Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedeljsko Izdaja celoleino v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemslvo 140 D Cf J^v/1/JL*/ifJLl^ S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsle mali oglas! po 13C In 2 D, veCJI oglasi und 43 mm vtSlne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din o Pri večlem c naročiiu popusi Izide ob 4 zjutraj razen pondeljke in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopllarfevl ulici št. eilll Uokoplsl se ne vračalo. ne/ranklrana pisma se ne sprelemalo ' Uredništva tele/on št. 2050, upravnlšlva št. 2328 Političen lisi sa slovenski narodi Uprava /e v Kopitar/cul ul.šl. ti - Čekovni račun: Clubllana štev. lO.SSO ln 10.349 sa Inserate, Šaralevošl.7363. Zagreb št. 39.011, Vraga In Duna/ št. 24.797 mussoiini hoče ampufaciio ? č Zagreb, 25. okt. (Tel. »Slov.«) Te (lni se mudi v Zagrebu eden od voditeljev italijanske opozicijo in zelo ugleden bivši član italijanskega kabineta, ki je bil dolgo vrsto let poslanec v italijanskem parlamentu, sedaj pa živi radi svojega odkritega protifašističnega stališča v inozemstvu, kjer je sotrudnik raznih časnikarskih agencij. Imena radi stvari samo to pot ne moremo navesti. V Zagreb jo prišel, da prouči naše razmere. V to svrho je stopil v stik z mnogimi političnimi činitelji. Danes sc je Vaš dopisnik sestal s tem parlamentarcem in se z njim razgovarjal nad dvo uri. Poleg važnih izjav, ki jih ja dal Vašemu dopisniku o dogodkih v svetovni politiki, so je zadržal na razmerah med Italijo in Jugoslavijo. Pri tej priliki je naglasil, da jo Mussoiini vsekakor želel, da ne br bilo prišlo do odobritve nettunskih konvencij. Mussoiini je svojo politiko privedel v tak položaj, da more obdržati njegovo diktaturo samo kak večji uspeh. Razen tega je Mussoiini prepričan, d« bi bil z odbijanjem ratifikacije od strani naše države odvrnil od nas vse naše sosede. Nadalje je ta politik govoril o najaktualnejših političnih vprašanjih. Izjavil jc, da želi Musolini aktivno agitacije za amputacijo v naši državi in da si je večkrat prizadeval stopiti v zvezo z osebami, za katere misli, (la bi megle kaj doprinesti k amputaciji. Vendar pri nas nihče ni šel od odgovornih finiteljev na njegov lim. Mussoiini bi v slučaju amputacije vsekakor si prizadeval vreči v Hrvatsko kapital, da hi jo gospodarsko zasužnjil in jo napravil za Albanijo. Razen tega bi v tem slučaju prišel na Hrvatsko kot kralj član italijanske dinastije, ki bi bil istočasno tudi madjarski kralj. Kakor nas ta italijanski politik obvešča, jc načrt Musolinija in njegove najožje okolice ta, (la b. na ta način prodrl na Balkan z razdelitvijo našo države in onemogočil vsako jačjo ekspanzijo slovanskih elementov na Balkanu. Slovenija bi bila po tem načrtu razdeljena med Italijo in Madjarsko, en del pa bi pripadal Hrvatski. Hrvatska država bi se pričela pri Kotoribi, šla proti Ptuju, od Ptuja na Zidani most, od tam pa proko Kočevja in Delnic na Sušak. Pri Zidanem mostu bi tekla madjarska meja proti Dravogradu. Italija bi vzela vse ostale kraje zapadno od črte Dravograd—Zidani most—Kočevje—Delnice. Kakor nas ta politik zagotavlja, smatrajo ožji Mussolinijevi krogi to delitev kot najboljšo rešitev tega vprašanja in da v tem smislu poskušajo pri nekaterih tujih oblasteh pripravljati tla v tej smeri. Italijanska emigracija nikakor ne veruje v uspeli take akcije, ker je mnenja, da bi bila vsaka slabitev naše države katastrofalna za italijansko emigracijo in za njene opozi-cionalne težnje, ker hi oslabitev naše države neobičajno dvignila Mussolinijev režim. Uredništvo »Slovenca« prepušča znanemu italijanskemu politiku za njegove informacije seveda polno odgovornost. Driaumi posojilo Belgrad, 25. okt. (Tel. »Slov.«) Monopolska uprava jo najela posojilo r znesku 300 milijonov dinarjev. Kakor nam zatrjujejo iz upravnih krogov državnih monopolov, sc je posojilo najelo pod izredno ugodnimi okolnostmi. Posojilo se jc danes podpisalo. V imenu švedske-ameriške skupine je podpisal posojilo g. Alstrom, ki se ie par dni nahaja v Belgradu. Odločilna sega demokratskega kluba lišču KDK. Kakor smo že poročali, se v DS-kro-gili vedno bolj ojačava mnenje, da je treba proti voditeljem KDK podvzeti energične ukrepe z ozirom na njihove ekstremne in čestokrat izzivalne geste. Predvsem to zahtevajo demokratski voditelji iz hrvatskih krajev. Tako n. pr. se iz krogov demokratskega kluba izve, da minister za javna dela g. Angjelinovič zahteva, da se proti voditeljem KDK podvzamejo najstrožji ukrepi, posebno po njihovih izjavah, ki so jih dali na zborovanju v Sisku. Z ozirom na to bo ta seja zelo važna, ker bi mogla * ;ti težje posledice. r Belgrad, 25. okt. (Tel. Slov.) Tajništvo glavnega odbora DS je izdalo sledeče obvestilo: »Skupna seja glavnega odbora, poslanskega kluba in osrednjih odborov iz Zagreba in Belgrada se bo vršila v soboto, 27. oktobra ob pol 10. dop. Vsi člani teli institucij se pozivajo, da pridejo na to sejo.« To obvestilo je v zvezi s sejo, o kateri smo že ponovno poročali. Na tej seji bosta govorila g. Davidovič o notranji, g. Marinkovič pa o zunanji politiki. Misli se, da bo DS pri tej priliki zavzela končnoveljavno stališče nasproti poslednjim dogodkom, predvsem pa nasproti sta- Guverner Bacone v Zagreba in r Belgrad, 25. okt. (Tel. Slov.) Danes je guverner Narodne banke g. Bajloni odpotoval v Zagreb, odkoder bo odšel tudi v Ljubljano, da stopi v stik z tamošnjimi zastopniki gospodarskih in finančnih organizacij. &o?ba za župansko mesto č Zagreb, 25. okt. (Tel. Slov.) Časopisje, ki je naklonjeno HFSS, poroča, da je že zagotovljena izvolitev novega župana dr. Srkulja. V krogih HFSS se pa zatrjuje, da niso točne kombinacije pristašev odbora kluba zastopnikov mestne večine. Te kombinacije so prezgodnje in nihče od pristašev KDK ni še sklenil, da bo Srkulj izvoljen za župana. Riječ« prinaša uvodnik, ki nosi šifro Vilderja. V njem ostro napada Srkuljevo kandidaturo ter pravi, da bi moral Zagreb imeti človeka, ki bi bil sposoben v tem oziru, kar pa Srkulj po splošnem prepričanju ni. Soi tske občfnske volitve č Split, 25. okt. (Tel. Slov.) čeprav sc je v krogih KDK pričakovalo, da bodo pri občinskih volitvah vse stranke KDK nastopile enotno, vendar so nastopile vse samostojno. Tudi Hrvatska pučka stranka gre samostojno. Njen nosilec je znani učenjak, arheolog don Fran Bulic. Se vaški pretepi — politika č širok Brijcg, 25. okt. (Tel. Slov.) Mladeniči iz vasi Lisa in Strumica so se radi nekega dekleta med seboj stepli. Bilo jih je več težko ranjenih. Sodišče je sedem mladeničev iz Lise obsodilo na osem dni zapora. One iz Strumice pa na pet dni. Vse vesti, ki so jih prinesli nekateri zagrebški listi, da so bili kaznovani samo pristaši HSS, HPS pa ne, in da so pristaši HPS napadli pristaše HSS, so popolnoma izmišljene in neresnične. r Belgrad, 25. okt. (Tel. Slov.) Danes se jc iz Topole vrnil v Belgrad Nj. Vel. Kralj. Da sa zapomnilo Na težko kleveto radičevskega poslanca Zupančiča v ljubljanski oblastni skupščini je večina skupščine, ki jo tvori klub Slovenske ljudske stranke odgovorila z najostrejšo kaznijo. Izključila je krivca za osem dni iz svoje srede. To je zahtevala tako čast Slovenske ljudske stranke kot večinske zastopnice slovenskega naroda kakor dostojanstvo oblastne skupščine. Radičevci in samostojni demokrati so hoteli s svojim predlogom takoj ob otvoritvi novega zasedanja oblastne skupščine vpeljati belgrajske metode svojih stankarskih tovarišev v narodni skupščini pred iu do 20. junija. Zapisniki te seje oblastne skupščine povedo, da je poslanec Zupančič že v začetku seje na vsak način zahteval besedo in nadlegoval predsednika, predno je on sploh prešel k prvi točki dnevnega reda. Po izčrpanem poročilu je predsednik bral predloge, v par besedah povedal njihovo vsebino in jih odkazoval odsekom. Za vse ostale predloge je to bilo tudi opoziciji prav, le pri tej hujskaško koncipirani resoluciji, ki z delom oblastne skupščine nima nobene zveze, so radičevci in samostojni demokrati zahtevali, da jo predsednik v celoti čita. In ko je predsednik tako šikaniranje odklonil, je poslanec Zupančič izrekel dobesedno te-le besede: »Konstatiram, da je predsednik vedoma kršil poslovnik s tem, da ni prečital predloga kljub temu, da sem ga opozoril pravočasno. Ker ga neče prečitati, smatramo, da se večina skupščine solidarizira z belgrajskimi Puniši Račiči.« Te besede smo navedli točno po uradnem stenografskem zapisniku. To poudarjamo, ker je menda ing. Zupančiča lastnih besedi sram. V »Jutru« namreč jih skuša drugače tolmačiti in iz besede »ker« napraviti >če«, -kakor da je govoril pogojno. Ing. Zupančič trdi, da je govoril s stenografi, ki da so mu to dikcijo potrdili. Dejansko pa uradni stenografi nič ne vedo, da bi bili z Zupančičem o vsem tem govorili. Ing. Zupančič s tem le priznava, da je govoril nekaj, kar ni prav in kar je le njemu in njegovemu klubu škodovalo. Kajti pred slovenskim narodom take vrste politične metode ne uspevajo in radičevci s temi sredstvi ne bodo Zeli pri nas političnega uspeha. Posebno ne prime politika, ki jo pobijajo še čisto nova in sveža dejstva. Ljubljanska oblastna skupščina in ljubljanski oblastni odbor sta ob priliki tragične smrti g. Stjepana Radiča izkazala le-temu vso pieteto in s tem dokumentirala naravnost nasprotno stališče, kakor ga podtika tej korporaciji zgoraj navedeni Zupančičev očitek. Slovenska ljudska stranka v vsej svoji zgodovini nima nobenega madeža nasilnih dejanj. Naj bi ing. Zupančič tozadevno raje pogledal svoje in sorodne hrvatske stranke vrste, kjer bo našel napadalce na poslanca Sušnika, ubijalce zaupnika Hrvatske ljudske stranke in pretepače, ki z nasiljem preganjajo vse zadnje mesece uera-dičevske kmete po hrvatskih selih. Naj bi ing. Zupančič pogledal k svojim prijateljem-samo-stojnim demokratom in se spomnil na Trbovlje, na Vič, na Podnart in vsa druga pozo-rišča javnih nasilij, kojih ideologija ima svoj izvor v politiki njegovih prijateljev. Slovenska ljudska stranka ne bo nikdar pustila, da bi se v ustanovah in korpora-cijah, v katerih ona odločuje, uveljavljale kakršnekoli nekvalificirane metode političnega boja. Ona je odgovorna za red in dostojanstvo oblastnih skupščin. Zato bo z vsemi sredstvi zatrla v teh oblastnih skupščinah vsak poskus neparlamentarnega obnašanja. liberalno časopisje čuti, da je njegova delegacija v prvi seji oblastne skupščine polomila. Prikrivati skuša svojo sramoto s tem, da po stari liberalni navadi zabavlja na vse, kar je oblastni odbor storil. Dasi je poročilo oblastnega predsednika en sam popis ogromnega dela, revija dejstev, pregled silnega dviga našega javnega gospodarstva, točen račun o vsem, kar je ljudstvo prispevalo za to svojo ustanovo, natančno zrcalo, v katerem odseva velika delavnost, požrtvovalnost in sposobnost vodstva oblastne samouprave, vendar gre liberalizem cinično preko tega in krepko dopoveduje vsemu svetu, da je gospodarstvo v slovenski deželi zanič. Še slabše kot nič, ker je partizansko, zgolj klerikalno. Da je oblastni odbor dal 800.000 Din za šole, da je p tem spopolnil vrzeli za vseh deset let nazaj, da je pri tem vpošlsval samo stvarno potrebo, da je dal celo vrsto teh podpor liberalnim občinam, da menda prav nobene prošnje liberalnih občin ni odklonil, lo je po »Jutru par- tizansko. Da je oblastni odbor spravil v red naše bolnišnice, jih spopolnil, začel graditi nove, plačal samo za revne bolnike na odpisih 9,000.000 Din, to je pri liberalcih slabo gospodarstvo. Da smo že v prvem letu dobili nove ceste, mostove, gradbe, vodovode, da so cestni okrajni odbori dobili 4,000.000 Din, to ie klerikalno nazadnjaško gospodarstvo. Ker je oblastni odbor razdelil 100 vagonov cementa in dal posebne podpore za izboljšanje hlevov in gnojnih jam, pravijo liberalci, da je s tem storil »cementno korupcijo«. Ker je dajal za županske tečaje, tajniške tečaje, gospodinjske tečaje, učiteljske kmetijske tečaje, za zadružništvo, za mlekarstvo milijonske vsote, je s tem širil klerikalno mračnjaštvo, čeprav je dejansko dvignil napredek in kulturo našega naroda v eni sami seziji višje, kot so poprej mogle liberalne vlade vseh sedem let. Ker jo oblastni odbor razdelil 65 vagonov koruze med ubogo prebivalstvo, je s tem razsipal javni denar davkoplačevalcev, ki Za zvezo z Rusiio? Kombinacije z Rusijo niso prenehale. Zopet je tu francoski general Leron, ki pride v Romunijo. Namen naj bi bil ta: Osnoval naj bi se vzhodni blok držav male antante, kateremu bi pristopila tudi Poljska. Leron je že preje sondiral teren za to zvezo; za njim je prišel v Bukarešt poljski maršal Pilsudski, ki se je pogajal o poljsko-romunski zvezi. Ker je bil Leron tudi v Pragi in Belgradu, naj bi bila za to protirusko zvezo tudi Praga in Belgrad. Objekt, za katerega gre, pa je Ukrajina, katere zapadni del uaj se odcepi od Rusije, da se Poljska lažje gospodarsko razmahne in da je romunska posest Besarabije varnejša. Te kombinacije je prvi obelodanil nemški tisk. Kljub temu, da bi ta zveza ne bila Nemčiji ravno v prid in se ob talcih prilikah navadno ne varčuje s senzacijami, so tudi nemški publicisti pristavili k tem poročilom rezervirano pripombo, da zanje ne prevzemajo odgovornosti. Praga je vsako tako misel proti-ruske zveze takoj zanikala. Pri nas se ni niti na splošno omenila, v ostalem svetu pa ni bilo niti odmeva, kaj šele viharja, ki mu ni mogoče uiti, kakor hitro se le namigne na kako novo politično zvezo. Ruska Ukrajina in v zli o d ni blok pa sta vendar dvoje takih zamisli, da bi se ne dali rešiti s potezo peresa in čez noč. Že ti osamljeni glasovi so precej verodostojen dokaz, da je stvar z Rusijo in Ukrajino za enkrat res samo kombinacija. Vendar pa je ta kombinacija pomembna v toliko, da se je začelo znova razpravljati o Rusiji. Ne toliko o njenih notranjih težavah. Kajti tu ni ničesar novega. Vlada nima denarja, ima pa opozicijo enkrat iz leve, drugič iz desi:e strani. Težava pri industrializaciji države tudi ni od včeraj; enako ne otepanje kmetov, ki se s komunizmom ne marajo seznaniti. Boj zoper srednje in velike kmete je tako star kot sovjeti. Z eno besedo: Težave, ki se s časom v malih niansah sicer spreminjajo, so vendar ene in iste iz leta v leto. To je stalna kriza sistema države, družbe in gospodarstva, ki bo trajala najbrže toliko časa, dokler bodo obstojali sovjeti. — Zanimanje za Rusijo sega v teli krogih bolj na zunanjo politiko, kjer naj bi bilo kaj uovega. Res je namreč, da leži nad tem poljem skrivnosten molk. Koliko prahu je dvigal včasih Cičerin! Danes se ne imenuje več. Ali je bolan, ali ne more nikamor? Koliko grožeuj na ruski kot na angleški ali francoski straui še pred kratkim! Danes je položaj na Kitajskem skoraj reden; kitajskega vprašanja v prvotnem smislu besede ni več. Turške-ruske zveze ni, ker Kemal odklanja prav tako Rusa kot Grka in krvavo preganja sovjetsko propagando z isto doslednostjo kot pristaše starega turškega carstva. Mednarodni komunizem je utopija, Kajti možen bi bil le z revolucijo, ta pa uspe zopet le v izrednih razmerah, ko je mera nezadovoljstva do vrha polna. Rusija je omejena na Rusijo in osamljena. To je novo. Ali pa je to novo morda povod, da se lahko računa z drugačnimi političnimi zvezami in ga naj zgrabi ta ali druga država, da pride na škodo tretji v dobre zveze z Rusijo? Morda je na ta moment mislil pri nas tudi Svetozar Pribičevič, ki se, kot na vseh poljih, hoče tudi tu pobahati kot špecijalist ruskih razmer. »Mi smo danes edina država v Evropi, ki nima nobenih zvez z Rusijo. In kako naj vodimo svetovno politiko ali kakorkoli sodelujemo v tej politiki, ako se s kitajskim zidom omejujemo od vsega sveta, ki predstavlja Rusijo? Italija bi bila nasproti nam manj agresivna, ako bi bila za nami Rusija.« To je smisel Pribičevičeve državnosti. Rusija je osamljena! Že to dejstvo kaže, »kako imajo vse države Evrope redne odno-šaje z Rusijo« ... Poleg tega pa vsak političen otrok ve, da razen Nemčije nima nobena izmed pomembnih evropskih držav z Rusijo urejenih razmer. Ali jih imate Anglija in Francija? Ali jih imajo države male antante? Ali jih ima finančni svet? Ali jih ima Poljska? Češkoslovaška n. pr. še do danes ni priznala so bili tako dobri, da se niso uprli klerikalnim oblastnikom v oblastnih skupščinah. V tem tonu razpravljata »Jutro« in »Narod« o ogromnem delu oblastnega odbora. Poznamo ta način izpred vojne. Poznamo pn tudi sadove dela Slovenske ljudske stranko \ deželi izpred vojne in danes. Teh del ne zabriše nobena kleveta in slovensko ljudstvo je že opetovano dokazalo, da dobro loči zrno od plevela v naši deželni politični borbi. sovjetske Rusije, da bi s tem dokumentirala juridieno voljo do rednega življenja obeh držav! Še bolj naivna in vodilnega politika — četudi opozicije — nevredna je enostavna zahteva po zvezali z Rusijo, češ da bomo potem sodelovali v svetovni politiki in se bodo uas Italijani bali. Kdo pa dela svetovno politiko, če ne nasprotniki sovjetov? Kakšno realno vrednost bi imelo izzivanje velike in male antante? Ali naj razbijemo malo anlan-to, romunsko prijateljstvo! Gremo preko Anglije in Francije? In kakšna naj bi bila praktična korist, u. pr. samo v gospodarstvu? Besede! Besede! g. Svetozar! Brez dvoma čutimo vsi z Rusi kot slovanskim narodom. Tu ue rabimo vzpodbude Pribičeviča. Realna politika je pa nekaj drugega. Čudno je le to, da more biti edino pri nas opozicija brez realnega smisla. Seja Jugoslovanskega kluba v Mariboru Maribor, 25. oktobra. Danes se je vršila ob pol 10. dopoldne v prostorih Zadružne gospodarske banke seja Jugoslovanskega kluba, ki je trajala neprekinjeno do tričetrt na 3 popoldne. Razpravljalo se je o nekaterih važnih zakonskih predlogih, ki so na dnevnem redu. oziroma ki še pridejo v najbližji prihodnjosti pred narodno skupščino. Komunike o seji se ni izdal. Kardinal Hlond v Mariboru Žide še naprei preianfaio v Budimpešta, 25. okt. (Tel. »Slov.«) Stu-dentovski nemiri so se danes razširili tudi na vseučilišče v Pečuhu, katero pa je rektor zaprl takoj po prvih pretepih. Na budimpeštan- ski obrtni Šoli so nacijonalni študenti danes pregnali židovske študente. V Debrecin, Sege-din in PeČuh so danes prišli budimpeštanski študenti, ki so agitirali za nemire. V Debre-cinu je policija uvedla kazensko postopanje proti 150 študentom. V Budimpešti je bilo 33 študentov obsojenih na denarne globe po 10 pengejev, dočim so delavci dobili kazni do 200 pengejev in do 15 dni zapora. V Debrecinu so bili tudi včeraj nemiri, ki pa so se končali tragikomično. Policija je razgrajajoče študente potisnila na dvorišče seminarja, in jih je hotela izpuščati samo posamezno, da bi jim odvzela izkaznice. Študenti pa so se rajši pustili vso noč oblegati, dokler ni končno prosvetna oblast dala ob sedmih zjutraj policiji dovoljenje, da je stopila na avtonomna vseučiliška tla, kjer je potem ugotovila imena zajetih študentov. » 23. ©kfelsra uuliftie ludi 0 Šnici Maribor, 25. oktobra. S praškim brzovlakom se je pripeljal vče-rja sem na svojem potovanju proti Zagrebu poljski primas kardinal dr. Avgust Hlond, star prijatelj Slovencev. K pozdravu so se zbrali na kolodvoru prevzv. knezoškof dr. Andrej Karlin v spremstvu stolnega kanonika in ravnatelja bogoslovja dr. Cukaie, veliki župan dr. Schaubach, oblastni predsednik dr. Leskovar, ravnatelj Salezijanskega zavoda v Ver-ieju in ravnatelj Salezijanskega zavoda »Mar-tinišča« v Murski Soboti Jožef Radoha. Ob priliki pozdrava visokega cerkvenega gosta mu je knezoškof dr. Karlin želel kar najlepše vtise v nasi državi. V razgovoru se je kardinal dr. Hlond zanimal za vprašanje cerkvenega zedinjenja v naši državi ter podal hkrati razvojno sliko o uspehapolnem prodiranju ciril-metodijske ideje na Poljskem. Izjavil je, da se bo nekaj dni mudil v Ljubljani, kjer hoče obnoviti stare in prijetne spomine na Slovenijo, ki jo je že večkrat obiskal. Visoki cerkveni knez je nato v spremstvu obeh ravnateljev salezijanskih zavodov Tkalca in Radohe ob 2^5 popoldne nadaljeval potovanje proti Zagrebu, odkoder se preko Ljubljane, kjer ostane nekaj dni, odpelje v Rim. Maš tovariš odhaja iz BeSgrada Ob odhodu našega dosedanjega dopisnika g. Schvveigerja iz Belgrada v uredništvo v Ljubljani, piše vse beograjsko časopisje. Med drugimi priobčuje sledeče: »Čez nekoliko dni bo zapustil Belgrad in odšel v Ljubljano g. Viktor Schweiger, dosedanji belgrajski dopisnik ljubljanskega »Slovenca«. V času, ko se je naš tisk, tako v Belgradu kakor izven njega, pričel gigantsko razvijati, ko bo prišle v Belgrad z vseh strani številne prvovrstne novinarske moči, moči nove časnikarske generacije, je prišel v Belgrad tudi g. Viktor Schweiger, dopisnik ljubljanskega »Slovenca«. Prišel je pred polnimi šestimi leti in je prav do pred par dni častno in s polno ljubeznijo deloval na težkem poslu, ki ima v prvi vrsti nalogo vzajemno obveščati posamezne naše kraje in ustanavljati bratske vezi. V šestih letih, kolikor je bival v Belgradu, gi je g. Schweiger pridobil veliko število prijateljev, ne samo v časnikarskih vrstah, marveč tudi v vseh belgrajskih krogih. Z vsemi svojimi lastnostmi je g. Schweiger dosegel, da vsi njegovi znanci in prijatelji iskreno obžalujejo njegov odhod. V uteho ostaja samo to, da bo g. Schvveiger v Ljubljani, kamor odhaja, da prevzame posle urednika »Slovenca«, nadaljeval delo. Odlično je spoznal Belgrad, spoznal njegovo intimno dušo in bo mogel pri svojem poslu biti veren tolmač duše Belgrada. V današnjem položaju ni to malega pomena.« Mi smo veseli, da se je naš tovariš med Belgrajčani tako odlično uveljavil in ga z veseljem pričakujemo. Davčna preobremenitev »Jutro« zopet piše o davčni preobremenitvi Slovenije. K njegovi ugotovitvi bi navedli le izjavo nekega posestnika in podjetnika na Gorenjskem, ki jo je podal v razgovoru o tem predmetu našemu prijatelju: »Le kdor živi izven mej naše države, bo kaj dal na pisanje »Jutra« m »Slov. Naroda«. Zame, ki na svoji koži dobro čutim razliko med sedanjimi in nekdanjimi davčnimi bremeni, so ugotovitve teh listov navadne čenče, o katerih ni vredno govoriti!« Mislimo, da se z izjavo tega težkega davkoplačevalca, ki je — mimogrede omenjeno, — zvest naročnik Jutra in Slov. Narcda, — strinja ogromna večina slovenskih davkoplačevalcev. In zato se z »Jutrom«, ki hoče skonstruirati prc- ■i Im ! -> ^Vnlnnell Ar> C rt ooremermev oiuvcinjc ie okoh.ooii, *.SIov.<) Baker: pe. kasa (56.625—<56.75, tri mesece 67.1875—67.25, Best Selected 70—70.25, Elektrolit 72.75—73, Cin: per kasa 220.75 — 220.875, tri mesece 210.625 — 219.75, Svinec: tuji 21.75, Cink: tuji 21.25, Aluminij: tuzemski 96, inozemski 100, Antimon reg. 59.5 do 60, Bela pločevina 18.125, Živo srebro 28—23.26, Nikel: tuzemski 175, inozemski 175, Wolfram 16.5, Platina: surova 17, obdel. 17, Srebro 26.75—26.876. Zlato 84.115. i HMELJ. Niirnber«, 25. okt. (Tel. »Slov.«) Na trg je bilo pripeljanih RO bal hmelja, prodanih pa je bilo 40 bal, Hallertau po 230, vlrtemberŠlri po 220. — Tendenca mirna. _ Dunajska vremenska napoved. Milo vreme bo trajalo dalje. Majhna motenja jasnega vremena v višinah niso izključena. V nižavab marsikje megla. Novosadska vremenska napoved. Na Pri-morju deloma oblačno. Večjidel oblačno ludi v bloveiiiii. Vedro v ostalih krajih.