Amu (.BETO) XXIV. (18) No. (štev.) 16
mOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 22. aprila 1965
Naloge
politične emigracije
V Clevelandu je kot priloga Ameriške domovine zopet začela izhajati „Slovenija“, glasilo slovenske krščanske demokracije. Pozdravljamo ta dogodek in s?, ga veselimo.
Dr. MIHA KREK je za prvo številko napisal te-le uvodne misli:
„Po 20 letih je politična emigracija ša vedno v bistveno isti vlogi kot je bila na začetku: smo edino možna opozicija komunistični diktaturi. Naša naloga in cilj je vplivati na notranje in zunanje razmere v namenu, da se ruši totalitarna vladavina komunistične partije in vzpostavijo demokratične svoboščine in ustanove demokratske parlamentarne vlade. Hočemo tak notranji red v Jugoslaviji, da bo izključeno vsako izkoriščanje Slovenije, ki naj postane in ostane ena suverenih držav jugoslovanskih narodov. V tem in v vsem drugem narodno političnem prizadevanju pa hočemo politični emigranti biti le v pomoč svojemu narodu in njegovim naporom k osvobojenju. Samo dokler slovensko ljudstvo svobodno govoriti in nastopati ne more, skuša politična emigracija govoriti zanj.
Po 20 letih so se razmere v domovini, ki smo jo tedaj morali zapustiti, v mednarodnih odnosih in v emigraciji sami zelo spremenile. Kot politična sila more narodna skupina v emigraciji nekaj pomeniti le, dokler z ljubeznijo, v potrpljenju, vztrajno, zvesto in modro, solidno zasleduje svoj cilj in služi svojemu programu. Po 20 letih je čutiti, da se tudi slovenske politične emigracije in zlasti krščanskih demokratov prijemljejo bolezni, ki povzročajo razpadanje. Celo v kroge naših najbolj izobraženih že prodira rak divjega, razbrzdanega mišljenja, češ: Prišlo je tako, da moramo vse Staro, vse kar imamo, zrušiti, da bi mogli zgraditi nekaj boljšega, novega. Naj bo še tako mikavna in zapeljiva ta misel, strupena je, razdiralna. Pojavlja se vselej, (kadar je ljudstvu in gibanju najhuje: pred konec prve vojne je prišla na dan, v času ko smo imeli politično vodstvo po ječah in v konfinaciji v Jugoslaviji so jo šepetali v Ljubljani kot posebno modrost in ponavlja se sedaj, ko ni odrešenika, ki bi nas peljal iz gorja, ki ga je povzročila zmaga komunistične revolucije.
‘Slovenija’ nam hoče biti opora v vztrajnosti in zvestobi; krepila nas bo v trpljenju, z nami bo iskala vedno novih potov in sredstev za reševanje Slovenije, zlasti pa nas s pojasnjevanjem in iskreno besedo zbirala vse, ki smo še dobre volje, da nas ne razpode sovražne strele intrig, ki udarjajo med nas, in nam lastne strasti napuha, jeze, nevoščljivosti ter drugih medsebojnih vzrokov prepirljivosti ne razgrizejo naših zastav. Na teh zastavah je Slovenija. Bodimo ob njih zbor. Urejen, složen zbor požrtvovalnih borcev, da bo ljudstvo pod Triglavom vedelo, da ima v svobodnem svetu zanesljiv zbor svojih zagovornikov.“
V mestu Cartagena v -Čilu je bil kongres čilske kršč. demokratske stranke. Zaključni govor na njem je imel predsednik republike dr. Frei Montalva. Strankine pristaše, njene poslance in senatorje ter čilsko ljudstva sploh, je pozival naj z vsemi silami podpre njegov obnovitveni program. Pravosodni min. Pedro Ramirez je v svojem govoru naglasal, da se pravica do osebne lastnine ne sme izrabljati za preprečevanje ciljev, ki so v korist skupnosti. Privatno lastnino je treba varovati, toda podrediti jo je treba koristim skupnosti. Na predlog tajnika stranke je bi-
lo sklenjeno, da bodo po vseh tovarniških obratih ter državnih in zasebnih uradih obstajali posebni odbori, ki bodo vodstvu stranke poročali, kako se bo povsod izvajal obnovitveni načrt sed. kršč. demokratske vlade.
Predsednik venezuelske kršč. demokratske stranke COPEI dr. Rafael Caldera je bil naprošen, da bi imel predavanje o Svetovni krščansko demokrat-s! zvezi v Društvu za evropsko sodelovanje v Madridu. Pa ga ni mogel imeti, ker zanj ni dal odobritve tamkajšnji glavni ravnatelj za javno varnost.
JOHNSON PONAVLJA PONUDBO ZA RAZGOVORE
Zadnji Johnsonov poziv, da so ZDA pripravljene na razgovore za prenehanje vojnega stanja v Vietnamu, ne da bi za začetek pogajanj postavljale kakršne koli pogoje, je komunistični blok držav, kot znano, zavrnil. V Pekingu so jasno povedali, da jim do teh razgovorov ni, kajti Amerikancem so postavili za njihov začetek takšne pogoje, da jih ti ne morejo sprejeti. Med drugim zahtevajo takojšnje prenehanje ameriških letalskih napadov na Vietkong, odhod Amerikan-cev iz Južnega Vietnama, nakar naj1 Vietnamci sami rešujejo svoja vpraša nja. V Hanoiu so komunistične zahteve označili še točneje v naslednjih štirih točkah: Takojšen umik ameriških oboroženih sil iz Vietnama. Odstranitev vseh ameriških postojank in oporišč v tej državi in razveljavitev vojaške pogodbe med ZIDA in Južnim Vietnamom;
2.	Takoj naj stopijo znova v veljavo določila ženevskih dogovorov o zaključi-tvi vojnega stanja v Indokini; 3. Južni Vietnamci naj urede svoje zadeve v smislu predlogov komunistične osvobodilne fronte za Južni Vietnam in 4. Južni Vietnam in Vietcong naj dosežeta združitev na miren način. S temi zahtevami so komunisti odkrito izpovedali, da jim ni do miru v tem delu sveta in da ne mislijo mirovati prej, dokler ne bodo dosegli svojega cilja: razširitev komunističnega režima iz Vietconga tudi v Južni Vietnam.
Britanska vlada si prav tako močno prizadeva, da bi čimprej prenehala vojna morija v Vietnamu. V ta namen je britanska laburistična vlada naprosila biv. konservativnega zunanjega ministra Patricka Cordona Walkerja, naj bi obiskal Peking, Severni in Južni Vietnam,' Malajzijo, Tajlandijo, Kambodžo, Japonsko in Indijo. V teh državah naj preuči vse možnosti za prenehanje sovražnosti v Vietnamu ter za odstranitev vseh ovir za utrditev miru v tem delu sveta. Med tem, ko so vlade omenjenih držav izjavile svojo pripravljenost za razgovore z odposlancem britanske laburistične vlade, so v Pekingu britanski predlog takoj zavrnili z zatrdilom, da so „ZDA brezvestno povsem pogazile ženevske dogovore iz leta 1954, s katerimi je bilo rešeno vprašanje vojnega stanja v Indokini, Velika Britanija da je pa s podpiranjem ameriške napadalnosti opustila svoje dolžnosti kot sopredsednica omenjene konference“.
'Po odklonilnem stališču Pekinga in Vietkonga do Johnsonovega predloga za razgovore brez postavljanja pogojev zanje, je predsednik britanske vlade Harold Wilson odpotoval na nove razgovore v ZDA. V New Yorku se je 14. t. m. sestal z glavnim tajnikom ZN U Than-tom, naslednji dan je pa izmenjal misli o svetovnem položaju z ameriškim predsednikom v Washingtons Pod pritiskom levega krila v laburistični stranki je pa Johnsonu svetoval, naj tudi v bodoče ne opusti nobene priložnosti za razgovore o prenehanju vojnega stanja v Vietnamu, na kar je ameriški predsednik pristal.
Johnson je svojo pripravljenost na razgovore za ureditev vietnamskega vprašanja ponovil v Johnson Cityju v svoji velikonočni izjavi. V njej je naglasil, da da je bil veliki teden teden
tragedij, razočaranj in uspehov. Teden tragedij, ker je v Vietnamu umrlo veliko ljudi, razočaranj, ker so komunisti odklonili njegov predlov za razgovore, in teden napredka, ker je povzročil utrditev v enotnosti ameriških ciljev. Glede zavrnitve svojega predloga za razgovore s komunisti je Johnson izjavil: „Nočejo se razgovarjati z nami. Toda naša ponudba je še vedno tu. Okno proti miru je še vedno odprto. ZDA so pripravljene na razgovore prihodnji teden, jutri, ali, če hočejo, tudi nocoj. Če kdo v to dvomi, naj pride v konferenčno dvorano. Mi bomo tam.“
Glede rešitve vietnamskega vprašanja je pa am. predsednik odločno povedal, da ZDA ne bodo pristale na noben sporazum, ki ne bi zagotavljal neodvisnosti Južnemu Vietnamu. „Dokler ta neodvisnost ne bo zagotovljena, ni človeške sile na svetu, ki bi nas prisilila, da bi zapustili Južni Vietnam.“
Končno je Johnson priznal, da razume stališče tistih, ki zagovarjajo prenehanje letalskih napadov na Vietkong in obžalujejo žrtve teh napadov. Dejal je, da je sam mnogo razmišljal o tem, da bi prenehali z letalskimi napadi, toda po vsestranski presoji dejanskega položaja je prišel do zaključka, da prenehanje letalskih napadov ne bi prav nič pospešilo razgovorov, ampak bi dalo komunistom v Vietkongu samo še večjo vzpodbudo za pojačanje napadov na Južni Vietnam, pri Južnih Vietnamcih bi pa takšno ameriško zadržanje povzročilo malodušje in razočaranje v svoje zaveznike in prijatelje. Zato so ZDA opustile misel o prenehanju letalskih napadov na vojaška središča v Vietkongu ter se bodo isti nadaljevali tako dolgo, dokler bo to potrebno.
Isto stališče sta za predsednikom ponovila tudi zunanji minister Rusk in minister za obrambo MacNamara.
Zato sovražnosti v Vietnamu niso prenehale niti v velikem tednu. Letalski napadi na Vietkong so se vrstili dan za dnem, noč za nočjo. Pri teh napadih so ameriški letalci ugotovili, da so Sovjetske ladje že pripeljale v Vietkong moderne protiletalske baterije. Kadar bodo začele delovati in bruhati ogenj proti ameriškim letalom, bo podan dokaz, da je v Vietkongu že tudi sovjetsko moštvo, kajti severni Vietnamci ne znajo ne montirati tega orožja, šč manj uporabljati.
V Moskvi so po razgovorih glavnega tajnika severnovietnmske komunistične partije Le-ja Duan-a dne 17. aprila objavili skupno severnovietnmsko-sovjetsko poročilo, da bo Sovjetska vlada pod „gotovimi povoji“ dovolila svojim državljanom, da bodo odšli kot prostovoljci na pomoč severnoviètnamskim komunistom, da odbijejo „napad Severne Amerike“.
Med tem so pa v južnem Vietnamu komunistični gverilci; ki so bili sami izpostavljeni letalskim napadom z bombami ter točo krogel iz strojnic po planinskih postojankah in skrivališčih, povzročili Amerikancem novo izzivalno presenečenje: Prišli so v samo ameriško pomorsko oporišče v Južnem Vietnamu Da Nang ter z ročnimi bombami obsuli topovska gnezda, povzročili močne i eksplozije, nato pa v temi zbežali.
Pr®slava desetletnice bandonške kanferenee
V indonezijski Džakarti so bili te dni zbrani veljaki azijskih in afriških komunističnih in sopotniških držav. Proslavljali so desetletnico bandunške konference, na kateri so bile komunistične in takoimenovane „nevezane“ afriške države povezane v blok, ki je naperjen proti tamošnji demokratski obrambni skupnosti. Predsednik kitajske kom. vlade ču En Lai, severnovietnamski predsednik Pham Van Dong in laoški princ Souphanou-vong so prišli v Džakarto skupaj v velikem sovjetskem letalu Iljušin. Indonezijci so jim pripra vili navdušen sprejem. Celo s topovskimi salvami so jih pozdravljali, ču En Lai je že ob prihodu v Džakarto pozival afró-azìjske države na solidarnost, da bodo mogli premagati „imperialiste“, ki sc z vso zagrizenostjo zapleteni v „napade, intervencije in vojne avanture,
zlasti v Vietnamu, Indokini in Južni Aziji“.
Na veliki proslavi v džakartskem štadionu je govoril tudi indonezijski Sukamo. Tudi on je pozival afro-azijske države na solidarno postopanje, da bi lahko „premagal Severne Amerikance in vse ostale imperialiste“. Amerikance je pozival, naj zapuste Južno Korejo in Vietnam, da bi se te „države potem mogle združiti v miru“. Zatrjeval je tudi, da je njegova odločitev o izstopu Indonezije iz ZN nepreklicljiva, Johnsonov predlog o ameriški pripravljenosti, da z eno milijardo podpre gospodarski dvig 'Vietnama ter ostalih držav južne Azije, je pa označil za poskus „podkupovanja“.
Vsa proslava je izzvenela v drzno izzivanje ZDA in Anglije ter vseh ostalih demokratskih držav, ko je dosegla višek v izvajanju himne „Malajzijo moramo uničiti“.
Priprava novega političnega procesa v Beogradu
V Svob. Sloveniji smo poročali, da se je 33-letni profesor na eni od srednjih šol v Zadru prof. Mihajlo Mihajlov v letu 1964 več mesecev mudil v sovjetski Rusiji. Po vrnitvi v domovino je napisal kritično razpravo o tej deželi ter o komunističnem režimu, ki ji vlada. V članku smo povedali, kako je Mihajlov kritiziral obstoječe razmere v Sovjetiji, gospodarske, kulturne in politične, kako se je zgražal ob dejstvu obstoja koncentracijskih taborišč, ni pa niti z eno besedico omenil ter obsodil prav enakih razmer v Titovi jugoslovanski komunistični diktaturi.
Revija Delo, iki je omenjene članke profesorja Mihajlova objavila v januarski in februarski številki, je več dni popolnoma svobodno krožila po državi. Dobili so jo v roke naročniki in tudi po kioskih so jo prodajali. Zaplenili so jo šele potem, ko je sovjetski veleposlanik ostro protestiral in zahteval zaplembo.
Tito napada
Tito je znova pokazal, da je v odločilnih trenutkih vedno na strani komunistov, ne pa Amerikancev, čeprav od njih prejema dolarska posojila in pomoč. To je storil dne 16. aprila ob prihodu v Alžir na prijateljski obisk k tamošnjemu diktatorju Ben Belli.
Za gostiteljeve pozdravne besede se je jugoslovanski komunistični diktator Tito zahvaljeval z govorom, v katerem je med drugim napadel Amerikance kot
Sovjetski protest je bil tako ogorčen, da Titovi oblastniki niso imeli zadosti opravičil, da bi pripravili sovjete do tega, da ne bi temu napadu pripisovali kake večje pomembnosti. Da bi dokazali, da kom. vlada smatra sovjetske oblasti za prijateljske, zavezniške in tiste komunistične oblasti, ki imajo vodstveno vlogo v širjenju komunistične ideologije v svetu pod krilatico mirnega sožitja komunističnega sistema s kapitalističnim, so v Beogradu takoj objavili, da so dali profesorja Mihajlova zaradi omenjenih člankov, s katerimi je napadel sedanji kom. sistem v Sovjetski zvezi, zapreti in da bo zato prišel tudi pred sodišče.
Titova tiskovna agencija Tanjug je te dni objavila sporočilo, da je zadrsko sodiše profesorja Mihajlova izpustilo pogojno na svobodo, da pripravi svoj zagovor za proces, ki bo v najkrajšem času.
Amerihance
napadalce na Severni Vietnam. Dobesedno je dejal: „To, kar nas posebno vznemirja, je tuja intervencija v Vietnamu, ki se nadaljuje in spreminja ter zadobiva vedno nevarnejše oblike na tem področju, kjer ZDA podvzemajo odkrite napadalne akcije proti vietnamski demokratski republiki“.
Po tej Titovi izjavi je vstal ameriški veleposlanik William Porter ter je demostrativno zapustil sprejemni prostor.
IZ TEDNA
Papež Pavel VI. je na veliko nedeljo naslovil vstajenjsko poslanico na vernike in narode vsega sveta. Velikonočna poslanica je en sam poziv, ena sama prošnja Vstalemu Kristusu, da bi ljudje živeli v miru, bratstvu, slogi, medsebojnem razumevanju in spoštovanju, brez rasnega sovraštva, v socialni pravičnosti in da materialnih sredstev ne bi uporabljali za proizvajanje orožja za vojne, ampak za lajšanje bede na svetu, za izobraževanje narodov in za ustvaritev boljših življenjskih pogojev posameznikov in vsem narodom.
Na Kubi bo 26. julija odstopil sed. predsednik dr. Osvald Dórticos. Listi omenjajo možnost, da bo njegova naslednica 43-letna Celia Sanchez, vplivna osebnost sedanje kubanske uprave. Celia Sanchez je ne samo politično, ampak tudi ljubezensko povezana s Fi-delom Castrom in že iz gverilskih časov vodi vse njegove osebne zadeve.
Ameriški predsednik Johnson je ob sprejemu Radomirja Tomiča kot Freije-vega diplomatskega predstavnika pri am. vladi zatrjeval, da „presenetljive zmage, ki jih je nedavno dosegel čilski predsednik Edvard Frei, predstavljajo za njegovo vlado široko ljudsko pooblastilo za radikalni spopad njegove vlade s problemom siromaštva, bolezni in nevednosti, ki tarejo čilsko ljudstvo in za vodstvo tega naroda v naporih za izoblikovanje nove čilske družbe v svobodi“. Naglasil je dalje, da „mu je že tudi am. veleposlanik poslal iz čila zelo razveseljiva poročila o položaju v tej državi, in da odnosi med Čilom in ZDA n:so bili nikdar tako dobri kot so sedaj“.
V ZDA so po raznih državah divjali S'.oviti orkani. Prizadeli so države Indiana, Illinois, Iowa, Wisconsin, Michigan ter Ohio. Pod razvalinami porušenih hiš je našlo smrt nad 250 ljudi, ranjenih je pa bilo nad 2500. Razen orkanov so imeli v ZDA tudi velike poplave. Zlasti je narasla velereka Misisipi ter je od mesta St. Paul do Mi-nneapolisa poplavila 1300 kv. kilometrov rodovitne zemlje. Naraslo vodovje Misisipija je porušilo tudi velike nasipe v bližini mesta Quine v državi Illinois ter je voda zalila na tem področju do 4 tisoč hektarjev zemlje.
Averell Harriman, biv. am. veleposlanik v Moskvi in eden najbližjih so delavcev pok. ameriškega predsednika L ranklina D. Roosevelta, je ob 20-let-1 iei njegove smrti zavračal trditve, da je Stalin dobil Roosevelta na jaltski konferenci čisto pod svoj vpliv. Zatrjeval je, da bi bile države Vzhodne Ev-
V TEDEN
rope danes svobodne in na Kitajskem bi bila še vedno na vladi nacionalistična vlada, če sovjeti ne bi bili prelomili sklepov in sporazumov, ki so bili sklenjeni v Jalti.
Papež Pavel VI. je pred velikonočjo sprejel v privatno avdijenco vodjo it. socialistične stranke Pietra Nennija. Razgovor med njima je trajal eno uro. Listi navajajo, da se je nanašal na ohranitev miru na svetu ter na spremembo konkordata med Vatikanom in it. državo. Želja po tej spremembi je bila izražena zlasti v zadnjem času, ko je bila v Rimu na osnovi določil sed konkordata prepovedana predstava Hoeh-hutove drame „Vikar“. Papež je soc. prvaku podaril v spomin žepno uro pok. papeža Janeza XXIII.
Na Holandskem so imeli 7 tednov trajajočo vladno krizo, do katere je prišlo zaradi vprašanja, ali sme drž. radijska in televizijska postaja poleg splošno kult. in informativnega programa objavljati tudi trgovske oglase. Vlada katoličanov, protestantov in liberalcev je morala odstopiti. V’ novi vladi so liberalce zamenjali laboristi.
Poljski kardinal Štefan Wyszynski je v pridigi na veliko nedeljo znova napadel kom. vlado zaradi napadov na kat. Cerkev. V baziliki sv. Janeza je pred 3.000 verniki zatrjeval, da je pred dnevi tudi poljska kom. vlada podpisala v Ženevi deklaracijo ZN, ki prepoveduje preganjanje ver. Poljski kardinal j.-dejal, da je novico o podpisu te deklaracije objavilo tudi glasilo poljske kom. stranke „Trybuna Ludu“. Poudaril je,, „da je tako tudi poljska vlada obljubila, da bo spoštovala to konvencijo. Zato upamo, da se bomo osvobodili suženjstva preganjanja, suženjstva raznih o-mejitev in neprestanega trpljenja, kateremu je, žal, izpostavljena Cerkev v naši domovini“.
Moskovska „Pravda“ komentira nedavno obnavljeno prijateljsko in obrambno pogodbo s Poljsko. Pravi, da ta pogodba med drugim Poljakom zagotavlja tudi nedotakljivost sedanje meje med Poljsko in Nemčijo na Odri in Neisi.
Predsednik italijanske vlade Aldo Moro se v spremstvu zunanjega ministra Amintora Fanfanija mudi na petdnevnem obisku v ZDA. Ima razgovore z ameriškim predsednikom Johnsonom in ostalimi visokimi ameriškimi osebnostmi. Pričakujejo, da bo Johnsona povabil na obisk v Italijo.
Mejnik v zgodovini Sl
O uspehu krščansko demokratskih Slovencev na Koroškem pri volitvah v deželni zbor 14. marca smo v Svobodni Sloveniji kratko že poročali. Slovenski krščanski demokratje so nastopili s samostojno listo, ki se je imenovala Koroška volilna skupnost in so dobili 4272 glasov. Četudi niso dosegli števila, ki je bilo potrebno za pridobitev mandata (nekaj nad 7000), je njihov uspeh 'izredno pomemben. Ta pomembnost je razvidna iz okolnosti, kako in zakaj je prišlo do samostojne liste, iz odmeva v avstrijskem časopisju in iz dejstva, da je k uspehu čestital Narodnemu svetu koroških Slovencev tudi generalni tajnik Federalistične unije evropskih manjšin. Tudi ni prezreti, da so krščansko demokratski (Slovenci napredovali od 1. 1953 ko so zadnjikrat nastopili samostojno, za 10 odstotkov. (Zveza osrednjih organizacij, v kateri so organizirani Slovenci — titovci, je tudi pri teh volitvah dala glasove avstrijskim socialistom.)
V čem je pomen liste
„Naš tednik-Kronika“ je po volitvah nastanek in pomen samostojne liste opisal takole:
Znano je, da so bila že mesece pred volitvami pogajanja med predstavniki Avstrijske ljudske stranke ter Narodnega sveta koroških Slovencev. Pri razgovorih je 'bilo povedano, da bi bili Slovenci pripravljeni podpreti Ljudsko stranko pri deželnozborskih volitvah, ako prevzame na izgledno mesto svoje kandidatne liste s strani Narodnega sveta predlagano osebo. Za kandidata je bil s slovenske strani predviden dr. Reginald Vospernik. Na željo Avstrijske ljudske stranke je bil predlog razširjen na tri osebe, in sicer je Narodni svet še predlagal g. Ignacija Domeja, kmeta iz Rinkol pri Pliberku, ter živino-zdravnika dr. Marka Dumpelnika. Zadnji je vodil skozi več let krajevno OeVP v Reichenfelsu v Labotski dolini, kot okrajni predsednik v veliko zadovoljstvo tamkajšnjega prebivalstva, ki se mu je za njegovo delo še prav posebej zahvalilo v strankinem glasilu OeVP. A tudi njega Avstrijska ljudska stranka ni bila pripravljena sprejeti na kandidatno listo na 13, mesto, kljub temu, da bi se morali Slovenci za to mesto šele boriti, koroški Slovenci bi se zadovoljili celo s 14 mestom. Vendar tozadevno v vr* stah OeVP nismo našli razumevanja, kot tudi SPOe ni bila pripravljena prevzeti na izgledno mesto zavednega Slovenca iz vrst slovenske levice. Ta se je zadovoljila s 26., torej popolnoma brez-izglednim mestom, saj so socialisti zastopani v koroškem deželnem zboru le z 18 mesti. Naša stran se s katerimkoli brezizglednim mestom ni mogla strinjati, ker si sodelovanja z večinsko stranko ne predstavljamo tako, da ji bomo dajali pod vsakim pogojem gla-
»vencev na Koroškem
sove, temveč ima sodelovanje samo smisel, ako upošteva večinska stranka manjšino tudi kot enakopravnega partnerja. Tega ni storila, zato od nas tudi glasov ni mogla prilakovati. Vedno bolj je prevladovalo v OeVP pred volitvami mnenje, da se bo stranki tudi brez Slovencev posrečilo dobiti 13. mandat, to pa na račun FPOe. OeVP bi bila kvečjemu pripravljena prevzeti na izgledno mesto z njene strani predlaganega kandidata Maksa Werniga iz občine Šmar-jeta v Rožu.
Zahvala Narodnega sveta koroških Slovencev
Slovenci, Slovenke! Pri deželnozborskih volitvah je 'bilo oddanih za Koroško volilno skupnost 4272 glasov. Narodni svet koroških Slovencev se zahvaljuje vsakemu volilcu posebej za zaupanje, ki ga je izkazal pri nedeljskih volitvah vsem slovenskim kandidatom naše liste. Kljub temu, da nihče ne bo koroških Slovencev zastopal v koroškem leželnem zboru, bo vsakemu izmed kandidatov dana vsepovsod možnost, da se bo zavzel za interese našega človeka ter narodne skupnosti, kjerkoli bo naš narod ogrožen ter bo potrebna pomoč posamezniku. Na kulturnem, gospoda^ skem ter političnem polju je nešteto možnosti, da zastavimo svoje sposobnosti in idealizem v prid našim volilcem.
Beseda zahvale pa tudi kandidatom samim, predvsem g. Mirku Kumru. Kot se je uveljavil s svojim nastopom in delom v pliberški občini, taJko je pomagal utrditi ugled Slovencev v deželi in Avstriji ter preko njenih meja sedaj kot nositelj slovenske liste. Prepričani smo, da bo mladina ta nesebični idealizem posnemala ter rasla ob takih trdnih in bojevitih ter pred slovenskim narodom in našo zgodovino tako čistimi značaji, kot je to naš Mirko Kumer. Rasla bo v osebnosti, na katere bo smel biti slovenski narod upravičeno ponosen.
Lep zgled nesebičnosti ter slovenskega idealizma pa so dali predvsem naši zaupniki ter slovenski visokošolci in Koroška dijaška zveza. Prisrčna hvala vsem. Le s skupnimi močmi smo mogli pri volitvah doseči tako lep uspeh, ki nas obvezuje za bodočnost.
Narodni svet koroških Slovencev
Odmev v listih
Avstrijski listi so živahno komentirali volitve in posvečali opazno pozornost uspehu „Koroške volilne skupnosti“. Nekaj primerov:
Kleine Zeitung z dne 16. 3. 1965: „Krščanski Slovenci so s svojo listo dokazali, da imajo stalen kader volilcev, katerega tudi velika stranka, kot je Avstrijska ljudska stranka, pri bodočih volitvah ne bo mogla več ignorirati. Nobena stranka si ne more privoščiti, da bi se pri volitvah enostavno odpovedala
4000 glasovom. To naj bi bil nauk za Avstrijsko ljudsko stranko, v kolikor zadeva dvojezične pokrajine.“
Salzburger Nachrichten z dne 16. 3. 1965: „...Skoro je ni občine in to tudi ne v čisto nemško govorečem delu Koroške, da se ni pojavil vsaj en slovenski glas... (Slovenska lista je v mnogih občinah južne Koroške odvzela Ljudski stranki občutno število glasov, posamezne pa tudi socialistični stranki.“
Die Neue Zeit z dne 16. marca 1965: „Krščansko slovenska lista Koroške volilne skupnosti je z 4000 glasovi dobila več, kakor so ji pripisovali.“
Tiroler Tageszeitung z dne 16. 3. 1965: Najprej ugotàvlja, da je Avstrijska ljudska stranka na Koroškem zmotno ocenjevala slovensko in nacionalistično skupino na Koroškem. (Nato pravi, „da je z odklonitvijo sigurnega mandata koroškim Slovencem na listi Ljudske stranke dosegla, da so ti postavili svojo listo, ki je dosegla 4000 glasov, t. j. toli ko, kolikor je manjkalo Ljudski stranki za dosego trinajstega mandata“.
čestitke Federalistične unije evropskih manjšin
V zvezi z volitvami je generalni tajnik Federalistične unije evropskih manjšin Povl (Skadegart poslal Narodnemu svetu koroških Slovencev iskrene čestitke. Iz pisma je razvidno, kakšnega pomena je bil samostojen nastop koroških Slovencev. Pismo se glasi v prevodu:
Spoštovani gospodje! K volilnemu uspehu pri zadnjih deželnozborskih volitvah na koroškem Vam odkrito in iskreno čestitam. Upoštevajoč okolnosti, da se oibe veliki avstrijski stranki borita z vsemi razpoložljivimi sredstvi za oblast in da se krajevne nacionalistične sile (tukaj imam v mislih one pri „Südpress“) večkrat nelojalno in hujskajoče borijo proti slovenstvu, je po mojem mnenju volilni rezultat 4272 glasov zelo zadovoljiv, če pa upoštevamo še dejstvo, da je slovensko gibanje na Koroškem organizacijsko deljeno in da je bil zato del slovenskih glasov oddan za neslovensko stranko, smatram doseženi uspeh za še posebno razveseljiv.
Pri Federalistični uniji evropskih manjšin smo vedno veseli, če kaka narodna manjšina dokaže svojo življenjsko silo tudi s sredstvi državno-pravne-ga značaja. Prepričan sem, in to smem izjaviti tudi v inferni predsednika Fe» deralistične unije evropskih manjšin, da ste z vložitvijo liste Koroška volilna skupnost storili veliko uslugo problemu evropskih narodnih manjšin.
Z izrazi globokega spoštovanja Vas prisrčno pozdravlja
Vas
Pavl Skadegart.
Čestitkam se pridružuje tudi Svobodna Slovenija in z njo vsi njeni prijatelji, naročniki in bralci.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Razvrednotenje pesosa
Argentinsko gospodarstvo je najtežji problem, s katerim so se morale baviti vse vlade od Peronovega padca leta 1955 naprej. Listi so ponovno zapisali, da mora napake Peronovega režima plačevati še sedanja vlada. Res pa je tudi na drugi strani, da je bilo dostikrat malo pripravljenosti pri ljudstvu, da bi sprejelo nase žrtve, da bi uredili ter ozdravili svoje gospodarstvo z enako pripravljenostjo, kakor so to storili razni drugi narodi v svetu. Zato je bilo težko priti iz začaranega kroga. Sedanje stanje je drastično pokazal buenos-aireški nadškof kardinal dr. Caggiano v svojem govoru, ki ga je imel po spokorniški procesiji na veliki četrtek. Dejal je, da ne želi nikogar obtoževati, ampak samo opozarja na dolžnosti, ki jih imajo vsi: vlada, ljudje, sindikati in politične stranke. Vsi se morajo zavedati, da je blaginja skupnosti nad vsem, Koristim skupnosti se morajo podrediti koristi posameznikov, sindikatov, političnih strank, ne pa vedno samo iskati osebnih koristi in vztrajati v sebičnosti. Sedanji položaj je težak, kajti v državi je brezposelnost, cene življenjskim potrebščinam neprestano rastejo, stanovanj je vedno manj, denar je razvrednoten. Spričo takega stanja je naslovil na vse resno opozorilo, naj razmišljajo o vsem tem in rešijo položaj.
Resnost gospodarskega položaja se odraža tudi v zadnjih odredbah vlade. Za ozdravitev gospodarskega položaja je vlada pripravila obširen gospodarski načrt. Za njegovo izvedbo je nujno potreben inozemski kapital, razbremeniti je pa treba tudi državno blagajno. Zato so v teku razgovori glede refinanci-acije argentinskih inozemskih dolgov.
V	tem pogledu je prišlo do različnih pogledov med argent, vlado in Mednarodnim denarnim skladom.
Da bi vlada mogla biti kos nalogam v -finančnem pogledu, je segla v ponedeljek po odločnem ukrepu. Razveljavila je narodno valuto pesos ter določila njegovo vrednost v razmerju do dolarja na 171 pesov za kupca in na 173 za prodajalca. Dosedanji uradni tečaj je bil okrog 151 pesov za dolar. V zvezi z razveljavitvijo pesosa je vlada izdala vrsto ukrepov za nadaljnje di-vizno poslovanje, glede uvoza in izvoza.
Priprave za redno zasedanje državnega kongresa
Za 26. t. m. sta sklicana parlament in senat na zasedanje, da izvolita predsedstvi v obeh zakonodajnih zbornicah.
V	senatu ni nobenega problema, ker imajo ljudski radikali zadostno večino, da lahko izvolijo predsedstvo po svoji zamisli. Drugačen pa je položaj v poslanski zbornici, v kateri imajo ljudski radikali samo 70 poslancev, peronisti
in neoperonisti pa 52. Zato ljudski radikali sami ne morejo izvoliti svojega predsedstva v parlamentu. Pa so že našli rešitev tudi tu. Držali se bodo dosedanjega običaja. Najmočnejša politična skupina ima predsednika, ostale člane predsedstva pa dobivajo po vrsti o-stale politične skupine po številu svojih poslancev.
Redno zasedanje drž. kongresa se bo začelo dne 1. maja. Začel ga bo predsednik republike dr. Ilija s čitanjem poslanice o dosed, delu svoje vlade in o njenih načrtih za bodoče.
Na zadnjem kosilu pri inozemskih časnikarjih je predsednik skupščine dr. Mor Roig omenjal tudi delo novega parlamenta. (Navajal je, da bo njegova glavna naloga sprejetje osnovnih zakonov, ki jih potrebuje država. Sem spada davčna in poljedelska zakonodaja, zlasti pa ureditev državnega gospodarstva. V tem pogledu mislijo za državne gospodarske ustanove izdati novo za* konodajo, s katero bo poslovanje drž. gospodarskih ustanov postavljeno na osnovo samofinanciranja in ne bodo več bremenile državne blagajne s strahotnimi izgubami. Peronistični poslanec dr. Rudolf Tercera del Franco je dejal, da bo v parlamentu osebno predložil zak. osnutek o najširši amnestiji, ki naj bi omogočila vrnitev tudi Peronu. Ljudski radikalni poslanec Massolo je pa napovedal predložitev zakonskega predloga o spremembi sedanjega zakona o strokovnih združenjih. Po sedanjem zakonu imajo vso moč v sindikatih peronisti in v teh sindikatih je moč peronistov, ne pa v njihovi politični stranki. Zato je omenjeni poslanec zatrjeval, da ‘e razbitje sedanjega totalitarističnega sindikalnega sistema prvi korak, ki ga je treba napraviti za učinkovito konsolidacijo svobodnih sindikalnih ustanov.
Proslava Dneva Amerik
Dne 14. aprila Je bila 100 letnica smrti prvega ameriškega predsednika Abrahama Lincolna, ki je v Severni A-meriki med drugim odpravil tudi suženjstvo. Vlada je v proslavo te obletnice odredila, da so po vseh državnih poslopjih skozi ves dan izobešene drž. zastave. Glavne slavnosti so bile v mestu Lincoln v provinci Buenos Aires, kjer je imel slavnostni govor zvezni minister za pravosodje in za pouk dr. Aleonada Aramburu. Razne slovesnosti so bile tudi po drugih mestih v državi, zlasti v prestolnici. Med drugimi govorniki sta bila tudi zunanji minister ter ameriški veleposlanik.
Obisk brazilskega zun. ministra
Za čilskim zunanjim ministrom da Gabrielom Valdesom Subercaseauxom je v ponedeljek, 19. t. m., prišel na obisk v Buenos Aires tudi brazilski zunanji minister dr. Vasco Leitao da Cunha. V Buenos Airesu bo ostal do petka.
Janko Hafner
tSupercivilizacij a44 CTA-102 je papirnata bomba
Lov za senzacijami je dandanes ena izmed hrbtenic moderne žurnalistike. Ker Sovjeti molče, zahodni časnikarja kaj radi iz majhne sovjetske muhe napravijo slona, še lažje se jim to zgodi, če je novica znanstvene narave, kjer povprečen in tudi dober časnikar ni več doma. Zdi se, da se Sovjeti te zapad-njaške novičarske lakote dobro zavedajo in jo na prevejan način izkoriščajo v dveh smereh: prvič v svojo lastno in komunistično propagando in drugič zato, da s svojo komunistično senzacijo zasenčijo aktualnost časa ali koledarja. V zadnjem desetletju se je zgodilo že večkrat, da je TASS vrgla v svet teden dni pred božičem ali veliko nočjo papirnato senzacijo, ki je potem polnila prve strani vseh svetovnih časopisov kakih deset dni, nato je senzacija splahnila kakor tisti strah, ki je v sredini votel, okrog ga pa nič ni. Komunist pa si je mel roke, vedoč, da je ves svet s trikom speljal na led, ko je z napihnjeno novico pretental svetovno časopisje, da je prevpilo recimo enega naj večjih praznikov krščanstva.
Nočem trditi, da sovjetska ugotovitev o CTA-102 ni pomembna, pač pa so zaključki prenagljeni in velja tudi tu, da vsak berač svojo malho hvali, da torej 33-letni sovjetski astronom dr. Kar-dačov trdi to, kar bi pač rad doživel, kar je njegov znanstveni konjiček že od nekdaj. Da bomo pa vsaj približno mogli ugotoviti, za kaj pravzaprav gre, moramo začeti z astronomsko poštevanko.
ASTRONOMSKA POŠTEVANKA
Sonce je nam najbližja — zvezda in zäto ga vidimo tako velikega na nebu.
I Razen planetov in Lune so na nočnem nebu vse druge svetle točke »— zvezde tudi sonca, samo neprimerno bolj oddaljena. Če pogledamo v jasni noči, ko je mlaj ali ko Luna še ni vzšla ali je že zašla, na zvezdnato nebo, zapazimo k hko Rimsko cesto. Je to neenakomerno širok, nekoliko svetlejši pas, ki se pne čez nebo od ene do druge strani horizonta. Sij Rimske ceste je tako neznaten, da človeško oko ne razloči, od kod izvira. Če pa pogledamo skozi dober daljnogled na Rimsko cesto, vidimo, da ja ves njen pas sestavljen iz zvezde pri zvezdi. Seveda v resnici zvezde Rimske ceste niso razporejene v pasu, ampak v obliki ploščate sklede. Tudi naše Sonce ie v družini Rimske ceste in sicer je ! približno za polovico polumera oddaljeno od njenega središča. Premer naše Rimske ceste — ali spiralne meglenice ali galaksije — meri okrog 100.000 j svetlobnih let. Svetlobno leto je astronomski vatel, je torej mera za razdaljo ■ in ne za čas, kar bi morda kdo zaradi j j,leta“ sklepal. Svetlobnemu letu odgo-j varjajoča razdalja je tista, ki jo preleti svetloba v teku enega leta. To se pravi vsako sekundo okrog 300.000 km in to skozi vse leto. Leto ima 865 dni, vsak dan ima 86.400 sekund. Račun je enostaven:
365 X 86.400 x 300.000 km = 9„460.000,000.000 km.
Skoraj 9 in pol bilijonov kilometrov je razdalja, ki odgovarja enemu svetlobnemu letu ali 9.460 milijard km.
Premer Rimske ceste meri torej 'S46.000„000.000,000.000 km ali skoraj 1 trilijon km. Ta velikanska leča ali skleda zvezd ne miruje, ampak se suče kot velikansko nebesno kolo. V sredini se
sučejo zvezde — sonca hitreje, proti zunanjemu robu sploščene sklede pa vedno bolj počasi. iSeveda potuje tudi naše sonce v tem kolesu okrog središča Rimske ceste z izredno naglico 217 km na sekundo. Kako velikanska je Rimska cesta, pa dokazuje dejstvo, da bo naše Sonce napravilo cel krog okrog središča šele v 234 milijonih let! Prav tako je skoraj nedoumljivo neznansko število sonc — zvezd, ki sestavljajo Rimsko cesto. Nikdar jih ne bo mogel nihče prešteti, ker jih je preveč — ocenili so jih na 100 milijard = 100.000.000 000. Na vsakega živečega zemljana pridejo 3 sonca iz naše galaksije.
Pa ne mislimo, da je s tem stvarstva že konec. Z današnjimi daljnogledi so že ugotovili, da je poleg naše Rimske ceste v vesolju posejanih še 100,000.000 drugih, naši Rimski cesti podobnih meglenic. In vsaka od teh ima zopet milijarde sonc. To so seveda le cenitve, a preizkušene in danes med astronomi na splošno priznane.
Nam najbližja velika Rimska cesta je znana meglenica v ozvezdju Andromede. Kako se znanost polagoma tiplje naprej, morda najlepše dokazuje dejstvo, kako so znanstveniki ugotavljali in popravljali oddaljenost meglenice v Andromedi. L. 1936 so cenili oddaljenost galaksije v Andromedi na 740.000 svetlobnih let, leta 1950 že na 1,430.000 svetlobnih let, leta 1956 na 2,300.000 in leta 1960 pa na 2,700.000 svetlobnih let. Razdalje se večajo, ko postajajo računi bolj natančni. Spiralno meglico v Andromedi je na južni polobli težko opazovati, ker je vedno le v bližini horizonta, na severni polobli pa jo je mogoče videti brez pripomočkov kot eliptično meglico. Po časopisnih poročilih pa naj bo CTA-102 oddaljena od nas kar 5 milijonov svetlobnih let, torej je približno še en-
krat bolj daleč od nas kot galaksija v Andromedi.
RADIO ASTRONOMIJA
Pas Rimske ceste na nočnem nebu ni enakomerno širok, čeprav bi glede na skledasto obliko naše celotne galaksije moral biti. iSaj tudi je, samo naše oko ga ne vidi, ker ga sem in tja zakrivajo ogromni oblaki vsemirskega prahu in plinov. Zvezd za takimi oblaki ne vidimo in zaradi teh zasenčenj je Rimska cesta na nebu tako slikovita in na delu neba razcepljena celo v dva pasova. In kakor je najvažnejši izum druge svetovne vojne — radar — omogočil ugotavljanje bližajočih se letal skozi noč ali oblake, tako je preurejena in modernizirana radarska naprava dobila ime radioteleskop in astronomi so z njeno pomočjo začeli ne gledati — ampak poslušati zvezde. In velikanska prednost radio teleskopa je bila prav v tem, da je prodiral tudi mnogo dalje čez meglene in prašne oblake, ki so našim očem zakrivali mnoge predele Rimske ceste.
Del sončnega sevanja sestoji iz svetlobe, večji del pa iz nevidnega sevanja, elektromagnetnega valovanja— deloma tudi radijskih valov, kot jih oddajajo radijske in TV-postaje. Zemeljska atmo sfera propušča do tal le radijske valove dolge od 1 cm do 20 m. Sončni radio valovi v za to prirejenem sprejemniku povzročajo enakomeren šum, poseben šum povzročajo tudi mnogi oblaki plina in prahu na raznih mestih naše galaksije. Leta 1956 je bil na Holandskem dograjen prvi 25-meterski (antena je bila iz žice sestavljena skleda s 25 m v premeru) radioteleskop in z njim so začeli prvič iskati po vsem nebu, kjer se pne Rimska cesta, razne vire radijskih valov. V gotovih smereh so ugotovili zelo močne radijske valove in le v
najbolj redkih primerih so pri kontroli z daljnogledom ugotovili v isti smeri kako zvezdo. Največkrat so ugotovili, da radijski valovi izhajajo iz ogromnih oblakov plinov in prahu, ki jih ogrevajo naj bližje zvezde.
V zadnjih 10 letih so zgradili po svetu mnogo novih in še večjih radioteleskopov. Lov na vire elektromagnetnega izžarevanja v vesolju se je pospešil, znanstveniki §o začeli na podlagi prisluškovanj na radioteleskopih izdelovati nebesne karte radio sevanja. Kakor so vse vidne in mnoge nevidne zvezde katalogirane v posebnih katalogih, tako je tehnična visoka šola v Kaliforniji začela sestavljati katalog odkritih virov radijskega sevanja v vesolju. „California Institute of Technology“ sestavlja še danes ta katalog zvezd, meglenic in drugih kakršnih koli mest v vesolju, ki izžarevajo radijske valove, čudna kratica CT pomeni torej California Technology, številka pa o(značuje tekočo številko v A poglavju.
CTA-102 so z radioteleskopom odkrili 1. I960 v ozvezdju Pegaza. Leta 1963 so opozorili 3 znanstveniki s posebnimi objavami na to, da je treba posvetiti posebno pozornost CTA-21 in CTA-102 zato, ker se ta dva vira radijskega sevanja razlikujeta od večine drugih virov. Oba ta vira sta prvič le točki, drugič pa imata nenavadno valovno dolžino 32 cm (900 Megahertzov), torej prav dolžino, ki je najugodnejša, da premosti z najmanjšimi spremembami in motnjami neizmerne razdalje vesolja ! Astronomi, ki so to objavili, so bili: K. I. Kellermann na tehnični visoki šoli v Kaliforniji, R. G. Conway z radioastro-nomskega observatorija v Jodrell Banku v Angliji in R. J. Long na angleški univerzi v Cambridge-u.
Leta 1964 pa je objavil sovjetski astronom Kardačov v „Astronomičeskij

Za tujce cenejše blago kot za lastne državljane
Komunistične blagajne v domovini so vedno na lovu za devizami. Nikdar jih ni zadosti, kajti za plačilo surovin, ki jih potrebuje domača industrija, je treba šteti dolarje. Dinarjev v inozemstvu nihče ne mara.
Veliko deviz neprestano pošiljajo v domovino izseljenci iz raznih delov sveta. Ko so ti po drugi svetovni vojni svojcem pošiljali v domovino živila in razno blago v darilnih paketih, so oblasti kmalu tako zvišale carino skoro na vse blago, da prejemniki takih paketov oa njih niso imeli nobene koristi. Oblasti so to Storile zato, da bi izseljenci domov pošiljali denarne pošiljke, ne pa darilnih paketov. Na ta način je režim d„bil v svoje blagajne zdravo tujo valuto, za katero je naslovljencem izplačeval uradno določeno protivrednost v dinarjih, ki je pa bila seveda mnogo nižja od prave vrednosti poslanih deviz.
Reden dotok tujih deviz si je sed. komunistični režim zagotovil tudi od delavcev, ki odhajajo iz domovine na delo v razne zahodnoevropske države. Vsi ti morajo namreč svoje prejemke pošiljati svojcem v tuji valuti. Toda ti jih ne dobe v roke, ampak dobe zanje uradno določeno protivrednost v dinarjih. Na ta način komunistična blagajna dcbiva neprestano tuje devize od ljudi, ki gredo po svetu. Tako si je kom oblast z raznimi predpisi zagotovila, da ima od delavcev, ki odhajajo po redni poti na delo v inozemstvo, glavno korist kom. blagajna, ne pa svojci in sorodniki teh delavcev.
Pa je kljub temu še vedno premalo deviz pod sed. kom. oblastniki v domovini. Da bi jih dobili še več, so izdali predpise, s katerimi so tujcem dali več pravic in ugodnosti pri nakupovanju
SLOVENCI V
Osebne noviee
Msgr. Janez Hladnik, župnik pri sv. Jožefu Pompejskem v Lanusu, je bil v torek, 20. aprila operiran na nogi v sanatoriju San Jdisé, Bustamante 3.674. Msgr. Hladniku želimo, da se čimprej popolnoma zdrav vrne med nas in svoje župljane.
Krst. Dne 10. aprila je bila v farni cerkvi Brezmadežnega Spočetja v Buenos Airesu krščena Andreja Monika Sala Rigler, hčerka Armanda Danteja in ge. Marjete Rigler. Botra sta bila ga. Carolina Sala de Rivara in Emil Cof. Krstil ju je č. g. Adolfo Kochmann.
SAN JUSTO
Občni zbor zadruge Naš dom
V nedeljo 11. aprila so se člani zadruge 'Naš dom v San Justu zbrali na 8. rednem letnem občnem zboru. Začel in vodil ga je predsednik Franc Benko.
Journal“ v Moskvi obsežno poročilo, v katerem je posebej obdeloval možne civilizacije na drugih svetovih — kar je njegov poseben hobby. Jeseni leta 1964 je bil v astrofizikalnem observatoriju v Burakanu v Sovjetski Armeniji kongres, sklical ga je Viktor Ambarzumian, predsednik „Mednarodne astronomske unije“. Glavna točka tega kongresa je bila: „Civilizacije na drugih svetovih“. In Kardačov je tu utemeljeval domnevo o „supercivilizacijah“, ki jo je že 1. 1959 izrekel F. G. Dyson, ameriški profesor na mednarodno priznanem „Institute of Advanced Study“ v Princetonu — kjer je svoj čas učil Einstein. Dyson je torej domneval možnost supercivilizacije, še preden sta bila odkrita vira CTA-21 in CTA-102.
SUPERCIVILIZACIJA JE SAMO DOMNEVA
Domneva je takšna:
Če smo mi civilizacija I, je super-civilizacija naslednja višja stopnja civilizacije, ki jo najbolj označuje — poleg pravljičnega razvoja tehnike — še najbolj neznanska uporaba energije. Tisočletja je človek poleg svoje sile imel pomoč še v konjski sili četveronožcev. Ta živa konska sila mu je pomagala lajšati delo do zadnjih stoletij, ko so nastopili stroji in postoterili in potisočerih žive konjske sile. Danes dela v Severni Ameriki na vsakega Američana po 50 konjskih sil v najrazličnejših strojih. Kako bo čez nekaj tisoč let? Težko si to zamišljamo, a poraba energije bo gotovo neznansko narasla in prišel bo čas, ko bodo izčrpane vse možnosti atomske energije na zemlji. Tudi celotno sončno sevanje, ki prihaja na zemljo, bo premalo — saj je komaj milijardni del celotnega sončnega žara. Tedaj bo človeštvo teh-
IS
blaga kot pa jih imajo lastni državljani. Kajti po teh predpisih lahko ino-zemci kupujejo v Sloveniji, prav tako pa tudi po ostalih republikah, vse vrste biaga in predmetov z 20% popusta, če jih plačajo v tujih valutah.
Da se te ugodnosti tujci zelo poslužujejo, je razvidno iz poročila v ljub-1 ianskem Delu, ki kot primer navaja „nekaj trgovin, ki so v letu 1964 zamenjale večje vsote tujih plačilnih sredstev, kar pomeni, da so za ta sredstva tudi prodala svoje blago“. Tako je Modna hiša v Ljubljani zamenjala valute v vrednosti 72.300 dolarjev, Slovenija šport 64.300 dolarjev, Dom 74.900 dol., Nama 74.800 dol., Elektrotehna 15.900 dol,, Potrošnik v Murski Soboti 57.400 dol., Merkur istotam 26.500 dol., Jelša v Šmarju pri Jelšah 13.100, Paka v Velenju 16.100, Manufaktura v Novi Gorici 65.800, Murka v Lescah 31.000, Nanos v Postojni 49.000 in Soča v Kopru li .000 dolarjev.
Umrli so. V Ljubljani: Ivan Pita-mic, uslužb. sekretariata izvršnega sveta, Franc Kobler, upok., Janez Menart, tesarski obratovodja v p., Jože Baša, uslužb. hotela Lev, primarij dr. Rajner Bassin, zdravnik Specialist okulist; Gusti Gagel, Marija Casar roj. Sever, Olga Ogrin roj. Kolman, Pavla Hromeč roj. Močnik, učit. v p., Anton Smrekar ät., mizarski mojster, Gustav Puc, kleparski in inštalaterski mojster, Marjetka Lenič, Karli Robek, knjigovodja, Marija Indof roj. Gradišar, Janez Je-lovčan, uslužb. zoološkega vrta, dr. Alma Sodnik roj. Zupanec, redna prof. zgodovine ljublj. univerze, Neža Mahkovec roj. Marinko, Ana Rozman roj. Novak, Jože Pucihar, upok., Štefan Zrim in Terezija štangl roj. Kraut na Gol-riku, Jožica Prijatelj, otroška negovalka v Domžalah, Lucija Virnik, biv. gost. v Zg. Kokri, Albert Vidmajer v Celju.
Ob 10-letnici smrti Vladimirja Vauhnika
ARGENTINI
Po opravljenih formalnostih so sledila poročila odbornikov, iz katerih je bilo razvidno, da je bilo v pretekli dobi živahno delovanje na vseh področjih. Poročila o izvršenem delu je zaključil še g. predsednik Benko s svojim kratkim govorom. Nazorno je razložil potek gradnje doma z ugotovitvijo, da zelo dobro napreduje. Zahvalil se je vsem požrtvovalnim članom za njihovo nesebično pomoč. Pohvalno se je izrazil tudi o mladini in vseh ostalih odsekih, ki delujejo v Našem domu. ‘Svoja izvajanja je zaključil s pozivom, naj bodo tudi v bodoče vsi strnjeni in složni, kajti le tako bodo kos nalogam, ki jih še čakajo.
V imenu nadzornega odbora je op-dal poročilo g. Srečko Belič. Izjavil je, da je od blizu zasledoval delo odbora, s katerim se povsem strinja in je zato predložil udeležencem občnega zbora
Večina beguncev, ki so prihajali pred 17 leti v Argentino, ni poznala si romnega pa obenem elegantnega gospoda, ki je prihajal vsako nedeljo na Victor Martinez k tedanjemu predsedniku Društva Slovencev. Živo se je zanimal za usodo beguncev, 'ki so prihajali v Argentino, in njegova velika skrb je bila, kaj bi mogel storiti, da bi prihajajočim olajšal težave. Iskal in dobil je za marsikoga zaposlitev, ali mu kako drugače pomagal premagati prve težave. Tak je bil generalštabni polkovnik Vladimir Vauhnik, katerega desetletnice smrti smo se spominjali 31. marca tega leta.
Pokojni Vladimir Vauhnik je bil nedvomno ena najmarkantnejših osebnosti med nami. Samo bežen pogled na njegovo življenjsko pot to dokazuje: Že v gimnaziji v Mariboru mu je kljub slovenski zavednosti uspelo, da je bil najboljši med vsemi sošolci — Nemci. Z odliko je napravil izpit za vojaško akademijo na Dunaju in jo je dovršil kot najboljši. Prve svetovne vojne .se je udeležil kot mlad poročnik in je bil leta 1918 od Italijanov ujet. Pobegnil je iz ujetništva in šel na Koroško kot prostovoljec. V Jugoslaviji je vstopil v ge-
neralštabno šolo v Beogradu, katero je ludi končal kot najboljši. Pozneje je postal ravnatelj in profesor na general-čtabni šoli, katero funkcijo je vršil 7 let. V tem času je mnogo bral in to: vojaška dela, dela iz zgodovine, kulture in filozofije ter abstraktnih ved. Naučil se je jezikov vseh glavnih ev ropskih narodov.
Leta 1937 je bil postavljen za vojaškega atašeja v Berlinu. To je pomerilo začetek najbolj razgibane dobe njegovega življenja. Kot vojaški ataše je s-krhno zasledoval in opazoval Hitlerjeve načrte in priprave. Po zaslugi Vauh-rika je bila jugoslovanska vlada informirana tudi o najbolj zaupnih stvareh vojaškega značaja. Ko so Nemci okupirali Jugoslavijo, so Vauhnika zaprli. Z’ ašel se je v zloglasni gestapovski ječi v Berlinu, odkoder se je malokdo rešil. Gestapo je hotela zvedeti od njega, kdo od Nemcev mu je dajal tako zaupne informacije o stvareh, za katere je vedel ls najožji Hitlerjev krog. Bistrosti svojega duha se je moral Vauhnik zahvaliti, da se mu je posrečilo gestapovske funkcionarje v dolgotrajnih zasliševanjih speljati v napačno smer. Ko je prišel na svobodo, je po nekajmesečnem
podelitev razrešnice odboru zadruge, kar so člani soglasno potrdili.
Pri volitvah sta bila na izpraznjeni mesti v glavnem odboru izvoljena gg. Martin Radoš in Pavle Malovrh. V pomožni odbor pa naslednji člani: gg. Milan Juvančič, Marjan Indihar, Franc Beltram. Ivan Oven in Lojze Modic.
Nadzorni odbor sestavljata gg. Srečko Belič in Matko Indihar.
Na prvi seji v novi poslovni dobi se ie glavni odbor zadruge Naš dom v San Ju§tu konstituiral takole: Predsednik Tone Oblak, podpredsednik Janez Janežič, tajnik Jože Miklič, tajnikov namestnik Pavle Malovrh, blagajnik Martin Radoš, blagajnikov namestnik Franc Zupanc in gospodar Tone Toma ževič.
Težko pričakovani drugi del MAU-SERJEVE povesti LJUDJE POD BI ČEM je izšel. Založnica ;SKA predstavi ta del na ovitku knjige takole:
Pričujoči del Ljudi pod bičem je druga povest iz trilogije, ki opisuje dogodke revolucionarnih let 1941—1945 v domovini. Karel Mauser, je tokrat postavil ! v središče borbe za Turjak. Da je lahko i vstavil to epizodo, je moral prelomiti I linijo pripovedovanja. Že s prvim delom je namreč izpolnil vsa imenovana 'leta, zato, je moral seči v preteklost. Učiteljica Silva izve na novem službenem me-i stu v Dobrepoljah resnico o Turjaku od partizanskega in domobranskega udeleženca. če pa vemo še, da je Mauser sam bil takrat na obleganem gradu kot bolniški strežnik, to ceno povesti kot dokumentu še poveča. Toda delo beri in sodi kot povest, 'ki se zapleta in odpleta ob Silvi v prvih povojnih letih v domovini.“
SLOVENCI
ANGLIJA
Občni zbor Slovenske pravde
1. marca je bil zaključen VI. redni občni zbor Slovenske pravde, ki je potekal pismenim potom nekaj več kot eno leto. Izvoljen je bil sledeči izvršni odbor: Pavle Borštnik, Vekoslav Farkaš, Dušan Pleničar, dr. Ljubo Sire, Štefan Tomažič, Lojze Zupan in Boris Kresnik.
Občni zbor je sprejel resolucijo, ki „priporoča izvršnemu odboru, naj prouči možnosti sodelovanja med vsemi demokratičnimi Slovenci zaradi zaščite slovenskih interesov, kjerkoli so ti ogrožani, in naj skuša pomirjevalno vplivati, če se med demokratičnimi Slovenci pojavijo spori, ki so posledica zaslepljenosti in prenagljenosti posameznikov“.
Druga resolucija pravi, „da Slovenska pravda pozdravlja vsako prizadevanje, ki naj privede do zbližanja in sodelovanja med svobodnimi in demokratičnimi Slovenci in med njimi ter pripadniki ostalih jugoslovanskih narodov.“
Občni zbor je tudi sprejel resolucijo, s katero je ustanovil „Tiskovno zadrugo Klica Triglava“ kot samostojno ustanovo v okviru Slovenske pravde, katere člani bodo vsi oni člani Slovenske pravde, ki so ali še bodo prispevali k nakupu strojev za tiskanje Klica Triglava in katero ho vodila uprava izvoljena v ta namen od članov Zadruge. Slovenska pravda je udeležena pri Zadrugi s posebnim posojilom, za katerega kritje je izvršni odbor ustanovil Tiskovni sklad.
Vsak teden ena
OKNO
Branko Rozman
Kdo je toplo dahnil vanj, da rdi? Kdo je v oknu srci izrezljal?
Kdo na oknu nagelj zasejal?
Kdo je toplo dahnil vanj, da rdi? Kdo mi nanj navezal je oči? Mama vrezala je srčka dva, nagelj zasejala, dahniki.
Njo mi v oknu iščejo oči,
ali ona v mrzli zemlji spi.
bivanju v Zagrebu prišel v Ljubljano, kjer je razvil vso svojo delavnost kot šff obveščevalnega centra v Ljubljani za zapadne zaveznike.
V letu desetletnice njegove smrti in v 20. letu, ko Sg je končala II. svetovna vojna, bodo izšli v založbi Svobodne Slovenije njegovi spomini. To bo nele ena najbolj zanimivih knjig na slovenskem književnem trgu, ampak bo prava posebnost tudi v primerjavi s tovrstnimi knjigami v svetovni literaturi. Iz te knjige bo razvidno, da je bil Vladimir Vauhnik človek izrednih sposobnosti.
Vsi, ki smo ga poznali, se ga ob 10-letnici smrti spominjamo z globokim spoštovanjem.	M. S,
PO SVETU
FRANCIJA
V	družini slovenskega svetovnozna-nega znanstvenika rakologa dr. Franca Žajdele je povečala družinsko srečo mala Micka, ki je prišla na svet v veselje staršem, pa tudi svojim peterim bratcem in sestrici. K družinski sreči g dr. Žajdeli in njegovi gospe soprogi iskreno čestitamo in prosimo Boga, da bi malo Micko s svojim varstvom vedno spremljal na vseh njenih življenjskih poteh.
V	Merlebachu v Franciji med slovenskimi rudarji že nad 25 let deluje kot slov. izseljenski duhovnik msgr. Stanko Grims. V tem času je za slovenske ljudi storil veliko dohrega v verskem, socialnem in narodnem oziru. Nedavno je praznoval 65-letnico svojega življenja. Slovenski rojaki v Merlebachu So se je spominjali s hvaležnostjo. K temu življenjskemu jubileju msgr. Grimsu čestita tudi 'Svob. Slovenija in mu želi vse najboljše.
ITAIIJA
Spominska proslava
V	nedeljo, 28. marca so se rimski Slovenci v velikem številu udeležili spominske svečanosti za pokojnim patrom Prešernom, ki je bila v prostorih društva „Slomšek“. Sv. mašo je daroval za pokojnika njegov osebni prijatelj nadškof dr. Alojzij Fogar.
Po cerkvenih opravilih je bila spominska prireditev v dvorani. Osrednja
(Nadaljevanje na 4. strani)
nično že tako napredovalo, da bo moglo za svoje potrebe zajeti celotno energijo sončnega žarenja. Postavilo bo sonce v „peč“ in s to pečjo kurilo svoje „kotle“. Tehnika bo tedaj tako zmogljiva, da bo človeštvo vse nepotrebne planete našega osončja zdrobilo in s temi drobci okrog sonca napravilo okrogel senčnik, ki bo prestregel prav vse sončno žarenje — ki bo nato služilo energetskim potrebam človeštva. Za druge zvezde v naši galaksiji bo sonce — tedaj ugasnilo, čeprav bo v resnici žarelo naprej za —• „špansko steno“. Ko bo tehnika in civilizacija zamogla tako zasenčiti sonce in prestavljati in drobiti planete, tedaj bo šele zaslužila ime civilizacija II ali Supercivilizacija.
O tako domnevani supercivilizaciji govore časopisna poročila v zvezi s CTA-102. Kardačov je mnenja, da je CTA-102 tako zasenčeno sonce, ki ga z daljnogledi ni mogoče ugotoviti, da pa skozi zastor drobcev v senčniku prehaja še radijsko valovanje, kar bi bilo v resnici mogoče. CTA-102. doslej še niso mogli v navadni luči fotografirati, je torej v resnici to nevidna točka v razdalji 5 milijonov let. Po Kardačovu govori poleg valovne dolžine 32 cm še periodično radijsko oddajanje šuma v presledkih 80—100 dni za to, da so to nevidno sonce zasenčila in spremenila v radijski veleoddajnik razumska bitja neke supercivilizacije. Kardačov meni, da CTA-102 ni 5 milijonov svetlobnih let od nas, temveč nekje bliže, čeprav še vedno v velikanskih razdaljah naše Rimske ceste. Kardačov trdi, da je vir CTA-102 v naši galaksiji, !da torej ni od nas oddaljen niti 100.000 svetlobnih let. To je zanj domnevani predpogoj, kajti izven naše Rimske ceste niti samo sonce ne bi bilo ve,č zadosti močan ra-
dijski oddajnik, da bi ga mi tu na zemlji še mogli ujeti, čeprav oddaja čisto navadno enakomerno šumenje.
Sovjetski astronomi so na kasnejših sestankih hitro prilili vode k tej Karda-r ovi senzaciji, drugod po svetu pa so se oglasili razni astronomi. Tudi ameriški astronom John Wyndham, prav s kalifornijskega tehnološkega inštituta, ki pozna CTA-102 in jo zasleduje že od njenega odkritja v 1. 1960. Wyndham trdi, da je CTA-102 eno tistih redkih nebesnih teles, ki igrajo vlogo radijskega oddajnika. Dalje poroča Wyndham
14.	4. 1965, da je analiza luči(!) CTA-102 pokazala, da je ta vir radijskega žarenja oddaljen od nas ne 5, ampak več kot 1000 milijonov let. Za to neznansko razdaljo pa hi tamkajšnja razumska bitja morala združiti miiijone(!) sonc v en sam radijski oddajnik, da bi nas ta še mogel doseči. — To pa že presega najbujnejšo — fantazijo.
ŽE MESECE STARA ' SENZACIJA
Kako nova in senzacionalna je Kar-dačova velikotedenska papirnata bomba, pa naj slehernemu mislečemu dokažejo naslednja dejstva:
V Zahodni Nemčiji izhaja štirinajstdnevno poljudnoznanstvena tehnična revija „Hobby“. Kako zelo je poljudna, dokazuje že naklada vsake številke, ki vedno presega 330.000. V številki z dne 30, decembra 1964 prinaša ta štirinajstdnevnik ilustriran članek o CTA-21 in CTA-102, ki ga je seveda zelo poljudno napisal neki E. B. Herberts. V podnaslovu k temu članku berem sledeče stavke, ki sem jih doslovno prevedel:
Po prerokovanjih nekega USA-znanstvenika bo človeštvo nekoč sposobno docela izbori Lati vso sončno energijo.
Sovjetski znanstveniki izjavljajo: „Im
teligentna bitja na daljnih zvezdnih sistemih so to višjo stopnjo civilizacije že dosegla.“ To svojo domnevo utemeljujejo s čudnimi brezžičnimi signali Ì2 globin vesolja.
Članek nato razlaga dejstva o odkritju in opazovanju takoimenovanib „Quasar-jev“, kakor Angloamericani v
svoji astronomski literaturi označujejo tajinstvene svetove na mejah za -naše daljnoglede dosegljivega vesolja. To so viri radijskega sevanja, ki izžarevajo v najbolj koncentrirani obliki energijo milijard iSonc neke galaksije. Nekaj takega sta po sedanjih ugotovitvah tudi CTA-21 in CTA-102. Vse to je pisec članka zbral iz objav v znanstvenih revijah.
V članku pisec tudi večkrat omenja sodelavca Sternberg-Instituta Nikolaja
S. Kardačova. Na strani 56 pa piše, razlagajoč supercivilizacije (prevod je dobeseden) :
Povrnimo se k Civilizaciji II. (supercivilizacija). Tako civilizacijo ozna-čnjejo po Dysomi in Kardačovu (Dyso-
nove domneve so iz 1. 1959, torej šc
preden sta bila odkrita CTA-21 in CTA-102) naslednje lastnosti:
Ker zakriva centralno Sonce materialna koprena (že omenjeni senčnik u
zdrobljenih planetov — op. prev.) j* m zunaj mogoče zaznati KVvilizacipo
II.	Ie po njenem infrardečem, to si pravi, po njenem toplotnem izžarevanju in po njenem radio, sevanju. Vidne svetlobe torej ne izžareva. Dejansko ni najti CTA-21 in CTA-102 tudi na najbolj podrobnih fotografijah, napravljenih z navadno svetlobo.
Brezžična oddaja, izhajajoča od pripadnika supercivilizacije, bo imela seveda kar se da najmanj motenj. Dejansko valja to prav za oddaje na valu
900 Megahertzov. Vir sevanja mora biti zelo majhen, to se pravi, skorajda točka. Tudi to velja za CTA-21 in CTA-102. Oba vira imata, gledano iz Zemlje, premer, ki je manjši kot 0,02 ločne sekunde.
Nadaljnje opore za dokaz na osnovi indicij so deloma komplicirani astro-fizikalni računi. Ti računi le še podpirajo domnevo o dveh supercivilizacijah — c dveh civilizacijah, ki sta se že nauči», obvladati svoj lastni sončni sistem, in se sporazumevati z zunanjim svetom in verjetno tudi med seboj s pomočjo brezžičnih signalov.
Če pazljivo preberete, kaj so pisali časopisi v velikem tednu o Kardačovih izjavah o CTA-102, boste videli, da je bilo skoraj vse isto že napisano pred
4 meseci v poljudnem nemškem članku. Novo je sedaj morda le to, da je Kardačov odkril na 80—100 dni ponavljajoče se oddaje šumenja, kar pa pravtako še ne more biti neizpodbitni dokaz, da tiči za tem neka supercivilizacija.
Hlastanje za senzacijo za vsako ceno, vodi mnoge časopise, tudi dnevnik ,-Razón“ v Buenos Airesu — ta namreč prinaša pod skupnim naslovom o tej domnevani supercivilizaciji na svoji prvi strani tudi risbe, ki še bolj pačijo to fantastično zamisel —, je krivo, da povprečni bravei mislijo, da je supercivilizacija že dejstvo, ki čaka na nas kar za prvim vogalom. Na veliko soboto je ta časopis prinesel na prvi strani risbo nekakšnega pristajajočega „letečega“ krožnika z naslednjim podpisom: „Vsak trenutek more prispeti z nekega skrivnostnega obljudenega središča v vesolju vsemirska ladja z drugačnimi bitji, z drugačno civilizacijo in jezikom“.
Tako pisanje je oslovstvo in zapeljevanje.
SLOVENCI PO SVETU
(Nadaljevanje s 3. strani)
toička sporeda je bil govor č. g. Franceta Dolinarja. Prikazal je življenjsko pot patra Prešerna od študija na gimnaziji v Travniku, do Germanika v Kirnu. Spremljal ga je do njegovih visokih službenih položajev in ga je prikazal tudi kot znanstvenega organiza torja v Rimu. Poudaril je, da je v času druge svetovne vojne pomagal vsem, celo komunistom, kar bi zlasti lahko potrdil Bratko Kreft. Pokojnik je napravil tri doktorate in je obvladal šest jezikov. Kot zanimivost pa je g. Dolinar tudi zatrdil, da p. Prešern ni bil sorodnik ne pesnika Prešerna ne pokojnega nadškofa Vovka, kar se običajno navaja.
Lepemu in stvarnemu govoru g. Dolinarja so sledile priložnostne deklamacije, nakar je bila prireditev, katere so se udeležili tudi zastopniki drugih slovanskih narodov, zaključena s pesmijo „Glejte, že sonce zahaja“. Ta pesem je bila pokojnemu p. Prešernu najljubša.
Jubilej č. m. Terezije Hanželič
V Rimu, v hiši v ulici Via dei Colli 10 preživlja pokoj zaslužna dolgoletna vrhovna prednica slovenskih šolskih sester č m. M. Terezija Hanželič. V življenju je dočakala že več življenjskih in redovnih jubilejev. Tako je med drugim pred leti praznovala 60-letnico svojih redov nih obljub, 19. februarja t. 1. je pa dočakala 90. leto svojega plodonosnega življenja. Tega dne so se hvaležno spominjale v molitvi premnoge njene slovenske šolske sosestre, pa tudi njeni številni znanci v Rimu, domovini in po vsem svetu. Vsi so ji želeli, da bi nam jo Bog ohranil, -da bi lahko proslavljali tudi še njeno stoto obletnico njenega rojstva. Bog jo živi še mnogo let. To ji iskreno želi tudi S voh. Slovenija.
KANADA
Iz življenja župnije Brezmadežne v Torontu
Glavna novica v tem času je uvedba slovenskega jezika v cerkveno bogoslužje in še posebej v daritev sv. maše. Slovenci smo zakramente že doslej imeli v slovenskem jeziku, zato je bila glavna novost sv. maša v slovenskem jeziku. Slovenski misijonarji sv. Vincencija Pa-velskega v Kanadi so izdali v ta namen posebno knjižico: „Sveta maša“ in jo razposlali vsem slovenskim kolonijam v Kanadi. Knjižica obsega celotno slovensko besedilo za vse neizpremenljive dele sv. maše in več nabožnih pesmi za razne dele sv. maše. Učiteljstvo slovenske šole je že več tednov preje pripravljalo slovensko mladino na slovensko mašo in je imelo že pred 7. marcem dve poizkusni maši po novih obredih v slovenskem jeziku. Otroci so se slovenskih molitev in slovenskih pesmi hitro navadili in sedaj vsako nedeljo prav mladina največ doprinese k lepoti slovenskega bogoslužja.
Nad 20 mofö in fantov je tudi sprejelo častno nalogo, da bodo ob nedeljah in praznikih razlagali sv. mašo in brali berilo pri bogoslužju božje besede.
Katoliška ženska liga pripravlja za doraščajoče deklice predavanja o spolnem vprašanju. To sicer kočljivo, a važno predavanje je prevzela zdravnica dr. Slavka Bratina. Tajnica, KLŽ ga. Marica Cerar je pa napisala knjižico: Mladi materi, ki je izšla v založbi Salezijanskih knjižic v Trstu.
ŠVEDSKA
(Slovenski naseljenci v mestu Malimi so imeli 16. januarja četrti slovenski družabni večer. Na sporedu je bilo najprej skioptično predavanje o razvoju kat. cerkva in ustanov v župniji Malmii, nato pa burki Kmet in fotograf ter Šaljivi brivec. Sledila je družabna prireditev s plesom.
PO ŠPORTNEM SVETU
Prav značilno za sedanje razmere v Sloveniji in seveda v Jugoslaviji je, da so začetek svetovnega prvenstva v namiznem tenisu postavili v veliki teden Prvenstvo se je namreč začelo na veliki četrtek, 15. aprila, .	» trajalo do 25.
aprila. Tekmovanje je v dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani in se ga udeležuje 47 reprezentanc, ki tek mu je jo v 12 skupinah za uvrstitev v finale. V tretji skupini je Argentina, ki bo igrala s švedsko, Finsko in Francijo; Jugoslavija pa v 5. skupini z Brazilom, Švico in Pakistanom.
Favoriti tega tekmovanja so med moškimi Kitajci, za drugo mesto pa se bodo potegovale ekipe Japonske, ČSSR, Švedske, Madžarske in morda tudi Jugoslavije. Med damami so dosedaj Japonke najbrž nepremagljive, za drugo mesto pa se bodo potegovale Kitajke, Romunke in Angležinje.
Svetovnega sankaškega prvenstva, ki je bilo v Davosu v Švici, se je med 17 državami udeležila tudi Jugoslavija; zastopali so jo Slovenci. Res se niso bogvekako odrezali. Med najboljšimi je bil Dečman, ki je med 92 tekmovalci zasedel 46. mesto. C. Rozman in J. Rozman sta zasedla 52. in 53. mesto. Med damami je Ovsenikova zasedla zadnje, 32. mesto.
Hokejsko prvenstvo na ledu se je v Jugoslaviji končalo s predviđeno zmago
Jeseničanov, ki, kot kaže, še ne bodo tako hitro dobili resnega tekmeca. Jeseničani so samo enkrat igrali neodločeno, dosegli pa so 13 zmag. Količnik golov kaže na veliko prednost Jeseničanom, saj so zabili 207 golov, prejeli pa le 24. (Drugo mesto je z 210 točkami dosegla ' ljubljanska Olimpija. Njen uspeh je toliko večji, ker v Ljubljani še ni umetnega drsališča, kot ga imajo na Jesenicah, v Beogradu in Zagrebu. Ljubi jan čani so vedno igrali na Jesenicah. Tretji slovenski predstavnik Kranjska gora se je uvrstil na 4. mesto s 16 točkami. Pred njo je beograjski Partizan z istim številom točk, toda z boljšo razliko v golih.
Slovensko prvenstvo v smučarskih skokih je osvojil Ludvik Zajc. Prvenstvo je bilo februarja na veliki 79-meterski skakalnici v šiški. Njegovo zmago so pričakovali, kajti na vseh mednarodnih prireditvah je v letošnji sezoni pokazal izredno formo. Tekmovanja v šiški se je udeležilo 63 tekmovalcev, pa po pisanju listov vsaj 30 tekmovalcev še ni dorasla zahtevam velike skakalnice. Ludvik Zajc je dobil oceno 225 točk za svoja najboljša skoka 68, 67.5. Drugo mesto je zasedel Marijan Pečar, 3. Miro Oman, 4. Oto Giacomeli, 5. Marijan Koprivšek. Najdaljši skok je postavil Eržen in sicer 69,5, toda je pri izteku padel; ostal je torej v veljavi še vedno lanski Zajčev rekord 69 m.
OB TESTILA
SLOVENSKI DAN. Gospe in gospo dične vljudno prosimo, da z darovanjem peciva pomagajo k dobremu uspehu dneva.
V D°n Boscovem zavodu v Ramos Mejia bo v soboto dne 1. maja po naročilu igralske družine iz Ciudadele sv. maša za pok. Toneta Finka. Vsi soigralci in prijatelji pok. Toneta vljudno vabljeni, da se sv. maše za pokoj njegove duše udeleže.
Zvezni sestanek SFZ bo v nedeljo, 2 maja po mladinski maši v (Slovenski hiši. G. Božidar Fink bo predaval in vodil debato o namenu in pomenih slov. ideološke emigracije pod naslovom „Zakaj naša emigracija?“.
Skupna vaja za letošnjo spominsko proslavo ob dvajsetletnici našega zdomstva, ki je namenjena argentinski in slovenski javnosti, bo v nedeljo, >25 aprila dopoldne ob polenajstih v dvorani na Ramón Fale ón 4158. Slovenske mladinske organizacije, ki so letošnji nastop prevzele v svojo izvedbo, vabijo vse svoje člane in članice, da se vaje zanesljivo udeleže. -Pripeljite s seboj še nove sodelavce, ki jih na prvi vaji ni bilo. Množični nastop slovenske mladine ju nijä meseca naj pokaže svetu njeno vero in prepričanje v ideale, za katere so svoje življenje žrtvovali tisoči Sloven cev!
Sanmartinski krožek SDO ima redni sestanek s predavanjem ge. Marjane Marnove v nedeljo, 25. aprila po sv. maši v Slov. domu v San Martinu.
Vse slovenske podjetnike, delavce in uradnike vabimo, da se v soboto, 1. maja, na praznik sv. Jožefa Delavca, ob 9 dopoldne udeleže sv. maše v kapeli Slovenske hiše, ob ip pa občnega zbora Družabne pravde.
Kulturni večeri SKA bodo letos v Slovenski hiši na Ramón Falconu 4158, Capital, v I. nadstropju. Prvi kulturni večer bo v soboto, 15. maja t. 1. ob 7 zvečer. Predaval bo g. dr. Vinko Brumen o Krekovi osebnosti in skrivnost njegovih uspehov.
Učiteljska konferenca mladinskega odseka Zedinjene Slovenije bo v sredo,
28.	aprila, ob 19 v Slovenski hiši. Udeležba voditeljev (ic) je častna dolžnost zaradi poenotenja pouka v tečajih.
Sestanek staršev otrok šolskega tečaja v Ramos Mejii bo na državni praznik, v soboto, 1. maja, ob 15.30 v Slomškovem domu. Na programu: predavanje o spolni vzgoji mladine in letni zbor šolskega sveta. Za otroke posebej igre.
Prvi redni sestanek s telovadbo in igrami naraščajnikov in mladcev iz San Justa bo v soboto, 24. aprila, od 16 do 18 v Našem domu.
Dekleta! V nedeljo, 2. maja po mladinski maši, bomo Jmele v Slovenski hiši svoj prvi redni zvezni sestanek. Poleg zanimive teme: „Versko-moralna formacija deklet“ bodo še druge prijetne točke.
Sestanek slovenskih srednješolcev bo
v soboto, 1. maja ob 10 v Slovenski hiši. Pred sestankom bo v kapeli sv. maša. Razgovor o „Starših in mladini“ bo vodil g. Milan Magister.
SKAD obvešča vse člane in prijatelje, da bov petek, 30. aprila ob 20 na Ramón Falconu predavanje o Eliotovi drami „Umor v katedrali“ Udeležba obvezna za vse, ki bodo nastopili v omenjeni drami. — V soboto, 1. maja bo izlet na Ezeizo. Zbirališče je ob 9 pod mostom v Liniersu.
Koncert narodnih pesmi priredijo v soboto, dne 24. t. m., ob 19.30 učenci harmonikarske šole iz Carapachaya s sodelovanjem harmonikašev iz San Martina pod vodstvom g. V. Jenkota v domu v Carapachayu. Po hastopu prosta zabava.
Slov. srednješolski tečaj bo v soboto,
24.	aprila od 15.30 do 19.30 v Slov. hiši.
Sestanek dekliškega krožka iz Mo rona bo v soboto, 24. aprila ob 17 na Pristavi.
II.	redni prosvetni večer v Slomškovem domu bo v soboto, 8. maja točno ob 8 zvečer.
Rojake obveščam0, da bo na dan romanja v Lujän odpeljal avtobus tudi izpred Slovenske hiše. Romarji se morejo pridružiti tudi na poti. Prijave sprejemajo v Dušnopastirski pisarni do 2, maja.
JAVNI NOTAR
Francisco Rani Cascante
Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Müos Stare Redactor : José Kroselj Redaceión y Administration: Ramon Falcon 4T58, Buenos Aire»
T. E. 69-9503
CORREO ARGENTINO Central B	j FRANQUEO PAGADO Concesióa N* 5775
	TARIFA REDUCED A Concesión N* 3824
Registro N acional da la Pr opiedad Intelectual No. 817.086	
Naročnina Svobodne Slovenije za lete 1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, ^ za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
10. SLOVENSKI DAN
20 let slovenske rasti v svobodi
BELA NEDELJA, 25. APRILA NA PRISTAVI
11.30	sv. mašta z govorom, ki jo daruje msgr. Anton Orehar
12.30	kosilo
15,30 govor predsednika Zedinjene Slovenije g- Božidarja Finka
Nastop folklorne skupine iz San Justa pod vodstvom gdč. Betke Maček, in harmonikarske šole iz San Martina in Carapachaya pod vodstvom g. Viktorja Jenka
Vabljeni vsi rojaki na veselo snidenje in prijeten pomenek Sodelujejo slovenski domovi: San Martin — kuhinja; Slomškov dom Ramos Mejia — pijača; San Justo — bar; Lanüs in Carapa-chay — postrežba; Moron — „parrilla“; Slov. planinsko društvo
__ tradicionalen „štant“ s pecivom, kavo in raznimi dobrotami;
SFZ in SDO — okrasitev prostora
Ves čisti dobiček je namenjen socialnemu fondu za podporo potrebnim rojakom
Ob 11 sv. maša, nato kosilo ob 15.30 AKADEMIJA
posvečena slovenski narodni pesmi.
Sodelujejo sanmartinske slovenske organizacije (Slavnostni govornik: pisatelj, profesor dr. TINE DEBELJAK
Po akademiji PROSTA ZABAVA, pri kateri sodeluje MOULIN ROUGE
SLOVENSKA HKANIENICA z. z o. z.
Avenida San Martin 263 — Ramos Mejia
sporoča svojim delničarjem, da lahko dvignejo dividendo za leto 1964 v zadružni pisarni ob sobotah od1 16 do 20.
Po bilanci za leto 1964 odobreni na občnem zboru 27. 3. 1965 znaša dividenda na delnice vplačane s 1. 1. 1964 33% in se izplačuje v gotovini. člani, ki bi želeli, lahko dobe dividendo izplačano v delnicah.
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
V NEDELJO, 2. MAJA 1065
IV. obletnica blagoslovitve doma
NASI	Leto II.	št. 7	Jutri hočem zgodaj vstati, nočem zarje zatezati,	Hitro se tedaj spusti za deklico v gozd, da bi jo čimprej mogoče došla in	prav v koleso, prečke veže. Muha mu kar v hišo zleze.
	■ 	 - - - - _		Bog mi svojo daj pomoč,	se rešila nesrečnih škarjic.	Dopolnjevalnica