148. številka.
Ljubljana, v
1. julija.
XXII. leto, 1889.
Izhaja vsak dan atečer, izimai nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst ro-oger ake dežele za vae le ieden mesec 1 eld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jede
leto  15 gld., za pol  leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za
ieden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na đom za vse leto is gia., za četrt leta 3 gm. »o Kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa se ' po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina -/.nafta.
Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravntfttvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Dpravništvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročim.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo narocbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla Jtoncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke.
„SLOVENSKI I4AR0D"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na doni
Za vse leto   . ......13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   „   30 „
w   jeden mesec....... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom m računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
■  pol leta..... 8   „   — „
,  Četrt leta........4   „   — „
„  jeden mesec....... I   „  40 „
Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. ZJjtravriiMvo „W.ov. Naroda*s.
Tridnevna slavnost Vodnikova.
SlavnoBt, ki so je pretekle dni vršila v središči Slovenije, bila je velik moraličen uspeh in veselja se mora srce širiti vsacemu, kdor se je je udeležil. Iz vseh slovenskih pokrajin videli smo mnogobrojne in odlične zastopnike, v narodnem boji izkušene somišljenike in prvoboritelje, več stotin bilo je vnanjih gostov, mej njimi nad sto vrlih koroških bratov, katerih krepke poBtave so povsod vzbujale najiskreneje simpatije. Odlično zastopana bila je zelena Štajerska, ozirom Mali Š ta jer, ki nam je poslal zastopnice in zastopnike iz Žalca. Celja, Vranskega, Mozhja, Ljutomera, Ptuja, Sevnice , Slovenske Bistrice, Šoštanja, dalje Gorica, Trst, Pulj, posebno lepo pa Reka, od koder je došla deputacija 8 gospodov, na čelu njim gospoda dr. Barčič in Pilepić, posebno mnogobrojno pa je bila zastopana ožja domovina Kranjska.
Povod slavnosti bil y izreden. Narod naš hotel je spominu prvega svojega pesnika pokazati svojo iskreno hvaležnost, postaviti mu prvi javni narodni spomenik v srci Slovenije, v beli Ljubljani. Ni čuda, da* je taka slavnost vzbudila najživahneji odmev povsod, kjer se slovenski jezik čuje in da se je slavnost vršila v dimenzijah, ki so v nas vzbujale opravičen ponos, v naših nasprotnikov vrstah pa glasno priznanje, ne samo zaradi vnanjega nakita, ampak tudi zaradi množine udeležencev, zaradi uzornega reda pri impozantnem sprevodu in uprav oduševliajočega načina, kako se je razkritje spomenika vršilo, ko je po mojsterskem slavnostnem govoru razkril se krasni spomenik, genijalno delo domačih rok, ko je v velečastni kantati razodevala se slovenske pesni čarobna sila in so topovi na Gradu daleč v dežel ozmnjevali to slovesno in velezuamenito dejanje.
Pretekli dnevi bili so zares naroden praznik, praznik preporoda našega, zato je pa tudi Ljubljana, v k oliker ninemškutarska ali pa zavisna od kranjske hranilnice, bila v praznični obleki, vsa v slavonskih in cesarskih zastavah.
Ker Vodnikova slavnost bila je v največji obliki zasnovana in završeua, v vseh svojih delih pa jednako izborna in sijt'jna, hočemo opisati jo krouologično, kakor se je vršila in kakor tu sledi :
Potovanje Korošcev.
Koroški Slovenci, katerih je vsega vkupe blizu 100 prišlo preko Karavank proslavljat našega Vod-uika, bili so na svojem potovanji v belo Ljubljano povsod sijajno vsprejeti. Povsod so tekmovali, dostojno pozdravljali tlačene brate iz slovenskega Ko-rotana, ki so navzlic vsem germanizatoričnim naporom nasprotnikov ohranili vročo ljubezen do slovenske domovine in do slovenskega jezika.
V Kranjski gori zbralo se je veliko prostega naroda k pozdravu. Streljanje topičev nazuanjalo je, da se bliža vlak naši postaji. Tu pozdravil jih je notar Hudovernik v kratkih besedah; dekleta v narodni noši pa so jih obsipale s planinskimi cvetkami. Tudi Dovjani  neso zaostali.   V naglici raz-
obesili so nekoliko slovenskih zastav in topiči so naznaniali, da se Korošci vozijo v belo Ljubljano. Na Jesenicah pričakoval jo Župan Tre ven koroške brate; gospice Erženova izročila je g Trei-herju krasen šopet in nastopno pesen :
Pozdrav koroškim Slovencem.
Pozdravljeni na kranjskih tleh, koruški bratje Vi, Pozdravljen iz dna srca, da ste do nas prišli! Zgubljene smo Vas šteli že, zdaj dokazano je: Sloven Korošec gre na dan in rod njegov ne inre.
Dežela Vh5h je središče nam nekdaj, Pohlepni tujec pa bi rad si osvojil jo zdaj, — Al' če planine meje so, uas vežo pa srce Kar vroča kri spojila je, no »trgajo ljudje I
Prišli Vodnika ste čestit, namen vzvišen blag, On bil učitelj naroda, buditclj mn je drag — Ko on ljubimo narod svoj, iz duše »veje vse „Naprej zastava Slave" — pa na naše gaslo jo.
Potujte srečno bratje, saj prišel je dan vesel V Ljubljani svoji zdaj Sloven Slovenca bo obje! . . Kdar pa na dom se vrnet-, naj krepko zaori: „Na dan Slovan! Koroška nam Še izgubljena ni!" Na Jesenicah dno 28. junija 1887.
Jeseniško Slovenke. Potovalci Koroški so bili zopet tu obsipani s cvetlicami in vsprejem jako lep. Vsak kraj storil je, kolikor možno in gorenjska stran pokazala je tako živo ljubezen do koroških bratov, da so poslednji bili do solz ganjeui. Kanmogoričanje so na slikoviti skali „Frtala" razobesili velike trobojnice in pok možnarjev odmeval je po divni Savski doliui. Bil je pra v lep prizor.
Okoiu 4. ure popoludne dospeli urno v slavni, bogato okrašeni Kranj. Narodno trobojnice pozdravljale so prišlece že od daleč, topiči pokali so na treh krajih, mladina pa je pozdravljala z mnogo-brojnimi malimi zastavicami.
Doputacija Kranjske Čitalnice, ljubeznive Kranjske dame in veliko število ljudstva čakalo je na kolodvoru. Gosp. notar Globočnik pozdravil je srčno koroške brate, na kar se mu je v njih imenu zahvalil g. Legat iz Celovca. Dame so obsipale tudi tu Korošce z lepimi šopki. Tudi v Loki pokali so topiči, ko je vlak vozil mimo tega prijaznega gorenjskega mesta.
LISTEK
Slavnostni govor
gosp. o. kr. gimu. ravnatelja Fr. VViestha 1 erj a ob odkritji Vodnikovega spomenika v Ljubljani čnš 30. junija 1889. Slavna gospoda! Častiti rojaki!
Živeti vrli mož ne smo za so. Iz bratov sreče njemu sreča klije, Veselje ljudsko njemu v oku sije, In tuja solza mu meči sreč !
Gregorčič.
Prestavimo fie v duhu za kakih petindevetdeset let nazaj v preteklost ! V K o p r i v n i k u , prijazni bohinjski vasi, končana je ravno nedeljska služba božja. V gostili tolpah zapuščajo pobožni seljani svetišče; resno, razuneto lice priča, da jim je beseda božja pretresla dušo, ki Še zdaj drgeče, prešinjena od njene sile Kuko Ludi ne ! Razlagajoč resnico Gospodovo jih je podžigal duhovni pastir s svetim ognjem na čednost, odvrača! od greha. Vsak stan, vsak spol, vsako ;,tar;;st je vzpodbujal s primernim bodrilom. Privrele iz dna srca so segle njegove besede globoko v srce vsem poslušalcem. Kakor da   bi še nekoga  čakalo,  postaja ljudstvo
okrog cerkve, lu res, glej! iz žagrada stopa du-hovsko oblečeu mož srednje, a krepke postave, star kakih 36 let. Obraz ni da bi rekel posebno lep, a izpod čela mu žari dvoje dobrohotnih pri-kupljivih očij, ki ti vzbujajo zaupanje. Stari in mladi hite roko poljubit prihajalcu, ki se jame dobrodušno razgovarjati s to in oao skupino : tu te*ši zapuščeno siroto, tam svetuje na pol obupanemu kmetiču, zdaj malo podraži rdečelično dekle, zdaj poboža nedolžni otroški obraz in razdelivši med deco nekoliko svetih podobic, odide na vse strani prijazuo odzdravtjaje. Popoludne po cerkvenem opravilu obiskuje bolnike in jim lujša telcaue in dušne boli; bednim siromakom „odpir srce, odpira roke, otira bratovske solze". Ob delavnikih lazi po hribih in dolinah t<:r izsleduje redko kamene in okamenine; prestrm mu ni niti nehotični Triglav, preoddaljena ne najskrajuejša kotlina, ako krije v sebi kako piirodno Čudo. Potoma rad malo postoji, da poizve od kmetica na polji ali rokodelca v de-lalnici, kako velita temu in onemu orodju. Zdaj ustavi starca s šopkom nabranih zelišč in cvetic: poimenovati mu mora vsako posebej; zdaj pomudi staro ženico z butaro dračja na rami: uljudno jo prinuja, da mu zapoje kako narodno pesem o Pe gamu in Lambergarji,  o vitezu Itavbarji ali pa o
kraljj Matjaži. A tudi iz fantov in deklet umeje šegavo izvabiti marsikatero zaljubljeno poskočnico. Vse, kar sliši in vidi, zapisuje si skrbno in natanko v knjižico. Kadar sreča o mraku s polja vračajoče se delavce in jim pripoveduje, kaj se po svetu godi, unema jih za lepo petje ter neti v njih srcih iskro domovinske ljubezni. Domov prišedši piše ali bore pozno v noč knjige, ki mu jih iz Ljubljane pošilja plemeniti prijatelj in posestnik bližnjih fužin, baron Zois. Brez posla ga ni videti nikoli. Kdo je ta milosrčni, rodoljubni duhovuik? Ako vprašaš kakega župljana, odgovori ti: „To so naš dobri gospod Biilant!" Ako haraš" njega samega, pove ti v preprosti govorici svoji: .Rojem sim 3. svičana 1758 ob 3. mi zjutra v' gorni Žiški na Jami per Žibertu iz Očeta Jožefa, inu matere Jera Pance iz Viča . . . Devet let star popustim "jegre, luže, inu drsanje na jamenskih mlakah, grem volan v' šolo, ker so mi oblubili, de znam nehati, kader očem, ako mi uk ne pojde od rok. Pisati inu branje me je učil šol-mašter Kolenec 1767; za prvo šolo stric Marceli Vodnik franciskanar v' Novem Mesti 1768 inu 1769. Od 1770 do 1775 poslušam per Jeztiitarjih v' Lnblani šest latinskeh šol. Tiga leta me ženejo muhe v' kloster, k1 franciskunarjam, slišim visoke šole, berem novo mašo, se /' oblubami zavežern!
Na Vižmarjih pozdravili so Korošce požarna hramba, odposlanci društva katoliških rokodelcev in čitalnice Šent Vidske, vaako društvo s svojo zastavo. Na državnem kolodvoru, čakala je deputacija Šišenske čitalnice z zastavo, in topiči oznanje-vali so središču Slovenije, da se že bližajo Korošci beli Ljubljani, srcu matere Slovenije.     {Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje <ležele.
V L i u li 11 a n i , 1. julija.
Ugodni uspeh ister«tklh volitev je jako ne milo drnol liberalce. Nemški listi sedaj zatrjujejo, da so zmage slovanskih poslaucev pripisovati le znatnim denarnim sredstvom, ki so za agitacije prihajali iz od slovanskih volilnih odborov iz drugih dežel, pred vsem iz Hrvatske Sedaj se še nadejajo na veleposestvo, da bode pomagalo obdržati itali-jausko gospodstvo v deželi. Veleposestniki jih pač □e bodo varali, kajti v tej volilni skupini imajo sedaj Italijani še zanesljivo veČino. Kako dolgo jo pa bodo imeli, se pa tudi ne ve.
Nataču! minister odšel je za 6 tednov na dopuBt. Ta i-&R ga bode nadomeščal trgovski minister marquis Bacquehem.
Ker gališkl volilci rusinske narodnosti neso nič opravili pri namestniku s svojimi pritožbami, obrnili so se brzojavno do grofa Taaffeja. Naznanili so ministerskcmu predsedniku razne nerodnosti ki se gode pri volitvah. Tako je v Pacvhorovu okrajni komisar dal trikrat glasovati, ker je prvikrat bil voljen za volilnega moža kmet Vremko. Pri tretji volitvi je pa s pomočjo nevolilcev bil voljen veleposestnik Rojecki. V Sokanu je bil voljen dr. Jajas s 172 proti \n glasom, pa je okrajni ko misar volitev kar razveljavil brez uzroka. V Uha-novu se ni bil razgrnil zapisnik volilcev. Ko je pa volitev se vršila ugodno za Rusine, jo je okrajni komisar kar ustavil. Pri drugi volitvi je komisar volilcem kar narekaval volilne može. Rusinskih volilcev pa žandarji neso pustili, da bi volili. V Luszki je Ferdko Czernewaly dobil 15 glasov, okrajni ko misar je pa proglasil, da je voljen Blažko Dakocz, ki je dobil le 12 glasov. V Czolhanszczvni voljen je za volilnega moža veleposestnik, ki v občini niti ne stanuje niti davka ne plačuje.
V na nje države.
Vodji NrbftkJli naprednjakov, ki je zaradi uboja v preiskavi in je bil dobil nalog, da ne sme ostaviti Belega grada, dovolili so, da se sme za 6 tednov iti zdravit v toplice. To kaže, da v Srbiji vlada ne postopa tako brezozirno s svojimi nasprotniki, kakor trdijo razni nemški in madjarski listi.
„Moskovskija Vjedomosti" trdijo, da sedaj v Evropi nobena država ne misli ua vojno, najmanj ltunija, katera se hoče in nio a držati miroljubne politike. Manj optimistično pa sodijo o položaji drugi ruski listi lo vidijo nekateri nevarnost za mir v preRtolnem govoru avstrijskega cesarja.
Od turške strani se odločno oporeka, da v Novem Pazaru ni bilo nikacih nemirov. To poročilo pa ni prav zanesljivo, kajti Srbi bi ne bili takoj poslali nekaj vojakov na mejo, da je res vse tako lepo mirno. Najbrž Be je turškim vojakom bilo kmalu posrečilo zatreti upor, ki se torej ni razširil. Turčiji pa tudi najbolj kaže, svetu zatrjevati, da je v njenih deželah vse mirno, da je diplomati ne začno opominjati, da naj uvede kake reforme.
Pri slovesnem obedu častnikov \ irtcmhcr-dkegu grenadirskega polka navzočni ruski častniki neso hoteli piti na zdravje nemškega cesarja. Ta dogodek dokazuje,  kako sovraštvo je že zavla-
dalo mej Rusi in Prusi.   Rusko javno mnenje je zavsem sovražno Prusom.
Dopisi.
Iz Cerkljau 28 junija. [I/v dop.] Slovencev dopisnikar s Šenturške gore je jako čuden mož. Z gorjansko pametjo togotuje se nad našim velece-njenim g. županom, da ni dal oklicati na ŠenturŠki gori volitev volilnih mož in da je tako nepravilno ravnal pri volitvah.
No gospod s Šenturške gore ne bo učil našega g. župana občinskih zakonov, župana, ki že 22. leto vestno in pohvalevredno opravlja svojo službo. Vprašam gospoda s Šenturške gore, li ni on Cerkljanski občan, da ne ve, da se vsi oklici za občino vrše pred Cerkljansko farno cerkvijo. Morda ne moremo dokazati, da sta g. R. s Šenturške gore dva zaupna moža osobno povedala dan in uro volitve. Ali se ni on sam izrekel, da se sploh voliti ne da, — seveda če bi ga še le hoteli —? Rekel pa je to, ker se mu naš g. župnik kot kandidat premalo sposoben zdi, seveda potem noče z gorjansko pametjo tacega voliti:
Sploh pa gospodu s Šenturške gore ni toliko ležeče na pravilnih volitvah, marveč veliko bolj na tem, da našega g. župana iz zasobnega sovraštva obira in črni.
Da je pa volilcev tako malo prišlo, akoravno so vsi dan volitve vedeli, ne more g. župan kaj zato, kakor tudi ne zato, da ima g. R. tako slabo klet, da se mu dobro vino tako hitro skisa, radi katerega vedno z zobmi škriplje spomiujajoč se Cerkljanskega župana.
Z Jesenic 29. junija. [Izv. dop. j Koroški Slovenci vzprejeti so bili tudi na tukajšnji postaji, ali ne tako sijajno, kakor smo to nameravali. Agito-valo se je proti nam in neki možak velicega upliva uatil se je celo po krčmah in se spodtikal ob pripravah, rekši „saj tudi mene nihče ne pozdravi, če se peljem na Koroško".
Gosp. župan Treven, značajen in odločen na rodnjak, pozdravil je Koroške brate, a odlična ro-doljubka, ljubeznjiva gospodičina Josipina Eržen poklonila je voditelju potovalcev lep šopek in navlašč zato priliko zloženo pesen, drugim pa delila male šopke planinskih rož. Močno žal pa nam je bilo videti, da nekatere, baš poleg železnice stoječe hiše niso bile olepšane, akoravuo se njih lastniki prištevajo narodnjakom. Kdo je temu kriv? Cherchez la socioto carniolienne d' iudustrie! Temu mora konec biti! Nedavno prepovedali so tovarniški uradniki celo Savskim fantom razobesiti narodno zastavo. Ti gospodje pozabljajo vedno, da, če tukajšnji ljudje, deloma od tovarne žive morajo zato delati, a krvavo zasluženi krajcarji niti ne zadostujejo, da bi si delavec kupil zabele za vsakdanje žgance. Sicer se pa o dosedanjem tehničnem voditelji, g. Pautzu, ki je vsaj pošten nemškutar ter ni delavcev nikdar zatiral in mrcvaril, govori, da bode ostavil službo, novi uradniki so pa Prusi in Zidje.
Proti volitvi deželnozborskih volilnih mož, uložili smo »liberalci" ugovor, katerega je pa c. kr. okr. glavarstvo ovrglo. — Naš gospod kapelan bode torej  volilec, ali vkljub temu njegovemu dostojan-
stvu usojamo se, ga najuljudneje prositi, naj z lece ne sramoti posamičnih osob, kakor je to storil nedavno z nekimi dekleti iz Rovt. Prosimo torej malo več krščanske ljubezni in malo več takta.
„Matica Slovenska".
LXXX.HI. odborova seja.
(Kome.)
Društveniške razmere smejo se zvati ugodne , akoravno bi bilo glede nekaterih, posebno starejših poverjenikov, želeti, da se z ozirom  na pozni letni čas (§ 3. dr. pravil.) nekoliko požurijo. Za letos je plačalo doslej 867 letnikov. Jaki pridno pristopajo društvu  novi  člani, od zadnje tdborove seje 133, (2 ustanovnika in 131 letnikov,) Lamreč: A. Kot ustanovnima. 1. Bohinjec Peter,  kaplan v Dobrepoljih (iz-mej  letnikov;) 2. Lene Franc, prefrkt v Celovci. Đ. Kot letniki. 1. Čitalnica narodna v Mozirji; i Krek Ivan, drd.  bogoslovja  na Dunaji; 3. Medjimorač Anton, drd. bogoslovja na Dunaji; 4. GregoriČ Jowp, kaplan v Višnji gori; 5. Jemec Anton, kaplan v Senožečah; 6. Komotar Anton, c. kr. notar na Vrhniki; 7. Ste-novec Anton, župnik na Selih pri Kamniku; 8. Pir-nat Milka, učiteljica v Ormoži; 9. dr. Kaisersber-ger A., c. kr. rutin, zdravnik v Idriji; 10. Ferfolja JoBip, vikar v Gabrijah; 11. Murkovič Franc, kaplan v Jarenini; 12. Sinko Josip, kaplan pri sv. Jakobu; 13. Jaklič Štefun, župnik v Št. Vidu pri Za-tičini; 14.  Kastreuc Egidij, c. kr. sodni pristav v Zatičini; 15. Pešec Anton, not. kandidat v Zatičini; 16  Pirnat Stanko, c. kr. notar v Zatičini; 17. Podobnik  Marija,  posestnica v Št.  Vidu p. Zat ; 18. Pristav Simon, beneficijat v Št. Vidu p. Zat; 19. Dirri-nik Ivan,  posestnik v Trbovljah; 20. Desenibus Franja, učiteljica v Ljutomeru; 21. dr. Farkas Ivan, zdravnik v Ljutomeru; 22. Jaužekovič Lovro, župnik v Veržeji; 23.  Keček Andrej,  kaplan  pri sv. Križi;  24. dr. Namestnik Josip, odvetnik v Ljutomeru;  25. Pogačnik Josip,  posestnik v Podnartu; 26. Kosmač Franc, posestnik v Radovljici; 27. Vur-nik Ivan, podobar v Radovljici; 28 Marzidovšek Ra-doslav, c. kr. v. kurat v Zadru; 29. Lastavee Franc, odgojitelj na Dunaji j 30. Podboj Alojzij, c. kr. davk. pristav v Kamniku ; 31. Draksler Jakob, c. kr. okrajni tajuik   v  Kamniku;   32.  Rode Josip,   posestnik v Kamniku; 33.  Bergant Luka,  trg.   in posestnik v Kamniku; 34. Močnik Josip, lekar v Kamniku; 35. Fischer Franc, župan,  posestnik, itd. v Kamniku; 36. Kenda Josip, posestnik v Kamniku; 37. Depolo Mihael, c. kr.  geometer v Kamniku; 38 Lindtner Hinko, trgovec v Kumniku;   39. Južna Valentin, trgovec v Št. Jurji; 40. Depler Alojzij, c. kr. sodni kanceli8t v Mokronogu; 41. Fischer Ivan, c. k r notar v Mokronogu; 42 Barbo Mihael, župnik v Trebel-nem; 43. Lunaček Aleks, učitelj v Trebelnem ; 44. Planinšek Anton, posestnik na Mirni; 45. Rozman Marija, trgovka v Šmariji ; 46. Josin Maks, m. učitelj v Ljubljani; 47. AmbruŠ Valentin, c. kr. gima. profesor v Rudolfovem; 48. Sturm Josip, c. kr. gimn. profesor v Rudolfovem; 49.  Virant Anton, trgovec v Rudolfovem; 50. Travnar Josip, m. učitelj v Ljubljani; 51. dr. Kraut Štefan, c. kr. sodni avskultant
al 1784 me Lublanski škof Herberstein vun pošln, duše past. Krajnsko me je mati učila, nemško inu latinsko Šole; lastno vesele pa laško, francozko, inu sploh slovensko. Kamenje poznati sim se vadil 1793." — Tako on sam. Jaz pa pravim: ta dušni paBtir Bicer ni ne duhovni, ne konzistorijalni svetovalec, ne beneficijat in ne kanonik, a to je mož, to je svečenik po božji volji, to jepravi blagovestnik Kristov.
V zbor učenih, vedi slava, Stopi moder, bistra glava, Vse jezike sveta znana. Če zapoje, vse pogleda, Na katedru grom beseda K oses ki
II.
Nad mestom Ljubljanskim je razprostrla tiha noč svoja mračna krila. Vse se ziblje že v sladkem spanji. Le v frančiškanskih ulicah gori še luč v pritlešji hiše pod štev. 12 (zd. 6). Ondu sedi za mizo, obloženo s knjigami in rokopisi, mož, utopljen v globoke misli, iz katerih se zdaj pa zdaj prebudi, da pogleda v to in ono knjigo ali zapiše kak težko pogojen stavek. Pač mu že medlć oči, a on se ne zmeni za to: pričeto delo mora končat', predno se zdani,  kajti po   dnevi ga čakajo druge dolžnosti.
Ako pogledamo poznemu delavcu v premišljiv obraz, spoznamo v njem koj svojega znanca iz Koprivuika. Od todi so ga bili 1. 1796. v Ljubljano premestili za kapelana k sv. Jakobu, dve leti pozneje pa pozvali na gimnazij za profosorja retorike, t. j. najvišjega razreda. Z veseljem je zamenjal mirne bohinj-Bke  gore  s hrupom glavnega mesta, ne  da bi zložneje    in   prijetneje   živel,   marveč    da bi mogel svojemu narodu izdatneje koristiti. Še dušni pastir je bil objavil tri zvezke „Velike Pratike", ki je prinašala prostemu kmetu poleg navadne koledarske vsebine pesni, napise, kratkočasne in uko-vite sestavke. Vešč mnogim starim in novim jezikom poučuje zdaj po dnevi mladino v raznih predmetih ter ji, blag in izvrsten učitelj, bistri ura, blaži Brce, utrja znučaj. Po noči ureja svojim rojakom „Lub-lanBke Novice", prvi slovenski časnik, obseza-joč mimo domačih novic in političnih prigodeb tudi mnogovrstno učno tvarioo.   Učencem piše potrebno šolske knjige najprej nemški (zgodovino kranjsko, tržaško in goriško), za francoskega gospodstva pa, ravnatelj   trem učiliščem  (gimnaziju, ljudski šoli, umetnijskemu in obrtnemu zavodu), v slovenščini, kateri je odprla nova vlada pot v šole (Abecedo za Perve šole, Keršanski Navuk zu Illirske dežele, Početke Gramatike, to je Pismenosti Francoske, Abe-
cedo   ali   Azbuko.)   Vrhu  tega   skrbno sestavlja nemško-slovensko latinski  slovar, za kojega je bil večidel Bam nabral ali izobrazil nad 30 000 besed. Učenjakom slovenskim pomaga prevajati sv. pismo, vladi sloveni  uradne ukaze in razglase, meščanski gardi opravlja službo duhovnega pastirja. Vseoosežno rodoljubje njegovo ne zabi niti nizke kuharice, niti priproBte babice: prva prejme iz njegovih rok poslovenjene „Kuharske bukve", druga na slovenski jezik preloženo Matoškovo „Ba bistvo". Ob počitnicah  pridno  potuje  križem svoje domovine, nabira rimske peneze, išče rimskih napisov in objavlja plodove svojega truda po časnikih. Na slovstveno delovanje pa gane naklanja dobičkaželjnost, temveč vzvišeni nameni: pregnati rojakom termie oblake nevednosti, poslaviti domovino pred inozemstvom, zlasti pa iskrena želja: „Kraojski jezik čeden narediti"  iu kar „najbolj  po  druzih že osnaženih evropejskih  jezikih   perrezti," t. j, očistiti ga tuje navlake in olikanega po zdravih načelih usposobiti za književno rabo.   Trudaljubno prizadevanje njegovo se je (Bogu bodi hvala !) blagovito uspešilo: mogočno je vzplamtela vsestrane omike iskra, katero nam je on ukresil; žar njen bo svetil še poznim rodovom, ki se bodo hvaležnim srcem spominjali slovenskega Promete ja. iKonec prih.)
v Celovci; 52. Trstenjak Marija, učiteljica pri sv. Rupertu;  53.  Hromeč  Ivan,  kaplan v Borovnici;
54. Jamšek Josip, c. kr. car. urailnik v Rovinji;
55. Mihelič Jakob, bogoslovec v Ljubljani; 56. Zvan Franc, bogoslovec v Ljubljani ; 57. Ljudsku šola na Gorici;  58. Turnšek Anton,  trgovec v Nazarjib; 59. Kavkler Ivan, nadučitelj na Ptuji; 60. Kos Davorin, organist pri Sv. Vidu; 61. dr. Preveč Fraic, odv. koncipijent na Ptuji; 62. Stazinski o. Konrad, min. kaplan na Ptuji; 63. Šalamun Franc, mestni kaplan na Ptuji; 64. Zopf Franc, učitelj na Ptuji; 65. KapuB Armin, kaplan v Žitalah ; 66. Klemene Franc,  župnik na Unci;   67.  Bernard Valentin, župnik v Studenem;  68. ReissmUller  Franc. upr. graščine v Haasbergu;  69.  M»yer Julij, zdravnik itd. v Planini; 70. Kovšca Anton, župan itd. v Planini; 71.  Benedik Josip, nadučitelj v Planini; 72. Erhartič Franc, c kr. avskultant v Celji; 73. Hu dovernik Ludovik,  m.  kaplan v Celji: 74. Krušič Franc;  75. Pirtošek Martin; 76. Cede Josip, gimnazijec v C lji; 77. Agrež Josip, uradnik v Brežicah; 78. Berglez Ivan, župuik v Artičah; 79. Ko-zole Anton, učitelj v Vidmu;  80.   Kukovič Blaž, kaplan v Rajhenburgu;  81.   Kunej Ivan, župnik v Dobovi; 82. Mešiček Ivan, nadučitelj v Globokem; 83. Slane Ernst, nadučitelj v Dobovi; 84 Svoboda Josip,   lekar v Ljubljani; 85. Pakiž Marko, benefi cijat v Šmartnem;  86. Šola ljudska v Postojini; 87. Knific Luka,  nadučitelj na  Trati;  88. Kavčič Jakob, stolni vikar v Mariboru;   89. Košan Janko, c. kr. gimn.  profesor  v  Mariboru;   90. Bratkovič Fran; 91. Cilenšek Alojzij; 92. ČasfFranc; 93. Črnec Jakob; 94. Glaser Alojzij; 95. Golob Friderik; 96. Gregorc Vsevlad; 97. Gunčar Josip; 98. Horjak Ivan;    99.  Hurt Franc;    100.   Kardinar Josip; 101. Medved Anton;  102. Pivec Štefan; 103. Štrakl Matej;  104. Šuta Alojzij;   105. Vogrinc Valentin; 106. Vreze Ivo;   107. Vurhelc Jernej;   108. Za dravec Peter;   109. Zagajšak Josip;   110. Zavadil Anton; lil. Zdolšek Franc, bogoslovci v Mariboru; 112. Čitalnica narodna v Gorenjem Gradu; 113. Zupančič Jernej, duhovnik v Litiji;   114. Blažon Marija, posestnica v Ciiknici; 115. Krek Franc, kaplan v Cirknici;   116. Zupanec Ignacij, kaplan v Gradu (Veldes);  117. dr. Schmirmaul Matija, zdravnik v Brežicah;    118. Kosi Anton,   učitelj   v Središči; 119. Zonta Ivan, posestnik v Spodnji Idriji ; 120 Pirnat Mohor, c. kr ingenier v Pfibranu; 121. Knjižnica  vikarijatska v Štanjelu;   122. Bralno društvo pri Mali Nedelji;   123. Murna Josip, posestnik ua Krapji; 124. Volovec Jakob, trg. pomočnik v Ljutomeru;   125   Gornik Franc,  kaplan v Komendi; 126. Grttnthal Ivan, trg. in pos. sin v Komendi; 127. Leveč Ivan, župan  in  posestnik v Mengiši; 128. Mesner Josip, nadučitelj v Komendi; 129. ToraažiČ Ivan, nadučitelj v Zalogu;   130. Golob Janko, trgovec v Zalogu;  131. Verbajs Anton, kurat v Št. Petru.
Domače stvari.
Knezoškof dr. Stepischnegg f.
V petek dne 28. t. m. malo pred polu-dnevoin umrl je v Mariboru po kratki bolezni škof lavantinski doktor Maksimilijan Stepischnegg. Pokojni vladika bil je porojen dne 22. julija 1815. v Celji, se je šolal v svojem rojst-venem mestu, pozneje v Gradci in v Celovci. V duhovnika posvečen kaplanoval je najprej pri Novi-cerkvi pri Celji, bil potem Slomšekov dvorni kapelan, profenor na semenišči, 1844 1. konz. svetnik, 1847 kanonik, 1861. 1 infulovani stolni dekan Soi-nograjski, 1863 pa imenovan knezoškofom lavantin-skim, v katerej lastnosti je bil tudi član gospodske zbornice in deželnega zbora štajerskega. Pokojni Stepischnegg se ne more primerjati s slavnim svojim prednikom, a dičile so tudi njega tako lepe last nosti, tako da se je zadnji čas sploh rekalo: Knezoškof Stepischnegg jo najboljši škof na Slovenskem. Bil je izredno Ijudomil in radodaren. Mnogo svojih dohodkov izdal je v dobrodelue namene. Slovenska dekliška šola v Celji je v prvi vrsti njegovo delo, „Dijaška kuhinja" v Celji dobivala je od njega redne mesečne podpore, v svoji oporoki pa je svojim glavnim dedičem imenoval knezoškofijHko deško semenišče. Kakšen je bil v narodnem oziru, posname naj se iz naslednje dogod-bice, ki se je vršila jedva pet tednov pred smrtjo Stepischnoggovo. Pokojni vladika je namreč vprašal
nekega župnika: je li naroden? Na odločni odgovor: Da, ekscelencija! rekel je vladika: „Bleiben Sie nur ein gewissenhafter Priester und ein guter Anhanger Ihrer Nation, dann ist es schon reeht!" — Blag bodi spomin pokojnemu knezoškofu Stepisch-neggu1
— (Shod v o l il ce v Lj u b 1 j an ski h) bode jutri dne 2. julija ob  6. uri zvečer v mestni dvorani, pri katerem bodeta poročala  dosedanja po slanca in 86 določila kandidata za Ljubljano.
— (Slavnost Vodnikova) bila je nad vse j>ričakovanje sijajna. Predstava v gledališči izborna in občinstvo naezlic grozoviti vročini (32°) vstrajalo do konca. Vošnjakova izvirna igra „Svoji k svojim" imela velik uspeh. Sprevod bil je krasen. Na čelu korakalo je nad 100 Sokolov z zastavama, za temi 21 druzih društev z zastavami, požarne brambe in druge korporacije brez zastav. Razkritje prekrasnega spomenika velečastno, najmeuj 10.000 ljudij bilo je na slavnostnem trgu, na tribunah cvet prebivalstva Ljubljanskega. Banketa udeležilo se je 250 osob, došlo je nad 130 telegramov. Obširueji popis pričeli smo na drugem mestu.
— (K Vodnikovi slavnosti) je došlo 1 3 5 te leg ramo v , in sicer 31 s Primorskega, 29 s Koroškega, 28 s Kranjskega, 21 s Štajerskega, 15 8 Hrvatskega, 8 iz Nižje Avstrije, 4 s Češkega, 2 iz Italije, po 1 iz Bolgarije, Hercegovine in Pariza.
— (Za „Sokolski dom") daroval je povodom Vodnikove slavnosti g. Ivan Plantan c. kr. notar v Radovljici 5 0 gol d. Slava vrlemu rodoljubu !
— (Vence na Vodnikov spomenik) so položili: 1. Pevsko društvo „Slavec"; 2. Celjska čitalnica; 3. „Narodni Dom" v Ljubljani; 4. „Slo-venec" — prvemu časnikarju Novičarju; 5. Narodna čitalnica na Vrhniki; 6. Ljubljanski „Sokol" budi-telju; 7. Domorodkiuje — Dokler svoj jezik bo Slovan poznal, bo srce tvoja struna mila nam budila; 8. Josip Gorup na Reki; 9. Reška čitaonica — Vodniku; 10. Jako lepo sestavljen venec od čeških vizitnic; 11. Pesniku buditelju — narodna društva v Gorici; 12. Novomeška narodna društva; 13. Učitelji gimnazijski; 14. Akademično društvo „Slovenija" na Dunaji; 15. „Glasbena Matica" —prvemu slovenskemu pesniku-velikanu; 16. Oživljeni sloven ski Korotanci — pesniku „Ilirije oživljene"; 17. Kranjsko obrtno društvo ; 18. Ljubljanska čitalnica; 19. Vodniku — Šišenska čitalnica; 20. Vodniku — Kranjska čitalnica; 21. Uzornemu duhovnu-rodoljubu — Ljubljanski duhovniki; 22. Prečastitemu sofa-ranu — Katoliško rokodelsko društvo v Št. Vidu; 23. Družba sv. Cirila in Metoda — učeniku; 24. „Slovensko učiteljsko društvo" ; 25. Vodniku pesniku — slovensko društvo „Lira" ; 26. Čitalnica v Kamniku; 27. Probuditelju naroda v spomin — Škofjeloška čitalnica; 28. Družba sv Mohora due 30. junija 1889 — z duhom svojim združeni; 29. Sofaranu, glasilcu Slave — požarna bramba z Viča in Gline; 30. Pesniku— „Pisuteljsko društvo" ; 31. Prestavnemu sofaranu — čitalnica v Št. Vidu; 32. „Matica Slovenska". — Vsi venci v obče so krasni, kakor tudi trakovi bogati, a najkiasnejši so gotovo venec Ljubljanskih domorodkinj, katerega so prvega na spomenik položile gospodičine Souvanova, Loza r jeva in Kremžarjeva, in venca koroških Slovencev, posebno j>a oni družbe sv. Mohora in Reške čitaonice.
— (Iz Trsta) se nam piše dne 28. t. m. V Voloski je bil izbran naš dr. Andre S ta tiger proti italijanskemu kandidatu dr. Martinolichu odvetniku v Trstu, ki je pa bil izvoljen v Lošinji. V Pazinu je bil izbran J. Simšič, okrajni glavar, katerega svojim prištevamo in propal je zopet vodja italijanske stranke dr. Constantin Imamo sedaj v saboru 10 svojih (poprej 6). V mestih Pulj in Vo'lnjan zmagal je Con ti, c. kr. okrajni glavar v Pulji. Narodna stranka ima sedaj tretjino v deželnem zboru Poreškem ter sme zahtevati, da bode podpredsednik iz njene srede vzet, kakor tudi jeden deželnih odbornikov. Sijajna zmaga v Istri je silno uplivala po vsem Slovenskem, posebno pa na tda-vilce Vodnikove in smo čuli srčnih napitnic ua junaške brate v kršni Istri.
— (O volitvah ua Goriškem) se nam piše; V Cervinjanu ni voljen baron Ritter kakor se je iz prva javljalo ampak italijanski uacijonalec dr. Herman L ovi so ni, mlad zagrizen odvetnik. To so delali, kakor se zdi, italianissimi pod roko. Da bi Ritterja odškodovali,  odstopil je Ant Nigris
(zmeren Italijan, orodje v rokah drugih) svojo kandidaturo (kandidirali so ga drugi) v kupčijski zbornici E vge nu baronu Ritterju, ki je predsednik rečeni zbornici. V mestih in trgih bila je volitev predpoludne, v kupčijski zbornici pozneje; tako da so lahko oboje opravili.
— (Nezgoda.) Gospod Vinko Lapa j ne, trgovec v Idriji, ki je bil kot odposlanec tamošnje čitalnice prišel k Vodnikovi slavnosti, peljal se je v soboto zvečer v svoje stanovanje v Krakovskem predmestji. Ker ulica ni bila razsvetljena in se ondu baš sedaj dela za vodovod, zavozil je fijakar na kup prsti, voz se prevagne in pade g. Lapajnetu na levo nogo, da mu jo zlomi.
— (Delavska   zavarovalnica proti nezgodam za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo.)  Volitvena komisija delavske zavarovalnice proti nezgodam je na 5. dan julija letos napovedala volitev načelstvenih udov in namestnikov, pa prisednikov razsodišču in njijinih namestnikov. Volitvene komisije razglasilo na drobno navaja določila o zvršitvi volitve, za katero so delovršbe, ki so podvržene dolžnosti zavarovanja, razdeljene v šest kategorij. V dveh teh kategorij, namreč v 1. (poljedelske in gozdarstveue  delovršbe,  mlini) in v 6. (papir in usnje, les in rezbarske tvarine, poligrafični obrti) imajo vršbeni podjetniki in delavci (vršbeni uradniki) a Kranjskega veliko večino;  razven tega bi se spodobilo,  da delavce (vršbene uradnike) 3 kategorije, (kemijska  obrtnost, kurilne in Bvetilne tvarine, tvariua za živež in užitek) zastopa poverjenik iz Kranjske.   Več  podjetnikov dogovorilo se je sledeče gospode voliti v načelništvo: A. Delodajalci: I. kategorije: Josip Kušar, posestnik mlina v Ljubljani. II.  kategorije: Viljem Tounies, solastnik tovarne tvrdke G. Tonnies v Ljubljani. III. kategorije: Ivan Ba u m g ar t u e r, tovarnar v Ljubljani.  IV.   kategorije:   Filip Zupančič, stavbeni mojster v Ljubljani.  V. kategorjje: Alojzij Kren-ner,   tovarnar v Škofji Loki.  VI. kategorije: Valentin Krisper. tovarnar v Radečah, v razsodišče pa  Otomar Bamberg,   tovarnar v Ljubljani. B. Delavci: I. kategorije: Friderik Burger, vršbeni uradnik Kranjske obrtne družbe v Ljubljani. II. kategorije: Makso  Samassa, vršbeni uradnik v to-varui  tvrdke Albert Samassa v Ljubljani. III. kategorije :   Franc Škof,  delovodja v c. kr. glavni tobačni tovarni v Ljubljani.   IV. kategorije: Franc Lehner,  tesarski  mojster  pri stavbeni družbi v Ljubljani. V kategorije: Karo I Hoffman, tehniški vodja predilnice v Tržiču (Monfalkone.) VI. kategorije: Karol RUtting, poslovodja v tiskarni Klein-mayer it Bamberg v Ljubljani, v razsodišče pa Teodor  Cz c c Itak, poslovodja v Samasovi tovarni v Ljubljani.
— (Iz Učke v Istri) 28. junija. Sinoč razsajal je tu od 11. ure do polunoči strašan, uprav američausk vihar, kakor ga še stari ljudje ne |iara-tijo; potem začelo je liti kakor iz škafa, vmes padala je i toča. Škoda na trtah, sadnem drevji i poljskih pridelkih velika.
— (Razpisano) je mesto okrajnega sodnika v Kranjskigori. Prošnje do 16 julija t. 1.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Pulj 28. junija. (Zakasnjeno.) Strahovit boj, Slovani združeni z mornarico sijajno zmagali.
Gorica 28. junija. Izvoljeni so v kmetskih občinah Gradišče Anton vitez Dottori, Josip pl. Deltorre, mesta in trgi: Gorica Franc grof Coronini, doktor Maurovich, Kormin-Gra-dišče: Miha Locatelli, Červinjan Tržič, Gra/^ž» dr. Herman Lovisoni, kupčijska zbornica-illton Nigris, dr. Karol Venuti.
Kruševac 29. junija. V prisotnosti kralja, regentov, metropolita AMiaela in velike množice položil se je včer*j svečano temeljni kamen za spomenik Koseškim junakom. Red
se ni rušil.
Rim 30. jv*»)a. Na 7. polka vežbalnem marši v proviziji Benevent strelil vojak Bo-relli na tovariša, ranil majorja Vanina, pet vojakov, dva meščana in kapitana Prestinarja, ki jp pa napadovalca ustrelil.
Rim 1. julija. Zagotavlja se, da je papež v včerajšnjem tajnem konzistoriji imel alokucijo, rekoč, da Giordana Bruna spomenik ni samo napad na posvetni ugled papežev, marveč tudi premi napad na cerkev, vero in osnovna načela vere. Alokucija   bode se objavila zvečer.
Bruselj 1. julija. Na včerajšnjem banketu liberalcev napil predsednik Neujeau na kralja, naglašajoč, da je kralj pri svojih dejanjih narodna čustva vedno v po.štev jemal. Pri dveh znamenitih povodili uporabljal je svoje predpravice, da je volji dežele pridobil spoštovanje. Danes se obračamo zopet do modrosti njegove in z zaupanjem pričakujemo odločitev. Janson izjavil, da so se liberalci nepreklicno zje dinili. Drugi govorniki poudarjali, da treba napeti vse sile, da se strmoglavi klerikalno ministerstvo,   proti kateremu dežela protest uj e.
Razne vesti.
* (Znak fcaaa.) Laški trgovski (poštni) minister razpisal je nedavno 60 nižjih uradniških služb, za katere je prosilo nad 11.000 osob, mej temi već nego 200 doktorjev.
* (Požar.) V mestu Politički na Češkem upepelil je 27. m. m. ogenj 25 hiš
Ijoterljue urečke 28. junija.
V Trstu:     60,     42,      62,     40, 85.
V Linci:     54,     33,       13,       2, 36.
Meteorologično poročilo.
g 1 Čas opa-a zovanja		Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina t mm.
i * s a	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7310 mm. 7304 m.n. 733-3 mm.	17 0'C 240» C 16-4« C;	si. j z. si. j z. si. vzh.	obl. obl. obl.	3 20 mm. dežja.
m d G*	7. zjutraj 2. popol. ■r». zvečer	736 0 mm. 7356 mm. 737 9 m.n.	15 8» C 25-2"C 15*4» C	brozv. si. /.ali. brozv.	lil.'-ht ja». d. jas.	5*30 mm. dežja.
01'
Srednja temperatura 1 '•' I
pod uuriDHiom.
m   18-8°, za 0-2° nad
dne 1 julija t. i.
Hzvirno telegraficno poročilo.)
včerai —
83-40 84 20 10» 10 »«•45 907-— 302 — 119 15
.. JUH 11 OH"
HTtOjl sj|
za vse leto gld. 4.60; za pol leta j
gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. jj
Tržne cene v Jujuhl|ani
dne 28. juuija t. 1.
r		■A. kr.	Spi:h povojen, kgr. .	gl. kr.
j Pionloa,	hktl. .	. «-		-65
Itež,	n •	.  4 •;•<	Surovo maslo,   „     . 1	— 681
, Ječmen,		.   4 16	Jajce, jedno :    .   , .	—1 2
Oves,	it •	.   3 —	Mleko, liter ....	- 7
Ajda,	n •	.   4 t!6	Goveje        meso, k<<i'.	- 54;
P' OttO,	fi	.   4 66	Telečje          „ „	— 48
Koruza,	n *	.   4 70	Svinjski.        „ „	— 4«
Krompir	w •	.   3 f.0	Ko8trunovo   , „	— 32
Leća,	1 •	. 12 —	PiSaneo......	— 50
Orali		. 13 —		_y-v
Mol,		.111 -	Seno,    l!"i kiio .   . .	9 23
Maslo,	kgr.	. - 83	Slama,   „      „   . .	S 32
Mast,		. —70	Drva    trda, 4 Qmetr.	(>!—
Sprli irisen „		. j— 54	„    mehka, 4 „	1 *!—
Papirna renta .... Srebrna renta ....
Zlata renta.....
5% marčna renta .   . . Akcije narodne banke . Kreditna akcije ....
London ......
Srebro ....
Napol........
C. kr. cekini . NcrcSko marka  .   . . 4°/o državne sreike iz 1. 186 1 Državne srečko iz 1. 1*64 Ogerska zlata renta 4°/„    .   . . Ogerska papirna renta 5%   . . 54/„ Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Onnava reg. srečke 5°/„ 100 gld.
Zemlj. obč. avstr. 4,/i°/n zlati čast. listi .
Kreditne srečke.....10O gld
Rudolfove srečke..... 10 ,,
Akcije anglo-avstr. banke . , 120 T ranim way-dru.it. velj. 170 gld. a v.
gld.
9-44V, r.i;r,
>8-22l/, 260 gld. IOi > .
- gld
170 „
100 ,.
94
104 „
118
181
19 122 231
daoes 84 05
109-45 99 65 91)6 —• 302 25 118*90
9-41V,
5-64 58 06«/, — kr.
70 90 75
50
50 75 50
Svarilna izjava!
Podpisani ne plačava, nobenih vrst dolgov na najin račun ali najino ime narejenih.
Jerica in Lena Selan,
(495—2) posestnici pod Itužnikoui.
OOOOOOOOOOOOI
Proda se
vila v Opatiji
s salonom, 5 sobami, sobo za posle, kuhinjo, shrambo, kletjo v skali, straniščem, vodnjakom z dobro vodo. Dohod k morju. — Južna stran. — Cena 8800 gld.
Kaj  ve*5 pove Alfred Hart-mann v Opatiji, tehnični stav-g beni urad.
OOOOOOOOOOOI
(485-3)
L. Luserjevobliž (flašter) za turiste.
dotovo in hitro uplivajcčo iredstVO proti kurjim occhoiu, žuljem, tako imo-DOVJttll trdej koti na podplatih in petah i roti lirudovicum in vnem drugim trdim i z rankom kože. — Uspeh znjaniren. — ŠjfiT Cena škutljici 60 kr. a. v. -*paa
Glavna razpošiljalnica:
L. Schwenk-ova lekarna
v Meidliugn pri Dunaji. Pristnega Imajo vl.jubl|niii j. Swo-biulii. tj. pl. Tmkoczy; v ltudoltbveui D. Rizolli; v liuianiiItn J. Močnik; v Celovel A. Eifger, \V. Thiirinwald1 *P. Hirnhacher; v llrezali A. Aicbiu^er; v i'r-«i na Koroikein) C'. Meiitner; v iieljaku F. Schol/., Dr. E. Kumpf; v \\ oUsImtku A. lluth; V CSoriei 6. B. Pontoni; V Kranj K. Šavnik. Ta olili/ dobiva »c le v )<m1u«»| velikosti pc» oo kr.
Pristen, samo, če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, kije tu zraven; tedaj naj so pazi in odločno zahteva: I^niterjev obliž (IluHlrr)
IH UiriNte-. (449—1)
VIZITNlCE
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po ni/, k i- j ceni.
II B
v Gradci
(kateremu je c. k. ministerstvo dalo pravico javnosti za I. razred) s pripravljalnim razredom za srednje šole.
Predliiišt'iii |>ciB%ij;4>iiat %a 30 g^oJeitceT.
Irri.e;i-tel; in -voditelj :
Gradeo. Fran Scholz,
(18u—2) preskuioui gimnazijski n&itolj.
C. kr. priv.
kneza A.u.e^8perg-a
železniška tovarna
na Dvoru na Kranjskem
Prevzetie lekarne.
« ii'n Si u tem vsem velef-astitim  gospovloui  zdr.ivnikom, viao-metvu, velerastitej duboviuinl, slavnemu uradni^tvu, fastitemu vu, vnem (iruštviuii, obrtnim zadrugam, človekoHubnlm, dobro* dejnnn, ubožniiii in bolniinim zavodom v mestu Ljubljanskem \n po i na Kranjskem uljudno naznanjati, da st'in provzil
i
'o
v hiši št. 11 na Mestnem trgu v Ljubljani
obl toj SCO dubro znano
vri Mariji Pomagaj.
(428—H)
Ljubljani, dne l. julija 1889.
"eleapofttovanjem
Ludovik Grccel,
lek:
priporoča se za zalaganje (217—32)
k«>iMer£n«.-t?a llteKa bla|{ii. p«*ei v velikej izberi, •»KiitlrV- in "linjincnili del4»v,
kotlov v vsakor&njej obliki in velikosti itd. itd., 'id^'a blaira *u Mtavbe: stebrov, oprijemačev, svetilničnib stebrov' priproitih in olopšanih, palic za okrižja, celih držalisč. polževih stopnic, streSnih oken itd., e«>vlj za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd , ru«lniMklli i»rl|»rav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., fu/in-Mkib naprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv, kleše, Ikrpcev, itd, Htrojiiili «lejov surovo litih in zlikanih, parnlk Htrojev do 60 konjskih sil, rai>i lin iako . in pavllijonov iz litega in kovanega železa, uilluitkik priprav, papiriiićiiili priprav« ovnov za vodne tavbe, reservarov v vseh velikostih iz ploščevine in litega železa, turbin po dirardovej in Jonvalovej sistemu po B do 200 konjskih sil, iruiiHiniKij*.kili priprav: vrstil, ploSč za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, s tenskih in visefiih steljk, plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., titrofov vo4loaloipnio9 o«l>nju j«>< iti vododržnib ut.rojcv, vodnili koles iz litega in kovanega železa, ->.ag»ili delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žago in posamičnih cii-kumi-nih Tavoletti- in žag z jarmom, ■tfBlsalnfce : hidi-avličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd , železa v palicah in oslj iz kovanoga pretopljenega
železa.
Vprašanja glede oen se hitro odgovore.
^ vmr cesarja Josipa trgruL. H
2
Karola Gabriel-a
veliki svetovisoznani
(4'Jl>—2)
|g Vnuk  torek   in  petek   WGT   đaM  *tt da,Be*
$Š ===== Znižana ustopnina: •
)C Od sedaj nstopnina nu.uo IO kr., otroci 5 kr. - Za vse oddelke brez vaa-Jg čega doplačila lamo so kr., »a vojak.
;>.^ajatKlj iu odgovorni urodnik: Dr ago t in il ribar.
L^tnina in tisk w^Arbdne Viakantfi*
* (Kobilice in toča.) b Sofije, stolice Bolgarske, ee poroča: Kar neso pohrustale nebrojne kobilice, potolkla je. 21 m. m. po mestni okolici toča, katera seje usipala s kratkimi presledki skoro jedno uro na zemljo. Debela bila je kakor orehi, sem iu tja padali so celo ledeni kosi iz črnih oblakov. PoljšCina je popolnem uničena.
prinaša v 7. zvezku naslednjo vsebino: 1. A. Fun-tek: Vodniku. Slavnostna kantata. — 2. Fr. Wies-thaler: Slavnostni govor. — 3. Fr. Leveč: Listine in pisma iz Vodnkovega življenja. — 4. J. A. Kle-tnenčič : Domovini. — 5. Dr. M. Murko: V provinciji na Ruskem. Potopis. {Dalje.) — 6. Anton Fun-tek: Luli. — 7. Zamejski; Vzdihi. 1, 2, 3, 4, S, — 8. lladmir: V svet. — 0. Clausus: VHrec. — 10. Marica: Dež in solnce. — Knjizev-na poročila: IX. Jos. Lendovšek A. JaneSičcva slorensk < slovnica. Za srednje Sole priredil in predelal dr. Jakob Sket, c. kr, profesor. Šesta predelana izdaja. Cena 1 gld. 30 kr. V Celovcu 1889. l\skala in založila tiskarna dmžbe sv. Mohorja v Celovcu. (Dalje.) — 12. L. Pintar: „ Victricc causa Diis placuit, sed victa Ca-toni." II. — 13. Slavnost Vodnikova v Ljubljani. Spored slavnosti. — 14. Jos. Cimperman. 0 slovesnem odkritji spomenika Valentinu Vodniku. — 15. Listek: Vodnikov spomenik. — „Slava Vodniku*. — „Svoji k svojim". — Primerno darilo slovenski mladini. — Muzejsko društvo v Ljubljani. — Pesem kranjskih brambovcev. — Ivan Belec f. — Jernej Francelj f. — Plemstveno pismo.
„LJUBLJANSKI ZVON1' stoji: za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
prinaša v 12. številki naslednjo vsebino: Kosovo.
— Hrvaška v prošlosti. — Mladočeški shod. — Spomini  na  prvo zborovanje učiteljske ,,Zaveze".
— Kosovska proslava. — Slovenci! — Dopisi. — Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost.
„SLOVANSKI SVET" izhaja po dvakrat na mesec, vselej lO. in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju ^SLOVANSKEGA SVETA" v Gorico. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta l gld. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr., četrtletno 90 kr.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih, (161-3)
Tujci:
1. julija.
Pri MallAt Margheri iz Radovljice. — Fuchs iz Budimpešte. — Storch iz Trata. — Putiek iz Planine. — Lausaig, Scbild, Landau, Blaska, Kaiser z Dunaja. — Ber-nor iz Brna. — Schuater iz Kočevja.
Pri Jnžnem kolodvoru 1 Tingeli iz J 'ulja. — IIatzy, Čepić 1/. Trata. — Krea z Gorenjskega. — Selan z Bleda.      Zaveršnik iz Raje1 enburga. — Trepp Iz Londona.
Pri Bavarskem dvoru t Zorba, Berjuha, Schepitz iz Tr»ta.
I'mrl i so v I Jiihljunl:
28. junija: Ivan Koželj, hišni posestnik, 49 let, Ulice na grad št. 12, za jetiko. — Matilda Ermacora, polirjeva hči, 5 mea., Kongreani trg št. 7, za vnetjem sapnika. — Fran Dostal, gimnazijec, 18 lut, (J rad išče št. 14, za jetiko. — Valentin Novak, črevljar, 56 lot, Kravja dolina št. 11, za zsatnipenjem krvi.
29. junija: Marija VranĆič, paznikova hči, 3 leta, Poljanaka cvata at. 47, za vnetjem hrbtnega mozga. — Fran Votter, delavec, 24 let, Poljanakl naaip št. 50, za srčno napako.
30. junija : Karol Wurat, kleriker, 18 let, Kravja dolina št. 11, za tuberkulozo. — Reza Wučar, zasobnica, 88 1. Marijin trg št. 2, ža oalabljonjem.
1. julija: Katra Keržan, delavka, 60 let, Kravja dolina št. 11, za jetiko. — Liza Podobnik, dekla, 78 let, Kravja dolina št. 11, za oalabljenjem. — Jovana V^rhovec. delavčeva žena, 28 let, Hradeckega vas št. 1, za jetiko.
Meteorologično poročilo.
9	Cm opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
30. junija	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	738 2 mm. 7364 mm. 7380 mm.	13 4° C 24-8° C 16-2° C	brezv. al. zah. al. vzh	megla d.jas. ja».	010 mm. dežja.
1. julija	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7383 mm. 7370 mm. 737 3 mm.	13 0" C 24-8" C 17-2° C	brezv. al. vzh. si. zah.	megla jas. jas.	010 mir,, dežja.
Srednja temperatura 181° in 190°,  za 0-9° in 40" pod normalom.
I3x3.3nLSL3ssls:si "borza
<lne 2 julija t. I. (Izvirno telegraficno poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld. 84 05     — gld.
Srebrna renta.....„ 84-90
Zlata renta......,   109-45 —
5°/0 marčna renta ....     ,    99 65 —
\kcije narodne banke...     „   906'— —
Kreditne akcije.....                        ,   30225 —
London........„   118-90 —
Srebro........„    —•— —
Napol......... „      9-41'/, -
C. kr. cekini   ....            „      fvH4 —
Nemške marke.....„    58 06'/, —
4°/0 državne srećke U 1. 1854     260 gld. —
Državne srečke iz 1. 1864          100   , 171
Ogerska zlata renta 4°■,,   ...... 10O
Ogerska papirna renta 5°/0   .       ... 95
5°/4 Štajerske zemljišč, odvez, oblig.   . 104
Dunav* reg. srečke 5°/0             100 gld. —
Zemlj. obč. avstr. 4';,''■„ zlati zast. listi . 118
Kreditne srečke.....100 gld. 182
Budolfove Brečke......10 ,, 19
Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 123 Irammvvaj-društ. velj. 170 gld. a v. .231
danes
83-9r>
84 65 10975
99-55 907-— 301-50 118-85
9-42 »/i 5-65 58-12 V, ar.
gld. -„ 25 65 20 75
50 50
Odvetniški koncipijent,
doktor juri*, z izpitom za Hodnika in večletno odvetniško in sodno prakao, slovenskega, hrvatskega, nemškega in italijanskega jezika zmožen, želi službe. — Adreaa pri upravuištvu „Slovenskega Na oda". (501 — 1)
Svarilna izjava!
Podpisani ne plačava nobenih vrst dolgov na najin račun ali najino ime narejenih.
Jerica in Lena Selan,
(495_3) posestnici pod Rožnikom.
i 1
1
JAKOB KURENT
■v I_i-u_!]s:oT7-ci pri ZBrd-UL
izdeluje  iz najhol JMejrn blaga in prodaja po nizki ceni vsakovrstne (356-15)
bele, zelene in rujave posteklene
lončene peči,
štedilno orodje i. t. d.
Cevi iz kovanega železa,
povprek 54 m dolge, 158 mm srednje premere, pripravne za kurjenje tovarniških proatorov, hiš, za sušenje blaga B parom in drugih stvarij i. t. d.; nadalje
lahke jeklene šine
■ drugimi potrebnimi Mtvarmi, pripravne za gosdne in poljake železnice, vse v dobrem stanji, p odaja ceno
gozdni urad v Zrinščini,
pošta in železniška postaja Verbovec ua Hrvatskem.
(Ponatia ae ne plača.) (478—3)
V hiši v Florijanskih ulicah št. 1
(na proatem meatu) odda ae
veliko, lepo
obstoječe iz   šestih   sob z
vsem, kar  zraven spada, in
z vrtom.
Več se izve ondu. v502)
*m+ »■« ♦ W» *m» »M* »¥i> «■»» »Ur«
VIZITNICE
priporoča
v Ljubljani.
I I-r>+■!■+1 I I 1 I I I I I I I I I I I im
Tovarna /a strešno lepenko
L. VALZACHI & J. DIEPOLD
Hrumi      GJ-., postaja ju/, železnico, Siebenhirtenstrasse Nr. 1,
priporoča najtrajnejso to n»|prcvcrJciiej*o
kamnito strešno lepenko.
Pleskarska masa za strehe iz lepenke.
Elastične asfaltne izolirae ploče ■S^.,Kf,SSSJ,«r Karboini lak (Carbolinenm) Wj2^fcE5ClP8S
akarsko sredstvi* za lesene stvari.  Kritja h stresno lepenko prevzemamo z garancijo za trajnost po pogodbi.
Ceniki zastonj in IVanko. ~"»y
Stavbenim, zidarskim in tesarskim mojstrom primerni rabat.
Zalogo v Ljubljani ima (484_y) Andrej Druškovič na Mestnem trgu št. 10.
■M I I I I I I I I I I i I I I I I I I I I I I I
Najboljše in najcenejše
•s*
1^
v plosćcvinastih pusicah
se dobivajo pri
ADOLFU HAUPTMANN-U
(218-38)
zaradi zarotovljcnja predmetov, sena, slame, drv in premoga.
Zakupna obratnava bode «
I»ne
Za zakupno postajo
Za čum
od
do
	slame	
gena	za steljo	
a		
3400 | 450011700		1 & a o
gramov		seni
poroij		a
Za sledeče vojaške potrebščine
vsak dan
mesečno
Bi
ti rva
oiir ima	ali
	o
o	M
	Si
S	jme
kabi ii motor
s i
11
i. o
9
pri tiližna tekoča letnn potrebščina znaša
mcirifnih tent't
Vhps. .....
za predmet
goldinarjev
Opazka
-
e
1 i
4
i
i
► a
'Z
5 i' =
i
C
i —
i
e.
I
T
Celovee......• •
Nt. V1<1 ua ttlanu .   .   . •
\Volfsberg.......
Beljak .......
Trbli.........
Hal bore t.......
Prdel (zapor Boteske)  .   . .
Jezernicn-znpor doline pri
Kajhlu........
Bovec s zaporom Bovško OJ uze
Olovec
t'elov«*c . š<. Vid .
IVolfsberK
Ileljak Trbiž . .
Nt. Peter
Jezernicn
Nt. Peter
Nt. Peter
Jezernica
i. Zn garnlzijske čete, zavode,, posamične in deželno-brambene oddelke
250	150	400	270	i. z.	-	—	30 130	5566	2482
149	7	156	20	1. s.	6 20	8 80	—	1964	968
149	7	156	20	1. b.	i 30	8 80	—	1964	968
449	37	486	100	1. X.	67 84	86 136	—	6180	3015
—	6	6	40 16	1. z. 1. z.	16 70 4 13	as 106 6 18	—	98	37
—	—	—	3 3	1. z. 1. z.	2 6 3 C	3 9 8 9	-	—	—
—	—	_	3	1. z.	2 n	3 9	_	_	—
5 odstotkov po-nudnih cen za vso oddaj no dolž nost, raćunjeno za ves čas.)
1. Temu, ki dobi zakup drv v Beljaku, se mu prepusti proti 6 »Id. letne najemnine za tas zakupne dobo erarični prostor za drva v magacinckem etab-
lisementu v uporabo.
2. Premog 'Fohnsi!orfbki) v Celovci je namenjaj za de-želno-brambovsko teto, ki je ondi v garniziji, in za
vojaško bolnico.
3. Ponudbe za seno st naj stavijo na porcijo a 5500
_ gramov
II. Za k vojaškim vajam sklieane 4l4»pustnike, rezerviste, natlouiestne rezerviste in
deželne brambovee:
260
[5 odstotkov pn-nudnih cen za
vso oddaj no dolžnost raćunjeno za ves ."as. i
Zakupnik je zavezan, preskrbeti oddajo  večjo potrebščine povodom vsako leto se ponavljajočih kon-centrovanj čet.
III. Za prebode (marše):
I ° s
i >.s
St>S.9as
b)
o m c)
3 M
UT3     «= ■
porcije krme
~250 500 1000 1500
24 ur
2 dni
3 ,
4 .
S o
M
"3
53 s
M 2
H. o O.
(5 odstotkov po ponujenih cenah poizvedeno vrednosti ponujane jednomesecno oddajne dolž-uosti.)
1 Obravnava vrši se s pismenimi ponudbami izključivši ustne ponudbe. Podjetniki, ki c. kr. vojaškemu oskrbovalnei ai magacinu neso znani, morajo pridobiti spričevalo trgovinske in obrtne zbornice, oziroma taki podjetniki, ki nemajo firme, spričevalo pristojnega politiškega oblastva prve instance o njihovej solidnosti in zložnej zmožnosti v obsezu ponujenega podjetja. To spričevalo pa mora vender biti novejšega datuma in mora na prošnjo stranke vsaj v dan pred obravnavo priti potom imenovane trgovinske zbornice (političnega oblastva) c. kr. vojaškemu oskrbovalnemu magacinu v Celovci. Nasledki kakeršne morebitne zamude zadevajo v vseh slučajih le stranko.
2. Ponudbo narejene točno po pridejanem formularu, zapečatene in oskrbljena s petodstotno varščino, katero mora oni, ki dobi zakup, na deset-odstotno kavcijo povišati, je zgoraj navedeni dan do 10 ure dopoludne oddati obravnav nej komisiji. Na poznejše, kakor tudi brzojavnim potom došle ali ne po razglašenih pogojih napravljene ponudbe, h katerim spadajo tudi one po nekej kupčijskej navadi z neposrednjim oddajanjem potrebščin četam se ne bode oziralo. Ko bi se v kakej ponudbi cenin nastavek v številkah ne ujemal z onim v pismenih, bode postavek v pismenih veljal za pravi.
3. Občine so brezpogojno oproščene uložitve varščine in se ravno tako kakor kmetijska društva in producenti posebno opozarjajo na to zakupno podjetje; te imajo proti drugim podjetnikom pri  jednaki  ponudbi prednost.
4 Ponudbe za oddajo potrebščin za prehode (marše) imajo se staviti v zmislu točke IV zvezka o pogojih.
5. Skupne ponudbe, to je ponudbe, v katerih se kdo izgovori, da bode preskrbljenje kacega predmeta prevzel le, če se mu hkratu izroči oddaja jednega ali več druzih predmetov, ali v katerih se izgovarja oddaja predmetov za več postaj, se le za predmete seno in slamo v vseh postajah dopuščajo in se smejo le za jedno zakupno postajo s konkurenčnimi kraji vred staviti; na take ponudbe se le tedaj ozira, če so v skupnosti ugodnejše, nego posamezne ponudbe.
Pogodbe, ki se tičejo več zakupnih postaj, se brezpogojno zavrnejo in sicer že od obravnavne komisije
Celovec dne 27. junija 188'.).
G. Ponudbe, ki obsegajo krajšo zavezanost nego 14 dnij, se zavrnejo.
7. Oddajali se bodo predmeti v postajah Celovec, Št. Vid, Wolfsberg Beljak, Trbiž, Malborget, Zapor soteske Predilj, Jezertiški zapor doline pri Rajblu in cestni zapor Bolške Čuze.
Zaradi prevažanja preskrbovalnih predmetov je po točki XVII. zvezka 0 pogojih staviti posebno ponudbe, kajti sicer bi se zmatralo, da je prevažanje že obseženo v zahtevanih cenah.
Krma seno in slama za steljo se oddajajo vsaki peti ali deseti dan, slama za postelje v mesecih september, januvar in maj ter kurivo sredi vsacega meseca.
* V onih postajah, v katerih krajevne razmere in interes čete to brez večjih stroškov za erar dopuščajo, se lahko obroki za oddajo krme raztegnejo na 10 oziroma na 15 dnij. Tako raztegnenje oddajnih obrokov se po doseženem sporazumljenji s četami z jedne strani, in zakupnikom z druge strani odredi od vojeve intendance.
8. Ponudniki odrečejo se glede izjave vojne uprave o vsprejetji ponudbe spolnenju v § 862 spi. drž. zak. v članih 318 in 319 avstr. zak. za izjavo o vsprejetji obljube ali ponudbe določenih obrokov.
9. Za vse navedene bivališČne postaje, v katerih se ima zagotoviti zalaganje sena, morejo se dotične oferti oziroma ponudbe staviti za seno ali otavo.
10. Pri predmetu mešana slama in če se ponuja strojna slama, ni dopuščeno razločevanje v „iziskano dolgo" in drugo.
11. V vseh zgorej imenovanih postajah je vsa rezervno zalogo sena imeti v stlačenem stanji.
12. Podrobneji pogoji zvedo se lahko vsaki dan od 8 do 12 ure dopoludne pri c. kr. vojaškem preskrboval nem magacinu v Celovci, kjer le za obravnavo v dveh jednako se glasečih listinah nalašč pripravljeni zvezek o pogojih ddto. Celovec dne 27. junija 1880, od katerega se dobe tiskani izvodi proti plačilu (4) štirih krajcarjev za tiskano polo, kateri se oziroma pošljejo tudi po pošti.
V ponudbi mora se odločno izreči, da se ponudnik podvrže v prej navedenem zvezku o pogojih obseženim določbam.
60 kr. kolek.
Upravna komisija c. kr. vojaško-preskrbovalnega magacina.
IEri©rr2CL-cLla,r pozvu.<d.Toe. Ponudi) a.
Jaz podpisani, stanujoč v .   .   ., izjavim v tem, da hočem dajati vsled razglasa št. 981 z dne 27. junija za zakupno postajo N .  .  . z konkurenčnimi kraji vred.......
1 porcijo sena a 5G00 gramov po..........kr., reci..........
1 porcijo slame za steljo a 1700 gramov po.....kr., reci..........
1 meterski cent slame za postelje po   .... gld. .   . kr., reci..........
1 kubični meter trdih (mehkih) drv po .  .   .   . gld. .   . kr., reci..........
1 meterski cent Fohndorfskega premoga, brezplačen dovoz po .   . gld. .  . kr., reci . . za čas od dne 1. septembra 1889 do konca avgusta 1890, preskrbovanje prehodov (maršev) po točkah .   .   . (A. B. C.) prevzeti in za to ponudbo jamčem s priloženo (ali, kakor kaže pridejano potrjilo, pri blagajnici .... uloženo, za nobeno drugo dolžnost  ne vezano) varščino.  .  . gld., obstoječa  iz *) . .
Nadalje se zavezujem, v slučaji, da jaz dobim zalaganje, najdalje v 14 dneh  po  dobljenem  uradnem  obveščenji varščino  povišati v 10 odstotno kavcijo, in prepuščam, ko bi tega ne storil, vojnej upravi pravico, to dopolnilo izvesti s tem, da pridrži zakupni zaslužek.
Sicer se podvržen tudi poleg v tem razglasu objavljenih pogojev tudi onim pogojem, kateri se nahajajo v za razpisano obravnavo pripravljenem zvezku v pogojih ddto. Celovec dne .  . junija 1889.
Po pridejanem odloku........v......se bode spričevalo o solidnosti in zmožnosti naravnost .... izročilo.
N .  .  ., dne........ 1889. N. N.,
stanujoč v N .   . .
(Ponudba mora se zapečatiti in na zunanji strani kuverta se pristavi: „Ponudba vsled razglasa z dne 27. junija 1889 za obravnavo dne 16. julija 1889.")
") V ponudbi mora bc varščina spocijalizovati.
(497)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar.
Laatnina in tisk -Narodne Tiskarne".