Posamezna številka 6 vinarjev.
stev. 80.	Izven Ljubljane 8 vin.	v Ljubljani, v sredo, 9. aprila 1S13.	Leto XLI.
• • ;■•,••■.: { 1.			
s Velja po pošti: = Za oslo leto naprej . . K 26"— za en meseo „ . • „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 39-— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . ,, 2'— * uprav) prejeman mesečno „ 1*70
~ Sobotna izdaja: =
za celo Uto ....... T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9*— za ostalo Inozemstvo „ 12 —
■■■■ Inserati: ■ ! Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvjkrat .... „ S» „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Perofena oznanila, zahvale, osmrtnic« iti:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
—-— Poslano: enostolpna petitvrsta po 30 t!il
Izhaja vsak dan, lzvsemit na« delje in praznike, ob 5. orl pop.
Redna letna priloga Vozni rad.
MT Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi ulici št. 6. — Račnn poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-liero. Št. 7563. — Dpravnlškega telefona št 188.
Današnja številka obsega 8 stranf. "•C
Še enkrat kanclerjev govor.
Govor nemškega državnega kanclerja je zadovoljil samo nemške šoviniste v Nemčiji in Avstriji, sicer ga pa cel svet obsoja. In res je malokdaj kak svoje odgovornosti zavedajoči se državnik govoril tako neoportunno, kakor jc to storil Bethmann-Holhveg.
Bethmannov govor se mora z več stališč presojati. Najprej z ozirom na notranji položaj v Nemčiji. Nemški parlament ima imperializmu ne preveč naklonjeno večino, kar se je že parkrat pokazalo. Tak parlament pridobiti za nove ogromne žrtve v namene militarizma ni lahka naloga. In zato je kancler naslikal Nemcem panslavističnega vraga na steno, dasi še izdaleka ni tako črn in grozen, kakor ga je on pričaral pred oči v resnici zelo miroljubnega nemškega kmetskega in delavskega ljudstva.
Vendar pa jc za presojo kanclerje-čega govora najbolj merodajen sedanji politični položaj v Evropi. S tega stališča je ta govor naravnost ogrozitev miru in bo duhove bolj razburil, nego tisto takozvano dvoumno vedenje ruske diplomacije. Zakaj vsa Evropa ve, cla je merodajha ruska politika miroljubna in da bo kljub panslavistom po vsej priliki v interesu balkanskih Slovanov samih miroljubna ostala. Ako pa so panslavistične struje res nevarne, jih Bethmannov govor čisto gotovo nc bo oslabil. Take grožnje nc morejo ustrašiti, ampak le k odporu izzvati. Ali ni kancler, dasi je to skušal sproti utajiti, povedal, da je vprašanje iz-prememb na Balkanu vprašanje boja dves ras in da zato odpor trozveze proti aspiracijam Srbije in Črnegore pohaja iz težnje nemštva brez ozira na uatorno in zgodovinsko pravico preprečiti ojačenje slovanstva? Kaj takega povedati v nepravem trenutku pa je, čeprav je samonasebi res, jako neprevidno, Panslavisti dobro vedo, zakaj Črnogorci ne smejo dobiti Skadra, ni pa dobro, da je nemški kancler to tako odkrito povedal, ker je s tem argumente teh ljudi le še okrepil.
Še usodnejši pa, je govor nemškega vodilnega državnika z ozirom na Avstrijo. Naša diplomacija je svoje stališče. glede balkanskega vprašanja utemeljevala. z ozirom na narodnostne pravice Albancev, nemški kancler pa
LISTEK.
Gora Atos. repumiKo menihov.
Potopisna črtica z balkanskega polotoka.
Spisal N. vitez pl. Gutmansthal. —< Poslovenil K. Čik.
(Dalje.)
Sedaj se je šlo predvsem za to, da dospem v Karies, glavno mestece mc-niške republike Atos, da izročim ta-mošnjemu kaimakanu (glavarju) svoje priporočilno pismo in svetemu sinodu (zboru) predložim pisanje atenskega metropolita (nadškofa) in da dobim priporočilno okrožnico na vse atoške samostane, brez katere bi ne bil sprejet. v nobenem samostanu in bi ne bil nič videl. Najela sva torej konje in se odpravila ob pol 7. uri v Karies. Pot do Kseropolamosa je bila grozna, ki niti imena poti ni zaslužila; samo kamenje in gramoz. Tudi me je zopet malo razočaralo, ua sem sc moral posluževati konjev; v< selil sem se bil mul, ker so v tpj> krajih mule mnogo boljše, od konjev in tudi mnogo varneje stopajo. Konja treba voditi, spodbadati in zadrževati, kar na potih, ki jih človek nc Pozna in v krajih, katerih lepota celo
zdaj urbi et orbi naznanja, da Nemčija, ki je taktično središče trozveze, balkanski problem glede z vidika boja med germanstvom in slovanstvom! In naši oficiozi so Rusiji tako sveto zatrjevali, da so največji prijatelji balkanskih Slovanov 1 Seveda je kancler stvar zasukal tako, kakor da bi panslavisti in francoski nacionalisti ger-manstvo ogroževali. To pa ni res. Slovani v sedanjem zgodovinskem trenutku ne iščejo nobenega boja z germanstvom, marveč se gre zgolj za povzdigo Slovanov, ki so pod turškim jarmom ječali in v nadaljnjih posledicah tudi za. ojačenje Slovanov, ki žive pod habsburškim žezlom. V tem ni prav nič agresivnega, razun če Nemčija, misli, da Slovani sploh ne smejo dobiti »prostora na solncu« — izraz, ki ga je rabil nekoč, če se 'ne motimo, nasproti Angliji ravno Bethmann - Ilolhveg, misleč pri tem na Nemčijo. To pa jo brutalno stališče, stališče tistega germanskega imperializma, ki je in ostane največja nevarnost za razvoj ostalih, narodov in za mir celega sveta.
Znano je, da so mnogi slovanski poslanci, na tihem seveda, trozvezo v enem oziru odobravali. Ravno s stališča ravnotežja v Evropi, ki je posebno Avstrijo varovalo pred kakimi aspiracijami bodisi od strani Rusije ali Srbije ali Anglije in Francije, kar se tiče morja, ali Italije, ki jo trozveza hočeš nočeš na nas veže. Kaj pa naj Slovani danes poreko, ko nemški kancler trozvezo malo prikrito definira, kot eminentno protislovansko tvorbo? Ko ji za bodočnost še bolj odkazuje nalogo postaviti se razvoju slovanstva na pot? Sam se Bethmann-Holhveg pač ne bo postavil proti združenemu slovanstvu in romanstvu, o katerem je govoril — on je mislil pri tem tudi na Avstrijo kot, zaveznico germanstva. Vsi Germani vkup! To je vodilni motiv tega govora, čeprav ga je kancler, kolikor jc mogel, skušal z drugimi frazami preglasiti. In če to do zadnjih posledic premislimo — pridemo do tega, da se. tak boj celokupnega, germanstva proti slovanstvu nc da. drugače zamisliti, kakor na razvalinah habsburškega cesarstva. Kajti ni mogoče, da. bi Avstrija kot po večini slovanska država mogla obstojati, ako bi ji Nemčija, imputirala udeleževati se boja med nemško in slovansko raso, ker s tem razmesari sama sebe. In zalo je le naravno, da morajo avstrijski Slovani, ki imajo življenjski interes na obstoju habsburške monarhije, proti govoru nemškega kanlerja
poz viost jezdecevo nase obrača, ni vedno lahko. Za vsako napačno stopinjo, ki jo konj stori, je krivdo na jezdecu. Pri muli je to vse drugače; spodti-ka se ne, ne pade nikoli, si kar sama poišče najboljša mesta, na poti in na. težavnih ter strmih krojih je najbolje, če se jo prepusti sami sebi in si človek nc usoja jo voditi, kar bi bilo tudi docela nepotrebno, kajti stopala bi lc po sv o11 volji in previdnosti. Pri tem pa lah1*'* prosto in nemoteno občuduješ naravo.
Pri samostanu Kseropotamosu, mimo katerega vrat sva jahala, se jc pot zboljšala. Kakor večina, potov na atoški zemlji, je bila slabo tlakana. Dospcvši na vrh gorskega grebena, sva jezdila venomer skozi gosto gozdovje, ki me je živo spominjalo na moje gozdove na Dolenjskem. Čimbolj sva se bližala Kariesu, tem prijetnejša je bila pot. Enkrat je naju peljala, oh nekem puščavniškem domu s sočnatimi, zelenimi travniki, kar se mi je, zdelo, kakor bi bil kje na. planinah. Slednjič se je prikazalo več ljubkih hiš, ob katerih so se vile trte in katere so obdajali travniki, cvetlični in sadili vrtovi. Reklo se mi je, da so to konaki (domovi) zastopnikov glavnih samostanov pri osrednji vladi v Kariesu. Nato sva prišla v malo, nepravilno zi-
tudl iz palriotičnega stališča glasno protestirati.
Bethmann - Ilolhveg jc snubil Anglijo. Morebiti je hotel z bojem dveh ras ravno Angleže spomniti, da so germanske krvi. Toda tu se je nemški kancler pač hudo zmotil. Angleži so Angleži in nič drugega. Pač pa. bo j Bethmann-Holhveg angleško javnost le J vznemiril. Nemški imperializem in an- j gleške. koristi na svetovnih morjih, to j ne bo nikoli šlo skupaj. In imperializem je, kar veje iz besed nemškega kanclerja, ki se dela, kakor da hi se branil slovanskega vala, v retniei pa proVocira. Balkanske države bodo rabile par deset let, da so okrepijo, Rusija nič manj, kdo pod milim solnceni hoče kaj Nemcem? Francoski šovinisti pač niso resnega upoštevanja vredni — ti gonijo svojo revanšno pesem že od. leta 1871 dalje. In če Nemčija vendarle rabi več vojakov, bi jih bil kancler tudi z drugačnim govorom dobil. Da je tako po bismarekovsko s pestjo ob mizo udaril, to danes pomeni le grožnjo, to pomeni, da hoče Nemčija svojo voljo Evropi diktirati, da hoče imeti prvo besedo. To pa. Angležem, ki imajo največ zaslug, da se je svetovni mir dozdaj ohranil. nc bo posebno všeč, čeprav jim jo kancler kadil.
Nemška prepotenca je pokazala Evropi svojo pest. Odgovor ne bo izostal. Ko pride čas za to. pa se bo res ia.ko zgodilo, kakor je kancler prerokoval, samo mogoče, s čisto drugačnim rezultatom, kakor si ga misli Bethmsnn-Holhveg. V tem oziru je kanclerjev govor imel morebiti dobro stran. Kar se tega. tiče, hočemo danes le eno povda-riti: Kancler se je pohvalil s prijateljstvom Rusije. V resnici si je Rusijo napravil za največjo sovražnico. To bo prva posledica. Kar pa zadeva Avstrijo, pravijo dobro informirani krogi, da jc grof Berchtold hotel izpočetka.'zasledovati neodvisno politiko. Zdaj ima priliko se zopet spominjati na tiste svoje boljše čase. Zakaj po govoru nemškega, kanclerja, pač ne more noben vesten avstrijski državnik mimo gledati ali celo pri tem Sodelovati, da. se Avstrija žene v boj germanstva proti slovanstvu. To naj na Dunaju resno premislijo.
Občinski svel ljubljanski.
Ljubljana, 8. aprila 1913. Predsedstvena naznanila.
Župan dr. Ivan Tavčar naznanja, da je oh zlati maši čestital zaslužnemu
dano ulico s prodajalnicami, podobno kaki stranski ulici v Atenah ali Gabiti; bila je Karies. Dospela sva semkaj v približno dveh urali in pol.
Tukaj sem se dal peljati h kaimakanu. Bil je prijazen, star Turek, ki je prav dobro govoril francosko in imel celo francoske posel niče z naslovom »Mchmecl Husrev, Sous Gouverneur d' Ainčros«. Temu sem izročil svoje priporočilo solunskega valija, ua. kar mi je dal postreči s kavo. Pri njem je bilo zbranih več menihov. Razodel sem gospodom svojo namero, da hočem v treh in pol dneva videti vse znamenitosti polotoka in napravil sem s kai-makanovo pomočjo na obrisu polotoka potovalni načrt, pri čemer mi je prav dobro služila knjiga. Athlestana Itilova'. Navzoči menihi so zasledovali moje beležke s prav živahnim zanimanjem, a so trdili, da mi ne bo mogoče toliko videti v tako kratkem času. Tem večja je torej moja za-dovoljnost. ker morem reči. tla. som v vseh točkah izvedel svoj takrat določeni načrt in vrhtega še obiskal samostan Dionizios. česar spočetka nisem nameraval. Nato me je kaimakan pozval. naj mu sledim pred zbrane samostanske zastopnike in ,s)i smo v sejno dvorano, ki je \ isti hiši in naprav-lja pravtako pripro^V skoraj sironm-
monsignoru Tomo Zupanu, ki je bi! svoj čas tudi član občinskega sveta. Pridrži si pravico, cla stavi v eni prij hodnjih sej primerne predloge.
Umrl je ravnatelj Josip Prosenc! (občinski svetniki vstanejo), ki je bil od 1890. do 1892. in od 1899. do 1908., torej dolgo vrsto let občinski svetnik. Izrazil sem sožalje njegovi rodbini, se udeležil njegovega pogreba in dal položiti venec.
Ministrstvo je dalo občini na raz^ polago načrte za šentjakobski most, za kar naj se mu izreče zahvala, (Sprejeto.)
V predzadnji seji je bil sprejet predlog občinskega, svetnika štefeta, ki meri na to, cla se priklopi mestu ljubljansko pokopališče pri Sv. Križu* Naznanil sem ta sklep občini Jožica, katera občina je pa soglasno sklenila, da sc protivi temu sklepu, ki ga je kanonik Sušnik pozravljal. Ne vem, če hi še kazalo v tej zadevi nadalje nastopati. Gospodje, ki imajo na Jožici vpliv, na j bi vplivali, da so omogoči ta sklep, ker občina Jožica od teh par njiv pač nima velikega, dobička. Upa pa, da se bo na lep način dalo kaj doseči.
V disciplinarno komisijo
se v smislu S 72. službene pragmatike in ^ 55. obč. reda voli po ključu. S. L, S. izvoli občinskega svetnika Lillega, narodno - napredna stranka d v. Nova-< ka, Pustoslemška in dr. Trillerja, nemška stranka dr. Ambrositscha.
V draginjski odsek
odpošlje S. L. S. mesto odstopivšega občinskega svetnika Kosa občinskega svetnika Kolešo.
V kvalifikacijsko komisijo
se, izvoli občinski svetnik Reisner (21 glasov). 12 glasovnic je dobil dr. Za* jec, 5 glasovnic je praznih.
HidrOsIektrične naprave na Ljubljanici.
Dr. Novak poroča, da je deželni od* bor izdal odlok, s katerim naznanja, da odklanja odobritev eventualnega posojila občini za hidroelektrične naprave na Ljubljanici. Predlaga, cla naj se vloži proli temu odloku pritožba na upravno sodišče. (Obvelja.)
O službeui pragmatiki za pomožne uradnike, sluge itd.
Prof. Reisner poroča, da, ker še poročilo ni tiskano in razdeljeno, se bo j zadeva v eni prihodnjih soj obravnavala. Iz posvetovanj odseka navaja sledeče bistvene stvari. Nižje osebje sc eleli 1. v pomožno (uradniško) osobje.
Sen vtis, kakor celo poslopje in sta-* nova n j e kai ma kanovo.
Da. bo pa naslednje bol j jasno, mo* ram spregovoriti tu nekaj besed o zgodovini in organizaciji atoškega. občestva. Glasom legende sega. početek atoških naselbin v prve čase krščan« stva. Šele okoli sredo devetega slotet.-i ja, za časa bizantinskega, cesarja Mihaela IU., .se, v listinah omenjajo ato-ški gozdni pušča,'v 11 i k i. Vsekakor so pa že bivali stoletja preje pobožni našel-niki na. Atosu, ki so pa živeli brez stalnih, enotnih pravil v skalnih votlinah in gorskih kočah verno, Bogu posvečeno življenje.
Šele v drugi polovici desetega sto« lotja je ustanovil Atanazios iz Trape-eunta prvo urejeno duhovno skupščino, samostan Lavni in je vpeljal pre-i osnove \ meniško življenje, ki so med pobožnimi gorskimi prebivalci povzročili pravcat preobrat.
vkljuh temu je prodrl Atanazios s svojo voljo in si- sra lahko smatra za. ustanovnika meniško države v njeni sedanji obliki.
Fallmernycr pravi, du so bili dvaj-šotori metliški gradovi, ki se da uda« ues nahajajo na Hagionti Orosu, zidani mod leti 970 in 1335 p. Kr. iu da je Sv, l>innjz najmlajši iti poslednji.
II. v nižje tehnično osobje in III. v nluge in stražnike, v katero kategorijo so se tudi šolski sluge uvrstili. Pri pomožnem uradniškem osobju bo trajal provizorij do 5 let, pozneje postanejo pomožni uradniki in uradnice oficianti in oficiantke. V II. kategoriji znaša najnižja plača 2 K 50 vin., v III. kategoriji pa najnižja mesečna plača 80 K. Uradni sluge dobe zdaj 900 K, pozneje pa 960 K. Uvedejo 10 plačilnih stopenj, sluge dobo en par čevljev vsako leto. Zvišanje prispevkov velja ocl 1. januarja 1913 naprej.
Zopet dvamesečni začasni proračun.
Poročevalec proračunskega odseka občanski svetnik Milohnoja: Začasen proračun se je dovolil do 31. marca. Finančni odsek radi raznih negotovosti ni mogel proračuna sestaviti. Nismo vedeli, kaj da bo z državno policijo, tudi pragmatike ni bilo mogoče izdelati. Nejasni so tucli dohodki. Predlaga, da naj se podaljša provizorij za dva meseca.
Izjava S. L, S.
V imenu S. L. S. poda občinski »vetnik
Ivan Kregar
Bledeče izjavo:
Naša stranka, glasuje proti predlaganemu provizorij u.
Ne glede na naše opozicionalno stališče morama še posebej biti proti provizori.iu, ker sedaj ni nobenega povoda, več, da bi sc v mestni upravi gospodarilo s provizorijem. Dolžnost g. župana bi bila. da odredi primerno število sej, v katerih se reši redni proračun. dolžnost večine pa je, da nam da pri razpravi proračuna piiliko, da njej in vsej ljubljanski javnosti povemo, zakaj moramo biti kot dobri in vestni zastopniki ljudstva nezadovoljni z današnjo občinsko upravo v Ljubljani.
Pridržimo si za proračunsko debato povedati Vam vsa gravamina ljudstva proti Vašemu gospodarstvu. Za danes pa Vas z vsem poudarkom opozarjamo, da naši volilci in volilke na ljubljanskem trgu trpe krivico vsled uradnih odredb tržnega nadzornika Ribnikarja. Poživljamo g. župana, da odpravi te krivice, ki jih s prizadetimi volilci in volilkami občutimo ne samo mi, ampak tudi vsa stranka, kateri pripadamo. Vzemite na znanje, da smatramo ugodno in pravično rešitev te zadeve za častno stvar c c 1 e naše stranke, ki se bo z vse. mi dopustnimi sredstvi boril a, da svojim pristašem na ljubljanskem trgu izposluje, kar jim gre.
Stanje, ki se ne vjema s pravilno ob« činsko upravo.
č Etbin Kristan se ne more strinjati z načinom, kakor se je glede na provizorij postopalo. Mi smo v abnormalnem položaju, zakaj naj bi se ta še otežkočeval. Ocl 1. aprila naprej živimo v stanju, ki se ne vjema s pravilno občinsko upravo. Če se pride, danes z željo po podaljšanju provizorija, bi se bilo to tudi lahko že preje storilo. To je napaka, ki bi se ne bila smela zgoditi.
Dr. Triller zagovarja večino.
/ Podžupan dr. Triller ne razume velikega ogorčenja v opoziciji. Prag-
matičen odsek je imel čez glavo dela, v finančnem odseku pa sede tudi -Člani pragmatičnega odseka, zato finančni odsek ni mogel izdelati proračuna. Misli, da nesreča ni tako velika, če se še dva meseca počaka, ker je treba, da se premisli, kako občinstvo obvarovati novih bremen, (štefe: Niti ene seje niste imeli, da bi o tem sploh kaj premišljevali.) Sicer pa imamo provizorij tucli v deželni in v državni upravi. Etbin Kristan naglaša, da to ni red, če naenkrat 1. aprila visi vsa občinska uprava v zraku. Kar se godi v deželnem ali v državnem zboru, ni mero-dajno za občinsko upravo.
Zupan dr. Tavčar: Gospodje opozicije slikajo oelo stvar tako, kakor eks leks lia Ogrskem. Celo stvar sem prav za prav jaz zakrivil, ker sem mislil dne 1. aprila sejo sklicati, a ker je bil 1. april neke vrste praznik, sem sejo na danes preložil. Z narodno - naprednimi in z nemškimi glasovi se nato dvamesečni začasni proračun sklene. Župan: Zdaj pa pričakujem, da bo finančni odsek pridno zboroval. Načelnik finančnega odseka naj vse potrebno odredi, da bodo k sejam finančnega odseka vsi občinski svetniki vabljeni.
Donesek občine za nadaljevalne šole.
Poročevalec Milohnoja predlaga, da naj občina prispeva državi za vsak razred 250 Iv, če se obrtne nadaljevalne šole priclele državni obrtni šoli. (Obvelja.)
Ostala poročila finančnega odseka.
Mariji Klopčar se ponudi 8415 m" sveta regulirane Zelene poti po 8 kron m3. — Poročevalec Milohnoja nadalje predlaga, da naj se opusti Ozka ulica, ki leži med Katoliško tiskarno in Rei-chom. Ta ulica ni več potrebna, ker se razširi Barvarska ulica na 12 metrov. Izvedejo naj sc predpisi v zemljiški knjigi, svet naj se pa proda po 8 kron m5 sosedom. Zupan: Naj sc o prodaji ne sklepa, ker še ni gotovo, če se vsi soudeleženci s prodajo strinjajo. Moja žena na primer, ki je soude-leženka, se že ne strinja. ToroČilo jc čisto napačno. Sklene se, da se Ozka ulica opusti in izvede prepis v zemljiški knjigi.
Odprava raznih zdravstvenih nedostat« kov pri tovarni za lep.
Poročevalec stavbnega odseka poroča o prizivu občine Moste proti odloku mestnega magistrata v zadevi odprave raznih nedostatkov pri tovarni za lep. .Vodnjaki v Mostah so okuženi po odpadkih tovarne za lep. Tvornica je stavila primerne predloge, da sc okuženje prepreči. Najboljše bi bilo, da se odpadki odvajajo po kanalu, ki ga pa zdaj ni mogoče graditi, ker gradi občina kanal samo do podvoza na Martinovi cesti. Predlaga, cla naj se priziv odkloni.
Dr. Zajec.
Dolgo se že prebivalstvo pritožuje, ker je po leparni svet okužen. Te pritožbe so upravičene, ker je svet res tam tako infiitiran, da grozi nevarnost kužne bolezni. Prebivalstvo ob Zeleni jami, naši sosedje, so najbolj ogroženi in če nastanejo kužne bolezni, bi pač nihče ne hotel odgovornosti prevzeti. Te odredbe, ki jih hoče zdaj tovarna
izvesti, le ne preprečijo, da ostane svet prepojen in nevarnost za kužno bolezni ostane. Želi, da se z zdravstvenega stališča izpelje kanalizacija.
Poročevalec: Sčasoma se bo kanal izvedel; potrebno pa je, da se intere-sentje zanj zavzamejo.
Župan: Položaj je zdaj tak, da se kanal v enem letu ne more izvršiti. Stvar sama je pa res taka, cla je asa-nacija potrebna. Tovarni se je naročilo, da izvede do 15. marca svoj predloženi načrt, če izvedenci pravijo, da bo to za nekaj časa odpomoglo, jim moram verovati. Težavno bi pa bilo, zapreti tovarno in vreči 75 liucli na ccsto. Edino primerno bi bilo, cla se občinski zastop v Mostah zadovolji za enkrat, da tovarna izvede svoj načrt.
Dobava nasipalnega materiala za mestne ceste.
Poročevalec izvaja, da so izvedenci izjavili, da se nahaja najboljši material za posipanje cest pri škofeljci. Ponuja se nam v ta namen kamnolom posestnika Hiti ja., svet, ki meri 8200 niza 1600 kron. Predlaga, naj se Hitijev kamnolom kupi.
Občinski svetnik Tomaž Novak: Zdi se mi, da bo gramoz iz Škofeljce pač predrag. Morebiti bi se dobil bližje primeren kamnolom.
Zupan: Kamnolom se nahaja ravno tik ceste blizu železniške postaje. Blizu Ljubljane ni gramoza, ki bi bil za rabo. Tu tiči krivda, cla so naše ceste tako zanič.
Sklene se, da se Hitijev kamnolom kupi.
Most čez Galjevico, — SkB»pi občinske« ga sveta se ne izvedejol
Sklene se, da se zgradi železnobe-tonski most čez Galjevico, ki bi stal 1200 kron.
Občinski svetnik šerjak
izvaja:
Naš klub se popolnoma strinja z odsekovim predlogom in je že skrajni čas, da se enkrat ugodi željam dotič-nih posestnikov in davkoplačevalcev, kateri so opetovano prosili mestni magistrat, naj se napravi potrebni mostiČ čez potok Galjevica. Na podlagi teh prošenj sem tudi jaz stavil samostalni predlog, kateri je bil tudi pri občinski seji clne 12. septembra 1912 soglasno sprejet, da naj se ta mostič napravi. Stavbinski odsek je takrat predlagal napravo, ako most ne bode več stal kakor do 300 kron. Ta sklep se je torej popolnoma prezrl; zakaj, ne vem? Mogoče zato, ker sem ga jaz predlagal, a občinski svet ga je odobril in se zelo čudim, zakaj gospod župan ne gleda na to, cl a se sklepi, od občinskega sveta potrjeni, ne izvršijo! Če bi torej gospod župan pravomočne sklepe clal takoj izvršiti, bi ne bilo treba današnje razprave. To je že drugi slučaj, da se moji predlogi niso izvi»šili, dasi jih jc občinski svet sprejel. Prosil bi torej prav vljudno gospoda župana, da se kaj takega več ne zgodi. Kajti občinski svetniki imamo mnogo nujnejših zadev in poslov, kakor da bi v občinski svet hodili prazno slamo mlatit. Pri odsekovi seji je bil zoper ta mostič g. občinski svetnik štembov; njegov predlog sem jaz z vso odločnostjo pobijal,
češ, da jo mostič v resnici nujno potreben. Mojemu predlogu se jo pridružil tudi občinski svetnik gosp. ravnatelj Pammer in vsled tega jo takrat dobil v odseku tucli moj predlog večino, kakor tudi v občinski seji sami. Ravno radi tega bi bil moral biti danes ta mostič narejen in bi bil veliko manj stal kakor bode sedaj.
Tu sem torej nekoliko pojasnil za-devo, ki se tiče mostiča, da ni moja krivda, cla se ni zgradil, ampak drugih faktorjev, kateri imajo stvar izvršiti. Naš klub bo torej glasoval za odsekov predlog.
Župan: Gospod šerjak paj vzame na znanje, da kljub današnjemu sklepu most ne bo izvršen! Klici: Take neslane opazke bi si župan lahko prihranil.
Regulacija ceste na Barju od Rdečega križa do šole.
Sklene se za regulacijo ceste na Barju ocl Rdečeea križa do šole odkupiti 200ms sveta in se v ta namen dovoli skupen kredit 900 K.
Regulacija Pražakove ulice.
Poročevalec predla?a, da naj se za regulacijo Pražakove ulice glede na potreben svet gospe Češnovarjeve in Bovška uvede razlastilno postopanje, ker so bila pogajanja brezuspešna. Občinski svetnik Ivan Š t. e f e, izvaja, naj bi so zadeva nekoliko lepše uredila. Naj se pravilno pogaja s strankama, oziroma z onimi zastopniki, katero stranki določita. Ko se je prostor, o katerem sc poroča, ogledoval, je gospa ČeŠ-novar zadnji trenotek dobila obvestilo, naj pride k ogledu. Gospa pa je tako zaposlena, cla ne more v zadnjem tre-notku vse svoje delo kar pustiti, iu zato ni mogla k ogledu. Če bi se jo vsaj dve uri prej obvestilo, bi bila pri* šla. Tako sc pri ogledih sploh ne sme postopati.
Podžupan dr. Triller podpira poročevalčev predlog, češ, da so že za* deva leta vleče in da se občina ne sme pustiti odirati.
Občinski svetnik Štefč nravi, tudi klub S. L. S. ni za lo, da br se občino »odiralo«, če se pa zadeva leta in leta vleče, bi se moralo dobiti časa tudi za pravilni ogled in za pravilno naznanilo strankam.
Župan pravi, da se ni vršila magi-stratna komisija, ampak je samo on. izvršil ogled. — Obč. svetnik Ložar: Tembolj napačno. Torej niti pravilno komisije niste spravili skupaj, pa že hočete razlastiti.
Regulacija zapadno od Zelene poti.
Odobri se. prošnja Marijo Klopčar in Leopolda Legata o popolnitvi regu-lačnega načrta za Trnovsko predmest« jc zapadno od Zelene poti.
Regulacija Igriške ulice.
T. Ogorelec ponuja 180 m' svet s hlevom v Igriški ulici za regulačne svrhe občini za 13.616 K 70 h v nakup. Ker bi regulacija stala vsaj 100.000 K, se ponudba odkloni, stavbnemu uradu se naroča, cla preštudiraj izpremembo regulačnega načrta glecle na Igriško ulico. Promet v tej ulici se naj pa tako -uredi, da se bo vršil le v smeri proti mestu. — Obvelja.
'■' Po pravljicah in legendah je bila pa večina samostanov mnogo preje ustanovljena. Vsekakor so pa bizantinski cesarji te samostane bogato obdarovali s posestvi in predpravicami, katerih listine minihi tako skrbno čuvajo, da jih jc mogoče le težko videti.
Ko je Solun padel Turkom v roke in se jc vzhodnorimska država razdirala, ko so atoški menihi vnaprej videli padec Carigrada in so bili že dejansko oropani svojega cesarskega varuha, jim ni preostajalo drugega, nego podvreči se turškemu sultanu, dokler so mogli šc staviti pogoje in rešiti svoje svobodščine in predpravice. Tako je postalo atoško ozemlje del turške države, pet let pred padcem Carigrada, in sultan jim je zagotovil neodvisnost, ki je bila še večja od one nekdanjih podonavskih kneževin.
Kako se detektivi ženijo.
(Iz italijanskega.)
(Dalje.)
•3o nekaj minutah se je gospodična Avgusta zopet pomirila in mi rekla, da odpotuje njen zaročenec prav kmalu na Angleško radi nekih formelnosti in hogzna, kakšne skrivnostne opravke da ima. Vrnil sc bo štirinajst <«ni pred poroko. — Namignila in opozorila me je Se na marsikaj in ločiln sva s<> nba ganjena z obljubo, si mnogokrat pisati, povedati vsak dogodek in paziti na vse, bolj ko navadno.
Kako sem bil srečen in kako vesel sern so lotil dela, da bi izpodrinil in uničil tega tekmeca, ki je — o, gospodična Avgusta je imela prav — gotovo slepar.
Kljub vsej dobri volji pa nisem mogel ničesar dognati. Primoran sem bil, seznaniti se ž njim osebno in večkrat v restavraciji Malibran igrati biljard. Počasi som se prepričal, cla imam opraviti z jako prebrisanim sleparjem. Bil jo človek nenavadno duševno nadarjen in hinavec, ki je bil pravtako previden kakor vljuden — a dokazov nisem dobil nobenih. — Moj tekmec je živel življenje poštenega človeka, morebiti malo lahkomišljeno, a. vendar brez napake. Iz Londona sem zvedel, da je bil tamkaj agent menične banke, brez graje in brez hvale.
Polagoma sem sc začel jeziti, da ne morem dognati, če je ta prebrisani Anglež napravil kako lopovstvo ali če je kaj nameraval. Pozabil pa nisem, vsak dan poročati gospodični Avgusti o svojih poizvedbah. Nehote pa. so se pridruževali tem mojim poročilom vroči srčni izlivi poMii ljubezni.
Nekega dne, ko sem ravno rešil kup aktov, je prišel v urad neki Veri-onse, star služabnik banke French in j Tabar iu zahteval govoriti z menoj.
>;Go?pod nadzornik, pridite hitro, niti ^renoikn nc smeva zamuditi!«
•Kaj se jo zgodilo? Povejte vendar!«
»Imate prav,: je šepetal ubogi mož ves razburjen. > Danes zjutra j Je naznanil brzojav od direkcije v Londonu.
cla pridejo danes dopoldne trije bančni nadzorniki, ki bodo pregledali blagajne. Sedaj so tu!«
»In sedaj?«
»Edini jaz sem dvomil, da so ti trije nadzorniki pravi nadzorniki r—«
»Kaj, kaj pravite?«
»Da, in na lastno odgovornost sem brzojavil direkciji v Londonu in sem že dobil odgovor. Tu je brzojavka, ki se glasi: i»Nič znano o nadzornikih. Previdnost! Takoj naznaniti!«
»Viriense, imenitno! Tu se ne sme niti minute izgubiti; idiva takoj! Kaka imenitna misel ocl vas, vprašati, in ta predrznost onih treh! Pa hitro, hitro, sicer vam oplenijo blagajne!«
iVzel sem hitro štiri agente v civilu in v petih minutah smo bi li pri banki.
Saj vam je znano, cla smo prijeli drzheže, ko so stikali po blagajnah. Bili so vsi trije popolni gentlemani, zelo elegantni in pristni Angleži od jiodplata do temena. V svoje veliko začudenje sem spoznal v enem teh treh malovrednežev Foonshonna, brez brade, čudovito preoblečenega, ki je bil tako dostojen in miren, kakor še nikdar preje. Uclal se je v svojo usodo brez najmanjšega upora.
Predstavljajte si žalovanje Snlary-jevih vsled tega ponižanja. Začetkoma niso hoteli nc verjeti in sc tudi niso pustili poučili, a jaz sem bil vesel, ker gospodična Avgusta je bila oteta. Od j tega trenutka sem smel upati, da jo bom nekega dne vendar smel imenovati svojo.
Foonshann i a njegova druga sq bili
obsojeni v ječo, in sicer prvi na šest let in potem še dve leti pod policijsko nadzorstvo, druga dva pa sta dobila manj kazni.
Ko je minil čas žalovanja po moji materi, ki mi je umrla takrat, in ko sem si uredil svoje razmere, sem smel po treh letih in hudih bojih z očetom in materjo Solary vendar poročiti svojo ljubljeno Avgusto. Ostal sem detektiv, čigar posel mi je bil že moj drugi jaz.
Skoro sem že pozabil na. Foonsho-mov slučaj in sem mirno vžival medeni mesec. Vstopivši nekega jutra'v svoj urad sem prejel poseben listič, ki me je ne malo razburil.
Pisal mi jc Foonshom skrivno iz ječe, in sicer, da jc zvedel o moji poroki in da mi ne bo nikdar odpustil žalitve, ki ga jc spravila v ječo. Po prestani kazni in minulem nadzorovanju bo žc prišel trenutek, da se bo maščeval na način, ki bo vreden njega in njegove zvitosti. Maščevanje bo popolnoma priprosto, a zadelo mc bo moralno in me globoko ponižalo.
To pismo sem pokazal tudi svoji soprogi, ki se je zelo prestrašila in me rotila, naj bom oprezen. Ko pa je videla, kako sem miren in brezskrben, se je utoložila. Leta so minevala in imenovan seni bil za višjega nadzornika v Lyonu. kar som si želel le- v sanjah. Foonshonna sem žc skoro pozabil, a on je že skrbel in mi osvežil spomin. Poslal mi je zopet pismo, ki som si ga spravil. Glejte, tu jc: • •
Zahvala Albertu Zeschko.
Albert Zeschko je ponudil, da odstopi brezplačno svet ob cesti v Rožno dolino v svrho, da se ta cesta uravna. Velikodušna ponudba se sprejme in se Občinski svet, g. Albertu Zeschko za brezplačen odstop sveta zahvali.
Dijaško igrišče za dijake c. kr. višje realke.
Odobri se predlog poročevalca Dimnika in se prepusti ravnateljstvu c. kr. višje realke brezplačno do preklica kot, igrišče senožet med Marije Terezije cesto in med drevoredom.
Shrambe za shranjevanje orodja mesarjev.
Sklene sc, da. se napravi v mestni klavnici 40 miznic, ki sc bodo zaklepale z dvema ključema, v katerih bodo shranjevali mesarji svoje orodje. Miznice bodo veljale do 200 K.
Odklonjen priziv.
Odkloni se priziv Ane Rcgalijeve proti odmeri vodarine in gostaščine pri njeni hiši na Slovenskem trgu štev. 3.
Uvedba veseliškega davka.
Samostalni predlog občinskega svetovalca Ivana Štefeta. o uvedbi veseliškega davka odkaže župan finančnemu odseku.
Proti kartelu usnjarn.
Soglasno obvelja sledeči nujni predlog podžupana dr. Trillerja:
V ustanovitvi najnovejšega kartela. za razpečavanje podplatnega usmja, ki bo imel za posledico nezaslišano po-draženje izdelkov usnjarskih obrti, uvideva ljubljanski občinski svet težko oškodovanje vsega prebivalstva. Poživlja vsled tega. c. kr. vlado, da postopa zoper ta kartel kar najstrožje na podlagi koalicijskega zakona, ter krepko podpira boj obrtnega stanu in celega prebivalstva zoper pogubne nakane usnjarskega kartela. Pri tej priliki kaže občinski svet opetovano na nujno potrebo strogega kartclnega zakona, ter naproša, c. kr. vlado, da čim hitreje predloži parlamentu načrt takega zakona.
Okrašenje Ljubljane.
Občinski svetnik Iv. Štefe opozarja župana, da je občinski svet pred meseci sprejel predloge, ki so določili, kako povzdigniti zanimanje za. okrašenje ulic, hiš, stanovanj in izložb z rožami. Dosedaj se pa v tem oziru še ni nič storilo. Sedaj je. pravi čas za to, da se prične s smotrenim delom, sicer bo zopet prepozno, kakor vsako leto. Gosp. župan naj zato pobrska med tozadevnimi sklepi in naj vso zadevo podreza. Tudi bi bilo prav, da bi v takem času tako kot v drugih mestih olepševalni odsek imel kaj sej in naj bi morda olepševalni odsek vso stvar vodil.
Župan obljubi, da bo potrebno takoj ukrenil.
Odprava železniškega gorenjskega vlaka št. 1723.
Obvelja nujen predlog obč. svetnika Pustoslemška, ki predlaga, da naj se ugovarja, ker se hoče opustiti na
Visokočastiti gospod Dephenise!
Ako sc prav spominjate, minilo je sedaj osem let, kar sem Vam pisal, da se bom maščeval. Ta dan je tu in Vi hote podlegli. Ker nisem kak navaden ali podel hudodelec, Vam povem način svojega maščevanja, da se branite lahko z enakim orožjem. Ne vem, kako bi mogel ravnati bolj pošteno. Mislim, cla niste bojazljivec, in pričakujem, da pridete jutri, v četrtek, točno ob 2. uri na križišče Ave-nue Carnot in Ruo Montpellier, kjer Vam vse natančneje pojasnim.
Zdi se mi nepotrebno, priporočiti Vam pri Vašem samoza upanju, da pridite sami, kakor bom tudi jaz sam. Da bi mi pa katero zagodli, nc morete, ker sem žc prestal svojo kazen.
Upajoč, da se strinjate s tem, Vas pozdravljam.
Lyon, dne 2. aprila IS . .
Peter Foonshonn.
To izzivanje jc bilo prežaljivo in preneobično, da bi ga mogel prenesli. Bil sem pa. tudi radoveden, kakšno ma-ščevpnje si je. izmislil ta predrzni lopov,'in tudi moje samoljubjc ni dopuščalo, da bi zbudil v njem misel, da sc ga bojim.
Svoji ženi nisem povedal ničesar. Drugi dan pa sem bil točno na določenem mestu, kjer me je bivši kaznjenec že pričakoval. Takoj sva se spoznala. Smehljaje mi je prišel nasproti, fin, miren in tuko eleganten, kakor pravi gentlemen. Zelo uljudno mi je. podal loko, ki sem jo nalašč prezrl, da je jeze zardel. A kmalu sc je obvladal' in se
gorenjski progi osebni vlak št. 1723 in predlaga, da naj vozi na gorenjski progi ob nedeljah in praznikih vlak, ki naj bi vozil iz Ljubljane prilično med 1. in 2. uro popoldne in ki naj bi se okoli 7. ure zvečer vračal v Ljubljano.
Preuredba teleiona.
Občinski svetnik Mali poziva župana, da naj glede na obljubljeno preos-novo telefona kaj stori.
Proti podjetništvu za zgradbo kanalov
nastopi obč. svetnik Etbin Kristan, češ, da se podjetništvo ne drži pogodbe. — Župan: Zadevo sem vzel v roke. Tujih, oziroma svojih delavcev zaposluje tvrdka le 8 ali 12. ki jih pa mora imeti. Predložiti sem si dal tudi plačilne knjige. Najmanjši zaslužek je 3 K, razven v enem samem slučaju, ko jc zaslužil neki liletni deček na dan 2 K DO h.
Prodaja petroleja.
Na Franchettijevo interpelacijo je župan, pooblaščen izposlovati, da bi ne smela neka inozemska družba v zaprtih vozeb prodajati po deželi petrolej.
Prepozno pometanje Sv. Petra ceste.
Občinski svetnik Milohnoja poziva župana, da naj vse potrebno ukrene, da bo pometanje Sv. Petra ceste vsaj ob 7. uri zjutraj končano.
Župan nato zaključi javno sejo.
Iz tajne seje občinskega sveta.
V tajni seji so se obravnavale prošnje raznih najemnikov stanovanj v mestnih poslopjih za znižanje zvišane jim najemščine. Ker je tozadevna komisija stvar natančno presodila in se stanovanjem najemščine niso pretirano zvišale, jo občinski svet prošnje odklonil. Rešila se je ugodno samo prošnja ravnatelja Božidara V a le nt a, ki upravlja dvoje hiš brezplačno. O dopisu deželnega odbora glede zamenjave zemljišč ob Gruberjevem kanalu v svrho povečanja domobranske vojašnice, odnosno zgradbe prekladišča za živino pri mestni klavnici, je občinski svet sklenil, da ne kaže zemljišča zamenjati, ker bo občina sama prostor za povečanje klavnice'in novo skladišče za živino potrebovala. Breskvar Vladimir se nastavi defenitivno. Nadzorniku vodovodne zajemalnice v Klečali se jo za nadziranje zvišal letni pavšal ocl 600 na 1000 kron.
Večina občinskega; sveta jo nato odobrila letno poročilo in računski sklep mestnega užitninskega zakupa. Ta, jo imel skupnih dohodkov okroglo 889.551 kron. Kvota, ki se je oddala državi in deželi in pa vsi upravni stroški skupaj znašajo 787.458 kron, tako da je ostalo mestnemu zakupu 102.093 K čistega dobička. Upravni stroški užitninskega, zakupa so znašali 136.104 K 37 vin.
Pogrebno in podporno društvo žo-lezničnih državnih uslužbencev v Ljubljani je prosilo za. pogrebno koncesijo. Iver je društvo izjavilo, da bo v slučaju, da občina, svoječasno napravi svoj pogrebni zavod, odstopila, občini brezplačno, se je sklenilo, cla se prošnja ugodne reši.
L e n č e Beti so je dovolil prenos gostilniške koncesije, iz Hradcokega vasi št. 46 na sv. Petra cesto št. 26. Zu-kupnica bo gospa Ana Umek. N o v a -k o v i č Ni kola, Sodna ulica št. 4 prosi za. podelitev gostilničarske koncesije. Prošnja se odkloni. IIo, gor Aleksu se v Lattormanovem drevoredu v baraki, nasproti ljubljanskega pratra. dovoli gostilniška koncesija, in sicer toliko časa, dokler bo zakupnik hotela »Tivoli«. B r e s k v a r Franu jo večina občinskega sveta dovolila razširjenje gostilniške koncesije, tako da bo smel prodajati žganje. Ravno tako se je odobrila prošnja Alojzija Zajca, gostilničarja. v Kolodvorski ulici, ki bo smel prodajati čaj. kavo. konjak itd. Fri-eh Ivanova gostil, koncesija se prenese iz Turjaškega trga št. 2 na, Karlovsko cesto v hišo St. 28, ravno tako gostilniška koncesija gospa Belina Frančiške iz hišo št. 35. v hišo št. 1? na Poljanski cesti. K e r n c Ivan prosi za podelitev dimnikarske koncesije v ljubljanski mestni občini. Večina je prošnjo odbila, češ, da jo že sedem dimnikarskih koncesij. Prošnja g. K orne a naj se ima v evidenci, ako kaka obstoječih dimnikarskih koncesij ugasne. .Tare Ludoviku se je prenos izkuharske koncesije odobril. Prošnja Kotnik Luči ovika dediči, da bi se smela gostil, koncesija prenesli iz Kainnove ulice st. 10, so jo odklonila. Prošnja za podelitev tiskarsko koncesije se je odstavila z dnevnega reda in pride v prihodnji seji, katera se vrši dne 22. t. m., na vrsto. Prošnji Pikol Matija za prenos koncesije za. posredovanje služb iz hiše št. 0. Šelcnburgova ulica, v hišo št. 8, Kolodvorska ulica, so ugodi.
zopet smehljal.
(Dalje.)
IM le tiiiiiiee: ti iorisi omejili! Mm
Dogodki na Balkonu in svetovni položaj.
Kompenzacijska pogajanja zaradi Skadra.
Črnogorska vlada so, kakor se s Četi nja poroča, pogaja s peterbur-škiin in rimskim kabinetom v svrho teritorialnih in finančnih kompenzacij v slučaju, da bo Črnogora primorana se Skadru odpovedati. Sv. Ivan Medua zaradi odpora Avstrije ne pride več v postov. Velesile vplivajo na Avstrijo s tem, da predočujejo, cla se bo Črnogora, ako je velesile ne bodo za njene žrtve odškodovale, podvrgla Srbiji, s Čimer je sicer kralj Nikita Avstriji žo zapret.il. To na vsak način kaže, da je črnagora začela premišljevati, ali bi ne bilo za zdaj pametnejše v skadrskem vprašanju retirirali, da ne ogrozi drugih pridobitev v Albaniji, katere so ji velesile že priznale.
Iz Skadra ni pravih poročil.
V tej domnevi potrjuje evropsko javnost tucli dejstvo, cla izpred Skadra zadnje dni ni nobenih pravih poročil. Iz Belgrada se namreč poroča, cla je tam vsled pomanjkanja pozitivnih vesti v vojaških operacijah pred Skadrom javnost precej pobita. Boje se, da vojaške operacije iz političnih razlogov počivajo in da se glede na resni mednaroden položaj zavzetje Skadra. lahko v zadnjem trenotku prepreči. Posamezni listi pozivajo zato poveljništvo armade. naj vojaške operacije, pospeši. Nekoliko v nasprotju s tem je vest, ki se nanaša na
srbski ministrski svet,
kateri je včeraj pod kraljevim predsedstvom obravnaval skadrsko vprašanje in baje sklenil, da bo Srbija dosedanje stališče še daljo zavzemala, ker so Srbi trdno prepričani, cla bodo velesilo lo toliko časa složno postopale, dokler Skader ne pade, nakar se brez dvoma med seboj spro. Vendar je to vest, ki je šla skozi nemški vir, treba s previdnostjo sprejeti, vsaj je znano, da se. tekom cele vojske niso dejanski sklepi srbskega ministrskega sveta nikoli izvedeli.
Grožnja kralja Nikite z odstopom in spojitvijo s Srbijo.
i, »T e m p s ; poroča, da je kralj Nikita poslanikom velesil sporočil, cla bo, ako bodo velesile pavzcfje Skadras silo preprečilo, odstopil in namignil, cla se bo Črnagora dala 1 potem od Srbije anektirati.
Mnenje Angležev glede Skadra. — Črnagora naj v svoje dobro odneha.
V diplomatičnem oziru označujejo položaj glede Skadra najboljšo angleški listi, ki se nikakor ne strinjajo s postopanjem avstrijske diplomacije in hočejo lo. Črnogoro obvarovati škode. Iz L o n d o n a sc namreč poroča, cla je. angleška javnost mednarodni demonstraciji proti Črnigori nasprotna. »Dai-ly News«, »Daily Graphic« in »Times« celo zoper Avstrijo hujskajo. Povdarja se, da se Anglija ne smo zameriti Rusiji. Odobravajo se pa koraki proti Črnigori v toliko, ker imajo namen ohranili evropski mir in preprečiti kako separatno akcijo. Sir Grcy hoče pravzaprav Črnigori olajšati umikanj o, da so bi uclala Evropi, ne pa toliko Avstro-Ogrski. Domneva, se, cla tudi nemška diplomacja, koje kancler je sicer zaropotal, Črnigori pomaga, cla pride kolikor toliko zdrava iz skadrsko zagate. Oficiozna »Westminster Gazzette« opozarja Črnogoro in Srbijo, da so, ako vztrajata na Skadru, podere ves sporazum velesil glede Albanijo in postavita na kocko vse svojo dosedanje pridobitve. Morebiti bi Avstrija, ako Skader pade, ne marširala v Črno goro, toda Črna gora bi morala potem resno pretehtati, ali hoče res Skader obdržati. Če bi so za to odločila, se vso diploma -lično delo poruši in celo Sandžaka bi Avstrija Srbiji in Črni gori ne hotela več priznati.
Finančna kompenzacija črni gori?
Ker Avstrija Sv. Ivana di Medua Črni gori no dovoli, se premišljuje o finančnih kompenzacijah. S tem so v zvezi sledeča poročila:
Iz Pariza: Konference, ki bo razpravljala o razdelitvi turškega državnega. dolga in ki so snide tu 20. t. m., se udeleži za Avstro-Ogrsko poslanik baron Somssieh in avstrijski zastopnik pri Delte publi(|ue. Zastopane bodo vse prizadete velesilo iu balkansko države. Pred vsem gre, da so reši vprašanje o vojni odškodnini, ki jo važnejše, kakor skadrsko vprašanje. Francoski predlog meri na to. da so dobi način, kako zadovoljiti balkanske države, no da bi so turške finance uničile. Triodstotna carinska doklada. ki so je Turčiji priznala, du pokrije stroške mamlonskc
upravne preosnove, se bo naprej pobirala in bo tvorila temelj vojni odškodnini. Trozvezne velesile in Anglija se za ta predlog ne vnemajo, kor bi morala evropska trgovina plačati za Turke vojno odškodnino. Vplivni ruski krogi pa sodijo, da bi se vprašanje o vojni odškodnini dalo spojiti z vprašanjem o posredovanju velesil glede Skadra. Balkanski zavezniki smatrajo vojno odškodnino, brez katere bi bili dolgo časa obsojeni v nemoglost, za važnejšo, kakor pa da Črna gora dobi Skader. Če velesile načeloma priznajo vojno od" škodnino, se sodi, da bodo balkanski zavezniki na kralja Nikito vplivali, da se Evropi pokori. Naglašajo tudi, da, je Avstro-Ogrski več na tem, cla pospešuje tako akcijo, kakor pa da z naglašanjem prisilne akcije velesil strmoglavi črnogorsko dinastijo in pripomore, da se Črna gora s Srbijo spoji. Seveda bi se Črni gori morala dovoliti primeroma visoka vojna odškodnina.
Srbski vojaški transporti ustavljeni.
Najvažnejša novica pa je sledeča:
Srbski vojaški transporti, ki so se v Solunu na grško ladje vkrcali, da odplovejo proti Albaniji, so dobili povelje, da se zopet na kopno vrnejo, kar so je tudi zgodilo. Bilo jih je 17 ladij. Ne ve se. ali je srbska ali grška vlada to odredila, na vsak način pa je to le pametno, ker hi bilo transporte itak mednarodno brodovje v albanskih vo» dali ustavilo.
\/ v/ \ •
RAZDELITEV ZASEDENEGA OZEMLJA.
Iz Belgrada. se poroča: Znaj-" poučenejše strani poročajo, da so se zvezne balkanske države te dni zedinile glede na porazdelitev okupiranega ozemlja. Vsaka država naj dobi tisto ozemlje, ki jo je zasedla. V vprašanjih glede na Egejske otoko, Albanijo in Skader so zavezniki solidarni. (Kar se tiče prvega vprašanja, je to poročilo jako neverjetno.)
ITALIJANI IN GRKI.
Iz Pariza se poroča: Uradne kroge je vznemirilo, ker je Italija sklonila, da ustanovi blizu otoka, Stampa-lija novo mornarično divizijo in pripravi še drugo divizijo, da tako Grke prisili, da se odpovejo Valoni. (Francozi Lahe radi očrnujejo, sicer pu ta vest ni tako neverjetna.)
RUMUNIJA VSTOPI V BALKANSKO ZVEZO.
Iz Pete. rburga so poroča: General Radko Dimitrijev, ki se je . bil mudil v Peterburgu, je imel tucli nalogo pripraviti vojaško konvencijo med Bulgarijo in Rumunijo in podpirati prizadevanja ruske diplomacije Rumunijo odvrniti ocl Avstrije ter jo prikleniti k balkonski zvezi. Dimitrijev je baje iz-javil, da jc bila. njegova misija v tem pogledu uspešna.
v
A
X
GRŠKO-BULGARSKO VPRAŠANJE.
Iz Soluna se poroča: Grki po odposlali v Solun že bo baje v Macedoniji tisoč mož.
i. divizijo. Grčija koncentrirala 100

MLADOTURŠKA STRAHOVLADA.
Iz C a r i g r a d a. so poroča »Siid-slavische Korrespondenz«: Vznemirjenje v Carigradu zelo narašča- Mladoturški odbor poizkuša s strahovlado vsako protigibanjo zadušiti. Sklep miru smatrajo za kritičen trenutek, ko se. mladoturški sovražniki dvignejo in maščujejo. Nečuvono nasilno nastopajo zato proti vsem sumljivim osebam, nadzirajo jih, zasledujejo in zapirajo. Detektivi so nenadoma, obkolili palačo princa Vahid Eddin in mu ukazali, da palače ne smo zapustiti. Tajna policija trdi, da je princ Vahid Eddin v zvezi s sovražniki mladoiurkov in da hoče zasesti prestol. Veliki vezir se je podal k sultanu in mu prigovarjal, cla naj povzroči, da princ Carigrad prostovoljno zapusti. Ravno tako nasilno nastopa vlada proti častnikom. Veliko častnikov, ki pripadajo ligi, so zaprli. Zadnji
čas so zaprli 250 o> cla so zarotniki.
eb. o katerih sumiio.
v
X X
VELIKA DEBATA O POMNOfcITVI GERMANSKE ARMADE PROTI SLOVAN STVU V BEROLINU. — SOCIALNA DEMOKRACIJA ODKLANJA KANCLERJEV PANOERMANIZEM. — EVROPSKI LISTI O NEMŠKI PROVO-EACIJI.	„
Včeraj so v nemški državni zbornici nadaljevali razpravo o pomnožitvi nemške armade. Posebno duhoviti go-
vorniki »des Volkes mit frommen Sit-ten« niso bili. Tožili so, kako sc vsi zelo boje slovanstva, tistega slovanstva, ki ga Nemci že tisočletje zatirajo in v se vsesavajo. Saj je zgodovinsko znana resnica, da tvorijo v rajhu večino Nemcev ponemčeni Slovani. Govorniki so skorajda enako govorili. Panslavistični strah jih je moril. Poljakov in socialne demokracije seveda ne. Poljak L e y d a je izjavil, da Poljaki za stroške bodoče vojske med slovanstvom in german-stvom ne bodo ničesar dovolili, kov Poljake. Prusi davijo.
Socialni demokrat Scheidc-m a n n je pa smešil kanclerja, ker je strašil s francoskim dednim sovražnikom in s panslavistično pošast jo nemškega Mihelna, da bo rajši milijarde za germansko armado štel. Opozarjal je. da usodne besede o nasprotstvu med slovanstvom in germanstvom na Dunaju pač ne bodo veseli, ker je Avstro-Ogrska polslovanska država. Zakaj bi naj smatrali Srbe in Bulgare z vso silo za svoje sovražnike, ker jih je Avstro-Ogrska s svojo politiko proti sebi na-hujskala? Kakšne vrednosti je v teli razmerah še zavezništvo Avstrije za nas?
v	v
Demonstrirali pa Rusi niso samo v Peterburgu, marveč tudi v Kijevu so bile velikanske ovacije na čast zmagam krščanskega orožja na Balkanu. Pred spomenikom cara Aleksandra II. so prepevali slovanske himne in manifestirali pred bulgarskim in grškim konzulatom.
Z govorom Betlimanna sc umevno peča tudi angleška in francoska javnost. Angleži pišejo, da umevajo po strmoglavljenju Turčije in po slovanskem zmagoslavju, zakaj je Nemčija tako nervozna. Ker hoče Rusija ščititi balkanske Slovane, je Nemčija prisiljena, da ojači svoje vojaške sile na vzhodnih mejah. »Daily Chronicle« pa piše, da je pozicijo Nemčije pravzaprav poslabšala kratkovidna avstro-ogrska politika, ki je bila tako spretna, cla jo zdaj vse balkanske države sovražijo.
A niti berolinsko opozicionalno časopisje ni z Bethmann Holhvegom zadovoljno.
X X X
Francozi se norčujejo iz Nemčije, ker jo je slovansko zmagoslavlje in francosko orožje tako zmedlo. »Figaro« piše: Ne v Rusiji in ne v Franciji nihče ne misli na tisto vojsko, ki se je nemški državni kancler tako boji. Francozi po veliki večini žele miru. »Autorite« piše: Če se po Bethmannovem govoru še kdo obotavlja dovoliti triletno vojaško službeno dobo, zakrivi veleizdajo in zasluži smrtno kazen. »Lanterne« piše: Nemci so si ustvarili strah šovinistične Francije, da svoje brambne predloge upravičijo. Nemcem se sanja. Če hočejo za to dokaza, naj svoje brambne predloge umaknejo, francoska vlada pa svoje predloge brez pritiska javnosti takoj umakne. Ker bo pa nemško ljudstvo vse dovolilo, bo Francija napela vse sile, da odgovori.
X M X
Kdo grozi evropskemu miru? Tisto haduto nemško germanstvo, ki sanja, da mora pruska pikelhavba celemu svetu gospodariti in ki, kakor vse kaže, smatra že Avstro-Ogrsko za svojo vazalno državo, ki brez nje ne sme ničesar storiti. V interesu Avstro-Ogrske same je, da se iznebi jerobstva pikelhavbe.
■i
Dnevne novice.
rr »Slovenski Narod« sanja dalje.
»Slovenski Narod« ne verjame, da so katoliški Slovenci zagovarjali narodno enoto Hrvatov in Srbov. Naj blagovoli preštudirati vse letnike »Slovenca«. Našel bo na primer v letih 1876., 1877. in 1878., da so katoliški Slovenci bili najnavdušenejši Ilirci, da so zagovarjali en sam jugoslovanski književni jezik, da so celo polemizirali proti onim hrvatskih politikom, ki so že takrat zastopali ekskluzivno stališče in se zmag balkanskih Slovanov niso veselili, ampak celo bali. In pozneje je bilo ravno tako. Za časa vlade Khuen-Hedervaryja so katoliško - narodni Slovenci na primer naravnost rotili Hrvate in Srbe, da se zedinijo. Glede aneksijske krize pa stvar stoji čisto drugače nego skuša to »Narod« predstavljati. Takrat jc »Slovenec« le obsojal politično strujo velikosrbstva. ki je hotelo na škodo hrvatstva doseči svoje državnopravne cilje, ne pa srbskega naroda. Danes, ko je Srbija s Star* Srbijo deloma saturirana, deloma pa obrača svoje oči na albansko iAdrijo, stoje stvari drugače. Danes jc
sodelovanje Hrvatov in Srbov v mejah Avstrije lažje mogoče. To je žc poslanec Zagorac povedal. Kar pa se tiče opatijskega sestanka, se »Narod« izgovarja, da je bila v'Opatiji struja, ki jc iz opostunisiičnih razlogov zagovarjala, naj so dopusti pri železnicah nemški jezik. Toda »Narod« je izpočetka trdil, da je to zagovarjal sam dr. Mandič in da se je to celo sklenilo. Če je pozneje svojo zmoto uvidel, naj zdaj lepo molči, kajti struje so povsod, tudi med kranjskimi liberalci. »Narod« pravi končno, da je priobčil zapisnik opatijskega sestanka. To naj utajimo, če moremo! No, to je zlo lahko. »Narod« namreč zapisnika opatijskega sestanka ni priobčil, marveč neke zasebne notice, o katerih pravi, da jih je nek član te konference vrgel na papir. Če je to sploh res. Da kaj takega ne more biti merodajno, je jasno, sicer so pa tiste notice zelo nedolžne. To, za kar se gre, so s k 1 e p i sestanka in oficielni zapisnik, kar pa si kdo iz debate na papir skicira, nima veliko vrednosti. To »Narod« sam dobro ve in zato je najboljše, če ne nadaljuje svoje otročje polemike.
Slovenji so že siti večnih Ro-stoharjevih člankov, ki se vlečejo po »Unionu« in drugih listih kakor morska kača. Če bi imel pisec kaj okusa, bi vsaj zdaj z njimi nehal, ker bi že davnej lahko vedel, da ne bo s svojimi ne, ravno preglobokimi idejami z njimi nikogar na slovenskem jugu prepričal. Eni podtikajo dr. Rostoharju gotove namene, on pa trdi, da njega po vseh slovenskih časopisih en sam človek napada. Kakšne namene ima Rostohar, ne vemo, gotovo pa. ni res, da napadi nanj pohajajo od ene same osebe iz razlogov učenjaške zavisti, ampak obsoja ga prav vsa slovenska javnost. Ta polemika, ki jo neti pravzaprav dr. Rostohar, se nam zdi sploh zelo čudna, drugače bi si ne vedeli razlagati, da se danes po dunajskih poročevalcih svetu brzojavno in telefonično naznanja, da dr. Rostohar v včerajšnji »Union« zagovarja svoje nazore o Albaniji, katere on ne prisoja Srbom, ampak se popolnoma strinja s stališčem avstrijske diplomacije. Ne gre za to, ali ima Rostohar meritorično prav ali ne, ampak za to, da se njegovi albanofilski nazori prav v sedanjem času od gotove strani tako ostentativno po avstrijski javnosti raznašajo. Zato menimo, da bi vsa slovenska javnost najboljše storila, čo Rostoharjeve politične nazore popolnoma ignorira, dokler ne bo sam utihnil, če ne, utegnejo v Avstriji res misliti, da je Rostohar najimenitnejši Slovenec v 20. stoletju.
r Tajna spomenica mažaronske klike na Hrvaškem. Vsebina tc tajne spomenice, ki so jo Cuvajevi pristaši, na čelu jim dr. Nikolič, nedavno poslali Lukacsu, je v kratkem naslednja: Predvsem denuncirajo, češ, minister Josipovich hoče spraviti na krmilo koalicijo, ki stremi izven države; unionisti so pritisnjeni ob steno. Za razrešitev položaja na Hrvaškem treba moža z železno roko, kakor je bil grof Khuen IIcdervary in kakršen je ravno g. pl. Čuvaj, ki je pa žal moral na dopust. Na Hrvaškem je treba: 1. Komisarijat mora ostati vsaj šc pet mesecev in izvajati se mora s prvotno strogostjo; med tem časom ne sme časopisje domače politiko z nobeno besedo omeniti. 2. Pristaši koalicije se morajo na celi Črti z vso silo pobijati, unionisti pa podpirati. 3. Med uradništvom bi se moralo z železno metlo pomesti in napraviti prostor le popolnoma zanesljivim ljudem; osnovati bi se moralo v to svrho mesto posebnega nadzornika, i. S posebnim agrarnim programom naj se skuša pridobiti kmečka stranka. 5. Stopiti je v zvezo s srbsko radikalno stranko, ki bo vladno stranko podpirala. 6. Koalicija in stranka prava bi-se morali razdvojiti, da bi raztrgali medsebojni pakt; v to svrho treba drugo proti drugi izigravati. 7. Skupna vlada bi morala hrvaški vladi dati na razpolago za volivni zaklad potrebni denar, ker se z denarjem na Hrvaškem vse doseže. 8. Volitve bi se morale najstrožje izvesti ob močni vojaški asistenci. 9. Pred vo-litvijo bi se morali zapreti vsi agitatorji in kortesi koalicije; kandidati opozicije bi se morali najstrožje nadzirati.
10.	Volivnim komisijam bi morali predsedovati energični in popolnoma zanesljivi uradniki. 11. Volitve bi se morale nenadoma, nepričakovano razpisati in v najkrajšem času izvesti, da l>i opozicija ne imela čas za agitacijo.
12.	Prvi dan bi se morale vršiti volitve v tistih okrajih, kjer jc izvolitev uuio-nističnih kandidatov zagotovljena, da bi uspeh deloval na druge okraje.
13.	Vrhovni vodja volitev naj bi bil energični podžupan Jurij Horvat.
11.	Volitve bi moral izvesti kraljevi komisar Čuvaj. — To so skromne in plemenite želje hrvaških rnažaronov.
ki za enkrat ne potrebujejo komentarja.
Imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov na Kranjskem. Naučni minister je imenoval za prihodnjo šestletno funkcijsko dobo zft okrajne šolske nadzornike sledeče gospode: Za šolski okraj Postojna in Logatec ravnatelja ljudske šole v Postojni Ivana Tli um o, za slovenske ljudsko šole okoliškega okraja Ljubljane ivKšolske-ga okraja Kamnik ravnatelja ljudske šolo Franca G a b e r š k a v Ljubljani, za slovenske ljudsko šole v šolskih okrajih Krško in Litija nadučitelja Ludvika S t i a s n y j a v Zagorju, za slovenske ljudske šole v Šolskem okraju Kočevje učitelja na rudarski šoli v Idriji Josipa N o v a k a , za nemške ljudske šole v šolskih okrajih Kočevje, Novo mesto in Črnomelj nadučitelja P r i m o s c h a iz Kočevja, za slovenske ljudske šolo v mestnem šolskem ■ okraju Ljubljana vadniškega. učitelja na učiteljišču v Ljubljani Antona Maierja, za nemške šole na Kranjskem, izvzemši nemške šole v šolskih okrajih Kočevje, Novo mesto in Črnomelj profesorja na drž. višji realki v Ljubljani, dr. Henrika Svobodo, za slovenske ljudske šole za šolska okraja Novo mesto in Črnomelj nadučitelja Ivana Štruklja v Dobrem polju in za slovenske ljudske šole v šolskih okrajih Kranj in Radovljica učitelja Ivarola S i m o n a iz Ljubljane.
—	Umrl je na Dunaju Otto vitez pl. II o e f f e r n S a a 1 f e 1 s k i, član kranjskega deželnega plemstva in oče osebnega pobočnika nadvojvode Friderika — stotnika Robereta viteza pl. Hoeffern Saalfeldskega. Pokojnik se je kot častnik tirolskih cesarskih lovcev udeležil bitke pri Magenti leta 1859.; leta 1866. se je kot nadporočnik bojeval pri Trutnovu, kjer je rešil pol kovno zastavo in bil pri Kraljevem gradcu težko ranjen.
Velika poneverba sanitetnega mate* riala za Srbij?. Iz Prage poročajo: Začetkom balkanske vojske je praški »Sokol« poslal sanitetno ckspedicijo pod vodstvom brivca Menčika iz Železnega Broda v Srbijo. Menčikov je odpotoval s tremi vagoni sanitetnega materiala, a prišel je v Belgrad samo z dvema vagonoma. Sedaj je dokazano, da je Menčikov ta izginuli vagon prodal za 1200 frankov »Rdečemu križu«. Včeraj je bil Menčikov v Pragi aretiran. Ljudstvo je navalilo na njegovo hišo ter ga je hotelo linčati.
—	Konj ga je ubil. V Gori čl ci pri Preserju je dne 7. t. m. ob 2. uri popoldne ubil konj 32 let. starega posestni-kovega sina Ivana Turšiča iz Rakitne. Hotel mu je zavezati rep, a konj ga udari tako, da je revež takoj izdihnil.
V nedelio 13. aprila 1913
Sfomšek-EInsplelerieva slavnost
v veliki dvorani Uniona!
Združeni odbor ljubljanskih izobraževalnih društev Slovenske krščanskosocialne zveze Vas
vabi, da se blagovolite udeležiti te manifestacije naše verske in narodne zavednosti.
Spored :
Parma : Balkanska koračnica. Orkester. Foerster: Slavnostna popotnica po besedah
Slomškovih (novo). Moški zbor. Slavnostni govor profesorja dr. AntonaMedveda
iz Maribora. Dvorak: Slovanski plesi št. 2 in št. 8. Orkester. Beilini: Norma poje operna pevka gospa Cilka Otahalova.
Malet: Narodna pesem poje operna pevka gospa Cilka Otahalova. FavšiC: Če rdeče rože zapade sneg (novo). Mešani zbor.
I.ajovic: Večerna pesem (novo). Mešani zbor. Krek: Blagor jim (novo). Mešani zbor. Slavnostni govor koroškega državnega in deželnega poslanca Frana Grafonauerja. Dvorak: Legenda št. 1 in št. 3. Orkester. Foerster: Povejte ve planine. Moški zbor.
Orkester: Slovenska Filharmonija. Zbor: Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana".
Vstopnina: Sedeži prve vrsto 3 K, druge vrste in na balkonu 2 K. tretje vrste 1 K^ Četrte
vrste in na galeriji 70 vin. Stojišče 40 vin. Vstopnice se prodajajo od sredo dalje pri Šou-kalu Pred škofijo, pri Podboju nasproti cerkve sv. Petra, v konzumu na Glincah, pri Orehku v Mostah in v nedeljo popoldne pri blagajni.
Začetek ob 5. uri popoldne.
Ker je čisti dobiček namenjen obmejnim Slovencem, prosimo za najobilnejšo udeležbo In agitacijo. Vsi, ki čntlte z obmejnimi Slovenci, v nedeljo v „Unionu"!
LjubljansKe novice.
Vstopnice za Slomšek - Einspieler-jevo slavnost ss v zgoraj označenih prodnjalnicah že prodajajo. Pričakujemo, da domoljubno občinstvo takoj izvrši svojo narodno dolžnost in si takoj kupi sedeže.
lj Nov praznik. Semtertje se čuje, da ima naš župan klerikalne allure še iz tistih časov, ko se je na oklirih na kranjske farovže nodpisul uod staro
geslo: »Vse za vero, dom, cesarja« in jo tako lepo pisal o veri v večernice »Družbe sv. Mohorja«. Tako je v včerajšnji seji občinskega sveta gospod župan ves občinski svet naravnost presenetil z napovedjo — novega praznika. G. župan je namreč vso nedelavnost večine pri sestavi proračuna prevzel na svoja pleča in je dejal, da ni pravočasno sklical seje za dovolitev novega provizorija, ker je bil prvi torek v mesecu dne 1. aprila praznik. Pogledali smo takoj v koledar in videli, da je za nas prvi april bil navaden delavnik, G. župan je torej pri proglasitvi novega praznika mislil samo na svojo stranko. Vsak župan ima nekaj .svojega, nekaj posebnega. Dr. Tavčar bo imel brezdvonnio to zaslugo, da je v proslavo dosedanjega gospodarskega dela liberalne stranke na ljubljanskem magistratu, proglasil prvi april za p r a z n i k 1 i b e r a 1 n e strank e. Liberalno delo ima tako po včerajšnji slovesni proglasitvi svoj praznik, Na ljubljanskem mestnem magistratu pa se bo prvič za županovanja dr. Ivana Tavčarja vzidala i.ia pod balkon daleč vidna plošča: »Ta praznik je bil \ipc-ljan, ko je bil dr. Ivan Tavčar župan ljubljanski.«
lj Poročil se je odvetniški kandidat g. .Tosip G r a b 1 o v i c z gdčno Heleno Babo v e c , hčerko hišne posestnice gospe Marije Bahovec. Iskrene čestitke!
lj Prošnjo za koncesijo nove tiskarne v Ljubljani sta vložila v imenu socialnih demokratov sodruga dr. Tom* šič in Kristan.
lj šentpeterčani! Jutri vsi k pre'-* davanju.
lj Okrasite okna s cvetjem in ze« lenjem! Občinski svet ljubljanski je sklenil v svoji glavni seji ne 8. oktobra 1912, da sc razpišejo tudi za leto 1913 nagrade za najlepša, s cvetjem ali zelenjem okrašena okna, verande, trgov-govske portale in pomole. Nagrade pa ne bodo več denarne, ampak bodo obstajale iz književnih publikacij v kra-sotnih izdajah in iz predmetov umet-no-obrtnega značaja. Kdor tekmuje za nagrade, se mora m e s t * ji e m u magistratu sam p i s m e-1 no prijaviti. Posestnikom okusnih cvetličnih dekoracij, ki se h konkurenci ne priglasijo, a se bodo odlikovali s posebnim bogastvom in z okusnostjo sestave cvetličnih barv, pa bode občin-« ski svet. priznal priznanice v obliki diplome dvobarvnega tiska in s trobarv-no reprodukcijo originalne slike Ljubljane. Da se razvije cvetje na oknih in terasah pravočasno, je treba dovršiti vse predpriprave najkasneje do konca meseca aprila. Cvetlice naj se vsade v dobro vrtno ali gozdno prst ter naj so hranijo v lesenih, lično popleskanili zabojih, ilovnatih ali lončenih posodah« ki imajo potrebne odprtine za odtok vode. Najugodneje za uspevanjc cvetlic in zelenja leže okna iu pomoli proti jugu, jugozahodu ali jugovzhodu; naj--neugodneje pa proti severu, zahodu ali vzhodu. Čini več solnca. in zraka imajo cvetlice, tem boije uspevajo. V opoldanskih in prvih popoldanskih urah je treba cvetlice pred hudimi solnčnimi žarki zasenčiti. Zalivanje naj se vrši vsak dan v mraku, in sicer tako, da se listi in stebla obenem umijejo in opro-sto prahu. Posamezne liste je treba včasi tudi še posebej osnažiti in v vodi izkopati. Da se zatre mrčes, naj se operejo cvetlice z milnico ali z vodo, v kateri se je nahajal tabak. Nato se morajo cvetlice vselej umiti s čisto vodo. Paziti pa je pri tem, da se prst ne zmoči preveč, ker sicer začno koreninice g nit i.
lj Novi obrtniki. Priglasili so me-seca marca nanovo obrt sledeči obrtniki: Ana Pečnikova, Židovska ulica 5, prodaja slaščic in kruha; Karel Ča-mernik in drug. Dunajska cesta št. 9, obrt najemščkov za uporabo avtomobilov; Ivan Pust, Poljanska cesta 26, trgovina z železnimi in kovinskimi iz-delki; Milko Krapež, Jurčičev trg št. 3, trgovina z gramofoni in gramofonskimi ploščami; Frančiška Žetko, Emon-ska cesta št. 10, trgovina z mešanim blagom; Regina Kollmann, Sodni,jska ulica št. -i, trgovina z manufakturnim blagom in narejeno obleko; Fran Golob, Šolski drevored, prodaja klobas, klobasic,, safalad in prekajenega mesa; Anton Jamnik, Breg št. 20, sejmarstvo z drobnim blagom; Anton Perles, Prešernova ulica št. 7, medičarski in sve-čarski obrt; Neža Adamič, Sv. Martina cesta Št. 9, prodaja živil in slaščic; Anton Šolar, Sv. Jakoba nabrežje št. 33. sejmarstvo z galanterijskim blagom; Fran Tschinkel, Sodnijska ulica št. 7, trgovina s šivalnimi stroji in bicikli; Marija Bonač, Šelenburgovr. ulica št. 6, prodaja razglednic; Jožef Kette, Fran Josipa cesta št. 3, trgovina z mešanim blagom; Katarina Parkelj, šolski drevored, prodaja svežega in prekajenega
prašičjega mesa ter Speha; Jožefa Re-pič, Pogačarjev trg, prodaja zelenjave in cvetk; Terezija Krištof, Vodnikov trg, prodaja živil in sadja; Ivan in Ana Nagy, Sv. Petra cesta št. 2, trgovina z raanufakturskim in pozamentirskim blagom. — O d g 1 a s i 1 i so pa: Marija Eger, Sv. Petra cesta št. 2, trgovina z manufakturskim in pozamentirskim blagom; Elizabeta Juhant, Precl škofijo št. 19, prodaja lončene posode; Josip Simon Benedikt, Prešernova ulica Št. 3, trgovina z mešanim blagom; Rudolf Marčun, Dolenjska cesta. št. 17, čevljarska obrt; Neža Doberšok, Kri« ževniška ulica št. 7, mala trgovina s kurivom, pivom, sodovico in z živili; Jernej Urbar, Prisojna ulica št. 3, pekovska obrt; Ferdinand Primožič, Rimska cesta št. 16, snaženje stanovanj in prodaja voščila; Jora Kopač, Vodnikov trg, prodaja sadja; Jera šešek, Pred škofijo št. 4, mala kramarija.
lj Preiskava Jajc. Tržno nadzorstvo je danes dopoldne v svojih uradnih prostorih z električno lučjo preiskalo 1100 jajc in dognalo, da izmed .teh niti eno ni bilo pokvarjeno.
lj Ljubljančan vlomilec v Gradcu. V župnijskem uradu sv. Jožefa v Gradcu je presenetil duhovnik nekega moža, ki je odpfral predalo pisalne, mize. Ko je vlomilec zagledal duhovnika, jo zbežal in se skril v klet. Tu ga je policija kmalu dobila. Vlomilec je leta 1873 v Ljubljani rojeni, v Skorkovec pristojni pomožni delavec Feliks Ha-derbolc, ki je šele lani radi vloma odsedel petletno ječo. Haderbolc je v župnijskem uradu opetovano prosjačil ter pri teh obiskih vse stvari natančno ogledal. Če bi vlomilec ne bil preplašen, bi odnesel iz župnega^jirada skoro gotovo tudi 10.000 kron vredno mon-
štranco. %
Primorske vesli.
p Deželnnzborske volitve na Gori« £kem se bodo vršile, kakor se čuje, po tej vrsti: Splošna k u r i j a voli 13. julija t. L Eventueliia ožja volitev bo 20. julija. Kmečke občine volijo 24. julija. T r g i i n mesta volijo dne 1. avgusta. Veleposestvo voli dne 10. avgusta.
p Grof Coronini kandidat za de-želno glavarstvo na Goriškem. Korespondenca »Austria« poroča, da je pozvan višjedeželni sodni svetnik v Gradcu, grof Coronini, naj kandidira v goriški deželni zbor, češ, da je določen za goriškega deželnega glavarja.
p Občni zbor »Centralne posojilnie« v Gorici. V četrtek zjutraj se jo vršil zelo dobro obiskani občni zbor »Centralne posojilnice«. Gospod predsednik se je spominjal zaslug g. dr. Žigona, ki je vestno izpolnjeval dolžnosti odbornika, dokler ni vsled odloka svete stolice bil primoran odstopiti. Občni zbor mu je za svoje neumorno delovanje izreklo iskreno zahvalo. Predsednik je podal poslovno poročilo za leto 1912., iz katerega izhaja, da denarna kriza, ki je vladala v letu 1912, ni vplivala na razvoj »Centralne posojilnice«. Iz poslovnega poročila povzamemo sledeče kratke podatke, ki ilustrirajo moč »Centralne posojilnice«: Promet leta 1912 znaša 8,660.499 K 66 h, hranilnih vlog je bilo koncem leta 2,252.683 K 9 h, vseh posojil skupaj na menico in na vknjižbo 2,649.315 K 66 h, od teh na vknjižbo 2,180.836 K 8-4 h. Promet v tekočem računu je znašal 5,721.976 K 52 h, stanje pasivnih, tekočih računov 713.165 kron 18 h, aktivnih pa 151.911 K 60 h. Rezervni zaklad jo. koncem leta 1912 znašal 47.483 K 65 h. Razpoložni zaklad je znašal 6815 K 93 h, posebni rezervni fond za izgubo pri menicah 3368 K 39 h, posebni rezervni fond za izgubo pri menicah 3368 K 39 h. posebni rezervni fond za osiguranje dividende 5935 K 20 h. Posojilnične stavbe so izkazovalo vrednost 205.311; Iv 16 h. Čisti dobiček, ki po odbitku 2 odstotkov za stavbo znaša 14.018 K 82 h, sc po sklepu občnega zbora in po odbitku dividende, dalje po odbitku 10 odstotkov pripisa rezervnemu fondu razdeli v dva tlela. Prvi gre v fond, druga polovica pa v razpoložljivi zaklad. Dividenda za leto ■1912 se je določila soglasno na 6 odstot-
štajerske novice.
s Slovanska čitalnica ln Glasbeno društvo v Mariboru priredita v nedeljo, dne 13! aprila 1913 koncert v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Spored: I. del: 1. F. Smetana: Overtura k operi »Libuša«. Veliki orkester. 2. L. v. Beethoven: Andante iz 5. simfonije. Veliki orkester. 3. F. Smetana: Uvodni zbor ic. »Prodane neveste«. 4. F. Liadov: Vozle rečki. Ruska narodna. Mešan zbor. 5. Dr. A. Schwab: še ona. Mešan zbor. C. F. Smetana: Polka in sklepni zbor 1. dejanja iz »Prodane neveste«,
7. V. Parma: Fantazija iz »Ksenije«.. Veliki orkester. II. del: 8. A. DvoPak: Slovanski plesi št. 8. Veliki orkester. 9. P. I. čajkovsky: Fantazija iz opere »Evgcn Ognjegin«. Veliki orkester. 10. F. Ferjančič: Tone solnee. Mešan zbor. 11. Dr. A. Schwab: Zlata kanglica. 12. Dr. Jenko: Zbor ciganov: Mešana zbora s spremljevanjcm orkestra. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Med 1. in 2. delom sporeda je 15 minut odmora. — Vstopnina: Fotcljski sedeži 4 K, sedeži I. do IV. vrste 3 K, V. do VIII. vrste 2 K, IX. do XII. vrste 1 K 60 vin., stojišča 1 K. — Dijaki plačajo 50 vin. — Sedež na galeriji 1 K, stojišče 50 vin. Predprodaja vstopnic pri gosp. Vilko Wei?.lu, trgovcu v Mariboru, Zgornja Gosposka ulica št. 33, na dan koncerta od 2. do 3. ure v Čitalnici, zvečer pri blagajni.
š Laško. Včeraj, 6. t. m., se je vršilo zborovanje Slov. kat. političnega društva za laški okraj v pivnici. Na shod je prihitelo nad 400 slovenskih kmetov iz laškega okraja, ki so pazljivo sledili poročilu gosp. drž. in dež. poslanca dr. Ivana Benkoviča, ki je obširno govoril o vzrokih in posledicah poloma v Spar- und Vorschufivereinu ter o načinu, kako se naj ta posojilnica sanira, da ne pride okroglo 300 slovenskih kmetov, ki so člani te posojilnice, na be-raško palico. Ljudje so z velikim ogorčenjem obsojali znano delovanje laške nem-škutarije v »prid* ljudstvu. Zdaj naj stopijo na plan vsi faktorji, v prvi vrsti pa razna nemška društva in člani načelstva ter nadzorstva, da pokrijejo res ogromen primanjkljaj pri tej posojilnici, ki znaša že okroglo 480.000 kron. — G. dr. Benkovič je z žgočim sarkazmom osvetlil tisto trhlo spodnještajersko nemškutarijo, do katere so imeli do sedaj naši ljudje neomejeno zaupanje in brezmejno spoštovanje, da so jih imeli takorekoč za male bogove. Govoril je tudi g. France Krambergar, tajnik Ljudske posojilnice v Celju kot odposlanec Zadružne zveze v Ljubljani. Sklenila se je resolucija, v kateri se zahteva čim najhitrejša sanacija te posojilnice, da ne pride večina članov — slovenskih kmetov — na boben. Na predlog g. kaplana Sagaja se je izrekla g. dr. Benkoviču in vsem poslancem Kmečke zveze ter S. L. S. zaupnica. — Shod, ki je bil izredno dobro obiskan, je imel v prvi vrsti namen: pomiriti prestrašene in zbegane slovenske vlagatelje in člane ter jih primerno poučili, kako se naj ravnajo.
š Ciganke žive z mrtvimi sleparile. Orožniki so nedavno aretirali v Petrov-čah potom tiralice zasledovani ciganki Ano in Marijo Brandner.Izvršile so med kmeti mnogo sleparij in goljufij Varale so ljudi, da vedo za neki velik zaklad in rabijo za dvignjenje istega gotovo vsoto. Ko so gotovo vsoto od kmetov izsilile, so seveda brez sledu izginile. Drugim so ciganke zopet rekle, da rajni domači v vicah velike muke trpijo in se jim je eden izmed rajnih v spanju prikazal in jih naprosil, naj izročijo sorodniki njim denarne prispevke za verne duše. Nabrani denar porabijo ciganke za olajšanje trpljenja s pomočjo coprnije. Na ta način so nekemu kmetu na Zgor. Štajerskem izvabile 2600 K. Obe ženski so odvedli na okrožno sodišče v Celju.
š Slaboumna požigalka. Posestni-ca Jožefa Vcdemk iz Vojtine pri Slov. Bistrici je pred nekaj dnevi svoje posestvo prodala, a njej je bilo potem žal. Ker pa dotični kupec ni hotel od kupčije odstopiti, je. potem iz maščevanja vse zažgala. Škoda znaša 3300 K. Po-žigalko, katero so spoznali za slaboumno, so zaprli.
TeielonsKa io Brzojavna poročila.
RUSIJA IN ITALIJA PREGOVAR-JATA ČRNO GORO.
Rim, 9. aprila. »Tribuna« poroča: Ruski in italijanski poslanik na Cetinju se živo trudita, da bi Črno goro nagnila do tega, da se Skadru odpove za finančne kompenzacije. Vse velesile so edine, da Črna gora potrebuje in zasluži večjo finančno pomoč. Govori se o vsoti 20 milijonov. Toda črna gora zahteva za kompenzacijo tudi pomorsko obal, ki bi vključevala najrodovit-nejše albansko ozemlje. Vendar pa je upati, da se tudi glede tega doseže kak aranžma. Diplomati upajo, da bo blo« kada sploh nepotrebna.
VČERAJŠNJA KONFERENCA VELE-SIL, POLOŽAJ JE BOLJŠI.
London, 9. aprila. Včerajšnja konferenca poslanikov je trajala dve uri. Prihodnja seja se vrši v petek. Poslaniki so storiii sklepe glede odgovora velesil balkanskim državam in so tekom večera poslali svojim vladam tele-grafična sporočila, kaj so sklenili: Upravičeno je mnenje, da veiesiic niso svojih nazorov izpremenile. Od avtoritativne strani se naglaša, da je glavno vprašanje: »Ali hočejo vojskujoče se stranke mir?« Ako ga res žele. no bi
smelo biti več težav, da se sklene. Sicer se pa politični položaj danes bolj optimistično presoja, ker se zdi, da jc vedenje zaveznikov postalo nekoliko bo'j zmerno. Govori se tudi o predlogih, kako bi se s finančnimi konipen« zacijami vplivalo na Črno goro.
SRBIJA ODNEHUJE. ; Dunaj, 9. aprila. »Neues "VViener Abendblatt« poroča, da je povratek srbskih čet, namenjenih za Skader, pripisovati sklepu srbsko in grške vlade.
Srbska vlada je izrekla željo, da se ji meje Albanije, kakor so jih določilo velesile, naznanijo. Velesile so voljne tej želji ugoditi v upanju, da Srbija no bo več podpirala Črnegore.
Črnagora ne pusti notifikacije Porte na Essad pašo glede odhoda civilnega prebivalstva iz Skadra slednjemu izročiti.
Pariz, 9. aprila. Depeše iz Bclgra-da, Sofije, Cetinja in Aten so ugodne. Kaže, da sc hoče Srbija premisliti. Upati je tudi, da se Črnagora zadovolji s finančno kompenzacijo.
Dunaj, 9. aprila. Borza jo danes pod vtisom vesti iz Srbije ugodneje poslovala.
RUSIJA VPLIVA NA ČRNO GORO.
Dunaj, 9. aprila. »Sudslavische Korrespondenz« poroča s Cetinja, da je ruski poslanik Giers kralju Nikiti prijateljsko, a nujno svetoval, naj premišljuje, se bi li ne mogel udati sklepu velesil in zlasti z ozirom na neugodno gospodarsko stanje dežele, k ije dozdaj dobivala posojila za vojno iz Bulgarijo, a jih utegne izgubiti — sprejeti aranžma finančnega :».iačaja,
XXX
ADMIRALI SE POSVETUJEJO.
Sutomore, 9. aprila. Včeraj se jc vršil admiralski svet mednarodnega brodovja. Vojne ladje so še vedno vse pred Barom zbrane.
BLOKADA ALBANSKE OBALI.
London, 9. aprila. Razširjenj o blokade na albansko obal, vključivši Drač, se pričakuje danes.
ČRNA GORA SE ODLOČUJE.
Cetinje, 9. aprila. Včeraj se je vršil tu ministrski svet, ki je razpravljal o položaju, nastalem vsled blokade črnogorske obali.
ZADNJE VESTI O POLOŽAJU PRED SKADROM.
Belgrad, 9. aprila. Glavni naskok na Skader se je moral zalo odgoditi, ker jc Bojana preplavila bregove. Zato Srbi niso mogli topov spraviti na njihovo pozicijo. Črnogorska artiljerija je brez vrednosti. Prvi naskok, uprizorjen od Črnogorcev pod vodstvom Pla-menca na vrh Taraboša, se je ponesrečil. Sicer pa so vse utrdbe razun one na vrhu Taraboša zdaj v rokalv oblego-valcev. Govori se, da je včerajšnji kronski svet na Cetinju sklenil generalni naskok, ki naj se začne takoj. Iz Koto-ra se res poroča, da se je zopet začel naskok na Taraboš in da besni artiljc-rijski boj z vso silo. Turške baterije na Tarabošu slabo odgovarjajo. Izgube na turški strani so velike.
XXX
ODPUST VOJAKOV V BULGARIJI.
Sofija, 9. aprila. Vojna uprava je odpustila 20.000 mož, to je dva razreda deželne brambo, na dopust z nedoločeno dobo.
RUSIJA PREPOVE SLOVANOFILSKE DEMONSARACIJE?
Dunaj, 9. aprila. Ruska vlada jo baje avstrijsko obvestila, da ne bo več trpela slovanofilskih demonstracij in da sta pretekli dve bili zadnji.
KRŠČANSKI SOCIALCI PROTI BERCHTOLDU.
Dunaj, 9. aprila. Včeraj so krščanski socialci na seji parlamentarne komisijo državnozborskega kluba stranke zelo napadali grofa Berchtolda in baje. zahtevajo, naj izpremeni svojo politiko ali odstopi.
X
v. /
A
X
SRBSKA SKUPŠČINA. Odgovor vlade na interpelacijo glede sodelovanja srbske vlade pred Odri« nom.
Belgrad, 9. aprila. (Izvirno.) V današnji seji skupščine jo vojni minister Božanovič odgovoril na interpelacijo vodje nacionalistov Ribarca. Izjavil jc: Pred Odrinom jc bilo vsega skupaj 47.860 srbskih vojakov. Ves čas obleganja sc. je cela srbska vojska popolnoma vzdržavala na račun srbsko države. Vojna naloga srbskih čet je bila ceriliranje na pozicijah, preprečevanje deblokiranja Turkov in končno sodelovanje pri osvajanju trdnjav. Odrin ic bil utrjen po tipu stalne fortilikacije.
Zapadni in severozapadni sektorji so bili najvažnejši in najbolje utrjeni; od mesta so bili oddaljeni 7 do 9 km. Med glavno obrambo in notranjo linijo je bila srednja linija. Vzhodni sektor je, bil najslabši, 2 km od mesta in brez železniške mreže. Iz operacij v Trak-siji se da sklepati, da Bulgari v prvi periodi vojne niso mislili na napad na Odrin, marveč cernirati in prodreti Ča-taldžo in vdreti v Carigrad. General Ivanov sc je zadnji čas odločil za napad na Odrin po načrtu, pri katerem je sodeloval tudi srbski general Ste-panovič. Določeno je bilo, cla se najprej osvoji najslabši, to je vzhodni sektor, ostali sektorij bi pa imeli v to svrho potegniti nase vso turško silo, no da bi napadali utrdbe — razven, kjftr bi bilo to nujno potrebno. Srbi niso le izpolnili te svoje naloge, marveč so utrdbe po vrsti tudi zavzemali; gola demonstracija bi itak ne bila koristila. Srbska vojska je ujela 17.000 turških vo-i jakov in 300 častnikov; Šukri pašo je ujel 20. srbski polk. General Ivanov jo poslal posebnega kurirja — majorja Stojilova, cla v njegovem imenu čestita generalu Stepanoviču. Vse srbske izgube pri naskoku znašajo 453 mrtvih in 1917 ranjenih; na ranah jc umrlo 26, na raznih boleznih pa 608 srbskih vojakov. Od začetka obleganja do kon-ca jc obolelo vsega skupaj 19.320 srbskih vojakov. Vojni plen v Odrinu se razdeli po razmerju polkov, ki so sodelovali pri obleganju.
Ministrova izvajanja je skupščina burno odobravala in ministra aklami-rala.
Vojni minister je v isti seji zahtev val odobrenja vojnih kreditov v zne< sku 90 milijonov dinarjev, ki so se izdali od začetka mobilizacije do danes.
Skupščina je dobila iz novih krajev mnogo čestitk.
v
v /
/N
RUSKA BOJNA LADJA V ADRIJI.
Benetke, 9. aprila. Semkaj je pri-plul ruski torpedolovec »Uralec« z ve< likim knezom Dimitrij Konstantinov!-čem na krovu.
X
v A
X
BOLEZEN SV. OČETA.
Rim, 9. aprila. Predvčerajšnjim jo Sv. Očeta napadla vročica. Dosegla je 39 stopinj. Ponoči je Sv. Oče nekoliko slabo spal. Včeraj se je stanje precej izboljšalo. Vročica jo kazala samo nekaj čez 37 stopinj. Sv. Oče je bil dobro razpoložen, le obžaloval je, cla ne more sprejeti toliko romarjev. »Osscrvatore Romano« je včeraj zvečer pisal: Od včeraj (predvčerajšnjim) zvečer je Sv, Oče zbolel vsled povralka influence, kar nc vzbuja nikake bojazni, zahteva pa nekaj dni absolutnega miru. »Gior-nale d' Italia« poroča, da kaže Sv. Oče slabotnost srca, kar zdravnike nekoliko skrbi. »Tribuna« pa poroča o novem pojavu, to je slabosti srca, ki so je zdravniki poživljali s strofantusotn, o nepravilni žili in celo o navzočnosti albumina, kar okazuje afekcijo ledic. Govori se o uremiji. Vendar pa se v zadnjem času govori o precejšnjem izboljšanju.
Rim, 9. aprila. Stanje Svtega OčetA se zdi resno. Sveti OČc jc imel včeraj pravi uremični spopad z dvema omoti, cama in močno vročnico. Te Sv. Oče šc ni prestal. Dasi se je njegovo stanje precej izboljšalo, je slab. Danes ponoči je dobro spal, zjutraj je kazala tempe-rtura 36-8 stopinj, Ponoči so bilo vse sobo razsvetljene.
X X
X
GENERALNI ŠTRAJK V BELGIJI.
Bruselj, 9. aprila. Generalni štrajk je napovedan za ponedeljek. Vsa garnizija je pripravljena, šole so zaprte. Brabantski guverner je zahteval ocl vseh županov načrte vodovodov i'n plinarn, da jih vojaštvo zastraži.
NEMČIJA SNUBI ANGLIJO.
Kiel, 9. aprila. Princ Henrik pruski je odpotoval včeraj na Angleško. Gov vori se, da ima politično misijo kljub temu, da sc oficielno govori o privatnih poslih.
PROCES ZOPER SCHUHMEIER-JEVEGA MORILCA.
Dunaj, 9. aprila. Proces proti morilcu poslanca Schuhmeierja, Pavlu Kunschaku se začne sredi maja.
4 tia^č milijonov kron škode so povzročili viharji in povodnji v Ameriki samo v državi Ohio; 30 mest in vasi je popolnoma uničenih. --- ■ „ . \
— :>Matica Slovenska« bi potrebovala nekaj izvodov I. in II. zvezka svoje »Hrvatske knjižnice« (1906, 1907). Tistim, ki bi jih mogli odstopiti, bi »Matica« dala kako drugo knjigo v zameno.
Črnogorski boj no Življenje ln smrt.
(Od našega londonskega poročevalca.)
Posebni poročevalec od »The Pall Mali Gazette« jc imel pogovor s kraljem Nikito, ki je v odločnih besedah pojasnil položaj njegove dežele v sedanji resni krizi. Poročilo je tako zanimivo in tako pomembno, da bi bilo škoda, da bi ostalo neznano Jugoslovanom. Poročevalec poroča:
Črnogorski kralj Nikita je vzlic njegovim 73 letom imenitna meška postava. Širok in raven je in bronaste mahagonske barve, ki jo je dobil v zimskem vojskovanju, ki jo je delil z junaško svojo inalo vojsko. Vetrovi in sneg z Grude in Tara-boša, da ne rečemo ničesar o ostrem nočnem mrazu, bi podrli marsikaterega možaka, ki je vajen mesta; a v deželi, kjer hodijo sedemdesetletni dvajset milj daleč, da postrele svoj delež Turkov in stoje po tri dni neprestano na straži na s snegom pokritem gorovju, prežive le najboljši siloviti boj za obstanek.
Kralj, oblečen v svojo narodno nošo, mi je ponudil cigareto ter raztolmačil črnogorsko stališče. Pravim, črnogorsko, in to vsled tega, ker sem ves čas svojega potovanja med njimi, odkar so se vzdignili nad Turka, vedno slišal eno in isto od njih vseh. Razloček je bil le ia, da jc kralj govoril v izvrstni francoščini, njegovi junaki pa v srbščini, deloma tudi v angleščini pri onih, ki so se vrnili iz Amerike. Rekel pa mi je to-le:
»Začel sem vladati skoraj kot deček. Bil sem v večnem boju s Turki. Zakaj? Ker so bili odvzeli pred 300 leti najbolj rodovitno deželo, ki so jo naši predniki imeli, in moje ljudstvo ne more živeti na tem skalovju, ki ga vidite okroginokrog.
Svet me obsoja, ker povzročujem ne-prilike. Ali svet pozablja, da moji podaniki morajo zopet dobiti tisto rodovitno deželo, ki je pripadala v dolino Zeta, če hočemo živeti. Da, gre se nam za življenje in smrt. Moderni pogoji življenja zahtevajo industrijo in poljedelstvo.
Prišel je čas, ko je treba odložiti meč in vzeti plug v roke. Ali mi moramo nekaj imeti, kar moremo orati. Po skalovju ne morete sejati koruze in pšenice. Več kot tr; stoletja je Turek imel v svoji oblasti najboljši del onih krajev, ki so bili nekdaj last naših prednikov. Od nekdaj smo jih skušali dobiti zopet nazaj.
Zagotavljam vas, da hočemo jaz in moje ljudstvo obdržati deželo, ki smo jo v vojski zopet nazaj pridobili. Mi hočemo vzeti Skader, ki pomeni ključ do te dežele in mi ga tudi hočemo obdržati. Kakor sem tud: star in vajen boja, vseeno nisem nikdar videl pri svojem ljudstvu tolike odločnosti kot v sedanji vojski.. Oni le predobro vedo, da je daleko boljše umreti v boju, nego živeti dalje tako kot sedaj.«
Kralj je posebno poudaril sledeče besede:
»Kar se tiče Skadra, je bil naš, predno so ga nam Turki vzeli. Moji predniki so pokopani v tem mestu. Cerkve v Skadru so zgradili oni.
Albanci niso bili nikdar združeni v državo. Celo Skanderbeg, o katerem se zdaj toliko čuje, je vladal le nad enim majhnim rodom. Edini niso niti glede vere, ker so nekateri mohamedanci, drugi kristjani. Dejstvo, da so se bili naselili v Skadru, ne zmanjšuje naše pravice, da zado-bimo iznova, kar smo bili izgubili.
Kadar bo Turek pregnan iz Evrope, mora biti naša dežela, ki smo jo nazaj osvojili in ki so jo nam vzeli, ko so bili močni. Drugega ne zahtevamo. Mi se le bojujemo, da obdržimo, kar je naše.
Če menim, ali je evropska vojska mogoča? Jaz nočem vojske. Za mir sem. Ali mi se zdaj bojujemo za našo eksistenco. Mi bojujemo največji boj proti smrti in lakoti. In jaz mislim, da ve svet zdaj dovolj o našem ljudstvu, da je zagotovljen, da sc hočemo bojevati za zmago — ali popolno uničenje.
Angleška je velika in mogočna dežela in Črna gora majhna. A Angleži pred vsemi drugimi narodi cenijo pcmen pravice in svobode. Oni vedo, kaj pomenijo te stvari in oni naravno niso pozabili, koliko stanejo. Vseobči mir ne more nikdar, nikdar sloneti na krivici in narodni bedi. Mi Črnogorci vemo, kaj pomeni vojska, kajti celih pet stoletij nismo imeli drugega nego vojsko. A mi tudi vemo, za kaj se bojujemo. In to je en vzrok, zakaj verujem, da je evropska vojska v obsežju možnosti.
Padec Skadra je vprašanje neka dni. Več se ne more držati. Mučno je, da je treba streljati na mesto. Ali pri najboljši volji na svetu se temu ne morem izogniti. Skader bo v bodočnosti moje glavno mesto. Kakor vidite, Cetinje je majhen kraj, zgrajeno v tako ozkem prelazu, da se ne more razširjati. Po vojski gremo takoj na delo, da s cestami priklopimo Skader ostalim mestom, in pozneje z železnicami, To bo »»na mojih prvih skrbi.
Obdolžili so me, da sem začel balkansko vojsko, kakor da bi bila le načrt od oredidočega tedna. Mi balkanski narodi
smo vedno koprneli, da poženemo Turka iz Evrope, Ta vojska je lc uresničenje sani, ki smo jih sanjali stoletja tlačitve.
Pravi vzroki, ki so me privedli do boja ,pa so ti-le: Po klanju v Beranih sem pozval turško vlado, da izprazni kule, ki so jih imeli na moji zemlji v posesti. To sem ponovil večkrat brez uspeha. Naposled sem zahteval odgovora tekom štirinajst dni. Ni ga bilo. Vprašal sem iznova. Še vedno brez uspeha. Tedaj sem vedel, da se le igrajo z menoj in sem vodil svoje čete proti njim.«
Pri teh besedah je kralj, zatopljen v globoke misli, prenehal. Nato pa je nadaljeval:
•Ponose sem na svoje junake. Bore se kot levi. Bil sem v mnogih bojih, a nikdar nisem videl boljšega dela nego je bilo ono na Bardanjolu in Tarabošu.
Avstrija ima silno veliko povedati o absurdnosti naših zahtev do dežele, kjer so albanski rodovi pasli svoje črede. Rad bi vedel, če se avstrijski diplomati spominjajo dejstva, da so njene slovanske narodnosti v preobvladajoči večini? in vendar noče nikdo nasvetovati, da bi vsled lega Avstrija odšla iz tistih krajev.«
Dr. A. Faist, Cerkvene pesmi, dva
zvezka: I. Velikonočno, binkoštne, Marijine, II. Šmarnice. Katoliška Bukvar-na v Ljubljani, i. zvezek je ravnokar izšel. Cena partituri i K 50 vin., vsak gla-s po 25 vin. — Dr. Faist, gimnazijski profesor v Gradcu, predsednik Sekav-skega cceilijanskega društva, je izdal te pesmi z nemškim besedilom. Podpisani jih že več let vporablja s slovenskim besedilom v cerkvi. Pesmi so našim razmeram tako prikladne, da sepi se obrnil do skladatelja in založništva s prošnjo, naj bi se te pesmi izdale v slovenskem jeziku. Graška »Sty-ria« jc prošnji ugodila in sedaj so prišle pesmi na svitlo. Ker sem povzročil izdajo, dolžan sem pesmi vpeljati s priporočilnim pismom. Le-te pesmi so jako lahke, homofonne, blagoglasne, vendar jih diči neka noblesa, ki sc skrbno varuje vsake banalnosti. Marsikatera izdaja pesmi ostane na papirju, pesmi se pa malo pojo. Faistove pesmi se bodo pele vse. samo da jih pevovodje dobe v roke. S partituro sc morajo kupiti tudi glasovi, zato so natisnjeni; cena je nizka. Upam, cla Faistove pesmi zbude občno pozornost in cla sem s to izdajo ustregel našim zborom. II. zvezek, ki obsega »šmarnice pesmi«, izicle šc pravočasno pred majnikom.
KNJIGOTitŽTVO.
Častito duhovščino opozarjamo, da
pridejo letos prvič na vrsto - Lcctiones infra oetavas solemnilatis S. Joseph, S. Joannis Bapt. et Ss. apost. Petri et Pauli«. Ker teh lekcij ni ne v psalteriju in ne v bre-virju in se dobi knjižica edinole v »Katoliški B u k v a r n i« v Ljubljani, opozarjamo čast. duhovščino, da se te lekcije nemudoma omisli, ker je mogoče, da zadnji trenutek, ko ne bo nič več mogoče dobaviti novih izvodov, knjižica v »Katoliški Bukvami« poide in bi gospodje, ki inmajo te knjižice, ne mogli moliti brevirja.
Mati čudovita. Spisal dr. Josip Jerše. Opozarjamo ponovno na te res lepe, izvirne Šmarnice. Priporočamo jih ne samo za šmarnično berilo, temveč tudi pridigarjem in duhovnim voditeljem Marijinih družb, ker jim bodo pri izdelovanju govorov prav izvrstno služile. Prepletene so z lepimi, zanimivimi najnovejšimi zgledi. — Dobijo se v Katoliški Bukvami v Ljubljani, Cena vezani knjigi 2 kroni.
Ofrah,
ki vsled zavživanja čistega mleka trpi Cesto pri prenavljanju, prebavi svojo hrano boljo z do,laikom .Kufeko". To slovito mlilno sredstvo mleko finejo zasiri v prebavnih organih, vslecl česar postane lažje prebavno, ter pc poleg tega So zviša njegova rcdilna vrednost.
insteSfl m slovenskega iezilia.
Sestavil dr. Janko šlebinger, c. kr. profesor.
Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Cena 1 K 20 vin., vezan v celo platno 1 K 80 vin. (po pošti 20 vin. več).
Z veliko skrbjo in natančnostjo sestavljen Slovarček v žepni obliki bo vsled svoje velike porabnosti vsakemu dobrodošel, posebno pa še samouku in šolski mladini. Slovarček je rodila živa potreba; ima namreč veliko prednost, katere ne najdemo v drugih slovarjih; razlikuje se od podobnih pripomočkov predvsem v tem, da upošteva v nemško-slovenskem delu tudi oblikoslovje nemškega jezika tako, da ne nudi samo razmeroma bogatega besednega zaklada, temveč nas tudi uči besede pravilno rabiti.
Kdor se je uspešno seznanil z glavnimi pojmi nemške slovnice vsaj v onem obsegu, ki ga nudi I. del knjižico »Nemščina brez učitelja", ta bo s pomočjo slovarčka lahko čital nemške sestavke.
Druga nedosežna vrlina slovarčka je pa nizka cena, ki se je dosegla na ta način, ker je založništvo računalo z izredno visokim nalogom. Če bi se bil slovarček tiskal samo v takem številu, kakor se običajno tiskajo slovenske knjige, bi mu bila prodajna cena več nego še enkrat višja.
Priročna žepna oblika in prikupna zunanjost je tudi važna prednost te lepe knjižice.
Za samouke je poleg slovarčka nujno potrebna tudi Pavel Novakova:
Nemščina brez učitelja,
ki obsega dva dela, in siccr:
I. del »Nemška slovnica za samouke". Cena 1 K 20 vin. (po pošti 10 vin. več). Ta knjižica je nujno potrebna za vsakega, ki se hoče nemščine temeljito priučiti. Marsikdo si pa samo s 1. delom ne bo znal pomagati in je zato potrebno, da si kupi tudi praktični:
veljata 2 K 80 vin. (po
javnem občevanju, da
II. del »Slovensko - nemški razgovori" v vsakdanjem življenju. Cena 1 K 20 vin. (po pošti 10 vin. več).
Oba dela skupaj vezana v celo platno
pošti 20 vin. več).
Drugi del obsega razgovore potrebne v izhaja z njimi vsak Slovenec, ki pride z Nemcem v neposredno do-tiko. Razgovori so prirejeni za najrazličnejše prilike in potrebe: tako bo našlo n. pr. slovensko dekle, ki služi pri nemški družini, razgovore, ki jih rabi v službi, slovenski trgovec, gostilničar, obrtnik, delavec, mladenič, ki gre k vojakom itd., bo tudi našel v knjigi potrebne razgovore za občevanja z Nemcem v svojem poklicu.
II. del priporočamo pa še posebej nemščino se učeči šolski mladini, kateri manjka često praktične vajo in se mora zato hudo boriti s težavami nemškega jezika.
©(9(9(9
eicieieie
Nekaj drugih knjig za praktično porabo:
Magdalene Pleiweisove
Slovenska kuhariea.
Šesti natis izdala S. M. Felicita Kalinškek.
To je najboljša in najpopolnejša slovenska kuhinjska knjiga, ki pomeni za naše ženstvo velik napredek v gospodinjstvu.
Ta zlata knjiga slovenskega ženstva je izšla v dveh izdajah: Velika izdaja, ki ohsega 598 strani, ima 18 krasnih, večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, elegantno vezana K 6— (po
pošti 30 vin. več).	, J .
Okrajšana izdaja, brez slik in prikrojena za vsakdanje potrebe, stane K 3—, vezana K 3"60 (po pošti 30 vin. več).
0
.Spisal Urbanus. Cena K 3'—, elc*
____gantno vezana K 41—. — Ta knjiga
nudi vsa pravila' za omikano vedenje in polaga prvo važnost na oliko in plemenitost srca. Knjiga je tudi neprekosljiva, ker najde v njej sveta tako olikanec, kakor preprost človek, tako odraščeni kakor nedorasla mladina.
Cfnlotaa Ifatifira dvajsetega stoletja (1901—2000). K l-30, vezana atUiKMfl jfatiemfl k 2-—. — To je knjiga, ki nas uči vsega, kar je potrebno vedeti o časoslovju, predvsem nas pa uči s pravimi očmi opazovati prirodo in njeno lepoto. Knjiga obsega tudi koristna gospodarska pravila, najvažnejša zdravstvena navodila ter mnogo drugih podrobnosti za praktično življenje.
fMrf Ltablfane,
1:10.000 zelo natančno izvršen. Cena načrtu v dveh barvah 30 vin., v petih barvah 50 vin. — Načrt jc vsled svoje natančnosti zelo pripraven ter priporočljiv za tujca in domačina, pa tudi za šolsko mladino, ki se mora seznaniti s poznavanjem in čitanjem zemljevidov. Dobi se tudi v nemškem jeziku po istih cenah.
lm\W4 Goienlske
z novo bohinjsko in tržiško železnico. Ta . zemljevid, ki ima slovenska krajevna J imena, obsega celo Gorenjsko ter je natančen do najmanjše vasice •3 pregleden in priročen. S tem zemljevidom v roki se bo vsak naj-j£j ložje orientiral po Gorenjski ter našel najpripravnejšo pot za posamezne izlete. Zemljevid je pridejan »Ilustriranemu vodniku po Gorenjskem" in stane z njim vred samo 1 K 20 vin.
©(9©(9(9(9(9(9(9©(9(9©(9(90(9©(9 d

Dolenjske novice.
—	Deželni glavar na Dolenjskem.
Šmihel pri Novem mestu: Dne 1. t. m. je obiskal Šmihel—Stopiško občino de-želni glavar g. dr. Šusteršič. Pozdrav in sprejem v Kandiji je bil prisrčen. Pozdravil ga je okrajni glavar baron Reehbacb in nato g. župan Josip Zurc v imenu občine in občanov. V občinski pisarni je bil razgovor o potrebi okraja. Ogledal si je potem razne zavode; bolnico usmiljenih bratov, meščansko iu gospodinjsko šolo v Šmihelu in kmetijsko šolo na Grmu. Ogledal si jc tucli progo Belokranjske železnice ter zgradbo novega, betonskega mostu čez Krko v Vavti vasi. Splošno je izrazil svoje zadovoljstvo nad lepim in vzornim redom p) naših zavodih, pohvalil občinski odbor in plodonosno delovanje župana ter obljubil, cla bo vedno raci in z veseljem podipral naše težnje.
—	Novi opat v Zatičini. Iz Zatiči-lie: Dne 31. marca je zatiški konvent soglasno izvolil za opata č. g. P. Ber-nara Widmann, večletnega priorja v Melirerau. Benedikcija se je obhajala dne 6. t. m. na željo redov, gener. vikarja popolnoma samo v krogu samostanske družine in zatiške Župnije. Vsled tega se niso pošiljala nobena vabila. .— Samostansko preclstojništvo.
™ Nenavaden poizkus umora.
Francetu Lavrinšek iz Trške goro pri Krškem jo umrla pohlevna in dobra žena Marija, ki mu je zapustila še čisto negodnega sinčka Jožka. 35 let stari France Lavrinšek bi se rad še enkrat oženil in jo tudi tu in tam popraševal po nevestah. Ali marsikod so ga zavrnili, češ, da je zadolžen in cla ima otroka. No, Lavrinšek si ni storil veliko iz tega in je skušal svojega sina, ki mu je bil v napoto, s sveta spraviti. Podal se je k svoji materi, kjer je bil sinček v oskrbi. Vzel ga jc v roke, ga nekaj časa nosil, mu vtaknil žeblje v usta in ga zopet oddal. Komaj je oddal otroka, se je ta že začel daviti in bljuvati. Na vprašanje, kaj je otroku, da se davi, odgovori: »Cukrčke sem mu dal« in izgine. Drugi dan je našla krušna mati otrokova v otrokovem blatu 3 žeblje od podkovanih čevljev. Postavila je Lav-rinška na odgovor, ki je priznal poiz-kušeni umor sinčka. Lavrinšek je bil aretiran in oddan krškemu sodišču, ocl koder pride pred poroto v Novem mestu. Otrok je pa zelo slaboten in ni izključeno, da ima še kak žebelj v želodcu ali črevah.
—	Iz življenja novomeških veseljakov. V Novem mestu je baje pravi Eldorado za veseljake. Vsak dan lahko srečaš zabuhle obraze, s šnopsarskimi steklenicami, ki leže kje pod kako škarpo. Posebno zadnja nedelja je bila zelo kritična in je dala novomeškim stražnikom precej opravka. Najpreje so imeli opraviti s Francetom Kumrom iz Dolenjih Ivamenic. Ta jc pridirjal, seveda ga je preje nekaj kozarcev spil, z velikim nožem v roki k ČeSnovai\ju v Novo mesto, katerega pa k sreči ni bilo doma. Dobil je doma samo njegovo ženo, kateri je grozeče odgovarjal: »Moja ali moževa smrt; glih v srce mu bom nož zarinil, ga bom že dobil.« Letal je ocl gostilno do gostilne z nožem v roki in iskal Češnovarja. V hotelu Kok-liČ je pa naletel na stražnika, ki ga je aretiral in gilal na magistrat. Ko pa prideta do magistrata, prime Kumer stražnika za vrat, ga pritisne ob zid in mu uide. Zdaj je pa začel po kavarnah komedije uganjati, dokler ga niso stražniki v kavarni »Central« ujeli in zaprli^— V hotelu Jakac je pa pii zidar Jurij šarič. Ker jc rentačil, norce bril iz gostov in se ustavljal plačati, so poklicali stražnika. Tedaj je bil šele ogenj v strehi. Šarič se je pridušal, začel preklinjati in grozil stražniku: »Kaj, le čakaj danes, jutri boš zletel z mosta v Krko, te bom že dobil, saj hodiš tam.« Zakadil se je v stražnika in mu odtrgal »polumesec«, znamenje policijske oblasti. Oddali so ga na sodnijo. Tudi v Štefana Brezingerja iz Kanala je na ta dan nekaj šinilo. Pil jo v gostilni Mišic. Imel je blizu 50 kron denarja in hi lahko plačal pijačo, ne, iz kaprice ni hotel plačati. Ko ga je gostilničar stavil na odgovor, mu je kar nabit samokres pomolil pod nos, češ: »To plačilo boš dobil«. Ker se pa po Dolenjskem navadno me plačuje s takim denarjem, so tudi njega oddali sodišču.
Brusiva.
»šišensko prosvetno društvo« uprizori v nedeljo, dne 20. aprila v Ljudskem domu t ho najlepših iger »Na Osojah«. Ker bo to naša zadnja prireditev v »Ljudskem domu« to sezono in ker bo gotovo igra vsakogar zanimala, naj .si vsak preskrbi vstopnice že v precl proda ji. Vstopnico se dobe od
rt £	Cas opazovanja	Stan.io barometra v mm	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Nobo	2-3 .2 £ -S " š
8	9. zveč.	729-5	75	sl. svzh.	dež	
9	7. zjutr.	731-4	4-1	sr. vzjvz.	oblačno	4-4
	2. pop.	731-5	8-1	sl. jvzh.	n	
	Srednja veera		šnja ternp. 7-9«, norm. 8			•3°.
9. aprila pri društvenem blagajniku in v društvenih prostorih, Spodnja Šiška št. 88, poleg šišenske cerkve.
Mnenje gosp. dr. M. Neuwlrtha v Mariboru.
Gosp. J. Serravallo
Trst.
Na vaše vprašanje vam potrjujem, da predpisujem vaše žoleznato kina vino Serravallo kakor krepčilo za Želodec in oslabelost, že več let. Tudi otroci ga raeli pijejo.
Maribor, 7. septembra, 1911.
Dr. Neuwirth.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
in 85 Cl
Redilno, lahko prebavno živilno in krepilno sredstvo za bolnike, slabotne in prebolele vsake starosti. Dobroslastno je in se pripravlja v različnih oblikah. Zahtevajte v lekarnah, drogerijah ali naravnost od firme R.Kufeke, Dunaj III. kuharsko knjigo „Ku~ feke" s 10 preizkušenimi recepti za kuhanje.
Prodasta se dve dobro vpeljani
na jako prometnem Iff co 2 velikim kraju in ena zasebna ilaiSCR vrtom, daljo več stavbenih parcel. Proda se radi preselitve po jako ugodnih pogojib. Pojasnila se daje na Rimski cesti št. 11 v gostilni.	1043
eo
iščeta službe. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod šifro: „Dva kurjača 1913" na upravo .,Slovenca".	1067
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanje tudi na dom. Parna žaga SCAGNETTI. za skladiščem državnega kolodvora. - - - - -45
z daljšo prakso, perfektna knjigovod-kinja, korespondentka in stenografinja, išče mesta. Cenj. ponudbe pod „Kon-toristka" na upravo tega lista. 1098
t/o in 1/4 masten ima v večji zalogi mlekarska in sirarska zadruga logaška.
Prodaja se cele hlebe. Prva vrsta kg K 1'60, druga kg K 1—•.	1100
izdelovatelj harmonijev v Nov. Vodmatu
se je preselil 1 Zaloška cesto llen. 1
nasproti deželne bolnice, Ljubljana,
kjer sprejema vsa v to stroko spadajoča dela. Harmonij z 10 reg. se dobi za 280 kron. 1099 Zahtevajte cenik.
obene
na DusiaSskS cest! o Lgublfani pred delavskimi hišami fn na Giincah tako! ob mestni meji na TržaSki cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
m prodaj.
Več se izve pri lastniku JOS. TfUBU£, na Glincah 37. 2127
isep
vseh žitnih kav je
peri
= IX
Vsak požirek iz skodelice potrjuje premoč te fine kakovosti.
Da se pa doseže dober okus in lepa slastna barva, treba je pridjati vsaki žitni kavi malo porcijo
pesa zasretMfranchovBfla: umm p*.
Obe vrsti je dobiti v vsaki specerijski 1252	trgovini.	III.
Novosti
%
v veliki izbiri
768	pri
IKLAUC
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5.
hiša
Proda se skoro nova z veliko kletjo in velikim sadnim vrtom. Proda se tudi več stavbnih parcel, kakor tudi dobro vpeljana gostilna. Proda se radi selitve pod prav ugodnimi pogoji. Pojasnila se dobe v Spodnji Šiški 22.	1102
Radioaktivno termalno kopališče
, Jce m teniškem. Vu&lP
Postaja dolenjsko železnice Straža —Toplice. Akratov vrelec 38» C, ki daje nad 30.000 litrov radioaktivne termalne vode na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim bo-ieznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeljl. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. KonstanJ tin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljene sobo. Izborne in ceno restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 976 66
JOSIP GRABLOVIC
ODVETNIŠKI KANDIDAT
HELENR GRHBLOVIC, ROJ. BAHOVEC POROČENA.
LJUBLJANA, 9. APRILA 19U BREZ POSEBNEGA OBVEST1LH,
<097
Hladnikove Marijine pesmi
za mešani zbor in solospeve.
Op. 15. 16 Marijinih. VI. natis, part. 1 K, posam. glas 20 v.
Op. 25. „Ave", 17 Marijinih. III. natis, part. 2 I\.
Op. 45. „češčena Kraljica", 15
Marijinih, part. in 4 gl. '6 K, posam. glas o0 v.
Op. 51. 19 Marijinih, part. 2 K.
Op. 02. Večerni zvonček, za
privatne šmarnično pobož-nosti, part. 40 vin. 1101
mmmm
(Solsisa zgradba.)
Krajni šolski svet v Št. Petru na Krasu razpisuje z odobrenjem c. kr. okrajnega šolskega sveta v Postojni zgradbo enonadstropnega prizidka k šoli v Št. Petru v pro-računjeni svoti okroglo 52.000 kron.
Zgradba se bode oddala potom zmanjševalne dražbe, ki se bode vršila
29. aprili f. L b&s 1. asri pspgsldne
v šolskem poslopju v št. Petru.
Ker se bodo mogoče napravile stopnice in stropovi iz železnega betona, se za ta dela sprejemajo ponudbe strokovnih tvrdk, opremljeno s 5% vložnino, od ponujene svote računjeno tn so bode cventuelno oddaja istih posebej vršila.
Pred začetkom ustmene dražbe se sprejemajo pismene ponudbe, ki jih je primerno označiti in zapečatene doposlati podpisanemu krajnemu šolskemu svetu, ali izročiti dražilnemu komisarju.
V ponudbi, kolekovani s kolekom za 1 krono, je razun naslova navesti morebitni popust ali zahtevano naplačilo na enotno cene v Številkah in besedah ali v odstotkih ter izjaviti, da so ponudniku znani načrti, troškovnik in vsi pogoji ter da se jim brezpogojno podvrže.
K ponudbi je priložiti vložnino v znesku 2600 K (dvatisoč šeststo kron); isto mora ob prifietku obravnavo predložiti tudi vsakdo, ki namerava dražiti, v roke voditelja obravnave.
Natančni predpisi glede dražba in varščine so navedeni v splošnih pogojih, ki so obenem z drugimi pripomočki, načrti ter troškovnikom razpoloženi od 14. aprila t. k počenši pri krajnem šolskem svetu v št. Petru ter pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Postojni (stavbeno vodstvo — soba št. 23), kjer da c. kr. okr. inženir podjetnikom vsa zahtevana pojasnila.
Hrajnl Šolski sne! u St. Petru m Krasu
dne 5. aprila 1913.
109&
Lobes pri Plznu, Češko
priporoča svojo izvrstne izdelke vseh kavinih primesi v zabojčkih in zavitkih, posebno svojo špecijalno znamko Dobiva so ..Kaferol« kot popoln kavni nadomestek. Dobiva se povsod.	povsod.
Edini zastopnik za Kranjsko in Spodnje Štajersko:
Robert Walland
Ljubljana, Slomškova ulica št. 4.
1096
Nizke cene!
Novosti siku za mole in modneoa blaga za domske oMe!
Zahtevajte vzorce!
LMir Stritarjeva ulica 4.
Vaoroc »varovan.
V plačilne težkoče zašli trgovci in industrijci
IfcSTse raniirajo
najhitreje in popolno diskretno in se v to svrho po mogočnosti
denar preskrbi. Vprašanja pod »Fllialka Ljub. Ijana* na upravo »Slovenca".
466 20
Kupi se po znižani ceni:
velika izdaja 6 natis v vezanih zvezkih. Ponudbe s ceno naj se pošljejo na upravo „Slovenca" pod šifro „Meyer".	1088
Še par tisoč štiriletnih šolanih in triletnih nešolanih smrekovih sadik ima oddati	1069
!0
zu pomladansko in poletno sezono sso. Kupon. 3'1U metr. dolg, za i} }iron
1 . . -V u Vi t kupon 10 kron
kompletno moško obleko i kupon 15 kron
(suknjo, hlače, telov- 1 kupon 17 kron nik) zadostno, stane le i 1 kupon 20 kron
Kupon za črao salonsko obleko K 20' — , kakor tudi blago zu površnike, taristovske obleke, svileni kamgarn in blago za ilameke obleke, pošilja po tovarniški ceni kot reelna io solidno, dobrožnana
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-
Vzorci zastonj In irnnico. Vsled direktnega naročila blaga pri tvrdki Siegel-J inhot iz tovorne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa vedno največja izbira povsem svežega blaga. Stalne, na|nlž]e cene. Tudi najmanjša naročila so .iz vri c najskrbneje, natančno po vzorca.	4HJA
Sanatorium Emona 'JS^T;
Privatno zdravišče za notranjo in kirurgično bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli, lastnik In Sef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primer I. kir.odd.de2. boln.
Sprejme se dobra
prodajalka
vešča slovenskega in nemškega jezika v trgovino mešanega blaga. — Naslov pove uprava lista pod št. 999. 999
Zaloga spalnih ter jedilnih sob
v različnih najnovejših slogih.
Vsakovrstno drugo
= pohištvo. =
Priznano solidno blago
ter najnižje cene.
DO
□0
Zaloga ofomanov divanov, žimnic
različne kaBtooosti;
zajamčeno trpežni izdelki.
si Velika izbira
otroških oozičKoo

Elektrotehniška delniška
prej
1018
Kolben in
Praga »lfysočany.
Dinamo stroji, elektriški motorji. Naprave za elektriško razpet-Ijaoo in preuaianje elektriške sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Torbo-generatorji, elektriške železnice In lokomotive, žerjavi in dvigala. Obločnice in žarnice
vseh vrst.	:•:
Vodne turbine vseh sestav, (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektriških strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za inStaliranje.	:-:
LJubljana.
Sodna ulica.
Podpirajte domačo
industrijo I Sfare nogovice se ceno podplefulejo!
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogovice, ro-kovice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materljal za stroje itd. na drobno in na debelo.
Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent „Wiedermannu je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo zagotovljeno.
Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. 250(50)
Št. 6983.
U zgradbo in v tira
okroglo 12.900 R 12.400 K
proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalne svote naj se predlože ločeno za cesto in mostova
do 26. aprila 1.1. o!? 12. uri opoldne podpisanemu dež. odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje gradbe okrajne ceste Srednjavas-Studor« odnosno »Foandba za prevzetje zgradbe mostov na okrajni cesti Srednjavas-Studor«,
Ponudbi mora biti dodana izrccna izjava, da pripozna ponudnik stavbne po-goje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 50/o stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika nc glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo, ali vrniti vse ponudbe.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu ob navadnih urah.
1068
Ljubljana, dne 4. aprila 1913.
Za pomlad in poletje
priporoča tvrdka •V A AR • V
1
Ljubljana
Prešernova ulica štev. 9
svojo bogato zalogo
izgotovljenih oblek
za gospode in dečke ter mične novosti
v konfekciji za dame in deklice.
Ceniki zastonj in franko.
855
Popravila se sprejemalo Domača tvrdka 1 Pilporočamo domačo solidno fvrdko
•u
£ o
m c
: k
K C*
rj
K
3
M
JVtodni $al©i}
..	< '	»	v
arija Q©tz! Zidci^a al, 8
Damski in otroški slamniki v najnovejši obliki vseh vrst ter športne čepice
«M<
a. o g 2
n « 2
o X"
XX —
PEMSSii Cene brez MonKU/unce
807
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«*
Odgovorni urednik: Ivan štete.