Ufo LDL Številka 162
UiMjiini, o mm II. luilia 19ZG.
Cena Sin 1*50
n m
Ishaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelie in praznike. — Inserat!: do 30 peilt i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „Slovenskl Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
l
Dpravnlstvo: Knailova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon i. te v. 304. uredništvo: Knaflora ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon štev. £4,
IV     Poštnina plačana v gotovini.
Bafkanske skrili
Balkanski polotok, nekdaj izvor vsesa hudega za politični mir v Evropi, je ipak jenjal biti strašilo za svet. Jugo-slovenski problem, ki je povzročil vojne 1. 1876—1878 in ki bi bil ob času berlinskega kongresa skoro povzročil evropski konflikt, ki je povzročil aneksijsko Krizo L 190S. ko je cela Evropa že stopala v bojno pozo, da se udari na življenje in smrt, ki je naposled sprožil suen svetovni požar v 1. 1914., ta jugoslovenski problem je v glavnem, s stališča evropske politike ipak rešen. Kar je še ostalega nerešenega iz kompleksa jjgo-slovenskih zadev v Avstriji in Italiji ter Grčiji, to so stvari, ki se pač ne tičejo več cele Evrope; te stvari smemo že šteti v poglavje o sporih za meje med narodl-državami; opravili bomo to sami.
Albanija, vedno izvor nemirov in nerednosti, je v poglavitni meri ipak pomirjena: pod režimom Ahmeda Zogu se civilizira, debiva svoje prve osnove reda in zakonitosti ter organizacije, skratka postaja resnično del Evrope.
Turčija, nekdanji bolni mož ob Bos-poru, je izginila v tem pomenu s političnega seznama. One njene evropske province, ki so ji povzročale toliko brise in ki so bile povod mnogim vojnam, mednarodnim zapletljajem in konferencam, so postale deli balkanskih držav. Kar je še ostalo v Carigradu ter vzhodni Trakiji turškega teritorija, ima sedaj isto usodo kot ostali del Turčije, Id je postala azijska država in to v obliki mladega, povsem prerojenega nacionalnega organizma; ta Turčija pa ne more biti več izvor mednarodnih težav in komplikacij, zakaj to je povsem samostojna, samosvojega življenja sposobna držaA*a.
Notranje težave Grčije so it jena interna zadeva, ki se vnanje politike ne Oče, niti balkanske, niti evropske.
Tako je v celori zaznamovati velikanski napredek med nekdaj in sedaj. Današnji Balkan nI več oni stari, odkoder so prihajale za Evropo samo politične nevihte.
Ali na žalost, fragment starega nesrečnega in opasnega Balkana se je še ohranil na našem polotoku, kot strumen miazem. ki okužuje ozračje. Ta preostanek starega Balkana je sistem tajnih in javnih terorističnih organizacij v Bolgariji.
Razumemo, da Bolgari niso zadovoljni s svojimi mejami. Razumemo in deloma celo simpatiziramo z njihovimi težnjami, doseči boljše granice, kjer gre za resnične Bolgare, kot je n. pr. v Trakiji in Dobrudži, ne pa tam, kjer gre le za spor o narodni pripadnosti prehodnega ozemlja med shčnimi skupinami. Toda pristati ne moremo na metode, s kakršnimi skušajo Bolgari doseči spremembo neugodnih meja. Baš mi Slovenci lahko Bolgarom govorimo o tem poglavju; skoro tretjina našega ozemlja in naših rojakov je ostalo izven naših meja, ali zato ne požiramo domov naših političnih nasprotnikov, ne morimo in ne koljemo vsakogar, kdor ne zastopa tam onstran naših tez. Bolgari pa hočejo z gla\o skozi zid, oni hočejo terorizirati vse in vsakogar, kdor ni ž njimi in ne pristaje na njihove težnje. Danes na rumunski meji, zadnjič na grški, jutri bo na naši meji, povsod pa isti dogodki, umor kot za igračo, ina-sakriranje žrtev v masah. To so metode, ki so se razvile v azijski epohi balkanske zgodovine in so se smatrale za azi-jatski milje nekako umestne, dasi se je Evropa po pravici zgražala nad njimi. Danes pa je Balkan že v evropski fazi svojega razvoja, napreduje naglo v ev-ropejizaciji in si nikdar več ne želi nazaj azijatskih časov. Zato se morajo i evropejizirati tudi metode in sredstva i bolgarske borbe za narodne manjšine, j ki so ostale v sosednih državah. To ev- j ropejizacijo so dolžne zahtevati sosed- j ne države v imenu kulture in napredka j od Bolgarije, in sicer ne le makedon-srvujuščih in njenovih traških ter do-brudžanskih zaveznikov, marveč tudi cd sofijske vlade, ki podpira teroristična dela, in celokupne bolgarske javnosti. V tej smeri so bolgarske sosede ne le upravičene, marveč celo dolžne v porabiti vse, kar vodi do uspeha.
ŠVEDSKA KRALJICA NA SMRTNI POSTELJI
_Stockholm, 21. ulija. O zdravstvenem
stanju kraljice je izdan sledeči komunike: Splošno zdravstveno stanje švedske kraljice je n-eizpremenjeno. Toda vsled splošnega nazadovanja sil povzroča kašelj velike bolesti. Razventega so se DOiavili tudi napadi srčne slabosti.
tfabopopoMnesNeßfl!»
Ministrski svet ima danes dve o načrtu glede znižanja draginj
log ministra d
— Beograd, 21. julija. Danes dopoldne ni bilo v predsedmštvu vlade in v Narodni skupščini nobenih važnejših dogodkov. Ob 10. se je po daljšem presledku sestala seja ministrskega sveta, na kateri je poročal minister za poljedelstvo in vode g. Pucelj o stanju in reševalnih akcijah v poplavljenih ozemljih. Vojni minister general Dušan Tri-funovič je ostal v Bački, kjer vodi reševalno akcijo vojske. Popravila na nasipih so v polnem teku, vrde padajo, katastrofa je v splošnem minula. Nevaren je položaj le še pri Apatinu in pri selih Vajska in Karavukov.
Trgovinski minister dr. Krajač je predložil ministrskemu svetu predlog, glasom katerega naj se raztegnejo obstoječi zakoni o prisilni poravnavi tudi na akcijska podjetja in zavode, ki sprejemajo hranilne vložke. Vest o tem predlogu je v vseh gospodarskih krogih vzbudila veliko vznemirjenje, ker bi
seji« — Popoldne bo razpravljal skfi doklad. — Usodepeln pred-r. Krajača«
ta ukrep najresnejše ogrožal širše kroge našega prebivalstva, ki nalagajo prihranke v denarnih zavodih.
Po ministrski seji so novinarji vpra= šali finančnega ministra, ali jc vlada razpravljala tudi o znižanju uradniških plač. Minister jc odgovoril, da se bo vlada o tej zadevi posvetovala danes popoldne. Njegovo ministrstvo je že izgotovilo v smislu zadnjega sklepa mi* nistrskega sveta podroben načrt o pro-gresivni redukciji draginjskih dok!ady ki se naj zmanšajo pri nižjih uradniških kategorijah za 5 %, pri višjih pa progresivno vedno več. Vlada bo mo* rata sedaj o tem načrtu definitivno sklepati.
V narodni skupščini je nadaljeval anketni odbor čitanje obsežnih aktov, ki se tičejo takozvane bencinske afere.
Odbor za carinsko tarifo je obrav* naval tarifne postavke za promet s Solunom.
5. Hioia
Največje preglavice dela vladi skrb za poplavljene pokrajine. Predlogi beograjskih industrijalcev. — Radič napcve:*r3 velik
shod na Sušaku*
— Beograd, 21. julija. Predsednik vlade g. Uzunovič je izjavil novinarjem, da ne bo vladne krize in da so izključene tudi osebne spremembe v vladi vsaj do 1. avgusta. Narodna skupščina se sestane 25. septembra.
Iz Sušaka poročajo, da priredi predsednik HSS g. Stepan Radič v soboto zvečer predavanje na Sušaku, kjer bo govoril o razmerju med deželo in mestom ter o odno-iajih med e^lja^tvom in delavstvom. V nedeljo priredi Radič na Grobničkem polju veliko skupščino, za kar se vrše obsežne priprave. Glavni govornik bo Radič sam, razen njega pa bodo govorili podtajnik v notranjem ministrstvu dr. Ferna r in ostali Člani vodstva HSS. To bo največja skupščina, ki jo priredi Radič v hrvatskem Primorju.
Iz Os-ijeka poročajo, da se je prebivalstva v Podravini, kjer je na več krajih Drava prodrla nasipe in povzročila ogromno škodo, polastila velika nezadovoljnost, ker so ministri in č|ani vlade obiskali samo Bačko tn Baranjo, niso pa smatrali za potrebno, da obiščejo tudi poplavijenen kraje severozahodno od Osijeka, ki so ravno tako hudo prizadeti.
Minister pošte in brzojava je pristal na to, da pobira Rdeči križ leto dni v korist poplavljenim 10 do 20 par za vsak dinar poštnih znamk. Vlada bo baje sprejela tudi na daljnje predloge, ki pooblaščajo Rdeči križ,
3l t
da pobira od vsakega jpeiezELiškc^a L»la po 1 dinar, od voznih listov preko mejd o Din, po en Din od parobrodskih kart, nadalje po en dinar na vstopnice za gledališča in vari-jeteje ter posebne prispevke za vsak račun, ki ga plačujejo državne blagajne. Včeraj je prispel v Beograd poslanec in bivši minister dr. Behmen, ki je po nalogu vodstva jugoslo venske muslimanske organizacije pose-til Šefa demokratske stranke g. Ljubo Davl-doviča. Razpravljala sta o političnem položaju ter o stališču njihovih strank, ki sta doslej vedno nr.stopali kot enota napram skupnim protivnikom. To stališče bosta obe stranki obdržali tudi pri predstoječem razvoju političnih dogodkov.
Večja skupina beogradskih tegovcev in industrijcev je na poročilo o katastrofalnih poplavah pripravila poseben predlog, da ga izroči vladi. V tem predlogu svetujejo beo-gradski industrijalci razne načine pomoči. Naj prvo predlagajo, naj se v državnem proračunu uvede skrajna slednja. Nato predlagajo, naj odstopijo državni uradniki } olovico enomesečne plače, enako naj storijo iudi narodni poslanci. Narodna banka nanj prispeva z enoletno dividendo v iznosu lanskoletno dividende. Uprava monopolov, uprava fondov, vse privilegirane državne ustanove, ak-cijonarska društva in vsa privatna podjetja naj žrtvujejo polovico tantijem in dividend v iznosu dividend in tantijem lanskega leta.
Hove nevarnosti v
Zopet poslabšana situacija. — pleksi. — Nadaljnje evakuacij ljujejo noč in dan. — Odr
— Sombor, 21. julija. Tekom včerajšnjega dne se je položaj v poplavljenih pokrajinah Vojvodine zopet poslabšal. Voda, ki se odteka skozi odprtine nasipa pri Bogojevem, z vso silo pritiska na tkzv. Krušnički nasip med Kara-vukovom, Deronjem in Bačem. Voda je je začela včeraj popoldne udarjati prek nasipa, vendar pa izgleda, da se nasip sam ne bo porušil.
Nedaleko od Bodžana teče voda v veliki širini preko nasipa v visočini 1 metra. Tekom včerajšnjega dne je voda poplavila pri Karavukovu nadalimh 6000, pri Beronji 2030 pri Miliču 1000 in pri Vajski 14.000 oralov. Vojaštvo in civilno prebivalstvo delata z nadčloveškem! napori, da vzdržita in ojačita nasipe.
Da prepreči poplavo še nepožetega polja, je hidrotelmični oddelek poljedelskega ministrstva odredil včeraj raz-strelitev glavnega dunavskega nasipa pri Plavni tako, da se bo voda lahko izlila v južni, večinoma že požeti predel in od tam odtekla v Dunav. Na ta način se bo rešilo krog 20.000 oralov polja. Toda kljub temu še ni povsem sigurno, da se bo ta namera posrečila. Lahko se tudi zgodi, da ze voda obrne preko Sv. Petra v notranjost. V tem slučaju bi bile poplavljene vse pokrajine tja do Novega Sada, ki bi bil tako tudi od zadaj ogrožen od vode..
Včeraj so odredile oblasti evakuacijo  Bodžana,  Vajske, Karavukova,
Bachi
Vedno novi poplavljeni kom-e. — Dela na nasipih se nada-edbe proti epidemijam.
Bača, Deronja, Srbskega Miletiča in Novega sela. Prebivalstvu je odrejena točna pot tako da se prepreči opasnost, ki bi nastala, ako bi begunce od zadaj zajela voda. Tekom noči je prišlo obvestilo, da Dunav od državne meje naprej zopet narašča. Vodostaja znaša danes pri Bezdnu 668, t j. 3 cm več kakor včeraj zvečer. Pri Bogo j evu z vso naglico grade krožni nasip, da na ta način preprečijo poplavo naselbine same. Voda je v okolici porušila doslej že 60 hiš. Ker je deževje ponehalo, je delo na nasipih znatno olajšano in naglo napreduje.
Ker se je bati izbruha epidemičnih bolezni, so bili odposlani v orožene kraje zdravniki, ki imajo nalog, da cepijo prebivalstvo proti koleri in legarjuu.
Pokret bosanskih rudarjev
— Sarajevo, 21. julija. Včeraj je dele gacija rudarjev iz Bosne in Hercegovine pobelila ministra za šume in rude dr. Nikiča in mu izročila svoje zahteve Rudarji zahtevajo obnovo kolektivno pogodbe med Savezom rudarjev in direkcijo državnin rudarskih podjetij, kakršna je obstojala do septembra 1925. Minister je izjavil delegatom, da v načelu sprejema njihove zahteve in da v kratkem poseti Bosno in Hercegovino in pregleda rudnike ter se pri tej priliki na. licu mesta prepriča o pravem stanju rudarjev. Dr. Nikič pričakuje, da bo sprejet njegov predlog o komercijalizaciji rudnikov in da bo pri tej priliki mogoče govoriti o povišanju nks£.
Ustavni
rma na PoiisRem sprelsti
Sejm je odobril od nove vlade zahtevane spremembe v u>;lavi-— Poseben pcoblastilni zakon za predsednika  rer.ubtke- —■
Sanacija poljskega gospodarstva.
Varšava, 21. julija. Na včerajšnji seji je sejem sprejel predlagane izpre-membe poljske ustave, ki podeljujejo predsedniku republike izredna polmoč-ja. Predsednik republike ima pravico, da razpusti sejem prvič na predlog ministrskega sveta, drugič na predlog kvalificirane večine sejma ali senata. Volitve v novi sejem se morajo vršiti najmanj v 99 dneh po razpustu. Sejni jc odklonil ono točko v vladnem ustavnem načrtu, ki podeljuje predsedniku republike pravico, da samolastno izdaja odredbe z zakonsko močjo. Scjm noče, da bi prišla ta določba v ustavo, priprav-
ljen pa jc podeliti to pravico sed^u:emu predsedniku potom posebnega poobla-* stilnega zakona.
Pvodom debate c ustavni reformi je imel mini^tr^ki predsednik Bartel daljši eks-poze, v katerem je poudarjal, da btrame vse predlagane ustavne reforme v prvi vrsti za konsolidacijo in ^macijo poljskega gospodarstva. Dobro poledice se že kažejo. Državni proračun je v ravnovesju, propadanj«* poljske valute ustavljeno, čeprav j-s vlada izpolnila vse svoje inozemsko obveznosti. Razve:*i|ivo fe tudi dejstvo, da trajno narašča poljski izvoz.
IVI • ■
Amerika noče ničesar slišati o znižanju ali celo črtanju vojnih dolgov. — Ostri napadi v angleški poslanski zbornici«
— Newyork, 20. julija. Predsednik Coc-lidge je preko tajnika državne zakladnice Mellona odgovoril na znano pismo Pagaty-ja, ki je pozval predsednika Coolidgca, na] se zavzame za črtanje vojnih dolgov, ker je to edini način, s katerim se lahko Evropa obvaruje pred gospodarsko propastjo. V tem odgovoru pobija Mellon trditev o gospodarski nestahiosti in nesolidnesti evropskih držav. Trditev ne velja zlasti z ozirorn na Angleško, ker so Angleška in ž njo ostale evropske države danes mnogo bližje trajnemu in zdravemu ustalenju gospodarskih in finančnih razmer, nego so bile v Času neposredno po vojni. Mellon poudarja nadalje, da odplačilo vojnih dolgov Ameriki od strani evropskih držav ne bo vplivajo na njih gospodarski položaj radi tega, ker prejmejo evropske   države od
Nemčije na radan reparacij mnogo večje svote nego jih dolgujejo Ameriki.
— London, 21. julija. V debati o francosko - angleški finančni pogodbi jc govoril tudi član delavske stranke in bivši finančni minister Snov.den, ki je izjavil, da je bila največja pogreška, ko je svojčas Angleška popisala pogodbo o plačilu vojnega dolga Zedinjenim državam Najenostavneje je bi-, lo, da so rešili vprašanje medzavezniških dolgov tako, da bi bili v^e te- dolgove anulirali. Po današnjem stanju bo Amerika v 15 letih, ako ostanejo sedanje pogodbe v veljavi, prejela od evropskih držav mnogo več, nego bo Nemčija plačala reparacij. Na ta način bo najbogatejša zemlja sveta vtaknila v žep ves dobiček svetovne vojne brez ozira na žrtve ovojih evropskih za-s veznic.
Sprememba železniških tarif
— Beograd, 21. julija. V ministrstvu saobračaja pripravljajo važno spremembe železniške tarife. Povišane bodo nekatere postavke za notranjo prevozuo tarifo, do-čim bodo postavke za zunanjo tariio znižane. Znatnega znižanja tarifnih postavk bo deležen izvoz preko naših luk. Ministrstvo saobračaja hoče poživeti tudi promet preko Bosne in bo radi tega dovolilo razne tarifne olajšave za lukc v Gružu, Mctkovi-ču in Zeleniki.
Džerdžinski umrl
— Moskva, 21. julija. Tu je nenadoma preminul ljudski komisar Džerdžinski v 49 letu starosti. Zadela ga je kap. Džerdžinski je sodeloval v ruskem revolucijonarnem pokretu od 1. 1895 naprej m bil eden giavnih voditeljev oktobrske revolucije. V svojetski Rusiji je zavzemal najvišji položaj. Postal je predsednik zloglasne Ceke in kot tak strah ruskega meščanstva in protirevo-lucijonarcev. Vodil je opetovano notranji in prometni komisarijat in postal v zadnjem času vodja najvišjega gospodarskega sveta sovjetske Rusije.
*
V vTStah ruskih revolucionarjev marks sističnega kova je zopet nastala občutna vrzel. Legel je v grob mož, ki se ga bo spominjala zgodovina kot ene najmarkant* nejših osebnosti velike ruske revolucije. — Foieg pokojnega Lenina, ki je predstavljal v ruski revolucijo glavo in mozeg, je bil Džerdžinski eden giavnih stebrov komunističnega režima. Odlikoval se je posebno v začetku revolucije, ko je bilo treba napeti vse 9ile, da reakcija ne dvigne glave. Ta* krat je segla ruska revolucija po krutem in brezobzirnem orožju — zloglasni črezvi* čajki, ki je imela namen zatreti v kali vsak protirevolucijonaren upor. Na čelu črezvis čajke je stopil pokojni Uric k i, ki počiva zdaj na Marsovem polju v Petrogradu. Pri organizaciji črezvičajke, tega genijalnega aparata za pobijanje protirevolucijonarnih pokretov, sta pomagala Urickemu Volodar* ski in Džerdžinski. zdaj oba že mrtva. Ta* ko so legli v grob vsi trije organizatorji največjega zla ruske revolucije, ki je zahtevala stotisoče človeških žrtev. Uricki in Volodarski sta bila v Petrogradu ubita, Džerdžinski je pa srečno odnesel pete in umrl zdaj naravne smrti. Kako krut je bil teror, ki ga je izvajala črezvičajka, priča dejstvo, da so postreljali v Petrogradu po atentatu na Urickega* in Volodarskega okrog deset tisoč oseb.
Po smrti Urickega jc prevzel vodstvo črezvičajke pokojni Džerdžinski. Bil je strah in trepet vse Rusije. Med priprostim ljudstvom je bil tako osovražen, da so ma* tere sLrašile z njegovim imenom nebogl1"«* no deco. Glavno delo je opravil i: njeg >v predhodnik Uricki, vendar ima pa trdi Džerdžinski na vesti tisoče in tisoeo ne*
srečnih žrtev proletarske diktature. Zadnja leta se je črezvičajka umaknila rednim re* volucijonarnim tribunalom in Džerdžinski je opravljal razne druge važne funkcije v sovjetski upravi. Bil je opetovano ljudski komisar premeta in notranjih zadev, konč* no mu je pa vlada poverila zelo važno me^ sto predsednika vrhovnega gospodarskega sveta. Njegovi železni volji in vztrajnosti se mora Rusija zahvaliti, da ni doživela po« polnega   gospodarskega puloma.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Lesni trg: Hrastovi hlodi od 2.60 do 2.90 in od 25 do 29 cm ico. vagon nakladna Postaja denar in blago 375, hrastovi hlodi iste dolžine cd 30 cm debelosti naprej, franko vagon nakladalna postaja denar in blago 400. Promet 5 vagonov.
Žitni trg: Koruza, fco. nakladalna postaja, 1 vagon, denar in blago 200.
Efekti: Investicijsko posojilo iz leta 1621 73.50—75.50, Loi?rijska drčavna renta za vojno škodo —303, Zastavni listi Kranjske deželne banke 20—22, Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke 20—22, Celjska posojilnica Celje 193—195, Ljubljan>k:t kreditna banka Ljubljana 175—195, Merkantilna banka Kočevje 90—95, Prva hrvatska stedioni-ca Zagreb 865—S6S, Kreditni zavod Ljubljana 165—175, Strojne tovarne Ljubljana 98—• 102, Združene papirnice 102, Stavbna družba Ljubljana 55—65, Šeš.r, bkoija Loka 10^—104.
ZAGREBŠKA B0KZA.
Devize. Wien 798.875— S02.S75, Ber* lin 13.49—13.53, Bukarešta 26.75—27.25, Italija 181.91—1S3.11, London 275.05—276.25, Newyork 56.457—56.757, Paris 117.50— 119.50, Praga 167.43—16S.43, Curih 10.948 —10.9SS.
Efekti. 7cdst. iuvest. pos. 1921 73—74, 2 in polodst. drz. rente za ratnu stetu 300— 302, 300.5—S02, Ljubljanska kreditna 175, Hrv. eskomptna banka 10O in pol — 101, Kreditna baiiLa Zagreb, 102, H'polekarna banka 55 in pol, Jugobanka 94—95, Prašte-diona 867.50—S70, Slavonska banka 50—52.5, Eksploatacija 8 — 12, Drava d. d. Osijek 205, Šečerana Osijek 250—275, Isis d. d. 51 —54, Nihag 22, Gut m an 195 — 215, Slaveks 115, Slavonija 31—32, Trboveljska 345, Union paromlin 300 — 350, Vevče 102, Agraria 40 — 42,
INOZEMSKE 30RZE.
Curih: Beograd 9.125, Paris 11.10, London 25.13, Newyork 516.50, Milan 16.80. Praga 15.30, Dunaj 73.
Trst: Beograd 55.20—55.80, Paris 62—■ 62.50, London 152.50—153, Newyork 31.35—
31.45,  Praga 92-05—93.25.  Curih 605_610,
Dunaj 441—445.
8554
Siran 2,
.SLOVENSKI   NAROD* dne 22. julija 1926.
Mcv. iP/
»Ljubljana v jeseni*'
Tako se bo imenovala velika pokra* Jlnska razstava, ki jo priredi letos od 4. do 13. septembra Uprava Ljubljan* jskega velesejma pod pokroviteljstvom kralja Aleksandra. Prireditev bo obse« gala sledeče razstave: avtomobile, mo* torje, kolesa in potrebščine, radio, hi* jgijeno, slovensko upodabljajočo um et« •nost, razstavo psov in konj, vrtnarstvo, an kmetijstvo. Kmetijska razstava bo obsegala vse panoge našega agrarnega {gospodarstva.
Letošnji velesejem se je sicer vršil ,v času, ki je bil zelo srečno izbran, frendar imamo dovolj tvrdk, ki jim jc jesenski termin bolj primeren. Na iz* srečno željo takih tvrdk bo prireditvi [priključena tudi razstava onih tvrdk, itci pridejo v pošte v za jesensko in zim* !sko sezono. Tc dni bodo tvrdke pre* jele tozadevne tiskovine. Ako kaki tvrdki slučajno ne bi bile poslane te tiskovine, naj jih zahtevajo od uprave Lvelesejma.
Se nepatentirani novi izumi, raz* Stavljeni na tej Pokrajinski razstavi, uživajo pravo prvenstva v smislu para* grafov 90., 107 in 113 zak. o zaščiti in* Jdustrijske svojine. Za razstavljalce in tobiskovalec so že dosežene iste pre* tvozne ugodnosti, ki so veljale tudi za letošnji velesejem.
i
Zadeva Mestne hranilnice ma-jriborske pred občinskim svetom
Maribor, 21. julija.
Včerai se je po daljšem času zopet vršila seja občinskega sveta. Za sejo je vladalo med občinstvom izredno zanimanje, ker je bila na dnevnem redu zadeva Mestne hranilnice, o kateri se je v zadnjem času v javnosti mnogo govorilo in pisalo. Potek seje same in prečitano revizijsko poročilo pa najbolje dokazuje, da so bile vse vesti, ki so bile od gotovih strani s prodornim namenom lansirane v javnost, ten-•tdencijozne in pretirane. Iz skoraj šesturne fdebate izhaja rezultat, da se v podjetju ni-feo izvršile tudi ne najmanjše malverzacije, dočim se Je ponekod govorilo kar o milijonih. Naravno je, da so take vesti vlagatelje precej zbegale. V pomirjevanje javnosti pa so morali na današnji seji občinskega sveta, ki se je s to zadevo obširno bavil, oni ljudje, ki so te vesti z naslado širili, sami jpriznati, da je zavod, za katerega jamči Imestna občina mariborska z vsem svojim premoženjem, popolnoma reelen in absolutno'varen, kot menda malokateri drugi denarni zavod.
Po prečitanju obširnega revizijskega poročila, ki ugotavlja predvsem nekatere rtedostatke tehnične narave, ki pa nimajo inobenega vpliva na poslovanje zavoda sa-[mega, se 3e razvila živahna debata, v ka-jtero so posegli zastopniki vseh strank. So-Icijalistični govorniki so ostro napadali radi-[kale, ki so s predčasno objavo revizijskega [poročila zagrešili veliko nelojalnost in ne-[taktnost, pa tudi klerikalce, ki so tudi pred »leti vprizorili celo kampanjo proti zavodu. JY stvarnih izvajanjih je podžupan dr. Lipoid jopozoril na kvarne posledice nečuvenega tfn brezvestnega zlorabljanja revizijskega [poročila na javnem shodu, ker odkrivanje ^poslovnih tajnosti zavoda in njegovih vla-Igateljev krši zaupanje v zavod. Iz celega Irazvoja zadeve pa sledi, da je šlo nekaterim strankam predvsem za to, da napravijo jveliko afero in jo izkoristijo v svoje politične svrhe ter se polaste zavoda. Cilj vse jgonje je sprememba pravil Mestne hranilnice v tem smislu, da si občinski svet zasi-|gura popoln vpliv na odbor in poslovanje (Mestne hranilnice. Revizijski odbor je sta-rvil predlog, naj vse upravne svetnike in 'odbornike voli občinski svet. Sedanji iupravni odbor hranilnice pa je stavil lasten fpredlog, glasom katerega naj se razširi jodbor na 24 članov. Od teh naj voli občin-fski svet 12, od ostalih 12 pa imenuje sedanji |odhor najmanj tri občinske svetnike, tako Ida bi bilo v odboru izmed 24 odbornikov
skupno 15 občinskih svetnikov. Sprejetje predloga revizijske komisije bi imelo za posledico, da bi se zavod potegnil popolnoma v politične vode in bi za vsakokratna večina občinskega sveta po svoje izrabljala, kar bi bilo kvarno za zavod in za mestno občino. Po dolgi, večurni debati, je občinski svet sklenil predložiti oba stavljena predloga glede spremembe statuta posebnemu odseku, da ju premotri. V tem času se morajo odpraviti tudi tehniške napake v poslovanju, ki jih ie ugotovilo in grajalo revizijsko poročilo.
!p. Ri
ipson:
17 54*
„Hn prosu smrti
Kinoroman.
_avnatelj je tudi res takoj odšel na |avljeno mu mesto. Prišel je pa prepozno. Ko je stopil v prodajalno draguljarja Acker ja, ie našel v njej posetni-ika samega, ki mu je povedal, da ie tudi jv njegovem stanovanju zazvonil alar-frrrni zvonec, da se je nemudoma podal Semkaj in da je našel, da jc nekdo vlo-i'mil. Najbolj čudno pri vsi zadevi pa je [bilo to, da vlomilec ničesar ni odnesel. Četudi je bil morda, kdo zna na kale rtačm, prepoden pri svojem delu, bi sr bil vendar lahko v hipu natlačil žepe polne draguljev.
»Preglejte vendar natančneje vse svoje stvari,« je dejal detektivski direktor. »Morda je pa skrivnostni vlo-nilec iskal kaj drugega, kakšno pismo, ogodbo ali kako drugo stvar, ki bi jila zanj velike važnosti.«
»Nimam nikakih listin ali drugih tvari, ki bi bile kakšne vrednosti za ;ogarkolk«
»Torej prosim vas, preglejte še mkrat vse svoje dragulje, morda pa .e kateri manjka.«
Acker je začel brskati po predalih in omarah in slednjič je ves presenečen vzkliknil:
»Vraga, res je!. Zlata, z dragulji vdelana nožnica za bodalo mi je izginila. Bilo je to krasno staro indijsko delo velike vrednosti. Samo tega pa ne razumem, da vlomilec ni pobral prstanov z demajnti, ki so bili skupaj z JMčttto v istem ure dal u. Stvar ie res
Naši v Trstu in okolici
Iz Trsta nam pišejo: «Edinost» od 14. in 18. t m. je bila zaplenjena. Vzrok ni znan.
Goriški dopisnik «Edinosti», Albert Rejc se je pretekli teden mudil v Trstu in je bil nekega večera v uredniških prostorih, kjer je imel pogovor z glavnim urednikom. Ko se je vračal iz uredništva, ga je zalotila huda ploha. Poiskal je zavetja pri vratih neke hiše. Varnostnim organom, ki so šli mimo, se je moral zdeti skrajno nevaren, kajti prijeli so ga in ga gnali na kvesturo. Kljub temu, da se je legitimiral kot dopis* nik «Edinosti» in so ga osebno tudi kot tekega poznali, so gü obdržali vso noč v zaporu in izpustili šele naslednje jutro po daljšem zasliševanju ..;
Sole so že končale s poukom. Veliko je revnih in ubogih otrok, ki nujno potre* bujejo svežega zraka in bivanja na deželi. Kakor drugod na svetu, tako so tudi v ozemlju, ki pripada sedaj Italiji, organiza* c i je, ki so si stavile lepo nalogo, da skrbijo \ za te revne in bolne otroke in jim preskr* bijo prepotrebno letovišče. Toda tudi to plemenito delo je tu tesno združeno z raz* narodovalno nalogo, ki sega že v vse pa* noge življenja. T.' so se že lani dogodili žalostni slučaji s ferijalno kolonijo, ki je šla v Lov rano k morju. Slovenskim otro* kom je bilo pod strogo kaznijo prepove* dano peti in govoriti slovensko med seboj in zmerjali so jih neprestano s «ščavi» in drugimi takimi psovkami. Ko jih je nekega eine obiskal slovenski učitelj, so se ga oklenili in hoteli kar ž njim domov. Učitelj je poročal staršem, kako se godi njihovim otrokom. Radi tega jc bil premeščen daleč proč od slovenskega ozemlja, češ da je s svojim nastorvom preprečil veliko nacijo* nalno delo. Za letos pa je tržaški prefekt g. Gasti izrazil «zeljo», naj gredo vsi otro* ci moškega soola na razne ferialne koloni* je s črno fašistovsko srajco, deklice pa v belih jopičih «raladih Italijanko. Njegova želja je bila seveda vpoštevana. Ker pa so črne srajce drage, je žensko fašistovsko udruženje pozvalo tržaške gospe k sodelo* vanje, da se oblečejo vsi otroci v fašistov* sko uniformo.
Mladinsko društvo «Vcsna» od Sv. Kri* ža pri Trstu je priredilo v nedeljo 18. t. m. izlet v Toraaj na Krasu. Tam jc zapelo pesem s žalostinko na grobu pred kratkim umrlega slovenskega pesnika Srečka Koso* vela. To je vzbudilo pozornost milice, ki jc obkolila izletnike, zapisala in zaslišala vse voditelje. Nato jih je oborožena s pu* škami spremljala proti Sežani. Na poti so jih srečali karabinjerji iz Sežane, ki so bili med tem na to opozorjeni. Zasliševanje se je ponovilo in častno spremstvo do Sežane so prevzeli sedaj karabinjerji.
Proces proti madžarskim komunistom
W. nadaljnjem poteku razprave pro* ti madžarskim komunistom, o kateri smo že ponovno poročali, je bil zašli* šan predsednik neodvisne delavske stranke Stepan Vagi, ki mu preti po obtožnici dosmrtna ječa. Vagi je takoj spočetka izjavil, da ni komunist, da pa stoji na stališču dosledne in neizprosne razredne borbe. Nato je govoril o padcu proletarske diktature na Mad* žarskem in terorju madžarske buržu* azije. Izjavil je, da je vrgla buržuazna reakcija 70.000 madžarskih delavcev in kmetov v ječe, iz katerih se mnogi sploh niso več vrnili. Že takrat je ob* toženec protestiral proti taktiki mad« žarske socijalne demokracije. Vodite* Iji te izdajalske stranke (Mia, Kiss in Payer) so sodelovali pri prvem krvavem režimo in odobravali beli teror. —
skrivnostna. Ta vlomilec mora biti vsekakor čudak, ali pa ima manijo, da krade samo starinske dragulje..«
»Stvar ni tako enostavna, kot si vi mislite, dragi gospod Acker, mu je odgovoril detektiv. Za tern se mora skrivati nekaj čisto posebnega in skušali bomo, da storilca čimpreje odkrijemo.«
Detektiv je šel takoj na delo. Izvlekel je iz žepa veliko povečalno ste-sklo in si natančno ogledal vrata, skozi katera je bil skrivnostni ropar vlomil. Toda kmalu je steklo odložil in nejevoljen dejal:
»Opraviti imamo s previdnim Človekom. Da nam ne pusti odtisov svojih prstov, je šel na delo v rokavicah in s tem nam je raziskovanje že napol onemogočil.
Detektiv je nato skrbno preiskal tla in omaro, v katero se je izvršil vlom, toda našel ni niti najmanjšega sledu. Bil je silno slabe volje. Zopet je stal pred slučajem, ki ga ni mogel pojasniti in začel se je že bati za sloves svojega urada, kajti to je bil v kratkem času že četrti slučaj, v katerem svojim kli-jentora pi mogel pomagati.
DEVETO POGLAVJE. V hiši zločincev.
Ko je Mr. Grant zapustil detektivskega direktorja, se je nemudoma podal v Pool ovo vilo. Bil je silno razburjen, kajti vedel je, da bo ali sedaj našel Elizo ali pa dobil vilo prazno, in je Pool odpeljal njegovo zaročenko s seboj, kdo ve kam na svoji jahti, ali jo je pa morda celo umoril, samo da se je resi. Grant je bil prepričan, da ie postala Eliza Poolu že naravnost težko jjreme, posebno sedai. ko je ni več to-
Kot revolucijonar Vagi ni mogel mirno gledati, kako madžarska buržuazija zatira in preganja proletarijat. Agrarna reforma je bila najhujši udarec za madžarskega kmeta. Veleposestniki in drugi kapitalisti so radi frazarili o integriteti Madžarske, z druge strani so pa prepustili sanacijo države in njeno gospodarsko neodvisnost inozemskim kapitalistom. Sanacija je spravila Madžarsko v največjo bedo, toda socijalni demokrati so ostali kljub temu zvesti Bethlenu. Horthy m socijalni demokrati so spremenili Madžarsko v ogromno pokopališče.
Vaei je izjavil, da pripada drugi internacijonali. — Ka predsednikovo vprašanje, je*li res, da je bil izvoljen častnim predsednikom dunajskega komunistinega kongresa, je obtoženec odgovoril, da na Dunaju sploh ni bil. Nato je predsednik ^recital odstavek iz obtožnice, ki očita Vagiju, da je organiziral socijalnodemokratično stran* ko kot masko, pod katero so se skrivali komunisti. Vagi je odgovoril, da je to ie petdeseta nezmisel obtožnice.
KLJUČ"
najboljše. naj'irpe£nej*še. zato najcenejše
Sport
Kolesarska dirka za prvenstvo Ma* ribora se je vršila v nedeljo na progi Mari* bor*KonjicesSlovenjgradec=«Dravograd*xMari« bor. Izmed 19 tekmovalcev je prvi privozil na cilj Vesenjak v 5 : 57 : 12, drugi je bil takoj za Vesenjakom Bračič.
— Hazena v Maribora. V nedeljo je v Mariboru gostovala družina SK Mure iz Murske Sobote in zmagala nad družino Ras pida s 7 : 6 (4 : 2). Prva družina SSK Ma= ribora je porazila rezervo istega kluba h 14 : 1.
— Pri prvenstvenih lahkoatletskih tek> mah v Nemčiji so dosegli zadnje dni več prav lepih rezultatov. Tako je v Leipzigu tekel Wege 100 m 10.7 sek., 200 m pa 21.7 sek. Sloviti Houben je v Duisburgu rabil za 200 m 22.4 sek.
— Kolesarske dirke za svetovno prven* stvo se vrše od 24. t. m. do 1. avgusta v Milanu in Turinu. Razvrščene so v štiri pa* noge. Jugoslavija se je priglasila samo za cestno dirko, v kateri bo poleg nje tekmovalo še 11 evropskih držav. — Slovito Tour de France je dobil Belgijec Lucien Buysse, ki jo prevozil 5745 km dolgo progo v 17 etapah v 238 urah.
— Juniorske tekme za prehodni pokal SK Ilirije. Pretečeno soboto in nedeljo so 6e odigrale tri tekme I, kola. Ilirija je zrna* gala nad Slavijo z 10 : 0, Olimp nad Pano* nijo s 4 : 3 in Olimpija nad Reko z 2 : 1. Preostale tri tekme I. kola, in sicer Jadran : Mladika, Mars : Svoboda, Moste in Her* mes : Triglav se bodo vršile 23., 24. in 25. t. m. Celo tekmovanje bo trajalo letos radi velikega števila prijav do 15. avgusta. — Medklubski odbor za izvedbo juniorskih tekem ima danes, v sredo, ob 20. v kavarni «Evropa» redno sejo.
— A. S. K. *Primorje»t kolesarska sek* cija, priredi v nedeljo 25. t. m. medklubsko kolesarsko dirko na progi Ljubijana*Kranj* Bled=okrog jezera»Kranj^LjubIjana, skupaj 106 km. Start in cilj pri 2. km v Šiški. — Start točno ob 13., cilj kmalu po 16. Za dirko so razpisana za I. mesto častno darilo
in diploma, za II. in III. mesto kolajna in diploma, za IV., V. in VI. mesto kolajna. Prijavnin* 10 Din. Prijave sprejema načel* nik Kolesarske sekcije T. Brumat dnevno do petka 23. t. m. v kavarni «Zvezda» od IS. do 19. Dirka bo zelo interesantna. ker bedo star Uli najboljši naši dirkači ter je to letos prva daljna dirka v Sloveniji- — Načelnik.
Iz ljubljanske kronike
Popoldanski soparici so se včeraj umak* nile nad Bellevue na prijazno planotlco v senco dreves tri gracijc in prijazno vabile mimoidoče moške sprehajalce, naj jim nekoliko podvorijo. Ta in oni se je za kratek čas res tudi odzval, proti večeru pa so sladke punčke vendarle ostale same in zahotelo se jim je drufie zabave. V ročnih torbicah je imela vsaka nekaj «rkovacev», pa so se odločile, da se pokrepčajo pri dal* matinskem vinu in nbicah. Rečeno storjeno. Se predno se je zmračilo, so se odma* jale po klancu nizdol, sedle v gostilno in zadovoljne same s seboj, so «ga» pričele počasi pokušati. Slednjič pa so postale raz* igrane, klicale so drugega in tretjega pol litra in to je učinkovalo, da so bile kakor živo srebro. Kmalu so prišle seveda v po* j govor z raznimi moškimi in dodobra okrepi čane so se znašle čez kaki dve uri zopet na planotici v družbi prav izbranih kavalirjev. Sled njimi pa je bil tudi detektiv, ki je na ta način izvohal zavetišče grešnic. Se* veda se zabava ni mogla razviti, marveč jc končala že pred pravim začetkom. Družbi* ca štirih oseb, treh sladkih punčk in njiho* vega sodnika, se je pomikal počasi v znano rdečo hišo na Bleiweisovi cesti in odtam v drugo še večjo in še bolj obsovraženo, ki ima toliko lukenj —
Policijski organi zasledujejo že nekaj dni znano prefngano pustolovko 31 letno Marto Zupančič, doma iz litijskega okraja. Marta se ?e poskusila že v vsemogočih po* j klicih, vendar ji je najbolj pnjal natakar* s>ki stan. Je namreč imenitna dečva. polna in okrogla ter neznansko živahne narava. Celo tako živahne, da skače rada y tuje sobe, sega v tuje žepe in je nič ne ženira, ako se v jame kaj med prste. Posledica te njene živahnosti je tudi, da ni mogla biti vedno v gostilni in na prostem, marveč je že desetkrat videla odznotraj razne zapore. Pred nekaj tedni se je pojavila zopet v Ljubljani in nastopila precej degradirana službo služkinje v neki hili v Selenburgovi ulici. Zadržala se je v službi le kratek čas, kajti pred nekai dnevi je izginila, ž njo vred pa za 4000 Din raznih dragocenosti njene gospodinje.
liko rabil, ker si je z dragulji juvelirja Deckerja na lahek način pridobil milijonsko premoženje.
Zvečerilo se je že, ko je stopil iz avtotakse sto metrov proč od Poolove vile. Bil je pripravljen za vse slučaje, kajti ni mogel vedeti, ali se morda le kak bandit ne skriva Še v poslopju. Šel je naravnost skozi vrt h glavnemu vhodu vile, čeprav je bil prepričan, da so njena vrata zaklenjena. V svoje največje začudenje je pa našel vrata odprta. Preiskal je najprvo pritličje, potem pa prvo nadstropje od sobe do sobe. Gnezdo je bilo prazno. Vse, kar je imelo kaj vrednosti, so bih roparji že prej prodali ali pa menda odnesli na svojo jahto. V mrzlični naglici je tekal Grant okoli, Čeprav je vedel, da plava njegova Eliza že sto milj daleč po brezmejnem oceanu na roparski jahti, ali pa morda počiva Že celo v hladnem grobu.
Vse sobe vile so bile odprte, edino v prvem nadstropju ie prišel do vrat ki so bila zaklenjena. Pogledal je skozi ključavnico in zapazil, da od znotraj ključ ne tiči v njej, torej je bilo skoraj gotovo, da je bila soba zaklenjena od zunaj in da ni nikogar v njej. Potegnil je revolver iz žepa in potrkal rekoč.
»Odprite, policija!«
Ker se ni nihče oglasil, ni odlašal, temveč se je z vso silo zaletel v vrata, da bi jih udri. Toda morala so biti na notranji strani vdelana z železom, kajti niti najmanj se niso vdala, vkljub temu, da je bil Grant izredno krepak. Ni dolgo pomišljal. Postrani je pomeril z revolverjem v ključavnico in ustrelil. Po tretjem strelu je bila ključavnica tako razdejana in omajana, da je zadostoval pritisk njegovih širokih ram
izpred sodišča
Josip in Maks Robek, Anton Pajtler, Josip Zivič, Rudolf Bevc ter Alojzij in Anton Pir-nat, vsi mladi fantje iz videmske okolice, eo znani pretepači in izzivači. Lepega večera so sedeli v hiši posestnice Helene Kozole štirje domači fantje, ki so večkrat pomagali pri delu, pili vino, katerega so prinesli s seboj in bili dobre volje. Fo dveh urah so prišli videmski fantje in začeli izzivati. Domača hčerka jin je hotela mirno odpraviti in pm prigovarjala, naj gredo lepo mirno domov. Is hiše so "prišli tudi gospodinja in domači fantje, nakar so si vsi podajali prijateljsko roke ter se razgovarjali. Komaj je Šla gospodinja v sobo, je prisolil Jožo Rcbek Mihi Knezu krepko klofuto Knez in njegovi tovariši se niso hoteli pretepati in. so e^o mirno umaknili v hišo ter zapahnili vrata. To pa pretepačem ni bilo prav. S kamenjem in koli so razbili hišna vrata, vdrli tudi sobna vrata in začeli fante napadati. Šele, ko je Miha Knez ustrelil trikrat s samokresom v zrak, so se mogli nasilnežev otresti. Pretepači so prejeli sedai svoje zasluženo plačilo iu dobili od celjskega sodišča od 2—5 mesecev jece.
Ježa, viste pa nepoboljšljiv. Trinajstkrat ste že bili kaznovani in osem let ste že presedeli v ječi. Sedaj pa ste napravili zopet tako neumnost. — Gospodje, saj nisem tako hudo mislil, vzel sem le nekaj obleke, perila in čevljev, da bom bolj čeden, ko pojdem po svetu. Za popotnico sem vzel samo malo svinjine in kruha, za priboljšek pa Se žganja, ki ga imam tako rad. Za delo mi pa tedaj poleti, ko je tako lepo zunaj, tudi ni. — Veste, Joža, da vam svinjina ne bo škodovala, se boöle malo postili, za počitek va* bomo pa vtaknili za osem mesecev v tisto leno sobo, ki ima samo eno majhno okno. Joža je zadovoljno pokimal in odšel v zo navajeno stanovanje.
Auf bikst Danes pa ni eejčm za nič. Nobeden 6e neče pretepati. Tako sta robantila Joško iz Pijovc in Janez Iz Hrastnika na tžej-inu v Le m bergli. Pa pride mimo posestnik Pepe, na katerega sta s© takoj spravila in ga pošteno nabila. Joško je bil hujši od Janeza. Prejela sta za svojo- korajžo lepo nagrado, Joško štiri mesece, Janez pa le tn dni.
«
Franci iz Tremerij je hodil v solo in učil menda precej slabo. V glavi mu je osr.r samo oni del sv. pi=ma, da je Bog zapodil Adama in Evo iz raja in ekei: cMozu bo3 pokorna vse svoje dni.> Za vsako malenkost je ženo pretepal in jo konča o težko poškodoval. Ker pa ie ni naučil družil: l žiih ia posvetnih zapovedi, in vsled te • del že
tri leta v enajstih obrokih v ječ;. ;e dobil zato, da bo imela žena vsaj nekaj časa pred njim mir, last tednov letovišča.
eležnica
KOLEDAR. Danes: sreda, 21. julija 1926: kltottfo* ni: Danijel; pravoslavni: 8. julija 1^26; Pro* kopije;   muslimani:    10.    moharema 1345; židje: 10. aba 56s6.
Jutri: četrtek, 12. julija I02*>; karoliča« nt; Marija Magdalena; pravoslavni: 9. julija 1926; Pankratije; muslimani: 11. :noha» rema 1343; židje: 11. aba 56S6.
DAX AS NJE PRIREDITVE. Kino zlatica: RiniTin-Tin — UAŠOev*« nje  zavrnjenega   siv-baCa.   — Ljubljanski dvor: Tat v raju.
DEŽURNE LEKARNE Ddnes: Trnkoczy, Mestni tr; 4, Kamor,
Miklošičeva cesta 3ö.
Jutri: Bohinc, Rimska  cesta 24, Leu»
stek, Rcsljeva cesta 1.
Solnce zaide danes ob  19 40 m \>.-le
jutri ob 4 33. Mesec vzide düne> ob 16.02 ifl
zaide ob 0.53, jutri vzide ob 17.11 ia mdo
ob 1.36.
Kako iščejo filmske zvezde
Po vseh večjih ameriškili mestih sq se pojavili novi detektivi. To so ljudje, ki so jih najele filmske družbe, da iščejo filmske zvezde in priporočaj :> ravnateljem dotičnih družb talentirane filmske igralce. Igrati v filmu ni lahko. Vsaka filmska družba ima v Newyürku svoj atelje, v katerem preizkusa bodoče igralce in igralke. Ne mine dan, da bi so ne vršile te skušnje, katerih se udeležuje mnogo mladih dam in gospodov vseh stanov. Včasih se odloči usoda bodoče kinozvezde samo po fotografiji, običajno pa mora stati izvoljenec ali Lz« voljenka vsaj desetkrat pred aparatom, predno dobi angažman.
Filmsko podjetje Players-Lasky je organiziralo nedavno cel oddelek detektivov, ki iščejo po ulicah, hotelih in klubih filmske talente. Naloga teh detektivov je poiskati primerno osebo za film in jo povabili k skušnjam pred izvedence, da bc izkaže, da-li je nadarjena za dramsko umetnost. Podjetje ima posebno šolo za bodoče filmske igralce in prireja redne javne skušnje.
Primer, kako je treba iskati filmsko zvezdo, nudi Irving Thalberg, eden najmlajših in najbolj podjetnih detektivov. Thalberg je našel v neki pisarni v New-yorku lepo deklico, ki je sedel i za mizo in dajala občinstvu informacije. Skoraj cel mesec je hodil Thalbei c okro:^ te mize, klanjal se jc deklici in jo smeje pozdravljal. Pri tem je opazoval, kakšne so poteze na njenem obrazu, kako odgovarja na pozdrave, kako se ji obraz spreminja itd. Končno jo jc povabil k skušnji v filskem ateljeju. In Alice Hc-iiiingova je postala kinozvezda.
Običajno so sposobni za filmske umetnost izmed sto kandidatov same trije ali štirje. Ernest Torence je hodil k skušnjam 14 let. predno je postal znamenit. Vsak ravnatelj ali izpitni izvedenec ima svojo metodo. Nekateri iščejc mladost in lepoto, drugi redke duševne vrline. Cesto si pomagajo tudi z godbo, da vidijo, kako vplivajo razne melodije na igralca.
in so se vrata udala. Hipoma jih je odprl na stežaj, kakor je to treba v takih slučajih vedno storiti, in skočil noter. Bila je prazna majhna soba. V kotu pri oknu je stala navadna železna postelja in na njej je ležala oblečena... Eliza Latimer.
Bila je smrtno bleda. Imela je zaprte oci in ni se ganila. Grunta je pre-sunil ta pogled v dno srca. Mislil je, da je mrtva. Skočil je k njej. jo prijel za roke in za glavo in tu je dekle začudeno odprlo svoje lepe oči in globoko vzdihnilo.
»Eliza! Moja Eliza!« je vzkliknil Grant, ji dvignil glavo in ji pogledal v oči. Eliza ga je plaho pogledala, potem pa je slabotno vzkliknila:
»Moj Eddie, moj dragi, za božjo voljo te prosim, reši me, ne zapusti me nikdar več!«
Pri tem ga je krčevito objela in začela bridko jokati. Grant jo je komaj potolažil. Dolgo časa jo je miru, potem pa Je dejal:
»Takoj imoraš z menoj in peljal te bora na varen kraj, kjer se ti ne bo ničesar bati. Potem se pa vrneva nazaj v Anglijo h papanu in mami in srečno bomo živeli. Pozabili bomo na vse nesreče in preskusni e, ki smo jih morali prestati«
Eliza se je dvignila, Grant jo je prijel za roko in odšla sta po hodnikih in stopnišču ven na zrak. Grant je tiščal svoj revolver v žepu, pripravljen streljati v vili na vsakega, kdorkoli bi se bil pokazal. Bil je kakor lev. ki brani svoje mladiče. Toda vila je bila v istini prazna in nihče se jima ni zoperstavil.
Grant je najel prvo avtotakso, ki se je Deliala mimo in odpeljal Elizo v
sanatorij, ki leži na jugu Los Angele« sa, četrt ure izven mesta ob morski obali, sredi krasnega parka. Posestnif« sanatorija, slaven živčni zdravnik, dr. Peterson je bil oče enega njegovih so. šolcev in njegov stari znanec. Zato je Granta in njegovo zaročenko z vese-Ucm sprejel v svoj sanatorij in jima da odkazati dve veliki sobi z razglcduiT na morje, kljub pozni uri, ob kateri m: prišla. Eliza je dobila tečno večerjo, kajti dva dni že ni ničesar jedla, če Grant ne bi bil prišel, bi bila morala \ svoji sobi lakote poginiti, kajti okno U bilo zastrto z močnim jeklenim omrežjem, vrata z železom vlita in zaklenjena. Večkrat na dan je bila klicala "na pomoč in razbijala po vratih, ker ji nihče ni bil več prinašal hrane, toda zaman. Zato je onemogla in se najbrž ne bi prebudila več, ako ne bi je bil rešil Grant.
Bila je silno trudna in takoj je šla spat. Grant je stanoval v sobi poleg njs in vrata so vedla iz rtjegove sobe v njeno. To pa radi varnosti, ker se je bal, da bi Pool morda Ie še enkrat ho-tel odvesti dekle. Morda je ni bil pustil v hiši, da tam pogine, temveč, da jo pride še isti dan iskat kdo od niegove tolpe.
Zato se je Grant, predno je zapustil Elizino sobo, dobro prepričal, da so njena vrata zaklenjena in z zapahom zaprta. Potem je vrata v svojo sobo samo priprl, si sezul čevlje in nataknil pripravljene copate, da je ne bi motil v prepotrebnem spanju. Nato je šel sedet na bslkon svoje sobe, da razmišlja o položaju. Prižgal je svojo pipico in gledal na morje, s katereza ie vela sveža hladilna sapica.
Stev. 1Ö2
•SLOVENSKI NARODA ^ ?2. julij* 1926.
Stran 3.
Dnevne vesti.
Iz Celja.
V Ljubljani, dne
*- 0 rumunski princezinji Ileani, svakinji našega kralja, so prinašali inozemski listi, na čelu jim revolverska dunajska >Stunde c, razne senra cij ona lne vesti. Vedeli so povedati, da se je prmcezinja ustrelila, drugi pa, da ee je samo poskušala in se pri tem nevarno ranila. Najboljši demanti vseh teh aiarmantniri senzacij je dejstvo, da se prin-cezinja lleana £ svojo materjo kraljico Marijo nahaja čila in zdrava na Bledu na obisku pri našem kraljevskem paru.
— General Bodrero v poplavljenih krajih. Italijanski poslanik general bodrero je obiskal poplavljene kraje okoli Apatina in se včeraj povrnil v Beograd.
— Izpremembe v sarajevskem muzeju. Za direktorja sarajevskega Narodnega muzeja ie nanovo postavljen dr. Boža N i k o-lajevič, dosedanji direktor Curčič pa bo najbrž postavljen za direktorja kaki sarajevski gimnaziji ali pa se vrne na položaj glavnega kustosa muzeja. S tem bo likvidirana dolgotrajna kriza na sarajevskem mu-3€ju, ki je euen najboljših v naši državi.
— Za činovnike - invalide. Predstavnici Invalidnega udruženja so posetili finančnega ministra dr. Ninka Perica in zahtevali, naj se činovnikom - invalidom izplača dcklada, ki je določena za činovnike, ki so služoovali v Južni Srbiji. Finančni minister je obljuoil, da bo te doklade čimprej izplačal.
— Časten poziv slikarju Bužanu. Znani hrvatski siilcar Joso Bužan je prejel te dni od kraljevega adjutanta, generala Madžiča, pismo, v katerem mu v kraljevem imenu naroča, naj priae tekom tega tedna na ßied, Kjer bo portretiral kralja in kraljico.
— Priprave za pravniški kongres v Ljubljani. V Slovenijo je dospel g. Zlata-novič, tajnik odbora za pripravo letošnjega kongresa pravnikov, ki se vrši od 9. do 11. scptemora v Ljubljani. Gospod Zlatanovič 19 stopU v zvezo s predstavniki slovenskih pripravljalnih odborov. Sodeč po dosedanjih prijavah, bo letošnji pravniški kongres največji od vse dosedanjih.
— Čehoslovaška deca na našem Primaria. Pred dnevi je dospela v Split prva skupina dece iz Cehoslovaške, da preživi poletje na našem Primorju.
— Važno za izseljence f Ameriko! S 1. julijem je nastopilo v Zedinjenih državah novo tiskamo leto in bodo od tega dne dalje izdajale ameriške oblasli odnosno konzulati priseljeniške \ize ža na račui kvote tega leta. .Na Jugoslavijo odpade mesečno največ 67 vizumov. Ljudje, ki so si pridobili tak vizum, imajo potem še štiri mesece časa za vkrcanje, sicer pa vizum zastari. Polovica vseh \iz je rezerviranih za one, ki imajo po tozadevnih določbah prednost pri naselitvi. V minulem letu Jugoslavija ni povsem izčrpala svojo kvote. Pregled priseljencev se v nekaterih državah že vrši v inozemstvu, kar ima to prednost, da se takim izseljencem pri izkrcanju v Ameriki ne dela nobenih težkoč. Med Jugoslavijo in Zedinjenimi državami žal tozadevne pogodbe se ni. Kadi tega se cesto zgodi, da so naši priseljenci pri zdravniškem pregledu v ameriških lukah zavrnjeni ,radi česar trpe seveda občutno škodo, ker so bili vsi izdatki za vizum in potovanje zaman.
— NoTinar Anton Ekar izgnan iz Italije.
Znani slovenski novinar g. Anton Ekar, ki je živel že 20 let v Trstu in bil zadnja leta dopisnik raznih jugoslovenskih listov, je bil, kakor nam iz Trsrta poročajo, v soboto izgnan iz Trsta in sploh iz Italije z naročilom, da se ne sme več povrniti. Pri tem pa italijanska vlada in zlasti italijanski vladni krogi vedno znova poudarjajo potrebo, da dobi Trsi čim tesnejše stike 8 svojim zaledjem, v katerega spada tudi Slovenija . • .
— Cez 65 let zopet v Beogradu. Te dni
se je sprehajal po beograjskih ulicah častitljiv starček in si je ogledoval mesto. Začuden je zmajeval z glavo ob pogledu na velike modeme stavbe. Od njegovih spremi'* 3-valcev se je doznalo, da je mož pred 65 leti zapustil Beograd kot mladenič ter se kot prostovoljec podal v boje zoper Turke. Vse od takrat pa do danes Beograda ni več videl. Zato je povsem razumljivo, da nikakor ni mogel verjeti, da je to res oni Beograd, ki ga je pred 65 leti zapustil.
— Smrtna kosa. V ljubljanski bolnici je danes opoldne umrl g. Franc Pleterski, z dušo in telesom Sokol in narodnjak, ugleden ljubljanski trgovec. Umrl je na poškodbah, ki jih je dobil pri nesreči v nedeljo, ko ga je v ljubljanski okolici povozil nepreviden voznik. Pokojnikovo tragično in mnogo prezgodnjo smrt bodo iskreno obžalovali številni njegovi prijatelji in znanci, med katerimi je bil splošno priljubljen. Čas pogreba se še objavi. — V Novem mestu je v soboto umrla v lepi starosti 73 let ga. Idarija Korent p d. Česnova iz Lukovice pri Brdu, mati restavraterja v Unionu. Njen pogreb je v ponedeljek pokazal, da si je znala tudi v Novem mestu, kjer je zadnji čas bivala, pridobiti sploSne simpatije. Pokojnikoma blag spomin, preostalim naše so-žalie!
— ?tI!steriiozni umor blagajnika Reich-
kerzerja je še vedno nepojasnjen. Vse ose-De. ki so bile doslej osumljene soudeležbe na umoru, so dokazale svojo nedolžnost iu bile zopet izpuščene. Te dni le posebna komisija zagrebške železniške direkcije po na-redbi generalne direkcije državnih železnic Pregledala blagajno ter ugotovila ogromen primanjkljaj v znesku 950.000 dinarjev. Do-gnano je. da je Reichherzer posojal večje zneske svojim prijateljem. Domneva se, da je denar jemal iz železniške blagajne. Ker cedaj pred odhodom na dopust denarja nI mogel vrnit!, se vedno bolj pojavlja sum, da je izvršil samomor.
— Obsojena babica. Zagrebško sodišče je obsodilo babico Vekoslavo Kolar na eno leto težke ječer, in sicer radi abortov, ki jih j s delala svojim klijentkam. Mestni fizikat je odvzel Kolarjevi dir>lomo in ji vsdno urenovedal nrakso.
21. julija 1926.
— Neprevidno   ravnanje z orožjem.
Preteklo nedeljo je posestnika sin Franc Tomažič v neki gostilni pri Sv. Marjeti nižje Ptuja razkazoval svoj samokres. Pri tem pa je ravnal tako neprevidno, da se je sprožil strel in je krogla zadela v bližini sedečo Lizo Podplatnlkovo iz Ošluševc. Li-za je morala iskati zdravniške pomoči.
_ Dvojni samomor t Zagreba. Včeraj
ponoči sta izvršila v Zagrebu samomor 20-letni mizarski pomočnik Ivan Devčič in 20-letna prodajalka Marija Fein. Oba sta že dlje časa imela ljubavno razmerje. Marija Fein je v zadnjem času izgubila svojo službo ter ee je udinjala kot natakarica v neki gostilni, kjer pa so zelo slabo postopali z njo. Radi tega je sklenila, da si konča življenje ter je k temu nagovorila tudi svojega ljubimca. V nedeljo in ponedeljek sta popivala v neki okoliški gostilni ter sta se šele v ponedeljek krc^ polnoči vrnila domov, kjer sta nato skupno izvršila samomor. Oba sta izpila večjo količino očetove kisline, DevčiČ pa si je še razen tega zadal z nožem več globokih ubodljajev v prša. V nezavestnem stanju so oba prepeljali v bolnico, kjer je Devčič kmalu nato umrl, Marija Fein pa se še bori s smrtjo.
— Z Rečice ob Paki nam pišejo: 25. julija se vrši pri nas slavnostno odkritje vojnega spomenika, veliko zborovanje bivših vojakov ter velika vojna igra na prostem. Spored je razviden s plakatov, polovična vožnja povsod dovoljena. Pridite vsi, vsa društva, vsi bivši vojaki, da počastite spomin 63 v svetovni vojni padlih vojnih žrtev naše občine. 707n
BUSTER
naiboljši komik sveta pride te dni v svoji najboljši burki
„tlovfck, ki se nikoli ne smele"
KEATON
i*
Iz Ljubljane
—lj Stavbna dovoljenja so zadnji čas dobili: V. Engelman in Matija Močnik za visokopritlični hiši v Spodniji Šiški; inž. Gv. Gulič in Minka Pestotnik za zgradbo enonadstropne dvoružinske hiše v Murni-kovi ulici; Alojzij Cernič za zgradbo visoko-pritlične hiše v Orlovi ulici; Trnovski prosvetni dom za zgradbo Društvenega doma v Korunovi ulici. — Na Sv. Petra cesti št. 11 in 13 se izvršujejo adaptacijska dela za trgovske lokale. V hiši št. 34 na Celovški cesti se bosta dve sobi adaptirali za poštni urad 7; ta dva lokala ie najela poštna direkcija. Na Kongresnem trgu so prenovili fasado ogelne hiše št. 1; Sodno in Dalmatinovo ulico pridno razkopavajo radi asfaltiranja.
—lj Sava In Sora sta od sobote do ponedeljka padli za 80 cm, Ljubljanica pa (na Špici v Prulah) v zadnjih 48 urah za 70 cm, vendar je pa voda povsod še kalna.
—H Pometanje po parkih in drevoredih.
Poročajo nam: To pometanje se opravlja zadnji čas v dopoldanskih in popoldanskih urah baš ob času, ko je največ ljudi po njih, tako da morajo požirati tam prah in si prašiti obleko. To pometanje naj se opravlja zgodaj zjutraj ali pa med opoldanskim odmorom.
—Ij Huda ploha je včeraj ponoči divjala nad Ljubljano in okolico. Ze dopoldne je postalo silno soparno, popoldne pa je zavladala malone neznosna soparica. Proti večeru so se začeli nad mestom zgrinjati temni oblaki, okrog polnoči pa se je zlila ploha in je teklo z neba kot lz škafa. Vmes je bliskalo in treskalo, da je bilo strah. Ploha je trajala dobre pol ure, nakar je malo prenehalo, proti 2. uri zjutraj pa je zopet začelo močno deževati. Danes ie nebo jasno in solnčno, kakor da sploh ne ve, kaj je dež...
—lj Prodaja tovornega avtomobila. Direkcija plena v Beogradu ie odredila prodajo tovornega štiricilinderskega 35 HP avtomobila znamke vRaba« s popolno karoserijo in v poštev prihajajočim orodjem. Interesenti si avtomobil lahko ogledajo med uradnimi urami pri ravnateljstvu jetnišnice v tukajšnji justični palači. Kolekovane ponudbe z navedbo ponudenega zneska je vložiti do incl. 28.» julija 1926 pri mestnem gospodarskem uradu, Mestni trg št. 27/1.
—Ij Zahvala. Za Dom slepih otrok se je nabralo na velesejmu 2546.80 Din. Stroškov je imelo društvo 246 Din, čistega dobička pa 2300.80 Din. Iskrena hvala vsem dobrotnikom. — Odbor »Dobrodelnosti-.
—lj Pri davčnem uradu za mesto Ljubljana se bo vršilo dne 23. in 24. t, m. Čiščenje uradnih prostorov. Sprejemale se bodo stranke le v nujnih zadevah.
'—-Ij Vidovičev klub v Ljubljani poživlja nujno vse člane na članski sestanek, ki se bo vršil v Četrtek dne 22 t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih »Bratstva« v Narodnem domu, pritličje, desno. Dnevni red: Protest proti predpisom davka Vidovičevi šoli kot vzgojni instituciji. Poživljamo vse Člane, da se polnoštevilno udeleže tega važnega in za naš pokret odločilnega sestanka. Tajnik.
—li Vlom na dolenjskem kolodvoru. V noči na nedeljo se ie neznan zlikovec uti-hctapil v pisarno na dolenjskem kolodvoru ter v ugodnem trenotku odnesel okrog 40 kilogramov težko ročno blagajno, vredno kakih 300 dinarjev. Tat je menil, da nosi seboj ogromen zaklad in ni slutil, da se neznansko vara. Ko je pozneje na varnem, morda v gozdu ali na polju blagajno razbil in jo odprl, je bržkone prav srdito zaklel, kaiti blagajna u» hi La tsonolnoma nrazu?
—c Deco na morje. Druga partija dece, katero pošlje Kolo jugoslov. sester v Celju v Aleksandrovo na Krku, odpotuje pod vodstvom gdč. Zupančičeve 30. julija, za dobo treh tednov. Prijave še sprejema gospa J e r i n, Vrazov trg, od nedeljo dalje pa tudi gdč. Zupančič, Gregorčičeva u. 5/2.
—c Gasilski dan priredi v nedeljo dne 1. avgusta celjska požarna bramba. Dopoldne bo cvetlični dan ter javne gasilske vaje, popoldne sprevod in ljudska veselica v Gozdni restavraciji. Cisti dobiček dneva je namenjen za novo avtobrizgalno.
—c Kopališča ob Savinji so zadnje dni radi lepega solnčnega vremena oživela. Vse hiti v bistre savinjske valove, da nadomesti ono, kar je odvzelo dolgo brezobzirno deževje. Voda ima 16 do 19 stopinj.
—c Dva aeroplana z belim križem sta se pojavila v torek okrog tričetrt na 9. uro zjutraj nad Celjem. Plula sta zelo nizko. Za Celje so aeroplani redkost, zato so bile ulice hipoma polne občudovalcev. Aeroplana sta odplula v smeri čez Jožefov hrib.
—c Tedenski izkaz mestne klavnice. V
tednu od 12. do 18. julija se je zaklalo: 16 volov, 17 krav, 2 telici, 35 telet in 27 svinj. — Uvozilo se je: 344 kg govedine, 1140 kg teletine in 352 kg svinjine.
Gospodarstvo
Žitni trg
(Tedensko   poročilo   novosadske blagovne borze.)
Neprestano deževno vreme in velike poplave so vpHvale tudi na žitni trg. Cene so začele skakati. Poleg velike škode, ki so jo povzročile poplave, je pričakovati, da bo nova pšenica tudi po kakovosti slabša. Po poplavah povzročena škoda ne bo pro-centualno glede na celokupno žetev posebno velika. Vendar pa je že zdaj ponudba stare in nove pšenice minimalna, dočim je povpraševanje zelo veliko. Domača potreba bo letos znatno večja, ker je v poplavljenih krajih mnogo večjih mlinov, ki bodo morali kupovati žito v Back! in Banatu. Na inozemskih tržiščih je bil promet z našim žitom slab, ker so cene poskočile. Koruza se je pretekli teden znova podražila in sicer za 15 para vagonsko in za 7 do 10 para blago v rekah. Razpoložljivo blago na rekah gre večinoma v Brod In Sisek. Cene na Dunaju, v Bratislavi in Pa-savi so znatno nižje kot cene za domačo potrebo. Ponudba je bila ves teden zelo slaba. Za relacijo Dunaj je šlo poleg našega tudi nekaj rumunskega blaga, ki notira 144 šilingov eks Dunaj. Promet na novosadski borzi je znova padel. Znašal je 170 vagonov.
Stara pšenica je notirala ves teden 310 do 312-50 brez ponudbe. Kupčij je bilo nekaj začetkom tedna. Povpraševali so domači mlini. Nova pšenica je notirala za julij 265, za avgust 252.50—265, za avgust-september 260, koncem tedna za julij 272.50 — 275, za avgust 270, avgust - september 270 brez ponudbe. Povpraševali so mlini. Ako ne bo več nalivov, je pričakovati ta teden večjih ponudb in nižjih cen.
Koruza bačka vagonsko blago je poskočilo od 185 na 200, blago na rekah od 180 na 192.50 brez ponudbe. Blago gre večinoma v domače kraje. V inozemstvo gredo samo neznatne količine natovorjenega blaga. Dunaj notira 120 Kč. Moka zaključki 500 do 510. Na razpolago je samo fina moka 0 in Ogg, dočim druge moke ni, ker mlini ne delajo. Povpraševanje je veliko.
Otrobi bački zaključek po 127-50, ba-natski in bosanski po 120. Zaloge v mlinih so minimalne. Povpraševanje veliko, ponudba slaba. Za september - oktober - november - decemöer kupčije po 107.50. Fižol bački po vzorcu 165, povpraševanje veliko brez ponudbe. Novo blago povpraševanje po 200 ali z \Tečami po 215—220 brez ponudbe. Fižol bo letos po kakovosti zelo dober. Oves In Ječmen brez prometa. Ječmen notira 155—165, oves 150—155 brez ponudbe.
—g Spremembe v železniški tarifi. Pro* metno ministrstvo pripravlja važne spre* membe v železniški tarifi. Postavke za no* tranjo tarifo bodo zvišane, za zunanjo pa znižane. Znatno bodo znižane postavke za izvoz preko naših pristanišč Pristanišča Gruž, Metkovič* in Zelenika dobe posebne olajšave, da se razvije promet v Bosni.
—g Nov rudnik. V bližini Kruševca so našli že pred meseci nov bakreni rudnik. Pravico eksploatacije je dobila domača tvrdka Krstič & Nikolič. Uradna analiza je ugotovila, da je v rudi 16 odstotkov čistega bakra.
—g Delnice Dreherjeve pivovarne na* prodaj? Delnice znanega koncema Vereinigte Brauereien Schwechat, St. Marx*Sim* mering-Dreker, Mauthner Meichl A. G. bo* do baje v kratkem prodane. Po tragični smrti najmlajšega Dreherjevega potomca je postalo vprašanje prodaje delnic zelo aktu* alno. Za ta koncem se zanimajo razne ino* zemske finančne skupine, posebno nemške. Baje so si dunajske banke že z&sigurale pr* venstvo.
—g Tržne cena v sremski oblasti. Na sejmih v sremski oblasti so notirali od 9. do 16. julija voli 6—8 Din, biki 5—7, krave 5—6.50, telice 5—7, telet* 10—11, pra* šiči debeli 10—11, mršavi 10—12, vse kilogram živa teža; konji 1000-^5000, drobnica 120—150 Din komad.
ca Promet med Jugoslavije in Avstrijo. Z
današnjim dnem stopa v veljavo nova tarifa za direktno odpravljanje potnikov, prtljage in ekspresneg-a' blaga med jugoslovanskimi in avstrijskimi postajami in v tranzitnem prometu preko Madžarske. Ta tarifa obsega kot novost poleg postavk za potnike in prtljago tudi cene za prevoz ekspresnega blaga. Za madžarski del proge se bodo do nadaljnega pobirale pristojbine iz tarifne serije <V*. Z današnjim dnem preneha velj*>^r:nr»=* t^Iäxtu-tke tarife od 15. iulija 1924,
Iz pestre kronike naših krajev
Verski boli v Karlovcu. — Tragična usoda simpatičnega uradnika- — Trgovina z dekleti v Subotici. — Prva muslimanska babica. — Dečja frizura in poplave- — Razkrit umor v Prek-
murju*
Tuen Karlovac ima te dni svojo senzacijo. Rimska cerkev je v hudem strahu za svoje ovčice in povsod pobija starokatoliško cerkev, ki pa baš radi tega vedno bolj pridobiva na članih. Minulo nedeljo se je vršila v starokatoliški cerkvi neka svečanost, pri kateri je sodeloval tudi zbor pevskega društva »Nada«. To pa je katoliškega mestnega župnika gvardijana Gjuro Benčetiča tako ogor-čilo, da je v svoji cerkvi ostro napadel pevce, predsedniku društva pa je poslal dopis, v katerem mu sporoča, da je vernike opozoril na težko pregreho društva ter da je celokupni društveni odbor z vsemi sodelujočimi člani izobčen iz katoliške cerkve. Društvo toliko časa ne more sodelovati več pri nobeni svečanosti v cerkvi ali pri kakem pogrebu, dokler ne stori pokore.
Zadeva je naravno zbudila v Karlovcu veliko seuzacijo, pa tudi mnogo smeha na račun gorečega gvardijana. Predsednik >Nade< je namreč poslal ča-stitemu gvardijanu odgovor, v katerem naglasa, da pripadajo društvu pripadniki raznih konfesij, katerim društvo vedno enako izkazuje zadnjo čast pri pogrebu. Nadalje pa vprašuje gvardijana, ali so s tem izključeni iz katoliške cerkve tudi oni ljudje, katere je gvardijan sam poslal v starokatoliško cerkev špi-jonirata, nadalje ali bo izobčen tudi židovski kontor, ki še sedaj vodi cerkveno petje v katoliški samostanski cerkvi. Predsednik zahteva od gvardijana, da storjeno krivico takoj popravi, sicer bo društvo izvajalo najenergičnejše konse-kvence.
Kak uspeh bo imelo to pismo, doslej še ni znano. Domneva pa se. da je vzrok gvardijanove jeze v tem, da je zborovodja »Nade« starokatoliški župnik, ki je bil prej — gvardijan karlovškega samostana, torej prednik gvardijana Benčetiča. Na ljudstvo korak g. gvardijana ni imel nobenega vpliva. Posledica bo k večjemu ta, da bo radi gvardijanove verske nestrpnosti prestopilo še več ljudi v starokatoliško cerkev.
V Tetovu je bil uslužben kot blagajnik tamošnje šumske uprave neki Alek-sa Popovič, znan kot pošten uradnik in dober družabnik, ki je bil pri vseh priljubljen. Pred par dnevi pa je začel pripovedovati svojim prijateljem in znancem razne Čudne, neverjetne stvari. Sprva so mislili, da se šali, pozneje pa so z obžalovanjem spoznali, da se mu le omračil um. Tako je govoril, da gre v Beograd, kjer bo zgradil 60 velikih palač. Denar si je prihranil, ker je od šumske uprave dobival letno po tisoče hva-tov drv. ki jih je prodajal. Neprestano je govoril tudi o svoji 4letni hčerki, ki je pred dvema letoma umrla, češ da se je odpeljala čez sedem morja in da se kmalu vrne k njemu. V spremstvu žene je nato res odpotoval v Beograd, kjer so ga spravili v umobolnico. Slučaj je med prebivalstvom izzval globoko sočutje z nesrečnim uradnikom. —
Pred par dnevi je izginila iz Sente 161etna hčerka tamošnjega bogatega obrtnika Julka Matek. Istega dne pa, ko je deklica izginila, je prišlo na njen naslov pismo, v katerem ji neka Maca piše, naj čim prej pride v Subotico. kjer jo čakajo lepi možje in mnogo vesella. V pismu ji neznana prijateljica še zabl-
čuje, naj si na vsak način oskrbi dokumente in naj pred vsem gleda na to. da bo v dokumentih označeno njeno rojstno leto tako, da bo stara 17 in ne 16 let, ker sicer pade vse v vodo. H koncu ji še pravi, da bo imela prijetno življenje, kakršnega si niti zamisliti ne more. Starši, ki so pismo odprli, so ga tako] predali policiji, ki je uvedla preiskavo. Že po par dneh se je ugotovilo, da je bilo mlado dekle odvedeno v neko javno hišo v Subotici. Policija je pobeglo dekle, ki se je med tem že spoznalo z življenjem v javni hiši, aretirala in privedla nazaj k staršem. Preiskava je dognala, da je dekle zavedla lastnica javne hise, dotično pismo pa je pisala neka prostitutka na povelje lastnice. Tekom preiskave so odkrili več stvari, ki utemeljujejo sum, da je bila v Subotici organizirana spretna družba, ki je pod raznimi pretvezami izvabljala mlada lepa dekleta v javne hiše. Vse osumljence so zaprli. —
Bosna in Hercegovina sta te dni dobili prvo diplomirano babico-musli-manko. Muslimanke so bile doslej radi določil svoje vere izločene od izvrševanja kakršnilikoli poklicev. Modernizacija azijske Turčije po Kemal paši pa je v, gotovi meri prešla tudi na naše muslimane, ki so sicer po večini še vsi zelo ortodoksni. Te dni je položila v Beogradu babiški izpit Kalbanta Emina, ki je tako postala prva in doslej edino diplomirana muslimanska babica v Bosni in Hercegovini in menda sploh v celi državi. —
Vprašanje podpore poplavljencev se povsod živahno komentira, zlasti pa. med državnim uradništvom. na katerega namerava vlada zvaliti precejšnja bremena v korist fondu za podporo poplavljenim krajem. Uradništvo samo stoji na stališču, da je treba breme propor-cijonanalno in dohodkom posameznikom sorazmerno razdeliti na vse državljane. Ta predlog je brez dvoma povsem upravičen. Slišijo pa se tudi razni drugi predlogi. Nekateri se zavzemajo za visoko obdačenje vseh luksuznih predmetov, pijač, prireditev itd. Nekateri se celo ogrevajo za obdačenje dečjih frizur in kratkih kril, češ naj tudi ženske za svoje modne kaprice nekaj žrtvujejo. —
V decembru lanskega leta je v Do-manjševcih v Prekmurju nenadoma izginila 24letna posestnikova hči Terezija Sauce. Dekle, ki je bilo nekoliko duševno zaostalo, je odneslo z doma tudi večjo vsoto denarja. Vse iskanje in zasledovanje je takrat ostalo brezuspešno. Te dni pa je neki finančni paznik lovil rake v potoku Krka, ki teče nedaleč od hiše posestnika Šauca. Pri tem je naletel na človeško okostje. O nenavadni najdbi je takoj obvestil orožništvo, ki je uvedlo preiskavo. Našli so tudi dve naglavni ruti in predpasnik, katere so starši izginulega dekleta spoznali kot njeno last. Vse kaže na to, da jc bil nad dekletom izvršen zločin in da je bilo najbrž ubito. Storilstva je osumljen njen prejšnji Ijubček, posestniški sin Fercncz Pörs, doma iz sosedne vasi. ki je bil aretiran in oddan v zapore okrožnega sodišča v Alariboru. Pörs odločno zanika vsako krivdo in tudi zavrača domnevo, da je imel s slaboumnim dekletom kako Ijubavno razmerje. —
Iz Maribora
—m Občni zbor »Tiskovne zaloibe«. Dne 25. julija t. 1. se vrši v mali dvorani Narodnega dorna v Mariboru redni občni zbor Tiskovne založbe r. z. z o. z. v Mariboru z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 10. dopoldne. — Predsednik: Z o r k o.
—m Tlakovanie Einspielerjeve ceste se vleče sedaj že nekaj let sem. Po dolgem moledovanju je mestna občina končno izsilila od generalne direkcije carin nakazilo pri mariborski carinami nabrane kaldrmi-ne. Toda vsota ni bila nakazana mestni občini, temveč gradbenemu odseku velikega župana z nalogom, da po od občine predloženem in od direkcije odobrenem načrtu izvede tlakovanje ulic, ki vodijo k carinarnici. Predvsem pride v poštev Einspieler-jeva ulica, ki je res že v desolatnem stanju. Toda vršili sta se dve licitaciji za oddajo teh del, a doslej brezuspešno. Podjetniki, ki so morah po dosedanjih izkušnjah po cela leta čakati na izplačilo za državne dobave, se takih del in dobav sedaj že izogibijejo. Te -dni se bo vršila tretja licitacija, a je malo izleda, da bi se končala uspešno, Brez dvoma pa je, da bi bila vsa dela v okrilju mestne občine že davno izvedena, ako bi se bil denar nakazal direktno občini, kar bi bilo edino pravilno.
—m Zopet avtomobilska nesreča v Studencih, V Studencih pri Mariboru se kaj rade dogajajo avtomobilske nesreče. Krivdo je pripisovati tako avtomobilistom samim, ki ne upoštevajo cestno - policijskih predpisov in divjajo po obljudenih cestah, kakor tudi prebivalstvu, zlasti pa staršem, ki cesto puščajo male otroke brez nadzorstva, na cesto. V ponedeljek zvečer je neki avto povozil 61etno hčerko železničarja Ogrize-ka. Otrok se je hotel v zadnjem hipu umakniti s ceste, a je pri tem skočil naravnost pod kolesa. K sreči so poškodbe lažjega značaja.
—m Več previdnosti pr! kopanju. Pri
nas je že od nekdaj razpasena navada, da se ljudje, zlasti pa mladina, koplje ^a prepovedanih in nevarnih mestih. Vsako leto se radi tega pripeti mnogo nesreč. Mariborska policija je zato izdala razglas, v katerem obvešča občinstvo* da bo ysako
kopanje na prepovedanih mestih strogo kaznovala. To se nanaša tudi na privatnike, ki imajo ob Dravi zemljišča, ki pa za io mesto nimajo posebnega kopalnega dovoljenja od policije.
Pros ve ta
Z mariborskega gledališča. Dosedanji večletni taktični intendant, ki pa je bil formelno še vedno komisar železniške obmejne policije na dopustu, g. dr. Radovan B r e n č i č, je imenovan definitivno za upravnika mariborskega gledališča. — Gledališka uprava nam pošilja pojasnilo glede angažmana dosedanjega ravnatelja drame g. Valo B r a t i n e in pravi, da mu je bil angažma tudi za bodočo sezono ponuden, vendar s to razliko, da bi fukcijoniral le kot igralec, režiser in inscenator, dočim se ravnateljsko mesto drame opusti in prenese vodstvo drame na režiserski kolegij. Gospod Bratina je to ponudbo odklonil in kon* trakta ni podpisal.
Patlera v Dalmaciji. Naš znani operni pevec Tino Patiera, ki uživa glas najboljšega tenorja v Srednji Evropi in ki je v prošli sezoni z izvrstnim uspehom gostoval na Dunaju in v Pragi, je dopotoval v Dalmacijo, da v rodnem kraju preživi počitnice. Tekom prihodnje sezone bo Patiera gostoval v Berlinu in Draždanih.
Smrt iusoslovenskega glasbenika v Ameriki. V Newyorku je v iuniju umrl Louis Svečenski, rodom iz Osljeka, eden prvih glasbenikov Združenih drŽ2\\ Študiral ie na zagrebškem konservatoriju pod Ivanom Zajcem in nato odšel kot violinist v svet. Pridružil se je v Ameriki slovitemu Kneis-lovemu kvartetu, ki je igral izvanredno veliko vlogo v amerišk. glasbenem življenju. Zadnja leta je bil profesor na najodllčnejši glasbeni šoli. Umrl je v starosti 64 let.
Lit o grafika mapa Dubrovnika. Akademski slikar J. Plančič, absolvent umetniške akademije v Zagrebu, je izdelal litografsko mapo mesta Dubrovnika. Zbirka obsega najlepše točke mesta in je sestavljena t posebnim ozirom na znamenito dubrovnii>~ tekturQ,
«5EOVENSKI  NAROD* dne 22. julija 1926.
rit
\nrCTmnr^^ ■ ■ ■,, u ■ n » ■ ■ u ■ ■ ■ a ■ a ■ u h ■ ■ ■ ■ ■ u p ■ p
Veliki pustolovnf,   senzaci jone'ni in do skrajnosti  napoti film
^Maščevanje zavrnjenega snubača"
jc dosegel pri vseh včerajšnjih predstavah veliki uspeh in splošno odobravanje. Razven izvrstnih in osobito lepih igralcev nastopa v eni  glasnih vlog, čudoviti pes
volčjak, svetovnoznani in priljubljeni
/ / RIN-TIN-TIN / /
Napeto zanimiva vsebina. Krasni naravni posnetki. Sijajna igra čudovitega Rin-Tin Tina Predstave se vrie točno ob: 4.v pol 6., pol 8. In 9. —
PrvovTstnI umetniški orkester svira pri vseh predstavah. 5531a
ELITNI KINO MATICA, največji kino v Sloveniji. — Telefon 124. Izvrstna  ventilacija  —  Sredina mesta —  Iz rstna ventilacija.
immnnnnnnnr^^ u n n u i innnnnnnnnnni | vjj p inrHTnnnnf-|
To in
Bančna afera v Bratislavi
Poročali smo že o veliki poneverbi ,v Slovaški kreditni banki v Bratislavi, G jo je spravil Prokurist Siegfried Roth tta rob propada. Ta afera bo imela za ioanko zelo neprijetne posledice. Zdaj ne igre toliko za prokurista samega in njegove borzne špekulacije, kolikor za »vprašanje, je-li Roth vodil nedovoljene devizne kupčije z vednostjo bančne .uprave. Finančno ministrstvo lahko točno ugotovi, kakšne so bile devizne kupčije te banke za časa rapidnega padanja madžarske krone. Treba bo tudi ugoto-Iviti. da-li so bile naperjene te devizne kupčije proti interesom češkoslovaške ^emisijske banke. Verjetno je, da je Slovaška kreditna banka namenoma špekulirala z devizami v prid madžarski emisijski banki v Budimpešti.
Uprava Slovaške kreditne banke je poslala v petek generalnega ravnatelja in edinega slovaškega ravnatelja banke v vsa uredništva bratislavskih dnevnikov. O čem se je povodom teh posetov govorilo, ni znano. Pač pa je značilno, da so priobčili vsi bratislavski listi v petek dolga poročila o zagonetnem begu prokurista Rötha, dočim so v soboto o aferi že molčali. Rothova afera ima važno finančno ozadje, kar priča tudi nenadni povratek predsednika upravnega .^veta omenjene banke, bivšega ministra Fedorju Houdeka, ki je v zvezi z mal-.verzacijami v banki prekinil svoj dopust in se takoj podal v Bratislavo.
Praški zletni homor
Med sceno »Kje dom je moj« sc je .lden izmed nastopajočih bojevnikov nenadoma zgrudil na tla. V bližini stoječi [liaraščajnik, čigar naloga je bila pomagati ranjenim ali bolnim, je takoj priskočil in se nagnil nad bojevnika. Ta pa je iz energično kretnjo odklonil njegovo tsaiuaritansko uslugo, rekoč: ;>Pusti me, saj vidiš, da sem mrtev.« — j Neka članica je med prostimi vajami omagala. Takoj je prihitelo sanitetno bsobie in jo položilo na nosilke. Pristopil ie zdravnik, da bolnico preišče in ji nudi prvo pomoč. Toda Sokolica je skočila nre.strašeno z nosilk, in ko jo je začudeni zdravnik vprašal, kaj ji je bilo, da "se je naenkrat zgrudila, mu je odgovorila: »Nič! Med telovadbo se mi je od--pclo krilo in tako sem si morala pomagali iz zadrege z zvijačo, ker brez krila nisem mogla telovaditi.« —
ono
Na nabito polno stransko tribuno se preriva prodajalec limonade in ponuja s kričečim glasom svojo robo. Od zgoraj se začuje glas: »Dajte kozarec vode, samo ne one mastne!* — »Saj ni mastna,« kriči v odgovor prodajalec. — »Kako neki ne, saj jo prodajate po dve kroni!« se odreže žejni gledalec. —
V ambulanco so pripeljali mlado, lepo damo. Sirota je bila vsa bleda in pre-padena. Njen mož ie bil zelo potrt. Ko so gospej mudili prvo pomoč, se je za hip zavedla, nato pa se zopet onesvestila in se začela daviti. Mož je mislil, da žena umira. Zdravnik je vedel da njeno stanje ni tako resno in zato je samo ironično pripomnil: »Prav se ji godi. bo vsaj vedela, da s polnim želodcem ne sme v gnečo.*" Nobeno zdravilo bi ne učinkovalo tako. kakor ta očitek. Dama je bila takoj zdrava. Vstala je in vzkliknila ogorčeno: »Vsega je kriv moj mož, ki me ni pravočasno posvaril.« — »Kaj pa govoriš, Ančka?« je ugovarjal mož, -saj sem te opetovano svaril, da ne smeš toliko jesti, pa me nisi ubogala. Očitala si mi, da ti uiti ob vsesokolskem zletu ne privoščim dobrega kosila.« Toda ta izgovor mu ni nič pomagal in mož je ostal kriv.
Jutranja gimnastika na Eifflovem stolpu
Eifflov stolp v Parizu je privabil že mnogo drznih plezalcev, ki so hoteli splezati po njegovi železni konstrukciji na vrh in pogledati z višine 300 metrov na Pariz. Da taki vratolomni poizkusi niso posebno lahki in varni, je samo ob sebi umevno.
Nedavno je skušal splezati na Eiff s lov stolp neki francoski mesarski po* močnik. Vest o njegovi senzacijonalni gimnastiki so priobčili vsi večji listi in tako je izvedel za to plezalno turo tudi 241etni Wilhelm Christian Hausen iz Kodanja, Mladi Danec je sklenil do* kazati Francozom, da bije tudi v nje* govih prsih junaško srce. V ponede* ljek 11. t. m. zgodaj zjutraj, ko je bil vrh Eifflovega stolpa še v mraku in ko je pokrivala debele traverze jutranja rosa, je prišel Hausen k stolpu, da do* kaže svojo plezalno spretnost.
Spočetka je šlo vse gladko. Paris žani so še spali in tako ni bilo nikogar, ki bi motil drznega plezalca. Naenkrat se je pa pojavil kontrolor, ki je hotel dajati občinstvu vstopnice, in opazil je
v višini 100 metrov neznanega plezal* ca, ki je očividno hotel priti brez vstopnice r>a Eifflov stolp. Kontrolor mu je zaklical. naj se takoj vrne, toda neznanec mu je pokazal jezik in plezal vedno više. Kontrolor jc bil prepričan, da ima opraviti z blaznim akrobatom. Ne da bi dolgo razmišljal, je začel plezati za njim. Plezal je izborno in ker je neznanec v višini 200 metrov poči* val, se mu je kontrolor kmalu tako pri* bližal, da sta lahko govorila. In tako se je pričel med nebom in zemljo po* govor, kakršnega Eifflov stolp šc ni slišal.
Vljudni Francoz je začel razlagati neznancu, da je plezanje na stolp sicer vsega spoštovanja vreden čin, da pa ta gimnastika ni umestna, ker vrne* mirja Parižane, ki še sladko spe. Ne* znanec je smeje odgovarjal v tujem jeziku in plezal dalje, ne da bi se zmenil za kontrolorja. Kontrolor je mor^l hočeš nočeš za njim. Začel je akrobata zmerjati, pa tudi to ni nič pomagalo. Neznanec mu je odgovarjal v enakem tonu. K sreči se nista razumela. Napo* sled je bil kontrolor že blizu neznanca in začel mu je na vse načine prigovar* jati, naj opusti svojo vratolomno gim* nastiko. Dejal je, da je bil tudi frank nekoč denar, zdaj je pa padel tako, da bo kmalu brez vrednosti. Ako bi padel človek z višine 200 metrov, bi ostalo od njega še manj kot od franka. In neznanec se je dal prepričati, da padec z Eifflovega stolpa ni prijeten. Splezala sta s kontrolorjem nazaj v naročje policije, ki je zadevo preiskala in ka* znovala Danca z visoko denarno g!o* bo, češ da Eifflov stolp ni namenjen brezplačni jutranji gimnastiki.
Aeroplanl v zdravniški službi
Mnogi odlični zdravniki si pomagajo že tudi v Evropi z aeroplani, da čini hitreje posetijo pacijenta, seveda ako ta iahko tak zdravniški ogled plača. Manj znana je pa sistematična uporaba aero-planov pri oskrbi bolnikov in ranjencev. Nekateri ameriški zdravniki imajo svoje aeroplane. s katerimi prevažajo bolnike k operaciji v najbližnjo bolnico. V Avstraliji je stopil aeroplan v stalno zdravniško službo, kar je v zvezi s silno redko naseljenostjo prebivalstva v notranjosti Avstralije. Uinljivo je, da je bilo dovažanje zdravil osamljenim kolonistom zelo težavno. Podjetni zdravniki so si pa pomagali z najmodernejšim prometnim sredstvom, in zdaj so te ovire odstranjene.
Neki zdravnik v Darvrinu je razširil svojo prakso na ozemlje, ki je večje kot Anglija, ker leta k pacijentom na ae-roplanu. Ustanovila se je posebna družba za dobavo zdravil pod imenom »Au-stralian Inland Mission-, ki pošilja zdaj z aeroplani tudi zdravnike na dom. Delokrog te družbe sega 300 km naokrog. Da bi zdravniška služba brezhibno poslovala, je napravila družba tudi radio zvezo in uči domačine, kako se ravna z radio-aparati.
V Ameriki ne sme biti odklonjena letalska pomoč v slučaju železniške nesreče ali epidemije. Najbližji Rdeči križ lahko pozove vojaško ali poštno zračno zvezo in takoj ima na razpolago aeroplane. V državi Louisiana so poslali aeroplane z medicinskim osobjem v boj proti strupenim komarjem in mušicam.
Pa tudi v drugih državah so že spoznali, kolikega pomena je aeroplan v službi zdravstvenih  organov in javne
pomoči. Tako je vrsel nedavno v Švici letalec iz aeroplana jesnine turistom, ki so obtičali v snegu. V Nigeriji je ugriznil stekel pes ženo nekega angleškega uradnika. Francoski guverner jo je dal prepeljati z aeroplanom v Paster-jev zavod, k; ie oddaljen skoro 2000 km. Ako bi ne bilo pri rokah aeroplana, bi rabila uboga žena do Pasterjevesa zavoda mesec dni in bi prispela tja že prekasno.
Kralj Boris išos nevesta
Parkrat smo se že bavili s skrivnostnim potovanjem bolgarskega kralja Borisa, ki je nenadoma odpotoval iz Sofije in takrat povzročil razne alarmantne vesti. Te so se izkazale sicer kot neutemeljene, vendar pa še ni znano, zakaj je kralj odpotoval in kje se nahaja. Ve se samo toliko, da potuje po raznih državah Srednje Evrope pod imenom grofa Ruskega. Bil je najprej v Švici in prispel nato v Milan. Ob tej priliki so se italijanski listi obširno bavili s kraljem Borisom in ugibali vse mogoče o namenu njegovega potovanja.
Med drugim trde italijanski listi, da je bolgarski dvor tekom zadnjih let ponovno sondiral teren že pri četi vrsti suverenih in eksteritorijalnili rodbin v Evropi, ki imajo hčerke, primerne za nevesto kralju Borisu. A vse princezinje se baje branijo sprejeti trnjevo krono Bolgarije in se naseliti v Sofiji, kjer so tla še vedno tako vroča in prestol vsaj navidez zelo nesiguren.
Lansko leio se je mudil v Rimu Borisov oče, bivši kralj Ferdinand, ki je hotel zaprositi za svojega sina za roko ene izmed italijanskih kraljevskih prin-cezinj. Predno pa je svojo namero izvršil, je prišlo do znanega atentata v sofijski katedrali. Ferdinand je uvidel, da bi bil čas za snubitev zelo neugoden in je odpotoval iz Rima, ne da bi na dvoru omenil, po kaj je prišel.
Sedaj baje smatra bolgarska vlada, da se je mednarodna pozicija Bolgarije tako ustalila, da bi ga kaka prineezinja treba več bati, da bi kaka prineezinja odbila. Zato je po mnenju bolgarskih listov glavni namen skrivnostnega kraljevega potovanja, da si končno enkrat poišče družico za življenje in da Bolgariji tudi kraljico.
Kdaj k zemlja popolnoma
obljudena ?
Prof. harvardske univerze Edvard East je izdal nedavno knjigo «člove* štvo na raznotju», v kateri navaja naj= novejše statistične podatke o obljude* nosti zemlje. CtloKupno število ljudi na zemlji znaša po njegovih računih 1750 milijonov. Od teh je 710 milijo* nov beloKožcev, 510 miljonov žoltih, 420 milijonov rjavih in 110 milijonov črnih. Prirastek belokožcev, ki jih je Stoddart L 1910 cenil na 530 milijonov, je treba razumeti tako, da šteje East poleg 550 milijonov Evropejcev še 16d milijonov ljudi evropskega porekli ter 60 milijonov prebivalcev prednje Azije in severne Afrike, ne glede na to. da pripada del teh ljudi že mongolski rasi.
East prihaja do zaključka, da se razmnožujejo druge rase razmeroma manj kot belokožci. Po njegovem mne* nju naraste število belokožcev letno za 12 promile, pri drugih rasah pa samo za 2 promile. Manjši prirastek drugih
ötev   102
ras je v veliki meri posledici preoblju» denosti onih delov svet a, kjer so te rase naseljene (Indija, Kitajska), dočim imajo belokožci osobito v Avstraliji fn Ameriki še mnogo prostora. Na podvigi točnih računov je prišel East do zaključka, da znaša maksimalno števi* lo ljudi, ki lahko žive na zemlji 5200 milijonov. East trdi. da bo to btevilo dosežno že čez 100 let. In kaj potem?
Lokomotiva padla z nasipa
V ponedeljek zjutraj je odšel nie» sani vlak z osebnimi in tovornimi v*< I goni iz Banske Bistrice proti Harmanci : na Slovaškem. Ko je bil vlak že nekaj i kilometrov od postaje Banska Bistrica, I je skočila lokomotiva s tira in se pre; j vrnila s tri metre visokega nasipa. Lo* kometiva je potegnila za seboj tudi tri tovorne vagone. Potnikov je bilo v vlalvu 12. K sreči se jim ni nič zgodilo. Lahko so bili ranjeni samo vlakovodja Konka, kurjač Kis in sprevodnik Zen> ko. Vse tri so odpeljali v bolnico v Banski Bistrici.
Vzrok nesreče še ni znan. Najbrž e je bila proga pokvarjena. Železniška uprava domneva, da so bili pragi na dotičnem kraju gnili, tako da so se tračnice pod lokomotivo premaknilo. Promet je bil začasno ustavljen.
X Sove uradniška titulaturc >o dob:!i v Avstriji in stopijo v veljavo s 1. avyu* stom. Naslanjajo se v glavnem na nazive v Nemčiji, deloma pa so pridržani še star] avstrijski termini.
X Krvs\'a rodbinska tragedija v Bers Unit. V enem boljših predmestii Berlina se je te dni odigrala krvava rodbinska dra» ma. Industrijalec J. VVendt se je spri & svojo ženo ter jo v prepiru udaril s palico. 2c* na je zbežala oa uliro ter začela klicati na pomoč. Dva stražnika sta na njeno pri^o^ varjanje udrla v Wendtovo stanovanje. — Nudil »e jima je grozen prizor. Wendt je ležal z bodalem v prsih v mlaki krvi ne* zavesten, poleg njega pa je ležala petletna hčerkica s prestreljeno glavo. Wendt sam je kmalu nato izdihnil.
X Mladostnega, roparskega morilca Oiivot ki je umoril in oropal neko sobarico, dasi je star šele 17 let, so te dni aretirali v Znojmu na avstrijsko-česki meji. Oliva ie po zločinu brez sledu izginil in so ga vec doi zaman iskali.
X Mineralni vrelec v graškem mesl* nem parku. Pri polaganju kanalov v gra* <kem mestnem parku so naleteli delavci v globini 12.6 m na precej močan vrelec mineralne vode. Površna preiskava je do* gnala, da vsebuje voda mnogo železa, sul* tata in karbonata. Uvedena je točna ana* liza vode, obenem pa sc bo navrtalo še na več mestih, da se dožene, ali bi se more* bitna eksploatacija izplačala. Graško pre« bivalstvo kaže za stvar veliko zanimanje in nekateri si že predstavljajo Gradec kot svetovnoznano kopališče in zdravilišče, ka* kor so Karlove Vary ali pa vsaj Rogaška Sla tina.
reklie
E'odpisani tem potom nasoanjam, da nisem plačnica za dolgove, katere bi nare« düa moja hči Pavla Likar in moj vnuk Le j Likar.
Ravno t ako svarim vsakogar, da bi od omenjenih dveh kdo kaj kupd, ker bi bila kupčija  neveljavna,  ter  bi  svojo lastnino zahtevala sodnim potom povrnjeno. VičOGlince, dne 21. julija 1926.
MARIJA LIKAR.
a r v n e trakove,
ogljeni, povoščeni, kopirni papir, hektograf:cni —    —       zav.tki In druge potrebščine      — —
pri   LUD. Ljubljana, Šelenburgova ulica 6
Telefon 980
Perica
proti stalni mesečni plači se išče za parno pralnico. Informacije se dobe do 24. L m. na Miklošičevi cesti 20, soba 233, od 12. do 13 iure, kjer je tudi vložiti pismene [prošnje z zahtevkom plače. 2134
W   Raznašaike pijač
te iščejo za takoj, hotel Štrukelj
!5:SB3HKHHH
Moderno stanovanje
z vsem komfortom, obstoječe iz štirih sob in pntiklin, mirna ega, v sred ni mesta, se oddd s 1. avgustom. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod ,Solnčno/2i22'
IZVRŠUJ t TISKARSKA DELA V VSAKI MNOŽINI IN SICER URADNE TISKOVINE - CENIKE - KUVERTE - RAČUNE - URA-NILNE IN Z ADR. KNJIŽICE - POROČNA NAZNANILA - IN VSA V TISKARSKO STROKO SPADAJOČA DELA OKUSNO JN CENO
Konkurs.
2135
Bolničarska podoficirska škola u Nišu prim če 80 pitomaca 1. oktobra ove godine.
Kandidati treba da ogovaraju ovim uslovima: Da je podanik kraljevine Srba, Hrva:a i Slovenaca; Da nije mladji od 17, a ne starji od 21 godine; Da je svršio najraanje osnovnu školu; Da irna roditeljsko ili starašinsko odobrenje; Da nije žen;en.
Kandidati podnose molbu komandantu bolničarske podoficirske škole u Nišu do 15. septembra o. g., koioj izjavljaju, da pristaju na sve propise o bolničarskoj školi.
Uslovi mogu se videti u konkursu bojnih komanda u službennm vojnom listu u Službenim nov,nama.
Na ovu imaju pravo i vojnici iz kadra. Prijavljeni kandidati moraju Diti 25. sep'embra ove godine kod ove škole u Nišu.
Iz kancelarije bolničarske podof. škole br. 885
od 6. jula 19-6 god.
101-t
KOKS - GEiii
Wcifova 111   Telefon 56
RADIO
aparate in sestavne dele ima v zalogi
FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. i
ji
tL
JugosSovansfea zavarovalna
HÜAÜiLÜBCA
reg. zadr. z neomejeno zavezo v Ljubljani Kralja Petra trg 2 — MškloSčČeva c.
sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun
ter jih
obrestuje najugodneje.
129-T
Objava«
»Pravi pergament papir
za ukuhavanjc voca dobivate najjeftlnlje kod tt.
LAVOSLAV STEINER, ZAGREB
JELAČICEV TRG 25 2087 ||£dvorba solidna, brza i jeftine ciiene. TraŽite ponude.
■
l2&HSS5HBBMS»HKHIlflaaMMI
•vi
ilajših let, dobro trgovsko izobražen ter vešč slovenske nemške korespondence, se išče za večje industrijsko idjetje. Lastnoročne ponudbe s prepisi izpričeval pod >ajno nameščenje 202 28-7" na INTERREKLAM D. D.
Zagreb, Strossmayerova ul. 6. 2117
Ne prosimo milosti!
nego proizvajamo v naši zadrugi najlepše izdelano in najceneje vsakovrstno telesno, medeno in leseno pob štvo. peči, štedilnike, trgovsko in lite ključavnice, eata|iirane tabUoe, otrošne voz čko, ledne omare itd.
največ;e izbere.
Zato, prodno kupite
zahtevajte od nas
ponudbo ali si poglejte naše proizvode v zalogi brez obveze, da kupite.
L P. N. zadruga ratnih invalida,
Zemiin« OlavncskladlM©.
Anton Kobi
Beograd, Kosmajska ul
30.
Podružnice:
Zeraun, Želj. privozna c. 19.
(bvši duvanski magziin).
Občni zbor delničarjev ,Narodne tiskarne"' je skleni: dne 1. junija 1926 zvišati deiniško glavnica Narodne tiskarne" za Din 25.000*— na Din 50.000 — z izdajo novih na ime nika se glasečih delnic, tako da se izda 500 delnic pc Din 50*— nominale. V smislu pravil ima o in sicer prednostno pravico do subsknpeje stari delničarji, vsak delničar za eno staro delnico eno novo dein co ter se določi tečaj za stare delničarje po D n 50*— za novo delnico. Kar bo delnic preostalo, ne da bi jih podp sal1 in prevzeli stari delničarji, dodelile se bodo no*im delničarjem po tečaju Din 50*— za delnico. Stari dem čarj: se po ivljejo, da najkasneje do 15. avgusta t. I. podajo pri upravnem odboru .Narodne tiskarne** v Ljub-ljani svo e pr jave za nove delnice, prlož vši objednem v njihovi posesii se nahajajoče stare dein ce, da se m istih prijava označi. Takisto se pozivljejo k subskripcij onih delnic, katerih ne bodo nrevzeli stari delničarji novi delničarji na kasneje do 15. avgusta t. I.
Na vsako prijavljeno delnico je vplačati odpadajoči znesek D n 50'— najkasneje do 15. avgusta t. I., sicer se priiava pri dodelitvi delnic ne bo vpošteva a.
Dodelitev eventuelno prostih delnic se izvrši v smisli, družbenih pravil potom upravnega odbora
Narodna tiskarna d. d
Vrttiute: Josis ZucančuL «* Za «Narodno tiskarno*; Fran JezezSek. — Za inseratni del lista: Anica Franke. — Vsi v UuMiani