284. flei O uoHmnL v soboto J. decembra 1901 XL. leto, vsa* uaii me«r, izimil nedelje in pisaru**, ter vti|a po podil prejemu n ■■■hO dežele srn w Uto 25 K« a* pol leta ;jK,» eetrt leta 6 K 50 h, a en mesec 2 K 30 h. Za LjaMJase t pošiljanjem na dom za vse lett H K, aa po! leta 12 K, za četrt leta 6 K. aa tu mesec 2 K. Kdor hodi tam ponj, plača ai vse leto 22 K, za pol leta 11 K* za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. - 2a raje detel« toliko več^ kolikor znaša poštnina. - Na naročbt »rez istodobne vnošiljatve naročnine se na oainu — Za f—se plačuje cd peterostopne petlt-vrste pO 12 h, čc se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat In po 8 h, če se tiska trikrat al! večkrat Dopisi naj se izvole franko vati tokopisJ se ne vračajo. — Sradnlsrre tat apraralalro \t V Knailovln ulicah it 5. In Sicer nrednlitVO ▼ L nadstr* apravnJStro p« v pritličju. — Upravnisrvu na} se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. administrativne stvari 9ro**iitva tolotoa it H hn«iws itooUko M 10, k. Vpravutitvo telefon it 80. Bolha o nemški davčni moči na Kranjskem. Naši nemški sodeželani pri vsaki mogoči priliki zatrjujejo, da plačujejo, ako ne dve tretini, pa vsaj polovico vseh davkov na Kranjskem. Ako da vlada kak prispevek ali kako ]>odporo v slovenske kulturne svrhe, takoj se oglase po svojih organih ter protestirajo proti dotičnemu državnemu prispevku, češ, da je nedopustno, da bi podpirala vlada z denarjem, ki so ga večinoma zložili nemški davkoplačevalci v deželi. Slovence in njih kulturne težnje. Še vsakokrat, kadar je država dovolila Slovencem kak prispevek v ta ali oni namen, ako tudi ni imel leta prav ničesar opraviti s politiko, vselej so se še dvignili proti temu naši ljubeznivi sodeželani nemške narodnosti ter jeli kričati, da ne trpe, da bi se baje njihov denar porabljal za slovenske kulturne naprave. Ti njihovi protesti so postali že stereotipni in ponavljajo se pri vsaki priliki, kadarkoli se gre za to, nastopiti proti kakršnikoli, če tudi še tako upravičeni slovenski zahtevi. Ko se je na primer vlada izrekla za podržavljenje idrijske realke, so se takoj zglasili za besedo naši Nemci ter jeli v vseh mogočih tonili pogrevati svoj staro pesem v ogromni nemški davčni moči na Kranjskem. A ta pesem še ni izpeta, ponavljajo jo dan na dan v najrazličnejših vari javi j ah. Razsoden človek sicer ne da mnogo na kričanje in vpitje, toda razsodnih ljudi je malo, za to ni dvomiti, da je celo meti Slovenci mnogo takih, ki brezpogojno verjamejo vedno se ponavljajočo legendo o nenavadni davčni moči kranjskih Nemcev. A vendar ni ta Legenda ničesar drugega, kakor navadna bajka, ki se je porodila v razgretih možganih kakšnega nemškega nevedneža in se na to prodajala okrog kot čista, neskaljena resnica. Uradna statistika nam to docela jasno izpričuje! Po uradni statistiki je bilo leta 1904. na Kranjskem plačanih 3.950.662 K direktnih davkov in sicer so plačali Slovenci 3 milijone 843.256 kron, Nemci pa samo 107.406 K. Od 1000 K davka torej plačujejo Slovenci na Kranjskem 973 K. Nemci pa le 27 K. Potemtakem ne plačujejo naši nemški sode/dani niti < vseh davkov. Ako pri tem avažnjemo, da je na Kranjskem približno W'/< Nemcev, vidimo, da plačujejo le-ti celo 2% manj d a v k a , k a k o r b i g a m o-rali v razmerju s številnostjo svojega prebivalstva! Ako še vzamemo v ]>oštev indirektne davke, se naravno to razmerje še znatnejše spremeni in sicer ne v prilog Nemcev. Indirektnih davkov se je leta 1904. plačalo na Kranjskem 9,110.380 kron. Ker se pri teh davkih naravno ne da določiti, koliko jih je plačala ta ali ona narodnost, je mogoče samo aproksimativno ceniti visokost indirektnih davkov, ki jih plačujejo Neme i. Ako vpoštevamo, da plačujejo na direktnih davkih Nemci jedva 3%, potem se pač ne bodemo mnogo zmotili, ako vzamemo, da tudi indirektnih davkov ne plačujejo mnogo več kakor 3 bore odstotke. Ce torej računamo mnogo, plačujejo naši nemški sodeželani v najboljšem slučaju 500 do 600.000 indirektnega davka. Ako seštejemo direktni in indirektni davek, se prepričamo, da ne znaša ves davek, ki ga plačujejo Nemci na Kranjskem u i t i 1 m i 1 i j o ii kron. d o č i m p 1 a č a j o Slovenci o-kroglo 12 milijonov K! Da se nam ne bo očitalo, da so navedeni statistični podatki morda apokrifni, naglašamo, da smo jih posneli po tabelah prof. dr. Rane libe r ga v njegovi razpravi »Die ~.tt.-tistischen Cnterl&gen der \Vahlrc-form«, ki je izhajala v »Statistische M< »natsschrift«. Vse dotične date smo torej dobili pri Nemcu Rauchbergu, ki gotovo nima nobenega povoda, da bi pačil resnico nam Slovencem na korist. Iz teh podatkov je pač razvidno, kako neutemeljno je habanje naših Nemcev, kakor da bi oni v deželi kranjski nosili v pretežni večini davčna bremena! Bajka in drugega nič, to je dognano s statističnimi dokazi! interesantno bi bilo, ako bi Oprti na te podatke, nekoliko secirali sedaj obstoječi deželni volilni red. No, o tem drugo pot! Neliote pa se že v prvem hipa človeku vsiljuje vprašanje: Kakšna pravična volilna geometrija je 1o, ki daje Nemcem, ki t v o r i j o W/c prebivalstva, a ]) 1 a č u jejo s a m o d a v k a , e n o tretji n o vse h enzij-sko zavarovanje zasebnih uradnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani. In ne bomo mirovali, dokler ni to zagotovljeno. Pri določitvi posamičnih ozemelj za zavarovalnico zoper nezgode mero-dajne točke — narodna (!) gospodarska in kulturna skupnost (v istini vladajo v vseh teh treh ozirih ravno v okolišu tržaške zavarovalnice zoper nezgode večje razlike, kakor kjerkoli drugje) — pač ne morejo priti v po-štev. V ozemlju, ki je hoče vlada ustanoviti, prebiva pet narodnosti (Slovenci, Hrvatje, Italijani, Srbi in Nemci) glede katerih se pač ne more govoriti o narodni in gospodarski skupnosti. Slovenci in Italijani, Hrvati in Nemci nimajo nobene narodne skupnosti. Pa tudi v gospodarskem oziru je velik razloček. Tržaški, istrski in dalmatinski zavarovanju podvrženi nastavijenci so po veliki večini pomorsko trgovski uslužbenci, ki služijo pri eks)K>rtu in v trgovini na debelo in nimajo skoro nič skupnega s kranjskimi nastavljenci, ki služijo večinoma v industriji, v bankah in pri zadrugah. Nagibi za nameravano zložitev rečenih dežel in ustanovitev skupne zavarovalnice v Trstu so popolnoma niče vi. Nerešeno je le eno vprašanje, kako bi bilo z upravnimi stroški samostojnega zavoda za Kranjsko, to je, ali bi imel tak zavod toliko zavarovancev, da bi se z njih prispevki za upravo, ki so že všteti v določene premije (tako da se večje premije, kakor jih zakon določa, ne smejo pobirati niti nalagati nanje kakršnekoli doklade), pokrivali stroški za samostojen zavod. To vprašanje je odločno j) o t r d i t i. Dokaz, da je res tako, se da doprinesti s poizvedbami, ki jih je vlada izvršila 1. 1896. o službenih razmerah privatnih nastavljeneev in s poročilom socijalnopolitičnega odseka o naposled sprejetem načrtu penzij-skega zakona. Rečenega leta je bilo na Kranjskem brez pravih trgovskih sotrudnikov (komijev), ki pa so po zakonu tudi podvrženi zavarovanju, 888 zavarovanju pod vrženih nastavljeneev. Ta številka pa ne odgovarja pravemu številu pod zakon spadajočih nastavljeneev, saj pravi oficialno poročilo samo, da je bilo štetje na Kranjskem p o m a n j k 1 j i v o. Da bi se nam pa ne moglo očitati, da so naše kalkula-eJje preveč optimistiške, se bomo držali tega števila, dasi je prenizko. Za koliko se je v dobi 12 let to je od sredi 1. 1896. do začetka 1. 1909., ko postane zakon veljaven, pomnožilo število tistiii, ki so zavarovanju podvrženi Ce se upošteva, da so bila v tem času ustanovljena različna industrijska podjetja, mnoga obstoječa podjejja pa so se razširila; dalje, da je nastala cela vrsta novih bank in denarnih zavodov, zveznih in zadružnih pisarn, da se je število advokatov itd. pomnožilo in da se je znatno pomnožilo osobje v trgovskih podjetjih, bo imela Kranjska vstevši trgovske sotrudnike dne 1. januvarja vsaj 2200 do 2500 zavarovanju podvrženih oseb. Za naše račune vzemimo, da jih bo samo 2200. S temi 2200 zavarovan j n podvrženimi nastavljenci lahko s sigurnostjo računamo. Vzemimo, da spada teh 2200 nastavljeneev povprek v III. plačilni razred (letni dogodki 1200 do 1800 kron). Letna premija znaša od vsakega 144 K, torej skupaj na leto 316.800 kron. Pri zavarovalnotehniškeni prora-čunanju premij se je glasom poročila socijalnopolitiškega odseka za upravne stroške računalo za moške zavarovance od 0.56 do 8.81% in od 19.90 do 30.18 za ženske zavarovanke (pri teh se zviša kvota za upravne stroške, ker odpade kvota za udovske rente). Mi hočemo, da ne zapustimo pota sigurnosti, računati samo 5/£ kot povprečno kvoto za upravne stroške. Pri letni premiji 316.800 K znaša torej letni prispevek za upravne stroške 15.840 kron. Za pokritje plač vodilnih uradnikov bo država (§ 37. zakona) plačevala na leto 100.000 K. Od te svot*> se odšteje 20.000 K za centralo na Dunaju, tako da ostane še 80.000 K. Denimo, da se ustanovi deset zavodov (Zavarovalnic zoper nezgode je le sedem). Rečenih 80.000 K se razdeli po enakih delih na teh deset zavodov, tako da bo prišlo na vsak zavod 8000 K državnega prispevka na leto. Skupaj bi torej imel samostojni zavod za Kranjsko na 1 e-t o 23.840 K na razpolago, katero svota popolnoma zadostuje za pokritje upravnih stroškov. To mora vsakdo priznati, naj računa še tako pesimistično. Nevarnost, da bi se lasten zavod za Kranjsko ne mogel vzdržati, ker bi se iz premij članov ne mogli pokrivati upravni stroški, je torej i z k 1 j u -č e n a in s tem odbit vsak ugovor zoper ustanovitev samostojnega zavoda. Vlada bi storila samo čin pravičnosti, če bi ustregla v uvodoma omenjeni resoluciji izrečeni zahtevi interesentov — delodajalcev in delojemalcev — in ustanovila deželni zavod za Kranjsko s sedežem v Ljubljani, kar toliko laglje stori, ker bi s tem nikjer ne zadela ob tuje pravice. LISTEK. Ha letovišču. Spisal Laj oš. Takrat se je zgodilo. Ema se v prvem trenutku še zavedla ni, ko jo je objel Vladko z močnimi rokami, objel in stisnil k sebi in poljub za poljubom se je vrstil na njene polodprte ustnice. Vdala se je nehote in nevede njegovemu objemu in kakor v nezavesti je stala napol naslonjena na njegovo roko in nič se mu ni branila. Tu se je na potu za njima zaslišalo govorjenje drugi b izletnikov in Vladko jo je izpustil. Ema si je jela popravljati frizuro, njen obraz je dobil neko trudno potezo in samo za hip je uprla svoj pogled v Vladka. Ta je bil sam čisto razburjen, v svesti si neke pregrehe, ki je bila pa obenem — ah tolikanj prijetna. Stal je ob njeni strani, svetlikajoče oči upu£e v njo in obraz mu je žarel v nebeškoradostni ljubezni. »Ali ste hudi name, gospodična?« jo je vprašal z boječim glasom. Krna se je molče obrnila stran in počasno šla k ravno došlim drugim izletnikom. Teta Kinina je govorila s starim profesorjem, ki je stopal počasno s hriba navzdol, njena sestrična je živahno šcebetala z mladim suplentom. ki je bil ves zaljubljen v njo in morda ne bi nihče opazil, da se je vrnila Knia, ko bi ne bila zraven njena prijateljica Anda, ki je počasi hodila med dvema dijakoma. »Kje pa hodiš Ema, da te ni nič videti,« se je obrnila takoj Anda do nje in ji položila roko okoli pasu. »Ravno prav, da si prišla, poglej oba gospoda trdita, da so veliko lepše gore, kot pa morje, jaz sem pa čisto drugega mnenja — kaj pa misiliš ti?« nadaljevala je pretrgani razgovor. »Tudi meni se zdi morje lepše« je naglo odgovorila Kina, ne da bi o tem kaj razmišljala. »No vidite, vidite« je smeje vzklikala Anda in pogovor se je vrtil naprej o Opatiji, o Dalmaciji, o Triglavu in Grintovcu. Ema je eel čas tiho stopala ob Andini strani. Zdaj in zdaj se je obrnila Anda do nje s kakim vprašanjem, ki ga Ema niti slišala ni, pa vendar je odgovarjala mehanično brez pomisleka. Po njeni kodrasti glavici je eel čas rojil zadnji dogodek in bilo ji je tako čudno pri srcu, da bi jokala od bolesti in se obenem"veselo smejala. Sama ni vedela, kako je prišlo, da sta se z Vladkom naenkrat tako oddaljila od družbe in šla po potu sama naprej. Zavedala se je, da je rada v njegovi družbi, rajša kot s teto ali sestrično ali kom drugim. Vedno ji je pravil kaj zanimivega, smejal se je njenim šalam in cel njih pot je bil smeh in hihitanje. Spomnila se je, kako ji je pri vsakem jarku ponudil svojo roko, da ga je lažje preskočila in s smehom na obrazu jo je hotel tedaj vedno objeti, ali ona se mu je še zmi-rom izvila iz rok in stekla naprej in toliko časa ni hotela k njemu, da ji je svečano prisegel, da ji ne stori ničesar. In vendar ni bil mož-beseda*! Ko si ona ni najmanje ni mislila, stopil je naglo pred njo in pri skoku preko, malega jarka vzletela mu je naravnost v njegove roke in on jo je stisnil k sebi in še predno se mu je utegnila izviti iz rok, začutila na licu vroč, pekoč poljub in potem na ustni, na zobke----poljub za poljubom - koliko jih je bilo, Eina ni vedela. Spominjala se je le, da se ji je vse kar zavrtelo v glavi, da se ji je zazdelo, da so njegove močne roke zdrobile vso njeno moč in zaprla je svoje oči in odrevenela je slonela tresoč 6e v njegovih rokah in srce ji je utripalo burno in kri ji kipela v žilah in ko jo je izpustil, je mislila, da od slabosti omahne na zemljo. Mirno in tiho je korakala zdaj ob Andini strani in tu in tam kakor iz dalje je čula besedo »Triglav«, »Ojstrica«, »Cirkvenice«. Njene žive oči so zrle otožno in melanholično nekam daleč v daljavo. Mračiti se je že začelo in bližali so se že malemu trgu, kjer bi se naj družba razšla, ko je opazila Anda molčečnost sicer tako zgovorne in živahne Eme. »Kaj pa ti je danes, Ema, da si tako tiha?« se je obrnila do nje. »Tudi jaz sem to opazil«, pristavil je eden njihovih spremljevalcev. »Nič mi ni, samo glava me malo boli«, izgovorila se je Ema in počasno je korakala naprej ob Andini strani. Vladka Ema cel čas ni več, šele ko je vsa družba trg je opazila, da je hodil ob profesorja. Ko jo je zagledal, ni premaknil očesa od nje, ona pa nalašč ni hotela niti enkrat pogledati k njemu in kakor da jo je minil vsak glavobol, se je pred hišo s svojo staro šegavostjo postavljala od Andinih sprem1 jcv:.*;? prišla videla v strani dala še roko profesorju in vsem drugim, samo Vladka ni niti pogledala. Stal je ob strani cele družbe, kakor soba, oči vprte v njo in slišal ni prijaznih besed, s katerimi se je družba razhajala in videl ni rok, ki so mu jih nudili v slovo. Samo njo je videl, prijazno in veselo, cilj njegovih mi-misli in želja. Kakor slučajno je hotela Ema zadnja iti v hišo. Tedaj si je vzel pogum, stopil je k nji in naglo ji šepnil: »Ne bodite hudi, gospodična Ema.« f Ozrla se je nanj samo za hip napol začudeno, napol očitajoč mu njegov greh in brez vsake besede je zginila v vežo. Za njo se je še slišalo brzo letanje, smeh in govorjenje, dokler se niso zaprla vrata in je vse naenkrat potihnilo. Gluha, temna noč je objela Vladka in počasno, v temne misli zakopan je nastopil sam svojo pot proti domu. Potok solz se mu je vlil po mladih licih in čutil se je silno ponižanega in nesrečnega. Emin papa je sedel pri rrtizi in pušil svojo obligatno smodko, ko so se vrata odprla in je družba vstopila v sobo. »Dober večer«, »dober večer« glasilo se je od obeh strani, papa pa jo začel takoj izpraševati: asu Stvar kranjski li poslancev ne glede na stranke in stvar drugih v po-štev prihajajočih faktorjev je, zastaviti ves svoj vpliv, da se uresniči široke kroge prebivalstva zadevajoča želja interesantov. Upamo, da se jim to posreči na splošno korist deželne kranjske in na posebno korist interesentov. Pismo s Hrunškejn. Sklicanje hrvaškega sabora. — Borba v Pešti. — Naši klerikalci in Rakodczav.) Zagreb, 6. dec. V četrtek, 12. decembra se otvori hrvaški sabor. Z neobičajno napetostjo pričakuje vse prvo sejo, ki bo morda edina, ki bo pa na vsak način razdrla vozel situvaeije. Z našega ustavnega stališča ni nič čudnega, da je sabor sklican na dan 12. t. m. Vlada namreč nima proračuna za prihodnje leto, dasi bi pri nas ne bilo nevarnih nasledkov, če 1. januarja nastopi ex-lex. Pobiranje davkov je skupna stvar, a plače se avtonomnim uradnikom pač ne bodo mogle ustaviti. Čudno in nekaj posebnega na tem saboru bo to, d a b o z a h t e v a 1 ban, ki še niti vlade nima, o d s a bora proračun ali vsaj indem-niteto, a nima za seboj niti najmanjše stranke, kaj še večino sabora! Druga kurijoz-nost je, da smatra naša relativne, parlamentarna večina, to je hrvaško-srbska koalicija to sklicanje sabora kot naperjeno proti sebi in da je vsled tega najbrž niti na sejo ne bo. Najprej uaj raztolmačim prvo činjenico. V našem saboru je konstelacija takale: Koalicija šteje 43 poslancev, vštevši dva radikalca in klub četvorice, ki se je ločil od Ma-džaronov in prestopil koalic. Stranka dr. Franka (Starčevičijanci) ima 20 članov, a ostanek madžaronske stranke 23. Za sklepčnost je potreba 35 poslancev. Ban Rakodczav bi za svojo osebo izmed Madžaronov ne mogel zbrati niti 10 poslancev. On to ve in zato se muči njegov organ, prepričati koalicijo, da z votiranjem indemni-tete nikakor ni Rakodczav j u izrečena zaupnica, nego da se s tem le zadosti potrebam dežele. Razun petih poslancev so vsi drugi člani koalicije izvoljeni kot hrvaška delegacija za peštanski skupni parlament. Tam delajo zdaj obstruk-cijo in se seveda ne morejo umakniti iz Pešte, sicer bi Madžari gotovo s kakim trikom namah onemogočili nadaljno obstrukeijo. Kolicija bi mogla iz Pešte pač poslati v hrvaški sabor nekaj svojih članov, ne ve pa, če bi bilo dobro, da bi se dala preglasovati, kar bi se zgodilo, če bi ne mogla z vsem svojim številom vladati v saboru. V taki situvaciji se porajajo sedaj najrazhčneje kombinacije. Najprej se je kombiniralo, da sabor sploh ne bo sklepčen in da se ne zbe re potrebnih 35 poslancev. Aii to ni povsem gotovo, ker je mogoče, da bi prišlo 15 Madžaronov. Zdaj se najbolj sodi, da od koalicije ne pride noben član v sabor in da se polje prepusti Frankovcem in Madžaionom, ki naj potem skupno nosijo vso odgovornost. Ta eventuvalnost vznemirja najbolj naše radikalce, stranko dr. Franka. Lahko bi se moglo zgoditi, da bi namreč ta stranka imela večino — kaj bi bilo potem! Koalicijski organi sporočajo porogljivo dr. Franku, da bi v takem slučaju mogel lepo proklamirati Veliko Hrvaško, uničiti nagodbo z Ogrsko itd. A če že tega neče storiti, na eno se mora odločiti, d a zavzame jasno stališče n a - p r a m Rako d c z a y u , vsiljenemu banu. A to je ranljiva peta Frau-kovcev: ti so bili namreč vedno radikalni samo proti koaliciji, dočim igrajo proti Rakodczavju kakor svoj čas proti Khuenu samo vlogo »načelne« opozicije, t. j. oni niso proti njegovi osebi, nego proti nagodbenemu sistemu iu so jim vsi bani enaki, naj imajo v saboru večino, ali naj je nimajo. Ko bi bila koalicija v saboru, bi Frankovci njej prepustili, da se z vso silo loti Rakodczav j a, dočim bi se sami izvlekli s kako, v teoriji strašne radikalno državnopravno — izjav j. Toda Rakodczav je zdaj tako sovražen na Hrvaškem, ker je prevzel bansko dostojanstvo v času težkega atentata na našo avtonomijo, da se nikogar s floskulami ne more prepričati, da je Rakodczavja soditi tako, kakor prejšnjega bana, ki je imel svojo večino. Zato zdaj načelno zavarovanje in glasovanje proti njemu ne bo zadostovalo. Ako bi prišla vsa koalicija v sabor, je gotovo, da bi je Frankovci ne podpirali v skrajni taktiki proti Rakodczavju. To je Wekerle sam priznal nekemu članu hrvaške delegacije, Češ, da ga postopanje Frankovce v nič ne skrbi. A to je priznal tudi di. Frank v svojem interviewu s »Pester Llovdom«, da v borbi proti Rakodczavju ne bo podpiral koalicije. Vsekako bo dan 12. decembra neizmerne važnosti za daljni razvoj razmer. Vobče se ugiba, da bo imel Rakodczav v četrtek, 12. t. m. v žepu re-skript za razpust sabora. Morda — toda proti temu govori izjava \Vekerlova v peštanskem parlamentu, da bi se zdaj vsled »terorizma« težko dobila pri volitvah zaželjena unijonistiška večina. * Devet dni se že vodi v Pešti generalna debata o pooblastilncm zakonu, o tem edinem paragrafu, s katerim se hoče do novega leta uveljaviti nagodba. Doslej so govorili samo trije Hrvatje, ker so puščali madžarsko in narodnostno opozicijo naprej. Ko bi desidenti iz Košutove stranke podpirali Hrvate, bi bilo popolnoma nemogoče dognati pooblastilni zakon do konca meseca. Zato je vlada storila kar je le mogla, da bi disidente pregovorila, naj ne obstruirajo. To se ji je z različnimi obljubami tudi posrečilo. Sedem desidentov se je dalo izbrisati iz imenika govornikov. Naša delegacija je izolirana. Ostalo je še kakih 20 govornikov za generalno debato, od katerih more vsak dvakrat govoriti, če .poda zaključni predlog. Z ozirom na to še nikakor ni sigurno, da bi ne mogla hrvaška obstrukcija sama vztrajati do novega leta. V kuloar j u peštanskega parlamenta se je ministrski predsednik besno izrazil o hrvaški delegaciji, češ, da bo on u n i č i 1 resolucijonaše. No, v svojem govoru na tozadevno interpelacijo dr. Popoviča je to popravil, rekši, da se bo trudil onemogočiti politiko naše koalicije. In novic je očital delegaciji, da konspirira in da se vdaja jugoslovanskim sanjam, ker — se shaja z dalmatinskimi člani dunajskega parlamenta. Dr. Popov ič mu je odgovoril, da je še lani sam Košut »konspiriral« s temi politiki. Borba postaja, to je resnica, vse težja za naše delegate. Mnogi izmed njih so popolnoma zapustili svoje privatne posle in svoje obitelji in se v neprestanem nervoznem delu čisto izmučili, a — sedaj je treba vzdržati do konca. Te dni so se zgodila senzacionalna razkritja glede zveze naših klerikalcev, zbranih okrog »H r v a t s t v a« z Rakodczav- j e m. Poslanec Zagorac je imenoval uvodničarja »Hrvatstva« zaradi njegovih nedostojnih napadov na delegacijo »podlo ničlo«. Na to je urednik »Hrvatstva« odgovoril s tem, da je navedel razne zakulisne zasluge uvodničar je ve. Da je on največ prigovarjal Madžaronom, naj delegaciji ne delajo težav. Torej ima z njimi tesne zveze! Naposled je razkril, da je Rakodczav pred kratkim ponudil uvodničarju dr. Milobaru celo vlado, to je mesto sekcijskega predstojnika za uk in bogočastje. Ti klerikalci so v teoriji »državnopravni radikalci«, kakor Frankovci, a Rakodczav jim ponuja zavezništvo in vlado! Dalje se je izvedelo, da se je krščansko-socialna stranka, (ki je sicer jako neznatna), posvetovala o tej ponudbi in sklenila, da pusti dr. Milobaru — proste roke. To zakulisno spletkarjenje, ta Rakodczavjeva želja, da se združi s klerikalci, kaže jasno vso mizerijo in vse farizejstvo »radikalizma« naših klerikalcev, pa tudi desperaterstvo Rakodczav jevo. OMI vestnih. O stavbnih obrti h. Velika in važna skupina stavbnih obrtov po obrtni noveli ni prizadeta. Prejkoslej ostane skupina stavbnih obrtih sa mosvoja, urejena po posebnem zakonu. V skupino stavbnih obrtov spadajo obrti: stavbnikov, zidarjev, tesarjev, kamnosekov in vodnjakarjev. Glede vseh teh obrtov ostalo je pri dosedanjih določbah, kakor jih navaja zakon o stavbnih obrtih iz leta 1893.; le glede takozvanih dispenz pri sposobnostnih dokazilih se je kakor za druge koncesijonirane obrte tudi za stavbne obrte uveljavilo načelo, da je v oziru vrednih slučajih dopustno izpregledati predpisana izpričevala, katera morejo praviloma izdajati le upravičeni profesijonisti, in se zadovoljiti z verodostojnimi drugimi potrdili, na primer s potrdili županstev. Dopustnost dispenz je bila do uveljavi j en j a obrtne novele omejena le na rokodelske obrte, reči se pa mora, da je bilo jako umestno, razširiti obseg teh olajšav tudi na one koncesijonirane obrte, za katere se po zakonu zahteva dokaz strokovne sposobnosti. Razlogi in nagibi so tu kakor tam isti; v izjemnih slučajih naj bo deželnemu političnemu oblastvu sporazumno s strokovnimi zastopstvi mogoče, odpomoči trdosti zakona, ki pozna le pravilo, in omogočiti samostojno obr-tovanje tudi, o>ebr.cn, ki sicer nimajo formalno pravilnih izpričeval, pa so si dejansko pridobili potrebno strokovno zmožnost in izvežbanost. Taki primeri se v obrtni praksi često pojavljajo; sin se izuči ali dela kot pomočnik pri očetu>obrtniku, ne dobi pa ob pravem času potrebiiih izpričeval, vzroki so različni, nagla smrt očetova, često pa je tudi v brezbrižnosti iskati vzroka. Tudi se dogodi, da se izpričevalo izgubi, založi; včasih se izpri-čevalom ne pripirisuje nobene vrednosti, meneč, da se jih ne bo rabilo. Nastanejo pa druge razmere, nekdanji pomočnik naenkrat rabi izpričevalo, in sedaj nastanejo težave. Kdor je imel kdaj vpogled v obrtno prakso, ve, kako mučno je, če se stvarno upravičenemu prosilcu ne more pomagati, ker so formalne zapreke. Predmetna izprememba je zategadelj povsem u-mestna in dobra. Kakor rečeno se zakona o stavbnih obrtih ni ob reformi obrtnega reda podvrglo preureditvi. Vlada menda daje prednost posebnemu zakonu za to skupino. Za to govori med drugim dejstvo, da ima stavbna stroka svoje posebnosti, katerih ni prav mo- »No, kako je bilo, ste trudni kaj ne da? In Emica ti, kako je s teboj? Si se imela dobro? Pojdi k meni moja ljubica.« »Dobro sem se imela, mu je ta odgovorila, stopila k njemu in ga poljubila. »Ali si lačna, Emica, kaj ne da in trudna gotovo tudi?« je nadaljeval stari gospod in božal Emo po zdravem obrazku. Ema je bila njegova edinica. 2ena mu je umrla pred par leti in mu pustila njo, ki jo je bolj ljubil, kot vse drugo na svetu. In tudi Ema je bila tako navezana na svojega papačka, da bi zbolela, ko bi ga par dni ne videla. Igrala sta se včasih cel dan med seboj kot otroka, smejala se eden drugemu in dasi je štela Ema že celih šestnajst let, se je vendar dostikrat »godilo, da jo je peeadil sebi na koleno in jo negoval kot malo dete. Rahlo se je Ema oprostila papa-tove mehke roke in si naglo snela z glave lahen slamnik, privezala si nato bel predpasnik in se vsedla k večerji. Ah in še sedaj jo je mučil današnji dogodek. Teta je pravila i jM poti, o prijetnju hladu in vesdat flFužbi — papa se j& tffe*4:se tako JBtrtmal —in ko je pričdfet rtjfevati, Kdo je bil med iz-letnikf imenovala vladka, je Emo polila taka rdečica, da je skoro vse lice vtaknila v krožnik, da drugi ne bi opazili njene zadrege. Cel čas je samo mislila: »ah če bi papa izvedel, moj bog kaj bo, če on kaj opazi« in naglo in hlastno je večerjala, da ne bi kdo videl pri njej kaj sumljivega. In ravno ta njen molk jo je izdal. Papa se je naenkrat obrnil na njo in jo vprašal: »Kako pa, da si ti danes tako tiha!« Kakor bi jo kdo nenadoma sunil, tako se je ustrašila in zopet jo je obli-la sitna rdečica. »Glava me boli«, je naglo odgovorila in zazdelo se ji je, da papa gotovo ve že vse. »Kaj, glava te boli in ti mi nisi nič povedala«, jo je ljubeznjivo okre-gal papa. Teta in sestrična pa ste dostavili : »Samo trudna si, Emica, od česa te naj boli glava!« »Spat grem«, dejala je naenkrat in vstala od mize. »Da, da srček moj, spat pojdi«, ji je pritrdil papa in jo spremil v njeno sobico. Naglo se je slekla in zlezla v posteljo, papa pa se je usedel ob njeno stran in jo skrbno spraševal, če jo lo boli gla^ »Nič ni hudega, papaček, jutri bo že minilo«, ga je potolažila, objela ga krog vratu in ga poljubila na ustnice. In papa je sedeč na stolu položil svojo glavo na blazino poleg Emine kodraste glavice, z roko pa jo je objel krog njenega vrata in poluglasno ji je govoril: »Le zaspančkaj moje dete, trudna si in zdrava se mi zjutraj zbudi.« Emica je zaprla oči in še nikdar poprej ni tako živo čutila, kako ljubi svojega papa, ki je položil svojo glavo poleg njene, ki jo ljubi tako, kot jo ne bi ljubil nihče na svetu — ne Vladko, ne kdo drugi. Zbudila se ji je v srcu želja, da bi vedno ostalo tako, da l)i živel vedno dobri, ljubi papa in da ona ne bi bila nakdar zaljubljena ne v Vladka ne v koga drugega. Le ne se zaljubiti nikdar in nikoli! In pri tem sklepu je počasno, kakor najtanjša mrena obšla zaspanost njeno glavico in od tam vse njeno mlado telo in njen obraz se je veselo smehljal in lepe sanje je že morala snivati, ko je papa počasi potegnil roko izpod njene glavice, pogledal jo še enkrat s skrbnim očetovskim pogledom, poljubil jo rahlo na rožnate ustnice in po prstih odšel iz sobe. In tiho, deviško nedolžnost je sanjala vsa polrazsvetljena sobica. 1 goče vpoštevati v splošnem obrtnem zakonu. V stvari sami pa ne bi škodi lo, če bi se zakon o stavbnih obrtih saj v nekaterih točkah izpremenil, odnosno popolnih So gotove določbe, katere bi bilo nujno potrebno izpre-meniti ne le iz obrtno političnih vzrokov, marveč tudi iz ozira na interese splošnosti in na koristi prebivalstva. Zlasti je ta potreba elana v kronovi-nah, v katerih se, kakor na Kranjskem, izdajajo ponajveč takozvane o-mejene koncesije ali koncesije pod olajšanimi pogoji. Ce pustimo v stran obrt stavbnikov, ki daje najobsežnejše obrtne pravice, je po zakonu o stavbnih obrtih razločevati pri vseh ostalih stavbnih obrtih — zidarskem, tesarskem, kamnoseškem, vodnjakar-skem obrtu — med omejenimi in neomejenimi koncesijami. Po celem Kranjskem se sinejo izvzemši v Ljubljani v prvih štirih okrajih izdajati omejene stavbne koncesije. Razlika med obojimi je dana v obsegu obrtnih pravic, tako kar se tiče kakovosti in načina stavbnih del samih, pa tudi glede krajevnega obsega. Imetnik neomejene koncesije sme prevzemati dela svojega obrta povsod po Avstriji, imetnik omejene koncesije pa le v krajih, ki so navedeni v koncesijski listini. Mimo tega se izdajajo omenjene stavbne koncesije le v toliko, v kolikor je dana krajevna potreba v posameznih krajih. Razločevanje med omejenimi in neomejenimi koncesijami ima za podlago različnost zahtev in pogojev, ki jih navaja zakon glede strokovne sposobnosti. Prosilci za neomejene koncesije se morajo zlasti izkazati z izpričevalom, o z dobrim uspehom prestani izkušnji, katero je delati pred posebno komisijo pri deželni vladi po tem, ko se je dotičnik ob rta izučil in delal v njem praktično kot pomočnik, odnosno polir predpisano število let. Za to izkušnjo se oglaša v južnih krajih le malo oseb, v zadnjem času je nekoliko boljše. Izkušnja ni lahka, in se zahteva tudi precejšnje teoretično znanje. Neumestno pri teh izkušnjah je, da se ne jemlje vedno v komisijo praktikov iz istega obrta, za kateri se polaga izpit. Odkar obstoji v Ljubljani na umetnoobrtno strokovni šoli učni tečaji za stavbene rokodelce, ki so prav praktična in hvalevredna uredba, je stavbnemu naraščaju v znatni meri olajšano pripravljanje za strokovni izpit. Prej jim je bilo v resnici težko, pridobiti si potrebne vednosti. Omenjeni tečaji so ustregli živi potrebi, kar dokazuje številen odziv. Letos znaša število obiskovalcev te učne naprave 28. — Od oseb pa, ki se oglašajo za omejene stavbene koncesije, se po zakonu zahteva dokaz, da so si z vsaj štiriletno vporabo pri dotičnem obrtu pridobile praktično usposobljenost. Zahteve glede strokovne sposobnosti so torej dokaj manjše. Naravno je, da mora biti tudi obseg obrtnih pravic dokaj tesnejši. Zakon ukazuje, da smejo imetniki omenjenih koncesij izvrševati le taka dela svojega obrta, ki so v kraju običajna. Koncesijonirani zidar zategadelj ne sme na primer delati na monumentalnih stavbah, cerkvah in drugih težavnih stavbah. Kakšne stavbe je smatrati v posameznem primeru v kakšnem kraju za krajevno običajne, je vprašanje konkretnega primera. Pri nas na Kranjskem je kakor rečeno dovoljeno izdajati omejene stavbene koncesije po celi deželi izvzemši v Ljubljani. Ker so v večjih mestih na Kranjskem običajne vsekakor tudi dvonadstropne hiše, zidajo koncesijonirani zidarji z omejeno koncesijo tudi take stavbe. V takih odnošajih seveda ni vedno zadostnega jamstva za dobrino stavbnih del, kajti koncesijo, kakor je iz povedanega razvidno, ni ravno težko dobiti. Ce se zategadelj pri rokodelskih obrtih, kjer daleko ni tiste odgovornosti, uvajajo strožje zahteve glede strokovne sposobnosti, predpisuje celo obvezne pomočniške izkušnje ter se celo pripravljajo mojstrske izkušnje za bodočnost, bi bilo iz ozira na javne interese, zlasti z ozirom na javno varnost pač nujno želeti, da se zahteva tudi od prosilcev za omejene stavbene koncesije, zlasti za zidarske in tesarske koncesije večje sposobnosti, kakor se to godi sedaj. To mora pripoznati tudi oni, ki je sicer proti-ven obveznemu sposobnostnemu dokazu in ga predstavlja po slovitem vzgledu za cehovski postulat. Poostritev sposobnostnega dokaza pri stavbnih obrtih, o katerih govorimo, je zlasti pri nas nujna, kjer se je v nasprotju s prakso po drugih kronovinah, pripravila navzlic ugovoru v veljavo praksa, ki silno laksno tolmači že na sebi lahke zahteve predmetnega zakona. Leta in leta se je gori navedene določilo zakona tolmačilo tako, da se je zahtevalo dovršitev učne dobe in pa dokaz o štiriletni pomočniški vpo-rabi. T*red kakšnimi šestimi leti pa se je prevrglo staro postopanje in, ne 1© da se ni zahtevalo več učnih izpričeval, marveč samo izpričevalo o štiriletni vporabi pri obrtu, šlo se je dalje ter celo izreklo, da zadošča tudi le izpričevalo o štiriletni učni dobi. Ute- meljevalo se je tako postopanje s tem, da zakon govori le o štiriletni vporabi pri dotičnem obrtu in ne razlikuje med učno in pomočniško dobo. Na to, ali potem dobe koncesijo tudi zidarski težaki, ki so le opeko in malto štiri leta nosili, se ni oziralo, tudi se ni mislilo na nevarnost, ki more nastati, če se prepušča zidanje in druga stavbena dela popolnoma neveščim osebam. Pri vsem tem pa more biti vsakemu, še tako površnemu poznavalcu obrtnega reda in razmer v obrtovanju znano, da si praktično izvežbanost pridobiva še le pomočnik, dočim se vajenec, ki dobiva v roko le naj na-vadnejša opravila, stoprav uči. Besedilo zakona res ni posebno srečno, privzelo se je v naglici v zakon, kakor se je moč prepričati iz svoječasnih predmetnih razprav. Gotovo pa je, da se taki praksi, kakor se je uvedla, ni hotelo odpirati vrat. Na vsak način bi bilo umestno, da se v kratkem reformira tudi zakon o stavbnih obrtih, in pri tej priliki, vpoštevajoč sicer različnost razmer v mestih in na deželi, poostri sposobnostni dokaz tudi za imetnike omejenih stavbnih koncesij. Predmetno vprašanje je važno za našo deželo, v kateri je sicer neb roj koncesijoniranih zidarjev in tesarjev, ali o kvaliteti njih dela se čujejo tako od županstev, kakor od obrtnih zadrug le redko dobre sodbe. Število novih vedno narašča in to v veliki meri, ali le malo res izvežbanih obrtnikov je med njimi. Na dlani leži, da vsled tega trpi ugled cele te obrtne skupine, oškodovani pa so po takih konkurentih tudi dobri in solidni mojstri. _ Poslanska zbornica. Na Dunaju, 6. dee. Končno smo danes vendar prišli do razpravljanja o nagodbenih predlogah, kar je najvažnejša naloga tega zasedanja. Upati je, da bo zbornica že v torek začela meritorno razpravljati o tem zakonskem načrtu. Situacija se je danes med krščanskimi socialci označevala kot jako kritična in govorilo se je, da finančni minister čisto gotovo odstopi. To so pa bile same govorice, ki izvirajo iz želje krščanskih socialcev, da bi njih stranka dobila še par portfeljev v kabinetu. Finančni minister K o r v -t o w s k i se današnje debate ni udeleževal in je izjavil mnogim parlamentarcem, da najodločneje odklanja posredovalni predlog, naj bi se sladkorni davek takoj znižal za 8 K, pozneje pa še za 4 K. Pogajanja so se vršila med vso sejo, ne da ^>i bilo prišlo do kakšnega rezultata. Odločilo se bo jutri v seji proračunskega odseka in v poučenih krogih upajo, da se posreči doseči sporazumi j en je tako, da se sladkorni davek enkratno zniža za 8 K. Današnja seja se je pričela (»b četrt na 12. Zbornica je slabo obiskana. Najprej je bilo stavljenih več vprašanj na razna ministrstva. Poslanec Gostinčar je vprašal ministra za notranje stvari, kaj je s prepovedjo glede kajenja tobaka otrok, poljski poslanec G 1 a b i n s k i pa vse-ministrstvo glede zaposlenja izseljencev, ki se vračajo iz Amerike v Galicijo. Nato se je začelo razpravljati o nujnem predlogu češkega radikalca C h o c a glede znižanja sladkornega davka. Choc je utemeljeval svoj predlog v češkem jeziku. Izjavil je, da je dolžnost Cehov, da obstruirajo nagodbo in proračun in zahtevajo znižanje sladkornega davka za 18 K. Za nujnost redloga sta se zavzela posl. P a p s t in posl. Lechner, ki je grajal pomanjkljivost statističnih podatkov v vladni predlogi. Obžaloval je, da industrija in njeni zastopniki niso energično remonstrirali proti uporabi § 14. na sladkorni davek, ko ga je uporabljala leta 1899. Thunova vlada; nato sta govorila za še i>oslan-ca Hočevar in B u d i g. Poslanec Steinwender se je izjavil, da bo glasoval proti nujnosti, El 1 e n b o g e n pa je polemizoval s predgovora i kom in prosil zbornico, naj sprejme socialno-demokratični nujni predlog, naj se zniža sladkorni davek za 16 K. Nato je bila debata končana, proti govornik se ni oglasil nobeden, za je govoril poslanec Sveceny v če-ščini, nakar je imel Choc sklepni govor. Pri sledečih stvarnih popravkih se je Steinwender zaletaval v Kil en bo g na, nakar je bila nujnost predloga soglasno sprejeta. Za meritorno debato je bilo predloženih več predlogov. Posl. C h i -a r i je predlagal, naj se odstopijo vsi ti predlogi proračunskemu odseku z naročilom, naj poroča o njih »bornici v 8 dneh. Njegov predlog je bil soglasno sprejet, proti je glasoval sam« Steinwender. (Dalj« ▼ pril«a*i.) 1. Priloga „Slovenskemn Narodu" St 284., dne 7. decembra 1907. Nato se je pričelo razpravljati o nujnem predlogu poslanca C hi arija iii tovarišev glede nagodbe-n i h predlog. Predlagatelj je v svojem utemeljevalnem govoru dejal, da je mogoče le dvoje: ali da se na-godbene predloge sprejmo in s tem urede vsa gospodarska vprašanja ali pa se odklonijo in se s tem ustanovi vacuum, čigar konsekvence bi se izredno globoko zajedle v gospodarski dobrobit vseh stanov. Ni časa za nova razpravljanja, zato je treba zavzeti stališče k predstojeći nagodbi. Vsak posameznik mora imeti pogum, da pove, ali glasuje za predloge ali ne; nevredno parlamenta je zavlačevati vso stvar, kar hi znalo imeti za posledico, da si vlada eventualno pomaga.z absolutističnimi sredstvi. Končno je prosil govornik, naj se sprejme nujnost njegovega predloga. K debati se je oglasilo 21 govornikov proti in 60 za. Poslanec M a 1 i k se je najodloč-nejše zavaroval proti temu, da bi se nagodba vtihotapila s pomočjo nujnega predloga in izjavil, da bodo Vse-nemci glasovali proti nujnosti in proti redlogu samemu. Kritiziral je nato posamezne določbe in nato udaril po krščanskih soeialcih, ki so bili pri zadnjih volitvah naj vnete jši zagovorniki glasila »Proč od Ogrske«, danes pa izjavljajo, da bodo glasovali za nagodbo. Govornik je nato govoril o znani Benediktovi formuli in izjavil, da je pristaš brezpogojne ločitve banke. Njegova stranka bo glasovala proti nujnosti in meritumu in si pridržuje, da bo stavila med meritorno debato primerne predloge. Končal je s klicem: Proč z nagodbo! Doli ž njo! Razprava se je nato prekinila. Glede draginje je bilo stavljenih na predsednika več vprašanj, pri čimer je prišlo do ostre kontroverze med socialnimi demokrati in nemškimi ra-dikalci. Prihodnja seja ho v ponedeljek ob 3. popoldne. V krogih predsedstva se sodi, da vkljub tolikim zaznamovanim govornikom ne bo trajala debata o Chiari-jevem nujnem predlogu predolgo in da bo čisto gotovo mogoče rešiti na-godbene predloge, proračunski provizorij in predlogo glede sladkornega davka do 21. t. m. Potrebno dvetretjinsko večino pri glasovanju o nujnosti upa vlada dobiti, in sicer z odborom dvanajsto-rice nemških strank, Jugoslovani razen Hrvatov, strankami češkega Narodnega kluba, Italijani in Poljaki. Načelniki klubov so imeli danes konferenco, v kateri so obravnavali o nagodbi. Predsednik Weiss-kirehner je predlagal, naj se dožene generalna debata o vsem kompleksu nagodbenih predlog in tri specialne debate, prva o okvirnem zakonu in § 8, druga o kvoti in tretja o dalmatinskih železnicah. Poslanec K r a m a r je predlagal, naj se kontingentira 48 govornikov tako v generalni kakor v specialni debati, da pride vsak klub in vsaka stranka do besede. Kontingenti-ralo se je 52 govornikov. Sprejet je bil predlog Š u s t e r -šieev, naj se določi torek ob 11. dopoldne kot čas glasovanja o nujnosti nagodbenih predlog. Poročevalec Pergelt je nasve-toval, naj se glasuje pri okvirnem zakonu po paragrafih; predsednik Weisskirchner je obljubil predlagati zbornici, naj sprejme ta nasvet. * * Svobodna agrarna zveza se je pečala danes z vprašanjem o saniranju deželnih financ in sklenila, tla odpošlje na ministrskega predsednika deputacijo, da izve, v kolikem obsegu se namerava saniranje. _ Kvota. Budimpešta, 6. decembra. Finančni odsek državnega zbora je imel danes zvečer sejo ter razpravljal o kvotni predlogi. Predsednik pl. S z e 11 je izjavil, da je kvotna deputacija iz političnih vzrokov pritrdila kvoti, dasi iz gospodarskih in finančnih ozirov zvišanje kvote ni utemeljeno. Posl. B i z o n v je zahteval, naj se v odsekovo poročilo sprejme opazka, da ako bi parlament sklenil gospodarsko ločitev od Avstrije, ne sme biti na deset let dovoljena kvota zapreka za tako ločitev. — Ministrski predsednik dr. Wekerle je izjavil, da je pač povsem umevno, ako prenehajo skupne zadeve, prenehajo tudi skupna bremena. — Trgovinski minister Kossuth je rekel, da bi bilo najbolje, ako bi neodvisna stranka stavila v parlamentu pogoj, da, ako pride strankin program do veljave, preneha ipso facto dogovor glede kvote in da naj potem ministrski predsednik izjavi, da je popolnoma naravno, ako prenehajo skupne zadeve, potem o kvoti niti govora ne more biti, — Potem je bila kvota sprejeta v splošnem in v podrobnostih. Obstrukcija v ogrsko-hrvaškem drž. zboru Budimpešta, 6. decembra. V političnih krogih se govori, da je predsednik J u s t h odsoten le zato, da se odločno nastopi proti hrvaški obstrukciji. »Az Ujsag« piše: »Neodvisna stranka hoče izrabiti odsotnost predsednika Justha v to, da provocira izjavo predsedstva ali sklep, da so hrvaške interpelacije izključene.« Danes so tudi desidenti izjavili, tla nikakor ne mislijo odnehati od odpora proti izjemnemu nagodbeuemu zakonu. Položaj se je vsled tega zopet zelo poostril. Današnja seja je bila najburnej-ša, kar jih je bilo dosedaj. Madžari so hrvaške poslance neprestano pobalinsko psovali, a podpredsednik je Hrvatom zaredoma odtegoval besedo. Hrvatje so klicali svojemu ministru: »Gosp. minister Josipovič, podajte že vendar svojo demisijo? Zakaj dopuščate, da se pravice naše domovine na ta način teptajo z nogami!« Minister Josipovič je sedel na svojem mestu bled ter ni mogel izpregovoriti besede. Govori se, da minister Josipovič ne odobrava nasilnega postopanja podpredsednika Navaya proti Hrvatom ter hoče izvajati konsekvence, ako se tudi ban Rakodczav izreče solidarnega ž njim. Vsem hrvajkim govornikom je bila odvzeta beseda, češ, da k debati o poslovniku se sme govoriti le madžarsko. Za Hrvate se je zavzel romunski poslanec dr. M a n i u , ki je dokazoval, da Hrvatje niso odgovorni za zamotano situvacijo. Veliko večja krivda zadene vlado, ki je zakrivila toliko političnih napak, da je položaj nezdržljiv. Hrvaški poslanci so med sejo poslali predsedniku Justhu brzojavko, v kateri protestirajo proti nasil-stvom podpredsednika Navavja. Hrvaško - madžarski konflikt. Budi m p e š t a , 6. decembra. Hrvaški ban dr. pl. R a k o d c z ^ y je prišel danes v Budapešto ter imel daljše konference z ministrskim predsednikom in ministrom pl. J o s i p o -viče m. Po seji državnega zbora se je vršil ministrski svet, v katerem je ban razvij al svoj program za Hrvaško. Nekemu dopisniku je izjavil ban, da je prišel v Budapešto zaradi priprav za saborsko zasedanje. O n j e -govi demisiji ne more biti govora. Vladne predloge in proračun dobi saborsko predsedstvo še pred 12. t. m. Ako bi hrvaško-srbska koalicija izjavila, da bo delala proračunu opozicijo ali ako predlaga n e -zaupnicovladisetakoj prečita drugi kraljevi r e -skript, s katerim se sabor razpusti. Nemiri na Ruskem. Petrograd, 6. decembra. Zadnje čase so se začeli množiti atentati, kar dokazuje, da se je zopet oživelo ekstremno revolucijsko gibanje. Carska rodbina se vsled tega sploh ne preseli v zimsko palačo, temuč ostane tudi čez zimo v Carskem selu. Zaradi obravnave proti članom druge dume narašča razburjenje med delavci in dijaki. Mnogo oseb je bilo ponoči aretiranih. Delavci so se vrnili na delo, dočim vseučiliščniki še vedno štrajkajo. Visoke šole je zasedlo vojaštvo. Odesa, 6. decembra. Pri neki hišni preiskavi je bila snoči policija sprejeta z revolverji. Šest policajev je ranjenih. Pozneje se je v hiši raz-počila bomba ter zrušila del hiše. Revolucijsko gibanje v Perziji. London, 6. decembra. V Te-brisu so se obnovili boji med konservativnimi in revolucionarnimi strankami. Bili so poulični boji, pri katerih je padlo mnogo oseb. Oblasti so brez moči. Turki izkoriščajo perzijske domače nemire ter prodirajo v okraju Barauduz nevzdržema naprej. Zadnje čase so zavzeli v tem okraju šest perzijskih vasi. Kriza na Portugalskem. Pariz, 6. decembra. Neki vplivni portugalski državnik je povedal pariškemu dopisniku o krizi na Portugalskem: »Ministrski predsednik F r a n c o namerava deželi oktroirati volilni zakon, ki bi dal volilno pravico vsakemu državljanu, ki zna brati in pisati. Zbornica, ki se izvoli na podlagi novega volilnega zakona, dovede do ustavnih razmer. — Shod monarhistov dne 8. t. m. bo v privatni hiši, da ga ne bo mogla policija razpustiti. Ker je med monarhisti nastal razpor, se ministrski predsednik Franco najbrže zdrži na krmilu. Madrid, 6. decembra. Pretekli teden je prispelo v Lisabono iz Ant-verpna 50.000 pušk, več tisoč revolverjev in nekaj topov. Pošiljatev je bila označena za klavirje. Vstaja v Maroku. Pariz, 6. decembra. Iz Tan-gerja je došlo poročilo, da je M u 1 e j H a f i d zopet zavzel Masagan ter se pomika s svojimi četami proti Casa-blanei, kjer vlada vsled tega splošen strah. Marokanska plemena, proti katerim operira general Liautey, dobivajo z vsakim dnevom novih moči, tako da že štejejo 12.000 oboroženih mož. Nekatera plemena so generalu že ponudila, da se podvržejo, toda Li-autey jih hoče najprej korenito kaznovati. Francoski oddelek 500 mož je zavzel po ljutem boju vstaško vas Ai bal ter jo razdjal. Resnico o Janezu HepomušKsm. Ker je postala zadeva »svetnika« Janeza Nep. sedaj po znamenitem govoru prof. dr j a. T. G. Masaryka (v drž. zboru) aktualna, bi menda marsikdo rad zvedel resnico. Stvar ni preveč zamotana. Preštudiral sem v tej zadevi 1. epohalni spis Edvarda R e i-m a n n a v »Historische Zeitschrift« (izd. Sybel) 1. 1873. in 2. knjigo drja. Jana H e r b e n a »Jan Nepomucky. Spor dej in českyh s cirkvi fimskou«, 2. izd., 1893 v Praze. Izsledki so ti-le: Neki dr. Johanek, alias Jan z Po-inuka, generalni vikar praškega nadškofa, je umrl kot slučajna žrtev duhovniške »imunitete« 1. 1393.; namreč kralj Vaclav IV. ga je dal kot škofovega zaupnika mučiti ter naposled utopiti v Vltavi. O kaki izpovedni tajnosti — n e d u h a n e s 1 u h a , to se je dosti pozneje šele izmislilo. Omenjeni Johanek je bil notoričen oderuh, (»usurarius«). — Tako nam poroča k a t o 1. zgodovinar V. V. To-mek »Dej epi s mesta Prahy«. Poročilo o smrti drja. Johanka zajemamo: 1. iz obtožnice nadškofa Jensteina zoper kralja Vaclava, poslane 1. 1393. papežu v Rim; 2. iz biografije omenj. nadškofu, ki jo je spisal 1. 1401. njegov kaplan; 3. iz meniha Beneša sodobne kronike; 4. iz obtožnice zoper Jana Husa iz 1. 1409. — Niti eden teh virov ne črhne besedice o tem, da bi bil Jan z Pomuka izpovednik ter da bi bil utopljen zaradi ohranitve izpovedne tajnosti. Le preprosto ljudstvo je govorilo nekaj takega. Prvikrat beremo o teh govoricah šele v spisu dunajskega nemškega profesorja Ebendorfer-ja, 1. 1452.: »ut fertur«, t. j. »kakor gre glas«. V čeških virih pa nahajamo to bajko šefe časa kralja Jurija Podebradskega, v sredini 16. stoletja. Zloglasni jezuit (res je zvit!) A. Balbin je hotel doseči kanonizacijo Jana z Pomuka z izmišljenimi pravljicami. Dokazano pa je, da se je ta poštenjak v e d o m a lagal ter zgodovinsko resnico kosmato pačil. S Češkega so spravili zadevo v Rim, da bi si prisleparili narodnega (domačega) svetnika. Leta 1721. je bil dr Johanek proglašen za »blaženega«; a to je bilo še premalo; »hoher, Peter!« je bila deviza zelotov. — V kanonizacijskili aktih se je konstatiralo, »da tisti generalni vikar Jan, ki so ga utopili 1. 1493., n i svet ter da se ne sme zamenjati z onim Janom, ki je bil baje izpovednik kraljice Ivanke in je bil baje utopljen deset let prej« (kakor vemo, ni poslednji nikoli živel!) Leta 1729. je proglasil papež Benedikt XIII. Janeza z Pomuka, »m a g i s t r a praške univerze, izpovednik« kraljice Ivanke, utopljenega 1. 1383. zavoljo izpovedne tajnost i«, za s ve t n i k a — torej nota bene, osebo, ki ni nikoli živela! Menih Klija' Sandrieh (pater Atanazij) je dokazal 1. 1747., da je živela samo ena oseba »Jan z Pomuka« in da je bil ta mož utopljen 1. 1393. (ne 1383.- Toda spis se ni smel objaviti. Gelazij Dobner piše 1. 1784., da se je pripetila pri kanonizaciji pomota v osebi. Slavist Jožef Dobrov-sky se izraža 1. 1787. tako: »Grober kann man sich doch nicht irren, als wenn man eine Person, die nicht ein-mal je gelebt hat, als heilig erkliirt« (»Literarisches Magazin von Bohmen und Mahren.«. Te besede so bile odločilne, epohalne. Katoliški Staročeh J. Šole piše prav mirno (v spisu »Narodnost in njen pomen v javnem življenju«, 1. 1882): »Mitični Janez N.« je »izmišljotina«; in »novega svetnika so naroduumetno vcepljali!« Dr. J. Herben zaključuje svojo jako objektivno, dostojno in mirno pisano knjigo tako-le: »Med izobraženci nisem našel niti enega človeka, ki bi znal češko zgodovino ter vkljub temu veroval v svetost Jana z Pomuka; »spakuji: ani jedineho človeka!!« Dnevne vesti. V Izubijani, 7. decembra. — Poslanec Hribar je dobil s Poljskega še to-le brzojavno zahvalo: L v o v , 5. decembra. Dragim bratom Slovencem pošiljamo srčne izraze zahvale za solidarni protest proti politični brezpravnosti. »Z w i i\ z e k c h r z esci j ans k o - narodo-w y.« — Nemec, načelnik ljubljanske postaje?Kakor smo že včeraj poročali namerava ravnateljstvo južne železnice na izpraznjeno mesto postajnega načelnika imenovati Nemca Witz-manna, o katerem je splošno znano, da ne razume niti besedice slovenski. Že dosedaj so morali uslužbenci ljubljanske postaje pretrpeti marsikatno bridko krivico, a kaj bode šele tedaj, ako res pride Witzmaiin v Ljubljano, ki je znan že izza prejšnjega službovanja v Ljubljani kot strasten sovražnik Slovencev?! — Za danes opozarjamo le merodajne faktorje, osobito pa g. poslanca Hribarja na ta nameravan atentat na slovenske pravice ter jih prosimo, da nemudoma store potrebne korake, da se to imenovanje prepreči. Ta bi bila lepa, da bi na-čeloval ljubljanski ostaji Nemec, ko imamo toliko izvrstno kvalifikovanih slovenskih železniških uradnikov, ki morajo v tujini mirno gledati, kako jim tujec pred nosom odjeda kruh. — Divjo gonjo so vprizorili klerikalci po svojih listih proti onim naprednim slovenskim poslancem, ki 60 v parlamentu glasovali zaSchrammlov in Rennerjev nujni predlog proti vladajoči draginji. V tej svoji gonji sleparijo javnost z notorično lažjo, kakor da bi bila imenovana nujna predloga naperjena proti kmetu in kakor da bi bila naravnost pro-računjena v to, da bi upropastila kmetski stan. Pred par dnevi smo v posebnem članku osvetlili ta klerikalni manever ter pokazali, da je Rennerjev predlog stavil le take zahteve, ki so največje važnosti tako za kmeta, kakor za ves srednji stan. Na dotični naš članek je »Slovenec« previdno molčal, da si smo mu zalučili v obraz očitanje, da je grdo lagal, ko je trdil, da sta omenjena nujna predloga nameravala škodovati kmetu in ga spraviti na rob gospodarskega propada. Gospodje so to očitanje mirno vtaknili v žep v svesti si, da so res grdo lagali, ko so pisali, da spravljajo nujni predlogi, ki zahtevajo državne podpore kmetijskim zadrugam in znižanje davka na užitnino, sladkor, petrolej itd., v nevarnost kmetski stan. No, to jih čisto nič ne ženira, da bi ne ščuvali naprej proti naprednim poslancem baš radi glasovanja o imenovanih nujnih predlogih, dasi bi slovenske narodne koristi naravnost zahtevale, da bi vsi slovenski poslanci brez razlike strank glasovali za-nje. »Slovenec« pa se postavlja, kakor da bi klerikalni poslanci storili junaško dejanje, ter se cejo baha, da so vsi klerikalni poslanci, »kakor en mož glasovali« zoper Schramm-lov in Rennerjev predlog. Toda v tisti sapi, ko napada napredne poslance, da so glasovali za predloge zoper draginjo, se laže, da so klerikalci kot »en mož« nastopili proti tem predlogom. Dejstvo je namreč, da sta se pred glasovanjem odstrani 1 a d r. K r e k in G o s t i n č a r. Laž je torej, da bi bil klerikalni klub »kot en mož« nastopil pri glasovanju. Cemu to prikriva »Slovenec«, zakaj ne napada tudi Gostinčarja in Kreka. ? — Napadalcem posl. Hribarja se je pridružilo tudi glasilo tiste strančice, ki hoče s svojimi nejasnimi in zmedenimi idejami »preporoditi« bIo-venski narod. V bratski slogi s »Slovencem« napada listič poslanca Hribarja med drugim tudi radi tega, ker je podpisal nujni predlog poslanca dr. Hlibovickega glede reforme uprave. Dotično zadevo smo že pojasnili, a vkljub temu se dela »Slovencev« časnikarski bratec docela nevednega, seveda z namenom, da tem lažje spravlja v slabo luč delovanje poslanca Hribarja. Konštatujemo torej vnovič, da je poslanec Hribar podpisal dr. Hlibovickega nujni predlog že dne 4. julija, ko še parlamentarni položaj ni bil razbistren. Dasi je bil predlog vložen kasneje, kakor je bilo prvotno nameravano, vendar poslanec Hribar ni svojega podpisa preklical, ker mu je bilo znano, da je ta predlog, kakor tudi predlog posl. Kaline in Lisega podan itak prekasno, da bi mogel zavirati razpravo o nujnem predlogu glede nagodbe ter glede belokranjske in dalmatinske železnice. Tako stoji stvar, kdor piše o nji drugače, zlobno zavija! — Pri anketi o draginji živil je izpovedal tudi g. poslanec F. Povše svoje mnenje. Kot veren agrarec seveda ni mogel priznati, kar je danes vsakemu jasno, da je visokim cenam mesa vzrok v prvi vrsti zabranite v uvoza cenene živine, katere v gotovih državah, kakor v Srbiji obilujejo. Tudi tega ni povedal, da so s tem te-peni z drugimi konsumenti vred mali kmetovalci, koristi pa da imajo veliki posestniki, ki se pečajo v velikem obsegu z živinorejo. Segel je kot ekspert po hvaležnem subjektu — po mesarjih, češ, ti edini so krivi, saj so padle cene živini. Pri tem pa ni povedal, da po naših sejmih poberejo tuji trgovci vso boljšo živino po cenah, ki je naši mesarji ne zmorejo. Zgodil se mu je pa še neprijeten ln p sus, da je govoreč o sedanjih cenah za meso navajal, v kako z a d o -voljnost mornarične uprave prodaja klerikalna »Zadružna zveza« teden za tednom veliko število goveje živine v Pulj. Ce klerikalci sami z vso silo tirajo klavno živino iz dežele, uvoza pa n edovoljujejo, potem gospod ekspert, unieino, zakaj se meso v Ljubljani ne prodaja cenejše. Naj bi klerikalni mešetar j i ceneno živino rajše privoščili nam domačin' konsumenlom. Evviva la pa tria! — Torej smo vendar prav imeli! Pred nekaj meseci se je združilo ne* kaj spodobnih elementov v Ljubljani, da hi vrgli diktatorico, gospo Kosovo iz ljudske kuhinje. Koliko se je takrat vpilo, in posebno nam se je očitalo, da se hočemo znositi nad kleri kalno stranko ter ji iz političnih nagibov iztrgati trdnjavico na starem strelišču. Mi smo odkritosrčno povedali svoje razloge: da smo nastopili, ker nočemo, da bi bila ljudska kuhinja še dalje molzna kravica nenasitne gospe K osove. Pa vzlic temu smo propadli, ker se je deželna vlada postavila kot straža pred gospo Kosovo in ker tudi slavni mestni magistrat ni imel poguma, gospe diktatorici pokazati svojih zob. Košulja je zmagala, ostala je pri skledi ter pojedala revnim dijakom, kar so jim podarile dobroti jive roke! Naš nastop \m je le imel nekaj vspeha! V odbor ljudske kuhinje je prišel pošten mož, ki svoje prepričanje — katero pa obilokrat ni naše prepričanje — vsikdar značajno zastopa. Takoj je sprevidel, kako da so reči v ljudski kuhinji, da namreč gospa Kosova grabi v svoj jerbas in da na škandalozen način iz-podjeda uboge dijake. Ta — nota bene klerikalni — odbornik je gospe Kosovi očitno in tudi pred sodišč e m povedal, da nosi polne kosare iz ljudske kuhinje v svojo hišo. da porablja za kuhinjo nabrani de nar, da se vozi na stroške zavoda na Dunaj in da si naj na svoji novi hiši zapiše: ne kradi! Gospa Kosova je vse to, — kakor krompir, repo in zelje iz ljudske kuhinje — vtaknila v svoj žep ter ni tožila. Ostala je pa še vedno pri ljudski kuhinji, tako, da je — ako se sinemo zanesti na besede odbornika dr. Janežiča — še vedno v položaju, da vlači polne košare iz ljudske kuhinje v svojo hišo, da še vedno lahko porablja zase denar itd.! Vsak objektiven človek nam bo pripoznal, da so to škandalozna razmere, posebno, ker se gre za zavod, ki ga vzdržuje javna milodar-nost. Kakšne morajo biti knjige pri ti ženski! Večjega javnega pohujšanja si ne moremo misliti, kakor je ta ljudska kuhinja z gospo Kosovko! Ali naj ljudska kuhinja še dalje ostane gnezdo korupcije? Ali se revnih dijakov nihče ne bo usmilil? Kje pa ste vendar oblastnije, cesarske in m-cesarske? Ce kak izstradani delavce defravdira grošek, ali če kak berač ukrade kako žemljico, takoj sta oba na zatožni klopi in sodnik in državni funkcijonar, oba rohnita, da se zemlja trese! Samo gospa Kosova ima svoj posebni privilegij, tako, da ji sme odbornik ljudske kuhinje energično v obraz zabrusiti: ne kradi! Oblastnije pa spe, kar bi se morda niti na Turškem ne zgodilo! Pravi škandal! — Več resnobe pri naši justici. Nam se ne more očitati, da nismo v boju za javne koristi do skrajne meje lojalni. V tej svoji lojalnosti ne prijavljamo vseh slučajev, ki so nam s tega ali onega polja, o tej ali oni politični osebi na razpolago, dasiravno dotični dogodki kriče po javnosti. V interesu naše justice, osobito naše kazenske justice, ki mora biti v prvi vrsti resnobna in vzvišena nad vsako vsakdanjostjo, pa moramo pribiti sledeči dogodek. Pri nekem kazenskem sodišču na Kranjskem je bil pred okoli dvema mesecema obsojen ljubezenski par radi dejanja, pri katerem kazenski zakon izključuje in prepoveduje javnost. Fant je bil z obsodbo zadovoljen, ker se zoper njo ni pritožil. Pač pa se je pritožilo dekle. Zadeva je torej prišla na vzklicno sodišče, sestoječe iz štirih sodnikov. Poslušajte, kaj se je sedaj zgodilo! Vzklicno sodišče je poklicalo tega obsojenega fanta k razpravi in ga zaslišalo kot pričo. Sodišče je torej zaslišalo fanta v lastni stvari, in sicer ne le kot obdolženca, ampak že obsojenca, za pričo. To postopanje osebuje tako kričeče kršenje zakona, da smo ga primorani spraviti v javnost. Resnično je potem apelni senat oprostil dekle in še tega fanta od prestopka radi javnega pohujšanja. Recimo, da se sedaj temu fantu dokaže, da pred apelnim senatom ni pričal resnice, ga vendar noben avstrijski sodnik ne more obsoditi radi krivega pričevanja, ker je fant »pričal« v nepremagljivi sili — noben obtoženec namreč ni primoran svoje krivde pripoznati. Pri prestopkih odločuje, kakor znano, vzklicno sodišče kot zadnja instanca. S kakšnim zaupanjem naj se pa stranke zatekajo k vzklienemu sodišču I Torej, poklicani gospodje, več resnobe pri justici! — Slušatelji ees. in kr. živino-zdravniške visoke šole na Dunaju, ki se že dolgo, a brez vspeba trudijo, doseči od naučnega ministrstva doktorski naslov, so pred kratkim zopet vložili na slavno ministrstvo prošnjo, opiraje se predvsem na sledeča dejstva: Na živinozdravniških visokih šolali vseh kulturnih držav, tako v Nemčiji,, Švici, Franciji Italiji itd., je dana absolventom prilika, biti pro-moviranim »Dr. vet. med.«. V preteklem letu se je podelil doktorski naslov absolventom živinozdravniške visoke šole v Budimpešti, le Avstrija se še obotavlja, pripoznati veterinar-cem, od katerih se ob vstopu na visoko šolo zahteva istotako zrelostno izpričevalo, kakor na drugih visokih šolah in ki morajo najmanj devet semestrov naporno študirati, priznati naslov doktorja, dasi jim ga že dalj časa obljublja in dasi bi s tem ne storila ničesar drugega, nego priznala, da velja zakon: »neenaka pravica za vse« v obeh drž. polovicah. In slednjič, če je mogel ogrski minister predložiti postavo o doktorskem diplomu veterinarcev v sankcioniranje ogrskemu kralju, zakaj bi ne mogel avstrijski minister storiti istega avstrijskemu cesarju?! Ali mar smatra avstrijske učne zavode manj vrednim od ogrskih? j — Kaplanska mogočnost. V torkovi številki smo povedali, da je I krajni šolski svet v Št. Vidu nad I Ljubljano na kaplanov predlog skle- [ nil z večino glasov, da se nadučitelju Žirovniku- prepove vsako nezapo- I vedano poučevanje v šolskih I prostorih. Kako nespameten je ta I sklep, bomo že še povedali. Danes I konštatujemo, da se je zdel nespame- I ten tudi dvema možema iz naroda. I Glasovala sta proti predlogu gg. kraj- I ni šolski nadzornik Jos. Matjan iz I Vižmarjev in Albert Vodnik iz Pod- I utika. To je pa kaplana Zabreta tako | vjezilo, da je kar vpil nad Vodnikom, I češ, kdor ni za ta sklep, ta tudi ni za [ v krajni šolski svet ter naj kari odstopi. Torej kaplan, ki je v fari I od danes do jutri, kakor kak I dninar v farovžu, podi iz kraj- I nega šolskega sveta moža, ki vživa I med občani toliko zaupanje, da sta I ga pri zadnjih občinskih volitvah I volili obe stranki v občinski odbor! — To je pač malo prevelika m o- I g o č n o s t, katero naj si možje za- I pomnijo za vselej. Seveda bi bilo I kaplanu, župniku in Klanfarjevemu I Tonetu ljubši ponižni in nerazsodni I reveži, ki bi se po trebuhu plazili oko- | li njih. Pa jih bo vsak dan manj ta- I kih reveže v, četudi jih love s hranil- I nico in posojilnico v svoje mreže! — Nezaupnica škofa Naglu. Ob- I čina Dolina pri Trstu je v seji dne 30. novembra sklenila: »Z a s t o p občine Dolina protestiral najodločneje proti postopanju tržaškega škofa in I njegovih duhovnikov proti »Edinosti« in proti slovenski narodnosti sploh ter mu izreka popolno nezaupanje. Vabi tržaškega škofa, da svoje ukaze in navodila v tem oziru prekliče. Ako bo cerkev tako postopalaznami,smosilje-ni Boga moliti brez takih duhovnikov, ker mi zahtevamo duhovnike, ki bodo z I namičutili in bodonašena - I rodnosti. Županstvu se nalaga, I da ta sklep priobči na pristojnem mestu.« Iz tega značilnega sklepa se vi- I di, kake sadove bi mogla roditi med I istrskim ljudstvom struja, ki jo hoče | inavgurirati Naglova okrožnica. Ka- I rakteristično pri vsem tem je, da prvi I tak pojav prihaja iz občine, proti ka- I teri je bilo naperjeno ricmanjsko gi- I banje, ki je dalo povod večkrat ome- I njeni okrožnici. j — Za gospodinjsko šolo v Celju, ki jo mislijo ustanoviti tamošnje I šolske sestre pod patronanco vikarja I Goriška in pod okriljem »k a t o 1 i - I škegapodpornegadruštva« I že pobirajo, tako se nam piše, prispevkov križem slovenskega Staj er j a in zadnji »Slovenski Gospodar« že pri- I naša prvi seznam dosedanjih daro- J vateljev. Med temi zasledimo imena, katerih imejiteljev doslej nismo poznali v toliko, da bi jih bili smatrali kot pospeševate- 1 j e klerikalnih namer. — Kako pa postopajo klerikalci napram naprednim institucijam?! Bodimo vendar dosledni, ne osmešimo se ter ne dajmo se nasprotnikom napredka pod zobe! — Kriza v celjski bolnišnici? Piše se nam: Škandalozno vedenje upravitelja celjske deželne bolnišnice, Smartschana, je povzročilo med uslužbenci tega zavoda pravo revolucijo. — Znano je, da je par dolgoletnih služabnikov Smartschan kar hipno odslovil, to pa le zato, ker so v znani umazani njegovi aferi, pred sodišče poklicani, izpovedali resnično, kakor je bila to njihova dolžnost. Se-ve Smartschanu to ni bilo po godu. — Odšlo vijenci so se pa pritožili na deželni odbor v Gradcu in upamo, da bode tisti upraviteljevo nepravičnost I po svoje ublažil. — Splošno se govo-I ri, da so se usmiljene sestre izjavile, I da nikakor več ne morejo in tudi no-I če j o dalje službe opravljati, ako se čimprej upravitelj Smartschan ne — odpravi. Tudi zdravniki so proti Smartschanu. Videti hočemo, kaj ukrene naš slavni deželni odbor. — Vsekakor pa jeSmartschan v Celju v bodoče nemogoč! j — »Slovenski Gospodar« prihodnje leto ne bo imel več priloge »Naš Dom«, ki bo izhajal kot samostojen list vsakih štirinajst dni. Tako poroča »Slovenski Gospodar« sam. Spodnještajerski Slovenci bode-rao imeli torej z novim letom en list v poueumnevanje našega ljudstva — več! — Profesorska vest. Učitelj telovadbe na tukajšnji realki g. profesor Franc Brunet je pomaknjen v IX. čin. razred. — Odlikovanje. Inženir gospod Oskar Smrekar v Manhajmu je dobil red železne krone III. razreda.. Ii gledališke pisarne. Nocoj (par) se uprizori izvirna noviteta „V somraku4*, rodbinska drama v treh dejanjih, spisal Adolf Robida, (tla ne vloge so v rokah dam: Borštnikove, Danilove in Krei-s o v e ter gospodov: Dragutinovi ča in Na čiča. — Za torek i (nepar) se pripravlja Ibsenova „Norau kot Častni večer o priliki petindvaj-setletoioe umetniškega delovanja gospe Borštnikove. K notici „ffera" v včerajšnjem „Narodu* je kot dau jubilejne predstave naveden 8. deoembra. To je pomota: predstava bo 10, t. m. Ob priliki 29 letalce gledališkega delovanja g. Ignacija Beril* Dika se bo igrala v torek 10 c. m. na zagrebškem gl dališču najnovejše I delo Karla Sehonberrja „Ztmlja". G. BorHmk igra starega Grutza Oosp Stanislav Jastraebskl nastopi vsled d govora zagrebške in ljubljanske aledai ske intendanoe dne I 13. t m. v Zagrebu kot Lanoelot v „Punčki", ker je tamošnji tenorist nenadoma pobegnil I Koncert sester Čeroijeckib. Jutrišnji koncert s avnoznauih rusk h I umetnic sester Ćrrnijeckib je pravi umetniški dogodek v našem me-s tu. Kritik lista „Triester Zeitung", I znan po svoji strogosti piše o kon- I cer tu, ki se je vršil 4 t. m. v Trsta takole: „ Virtaozinja na klavir Vera I Uernijeoka si je ustvarila slavo ne le na Ruskem, ampak po vseh velikih I mestih Evrope. Njeno ime se imenuje poleg najboljših in, ako je koma dana prilika, kakor včeraj našemu muzi-kalnemu kritiku, da primerja njeno I sviranje z onim prvih veličin, pa zares zbudi Vera ^eruijecka pri njem [ največje začudenje. Dosegla je ono najvišjo stopnjo tehnike, s katero šele pridobi umetni* popolno svobodo, da se ves vopi v interpretacijo skladbe. Gospa černijt-cka pridaje svoji igri šilo in veličastnost; ali to ni le g«da čudovita fizična sila, ampak obenem tiči v tem intenziteta duševne eneržije, ki povzdigne njeno igro nad eieganco kakega d' Albeita, že ni alnosbjo kakega Busonija, učenostjo kakega Buluvva in spomioja na Ra- j binsteina, ki ga nihče ne pozabi, kdor ga je kdaj s išal. Oua je bita Gjuu-feldova učenka na Duuaju, ali mojster je zbudil v nj-j nrav levioje, ki v njem samem i etnično ne živi. — Obenem ž njo smo slišali njeno kot pevko slavno sestro Nadeždo. I Čudoviti zvok njenega kontra alta ob svojem veličastnem cbsegu in še bolj I globoČina njenega čustvova- I n j a si osvoji gotovo kar na mah I nase občinstvo, ki je tako dojmljivo za lepo petje u nEdinostu z dne 5. I t m. piše: „Ko pišemo te vrste, sto- I jimo še pod kolosalnim vtiskom kon« I c-rta; še nam donita po ušesih glasba in petje, ki smo jih slišali. Najprej nam je koustat.rati, da sta umetnici I v polni meri opravičili dober glas, ki ju je spremljal ter jima stedd povsod po E-Topi, kjer ste nastopih. Gospa Vera Črrnijeoka stoji pač na vrhunou I umttnistva na klavirju in po vsej pravici so jo na Dunaju primerjali z I Rubinsteinom, dočim so jo v Pragi Laz vali Kubelikom na klavirju, nad katerim vlada uprav neomejeno. Z občudovanja vredno sigurnostjo spaja tako nedosežno umetnost v izražanju naj krepkej ši h in naj-nežnejsih glasbenih učinkov, da je poslušaleo kar omamljen. Ona proizvaja iz klavirja naravnost neverjetno obilioo glasov, kakor da bi I imela ne dve, nego štiri roke, pri tem pa obvladuje najtežje poJjfonske pasaže s sigurnostjo, ki se jim mora vsakdo diviti. Uspeh gospe Vere oer-nijeoke je bil popoln, a navdušeno občinstvo jo je nagradilo po vsaki točki s burnim aplavzom. A tudi sestra NadeŽda je imela s svojim v istini fenomenalnim glasom, kakor ga označujejo kritiki is drugih mest, ne manjši uspeh. Ta umetnica ' I se ističe • silnim, ali vendar s bar-I žonasto mehkim glasom. Polno kakor I ia orgel done njeni globoki glasovi, I dočim ae visoki glasovi odlikujejo a I nenavadno silo in čistostjo, pri vsem I pa smo občudovali avonkost intona-I oije. Ii najvišje sna umetnica zdrkniti do najnižje lege, na da .bi trpela či-I stost in polnost glasu, ne da bi se I gl*8 P" tem prelomil. Kar podaje tej umetnici neko posebnost, je njen živahen temperament. Sestri Cernftjeekl ste imeli v sredo v Trstu v „Sobillervereinu" velikanski vspeh. Tržaška kritika slovanska, nemika in italijanska jih slav« kot izredno veliki umetnici. Nocoj pa sestri brezplačno sode I Jujeti v tržaškem „Nar<>dnem domu" v koncertu, ki ga priredi podružnica Čiri-Metodove družbe sa Gregorčičev I spomenik. Tolika je naklonjenost I slovanskih umetnost napram slovenskemu narodu! V Ljubljani, v središču Slovencev, pa bodete imeli najbrž slabo obiskan koncert, ker se za slovansko umetnost občinstvo ne briga in rajši zahaja v nemško gledališče. Prav lepe razmere v ljubljanskem slovenskem obČin-st u! Vstopnic je dosedaj Še prav malo prodanih. Škandal! Jutri na koncert slovanskih umetnic, I kdor Čuti slovensko! Dražbe sv. Cirile In Metode ▼ Ljubljeni naznanja, da je nabiralnik gostilne „Fajdigove" v Sodražioi nabral in odposlal „R bniški podruž nioi" 30 junija 1907 40 K, na vod stvo družbe sv. Cirila in Metoda pa 30. septembra 1907 44 K 50 v. in 29 novembra 1907 32 K. Skupaj je tedaj nabral ta nabiralnik 116 K 60 vinarjev, torej je preplačan prvi sto- j tak s 16 K in 50 v. Vabile ne pristop k uradniškemu stavbnemu društvu v Ljub IJani. Ustanovilo se je pred 14 dnevi „Uradniško stavbno društvo v Ljubljani reg zadruga s omejenim poro-štvomtf. Namen društvu je preskrbovati Članom primerna in cenena stanovanja ali omogočiti jim ustanovi te v svojega domovja. član lahko postane vsak javni in zasebni uradnik. Pristopnina znaša 4 K, delež 200 K, ki se plačuje tudi lahko v mesečnih obrokih. Ker vlada obljubuje podpiranje takih društev in se je tudi od dragih strani nadejati podpor v društvene namene, je sedaj na uradni-štvu, da z mnogobrojnim pristopom omc goči uspešno delovanje tega društva. Pristopne izjave sprejemajo načelniki organiziranih uradniških društev in tačasni predsednik odbora Ivan P 1 a n t a n, notar v Ljubljani F1IL tekmovalne razstavo slik fotografov amaterjev priredi odsek „Slo venskega planinskega društva" v soboto 14 deoembra 1.1. ob 8. zvečer I v restavraciji „ Narodnega doma". Ob tej priliki bode tudi predaval dr. A Švigelj o Jalovcu in Razorju ter o ženski velet uri. Razstava bo občinstvu odprta tudi še 15. deo. ves dan. Gospodje amaterji se pro-s jo, da pošljejo za razstavo namen-jene slike vsaj do 12. deoembra od* boru „Slov. plan. društva**. Mestne plineree nas prosi, da prijavimo to-le pojasnilo: „Razni od-jemalci se v zadnjem času pritožujejo, da je plinova luč slaba in nezadostna, ter domnevajo, da je temu kriva I s abejša kakovost plina. Temu nasproti se konštatnje, da se je baš sedaj, ko so se postavili v plinarni novi, obširnejši in modernejši aparati, kakovost plina dokaj zboljšala, pač tiči vzrok slabe luči po nekaterih delih mesta v tem, da so postale cevi za narali večerni konzum pretesne. Cevno omrežje se bode pri- I hodnje leto na raznih krajih nado-mestilo z večjimi cevmi. Letos tega dela ni bilo mogoče dovršiti, ker se je v prvi vrsti morala razširiti tovarna na Ras1jevi oesti. j 0 po terjamo ne „Slavčev" zabavni većerf ki se vrši jutri v nedeljo 8 t m. ob 8. uri zvečer v restavraciji „Narodnega doma". V pokiit|e deficite pri „01as- benl Matici11 je poslal g. dr. Josip F ur lan, odvetnik v Ljubljani 20 K neke kazenske poravnave. Skupen ekninln mestnega zbore »Oiesbene Matice1' je v po nedelj ek, 9. t. m. ob pol 8. uri s večer. Skupščine „Zveze slovenskih pevskih društev11 se vrši, kakor je bilo že nazuanjeno v Ljubljani v nedeljo, dne 29 t. m. ob 10. dopoldne v dvorani „Glasbene Matice". Slavna pevska društva se vljudno naprošajo, da dopošljejo vsaj do 18. t. m. s dopisom „Zveze" s dne 20. novembra t. 1. vposlane vpra-šalne pole in sploh u strežejo zahtevam upravnega odbora „Zveze", ki so v imenovanem dopisa natančneje navedene. Slavna pevska društva še enkrat opozarjamo na koncert „Zveze moravskih učiteljev" (50 čeških učiteljev-pevoev s Moravskoga) ki se vrši ta dan ob 6. popoldne. To bo izredna prilika, ki bi je noben pevec ne bi smel zamuditi. „ Z veza" bo imela sa odposlance skupščine in pevoe ' I sploh nekaj sedežev rezervi-I ranih; oglasiti pa se je zanje v 1 kratkem, ker ee vstopnice prično I še ▼ ponedeljek prodajati. Upravni I odbor „Zveseu j« v svoji zadnji seji I zniŠal ceno partiture Adamičeve sklad-I be „Notr anj skatf na 25 h ako se I naroči več partitnr. Onim pevskim I društvom pa, ki si hočejo prirediti I sami glasove, se dovoli prepis. Simon Gregorčičevo favne kalilnice In čitalnico v Vegovih I ulioah št. 2 je obiskalo tekom pre-I teklega tedna, tj od 30. nov. do 6. dec. I skupno 547 čitatelje v. Povprečni ob* I isk je znašal po 79 oseb na dan. Železnikov nabiralnik „eu-I goli Ok11 je poslal družbi sv. Cirila I in Metoda zopet 17 K 40 v., vsega skupaj letos 117 K 40 v. Umrl je po dolgi bolezni Fran V. £ grof Liohtenberg, star šele 25 let. Še ob zadnjih volitvah za drž. zbor se je dal, močno bolan prepeljati na volišče, da je glasoval za župana Hribarja. N. v m. p.! Trnovski Miklavž ali Miklavžev večer, ki ga je priredilo Politično in prosvetno društvo za Krekovo in Trnovo v Steinerjevi dvorani, se je obnesel izborno. Udeležba je bila ogromna; mnogo rodbin je moralo oditi, ker ni bilo prostora. Sv. Miklavž v spremstvu Sv. Antona, dveh [angelov, Fausta in Mefista ter štirih peklenščkov, vsi v prekrasnih kostumih in ob čarobni razsvetljavi je očaral velikansko množi oo krakovskih in trnovskih otrok. Nihče ni šel brez darila domu. čaroben oder je postavil dekorater PleŠko, izborni Čvete-rospev (Lumbar, Štamoar, Rus in Pintar) je poveliČal vso veselico, krasni dobitki so zadovoljili vsakogar, tako da se nihčo do predpisane policijske ure ni ganil s prostora. Društvo izreka tem potom vsemu občinstvu zahvalo na obisku. Miklavžev večer političnega, gospodarskega inUobraž e valnega društva ze „Vodmatski okraj41 je bil dne 5. t. m. ob izredno veliki udeležbi Članov in občinstva v gostilni gospe Ane Babnikar v Zalokarjevih ulicah. Krasno napravljeni Miklavž v spremstvu še krasnejših angelčkov, Mefista in parkelinov je nastopil prvič ob 7 zvečer. Pri tem nastopu je bilo obdarjenih 23 otročičev revnih družin vodmatskega okraja z gorko zimsko obleko ter čevlji. Društvo je obdarilo te reveže Šolarčke iz prebitka, ki ga je imelo pri Martinovi veselici in tudi s prostovoljnimi doneski požrtvovalnih članov. Veliko so pripomogle k temu tudi gospe in gospodične vodmatskega okraja, ki so napravile za deklice brez p ačao oblekoe ter tudi sodelovale pri Miklavževem nastopu, za kar jim gre najsrčnejša zahvala. Po obdaritvi se je zahvalila Miklavža v imenu vseh obdarjenoev in obdarjenk ter njih rod'tel je v ob darjenka Leopoldina Lozej, 9 letna hčerka mitniškega paznika v mičnem in v sroe segajočem govoru. Pri drugem nastopu Miklavža in njegovega spremstva ob 8. so bili otroci obdarjeni z darovi stari Še v, gospe gostil-ničarke ter tudi deloma društva. Kličemo društvu: „Le tako naprej!" Služba bolja ne ljubljanskem gradu Mestna občina ljubljanska je dala v zadnjem Času zgodovinsko kapelico sv. Jurja na Grada vsestransko prenoviti in osnažiti. Ker je tudi preskrbljeno za potrebno cerkveno in mašno opravo, je prirejena kapelica tako, da more zopet služiti svojemu namenu. Vsled tega se bo z dovoljenjem knezoškofijsfcega ordinarijata po dvanajstletnem premoru prihodnji ponedeljek zopet pričelo redno maše-vati v tej kapeiioi. Kako se nabirajo prispevki zm nove cerkve? Salezijanoi na Rakovniku pri Ljubljani bi radi imeli monumentalno oerkev, za katero beračijo na vseh koncih in krajih. V ta namen so izdali knjižico, v kateri pumpajo, da se kar kadi. Na peti strani stoji: „Kdor daruje eno krono za svetišče Marije, pomočnice kristjanov, na Rakovniku, ima pravico poslati svoje ime in skupno z imenom kako prošnjo ali zdihljaj. Ta imena, prošnje in zdihljeji se bodo prepisala z neizbrisljivim črnilom na perga-meutue liste in se vdelala v stene novega tabernakelja pod belo svilo, ki pokriva notranjišče tabernakljs. Le bela tenka svila bo ločila vaša imena, zdi hl jaje iu prošnje od Jezusovega ljubeznivega srca. (Kaj pa, še pošlje kdo samo zdihljaj? Op. ur.) Za 500 kron se vseka ime ustanovnima v marmornato ploščo v bližini velikega altarja, za 400 K se vseka ime na Četrtem, za 300 K na tretjem, za 200 kron na drugem, za 100 K na prvem stebru v svetišču. Za 200 K pride ime darovalca na spovednioo, za 300 kron na obhajilno mizo, za 120 K na večno luč." Za denar se pride torej v tabernakelj in potem v nebesa. Brez denarja pa v pekel! K vprašanju telefonskih pristojbin« Potem ko so že delj časa prihajale sporadične vesti o potrebi svišaoja poštnih pristojbin iz cfioi jalnih krogov, je lansko leto proti konon poletja naenkrat razveselilo trgovinsko ministrstvo javnost s malo-tolažljivo novico, da se morajo zvišati ne le poštne pristojbine, marveč tudi naročnina pri telefonu. Nastal je živahen odpor po celi Avstriji zlasti zaradi telefona. Nevoljo je zbujala zlasti okolnost, da je bilo sklicevanje na potrebo višjih dohodkov pri poštni upravi zaradi zvišanja prejemkov v ostrem nasprotju z jako ugodnim položajem državnih financ. Ugodnost državnih fiinano je naslednje leto celo napredovala, zakaj znani so izredno sijajni računski zaključki. V petek 6. deoembra t. 1. so prinesli Časopisi vest, da se je lansko leto izdana odredba o telefonskih pristojbinah, ki je šele julija meseca stopila v veljavo, izpremenila in da so se p ri stoj bine znižale. Oglejmo si to „znižanje" za Ljubljano. Ljubljana je uvrščena po Števila naročnikov v V. razred, in ima sledeče tri stopnje po intenziteti vporabe telefona: stopnja A = 215, B = 180, C = 145, telefon v stanovanjih = 130 K. Po pravkar izvršeni izpremembi so pa v tem razreda, ki velja za Ljubljano, ostale prav te pristojbine za splošni promet. Če je določeno, da se poslevni telefoni pri izdajateljstvih časopisov uvrste vedno v stopnjo C ne glede na intenzivnost porabe telefona, je za razmere v Ljubljani tudi to „ znižanj na papirju, ker je notorično, da so redakcije po veČini le klicane, ne pa klicatelji. Tudi v naslednjem nižjem razredu se pristojbine po novi odredbi niso prav nič znižale. Kar se je na pristojbinah znižalo, pride v dobra le največjim mestom, zlasti Dunaju. Pri nas pa ostane pri dosedanji podražitvi, |dasi bi bila ravno v manjših krajih, kjer telefonska naprava kakor v L ubijani navadno šepa, v prvi vrsti treba poceniti telefon Že z ozirom na to, da ob manjših dištancah in ob malem številu naročnikov ne nudi da teko ne tistih ugodnosti, kot v prometnih središčih. Umetnikom. Ministrstvo za bogo-čast in nauk namerava ustanoviti častno svetinjo, ki bi se v srebru in bronu podeljevala za zaslužna dela v področju šole in pouka ob razstavah izvzemši umetnostnih razstav. Da bi se dobili načrti za to svetinjo, se je razpisalo občno tekmovanje. Tega se smejo udeležiti samo avstrijski državljani, ki imajo v kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru svoje stalno stanovališče in načrti za Častno svetinjo se morajo vložiti najkasneje do 31. januarja 1908 do 12. opoldne v ministrstvu za bog Častjo in nauk. Kot sodišče, za razpisano tekmovalno darilo je postavljena stana umetnostna komisija ministrstva za bogočastje in nauk, odsek za obrazovalno umetnost. Temu sodišču jč na razpolago znesek 5000 K Ta znesek razdeli omenjeno sodišče, oziraje se na umetnostno kakovost in posebno primernost načrtov za določeni namen med konkurente. Prvo darilo, s čigar priznanjem je spojen sprejem za izvršitev, je odmerjeno najmanj 3000 K; v tem znesku je obsežena tudi nagrada za umetnika. Ko bi ne dospel nobeden za izvršitev primeren načrt, sme sodišče priznanje 1. darila tudi opustiti. Po končani razsodbi sodišča se vposlani načrti skozi 14 dai javno razstavijo na primernem mestu. Natančnejše pogoje za tekmovanje je povzeti ia razpisa, ki je objavljen v uradnih novinah „Laibaoher Zeitung" z dne 15. novembra 1907. Slovenski ne znajo t Prijatelj našega lista nam piše: Vozeč se iz Ljubljane skozi Jesenice v Trst sem Čakal na Jesenicah na zvezo ter vprašam uljudno načelnika kdaj gre vlak v Trst? A ta mogočni nemški gospod me ni razumel, ni rekel ne bev ne mev, ampak obrnil hrbet, zaničljivo pomeŽiknil ter odšel. Vprašal sem znanca, zna li ta gospod tudi slovensko, a ta mi je rekel, da zna ta mogočni gospod le „kulturšpraho" edelvolka ne pa tistega barbarskega jezika — saj je velik gospod t!! Zdaj šele vem, da takim visokim gospodom ni treba potnikom odgovarjati, če jih ponižno kaj poprašaš. Slovenski pari je pač vse všeč, tudi samo nemško govoreči uradniki na popolnoma slovenski zemlji! Če bi tam v rajbu kdo ne znal nemškega jezika, bi ga kar s .Enteignungs* postavo brcnili čez mejo, a pri nas tlačijo vsepovsod „pametne" nemške uradnike v naše urade, kjer imajo po božji in Človeški pravioi mesta le Slovenci, ne pa ti privandranoi, ki blebetajo samo nemščino. Dobro bo, če se za vsako tako mesto pobrigajo naši poslanci, liki na češkem, da se ne vgnesdijo povsod nas zaničujoči nemški nacijonaloi. Nesramne trditev. Is Šiške se nam piše: „Stovenčev" poročevalec o predavanju društva „Dobra gospodinja" v Sp. Šiški ni mogel na noben način prikriti zlobnosti svojega značaja, temuč je moral na podel način spraviti sokolski naraščaj v stik s neko „demonstracijo", ki je baje bila pred hišo, v kateri se nahajajo dru- (Dalje v prilogi.) 2. Priloga „Slovenskemn Narodu" st. 284, dne 7. decembra 1907 Štreni prostori „Dobre gospodinje". Razlogi, kateri so do vedli zlobnega dopisana do tega nesramnega napada, so dovolj znam; podkrepuje iih pa njegova lastna izjava na predavanju, ker je namreč grozil, da bo vse moči napel, da se odtegne pouk telovadbe Šolske mladine „Sokolu". Da ni niti trohice resnice o udeležbi sokolske ga naraščaja, priča dejstvo, da je bila v istini udeležena pri demonstraciji šolska mladina, med katero se pa niti eden izmed sokolskega naraščaja ni nahajal, kar se je dognalo po udeležencih samih, kateri so namreč šolskemu učitelju sami ovadili glavnega krivca nečednega dejanja ueeuo* nekega L. T Napad na sokolski naraščaj se je popolnoma izjalovil „Slovenčevemu" poročevalcu kateremu se pa v prihodnje nasvetuje, naj dobro premisli, kaj da st«>ri, da ne bo udarec, namenjen dozdevnim nasprotnikom, padel na one osebe, katerim je vzgoja mladine izročena, osobito pa takrat, ko združuje šolskega vodjo in predsednika društva „Dobra gospodinja" ena in ista oseba. V bodoče torej nekoliko več opreznosti, da ni osramoČenje tam večje. Miklavž je „nosil" tudi v Zg. Šiški. Gosp. Jakob M a tj a n je dobil, kot Častni Član Ciril-Metodove podružnice diplomo. Slikal jo je in krasnopisLiO izdelal gosp. M a ti j a B e n Č a n v Celju. Diploma je izredno okusno izveneua. Poskusen zažig. V torek je zapazil mlinarski pomočnik Andrej Orešek, da gori v podstrešju valč-nega mlina njegovega gospodarja Iv. Jebačina na Ghnoah. Ogenj so pogasili o pravem času. Ako bi se bil razširil, napravil bi bil škode okoli 60.000 K. Bil je najbrže podložen in so sum'jivi tega trije mlinarski pomočniki V Št. Jakobu ob Savi je 5. t m. zvečer naša vrla učiteljica gdč. Minka Odlasek priredila svojim učencem v t tiri šoli prav lepega „Miklavža", kar je obilno obdarovano šolsko mladino, kakor tudi nas starše zelo razveselilo in zadovoljilo. Hvala ji za obili t ud in požrtvovalnost. K nesreči na mostu pri Št. Jakobu Ob Savi se nam piše: Vsi štirje moški, ki so v vodo in ne v Savo padli, so bili popolnoma pijani. Predno so prišli na most, so pili v več gostilnah. Seboj so še pripeljali pol litra žganja. Na voz se niso vsedli radi pijanosti, ampak zaradi tega, da jim ni bilo treba vsakemu plačati po 4 h mitnine. Gospodar Jermenčkov, ki je konje vodil, bi moral biti pri konjih, ne pa da je sedel na izredno velikem in z reso preobloženem vozu. Če bi ne bila ograja mostu tako trdna, prekucnil bi se bil voz z reso in s konji v globoČino jarka in pri tem padcu bi bili vsi štirje moški s konji vred mrtvi. Glavna napaka je bila, da ni imel ne eni ne drugi voznik svetilk, katere so policijsko predpisan e. Zadušila bi se bila kmalu zakonska Zadnik v Ribnici. Zvečer sta postavila posodo z žarečim ogljem v svoji spalnici, da bi io ogrela, in šla spat. Zadnika sta komaj še ostala pri življenju, ker ko sta se zbudila, sta bila že vsa omamljena. Mož se je precej poškodoval, ko je padel po tleh. Bridko je tožil dekan Arko v Idriji v svojem cerkvenem govoru na praznik cerkvene patrone sv. Barbare, da pojema verska gorečnost nekdaj tako vernih Idrijčanov. Solza nm stopajo v oči, ko vidi. da je cerkev vsak dan bolj prazna. Milo je prosil svoje verne, naj se poboljšajo in skušajo tudi druge spraviti na pravo pot. Opravičena je tožba dekana Arka, in v tem ožini zaznamujemo v Idriji res lep napredek, kar z veseljem kon-štatujemo Tožba Arkova pa je neumestna, saj ravno gospoda duhovna skrbi najbolje, da ljudstvo beži iz cerkve. Ali more verovati človek v svetost naukov, ki jih prepoveduje recimo 0&wald Oznanjujejo ljubezen, a sejejo največje sovraštvo, propove-dujejo mir, a delsjo največje zdražbe in prepir, uče baje resnico, a sami najgrše lažejo, natolcujejo in obreku-jejo. Uče, da ima Človek neumrjočo dušo, a v svojih listih pišejo, da imajo ljudje svinjske duše itd. Poteptali ste vero v politično blato in sedaj tožite, da jo ljudstvo ne smatra več za svetinjo. Sedaj pa so tožbe prepozne. Ljudstvo, ki je spoznalo, v kako grde namene se zlorablja njegovo versko čuvstvo, se ne povrne več nazaj. Prav gotovo ne in zato so še tako bridke in mile tožbe zastonj. Delate za kierikalizem, a ubijate vero! Le tako dalje duhovna gospoda: tem preje dospemo do cilja! KfO emo šel V Idriji se mudi sedaj kinematograf. Priredilo se je sporazumno s šolskimi vodstvi predstavo za šolsko mladino In kaj se je zbralo za .spored pr^d-tave? Kristusovo trpljenje! A u se vendar ni moglo določiti kaj drugega, poučnega in razvedrilnega za šolsko mladino. Haj vendar vidi šolska mladina Kristovo trpljenje v vsaki cerkvi v vsej grozo vi tosti. Čemu jo mučiti Še ob takih prilikah s tem! Ali je to vzgo-jevalno! Moderni pedagogi, kje ste še! Društvo se povzelgo tu]skega prometa ne Bledu. Dodatno k poročilu v občnem zboru društva sa povzdigo prometa tujcev sa Bled, ki bo dne 8 deo. ob 3. pop. v dvorani Blejskega doma, se nam poroča da pride k zborovanju tudi odbornik dež. zveze g. dr. Krišper, ki je zaupnik dež. zveze pri šel. ministrstvu. Ker se bodejo jemale važne društvene zadeve v pretres in se bo eventualno o tem tudi sklepalo, se še enkrat vabijo vsi prijatelji društva na ta občni zbor ^udi neprijatelji naj pridejo, da sa prepričajo o važnosti društva, o njega delovanju in potrebi tako za Bled kakor za druge kraje. Dnevni red bode zelo obsežen, poleg drošt-veuih poročil in poročila zveze razpravljalo se bode o prireditvi razstav tujskega prometa, izdajo skupnega letoviškega lista za Kranjsko, o gostilniški in natakarski šoli ter o marsičem drugem. Občnega posvetovanja se lahko vsakdo tudi, nečlani, udeleže ter stavijo nasvete ali vprašanja zadevajoča industrijo tujskega prometa. Bolezen otrpnenja tilnika razsaja epidemično v vaseh Slivna in Vače pri Litiji. Zbolela sta 2 moška in 6 otrok, en otrok je umrl. Za železniško zvezo vipavske doline v Postojno podpisujejo vipavske občine peticijo na železniško ministrstvo. Do močnik premognih žil je prišla premogokopna družba, ki se je ustanovila v Trnovem pri II. Bistrici in ki koplje in išče premog blizu Jelšan. Do glavne žile imajo še kakih 100 metrov. Tudi prav dober materijal za cement se nahaja tam v bližini. Železniška nesreča bi se bila kmalu dogodila ua železniški progi Št. Peter Reka med postajama Ki-lovče-Trnovo. Zlomila se je tračnica in tu bi lahko ušel s tira brzovlak, ki je imel vsak Čas priti. K sreči je šel železniški delovodja Sluga mimo omenjenega mesta in poškodbo za silo popravil. Telijo za rešitev življenje v znesku 52 K 50 v. je dobil Josip NemaniČ iz Šelebej, ker je z lastno smrtno nevarnostjo rešil utopij en j a Ivana Štefani č a iz Bereče vasi. Operetni večer prirede jutri dne 8. t. m. v Celju v „Narodnem domu" člani slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani z zanimivim sporedom. Začetek ob 6. zvečer. Pri predstavi sodeluje Češki oddelek „Narodne godbe". Ker je čisti dobiček namenjen „D ij j a š k i kuhinj i", upamo na veliko udeležbo! Afera dr. Sernec — dr. Banko* ič se je prala v ponndeljek pred okr. sodiščem v Kostanjevici. Dr. Ben-kovič je doživel sramoten poraz. Tožil je dr. Serneca po §§ 411 in 491 zaradi telesne poškodbe in raz-žaljenja časti. Dr. Sernec je bil pa obsojen po § 496 na 40 K denarne kazni, torej po paragrafu, ki kaznuje — klofute. Z >pet romanje I Od Drave se nam piše: Klerikalna „Slovenska krščanska zveza" namerava prihodnje leto prirediti svoje zborovanje na Sv. Gori pri Gorici, kakor to oznanja v svojem štajerskem trobilu, „Slov. Gospodarju". To kraj pa si je izbrala, ker je tam romarska cerkev in tu udelež-nci lahko opravijo rsvojo romarsko dolžnost"! — Torej nič drugega nego zopet romanje! Po romanju hočejo rešiti in osrečiti naš ubogi narod! Proba-tum est! Nov list« Iz Spod. Štajerskega se nam piše: Nov list nameravajo izdajati naši klerikalci. Oni se smatrajo za edino odločilne v naši javnosti. Vse, kar kdo drugi od njih prične, ne velja nič. Izdali so glede novega lista nekak oklic, v katerem izrecno poudarjajo, da se je mise., osnovati novi list, rodila „med rodoljubi čistega narodnega misij en j au! To, pa to! Celjska „Domovina" neki to „misel" ne goji, ampak je našemu narodu v kvar . . . Dalje pravijo: „Novi list pa bode budil narod na pozitivno delo in n e na razpor in br a tomom i b oj." Mislimo, da nam več ni treba povedati v označitev tega „novega" lista, ki ga hočejo izdajati — „Straža" baje mu bode ime — ljudje „čistega narodnega mišljenja". Štajerske podružnica .Slovenske krščanske socialne zveze" je imela 24. novembra t. 1. v Ptuju svoj glavni zbor. — Podružnica šteje 73 društev. V odbor za bodoče društveno leto so bili voljeni med drugimi ti-le: Poslanec dr. A. Korošec, I mariborski profesor dr. VrstovŠek in ! katehet dr. A. Medved ter organizatorja naše štajerske „ katoliške mladine", župnik A. GomilŠek in kaplan Ožbald Vračko. fiosp. Franjo Pirkmsjer, nad-učitelj v Framu pri Mariboru, obhaja, kakor se nam piše, v kratkem svojo srebrno poroko. Mož je častni občan framske občine ter si je stekel sa to srenjo vsestranskih zaslug. Se na mnoga leta! tentjskebska tole prt i upravnim Milicam. V St. Jakobu v Rožni dolini so imeli do leta 1900 popolnoma slovensko šolo. Takrat pa so neinŠkutarski občani s pomočjo de želnega šolskega sveta dosegli, da se je šola rasdelila v slovensko in utra-kvistično, a slovenskemu oddelku 'so delali take ovire, da bi se bila mladina sčasoma prisilila v utrakvistični oddelek in s tem k pooemčevanju. Občina se je pritožila na naučno ministrstvo, ki pa se je tudi postavilo na stran nemškega dt Želnega šolskega sveta. Včeraj je prišla zadeva pred upravno sodišče, ki je slovenski pritožbi ugodilo ter razveljavilo naredbo deženega šolskega sveta. V razsodbi je rečeno, da državni zakon ne dovoli dehti šole v sekcije, temuč bi se mogli ustanoviti le dve samostojni šoli pod skupnim vodstvom, a za to bi bilo treba vseh zakonitih priprav in komisij, ki so predpisane za usta-novijanje novih šol, kar pa se v št. Jakobu ni zgodilo. Marib raki proiesor Vrsto v- iek snuje bralna in izobraževalna društva, seve na katoliški podlagi. Začel je v hribih, tja je „izobrazbo" njegove smeri najložje zanesti. — Nedavno je ustanovil „katoliško izobraževalno društvo pri Sv. Primožu nad Muto na Pohorju". Gosp. profesor, kmalu dobite papežev red! Le g ar se je začel širiti v celjski okolici, posebno v Sovodnji in Spod. Hudi nji. Is Šoštanja se nam piše, da je o. k. notar Vinko KolŠek zopet nastopil svoje notarsko mesto. Klerikalni listi so proti njemu bobnali, češ, on je član „Narodne stranke," zato mu pristoja disciplinarna preiskava. Nam sicer ni znano, katere stranke član je on, ker ne vidimo in ne slišimo nič o njem; njegovo politično delovanje niti v ospredju niti v ozadju nam ni znano, čudno se nam pa zdi, da je klerikalnega gada in hinavca Zooka rešil gladu in ga redil v svoji pisarni 5 let, tako dolgo da ga je oškodoval za nekaj tisočakov, katere je s seboj vzel Čez morje. Poleg tega bode notar še več druge škode moral preboleti. Mar bi bil Zooku pred par leti, ko mu je službo odpovedal, naravnost z vso resnobo vrata pokazal. Začasno ostane notarski namestnik g. Viktor Poznik kot kandidat v notarjevi pisarni. Utonil je v §>romljah pri Brežicah Ivan Slak, ko je šel po občinski poti in padel v mimo tekoč potok, ker se je ognil vozu. Zid SO jO zrušil v Mariboru na delavca Gregorja SamuČa ter ga ubil. Zažig. V noči na 30. septembra je v Poberžu pri Mariboru zgorela hiša Franca Večernih a. Kakor se je dognalo, je zažgala gostaČka Terezija Žnidar, da bi za zgorelo pohištvo, vredno 200 K in zavarovano za 2000 K, dobila čim največ zavarovalnine. Žnidar je priznala svoj čin, rekla pa, da je zažgala zato, ker se je bala, da bi sostanovalec 82letu« Peter Berger zažgal. Žnidar je bila pred mariborskimi porotniki obsojena na 3 leta ječe. SlrOV brat- V Brežicah je mesarski pomočnik Juri Runsten z mesarsko sekiro svojega brata mesar skega vajenca Jakoba tako tolkel po nogi, da mu jo je do kosti razsekal. Ko je težko ranjeni hotel zbežati, zgrabil je Juri za brusdo in tolkel ž njim po bratu, dokler se ni nezavesten zgrudil. Prepeljali so ga v bolnico. Nam se ta sirovost zdi nekoliko pre-krvava, ker jo poročajo nemški listi, ki dostavljajo strupeno, da sta Run-stena Slovenca in da smo zaradi njih vsi Slovenci sami divjaki in pobijači. Deske je prenašal 251etni Franc Vovk v Gorici. Pri tem mu je spodrsnilo, da je padel kakih 6 metrov globoko,, deske pa nanj. Nezavestnega so prenesli v bolnišnico, a nimajo upanja, da bi okreval. Ustrelil ee je v Rojanu pri Trstu 521etni kmetovalec Ivan Fer-1 u g a zaradi neozdravljive bolezui. (Ta Ferluga ni tisti, ki je bil okra-den v Rojanu). Veliko Obeta 14ietni Marij Bubnič z Reke. Včeraj so ga našli v Trsta, ko se je potepal okrog zloglasnih hiš Ko so ga prijeli, je po vedal, da je zbežal od svojega oČma v Pulju in mu ukradel nad 100 kron denarja. Vino je vrglo v morje v Trstu 431etnega težaka Ivana Pavlica. Potegnili so še živega na suho. Skrivajte orožje pred otroci. 12letni Mirko Verbao v Trstu se je igral z nabasanim samokresom in se pri tem ustrelil v nogo. Mrtvega so našli blizu Jelšan v Istri Človeka znanega pod imenom Jugo. Preveč se ga je napil. Smrt M volišča. Pri občinskih volitvah v Visku Črvinjanskem okraju je izzval župnik s 761etnim bolehnim županom Sar tori jem tako buren nastop, da je župana zadela kap ter je na mestu umrl. Cleemategraphotneatre Iren-cele ne Turleskem trgu (Katoliški dem) ima od danes do torka 10. de- cembra nastopni spored: Bamboula — hišni sloga (komično). Rdeča prikazen (kolorirano). Roman pevke (dolga, prekrasna projekcija v več delih). Drvarjeva hči (drama). Sna-žileo oken (komično). Otrok reši očetu Čast (drama). Kdor pije enkrat, pije vedno (komično). V sredo 11. decembra nov spored. Kinematograf Edison ne Dunajski cesti naproti kavarni „Evropa" ima od danes do vštetega torka sledeči spored: Slap reke Rena (naravni posnetek), pretep med drvarji, šest sester Dajnef (telovadba), življenja Napoleona I. (velika zgodovinska proje&cija, trajajoča pol ure) skrajna sila. Tke American Blosoop ne oglu Besljeve ln Sv. Petra ceste ima od danes do vštetega torka sledeči spored: Milni mehurci, smelo -drzni jahalci v Tor di Quinto (po naravi), po reduti (komično), psi tihotapci (po naravi), sanje obsojenca (velekomifino) — Mnogo trpinčen mož je do svetih božičnih praznikov vsak družinski oče. Prav po starem pregovoru: „Kdor izbira, dobi izbirek**, si ne ve svetovati, kaj naj ljubim svojcem pokloni za božično darilo. Vendar pa v tem slučaju izbira ni bogve kako težka. Tam, kjer šivalnega stroja sploh še nimajo pri hiši, ali kjer škripaj e ali ropotaj e bedno životari kak kl a vem in zastarel stroj, tamkaj naj podari oče pač katerega onih elegantnih, moderno opremljenih Šivalnih strojev, ki so dandanes v vsaki družini takorekoč neutrpni. Pa tudi na vprašanje, kje naj kupi najugodneje tak stroj, je lažje odgovoriti, nego bi si kdo nemara mislil. Napotiti se je treba na Sv. Petra cesto št. 4, v tukajšnjo zalogo Singer Co., deln. dr. šivalnih strojev, ki jo spoznate že od daleč po velikem „S", znani, vsem zalogam lasti tvorniški znamki družbe, ki tudi tukaj krasi izložbeno okno. Neprekosljivo zmož nost Singerjevega družinskega šivalnega stroja priznavajo po vsem širnem svetu in ni treba, da bi ga tukaj hvalili še posebej. Specialno opozarjamo na izborne nove modele s po-grezljivim gornjim delom, ki zbujajo občudovanje vsake dame. čisto ne-pripravnega pokrovca ti družinski ši valni stroji nimajo, dobiti jih je pa opremljenih vsakovrstno in zlasti v priljubljeni obliki kabinetne mizice ali skrinjice in so zatorej v okras vsakemu salonu. S preprostim prijemom se izpremeni miza ali skrinjica v praktičen šivalni stroj in ravnotako lahko se zgornji del zopet pogrezne in izgine v notranjščini. Vsakomur bi se izplačal obisk zaloge Singer Co., deln. dr. šiv. strojev, ki sedaj brezplačno poučuje na stro sin, zlasti pripravnih za božična darila. Družba ima nekaj časa tudi zalogo šivalnih strojev Wheeter & Wilson. Trgovci z mlekom na Bekl se mislijo vsi združiti v društvo v svrho enotne prodaje mleka in obenem stopiti v zvezo z več mlekarnami na Kranjskem. Tatvini. V III. mestni deški šoli na Vrtači je bila v II. nadstropju s stene ukradena 4 K 40 v vredna slika. Tatvine je sumljiv nek 14letni fant, kateri je z neko pretvezo stikal tam, kakor tudi v II. deški mestni šoli na Cojzovi cesti. — Natakarici Frančiški Magdičevi je bila predvčerajšnjim v gostilni na Rimski cesti Št. 17 ukradena natakarska torbica s 6 K denarja. Dež ga je prignal. Pred kratkem je neki stranki ušel kakaduj, ter se veselo gugal po drevju na vrtovih ob Poljanski cesti. Vse veselje prostosti mu je pa pregnal včerajšnji dež. Navihanec se je naveličal uživati svež zrak, ter je prišel v stanovanje nekega posestnika, katerega je za zahvalo, da ga je sprejel pod streho, še oščipal. Nehvaležueža so potem oddali policiji, katera ga je danes izročila pravemu gospodarju. Vos ze ekspresno blago se je snoči na Mestnem trgu pred glavno trafiko zvrnil. Hlapec je namreč hotel z vozom naglo obrniti, pri tem pa se je zlomilo oje ter voz zvrnil. V vozu je bil neki Ranzingerjev uslužbenec, kateremu se ni ničesar pripetilo in je skobacal iz voza pri kvišku molečih vratih. Ker se je bila raznesla govorica, da je voz padel na nekega pa-santa, se je bilo nabralo okoli njega mnogo mimoidočega občinstva. One slaboumne ženska, ki je dne 30 m. m. prišla v spodnji obleki v Hradeokega vas št. 31 in so jo potem od tam prepeljali z rešilnim vozom v opazovalni oddelek, je Marija Butalova iz Gradca pri Črnomlju. Navedenka je še začetkom novembra izginila od doma, ter je potem ves čas blodila okoli, dokler ni prišla v Ljubljano. Vode so vsled včerajšnjega deževja že večinoma izstopile iz strug. Posebno Ljubljanica je danes ponoči tako narastla, da je barje Že deloma preplavljeno. Pes jO popadal včeraj v Prešernovih ulicah sobosdravnikovo soprogo gospo Adelo Petersovo, ter jo na desni nogi lahko telesno poškodoval. Lastnik psa je znan Izgubila jO posestnica Ivana Kregarjeva bankovec za 10 K. DeŽnlk je pomotoma zamenjal neki gospod v „Narodni kavarni". Vljudno se ga prosi, da odda zame-njeni dežnik natakarju. Koncert ljubljensnega seksteta v gostilni g Frohlioha v Trnovem bo v ponedeljek, dne 9. decembra. „Društvena godbe ljubljanske,f konoertuje danes zvečer v hotelu „Južni kolodvor" (Seidel). Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost. — Jutri zvečer je koncert v hotelu „Ilirija" (Kolodvorske ulice). Začetek ob pol 8. zvečer. Vstopnina prosta. Novo poštno poslopje v Opatiji. Kakor se od zelo zanesljive strani poroča, je ministrstvo vendarle uvažavalo zahtevo večine prebivalstva v Opatiji in se odločilo za zidanje novega poštnega poslopja v središču Opatije, to je za občinskim trgom na takozvanem »Sikičevim« zemljišču. Priporočljiva firma za Slovane. Piše se nam: V Budimpešti eksistira židovska firma »Bienenstok Lipot es Fia«, ki izdeluje železne aparate za ščipanje in vezanje aktov ali sploh papir. Te aparate silijo agetje te tvrdke povsodi in zadnji čas tudi zelo po Istri. Pred dvema mesecema je neka konstitucija v Voloski naročila tak stroj in plačala obenem stroj in k njemu pripadajočih 10 škatljic iz cinka narejenih ščipalnikov. Ker pa teh ni takoj dobila, četudi jih je takoj plačala, se je obrnila v tem oziru na tvornico s prošnjo, seveda v hrvaškem jeziku. Po dolgem času je dotična konstitucija dobila, ne šcipalnikov, ampak dopisnico, s katero zahteva tovarna, naj se ji piše nemški ali ogrski, ker hrvaški ne zna. Hrvaškega jezika ne razumejo, hrvaški denar jim je pa všeč. Bi se pač priporočalo, da se postavi pod kap agent te tvrdke s svojim madžarskim produktom, kadar pride h kakšnemu Hrvatu ali Slovencu. Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra do 27. novembra t. 1. 6789 oseb. Od 21. do 27. novembra jih je prišlo 192, a 27. novembra je bilo v Opatiji nastanjenih 1090 gostov. * Drobne novice. — N i ž j e a v - s tri j r ki deželni zbor, ki mu poteče funkcijska doba šele prihodnjo jesen, se razpusti že kmalu po novem letu ter bodo spomladi nove volitve. — Bolezen švedskega kralj a je neozdravljiva, a to tem bolj, ker ima kralj že 76 let — Bolgarski knez Ferdinand se je baje zaročil na gradu Serrahn pri Krakovu s princezinjo Eleonoro Reuss Kostritz. — Les iz državnih gozdov. Na Dunaju je zboroval odsek industrijskega in kmetijskega sveta ter sprejel resolucijo, naj se les iz državnih gozdov prodaja v prvi vrsti takim ponudnikom, ki ga nameravajo porabiti doma v industrijske namene. — Princezinja Monika bo na ukaz saksonskega kralja imela za-naprej ime saksonska princezinja Ana. — Zaradi ponarejanja denarja je bil ovaden v Monakovem slikar Roschman. Preden so ga mogli aretirati se je zastrupil. — Finančna kriza v Ameriki. Narodna banka države Kansas je ustavila plačevanje. Banka je imela 25 milijonov dolarjev vlog in 60 milijonov obveznosti. — Za pomiloŠčenje vojaških begunov. Vojni minister je odredil, da se morajo vsled cesarjevega pomiloščenja takoj odpustiti vsi vojaki, ki zaradi begunstva služijo Čez postavno dobo. — Zahteve poštnih uslužbencev. Finančni minister je rekel deputaciji državne zveze poštnih in brzojavnih uslužbencev, da ne more na njihove zahteve ničesar določnega obljubiti, ker parlament zahteva znižanje sladkornega davka, s čimer izgubi država 56 milijonov letnih dohodkov. — Navidezno mrtev. V mrtvašnico v Draždanih so prinesli nekega mesarja, ki je bil le navidezno mrtev. Ko se je ponoči zavedel ter zadel ob nekega mrtveca, se je tako prestrašil, da je v bolnišnici še isti dan umrl. — Ubeglizrakor/lovPatrie je blizu Belfasta prišel na tla ter se močno poškodoval, potem pa ga je veter zopet vzdignil in odnesel neznano kam. * lira — napovedovalka smrti. Nedavno temu je nenadoma umrla v hotelu »Hungaria« v Benetkah soproga gledališčnega igralca Viszarvja iz Budimpešte, ki se je s hčerko in zetom tamkaj nastanila. Povodom te smrti se od verodostojne strani pripoveduje nastopni dogodek: Viszarv je poslal svojo rodbino v Benetke in je sam ostal doma s staro služabnico. Neke noči se je obrnil in na svoje presenečenje je opazil, da se je ura-budilka ustavila. Oblekel je ponočno haljo in šel potrkat na vrata služabnice, da bi jo vprašal, koliko je ura, ker je moral zjutraj rano vstati. Na njeno največje začudenje sta oba zapazila, da so se vse ure v hiši ob isti minutn ustavile. Stara služabnica je pripomnila, da pomenja to po stari ljudski veri smrt ljubljene osobe. Vi-szarv je hotel ravno iti vprašat vratarja, koliko da je ura, ko ga je v veži srečal brzojavni sluga, ki mu je prinesel brzojavko vsebine, da je njegova soproga nenadoma v isti noči v Benetkah umrla. * 40 let v ječi. Te dni je pomilo-stil italijanski kralj starčka, ki je preživel v ječi v Milanu 40 let in 7 mesecev. Nesrečnež se imenuje Angelo Frataruolo ter je bil v mladosti razvpit ropar v Apuliji. Neštevilno žrtev so zahtevale krogle iz njegove puške, dokler ni prišel pravici v roke. * Zaslužena kazen. V Dubrovniku je bil neki kavarnar obsojen v tritedenski zapor, ker je ostanke piva iz čaš zlival skupaj ter jih zopet prodajal gostom. Taka kazen bi bila še marsikje drugje na mestu. * Ohlajena kraljična ljubezen. Bivša kraljica Havajskih otokov Li-linokalani, ki živi udobno življenje v Ameriki, odkar so jo odstavili s prestola, je obljubila roko princu Pala Salmonu z otoka Tahiti. Nekaj časa po slovesni zaroki pa se je kraljici ohladila ljubezen ter je črnemu princu odpovedala svoje srce. Princ pa se je že toliko naučil evropske kulture, da je zahteval odškodnino za ranjeno srce ter izročil zadevo odvetniku. Kraljica se je pobotala ter plačala 1760 dolarjev princu, in s tem si je ohranila svobodno srce. * 4600 zdravilišč za jetične ustanove polagoma na Švedskem, ker je tako nasvetovala vladi komisija, ki je bila izvoljena v ta namen leta 1905. Stroški so proračunjeui na 10,810.000 K. Preskrbo jetičnih prevzamejo občine, ki dobe v ta namen od države 3odstotno posojilo, in sicer predlaga komisija, naj dovoli državni zbor za taka posojila fond 5,405.000 kron. In mi v Avstriji? Kje imamo slične državne sanatorije? * Zlato na potovanju. Nedavno je poslala angleška banka v Ameriko 48 milijonov zlata. Seveda se je dragocena pošiljate v ves čas od banke do izkrcanja in prepeljave v banko v Ameriki strogo stražila. Od banke v Londonu do Liverpoola je spremljalo pošiljate v šest oboroženih policajev v civilu. V Liverpoolu se je pošiljatev izročila parniku »Lusitania« Cunar-dove družbe. Na ladji je prevzela stražo mornarska posadka, ker je družba prevzela popolno odgovornost za pošiljatev. Pošiljatev jebila zavarovana ter je banka plačala samo zavarovalnine 180.000 K. Zlato je bilo zloženo v malih lesenih zabojčkih, s katerimi je bil napolnjen poseben prostor na ladji. Noč in dan je stra-žilo skladišče več oboroženih mornarjev. * Kongres potepuhov. V Cum-berlandu v Zedinjenih državah je bil nedavno nenavaden kongres. Zborovala je namreč takozvana »bratovščina potepuhov«, ki ima svoje člane po celi Zedinjeni državi brez zistema in brez pravil. Zborovanju je bil namen, da zaznamuje s tajnimi znaki po vseh mestih vrata tistih prebivalcev, ki so znani dobrega srca za reveže. Dasi je bilo povodom kongresa mestu več tisoč sumljivih elementov, vendar ni imela policija povoda, nastopati. * Ljudsko štetje v Koreji. Dose-daj se je splošno štelo Korejce na 20 milijonov. Ravnokar je zaključeno prvo ljudsko štetje v Koreji. Celih dvanajst mesecev se je vršilo štetje, tozadevni uradniki so šli od hiše do hiše. Rezultat je čisto drugačen, kakor se je splošno mislilo. Našteli so vseh hiš 2,333.087, prebivalcev pa 9,781.671. Ker meri dežela 90.000 angleških štirjaških milj pride na štir-jaško miljo le 109 oseb. Moški so v večini, in sicer v razmerju 117 moških napram 100 ženskam. * Voda za London. Londonske mestne oblasti tarejo hude skrbi, kako bo mogoče v bodoče preskrbovati mesto s potrebo vodo. Vsled rapidne-ga naraščanja prebivalstva v Londonu in predmestjih, ki tudi dobivajo vodo od mestne občine, treba je misliti na nove izvire, od koder bi se dobivalo več vode. Leta 1880. je rabilo iz londonskega vodovoda vodo 4 milijona ljudi, leta 1890. že 5 milijonov, leta 1900. že 6 milijonov, a danes celo 7 milijonov ljudi. Vsakdanja poraba vode v Londonu znaša 10 milijonov hI, in sicer iz reke Temse 6 milijonov, iz reke Lea 2 milijona, a iz raznih arteških studencev 2 milijona hI. Leta 1910., ko bo imel London s predmestji 8 milijonov prebivalcev, tudi voda iz omenjenih dveh rek ne bo več zadostovala potrebam. * Ildiz kiosk se imenuje prekrasna rezidenca turškega sultana. Zgrajena je bila za vlade sultana Medži-da. Najprej je zgradil palačo Dolma-Bagdže, a ko je bila ta gotova, vprašal je sultan svojega ministra Fuad Mehmeda, koliko je potrošil za zgradbo. Fuad je smeje se odgovoril: »Sa- mo 4000 frankov.« Sultan je mislil, da se minister šali, zato je zahteval pojasni t ve, nakar mu je Fuad odgovoril: »Na papirju, ki je vreden 400 frankov se da natisniti bankovcev za 150 milijonov.« To se je sultanu tako dopadlo, da je ukazal takoj graditi še drugo, še krasne j šo palačo za njegovo odalisko, mlado Cerkezinjo Hdiz (zvezda) . Minister je kupil papirja za par tisočakov, dal natisniti bankovce ter začel z gradnjo Ildiz-Kioska. * Promet tujcev na Norveškem. Lansko poletje je obiskalo Norveško 34.350 turistov, ki so pustili v deželi 18 milijonov frankov. Za lov in ribarstvo so izdali tujci 1,400.000 K, za razna nakupovanja 1,500.000 K. Par-niki so zaslužili s prevažanjem tujcev 450.000 K, pošta in brzojav pa 85.000 kron. Največ dobička so imeli plavajoči hoteli, in sicer je bilo v sezoni v norveških vodah 6 angleških in 5 nemških parnikov s hoteli. Med turisti je bilo največ Angležev, namreč 12.700. * Japonska reklama. Japonci se ne zadovoljujejo z navadno napovedjo in pohvalo svojega blaga, temuč priobčil jejo sledeče reklame: »Naše blago se razpošilja tako hitro, kakor leti krogla iz topa. — Naš čudoviti papir je tako trd in močan kakor slonova koža. — Blago zavijam s tako nežno skrbjo, kakor jo kaže novoporočenec napram svoji mladi, dražestni soprogi. — Naš kis je hujši kakor žolč naj-hudobnejše tašče. — Oglejte si našo zalogo, sprejeti bode te najljubezni-veje; naši uslužbenci so tako ljubeznivi, kakor oče, ki bi rad omožil svojo hčer brez dote. Sprejeti bode te vedno tako, kakor bi bili solnčni žarek, ki pride za oblačnim dnevom.« * Ženske so povsod enake. Kitajska vlada je strogo prepovedala uživanje opija. Le nad 60 let starim ljudem prizanaša strogi zakon, češ, da so nepoboljšljivi ter se jim dovoli dvoumna dobrota za kratko dobo njihovega življenja. In čudno, takoj so bili v državi sami starci. Možje med 40. in 60. letom so se izdajali, da so nad 60 let stari ter so se na razne načine šemarili, samo da bi izgledali starejši. Vlada je prišla sleparstvu kmalu na sled ter je vse občutno kaznovala. Najbolj pa je čudno, da meri temi ni bilo nobene ženske, dasi so povprečno strastnejše uživalke opija, kakor moški. Rajši so se odpovedale vžitku, kakor da bi bile že 60 let stare. * Najdragocenejšo ovratnico na celem svetu ima žena nemškega kneza Henckel von Donnersmarcka. Knez Donnersmarck je najbogatejši grašcak na Nemškem, ki ima tudi mnogo industrijskih podjetij. Njegova žena je Rusinja, rojena Katarina Slepcov. Omenjena ovratnica je sestavljena iz treh, ki izvirajo iz raznih dob. Ena teh ovratnic je bila nekdaj last napuljske kraljice Marije, ki je sestra pokojne avstrijske cesarice Elizabete; drugo ovratnico je nosila nekdaj žena prvega španskega granda, dočim je tretjo ovratnico nosila nekdaj bivša kraljica Evgenija. Zaradi teh zgodovinskih spominov je ovratnica trikrat več vredna, kakor je vrednost draguljev samih na sebi. Bivša nemška cesarica je imela ovratnico le iz 32 biserov, a je bila vredna 800.000 mark. * Natančni državni tajnik. Ko je nemški državni tajnik Dernburg potoval po Nemški Afriki, prepričati se je tudi hotel, kake posledice ima telesna kazen, ki je v koloniji še postavno dovoljena. V njegovi navzočnosti so morali natančno po predpisih nabijati obsojence. O tej proceduri je poročala potem uradna »Usamba-ra-Post«: »Državni tajnik se je potem osebno prepričal o učinkih batin ter konstatiral, da sta dva obsojenca imela na zadnji plati lahke maroge, ki pa so tudi izginile, kakor brž jih je državni tajnik pobrisal z roko. Maroge so bile skoraj gotovo od prahu, ki se je pri tepežu iztolkel iz umazanih cunj.« * Družice pri svatbi. Najnovejša moda pri svatbah je postala sedaj v Ameriki manija, povabiti kolikor mogoče veliko družic, in ameriške neveste kar tekmujejo med seboj, da dobe veliko mladih dam za svojo poroko. Ženinu marsikdaj to seveda ni po volji, ker mora navadno vsako družico obdariti. Pred nedavnim se je v New-Yorku vršila poroka, pri kateri je sodelovalo 50 družic. Nevesta miss Edelmann je bila predsednica nekega ženskega društva; ko se je poročila, je povabila vse neomožene članice svojega društva, naj prisostvujejo poroki kot družice. Ženin je vsaki podaril biserno zapestnico. Vendar se miss Edelmann ne more ponašati, da je dosegla rekord pri številu družic; ta čast pripada neki dami, Sari Todd, ki se je pred kratkim poročila v New Jersevu. Ta dama je bila načelnica nekega oddelka v veliki tovarni; njeni predniki so ji na dan poroke podarili večjo vsoto denarja. Poroka se je vršila v nedeljo; k njej je povabila vse svoje sodelavke in res jih je prišlo 138 k poroki; v cerkvi je bilo komaj prostora za številno svatovščino. Ker ženin nikakor ni bil premožen, mu je bilo običajno darilo za družice odpuščeno; zato so pa priredili bogato pojedino, in sicer na stroške tovarne. V Pitts-burgu, Pa., se je pred nedavnim vršila poroka, h kateri je bilo povabljenih 80 družic; na dan poroke so prišle v cerkev po dve in dve, vse v belih oblekah in z rdečimi klobuki. Vsaka je v roki držala krasen šop vrtnic. Ženin je bil sin znanega magnata, ki je vsaki družici podaril zlato lasno iglo, posejano z rubini in vredno 100 dolarjev. Knjiavnofl. — Profesor dr. JL Sleser v Gradcu je nam poslal ta-le poziv na naročbo. „Vsi večji in manjSi kulturni narodi imajo znano indsko gledališčno igro Sakuntalo prevedeno na svoj jezik, imajo jo Rasi, Poljaki, Cehi in Hrvati); na slovenski jezik sem jo prevedel jaz Pregledala sta moj prevod dva slovenska pisatelja, eden v Ljubljani in eden na Dunaju in tu pa tam predrugafila moje besedilo. Baumgartner se je v svoji priznani .Zgodovini svetovnega slovstva" o tej igri izvazil tako-le: „Tako se dviguje Sakuntala od najnežnejše ljubezenske idile do visočin čudovitega herojizma in — po indskem na-ziranju — do božanstva, v katerem se zedinita slast in bolest ljubezni .. Pri nobenem drugem poganskem pesniku ne nahajamo tako globokega in pretresljivega naziranja o dostojanstvu svetosti zakona, kakor ga blaga Sakuntala stavlja pred oči nekoliko lahkomiŠeljnemu in ponosnemu samodržcu . . . Čarobnost najlepše in najbogatejše prirode obdaja to ovetečo in eterično dekličino podobo, ki končno ko materna slika stopi v neposredno obližje Brahmovo." Knjiga bo se tiskala v Mariboru v spomin na dejstvo, da so mene šesto-šoloa mariborske gimnazije 1863. 1. spisi mojega nepozabnega učitelja, Davor. Trstenjaka, privedli do ukrepa, da sem se posvetil orijentalistiki. Obračam se v prvi vrsti do mladine na srednjih šolah, ki je tudi v Janežičevi dobi bila glavna podpora slovenskemu leposlovju; obračam pa se tudi do Čitalnic in bralnih društev, do učiteljskih društev, ter do vseh ] omikan cev, katerim je v narodnem obziru do tega, da se pokaže tudi drugim narodom, kaj se napiše v slovenskem jeziku. Prevod stane 1 krono in čisti donesek bi bil namenjen dijaški kuhinji v Mariboru. Naročniki se naj oglase v teku decembra, da raz vi dim iz njih števila, jeli morem dati igro v tisk v začetku novega leta, ali ne. Telefonsko in brzojavno noroffltt Dane|v 7. decembra. Pri glasovanju o Masarvkovem predlogu je klerikalni „Slovenski klub* nudil sliko popolnega nesoglasja. Nihče ni vedel, kako bi glasoval. Poslaneo Povše je opetovano vstal, da bi glasoval za predlog, a se vedno zopet vsedel. Dr. Krek je glasoval proti predlogu, dasi ga je prof. Ma-sarvk pohvalil, da je med vsemi proti govorniki govoril najpametneje. Drugi Člani kluba so glasovali deljeno : nekaj za predlog, drugi pa proti. Dunaj 7. decembra. Jugoslovanski klub je sklenil dovoliti poslancema Hribarju in dr. IvČeviču popolno svobodo glede glasovanja o nagodbi. Vsem drugim poslancem pa se je strogo naročilo, da g 1 a s u j e j o p r o ti nagodbi, čim bo nagodbena razprava v parlamentu končana, bo Jugoslovanski klub javno pojasnil vzroke svojega postopanja. Dunaj 7. decembra. V proračunskem odseku je imel finančni minister dr. Korytowski pri razpravi o predlogih glede znižanja sladkornega davka dolg govor, v katerem se je izrekel za* znižanje davka za 6 kron, a odklonil znižanje za 8 kron. Vendar pa je vlada pripravljena, da zniža davek za 8 kron 1. septembra 1908, ne da bi bila voljna kasneje še snova znižati davek. Dnne| 7. decembra. Proračunski odsek je zboroval do dveh popoldne. Ob treh je nadaljeval razpravo. Dvomljivo je, da bi odsek že danes končal svoja dela. Dnne| 7. decembra. Poslaneo Ivan Hribar je danes odpotoval v Prago. Dnne| 7. decembra. Povodom jubileja cesarjeve šestdesetletne dobe dobe vojaki dvorni in državni uradniki odlikovanja, ki bodo pritrjena na rdečih trakovih. LvOVf 7. grudna. Sest poljskih ženskih društev je izdalo oklic na trgovce, naj ne kupujejo blaga od nemških tvrdk. Ravnateljsvo mestne elektrarne v Lvovu je odpovedalo naročila 29 nemškim tvrdkam. figro>, 7. decembra. Is zanesljivega vira je izvedel vsi poroča- valeč, da ima ban dr. Rakodczav še v rokah kraljev reskript, s katerim sa razpušča hrvaški sabor, ako bi vladi ne dovolil proračunskega provizorija. Volitve bi po tej verziji bile še mescoa januarja ali pa v prvi polovici februarja. Med Rakodozavjem m madžaronsko stranko je baje sklenjen dogovor, da postavi madžaron-ska stranka v vseh okrajih svoje kandidate, ki jih bo vlada podpirala s vsem svojim aparatom. Rakodczav računa z vso gotovostjo, da bo mad-žaronska stranka pri novih volitvah dobila zopet pretežno večino mandatov. Pogajanja med madžaroni in Rakodozavjem je vodil bivši podban dr. Šumanović. Budimpešta, 7. grudna. Vest, da je izginilo več važnih aktov v hrvaškem ministrstvu in da je minister Josipovič dognal, da se nahajajo dotični akti v rokah poslanca Supil a, je docela neutemeljena, kakor se zatrjuje na kompetentnem mestu. SoIi]a, 7. decembra. V včerajšnji seji sobranja je ministrski predsednik dr. Gude v oricialno naznanil, da se je knez Ferdinand zaročil s knje-ginjo Eleonoro Reuss-Kostritz. Vladna večina je pooblastila ministrskega predsednika, naj sporoči knezu k zaročitvi iskrene čestitke državne zbornice. Opozicija je sprejela vest o o kneževi zaroki z največjo hladnostjo. Petrograd 7. decembra. Roparji so napadli kolodvorsko poslopje na postaji LidiČansk, uplenili blagajno in raztrgali v pisarni shranjene instrukcije za mobilizacijo. Policiji se je posrečilo, ujeti 9 roparjev. Poslano.* Pričakovala sem na svoje »Poslano« stvarnega odgovora, pa sem se zmotila. Nič dokazati niti ovreči, samo psovati in se za to laži posluževati, to je seveda najlaglje. Očitanje, da se skrivam za »Narod«, ki je baje imun, je naravnost smešno, kajti preduo sem pisala v »Narod«, 9em poslala v »Našo Moč« popravek in pojasnilo. Zakaj ga pa niso sprejeli! Seveda, nekaj se mora že radi lepšega reči. Glede obrekovanja sem pa prav mirne vesti. Kdor ve, kako je bilo s tisto tožbo, ne bo trdil, da sem obre-kovala. Stokrat večji obrekovalei in opravi ji vci so tisti, ki zdaj Gostinca r ju sestanke sklicujejo; samo, ti go-v. re le za hrbtom, da so povsod lepi; p i pridejo že še ob priliki na dan! Da st n se odločila posvetiti zopet nekaj v:stic javnosti, me je največ prisilila gorostasna, samo »Naši Moči« mogoča laž, da sem se ponujala 10. p. m. v Katoliško društvo za delavke in da sem bila zavrnjena. Ce nima »Naša Moč« nič resničnega zoper mene pisati, naj se potrudi oseba, ki je spravila to laž na dan, k meni; sama ji bom povedala kaj resničnega, s či-mur me bo lahko napadala. Ti preklicana beračija, ti; še meni se za malo zdi, da se morajo laži posluževati. Odbor Katoliškega društva za delavke me je pooblastil, da sklicujoč se na istega javno povem, da je to vse docela zlagano. Ni res, da že poldrugo leto nisem članica omenjenega društva, res je pa, da sem še letos julija meseca v Št. Vidu z omenjenim društvom pela. Potem sem pa zbolela in sem vsled tega prostovoljno izstopila. Društvo tudi ni politično in deluje vseskoz vzorno, kar moram resnici na ljubo povedati, in se le bojim, da glavna sotrudnica »Naše Moči s svojimi lažmi kakih razprtij ne napravi. Da pa pokažem omenjeno laž v še jasnejši luči, da je bila isti dan, to je 10. p. m. v Katoliškem društvu za delavke predstava in tak dan se sploh člani ne sprejemajo, ampak se sprejemajo le pri odborovih sejah, ki so vsak prvi ponedeljek v mesecu, torej bi mi bil mogel odbor šele 2. t. m. sprejem odkloniti. V društvenih prostorih pa že tudi nisem bila, odkar sem zbolela in od tega je že več mesecev. Radovedna sem,s kakšno lažjo bo »Naša Moč« prihodnjič priromala; da bi le ne pisala, da so vsi slepci videli, kako sem se z gluhonemimi kregala. Sicer pa svetujem, da naj »Naša Moč« tudi malo na svoj ugled pazi. Z lažjo se presneto malo pametnih ljudi pridobi. Naj ponižne je se klanja globoko-vdana Josipa Srakar. * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Darila. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali v mesecu novembru prispevke sledeča društva in gg.: Gašper Pelle, d. VII. gimn., Ljubljana, nabral 5 K; Jos. Komljanec, Ptuj, iz nabiralnika 21 K 40 vin.; Fran Skulj, Tržišče, nabral v veseli družbi 2 K 12 vin.; akad. društvo »Slovenija«, Dunaj, nabralo na slavnostnem večeru 1. novembra t. 1. 34 K 50 vin.; glavno mesto Ljubljana podpora 2. polovica za 1907. — 500 K; I. Gorup, Polenšak, nabral v Hlaponcih 2 K 60 vin.; Rajhenburški rodoljubi na- brali ob priliki predavanja g. Sti-asnva 13 K 10 vin.; dolski fižol... 52 vin.; Fran Pahernik, Vuhred, nabral 3 K; prof. dr. Dolar, Ljubljana, dobljeno stavo 10 K; A. Kadivčeva, Ljubljana, za prodane imenike slov. krstnih imen, in sicer od Marice Svet-kove 2 K, Jps. Gomilšaka 4 K, skupaj 6 K; Otmar Golob, Kozje, nabral narodnega davka za november 1907. 14 K 40 vin.; Viljem Pollak, Tržič, 5 K; Otmar Skale, Novo mesto, 5 K; Maks Pleteršnik, Ljubljana, 10 K; Konjiški narodni lovci iz lova v Ugovcu 6 K; Fr. Maselj, Ljubljana, narodni davek za november in december 2 K; mestna občina Novo mesto, podporo 50 K; Luka Svetec, Litija, 4 K; moška podružnica Trst, iz nabiralnika kavarne »Balkan« 41 K, 25 K 50 vin., skupaj 66 K 50 vin.; dr. Re-pič, Št. Vid pri Zatičini, 6 K; Mici Lajovic, Litija, nabrala 6 K; šent-lamberski Mohorjani 1 K 28 vin.; dr. Kraut, Kamnik, 5 K; A. Mlekuž, Ce-povan, 5 K 50 vin.; knezoškof dr. Na-potnik, Maribor, 5 K; dr. Fr. Jurtela, Ptuj, 5 K; Otmar Golob, Kozje, nabral ob priliki zborovanja naprednega učiteljstva 12 K 40 vin.; Jakob Tavš, Cerkno, nabral 1 K 35 vin.; dr. J. Benkovič, Brežice, 5 K; Iv. Radelj, Ponikva, dar Mohorjanov 1 K; podružnica nr. Trst 500 K; g. Pikel, Postojna, nabrani znesek v narodnem hotelu 6 K 24 vin., in od članov družbe sv. Mohorja 4 K 52 vin., skupaj 10 K 76 vin.; Štefanija Scheligo, Raj-henburg, nabrala na prijateljskem sestanku dne 8. novembra t. 1. 51 K; Leniča Kožarjeva, Turjak, 3 K; dr. Fran Munda, Ljubljana, 10 K; dr. Šavnik, Kranj, 3 K; Jakob Tevš, Cerkno, nabral 1 K 60 vin.; Fran Pe-klar, Trbovlje, 5 K; upravništvo »Slovenca« poslani znesek M. Gerži-na 14 K; dr. A. Poznik, Novo most o 5 K; Valentin Remškar, Sv. Ivan, 3 K; Jos. Golmajer, Vače, 5 K; Ivan Brulec, Vel. Dolina, 4 K; podružnica Vrtojba 41 K 44 vin.; Micika Zidan, Šmartno pri Gornjem gradu 1 K 6o vin.; Fran Repinc, Laški rovt, 76 v.; Podružnica Ljutomer, in sicer iz nabiralnika 4 K 80 vin.; članarina in darila 48 K^ 20 vin.; Ivan Murnik, Ljubljana, 2 K m. podružnica Idrija 37 K 64 vin.; Matevž Barle, Št. Juri, 4 K; Fr. Matejčič, Trst, 4 K; podružnica Sv. Jakob, Trst, iz nabiralnika v konsumnem društvu 25 K; ženska podružnica v Prvačini nabrala na veseli svatovščini Zofije in Josipa Mozetiča 8 K; U. Robi jek, Radovljica, 5 K; podružnica Polzela, od Martinovega večera 28 K 20 vin.; Martin Ogorevec, Konjice, 10 K; občina Sv. Krištof p. Laški trg, podpora 10 K; podružnica Brd 172 K 92 vin.; Vy-drova tovarna, Praga, 100 K; Leop. Dekleva, Košana, 3 K; A. Gabre v Zetalah, iz nabiralnika 3 K 93 vin.; Arko, Idrija, dar Mohorjanov 2 K 44 vin.; Gostilna Mikuž, Ljubljana, iz nabiralnika 11 K; A. Pogačnik, Ljubljana, nabrano v gostilni pri »Štefanu« 7 K; Radivoj Tušak, Polzela, nabral na odhodnici gospice Ane Stulec 16 K 34 vin.; Peter in Pavlina Lesnik, Slov. Bistrica, mesto venca umrlemu Antonu Tomšiču, 12 K; Rud. Arnšek, za ukradeno škatljico žvepljenk 1 K; županstvo v Rečici, pošilja od odbornika nabrani znesek 8 K; vesela družba pri »Roži«, Ljubljana, nabrala 1 K; Banka »Slavija«, Ljubljana, darilo 100 K; Janko Vo-dopivec, Gorica, 4 K; ženska podružnica, Gradec, 51 K 67 vin.; iPranc Ažman, Štenge, 5 K; I. Razboršek, Šmartno, iz nabiralnika 4 K 79 vin.; županstvo v Podgori, podpora 100 K; občinski urad Skofiče ob jezeru, podpora 10 K; H. Brilli, Litija, 4 K; občinski urad Globoko, dar 5 K; dr. Fr. Kos, Gorica, 10 K; dr. J. Sernec, Celje, 4 K, Pavel Magdič, Ljubljana, čisti dobiček od prodanih narodnih znakov 21 K; U. pl. Trnkoczv, Ljubljana, za inserijno na rač. listke 100 kron; Jakob Železnik, Ljubljana, iz nabiralnika 11 K; Ludovik Ulčar. Kozje, nabral v gostilni »Gabrovšek in Koželj« 5 K; dr. Gregor Žerjav 10 kron; ženska in moška podružnica šentpeterska, čisti dobiček čast. večera Malenška 100 K; županstvo Šentjur pri Kranju, podporo 10 K; Peter Sire, Mengeš, o slavnosti svoje poroke 16 K; vesela družba pri »Smer-cu«, Mojstrana, 4 K; Fani Šentak, Vransko, iz nabiralnika pri »Slovanu« 8 K; ženska podružnica Sv. Lovrenci j 102 K 50 vin.; L. Cvetnič, Trst, 5 K; prof. I. Fou, Celje, 4 K; gostilna Fajdiga, Sodražica, iz družb i nega nabiralnika 32 K; kavarna »Evropa«, Ljubljana, dar nabran v veseli družbi 1 K; dr. Ilešič, Ljubljana, pri zvezkih prigospodaril 1 K 30 vin.; Vida Zamejic, učenka, Trst, 8 K; Hranilnica Žiri, dar 5 K; občinski urad Ljubno, dar 20 K; Rado Berko 5 K; Vekoslav From, učitelj, Kapela, prvi in drugi obrok narodnega davka; Iv. Junc, Pulj, dar dobljene stave 2 K; Mnogo rodoljubov je poslalo za koledar manjše in večje zneske kot 1 K 20 vin. kot darila. Ti dobrotniki se tu radi pomanjkanja prostora niso objavili, kar se naj blagovoli na znanje vzeti. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je dobila v mesecu novembru 1907. sledeče zneske iz nabiralnikov: 1. Josip Komljanec, Ptuj, 21 K 40 vin. 2. Moška podružnica Trst iz nabiralnika kavarne »Balkan« 41 K. 3. Moška podružnica Trst iz nabiralnika kavarne »Balkan« 25 kron 50 vin. 4. Restavracija »Narodni dom«, Ljubljana, 15 K 50 viu. 5. Fr. "Zaherl, Ljutomer, 4 K 80 vin. 6. Podružnica pri Sv. Jakobu v Trstu iz nabiralnika v konsumnem društvu 25 K. 7. Anton Gobre, v Žetalah, 3 K 93 vin. 8. Gostilna Mikuž, Ljubljana, 11 K. 9. Ivan Razboršek, Šmartno, 4 K 79 vin. 10. Faui Šentak, Vransko, 8 K. 11. Jakob Zalaznik, Ljubljana, 11 K. 12. Gostilna »Fajdign«, Sodražica, 32 K. — Skupaj 203 K 92 vin. Upravništvu našega lista so poslali : Sa dražbo sv. Cirila ln Metoda: crc4 prior, detantakfh sol. _ prior. Jal. fsi. kap. V« fcv*. avsSr. pos. na sol. p. a. 1^« ad 1. 1860% ad 1. 1884 . aaoke. . . sata. kred. I Ofrskt'hip. Sanke srbske * trm. 10S> turike. . . . 98-50 99*50 99 60 100 — 98-75 4 10 »9*7* 895 2b 297 25 98 75 »9*76 147— 1R1 — »d»-6> 266 50 14175 14 75 872 — 278- - 27*6) 2 950 247 5^ 2^3 60 102 108* 18191 182 90 20 6 i 22-60 446 — 4f>6 — 91 — 95 — 96 - 102 — Ci- 68- 48 5 60 25 ?6 28 — 66 - 70 - 85 - 89 — 480— 490 — m 50 162*50 67*2> 673-25 766 — 776 — £87- - 638 — 764 - 765 — 139— J 305 9 725— 3) - 688 - 689 - 2891 — 405 - 620-60 521-60 246* - 248 - 4*6 — 460.— 148 - 161 - 11*86 1141 18-17 1i*20 28 66 23 62 34 in 24 16 17 75 7 9j 96 90i 96 2 3 S 63 4-S4I S Žitne ceno v Bud'mpeitl. Dne 7 decembra 1907. Termin PSeniea sa april . . . . za 60 kg K 13*98 Pšenica aa oktober . . . sa 50 kg K 1138 Ki sa april . . . . na 60 kg K 12*44 Koruza sa maj 1908 . . za 50 kg K 7*60 Oves sa april . . . . za 60 kg K 8*64 EIVlUlv. Nespremenjeno. fcaoatoske • Ivakovske • • ■ yas>ljanskc , . . avstr. rdeč. krtsa , . . »m • • •>fove » . . selcdurike m . ■ Šf^naiskn kana. m . ■ paSne ict«znict . . • :>tavne železnica . . ^vttr-ogrske haneffv sc)k. »»vstr. kreditne sanke Ckarsao , ?rvaestenska w r>eraiogokop v M««*» (l*rfr*c; *As>lnske mentan . . >-N*ike žel. ind. df. . . ?.^>Ki-Muranyi Troovaljske pr***. Orer&e Atrstr. oreŽMe t-»vr. 4r«ižfe€ ahsaa stfftdkam^ ' 98 66 98*46 96 85 1142«. s» ae s»«»w«i, VstasiovUesia 1SS4 4145 12 Jiavna zahvala. Podpisani je te$ko obole i, da ni imel več upanja, da še kdaj Jp/tv ja-pusti bolnico. Požrtvovalna zdravniška pomoč gg. Zdravnikov, •j/ajfz gosp primarija dr, Jenko in gg. sekund, dr. Jpavca in dr. Jndra in pa neumorna postrežba S. SrančiŠk^t so mi povrnile izgubljeno Zdravje v toliko, da si Z°P*t morem služiti vsakdanji kruh. 4098 2a ves ta trud in požrtvovalnost podnevi in ponoči javno izrekam ime-novanim globokoČuiečo zahvalo. Viljem S<*it3 delavec c. kr* tob. tvornice v Ljubljani Spretna asentlnja allkroSnlarlca ki potuje okoli in je dokro uvedena pri privatnih odjemalcih, dobi uspešnega zaslužka s prodajanjem lahko razpečljivega modnega predmeta. Ponudbe pod „Hohe Provl-sion P. 3867" na naslov: Haasenstein & Vogler, A -G Dunaj I. 4 hb Učenec se sprejme takoj v večjo detajlno trgovino h spi ceni. blagom v Ljubljani. Kj«', pove npravmštvo „Sloveu-skega Naroda1*. 4 81 1 Naprodaj je 4097—1 14 lepili! močaili divjih kostanjev in 3 lipe. Več »e izve in se drevesa lsbko pogledajo pri Ivanu Knezu na Marije Terezije cesti 3 v Ljubljani. Pozor! PozorI = 3frmo ? "5*7 o* iz različnih Žitnih snovi, iako — ■ O dobro za pitanje, prodaja CD -5 vreča po 50 kg za K 8 50 jg «Q PAVEL SEDEJ 2i vajeni mlin ~" Javornik, Gorenjsko. Pozor! 4 65-» Pozor! HOTEL „ILIRIJA'. Jutri, u nedeljo, 8. decembra KONCERT Ljnblj. društvene godbe. Vstop prost, začetek ob polaosmiii. Za obilen obisk se priporoča FRIC NOVAK 4)' 9 hotelir 4G71 Pod trančo 2. Razstavljeno od nedelje 8. decembra do vštete sobote 14. decembra 1907. Francoska Riviera, Niča, Monte Carlo, Cannes, Motorji na bencin ali plin od 2—50 konjskih sil, po najnovejši in izboljšani sestavi, dober pripomoček kmetijstvu in obrtnikom, delujejo 30°/0 ceneje kot parni ali električni stroji, zelo trpežni in lahko priučljivi. Postavljam jih pod ugodnimi pogoji, po zmerni ceni in s strogim jamstvom ter pošljem proračun, Če se mi naznani, za katero rabo in za koliko konjskih sil. Josip Božič v Doli d 1; polta OrabltanJ. (Oralen- Stein), Koroško. Itinenotosrof „Cdison ti Dunajska cesta zUMMti kavama .Evrosa* .* mi lei 4070 Službe al' kakega dragega zaslužka tiče mlad noiklf iinoztn ttlo>eLskega il nemškega jezika Posebno veselje ima ^——— aa potovanje. ——— Pisma se prosijo pod ,,J. R. 47" poste restsDte LJubljana. 48/1 Trgovina Že več let obstoječa trgovina s mešanim blagom 4038-3 se da v najem. j Kje, pove uprav. „Stov Naroda". Osebni kredit za uradnike, Častnike, učitelje Itd. Samoitolni hranilni in posojilni konzorciji Uradniškega društva daio po zmero h pogojih tudi proti dolgoletnim vračilom osebna pOSOjlla. Agenti izključeni. iiti^ 6 Naslove konzorcijev pri lavlja brezplačno Centralno d**•%'»» l'r«^iilMMfca druitia, Dunai, Wlppllngerstraaae 25. Potiskan papir (časniki) 100 kg 7 kron so dobi pri tdtui slnvauso trnovim h papirjem na debelo Ivana Cvijičt, Dunaj VIL Nenbangssso 84. Dalje pnpnrrčM vse vr«te papjrjS| pap. vrečic ia pisarniških potreb-ftcin po tvorniftbih ceoah. 4,02-2 Blat dne, f! proti požara in vlomu, flFox" pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko abladUtc blagajna, delničarsko društvo, Zagreb, Hica 22. 3424—27 fc—a— ■ ml £esene ia železne sanke (Bodel) prebraja. z^iGlJs: ~» J. Korenčan v LJublJonf. HRiBTOFL * 1 i: m i i Jedilno in namizno JPi IzzpZMI nmjbmlše p—rmhrtmm. NAJLEPŠE OBLIKE. Kompletno opravltene KASETE za NAMIZNO ORODJE, SKLEDE, POSODE za OMAKE, KAVNI In ČAJNI SERViSI. NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE. E.iio MtiBNtili 2i prm in aro. ripecizlni predmeti sa hotele, restavracije ia kavarne ter za pen-sione, menaie itd. S*H 2 3 C. In lir. dvorni dobavitelji CHRISTOFLE t Cfe. DUNAJ I , OPERNRING 5 (heinh1ckshof). lln«trovani cenovntk susstsiaj. Po vseti mestiti Zbstopniki-prodajalci. Z« jamstvo pristnosti nosijo rsi Udeiki po-lej .tojećo tvorničko inimkii in polno ime CHRISTOFLE. Za vseko jojpodinistuo Božič H najkoristnejše darilo. Prodajalnice, kjer se nahajajo Sin- gerjevi šivalni stroji, se poznajo na tem kazalu. 4044- 3 Singer Co. 3667-8 dol. družba za Hvatao stroja v UUuUani, Sv. Petra cesta 8. Svarilo I S tem svarimo svoje odjemalca odločno pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drogi prodajalci pod imenom „Original Singer". Ker svojih str*jev ne oddajamo nikdar pre-kapet-m, s«» to k večjen.u stari, rabljeni Pi tretje roke preakrrljeui šivaloi stroji, za Katere niti ne jamčimo, niti nimamo zanje dopolnilnih delov. priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstni h naibolio kakovosti. = Cene nizke. = Kašljajočim otrokom i odraslim zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom THYM0MEL SCILL/E kot pomoček. ki razkraja in odločuje sles, ublažuje dušeči kašelj in pomirjuje sopilne težkoče ter odstranjuje njih pogostost. Že na stotine zdravnikov se je izreklo o presenetljivo točnem uspehu l'hjniom«-la pri dušečem kašlju in dmgih vrstah oslovskega kadija nar Prosim, vprašajte zdravnika. "» Steklenica 2*20 E, po pošti franko, če se pošlje denar naprej 2*90 S. 3 atek., če se pošlje denar naprej 7 BL 10 steklenic, če se pošlje denar naprej 20 K. Izdelovanje ta glavna zaloga B. FRA6NERJEVA LEKARNA 3477 c in kr. dvorni dobavitelj. 9 l»r»a;» III., istrr. **«»». Dobiva se po skoro vseh lekarnah. Pazite na ime izdelka, Izdelovalca In varstveno znamko. gostilna v Llnbllanl se iS če ▼ nsjem event. na račao. V najem se vzame tudi fostilniika koncesija. Ponudbe pod »Gostilna11 na upravništvo „Slov. Naroda". 4061 8 Gostilna .pri Flnrarlu* v Skofjl Loki s. da v najem. Vsa vorafta? ja na naslov: Ante Sabor v Školji Loki. « 43 3 Čudno!! lepe, znamenite, pitano in tolste 4'84 —l ter nTiPiPD nožno, tolste II[| yjj razpošilja za prihajajoče praznike m za oelo sezono po nizkih cenah Bojumlr Bude Enonodstropno v Št Petin pri Gorici, Slavni trg sit. 56, z dobro idoeo pekarno, špecerijsko m železninsko trgovino, se pod prav n godnimi pogoji ceno proda. P* jasciia daje Gregor Prosen, železniški mojster v Lescah na Gorenjskem. 4073-S Za Ift 'at otomUj&nd* josrbouvalnioa stafioreiij m ml G. PLUX Gosposke ulice St 6 4069 priporoča In namešf« le boljše službe iskajoče vsake vrste kakor privatno, trgovinsko in gostilniško osobje za LJubljano ln zunaj. Pninina tukaj* Vrstna In koliltor možno In I tras potitrri t»m aagotovljena. unanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor- ooo IfcTo^ri ooo obrtni red 20 let star, narodojak; zmožen sloven-skega in italijanskega jezika, išče pri* morno slnibe. 4o»o-s Naslov pove uprav. „Slov. Naroda". Sprejmo se 3916—8 vefič Železninar in ipecerist ob novem lotn pri tvrdki Fran Picek| trgovina z mešanim blagom *#* Ribnici« Kranjsko. Vsaka dama ki ima nekoliko denarja, d< hi Lbko izvrstno eksistenco osir. dober postranski zaslužek i n^tanovljc boljšega zavoda (za kroj, merjenje m kotifekcfjo damskih oblek). 4 «'.*<- 2 Ponudbe na upravništvo .Slovenskega Naroda" pod „Atelier 1000". Spreten urar zmolen vsakega dela, se išče takOf ali pozneje v prijetao, stalnu, dobro plačano službo. Ponudbe pod „urar" na nprav. „Slov. Naroda". 4049 3 Učenca s primerno Šolsko izobrazbo, ki iona venehe d» trgovine z mešanim blagom« tadi ako se je že uekai čai-sv učil, sprejmem pod sg< dnimi p goji. 4( 58 Leopold Lavš t trgovec t Tržiču, GoreuJsHO. Svarilo! 1086 v slovenskem Jeziku .-. je naprodaj v .*. E .Narodniknjigarni'. sramna "JstanovUeno 1.1870 SEB. UNTERHUBER Lastnik Fr. Mm Ker me neopravičeno terjajo in tožijo, izjavljam, da n;S9m plačnik za dolgove, ki bi jih naredila Ana Bole, bivša vdova Cr o golen in bivša posestnica v Spodnji Šiški, njeni otroci ali sploh kdo drugi na moje ime. Jakob Bole feP!! ostankov :: 40 metrov zetira, barheota, flanele, voala in drngega pralnega blaga, lepo razvrščeno v kosib po 1 d«> 8 m pošilja po povzetja in postane prosto za 3 g|d. 50 kr slavnoznaaa b«Ofna trgovina 4 r.: i V. J. HAVLIČEK Mr^«»«m^zm-*»«*aam {VcmU )jj :: Potrošno obrtno :: gospodarsko društvo v Buzeta (Jttra) —— ima na prodaj ——— več i beltoli dobrega belaja ln črneji vina. Knpci naj se obrnejo naravnost n^troeuo a-i pi*tnen*x imenovanega društva. 4 su -1 Tovarna cementa v Weissenbachu. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov. v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 73 r^aepreti topničarelse Tro3a.zn.ice 17SJ6 29 (teloloa itov. 273) se priporoča v izvršitev vseh kamnOSOJblh dol Is rurBOteOfa kamenja (v različnih imitacijah) kakor: mono dcie sa Usade, balborao, grobne spomenike itd. Stepnlee po naročilu narejene z železno sestavo, cementne eetl (rore) i vloieno tieno pletenino aa napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Ploščo is cementa (metsliqne) preproste in z raznimi vsorei s« tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzetje betonsklb naprav ln vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandoement in romancement is — Proračuni stroikov zastonj io poitnine prosto. t M skladišča obM LJubljana, Mestni trg 5, Izubijan« zaradi ogromno velike zaloge damske, moške, dekliške, deške kooiekcije. Vsi predmeti se prodajo z& vsako ceno. 0. Bernotoulć. 3953 12 CM RU C65R 907 Bazne prevode Iz nemščine v slovenščino eirknlarjev, piiem in dragih tiskovin oskrbi OOM isvesban nradnik ▼ Uj itroki. Naslov v npravniitvo .Slov. Naroda". Man. tTornica za platio blago. Pletena Trhoa jopic*. na debelo z električnim obratom za lovski, turlstovski in sput s kl|l. Tvornica aa rokavice In nogavico Abtzdorl (Češko). Prodajalisče samo: M. MVe DuimJ, 1L1*L., llftnllti Hzupittra«!^ SO/0 S* Najboljše kupovallšče za rokavice, moške in ženske nogavice, trikotno perilo, pletilno volno. Specialno izdelovanje pletenih vrhnih jopic od K 11-50 naprej Lovski ovratniki svaatarjl, doko-lonice. pletene damske bluze, ogrevslci, hlada, spodnja krila, kolenogrojcl Itd. «^ t nofjtivlee se zajamčeno pri- stnobarvno podpletajo od 44 vin. par naprej. IluatroTMni ceniki gratia In franku. Farna pralnica in likalnica (z motornim obratom) 4090-1 C. J. Homonn o Llublinnl. Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje in likanje oddano moško perilo se lahko pride v soboto istega tedna ali pa se pošlje venkaj. Perilo se jDkocnruJe. Zmerne cene. Perilo kakor nooo- C.2cx. pri v. ©"bčrLSt zavs roTralnAcsi Assicurozioni Generali o Trstu ustanovljena lota 183L Jamstveni zakladi znašajo nad 300 milijonov kron. 461 i2 Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje. meseca novembra 1907 Od L januarja 1907 Viošilo se je ponudb . . • • 1603 17002 sa zavarovano vsoto..... K 12,934.674 28 E 141,752.39316 Izgotovljenih polic je bilo . • . 1231 14600 K 10,223.292 94 K 123 750.070-41 Naznanjene Škode znašajo . . • K 758 574 63 B 0,003.077-42 Od 7. decembra do 18. decembra! Velika prilika! Opreme za neveste i Moško in damsko perilo ▼ veliki izbiri po čudovito nizkih cenah od vrlo sloveče lirme AD. NEUBATH M, Dua], Mariahillerstraase 61. Sedal o hotela „prl Slonu" v Uiibljunl. Zastopnik: Albert Engel. I .*. Prav dobro uvedena .\ trgovina z likerji in žganjem z okoli 1000 odjemalci in dokazano velikim dobičkom so proda ■ ■ 4'8t~l z januarjem 1908. Ponudbe na upravniitvo „SIov. Naroda" i*1 „R. C. 1000M. Drtktp tttht fofct, tamno, ovts t« nM m dtždK irldtlki tanJt Anton Koleno v Celju. 647 46 Ljudevit Borovmk paikar * ■•wvUah (TevlaMsa) >*1 izajnovajMli i. Tnal pra- puiekaa lovca ln etreles po sistemih pod popolnim daluja stara esiiinhioai vratna popravila« ter jih" točno m dobro tsvrtoje. Vaa polko ao na o. kr. piishnU rsinka in od mana praakoAooe. — lluetro-18 vanl oenlkl zastonj. 49 otroško perilo) v zalogi sa vsako starost priporoča nmana li pahni e pernata C. J. HAMANN BI^IA* A. Parilo lastaega izdelka. ^ 1*70 UmmmmvVmnm ISTO. A ^^Opo^^so^l pri nakupu na blizn 40 lot obstoječo tvrdko R. MIKLAIIC Cjnbljana 49 Stritarjeve (laltalske) ulice Jtev. 5. sar Na doposljejo zahtevo se 26^1 Risom In : slikarji: dobe vso potrebščine sdrnieni a trgovino a plnalnJnnL risalnimi ln aUkar- JnrtKev trs 3. IzdelovatelJ vozov FRANC OISJAH UzUHh. Kuka cesta it«. 11 priporoča svojo bogato zalogo ne ■ Iti fcaae imenik 184—49 O^O POKORNEGA PEL1HK0VEC HBlIiolJSI želodCnl liker sveto. Od zdravniških avtoritet priporočen kot ngoden, tečen in lelodec jačajoč m muni destilat Eksponira se na vse kraja sveta. Dobiva se povsod. Zastopnik sa Kranjsko: FRAN REMIC, Ljubljana. IlOpombnl! Izvrsten glas našega eli-sira „ Pelinkovca ■ dal je povoda, da naia konkurenca prodaja pod istim ali sltčnim imenom slabše — često zdravin skodlfive — pi-|aee. Kadi tega pazite na našo s zakonom zavarovano TlnJetO in zahtevajte izrecno ;-b29—24 Pelinkovac Pokornu. Vse ostalo nal ao kot ponaredka zavrne« Edini proizvajalec: Kralj.DOvLd on.tvornica likera preje FRANJO POKORNY, Zagreb. Ustanovljeno 1809. Oeo. kr, avotrljoko ffi državno železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1 Odkod Ia Mmkltane ta*. toLi r-oo zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, inž. žeL, Gorica, d. ž. Trst, ckr.drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. _ T-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9- oe predpoldne. Osebni vlak v smeri Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. U-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri Jesenice, Trbiž, Beljak inž žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žet. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec i-os popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. S.40 popoldne. Osebni vlak v smeri Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. mo zvodor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. f 35 zveoer. Osebni vlak v smeri: Jesenice Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 10- 40 poneol. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, inž. žel, Gorica drž žeL, Trst drž. žeL, Beljak juž.. žeL, (čez Podrožčico). Odkod Is L|ubl|aae dri. kolodvori 7*aa zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. t-oo popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-io zveoer. Osebni vlak v Kamnik 10*00 po no 01. Osebni vlak v Kamnik. (Sam« ob nedeljah in praznikih v oktobru.) oktobra 1907. leta. Dohod v Llnkllasto |sm. saLi e-oa zjutraj. Osebni vlak Is Beljaka j na. žeL, Trbiža, Jesenic, Qt rice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak Iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja. HM5 predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic. 2-32 popoldne. Osebni vlak Iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplje. 4-so popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. ŽeL, Trsu dri. žel Jesenic. e-BO zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic 8 37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja. 8-40 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka jidL žeL, Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žeL Gorice drž. žel, Jesenic. u oo po n odi. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žeL, Jesenic r Ljubili 0-4© zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. iO-eo predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika, a o cveoer. Osebni vlak iz Kamnika. O-eo poneol. Osebni vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) (Odhodi in dohodi ao naznačeni v arednje-evropejakem časa.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic t Trsta. Knjigarna Ig. pl, Klein mayr & F. Bamberg v Ljubljani priporoča naolednje slovenske knjige: Ac£5i5r Med Plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika. Ves, K 260. An dre i č ko v Jote: Žalost in veselje. Povest. 90 v. Aškerc Anton: Jadranski biseri. Balade in romance. BroŠ. 3 K, vez. 4 K 50 v. Cankar Ivan: Aleš iz Razora. Povest. 1 K 50 v. Cankar Ivan: Hlapec Jernej in nje g pravica. Broš. 1 K 40 v, vez. 2 Ki Cankar Ivan: Krpanova kobila. BroS. 4 K, vez. 5 K 50 v. Cooper L r.: VohUU. _Broš. 1 K 60 v._ IDandetA.: Tartarin iz Tarascona. _Broi. 1 K 20 v._ Dostojevski j F. M. s Ponižanim razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. Poslov. V. Levstik. Br. 3 K, vei. K 420. Dostolavakij r. M.: Zločin in kazen. (V tisku.) flSr, Znamenje štirih. (Londonska povest.) Vez. 1 K 80. GregOrČiČ S., tivijenjeple. Spisal Ant. Burgar. 1 K. Kette Drag.: Poezije. 2 ilustr. izdaja. Br. 4 K, vez. 5 K 50 v. L-!* I.: Vaška kronika. Broš. 1 K 10 v. LipiC Franjo: I | Strahovalci dveh kron 11 _I. in II. 2 K, Medved Antoni Za pravdo in srce. Vez. 3 K 50 v. I Prus Bolesla: Straža. Povest. Broš. 2 K 40 v, vez. 3 K 40 v. Šanda Drag.: Poezije. Broš. 2 K 40 v, ve*. 3 K 50. Sardenko Silv.: Roma. Poezije. Broš. 2 K, vez. 3 K 20 v. Si Iw.: Bisernice Iz belokranj-skega narodnega zaklada 1. Broš. 2.K. ftenoa: Zadnja kmečka vojska Zgod. pov. iz 1. 1573. Br, K 1*60, v. 2*60. 81eztkiewicz Henrik: Jernač Zmagajoč. Povest. Poslov. Fr. Virant Vez. 1 K 40 v. M. Novele in črtice. Vez. 3 K 60 h. Tolstoj L.: Tri povesti. 80 v. Targenjev: 40 9-1 Stepni kralj Lear. Povest. (Hiša ob Volgi.) Broš. 1 K 20, vez. 2 K 20 v. E6B Lepo nova hiša s podstrešnimi stanovanji, tik dr iavi.e ceste ter v blitioi posta|allSČa Ura š i ca, ▼ kateri se oahaia trgovina s mešanim blagom in kavarno s oddajo raznih jed 1 m pijae, se takoj OOnO proda *1> pa todi na več let odda v najem Pojasni h daje lastnik Fran C Po- terlln, Hrusica št 3, Gorenjsko, pošt* J- s« mce. 4i so—8 M: in učenec tO za stavbno in erslaoterijsko delo se sprejmeta takoj za trajno delo. Negro kleparski mojster v Cerknici. „Kathe" voda za laoe = ali«* aa9 9 ed ni in najzanesljivejši do-p o/,S., A. In uh »/■ *■*. « r"1-OzsF" V«aU retet* l* In snbolo znl wnf za dtJaU** In otrok-. J. Grobelnik v Ljubljani prodaja vse manufakturno blago od ponedeljka 2. decembra doBjžiča ^ po iznenadno znižanih cenah. Kdor še ni nakupil zimskih potrebščin, dobi a^Us^Ss^O SSeft aH 5^ ^^s^ft ^ ^a I ^ POSebnO damske blageve ••. .% ZOdOJB HODOŠU radi prevelike zaloge po brezkonkurenčnih cenah. Po reiaično priložnostnih cenah priporočam radi 4 32-b ]3fl?€»kTJt>oži6iia darila kakor preproie, zasrinlala, ansieške plede, jarniture, krojne šerpe in rute, odeje, volnene ln štepane. Belo blago (platno, Schrollol Sifoni), namizno perilo In robci Nihče naj ne zamudi res ugodna prilike! Dobra l^aharicei je izšla »m-j,;"^™*,.-« je izšla t založništvu LaT. Sdratuerjg t Ljubljani. Dobiva ae samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 I 55 h. Obseza na 676 straueh več ne v večiem ■ro iočoem mesto na Hrvaškem iščem S fomptoaiista (ž k z. stroke predLOtt) in pa spretnega W ■ I 4 16 3 dobrega prodajalca. Oba morata poleg nemščine znati še kak slovanski jezik. Obe službi sta trajni. Več pove upravništvo »Slov. Naroda«. 49 Klioarflibistn gn. Faschšng-a vdova Poljanski lasip št. 8 iReicbova niša.) ^Najboljša = i = prilika I .'. za božični nakup .'. I po globoko znižanih cenah je v konfekc jsVi tr^ vini za d^me, guspude, t*m m duklce - . A. LUKIČ Sfc pred Skof jo št 1 . Podružnico u Spljetu. 9I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnico o Celovcu. zavrni dobitek I Del. glaralca K ^9€>4*€>.€*€*€>m 8tf it&l?16V& llltCG a%t« 2. p m-i §» o s- o ^am Promese na kreditne srečke a kron 18— žretoaa,e 2. jaia.-o.a.r^. c n » srečke regulacije Donave a „10'— h 2- m „ n zem. kreditne iračke a „ 5 50 » 7. „ ^ ^ Vae tri promese skupaj samo 32 kron. 12—141 Obrestuje vloge na knjižice in na teko61 račun od dne vloge do dne vzdiga po ■t,|.Jo|0. sssssssBssiBBssBsssBSBSBSBssssBi vlo&e xxsu tele 61 ra.c\a.CL p ro 11 tcid-3setdri0Tni odpovedi po 5°|o« ;ooaOdo< •9 99 Mika družin združenih ptVOVaren Žalec in Lažkl Irg izborno pivo. črno pivoI JaTootor". za- Zsloos v Soodnll Sliki. — Telefon itev. 187. TEB 1464-83 JT Zaloga v Spodnji Sliki. — Telefon itev. 187. n„ rasMJetre m daaa ep glasna ■agUninlat ganp. n. Kri lintk Jlara^ni dem", LJubllana (itev. telefona SI) SS a Štor I*resernovih valioaJi st, 45 Najvsčja zaloga mikih, dnsklh ta otroških čsvl)e*, čovljiv zi Im-tanls ta prisilit floisserstih gorskih čevljev. Elegantna In 2086 »6 Jako skrbna Izvršitev po vseh cenah *- nr«»Tnlrah. z a to dobite 3 veleflne higieni O ne vzorce, 6 vzorcev 90 kr., 12 vzorcev 1 gid 70 kr., 26 vzorcev 3 gld. 40 kr. poleg najnovejšega ilustrovanega cenovnlka in navodilo za uporabe francoskih in ameriških gumastih predmetov, tucat od 4f» kr. naprej. V zalogi so vse kuriozitete, mnogo novosti, izdeluje vsak gumasti predmet. Najcenejše in direktno se knpi le pismeno naročilo. Diskretna pošiljatev. [. AUEB, zaloga tovarniških gumastih predmetov. Duna{, IX. 5, Nussdorferstrasse 3—10. 657 49 Vožnja traja rJp^? dni g dni * izvrs^a Prl[1Haza potov^-n z najnovejšimi leta 1905in 05zgrajenimi veliKans^m. parnimi m j|\ ^aHprdo sedaj veliKj parniig z6-12000tonami Pojasnila daje zastopnic f^GgllT\\Q Ijubljana jgioSiikj-uiicc itv'28 Od hod izjjubljane vsa^i ponedeleK^orek^čeirfeKj/ tednu. najlepši kras božičnega drevesca,_ ki bi ga ne snela pogrešati nobena krščanska družina, jo noje izboljšano briljantno angel, zvonilo za božič, drevo \\,\ popolnoma iz kovine s B.pozlač. aogelci, 30 ci visoko. Garantira se za foakcijoniraojo. Pritrdi Be lahko takoj na najreeje ali najmanjše drevo ■ preprostim nasajenjem fOBtavIjeiio na mi»o se rabi lahko tudi u namizno zvonilo. Postavljeno na toplo peč fnnkaijonira tudi hrei prižganih sveć. Oorki arak treh prižganih avoč gaaa Jlaaacifzmri ^ <* T*? *4Z» >i&S zjfjr.OblaatTtrmo varovano. vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni »bolj Sani jekleni betički pa udarjajo as troje zvoncev in blagozvočno, ■rebrnočisto sToneuje asdoni, mlado in staro prestavljajoč t božično blaženost Kos stane s kartonom in na-odilom vred K l.SO. 5 kosi * n 6 kosov S BO 8-— 9 kosot 24 . ISIS— 2» — S6 koso t K |43 »O 60 „ m a»_ 100 „ „ 112— St. 2. K a moti sto angelsko zvo-ailo za boiično drevesce, izvršeno Teleelegantao in posebno fluo po-pikljano, s aukanimi stebrići sa zvoncu ln tremi prekrasno žarečimi srebrnimi lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kartonom in navodilom vrad a-— k. kron pristna Boskopf patentna re-montoirka na sidro svicar-skecra sistema a masivnim solidnim i vi ca rs kim kolesjem na sidro in aažčito aa gonilno vzmet, pristno nikljasto okroTJe z varstveno plombo in žarnirskim pokrovom, ovalnim robom, 36 ur idoča (ne gre samo 13 ur>, okrašeni in pozlačeni kazalci, najnatanč nejse reiruliranje in Sletni garancijski list, komad S K, S komadi 14 K. S sekundnim kazalcem S K, 3 kosi 17 K. Bogata izbira ▼ mojem glavnem katalogu. 3 kosi : 6 kosov 5 50 7 25 _ Kl 5U 36 kosov 60 , 100 „ 9 kotov K 1SSO ia „ „ 20 25 ** z B S9 SO K 57-SO „1 77 50 r ISO — stekl. nakit za božično drevesce 13 kosov sortiranih, skrbno zavitih v karton, po velikosti in izvršitvi po K —-40, —-SO, — re, —-»o, i— raot i-ao, a.—. 6 kosov v kartonu, po velikosti in izvršitvi po K —75, -90. 1 —, 120 LametU, angelski lasci, siv brni »U alati, kuvert K —-JO, žica aa orehe 100 kosov K —20 venžiee la steklenih kroglic, 1 in pol do 3 mussa dolga, po velikosti kroglic K — SO, -95, 1 20, 1 40. Svečioe 14 kosov ▼ kartonu K —SO, večje, 16 kosov ▼ karton, K — S«, držajoi aa sveže, taoat K — SO Št. 7223." Denarnica it enega kosa, svetlorjavm, saflan mnogo prostora aa drobiž, 4 predali, notranja zapora na vzmet, nikljasts zunanja zapora, 0 cm dolgosti, • ena žirokosti K 1-SO. št. 7303. Cena dobra denarnica ia enega kosa, sao-čnega, gladkega usnja ega- nena, Ia za klopci ia govedine, 4 predali in vialtj*, 8 zapore, • cm dol., 6 cm žir. K 1 ZS. Bol j te denarnice po K 1 8S, •-IO, • SO, 810, S SO, a »S, 4 20 |in Tita. Proda, ziktonjto taMoa. kra* aarael Vsak "p n. kupec, ki od 1. septembra do SO. novembra pismeno naenkrat naraat ■a najmanj 40 K blaga, dobi zastonj aa božično nagrado alarmno budilko * it. 43*3 a po noči svetlečim se kaaalnikoaa in pa koledar za leto 160«. temtma'đovcl/tna'aH'd+nar tesMNk/, UrfJ brtm rimikmt JJ 8806 16 ---------t----— ■ ^ — >- ■ - — - —--v-------- P ožilja m po poraetju ali denar naprej. ~Najpripravnrje ta naroča aa od rez k u požtne Ja poazaksia, da se pri naroči tri opomni, ali naj m* potljs blago po povzetju ali že ja dsaaar nripazlan pa ssiszV Vadi ja v korist vsakemu naročlteljn, da naroči, čim 1« mogoče, blago ia prod 10. ilHslarasl, aaota pa M. daoambrn zaradi hudega navala ne mora dostavljati tako hitro, kakav ob aavadaiaaa žazaa. Naslavljajte naročbs aaturaj j v■!)■>■■■ ■ na • ■Mvaza, Jan Konrad 0 uM.M.iMiwiiaz aava/ m^t^n4>vtyei^gUivimi"Jtmimiog a 8009 M oamaja gm t AVBUST REPIC j aiodar 49 8 LJubljana, Kolailjaka uUm 16 | i (•v Trnovim iadaluja prodaja in popravlja vaakovratna jsodej I P* MalBlaJIM a—a a I I SflKiiMlb utuku fHlki i žalni. za jesensko m zimsko prlporoAa trgovina a suknenim, platnenim In manufakturnim blagem Hugo Ihl v LJubljani Stritarjeve nI če štev. 4. Vzorci na ziMii-anji poštnin« prosio. i * i Uftanof- a njega zaostale ali kako drugo določeno osebo; 6; za slučaj smrti ln metana zavarovanja a oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozdr. a priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti; nadalje sprejema c) zavarovanja, za doživetje, preskrbljenje ia starost, zavarovanje otroških dot, plačljivo pri dosega določene starosti na zavarr vanca samega; d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrb« vdov ln vsgojninskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor neovržnost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd. Natančnejša pojasnila daje radovodjno li aastop V 1-ijvLbljaai Sodnijske ulice štev. 6. as-'2 Vodja generalnega zastopa: Jos. prosenc. . Narodnu kniijnrno ! v Cjubljani, Jurčičev trg štev. 3 i eeMeaoeete priporoča naslednja dela: »••otoa *oaaoao ? Ljubljanski Zoon. 5 lo. Cankar: Alei Iz Razora. \ Ta povest is narodnega življenja je vele- j zanimiva ia spada med najbol aa dela 6 tega pisatelja. BroS K 1 5d, vea. K 2 60; | po pošti 2U v več. J ^5 i^s a \ Ivan Lah: Vaška kronika. \ Ta knjiga obsega več isvrstnih zgodovinskih povesti iz slovenske preteklosti in . sicer iz dobe turških vojsk, kmetskih \ vstaj, reformacije in renesaaoe. Broš. \ K 1 70. vez. K »70, po poŠti 2 v več. Josip Jurčič: Zbrani spisi. { V 11. zvezkih so zbrali nailepSi romani \ in povesti tega znamenitega pisatelja, ki se je s svojimi deli slovenskemu občinstvu tako priljubil, kakor samo malo drugih avtorjev. 1. Deseti brat. Z Jari Kozjak. Spomini starega Slovenca 3. Domen. Jari Kobila i. dr 4. Tihotapec. Grad Roj inje. K loš trsk i žolnir. 5 Hči mestnega sodnika. Nemški val pet. Sin kmečkega cesarja 1. dr. d Sosedov sla. Moč in pravica i. dr. V. Lepa Vida. Erazem Tatenbsch. 8. Cvet in sad. 9. Doktor Zober. t . RokovnjaČi i dr. It. Tngomer. 1 Veronika Deseniška i dr Vsak zvezek o velja broširan K rž o, vezan 2 K, po \ pošti 2u v već. 1 1 Dr. Jos. Uošnjak: Zbrani dra- Korlstka. matični In pripovedni spisi. II. Doktor Dragan, drama v petih dejanjih Broš. 1 K, po pošti 20 vin. več. III. Lepa Vida, drama v petih dejanjih. Broš. I K, po pošti Z0 v več. Dr Vošnjak ni samo jako priljubljen pripovedovalec, marveč tudi eden naj-boljših slovenskih dramatikov. Njegovi igri Doktor Dragan in Lepa Vidb sta dosegli aa odra najlepše uspehe. Ves čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. atv-avi^rtfcv^ DrajoHn Jesenko -Doksov: Pesmi V najlepši molki debi umrli Jeseako je bil velensdarjen pesnik, a bil je pri tem skromen človek, ki saae ni delal reklame Njefove peemi, priobČeae ▼ rasnih Ustih, ae vzhajala občno pozornost. Po njegovi smrti se bila izdane ia je čisti dobiček ■esssajaa ■aegoatevllsi nepreskrbljeni rodbini, Id je je saeastil Jesenko. Ves. X Tegs prvega in naiodličsejšega sloven- y skega literarnega časopisa je dobiti še A naslednje letnike: 1^01, 1992, i9 3, 19J4, \ liU6, 19U6 in 1907. Vsak letnik veija v broširan K 'J l ■> } Fr. Liuič: Strahnvalci dveh kron. <=> Zgodovinski roman is dobe velikih bojev { med beneško republiko in turškim cesar-stvom, v katerih so igrali hrvaški in sloji venski pomorski roparji znamenito vlogo i 2 zvezka B oš. oba r K, po pošti 40 v več m 1 * * * Y Roman iz ljubljanskega gledališkega liv-t ljenj a v polpreteklem časa Broš. 80 v, I po pošti v več. Sfe-r^fc*ifrv?a?^^ { H. Klrchsteiser: Pod spo-vednlm pečatom. Ts roman iz duhovskega življenja odkriva skrivnosti iz župnišč in duhovskega stanu sploh. Pisatelj je bil sam duhovnik. Dva zvezka. Broš. oba K 4 60, po pošti 4i v več. Koledar družbe sv. Cirila In Metoda za 1 luta Broš. K liU, po pošti 2 J v več. Sokolski koledar u I. 1908. Ves. 1 K, po pošti 20 t vel. Dijaški almanah z« L 1908. Vezan 1 K, po poŠti 80 f »eč. Trgovski koledar sa I. 19C8. Vesan 1 K, po poŠti 2C v več. Novi obrtni red Slovenska izdaja. 1 K, po pošti 10 v več. Kazenski zakon. Vesan 6 K, po polti 10 v več. Ki Dr, Rozenskoprovdnl SP, po pošti L V It: Civilnopravni red In Veaaa Z0 v več. sodni pravilni! zavod velja S K, s aeete SO v več. zifl^s»#»t^ttH^Sftt^tyti Broi. 7 K, vea. 8 K, po poeti 11 v več. Dr. E?olflt: Odvetnika tarif a. Broš. K 1*80, pe pesti zO v več. 827955346571946007671375^1 tvrdke FRATELU BRANCA v MILANU EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA ORENČICA NA SVETU I Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva, se v vsaki boljši delkatesnf trgovini in v vsaki kavarni. €• kr. prive toTarna za cement Trboveljska pramogokopna druiba v Trbovljah fe^^ernl________ _ ćrpSe gSđd Oakovne ln odporne trdoti" isUe* e7ftelMriU«U**l dobroti, lakot društva mflenir}ev in arhitektov določene pred- tudi svoje priznano izvrstno apaitit Priporočila ln spričevala fesmh anaof In oi]iiovltojlth ftvrdk so ni IiipolllO. Cantraliii urad: S962-H U p M 9» pr 0 08 B p o« 0 ENIL DOBAIC s LJUBLJANA, 1 Prešernove ulic© št. d Oi poleg c kr. glavne poete priporoča svojo na novo urejeno trgovino igrač galanterijskega blaga parfumerii, steklenih in porcelan, reči, damskih torbic, denarnic, razglednic itd. Zalaga svetovnoznanega brezavega seka za lase. (Drale's Birken-Haanvasser.) 4 23—2 UVloje cene pozornost. d 2 o n c8 o S as Vali zi igrc in I t Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicije, raznovrstnih čajev, konjakov, malage, Lacrlmae Christi finega j s majskega ruma, pristne slivovke, brinjevca, tropinjevca in pa vseh vrst likerjev. Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspeh vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj. 3675 6 Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem m assav Avgust Benigar I. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci. Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3. Na najvišji ukaz Njegovega c. kr. gpost. Veličanstva XXXUM. c. kr. državno loterijo za doline dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija, 18.389 dobitkov v gotovini u skupnem znesku 512.980 K. edina v Avstriji zak. dovoljena, obsega Glavni dobitek zna Sa 200.000 bron u gotovim. Srečkanje bo nepreklicno 19. decembra 1907. £na srečka stane 4 krone. Srečka se dobivajo pri oddelka za državne loterije na Dunaju III, Vordere Zollamtstrasse 7T v loterijah, trafikah, pri davčnih, postnih, brzojavnih In železniških uradih, v menjalnicah Itd. Igralni načrti za odjemalce srečk za stani — Srečke ae dostavljajo poštnine presta. ti n s G. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo. Oddelek aa državne loterije. u t e Ml ' >sV S" ? m e • N *t' m a « s s b t o S. Hov vesetobiiski creme za dri. Najoovejaa iznajdba iz prirodnih pridelkov. Razvitek in obnovitev prsi. Razkošen stas. Rabi se samo zunanje. Zdravtit&ko preiz-knšeno. Lonček z navodilom stane K 3*— in K 5* —, poštnina 70 b. Moj lepotilni creme Lilie daje koži mladostno svetost, ddnje z aspehom proti pegtm in vsem nečistostim kože. Lonček stane KI* — milo —-70, puder K 1-—. — Prodaja in razpošilja gospa Kflthe Menzel na Dunaju, XVIII, Schulgasse 3, L nadatr. 1L Znamke vseh deiela se sprejemajo. Ž317—2f MojetOo !n naleenejio Izber reklamnih koledarjev kot trgovska novoletna darila. Lepi In ceni vzorci. Debe ae z torbico ali brez torbice z tiskano firmo. Velika zaloga lepih malih in večjih Jaslic od 10 vin. naprej. Vzorce dopoaljem na ogled. Se vljudno priporoča 3483 17 Ivan Bonač trgovina papirja v J^jiVtol Jani. Književna novost: *aV B VI I I si se A. Aškerc: Jadranski biseri. :: :: Balade in romance slovenskih morskih ribičev. :: :: 0 Aškerc je spletel iz snovi, ki jib je nabral med slovenskimi morskimi ribiči v Barkovljsb, v Kontovelju, potem pri Sv. Križa, na Brezini, na Prošeku, v Devinu in drog k5 FR. ČUDEN, urar in trgovec v C J u b 1} a n i f nasproti frančiškanskega samo stana. :: Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosto. ŽELODCA tiči Dujveč ▼ ohranitvi, po.peieranju ln t ot»t- i-rehatvljanj» ter odstranitvi nadlsine^a %»• prtja. Preiskneeno, iz ubranih najboljših in uspešnih zdravilnih seli skrbno napravljeno, tek abu-jajočo in prebavi jen je poapežujoče in lahko od-rajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani mane nasledke nezmemoati, elabe diete, p re hlajenja in eoprnega saprtja, n. pr. gorečico, na-ponjaDje, nezmerne troritre kizlin ter krče >e dr. Som« balmatm ma metode« iz lekarne H FRAGNEKJA t PKAGl. SVARILO! Vsi deli embalaže imajo postavno de-| ponovano varstveno znamko. GSlavvnai z*Uo*m iakarna B. FRAGHER-ja v Pragi, a. in kridvot-nef* dobavitelje = ..prt «rafin orlu** = Pran, Mal. Stran, ogel Herodov, ulica 203. Po pošti rsavooUja is vsak dan. Cela steklenica 2 K. pol steklenica 1 K. Proti vposirjatvi K 1*50 se poSlje mala steklenica ln za K S 80 velika steklenica, za K 4 70 2 veliki steklenici, sa K S — 4 velike steklenice, sa K 22-— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrstre monarhije. Zaloga v lekarnah Avetro-Ogerske. V LJubljani ae dobiva pri gg. lekarjih: O. Plccoll, U. pl. Trnk6cxy, M. Mar-detsehleger, J. Mayr. 1477-12 Za Božič! 4123 3 Telila izbira božičnih in novoletnih daril kakor tudi raznih predmetov za o" rsšenje božičnih drevesc finega domačega in t v o miške ga izdelka. Nadalje se priporočam slav. p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. _ V zalogi imam različni ti desertnih in čokoladnih bonbonov ter postrezam tudi s finimi deaertnlmi vini in raznimi likerji fini turin5Ki pcHnKcucc. Vsak dan sveže medene, orehove in rozinove potice, šartelj, pince in drugo pecivo, v pekarni pa fin domač rzen kruh. D kavarni ■ ! vsak čas Urna In fina Dela kaua ter Izboren tal Jak. Zalaznik .*. slaščičarno, kavarna in pekama..'. m TJ CD -i 03 O o O) (/£ O najueUa zolo$o Dokolenic (gamaš) iz usnja I ji £nkttja z* g€gJ,o^e, s°s^e io otr°ke' — Ma in največja zalop čevljev na Kranjste Mi iJ1 Utiiv, SF Jnriito»skih eevljev ^meriikih č«vli«v g: Otroških č«vlj«v = v izvratnib ka-kakovostib po smernih cenah. aa CM največji ielenbursove ulice 3 * LJubljana * Šelenburgove ulice 3 Ceniki zastonl ln int**"*™* prosto. lonanfa naročila točno proti povzeti*, g Izdajatelj in odgovorni nrednik' Baito Paatoalemiek. Lastnina in tisk , Nar o dne tiskarne", 35