oznanjuje „Sil-vestrovo veselico", katere bode konic zjutraj. Mari je sprejemdi plačani inserat pozabila brumna gospoda, da b tem vabijo sami k zamudi maše, kajti kdor je do zjutraj v gostilni (pri veselicah družbe sv. Cirila in Metoda se to gotovo ne zgodi), tisti pač isto jutro ne gre rad k maši. — To je tudi doslednost. Oj ti preljubi denar! — (Zatiranje slovenščine v cerkvi.) „Naša Sloga" poroča iz Žbandoja v Istri, da je tamošnji župnik z vednostjo in izrecnim privoljenjem preuzvidenega škofa dra. Flappa prepovedal v cerkvi hrvatsko petje in celo v božičnih praznikih čital samo tihe sv. maše, da bi njegovih prekatoliških ušes ne žalilo hrvatsko cerkveno petje. Ljudstvo je zara li tega nečuvenoga postopanja, kakor piše „Naša Sloga", globoko uzne-mirjeno. — ln vender je biskup Flapp po teoriji Mahničevi jedino poklicani voditelj istrskega naroda tudi v političnih stvareh ter so mu njegove ovčice dolžne nepogojno pokorščino tudi v narodnih zadevah. Quod erat demonstrandum. — (Zgorela sta) zadnje dni minulega leta v viničariji posestnika J. Drolca pri sv. Martinu na Paki na spodnjem Štajerskem Jarnej in Marjeta Klančnik, ki sta živela v omenjeni viničariji. Kako je nastal ogenj, ni znano. — (Na smrt obsojena) je bila pred porotniki v Celji 32letna Eva Ueberbacher, ker je svojo 7letno nezakonsko hčerko sunila v Dravo, da je utonila. Oče zapisal je hčerki 1000 gld. premoženja, po katerem se je menda polakomila nezakonska mati toliko, da ie umorila svoje dete. (V o I i 1 s k i shod.) Državni poslanec g. Ivan Nabergoj sklicuje na nedeljo dno 8. t. m. volilski shod, ki se bo vršil v Trstu v dvorani Mally, Via T<•rinite št. 16 in na katerem bo g. poslanec poročal v svojem državnozborskem delovanju. Pristop je dovoljen samo volilcem. — (Zmaga.) Piše se nam iz Trbovelj dne 5. t m.: Dam s bil je izvoljen v važni in veliki občmi Trboveljski vili narodnjak g. Ferdo Roš županom. Zopet so si pridobili Slovenci jako važno občino, k|er so do sedaj gospodarili Nemci, reetius Ponemčenci. Živeli zavedni Trboveljski volilci! — (Sara Bernhard,) sloveča francoska igralka, pride s svojo družbo v Trst ter priredi v oudotnem gledališči „Armouia" tri nredstave in Ricer dne* 9., 10. iu 11. t. m. Ker je gledališče BAr-inonia" primeroma uiaihuo, je UBtopnina precej visoka, namreč: v lože 10 do 25 gld., v parter 2 gld . na galerijo 1 gld. ; sedeži so po 4 in 5 gld. — (Zaprli so) posestnika Gregorja Dolina r j a iz Trate na Gorenjskem, ker leti nanj sum, da je pahnil v Sorico svojo ženo Marijano, katero so inertvo izvlekli iz vode. Videl ie oba neki kočar iz Trate, ko sta se \ racala domu iu potem čul glas plačajoč Marijane, moža njenega pa je videl na mostu. Ker sta se Marijana in njen mož večkrat prepirala se sumi, da ie smrt njeuo provzročil njen mož. Jeli sum opravičen ali ne, pokazala bode preiskava — (K O okli rž.) Okrožno sodišče v Celju je s sklepom od 3. januvana 1893, št 45 razglasilo konkurz o premožeup n protokolirauega trgovca Antona Janeza Brat. a nič a v Ljubnem, ter postavilo za Uonkurzuega komisarja c. kr. okr. sodnika v Gornjem gradu g. Wengerja, za začasnega konkurz- nega oskrbnika pa notarja v Gornjem gradu gospoda Ivana FiSerja. Rok za oglašanje poteče 4. marco; dan za ugotovljenje tirjatev odredjen je pa ua 24 marca. Pr.o^ono družbi sv. Cirila in Metoda! ^______j. Razne vesti * (Nesreče na morju.) V črnem morju divjali ho te dni strahoviti viharji Potopilo se je trideset manjših ladij, potem trije grški parniki in jeden angleški. Rešil se m nihče, mornarji in potniki našli so v morju hladni grob. *(Dinamitardi) delujejo vedno drzneje. Te dni našli so ljudje pred stanovanjem župana Rotauakega na Luksemburškem veliko dinamitno bombo. Da je bomba ležala še malo hipov na mestu bi se bila razstrelila, ker je užigalica že skoro pogorela do ustja. * (Novo rusko mesto.) Na levi obali reke Tobol v Turgajskem okraji nastalo je z upravo amerikansko hitrostjo novo rusko mesto. Pred desetimi leti ni bilo tam drugega nego mejni kol; dimen je tu 20.000 prebivalcev. Iz vseh krajev ruske drŽave prihiteli so skupaj 11udje, večinoma brez denarja in raztrgani. Zemlja še ni bila nikdar obdelana in rodi danes obilno. Gradile so se kamnite hiše, cerkve, šole in skladišča. Okrožna uprava, okrožno sodišče in pošta iz Troicka v Orenburški guberniji so se premestila v novo mesto Krustanaj. V kratkem se bode tudi naredila brzojavna zveza do novega mesta, ki ima živahno trgovino. * ( A 1 b e r t I) e 1 p i t,) znani francoski romanopisec in dramatik umrl je te dni v Parizu v 43. letu dCbe svoje. Delpit je bil rojen Amerikanec. Pisal je mnogo in več dobrih reči ter bil priljubi;en zlasti aristokratičnim damam. * (Nečuvena skopost) V Parizu našli so dve stari sestri zmrznjeni v njiju stanovanji. Navzlic temu, da sta bili silno bogati, privoščili si nesta ničesar in živeli prav beraški. Policija našla je v stanovanji teh dveh ženskih skupuhov za G00.O0O vrednostnih papirjev Književnost — Levstikovi zbrani spisi. Uredil Frančišek Leveč. IV. zvezek Proza II. Ljubljana. Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg. 1892. Str. 316. — Levstik je bil sloveč kritik in ako kdo, tako je bil on poklican določiti umetniško vrednost kakemu delu. Resni pisatelji so bili vedno veseli njegove sodbe, diletanti pa so se ga bali kakor peklenščeka. Iz razprav, zbranih v tej prelepi knjigi, spoznati je ne samo Levstikova jezikoslovna in estetična načela, njegove zrele nazore o pomenu in o tehniki vseh strok pesništva, ampak tudi misli njegove o nekaterih splošnih narodnih rečeh. Kdor prouči te kritike in polemike, ta se nveri, da je bil Levstik res pravi poznavalec umetnosti, česar navadno ni moči trditi o stvarjajočih pisateljih. Pred nami ležeči zvezek obseza nastopne spise: „Pegam in Lambergar". Napake slovenskega pisanja. — Gospodoma nasprotnikoma. — Odgovor sestavku „Potrebe Slovencev glede prirodnih vćd". — „Sreča v nesreči". — Odgovor odprtemu pismu. — Še nekaj v zadevah „odprtega pisma". — Slovenska matica. — Zatoženi samoglasnik. — Čitalničino stanovanje in narodni dom. — Slovensko-nemški slovar. — „Ilija Gregorič ali kmečki kralj". — O Vodnikovem rokopisu. — Tolmač. — O priliki spregovorimo bširneje o tej knjigi sploh, zlasti pa o Levstiku kot kritiku. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Dunaj, 7. januvarja. Včeraj se je pogajal Taaffe z Jaworskim, ki ni ugovarjal pro gramu. Danes ob J1/« 2. uri šel Hohenvvart k Taaffeu. Budimpešta 5. januvarja. Pogodba mej vlado in Rotschildovo skupino glede konverzije ogerske državne rente bila danes sklenena. Konsorcij prevzame rente za 500 milijonov kron po kursu 91. Pariz 7. januvarija. Na protisemitskem shodu, prirejenem od urednikov lista „Libre Parole", niso pustili navzočni anarhisti sklicatelje govoriti. Policija razgrnila množico, ki je hotela pred redakcijo imenovanega lista demonstrirati. Berolm 7. januvarija. V finančnih krogih se trdi, da se v kratkem sklene rusko-nemška carinska pogodba. Genova, 7. januvarija. Nocoj nastal velik požar v italijansko ameriški razstavi. Nekateri oddelki hudo poškodovani, zlasti ameriški skoro uničen. Ponesrečil ni nihče. Po polnoči hil požar lokaliziran. Narodnogospodarske stvari. Zavarovalne zadeve. (Dalje.) Marsikaka britka izkušnja bila bi se sicer prihranila delničarjem in zavarovancem, ko bi bila vlada, potem ko je dala že toliko koncesij, skrbela vsaj za nadzorovanje zavarovalnic. Žal, da se za to dolgo uikdo zmenil m in da so zaradi tega brezvestni ravnatelji iu upravni svetniki mogli početi, kar so hoteli. Še le vlada grofa Taaffea uvela je s takozvanim zavarovalnim regulativom z dne 18. avgusta 1880 neko nadzoiovauje. Žal, da je tudi to nezadostno. V interesu občinstva, kateremu je zavarovanje živa potreba m ne manje tudi v interesu zavarovalnih zavodov samih, ki bi tako zadobili večje zaupanje in veljavo, bi bilo do skrajnosti strogo nadzorovanje njihovo. Zato pa ne zadostujejo uaredbeuim potom izdane določbe zavarovalnega regulativa, temveč treba bi bilo državnega zakona o zavarovalstvu. Državni poslanci, ki že toliko let vale Sisifov kamen podržavljenja in podeželjenja zavarovalstva v goro, storili bi bili prav zaslužno delo, ko bi se bili z vso energijo potegnili za zakonsko predlogo, vsled katere bi državno nadzorovanje zavarovalnic postalo boljše ko doslej. Ako bi imeli tak zakon — in seveda tudi državni zavarovalni urad, ki bi ga izvrševal — ne Čule bi se v državnem zboru take privatno zavarovalstvo kom-promitujoče stvari, kakor jih je navajal v seji dne 5. decembra m. 1. glede* „Avstrijskega Feniksa* poslanec Gessmann. Ad voćem sAvstrijski Feniks". Mi smo pred dobrimi tremi leti v obširnejšem spisu povedali, v kakošno zagato je zašla ta zavarovalnica vsled tesne svoje zveze z .Ogersko francosko zavarovalno družbo*, katere ustanovitev s francoskim kapitalom je spremljalo marsikaj okoliščin, ki so bile na las pudobne panamskim dogodkom Dejali smo, da je ta zavarovalnica, katera je bila prej, dokler se je ni polotil demon Špekulacije, v prav ugodnih raz merah, prišla v veliko nevarnost. Debata, ki se je vršila o njej v državnem zboru, potrdila je, da je bila naša sodba pravilna, kajti zastopnik vlade sam, ki je sicer „Feniksa" jemal v zaščito pred očitanji posla ica Gessmanna, moral |e priznati, da vladajo pri njej razmer«', ki zahtevajo ozdravljenja in da hc vlada trudi v interesu zavarovancev tako ozdia-lierife dognati. Mogoče, da se jej to posreči. Preveč upanja vendar ne smemo imeti, ker je vlada t. ne dostatnim svojim nadzorovaujem sama kriva, da je do tako nevarne bolezni sploh prišlo „Avstrijski Feniks" razširjen je tudi po Slovenskem. Publicistična dolžnost naša nas torej veže, da v pouk onim našim rojakom, ki so se vsled sladkega prigovarjanja, — včasih pa tudi vsled drugih ne ravno posebno vestnost, razodevajočih praktik njegovih agentov dali pri njem zavarovati, povemo, ka i ]e dižavnozberska razprava o njegovem poslovanji razkrila. 1'mrli so v IJiiltlJaul: 4. januvarija: Marija Vodiftek, paznikova boi, 6 mesecev, Prečne ulice št. 5, bronchitis. — Jurij Mele, kajžar, 74 let. Krttvja dolina it. 11, plučniea. B. janovHrija: Marija Potočnik, klavfieva žena, 56 let, sv. Petra costn st. 58, plufinica — Munja ftk.itic, /a-Hrhnic:i, H4 let, Po)junaka cest* tU. 26 antriisiuuH senilis. — Franc PetaMel ključavničar, Vi let, sv. Petra Qtit|a st. U<>, jedka. — Leopoldina Gostič, delavčeva hči, V meseca Prečne ulice «t. 8, bi»Z)h«t. V il * h i n i U u i ti i c i: 3. januvarija: Marija Strmimo, gostija, 7i let, exudat pleurit. — Jurij Čiber, gost, č, 72 let, griža. Meteorologi«'no poročilo i Čas op»; eovaiiin Slanje L ii cimet i v v mm 1'eru v.. IrnVi ... . Mo h i ma v 1 M -—i 7. sjoira i .»Cipol i svečei 736 9 n 31 8 um 88-6 — 52 C — P8 C — 1 8 C sl. zah. biezv. al. svz. ob), obl. obl 0 0 > mi. p ,00 10 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 7.T'-K mm. 739'2 nifu. 739-8 na. — 4 0 C — 20 C — 3 8 C brezv. al. hzh. sl. szh obl. obl. obl. 0 00 mm. Oblačno. — pod uo h oni *n-i nj« U u i • r ti i — 2-9°, za 33° Narodno zdravilo. Tako au emč imenovati bolest utesujoče, mišice in živce krepc'ujoče, kot mazilo dobro znano „Mull-ovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prohlajonjit. Cena steklene! 9' kr. Po postnem povzetji razpoSilja to mazilo vsak dan lekarnar A. HOLL, C. iu kr. dvorni zalagatelj, uh, DUNAJI, Tuohlauben 9. V aahgah po doti-11 jo izrecno zahtevati MOLL-OV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic ie ne poiilja. 2 (42—17) šttv. 27. Deželno QlidallS.fr v Ljubljani, Dr. g m. V nedeljo, dne 8. januvarja 1803. Pojdimo na Dunaj! Burka v ftirlh slikah. Poleg francoskega „La Cagnotte" za slovensko gledališče priredil T. Ogrlnec. Režiser gosp. Ignacij Borštnik. Začetek točno ob l/28. uri, konec ob 10. url zvečer. Dramatično društvo. Pri predstavi svira godba slavnega domaČega pespolka bar. Kuhn ftt. 17. Ustopnina : Parterni sedeži I. do III. vrste 80 kr. IV. do VIII. 60 kr. IX. do XI. vrste 50 kr. — Balkonski sedeži I. vrste 60 kr. H. vTste 50 kr. in III. vrste 40 kr. — Galerijski sedeži 30 kr. Dstopnina v lože 50 kr. — Parterna stojišča 40 kr. Dijaške nstopnice 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. — Sedefi se dobivajo v čitalnični trafiki, Selenburgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici. Prihodnja predstava bode v sredo 11. Januvarja. Blagajnica se odpre ob 7. url svečar Izkaz avstro-ogerske banke z dne 31. decembra 1892. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 477,988.000 gld. (— 19,064.000 gld.) Zaklad v gotovini . 289,156.000 Portfelj..... 171,917.000 Lombard..... 28,987.000 Davka prosta ban kovčna reserva . . 18,731.000 (+ 658.000 (+ 12,930.000 (4 4,847.000 ) (+ 17,227.000 , ) XD\3.na0ekc€i boiza dne* 7. januvarija t. I. včeraj — danea Papirna renta . . . gld. 9860 — gld. 98-35 Srebrna renta .... , 97.86 — „ 97 90 4lata renta......, ll#85 — „ 116.40 VL marčna renta ... „ 100-46 — „ 100 66 Akcije narodne banke . . a 987— — „ 990'— Kreditne akoije .... % 814*76 — , 816'26 London......, 120*46 — „ 120*60 Srebro....... —_ n _•_ N»POl........ 9-68 — J 958 C. kr. cekini...... 567 — „ 668 NemSke marke..... 5915 — . 5917'/, Bratje Sokoli! Redni občni zbor hodu v sredo dne 11. t. m. v vrtnem salonu restavracije „pri Zvezdi". Po končanem zborovanji proeta zabava. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Posredovalnica FIux na Bregu 6 Išče noj no: ve* kuhari« za tu in drugod; ustop takoj in v 14 dneh; — sjeepodlaja v idraviliMi, jako dober zaslužek; — prodajalko v trgovini % mestni* blagom 10—12 gld.; — hlilno v jako dobri hiši 9-10 gld.; — natakarico za drugod. Pripor©«« aet v** močnih deklet rta vsako delo, dalje mlad čvrst deček ta vsak posel rabljiv z letnimi spričevali. Ravno v novi izdaji izBel in se dobiva pri J. Giontini-ju v Ljubljani Anton Janežičev Slovensko-nemški slovar. Tretji natis. Predelal in pomnožil prof. Frano Hubad. Cena: Mehko vezan 3 gld,, po poŠti 3 gld. 16 kr., v pol uanji 3 gld. 50 kr. Naročila na Wolf -Pleterinlkov Nlovensko-neiuiki utovar se sprejemajo. (21—1) Anton Janežičev slovensko-nemški Slovar. Tretji aatls. Predelal in pomnožil Fran Hubad, c. kr. gimnazijami profesor. Velja gld. 3, elegantno vezan gld. 3-50, po polti 15 kr. voč. Istotako nemško-slovenski Slovar katerega je predelal prof. Bartel, po isti ceni — kakor tudi razne poslovne knjige Sk obrtnike In trgovce priporoča in prodaja Anton Zagorjan-ova knjigotržnica. Iščem (>0—21 Dr. J. Bisiak, advokat, Radovljica. j*=T=l=T=l=T=l=I=l i=J=r^=T=M= ■I kušl|u in naliodu, oaohltn dece, proti khnIIk«- f-uju, boleauim v vratu, želodcu in mehurja jj priporoča 8« najbolje jj S koroški rimski vrelec. | Ij Naravno j>i*i**t«»n ntitočon. jI p Zaloga v Ljubljani pri M. K. Sug»mi-u. jj Najfinejša namizna voda. -1-70-7) | J5 Slovenski Pantheon" izhajal bodo v nedoločenih rokih. 4—5 snopičev v teku ipdoega leta. Snopić stane a poštnino vred 35 kr. NaroČbe vzprejema Fran Podkrajšek. (1377-4) Po|ta Sava, Dolenjsko, l S Naravna dalmatinska w,» % rumena, črna in temnordeča „Sileru priporoča ^ *j po jako nizki ceni P { TI «11 i II \a k ii j i u o I r / n 1 <-a. v Ljubljani, Kongresni trg St. 2. C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic. Isto d iz voznega reda veljavnega od 1. oktobra 1892. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajal ni časi oz na? eni so v srednje-evropejskem času. Odkod i/, lijuUljaiic (ju/, kol). Ob 6. uri 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 11. uri 55 min. predpoldne osebni vlak na Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri 21 min. popoldan osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solno-prad, Inomost, Pariz, Linz, Ischl, Butlejfivice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Prago, Karlove vare, Draždaue, Dunaj via Ara-stetten. BBriho 'O' oooo o o o o o orni D" VALENTINA ZARNIKA ZBRANI SPISI 1. ZVEZEK : PRIPOVEDNI SPISI. 5 UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR. Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s posto 5 kr. več. — Dobiti je v „narodni Tiskarni" v Ljubljani. ^lIilIf.filCIlI « prodaj I ti PAVEL SEEMANN v LJUBLJANI. (d DOBRA ŠTEDLJIVA KUHINJA izboren ukus zadohć vse plehke juhe in lahke čorbe, če se vlije nekaj kapljic Mafrgvjeve začimbo za juhe. Originalne vinah. Steklenice, ki au nazaj prmeso, ae najceneje dopolnjujejo. steklenico po 45 kr. v vaeh špecerijskih In delikatesnih triro- (1099) in šopke pajčolane, moderce, nogovice in roko-vice za neveste in veselice po najnižji ceni. Za kramarje velika zaloga najlepših in najcenejih priporoča M. Podkrajšek Spilalske ulice. Nagrobni venci, Prostorna prodajalnica z novo opravo in potrebnimi pritiklinaini, ležeča na najboljšem meatn v l.u>k««ni trga nn SŠtajerNkeiu, da se takoj v najem z jako ugodnimi pogoji. (10—3) Več pove g. Vmlr. Itt'|)|ia v Laškem trgu. Miss Liela Roflier iz Londona poučuje svoj materini jezik v svojem stanovanji v Frančiškanskih ulicah štev. 16, I. nadatropjo. Na željo poučuje tudi doma. — Poja nila daje iz prijaznosti gosp. dr. Alf' Mosohe. Inteligentnega moža, veščega pisave v slovenskem jeziku in spretnega v občevanji s strankami, sprejme obširno podjetje pod prav ugodnimi pogoji za agenta v službo. PonudbH pošiljalo naj se v zapit h pismih z napisi „agentu upravništvu tega lista. (20_1) Prodaja hiše- ■ ■iN* At. 42 v Npodnjl Šiški, prav blizu državnega kolodvora, z dvema stanovanjema, tremi skladišči, dvema kletoma, skednjem, fiupo, drvarnico, senico, sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo, kakor tudi z njivami in travniki /.raven ležečimi, ki je posebno prikladna za stavbiSče, proda »e iz proste rok« pod ngodultni pojtojl. (1259 — 10) Povprašati je pri lVtru I.aNNuiku v I. ju lil |nu i. Leie sani iraMstni MOTI so na prodal po nizki ceni. Kovaška dela izvršujejo se po naročilu hitro in po nizki ceoi. (3) J. Šiška. Marije Terezije centa št. 6. Pozor slovenski samci!!! (1389—8) enikl se pošiljajo zastonj in fl-iiliknvaiii. Največja zaloga ši?alDih strojev JAN. JAX Ljubljana, Dunajska cesta št. 13. Nizke cene. — Ugodno plac«>VMn|e im obroke. — Stari stroji se same* t. u|hvhJo. — i'opravki ne ladelajo hitro, dobro lu (7) ceneno. (130^) t=T=l=T=l=T=l=I=»=T=fra*ei=A=l=A Kazenski zakon in Kazenski praydni red gospode juriste in druge dobivata se -v nlovenckcm jezilcva. (v u mu j o vezano) v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, p Cena 3 gld. in 2 gld. 80 kr. jI i=r^=T=i=I=i=r^=r=i4=T=M^ I Pozor gostilničarji! Oddelek domač? godbe na lok (S'.reich-l n u h i k l katera ima potrebno dovoljenje od dfieloe vlade in mestnega magistrata, se priporoča gg. gostilničarjem. Franjo Vrtni k. Mestni trg fit. 9. LESTENCI IN VISEČE SVETILKE. namizne svetilke stenske svetilke lampice svetilnice. mbriks-zeicheh. i« 's; SVETILKE S STOJALOM in čipkastim okriljem. ? .... „DITMAR-JEVE NOVOSTI ZA SEZONO 1892 93 na novo dokazujejo, da je spopolnitev petrolejskih svetilk storila korak naprej, koji napredek v izredno visoki meri odgovarja novodobnim pomnoženim zahtevam glede razsvetljave. DITMAR-SVETILKE so si po svojih ukusnih oblikah IT izvrstni izvršitvi MT* veliki svetilnosti pri čudovito nizkih cenah osvojile svetovno tržišče." R. DITMAR na DUNAJI c. kr. deželno priv. TOVARNA ZA SVETILKE IN KOVINSKO ROBO III., EflDBERGSTRASSE 23, 25. 27 IN SCHWALBENGASSE 2, 3. 4. FAVORIT-SVETILKE DITMAR-SVETILKE z okroglim plamenom. rjfA y ZALOGI VSAILA BOLJŠA TRGOVINA S palilnik ima svetilno moč 4 do 157 sveč. SVETILKAMI. crnčio) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi. Listuiua in LiMii „ Narodne Tibkarue". EH 73