NAJ MEDICINS
MEDICINSKI TEHNIK 2012
Poiščite glasovalni kupon v notranjosti
Po mestni občini Tednikov pogovor
• »Dravsko nabrežje je ptujski Lent«
O Stran 6
Ptuj, petek, 17. avgusta 2012
letnik LXV • št. 65 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8»98,E*ICn3 www.radio-ptuj.si
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici: WWW.dllb.Si
Štajerski
Ptuj • Pete rimske igre vabijo
Od četrtka do nedelje v znamenju Rimljanov
V Termah Ptuj že nekaj let obujajo dve tisočletji stare rimske zgodbe, ki temeljijo na najmogočnejšem obdobju v zgodovini najstarejšega slovenskega mesta.
£ Ét
w ?
OKNO
Nuša osvaja festival za festivalom
Šport
Nogomet •
Kidričani v Mursko Soboto neobremenjeni in okrepljeni
O Stran 11
Letošnje rimske igre so se pričele sinoči ob 19. uri s srečanjem predstavnikov skupin in ostalih ljubiteljev Rima, sledil je pohod z baklami do tretjega mitreja, tam pa je bil tudi začetek štiridnevnega dogajanja. Dopoldne v Termah poteka rimski otroški tabor, ob 17. uri bo zbor vseh rimljanov in rimljank, ob 19. uri pa bo uprizorjena bitka med Rimljani in barbari. V soboto bo osrednje dogajanje povorka, ki bo krenila iz termalnega parka ob 10. in vodila mimo Mestne hiše, kjer bo krajši program s predstavitvijo skupin. Te se bodo nato med 16. in 17. uro predstavile tudi v amfiteatru, tam bo še mini komedija, ob 19. uri pa rimska zabava z glasbeno skupino Marko Medik band in nočnim kopanjem. Tudi v nedeljo dopoldne bo rimski otroški tabor, med 11. in 16. uro bodo spet rimske igre, ob 16. uri rimski pogreb, za konec pa ob 17. uri slavnostna postavitev spominskega stebra.
Marija Slodnjak
Foto: Črtomir Goznik
Kidričevo • Težave po združitvi vrtca s šolo
Nekdanja ravnateljica trdi eno, župan in nova ravnateljica drugo
Potem ko je po majskem sprejetju občinskega odloka do sedaj samostojni javni zavod Vrtec Kidričevo s 1. avgustom pričel delovati v okviru Osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo, so se po trditvah dosedanje ravnateljice Nežike Šešo pojavile številne nejasnosti in težave.
Naj spomnimo, da predlog odloka o združitvi vrtcev v Kidričevem in Cirkovcah k osnovnima šolama v obeh krajih, ki so ga na predlog župana oblikovali v občinski upravi, sprva ni dobil večinske pod-
Nastopili bodo:
Ans. PETKA - Dobje Ans. SLOVENSKIH 6-Celje Ans. TAPRAVIFALOTI - Šoštpi Ans. ELA IN ŠARMERJI - Ptuf Ans. NEMIR-Mokronog Ans. NAVEZA-Pernica Ans. VIHAR - Slovenj Gradec Ans. GADI - Dol pri Ljubljani Ans. VRT - Oplotnica Ans. ZAKA'PA NE-Prebold
Kot gostje bodo nastopili člani ansambla Pajdaši.
pore občinskih svetnikov. A v drugem odločanju, sredi maja letos, se je nekaj svetnikov, ki so bili do tedaj prepričani drugače, spreobrnilo in glasovalo v korist vladajoče, županove koalicije. Župan
Leskovar je to s pridom izkoristil in pohitel z združitvijo vrtcev Kidričevo in Cirkovce z obema šolama, saj je želel, da se to zgodi še pred novim šolskim letom.
O Stran 4
Foto: M. Ozmec
Kaj se dogaja za zidovi kidričevskega vrtca?

10
A^i rodno jFabavne ■v lasbe
Perutnina Ptuj
ri*®«
MESTNA OBČINA PTUJ
Ptuj 2012
Dvorišče na ptujskem gradu, 24. avgusta 2012 ob 19.30 uri
Ptuj • KGZ s kreditom do plač zaposlenih
Letos še brez enega samega evra iz državne blagajne
Kmetijsko-gozdarska zbornica že več let opozarja na neurejen sistem financiranja javnih služb v okviru KGZS. Da je financiranje zavodov neredno že zadnjih polnih deset let, potrjuje tudi direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj Slavko Janžekovič in hkrati dodaja, da tako hudo kot letos doslej vseeno še ni bilo.
Dejstvo je, da kmetijsko-gozdarski zavodi po Sloveniji letos sploh še niso prejeli denarja za plače uslužbencev, zato se rešujejo vsak po svoje, kakor kdo pač zna, pretežno pa seveda z najetimi krediti, čakajoč na obljubljeno plačilo iz državne blagajne. „Po zadnjem srečanju s kmetijskim ministrom pred dobrim mesecem v Ljubljani nam je bilo obljubljeno, da bo denar za letos nakazan septembra. Da bo informacija točna, moram sicer povedati, da je bil nakazan denar za živinorejsko službo, in sicer za prve štiri mesece letošnjega leta. Celotna svetovalna služba, kjer je zaposlenih večina v KGZ, pa ostaja brez plačila za osebne dohodke že od januarja letos," pojasnjuje Janžekovič in dodaja, da bo predvideno oz. obljubljeno septembrsko izplačilo denarja za plače verjetno le za mesece nazaj, ne pa do konca leta. „Vendar, če bomo dobili vsaj maso plač za prvih devet mesecev, bomo nekako 'zvozili' do konca letošnjega leta,
Uvodnik
za naprej pa trenutno niti ne želim razmišljati ... "
Ptujski KGZ je tako kot ostali zavodi v nezavidljivem položaju, saj plače zaposlenim zaenkrat zagotavlja iz revolving kredita, najetega pri Delavski hranilnici, odplačuje pa ga denarjem, pridobljenim na trgu (s prodajo storitev svetovalcev, ki so plačljive). V precej hujšem položaju sta KGZ v Celju in Novem mestu, kjer so ves odobreni kredit za plače že porabili, novega pa jim po neuradnih informacijah banke nočejo več odobriti.
„Z Delavsko hranilnico imamo sklenjeno pogodbo za najetje skupno okoli 750.000 evrov kredita. Zaenkrat smo v treh mesecih od najetja prvega kredita porabili dobro polovico in še to se trudimo sproti, kolikor gre, pokrivati s tržnim deležem svoje dejavnosti. Res pa je, da je nekaj zavodov v državi danes še v težjem položaju, kot smo mi, saj si ne predstavljam, kako bodo zagotovili avgustovske plače, če kredita ne morejo več do-
Čakanas suha jesen
Ne, ne bom razpredal o vremenu. Tega imamo dovolj v vsakdanjem življenju, ko želimo z nekom izmenjati vljudno besedo ali dve, pa ne najdemo v tistem trenutku nobene ne vem kako pomembne teme. No, saj o bivanjskih vprašanjih v osrednjih Prešernovih sonetih najbrž ne bomo govorili kjerkoli in s komerkoli.
Ne, ta suša, ki se nam obeta jeseni (pa jo čutimo že tudi zdaj), bo v naših žepih. Saj je res, da smo tisti, ki smo mojih let (torej dosti bližje kakšnemu vnebovzetju kot Kristusovim letom), preživeli že mnogo kriznih obdobij; Bila so leta, ko je bil naš denar (pokojni dinar, bog mu daj večni mir) zvečer dosti manj vreden kot zjutraj; ko smo celo po WC-papir hodili v Avstrijo; pa ko smo kakršenkoli prihranek takoj pretopili v marko (na srečo je vsak imel kakega soseda, ki si je služil kruh v Nemčiji in je ob obiskih domov kaj malega menjal); pa ko smo vsi živeli na kredit, ker smo se v svojem prostem času ukvarjali z gradnjo hiše (ta je ostala, pufi pa so postali nepomembna postavka na naših bančnih računih). Da, bili smo pravzaprav brez denarja. Ampak smo vedeli, zakaj ga ni: od kreditov smo živeli mi in država, ampak je iz njih nekaj nastalo.
Sedaj pa ... Krediti so, ampak kje so rezultati? Denar je skrivnostno poniknil pri pogoltnih posameznikih, vračali pa ga bomo vsi. Banke so posojale »zaslužnim« na lepe oči (ali pa na kakšen namig »odzgoraj«), sedaj pa se bodo pod nosom obrisale za denar. Pravzaprav se bomo pod nosom brisali državljani, ko bomo plačevali kredite »prebrisanih« in bomo jeseni zaradi varčevanja za nekaj, od česar nismo imeli čisto nič, s praznim žepom stali pred polnimi trgovskimi policami. Zaslužni pa se nam bodo z nedolžnimi pogledi še naprej smehljali s časopisnih naslovnic. Ko bi se vsaj na straneh s črno kroniko. (No, tam bi bil njihov nasmeh sicer bolj grenak...)
Jože Šmigoc
biti, ministrstvo pa septembra ne bo nakazalo denarja," pravi Janžekovič.
Letno ptujski KGZ upravlja s približno petimi milijoni evrov, od tega sta dobra dva milijona obveza ministrstva za mesečne dohodke, skoraj toliko pa zahtevajo še materialni stroški. Okoli 40 odstotkov te vsote ptujski svetovalna služba že zagotavlja sama s tržno dejavnostjo. Zaposlenih v ptujskem KGZ pa je trenutno 105 svetovalcev in pol.
KGZ prvi javni zavodi v stečaju?!
Nakazila ministrstva bi sicer morala biti redno mesečno, pa to že nekaj let ni praksa. Letos je bilo vse še toliko bolj negotovo, saj se je začelo podirati že pri potrjevanju letnega plana dela KGZ Ptuj (in ostalih zavodov), kar je pravzaprav osnova za izplačila mesečnih kvot plačne mase. Letni plan dela je sicer svet zbornice potrdil, ministrstvo in vlada pa ne. „Vmes, ob uradno nepotrjenem planu dela za leto 2012, smo morali že itak pripraviti popravek oz. rebalans plana, s katerim smo morali precej zmanjšati obsega dela svetovalcev. V številkah je to pomenilo za okoli 300.000 do 350.000 evrov manj storitev v enem letu, kar je velika škoda. V končni fazi smo tako nare-

Zaposleni na ptujskem KGZ (na posnetku) zaenkrat mesečno plačo dobivajo še redno, čeprav jim država za letos ni nakazala še niti evra. Direktor ptujskega KGZ Slavko Janžekovič situacijo rešuje s kreditom, a če denarja kmalu ne bo, napoveduje črni scenarij postopnega stečaja. Enako ali še huje je tudi v drugih slovenskih kmetijsko-gozdarskih zavodih.
dili rebalans na dokument, ki pa pred tem sploh še ni bil uradno potrjen, kar je že itak samo po sebi absurdno. Vendar zaenkrat ni potrjen še niti ta zreducirani plan dela in denarja za plače še vedno ni."
Janžekovič jezno dodaja, da s takšno neresnostjo najodgovornejših v državi zavodi ne bodo mogli več dolgo poslovati. „Če septembra ne bo nakazila vlade, ne vem, kaj bo. Vprašanje je tudi, ali nam bo Delavska hranilnica potrdila novo vlogo za najetje novega kredita, ko bomo sedanjega porabili. In če ne bo denarja,
potem tudi plač ne bo, to je vse, kar lahko povem," je še povedal Janžekovič in resigi-nirano dodal: „Že nekaj časa napovedujem, da bomo mi prvi javni zavod, ki bomo dejansko šli v stečaj!"
Da je stanje resno, se zavedajo tudi v upravnem odboru KGZS, zato so že pozvali Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, da naj vlada čimprej izpelje postopek sprejemanja programa dela KGZS in kmetijsko-gozdarskih zavodov za leto 2012. Soglasno so se zavzeli tudi za dolgoročno rešitev problematike financiranja na
način, da se zagotovi ustrezno financiranje javnih služb v okviru KGZS tudi pred sprejemom programa dela na vladi.
Upravni odbor pa je odločno nastopil tudi proti zniževanju sredstev za izvajanje javnih služb v okviru KGZS. Z rebalansom proračuna bodo te službe namreč prikrajšane za približno 2,3 milijona evrov. „Zmanjševanje sredstev bo močno ogrozilo delovanje služb, posledice pa bodo utrpeli tudi slovenski kmetje in kmetice," pojasnjujejo v vodstvu zbornice.
SM
Ljutomer • Fundacija dr. Antona Trstenjaka bližje Prlekom
Sedež fundacije v Prlekiji
Od nedavnega je sedež Fundacije dr. Antona Trstenjaka, ki je bil doslej v Ljubljani, na Glavnem trgu 3a v Ljutomeru, kamor so ga prenesli, potem ko je fundacija 23 let delovala v Ljubljani. Tako bo fundacija bližje štipendistom in 32 občinam na območju Prlekije, Slovenskih goric in Haloz, ki sestavljajo prvo slovensko fundacijo.
Fundacija je namenjena pomoči podiplomskim študentkam in študentom ter projektom z območja Prlekije, Haloz in Slovenskih goric. V času dobrih dveh desetletjih delovanja je bilo razdeljenih za več kot 320.000 evrov. S pomočjo fundacije je bilo sofinanciranih 60 doktoratov, 75 magisterijev, 8 specializacij in 90 projektov. Preselitev sedeža fundacije je del reorganizacije, ki se v zadnjega pol leta dogaja ustanovi. V tem času je postal predsednik uprave fundacije dr. Henrik Gjerkeš, ki meni, da bodo s preselitvijo sedeža fundacije še lažje pomagali tistim,
katerim je namenjena.
Do 15. septembra je aktualen tudi letošnji razpis štipendij in sofinanciranja projektov s področja založniške, znanstvene, umetniške in kulturne dejavnosti za leto 2012. Prijavijo se lahko fizične in pravne osebe s stalnim bivališčem oziroma sedežem na območju Prlekije, Slovenskih goric in Haloz. Za sofinanciranje podiplomskega študija se lahko prijavijo tudi kandidati, ki nimajo stalnega bivališča na omenjenem območju, če njihovo delo prispeva k splošnemu razvoju omenjenega območja.
Viki Ivanuša
Mag. Milan Lovrenčič (levo) in dr. Henrik Gjerkeš ob prenosu sedeža fundacije v Ljutomer
arhiv fundacije
svečanem
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Juršinci • Žerjavovo pismo razburja
„Žerjav pozablja, da so volilna baza SLS kmetje!"
Pismo prvaka SLS Radovana Žerjava, ki ga je konec prejšnjega tedna prejelo okoli 30 članov SLS in v katerem zahteva njihov odstop z vseh funkcij v stranki, je prejemnike pošteno razburilo. Med njimi je tudi Simon Toplak, pobudnik ustanovitve SLS in ustanovni član Slovenske kmečke zveze.
Žerjav je v pismu k odstopu z vseh funkcij v SLS pozval tiste člane, ki so na majskih volitvah v Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) kandidirali na listah Kmečka lista - Društvo za razvoj kmetijstva in podeželja, Forum za kmetijstvo in podeželje SDS ter Kmečko društvo Nova Slovenija. V domeno SLS naj bi spadala izključno Slovenska kmečka zveza (SKZ); torej tisti člani SLS, ki so kandidirali na tej listi in podprli kandidata te liste, lahko ostanejo v SLS, ostali morajo iz stranke oditi. Kot je pojasnil Žerjav, naj bi slednji (ki niso podprli kandidata SKZ oziroma kandidirali na listi SKZ) „sedeli na dveh stolih" oziroma se zavestno odločili za kandidaturo „nekje drugje", ter ob tem še poudaril, da so še pred volitvami „imeli dogovor, kako se bodo zadeve odvijale".
Med tistimi, ki so dobili Žerjavovo pismo, je tudi izvoljeni predsednik KGZS Cvetko Zupančič (sicer predsednik občinskega odbora SLS v Ivančni Gorici, na volitvah v KGZS pa kandidat Kmečke liste), ki je že javno povedal, da sam ne namerava storiti ničesar, in še, da se po aktih zbornice ter za-
konu politika ne bi smela vmešavati v nevladno organizacijo, kot je KGZS. Pojasnil je tudi, da lahko po zakonu v organe zbornice kandidirajo društva, združenja ter podjetja in organizacije s področja kmetijstva. Politika pa je po njegovih besedah ta zakon obšla in znotraj političnih strank ustanovila društva, ki so lahko kandidirala v zbornico.
Pismo je dvignilo pritisk tudi Simonu Toplaku (maja izvoljen v svet KGZS), ki je najprej povedal, da je sam ustanovni član Slovenske kmečke zveze od leta 1988 in v tej Zvezi namerava tudi ostati, da pa je - tako kot številni drugi - hkrati tudi član Kmečke liste in je zato podprl njihovega kandidata Cvetka Zupančiča, saj mu je bilo preteklih sporov med Vriskom in Smrkoljem že dovolj, zato je želel v vodstvu zbornice novo ime: „Osebno zaradi tega poziva nikakor ne nameravam odstopiti, ne poznam pa sedanjega Etičnega kodeksa stranke SLS, tako da tudi ne morem reči, ali ima Žerjav dejansko pravno podlago za odvzem članstva. Bi pa ob tem spomnil, da se je SLS pravzaprav ustanovila tukaj, pri nas, kar Žerjav
Iz pisma Radovana Žerjava Simonu Toplaku:
„Seznanjam vas s sklepom, ki ga je Izvršilni odbor SLS (IO SLS) sprejel na 28. redni seji: Člani IO SLS se strinjajo, da ste kot član SLS s svojo kandidaturo na drugih listah za volitve v KGZS oziroma kot izvoljeni v organe KGZS s podporo teh list sprejeli odločitev, ki pomeni kršitev predhodnega dogovora, in s tem ravnanjem tudi kršili Kodeks etičnega ravnanja članov SLS. Glede na zgoraj navedeni sklep v SLS pričakujemo, da boste upoštevali njegovo soglasno potrditev na IO SLS in odstopili od funkcij v SLS na državni in lokalni ravni. IO SLS bo ravno tako zavrnil vašo morebitno ponovno kandidaturo v organe stranke na državni in lokalni ravni v tekočem in naslednjem mandatnem obdobju. Navedeno velja tudi za kandidiranje v organe zvez, klubov in gibanj pri SLS ter Novo generacijo SLS.
Vašo odločitev o članstvu v SLS pričakujemo najkasneje do 27. avgusta 2012, ko vam bo IO SLS začasno odvzel pravico člana SLS, ki jo določa 16. člen Statuta SLS - 'voliti in biti voljen v organe stranke'".
Simon Toplak je nad pismom prvaka SLS Radovana Žerjava razočaran in hkrati jezen: „Kot kaže, Radovan Žerjav očitno pozablja, da s takšnimi potezami, ki razdvajajo članstvo stranke, počasi uničuje SLS. Pozablja, da so temeljna volilna baza stranke kmetje, podeželsko prebivalstvo, in če bo stranka izgubila glasove kmetov, nima prihodnosti!"
očitno pozablja. Sam sem bil med tistimi, ki so dali pobudo za prvi občinski odbor SLS, in tako je potem nastala vseslovenska stranka. Osebno mi je bilo nesoglasij med Vriskom
in Smrkoljem v preteklosti dovolj, to je rušilo enotnost in trdnost zbornice, katere cilj in namen pa mora biti, da dela za dobrobit slovenskega kmečkega življa in podeželja."
Toplak še pravi, da si nikakor ne želi razkola znotraj SLS, ki ga s tovrstnimi dejanji povzroča Žerjav, prav nasprotno: „Takšne poteze obsojam. Želel bi si, da smo v SLS enotni. Sem pristaš in član SLS od ustanovitve in to nameravam ostati do smrti. Ne odobravam takšnih igric, ki povzročajo nepotreben razkol v članstvu SLS, med kmeti, zaradi nepolitičnih list, na katerih smo pač kandidirali v zborničnih volitvah. Naloga članov tako Kmečke liste kot Kmečke zveze je popolnoma enaka: da se borimo za dobrobit slovenskega kmetijstva in podeželja. KGZS ni nobena politična organizacija, ampak stanovsko združenje. Mislim, da se politika v obstoj, delo in poslanstvo KGZS ne sme vmešavati, to velja za vse stranke. Mene v zbornici sploh ne zanima, kdo je v kateri politični stranki."
Na vprašanje, ali gre pri zadnji potezi Žerjava morda tudi za korak k destabilizaciji in razpadu zbornice, ki je marsikomu trn v peti, Toplak pravi: „Za ustanovitev zbornice smo se dolgo borili. Res pa je bilo doslej že kar nekaj poskusov, da se zruši, predvsem z željo, da se ukine obvezno članstvo, kar bi bil brez dvoma korak h koncu naše zbornice."
Toplak je še povedal, da bodo situacijo poskušali rešiti na srečanju, ki je napovedano konec avgusta na radgonskem sejmu, za zaključek pa dodaja: „Kot kaže, Radovan Žerjav očitno pozablja, da s takšnimi potezami, ki razdvajajo članstvo stranke, počasi uničuje SLS. Pozablja, da so temeljna volilna baza stranke kmetje, podeželsko prebivalstvo, in če bo stranka izgubila glasove kmetov, nima prihodnosti!"
SM
Majšperk • Pričenjajo 16. občinsko praznovanje
Odprli bodo kulturno-poslovni center
Konec tega tedna bodo v občini Majšperk pričeli prireditve v počastitev 16. občinskega praznika. Osrednja in sklepna slovesnost bo 15. septembra.
Praznične prireditve bodo pričeli v soboto 18. avgusta, ko se bodo ob 11. uri podali na tradicionalni spust s kajaki po Dravinji, ob 15. uri pa bodo v Majšperku pripravili gasilsko tekmovanje za memorial Cirila Murka. V nedeljo ob 15. uri bodo oprli nov kulturno-po-slovni center v Majšperku, ki je zagotovo ena najpomembnejših pridobitev občine v njenem obstoju.
V sredo, 22. avgusta, bo društvo žena Tisa na Ptujski Gori pripravilo predstavitev zeliščnega vrta. V četrtek, 23. avgusta, bo ob 15. uri v domu krajanov Sestrže turnir v šahu, umetniško društvo Ustvarjalec Majšperk pa bo pričelo likovno kolonijo. 24. avgusta bo na igrišču ŠKD Sestrže turnir v od-
bojki na mivki, ob 19. uri pa na Bregu turnir v malem nogometu za člane. 25. avgusta ob 7. uri bo ob ribniku v Stanečki vasi ribiško tekmovanje. Ob 9. uri bo na igrišču ŠD Breg Bogračiada, ob 15. uri bodo na igrišču v Se-stržah Poletne igre, ob 17.uri pa bo na igrišču pri OŠ Majšperk turnir v ulični košarki.
26. avgusta ob 8. uri bo na strelišču LD Stoperce meddru-žinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, ob 9. uri bodo pri domu krajanov v Sto-percah pripravili zajtrk za občane, ob 14. uri pa bodo pod prireditvenim šotorom v Majšper-ku proslavili 90-letnice Lovske družine Dravinja Majšperk. 30. avgusta bodo ob 16.30 na igrišču na Ptujski Gori pričeli kolesarski maraton, 31. avgusta pa se bodo izpred doma krajanov v Sestržah podali na pohod po obronkih Sestrž.
Prireditve bodo nadaljevali tudi v septembru. 1. septembra ob 10. uri bo pohod s Ptujske Gore na Janški vrh, ob isti uri bo v domu krajanov in gasilcev na Ptujski Gori srečanje težjih invalidov, ob 15. uri pa se bodo z igrišča v Narapljah podali na gorski kolesarski maraton. 2. septembra ob 8. uri bo na igrišču pri rekreacijskem centru v Majšperku občinsko gasilsko tekmovanje, ob 9. uri bodo v organizaciji radio kluba Ptujska Gora pričeli vzpostavljanje zvez z najvišjih okoliških hribov, ob istem času bodo na igrišču v Podložah pričeli turnir v malem nogometu za veterane, ob 13.30 se bo na igrišču na Ptujski Gori pričelo družinsko ko-
lesarjenje, ob 14. uri bodo pred OŠ Majšperk pričeli 14. pohod pod naslovom Spoznajmo občino peš, ob 15. uri bo na igrišču v Podložah tekmovanje v vleki vrvi, ob 16.30 pa bo Čebelarsko društvo v Preši pripravilo čajanko z medom. 5. septembra bodo pri župnijskem uradu v Majšperku pričeli foto delavnico, 7. septembra ob 10. uri bo na kegljišču pri domu krajanov Ptujska Gora 8. turnir v ruskem kegljanju, popoldne ob 18. uri bo v mali dvorani v Majšperku lutkovna predstava s čarodejem Janezom, v telovadnici OŠ Majšperk pa turnir v namiznem tenisu. 8. septembra ob 14. uri bodo pred domom krajanov v Sestržah pričeli kožuhanje, ob 15. uri bo v telovadnici OŠ Maj-šperk turnir v odbojki, ob 19. uri pa bo v dvorani novega kul-turno-poslovnega centra Maj-šperk srečanje pevskih zborov.
12. septembra ob 15. uri bo pri odcepu za Stoparjeve v Se-stržah svečano odprtje poti na
Sestrško jezero. 13. septembra ob 11. uri bodo pod prireditvenim šotorom v Majšperku pričeli srečanje upokojencev in invalidov občine Majšperk, odprli pa bodo tudi razstavo o dejavnosti vseh društev. 14. septembra ob 17. uri bodo v dvorani Albin Promotion odprli razstavo udeležencev likovne kolonije Majšperk 2012, ob 17. uri bo na igrišču na Ptujski Gori tek po Ptujski Gori, ob 19. uri pa bo v sejni sobi občine Majšperk svečana seja ob 16. občinskem prazniku.
Osrednja, sklepna slovesnost ob občinskem praznovanju pa bo v soboto, 15. septembra, ob 19. uri v šolski športni dvorani pri OŠ Majšperk, na njej pa bodo po slavnostnem nagovoru županje dr. Darinke Fa-kin podelili letošnja občinska priznanja. Praznovanje bodo zaključili s pogostitvijo vseh prisotnih in veliko zabavo pod šotorom.
-OM
Foto: M. Ozmec
V centru Majšperka bodo v nedeljo odprli nov kulturno poslovni center, ki je veljal dobre 4 milijone evrov.
Foto: SM
Kidričevo • Res težave po združitvi vrtca z osnovno šolo?
Nekdanja ravnateljica trdi eno, župan in nova ravnateljica drugo
Potem ko je po majskem sprejetju občinskega odloka do sedaj samostojni javni zavod Vrtec Kidričevo s 1. avgustom pričel delovati v okviru Osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo, so se po trditvah dosedanje ravnateljice Nežike Šešo pojavile številne nejasnosti in težave.
Naj spomnimo, da predlog odloka o združitvi vrtcev v Kidričevem in Cirkovcah k osnovnima šolama v obeh krajih, ki so ga na predlog župana oblikovali v občinski upravi, sprva ni dobil večinske podpore občinskih svetnikov. A v drugem odločanju, sredi maja letos, se je nekaj svetnikov, ki so bili do tedaj prepričani drugače, spreobrnilo in glasovalo v korist vladajoče, županove koalicije. Župan Leskovar je to s pridom izkoristil in pohitel z združitvijo vrtcev Kidričevo in Cirkovce z obema šolama, saj je želel, da se to zgodi še pred novim šolskim letom.
Kljub objavi odlokov o novem statusu obeh osnovnih šol v občini Kidričevo oziroma o priključitvi obeh vrtcev k obema šolama, ki je pričel veljati 1. avgusta, pa so zadeve očitno še naprej nejasne, nedorečene in po nam dosegljivih podatkih za zaposlene v vrtcu že skoraj alarmantne. Kot je pojasnila dosedanja dolgoletna ravnateljica kidričevskega vrtca Neži-
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Nežika šešo: »Zaposleni v vrtcu smo zmedeni, saj so zadeve nedorečene in nejasne.«
ka Šešo, je večina zaposlenih popolnoma zmedenih, saj ne vedo, kdo je v resnici sedaj njihov nadrejeni. Na nastalo situacijo je ravnateljica vrtca občino ves čas opozarjala, vendar je ta ne glede na opozorila v zelo kratkem času sprejela po njenih trditvah sporna odloka brez kakršnih koli pravnih in strokovnih podlag. Vse to naj bi vnašalo veliko negotovost in nejevoljo tudi med zaposle-
nimi v vrtcu.
N. Šešo: »Zaposleni smo zmedeni«
O stanju v Vrtcu Kidričevo dosedanja ravnateljica Nežika Šešo pravi: »Stanje je nevzdržno, žal pa se vse skupaj dogaja v času počitnic. S temi spremembami namenoma hitijo, saj je v tem času polovica kadra odsotnega. Zaposleni smo zmedeni, ker smo šele pred nekaj dnevi, 9. in 10. avgusta,
Ptuj • Aktivne golf počitnice s kopanjem
Mladi so bili navdušeni
Šola golfa Gita golf je čez letošnje poletje pripravila za učence, ljubitelje golfa, aktivno preživljanje poletnih počitnic, na katerih združujejo prijetno s koristnim.
Prejšnji teden, od ponedeljka do petka, je potekal prvi termin letošnjega otroškega aktivnega golf kampa, ki ga uspešno dopolnjujejo z vsakodnevnim kopanjem. Otroci namreč dopoldanski čas preživijo na golf igrišču Ptuj, kjer se urijo v osnovah tega vse popularnejše-ga zelenega športa, popoldneve pa preživljajo ob kopanju v
Termah Ptuj. Kot je pojasnila vodja kampa Brigita Šoštar, je
za vse otroke od 7. do 15. leta iz Ptuja in okolice organizirano celodnevno bivanje od 7. do 17. ure, tako da so lahko njihovi starši čez dan brez skrbi. Vsako jutro se zberejo, najprej malo razgibajo, nato pa začnejo z abecedo golfa, saj spoznavajo, kakšni so pat, pič in čip udarci
Zupan Anton Leskovar:„ Civilna iniciativa Za otroka je poskušala doseči začasno odredbo, s katero bi postopek združevanja vrtcev s šolama začasno ustavili, vendar je ustavno sodišče njihov predlog zavrnilo!"
in druge posebnosti tega športa. Sledi malica na golf igrišču in veliko golfskih iger. Peš se odpravijo do restavracije Zila v Terme Ptuj, kjer po kosilu nadaljujejo s kopanjem in animacijami v Termah Ptuj z animatorko Rebeko.
Naslednji otroški golf kamp bo od 20. do 24. avgusta.
-OM
Foto: M. Ozmec
Vodja kampa Brigita šoštar v družbi z mladimi udeleženci prvega letošnjega golf kampa med vadbo na ptujskem golf igrišču.
prejeli obvestila o pričetku dela pri novem delodajalcu, naslednji dan pa nove pogodbe o zaposlitvi. Ne glede na to, da nas je 2. avgusta 'nova' ravnateljica Alenka Kutnjak vse zaposlene v vrtcu nagovorila in zahtevala, da se od tistega trenutka dalje v zvezi z vsem obračamo nanjo, češ da je od 1. avgusta ona ravnateljica šole in vrtca, pravnoformalno le ni tako. To se je pokazalo že v petek, 10. avgusta, saj ni mogla zagotoviti plač zaposlenim, tako da sem po posredovanju pravne službe na Ministrstvu za kulturo, izobraževanje in šport morala sama ukrepati in urediti zadeve kljub njeni izrecni prepovedi. Torej sem bila na ta dan še vedno ravnateljica samostojnega Vrtca Kidričevo in edina odgovorna za delo zavoda. Ker sem istega dne tudi sama prejela obvestilo o pričetku dela pri novem delodajalcu, naslednji dan, 11. avgusta, pa v vpogled in podpis novo pogodbo o delu kot učiteljica podaljšanega bivanja v OŠ Kidričevo oziroma v podružnični šoli Lovrenc na Dravskem polju, so zadeve tudi meni nejasne.«
Ali to pomeni, da po vaši oceni odloka o priključitvi vrtca k šolama z omenjenim datumom od avgusta naprej ne veljata?
»Po meni znanih podatkih odloka, kakršna sta sprejeta, sploh ne moreta predstavljati pravne podlage za ukinitev samostojnega vrtca. O tem, ali veljata ali ne, trenutno ne morem govoriti, saj je vsa zadeva predana v presojo zakonitosti na Ustavno in Upravno sodišče Republike Slovenije, želim pa vendarle pojasniti nekatere stvari. Sama imam do upokojitve okrog 2 leti, ravnateljica samostojnega Vrtca Kidričevo sem 13 let, na delo, ki smo ga skupaj z zaposlenimi vzorno opravljali, sem izredno pono-
sna, ker je vrtec v ožji in širši okolici prepoznaven kot kakovosten, imamo številne regijske, državne in mednarodne certifikate in priznanja. Zaradi vsega tega želim posebej poudariti, da se ne borim za svoj 'stolček', kot bi nekateri radi prikazali, ampak zgolj za otroke, starše in zaposlene, saj če vrtcu odvzamejo avtonomnost, nikoli več ne bo takšne kvalitete dela, kot smo jo zagotavljali doslej. To si upam trditi ravno zato, ker vem, kako sem zanjo morala dodatno garati in skoraj mesečno pridobivati donatorska sredstva. Če ob številnih manjših donatorjih omenim le enega največjih, to je skoraj 20.000 evrov, vedite, da v tem času s pridobivanjem dodatnega denarja in materiala za tako uspešno delo ni lahko. Nova ravnateljica šole je na tej funkciji le kratek čas, na delo predšolske vzgoje se ne spozna in tudi ni kompeten-tna za vodenje vrtca.«
Kakšen razplet te zapletene situacije pričakujete, kje se vidite v prihodnosti?
»Veliko sem razmišljala, kaj bom sedaj, kot rečeno, dve leti pred upokojitvijo, počela. Prepričana sem bila, da bom, če jim razpolovitev vrtca na dva dela uspe, do konca opravljala vsaj delo vzgojiteljice v oddelku vrtca, vendar me je nova ravnateljica razporedila v šolo, kar pomeni, da me je iz vrtca in od kolektiva popolnoma odstranila. Ne nazadnje se za moje strokovno delo zanimajo tudi v drugih občinah, saj sem v tem času prejela kar nekaj ponudb za vodenje vrtca pri njih. A sem jih iz razloga, da mi ne bi očitali, da sem otroke, starše in zaposlene v boju za samostojen vrtec pustila na cedilu, spoštljivo zavrnila.«
Kaj menijo o vseh očitkih Nežike Šešo na občini Kidričevo, smo včeraj povprašali
kidričevskega župana Antona Leskovarja.
»Kar se tiče stanja v vrtcu, imamo na občini povsem drugačno informacijo. Kot me je pravkar seznanila ravnateljica Alenka Kutnjak, so spremembe potekale brez težav in zapletov, tudi med zaposlenimi ni čutiti nikakršnih pritiskov ali nejasnosti. Sicer pa predlagam, da se o tem prepričate med delavkami vrtca, naj tudi one povedo svoje mnenje. Kar pa se tiče obeh občinskih odlokov, ki sta bila sprejeta po normalni poti in z večinskim konsenzom občinskih svetnikov, vam zagotavljam, da je pravna osnova v sami zakonodaji. Oba odloka smo v skladu z zakonodajo objavili tudi v uradnem glasilu slovenskih občin in sta pričela uradno veljati s 1. avgustom 2012. Res pa je, da je civilna iniciativa Za otroka prek upravnega sodišča v Ljubljani poskušala doseči začasno odredbo, s katero bi postopek združevanja vrtcev s šolama, kar je v skladu z odlokoma, začasno ustavili. Vendar je Ustavno sodišče njihov predlog zavrnilo, tako da sta oba odloka pričela veljati s 1. avgustom.«
Kaj pa očitki o težavah pri izplačilu plač -je res, da se je pri tem zapletlo?
»Kar se tiče očitkov o domnevnih težavah pri izplačilu plač delavcem vrtca za julij, moram pojasniti, da je vrtec Kidričevo povsem normalno, tako kot vsak mesec, posredoval zahtevek za izplačilo 3. avgusta, sredstva pa so jim bila nakazana v skladu s podpisano pogodbo med občino Kidričevo in vrtcem v normalnem roku, to je 10. avgusta. Tako pri izplačilu plač ni moglo priti do nikakršnega zapleta. Ponovno pa bi rad poudaril, da smo se za združevanje vrtcev z obema šolama odločili samo zato, da bi dosegli izboljšanje odnosov med zaposlenimi, da bi znižali obratovalne in nekatere druge stroške obeh zavodov in predvsem izboljšanje kakovosti bivanja naših malčkov in otrok. Verjamem, da bodo prvi pozitivni rezultati opazni že kmalu po 1. septembru, ko bosta oba zavoda spet zadihala s polno paro, o čemer se bodo lahko prepričali tudi vsi drugi občani.«
Ravnateljico osnovne šole Alenko Kutnjak pa smo povprašali, ali je res, da so bili delavci o omenjenih spremembah obveščeni šele 9. in 10. avgusta.
»Naj pojasnim, da so bile vse delavke, ki so bile trenutno na delovnih mestih, kajti večina jih je na letnih dopustih, o spremembi obveščene ustno 2. avgusta. To pa zaradi tega, ker smo morali počakati na sklep upravnega sodišča, ki je prispel šele 1. avgusta. Pisno so bile res obveščene nekoliko kasneje, to pa zaradi nedostopnosti do podatkov o zaposlenih, kar je preprečila Nežika Šešo, ki je strokovni sodelavki vrtca prepovedala posredovanje podatkov o zaposlenih.«
M. Ozmec
Ormož • Letos izpadli dve od štirih čebeljih paš
Tudi čebelarstvo ni idealen poklic
Nedavno smo v osrednjih slovenskih medijih lahko spremljali alarmantne novice o tem, da je letina medu katastrofalna in da se domači čebelarji bojijo, da medu ne bo dovolj. Kakšna je bila letina na našem koncu, sem za mnenje povprašala De-ana Bezjaka iz Ormoža, ki se že več kot 20 let poklicno ukvarja s čebelarstvom, in izvedela, da je situacija od čebelarja do čebelarja lahko zelo različna.
si.:.*?
P!' v"; f

Foto: Viki Ivanuša
Dean Bezjak čebelari s srcem, zato pravi, da je letina, kot je letošnja, pač del čebelarskega življenja, s katerim se je treba sprijazniti in ga sprejeti.
Dean Bezjak je potrdil, da je letošnja letina res slaba, saj je bil ob polovico pridelka. V dobrih dveh desetletjih ukvarjanja s čebelarstvom je doživel samo štiri tako slabe letine. Kljub temu je zadovoljen, da je bilo medu vsaj toliko. Povedal pa je tudi, da je bila lahko letina za čebelarja, ki ima čebele vse leto na enem mestu in je odvisen le od ene paše, recimo gozda, letos katastrofalna:
„Pri nas je akacija letos delno pozebla, ko je cvetela, pa je bilo slabo vreme in tako akacijevega medu nismo niti točili. Cvetlični med je bil povprečen, potem pa smo čebele odpeljali na Pohorje. Kostanj je medil dobro, gozdnega medu pa tudi ni bilo. Letos smo imeli veliko dela, kajti manj kot medi, več ima čebelar dela. Za čebelarja je najbolje, ko medi, ker takrat so čebele zaposlene, delajo in ni težav. Čebeljo družino, ki je brez dela, pa je težko obdržati v panju, saj hoče rojiti. V čebelarstvu smo odvisni od vremena, to je tveganje. Zato mora imeti čebelar čebele
Kot je povedal župan Pod-lehnika Marko Maučič, pričakujejo udeležbo okoli 50 padalcev iz več držav: „Seveda bodo nastopili naši padalci iz Aerokluba Ptuj, sicer tudi lanski zmagovalci, svoj prihod pa napovedujejo še padalci iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Avstrije, Italije in Švice. Tekmovanje bo trajalo od sobote od devete ure zjutraj do nedelje zvečer, predvidoma do 18. ure. Po planu naj bi padalci skočili v soboto v najmanj štirih, verjetneje v petih serijah, v nedeljo pa vsaj v treh. Cilj doskoka bo označen na splavu sredi jezera, zmagovalec pa bo seveda tisti, ki bo največkrat najbolj točno pristal v označenem cilju. Poleg posamičnih zmagovalcev se bodo šteli tudi rezultati ekip, na koncu pa prvi trije padalci posamično in prve tri ekipe prejmejo pokale in najboljši tudi prehodni pokal."
Lani je absolutna zmaga šla v roke padalcev ptujskega Aerokluba tako posamično (zmagal je Peter Balta) kot ekipno.
rad, ker je drugače preveč razočaran ob takšnih letinah."
Pred slabo letino se ni mogoče zavarovati drugače kot s poslušanjem starih naukov, med drugim tudi tistega, da je treba imeti eno letino v kleti in eno na banki oziroma da je ob dobrih letinah treba misliti tudi na takšna leta, ko pridelka ni.
Čebelarji se bojijo, da se bo zaradi pomanjkanja domačega medu na trgu spet pojavil nekvaliteten cenen med iz uvoza. Dean Bezjak pa pravi, da če kvaliteta slovenskega medu toliko izstopa, da se to čuti, se domačemu medu ni bati tuje konkurence.
Brez prostega dneva že od aprila
Deana Bezjaka sem s pogovorom zmotila v obilici dela med pakiranjem prtljage za dopust, kajti poklicni čebelar si lahko privošči malo oddiha šele proti koncu avgusta. Torej čebelarstvo le ni tako idiličen poklic, kot si marsikdo
Sicer je bilo videti tudi nekaj „atraktivnih" pristankov v jezeru, zaradi občasnega močnega vetra pa tudi na nasipu, najslabše pa sta jo odnesla dva tuja padalca, ki sta za vsako ceno želela doskočiti na splav, a sta priletela na njegov rob. Na srečo hujših poškodb razen nekaj bušk in prask ter nategnjene mišice ni bilo. Se je pa lani drugi dan tekmovanja končal predčasno po le nekaj skokih; uradno zaradi premočnega vetra, dejansko pa je prišlo do manjše nesreče na letališču v Moškanjcih, kjer je letalo, ki je prevažalo padalce do jezera, zadel eden od old-tajmerjev, ki so se prav tisti čas zbrali na srečanju na letališču ... No, letos se kaj takšnega ne more zgoditi, saj so dornavski Vitezi Pesničarji srečanje old-tajmerjev izvedli že julija.
Ob zanimivih skokih padalcev na cilj sredi vode bodo obiskovalci imeli možnost videti še marsikaj zanimivega: „V spremljevalnem programu bo podjetje Navigator iz Ptuja ob jezeru razstavilo del svo-
predstavlja, saj Dean Bezjak od aprila pa do sedaj ni imel proste sobote ali nedelje:
„Spomladi je treba čebeljo družino razviti na celo škatlo. Čebelja družina ima v našem sistemu panja običajno dva oddelka. Družina prezimi v spodnjem oddelku, plodišču, zgornje, medišče, pa je pozimi prazno. Ko se začne družina številčno večati, jo je treba z 10 spraviti na 20 okvirjev. Okvirje je treba dodajati, ko je družina že primerno
jega prodajnega asortimana - od čolnov in motorjev do motokultivatorjev, svoj prodajni hit bo predstavila tudi avtohiša Peugeot Toplak, modelarji iz ptujskega Aerokluba bodo predstavljali svoje leteče modele, sodelovanje pa je že potrdil tudi balonarski klub Oblak Grajena, ki bo intere-
močna, za kar je treba čebele dobro opazovati. Pri naših šestih čebelnjakih potrebujem za to delo vsaj teden dni. Po kakšnih 14 dnevih družine pridobijo na moči, potem pa se začnejo paše. Lahko jih pustimo doma ali pa jih odpeljemo kam na pašo. Potem pa se že začne točenje medu, družine so na višku, želijo se deliti, rojiti. Torej ni prvomajskih praznikov in tudi v prvi polovici poletja je veliko dela. Med nato natočimo v sode,
sente popeljal s svojim balonom v zrak nad podlehniško jezero," je še povedal Maučič in zagotovil, da bo za obiskovalce poskrbljeno tudi s hrano in pijačo.
Vstopnine za ogled padalskih atrakcij na podlehniškem jezeru ni.
SM
kjer zori in se čisti najmanj šest mesecev, da je potem v kozarcu čist in lep na pogled. V medu je namreč polno drobcev voska in cvetnega prahu, ki se morajo izločiti iz njega. Nato v septembru čebele hranimo s sirupom, za katerega zmešamo sladkor in vodo v razmerju 1:1. Nekje novembra pa nehamo skrbeti za čebele."
Pozimi opravijo še zimsko zdravljenje varoje, za katerega Dean pravi, da je pomembnejše in uspešnejše kot poletno, saj ni zalege. Pri zatiranju te bolezni ima veliko znanja, izkušenj, dober občutek in tudi veliko sreče, saj je v 20 letih zaradi te uničujoče bolezni izgubil le okoli 10 družin.
Klepetala sva tudi o tem, da so čebelarji običajno starejši gospodje, pa je sogovornik povedal, kako zmotno je mnenje, da se je s čebelarstvom prijetno začeti ukvarjati ob upokojitvi. „Ko nisi sposoben za drugo delo, si za čebele še manj. Čebele so majhne in vid je zelo pomemben. Zato je poizkus čebelarjenja brez izkušenj in znanja na stara leta bolj slaba ideja. Začeti je treba mlad, da si do pokoja že izkušen in je takrat edini minus ta, da pač slabše vidiš," je malo za šalo in malo zares Dean Bezjak argumentiral, da se je treba s čebelarstvom pričeti ukvarjati mlad.
Čebele pomori
že minimalna
količina strupa
V Čebelarstvu Bezjak imajo 400 čebeljih družin, ki jih s svojim znanjem in močmi še uspejo obvladati, širiti pa se ne smejo več. „Nekdo mogoče lahko obvlada 600 družin, nekomu je 200 preveč, za nas jih je 400 optimalno. Če si naložiš preveč, se začnejo stvari podirati. Čebele te hitro postavijo na realna da, od njih se je mogoče veliko naučiti. Vse, kar je preveč, je čista izguba. Nekoč sem bil bolan in več dni v postelji. Ko sem se vrnil med čebele, sem pri čebelnjaku na Pohorju že od daleč videl, da ena stran slabo leti. Takrat je izrojilo 35 družin, kar pomeni, da niso prinesle nič medu, ampak so se na Pohorje peljale na izlet," je povedal Bezjak. Sicer pa mu pri čebelarjenju pomaga vsa družina, največ sin Tomi, ki ima po mnenju očeta nežno roko in potrebno mirnost, ki sta ključna predpogoja za
ukvarjanje s čebelami.
Vsa stojišča za čebele imajo postavljena vstran od sadovnjakov in vinogradov, saj je okolje zelo obremenjeno s pesticidi. Čebela je majhna, zato jo ubije že minimalna količina škodljive snovi. „Doze, nevarne čebelam, so veliko manjše kot tiste, ki jih prenese človek. Po drugi strani pa ljudje to izpostavljenost škropivom plačujemo z rakom, tumorji in podobnimi bolezni, česar se pogosto sploh ne zavedajo. Najbolj so izpostavljeni prav kmetje, ki delajo s temi nevarnimi snovmi.
Najbolj neokrnjena je narava ob Dravi. Pa tudi kombinat ima veliko posluha za čebele, saj ne uporabljajo škropiva, nevarnega za čebele, oziroma škropijo ponoči. Seveda si tudi oni želijo pomoči čebel, saj pri njivi oljne repice čebele dvignejo donos tudi do 30 %, to pa pri 100 hektarjih ni tako malo," pojasnjuje Dean Bezjak.
Slovenski med ima manj vlage
Glavne paše skozi leto so akacija, kostanj in gozd (smreka, kostanj, lipa, jelka), cvetlična paša je pomožna, ne daje omembe vrednega donosa in je je najmanj. Glavna nosilca cvetličnega medu pri nas sta vrba in divja češnja. Da si lažje predstavljamo razmerja: s hektarja buč, ki me-dijo kar dobro, nastane okoli 40 kilogramov nektarja, ki je osnova za med, iz tega pa je na koncu morda 30 % medu. Pri medonosnosti odstopa akacija, ki da na hektar okoli 1800 kilogramov nektarja.
V tujini čebelarji čebelarijo v nakladnih panjih, pri nas pa v skladovnicah. Pri tem je treba marsikakšen kos opreme izdelati doma. Deanu Bezja-ku pride prav njegova tehnična spretnost in inovativnost. Dobra lastnost slovenskih čebelnjakov je ta, da imajo dolgo življenjsko dobo in da se čebele v njem med seboj bolj grejejo. Posledica tega je, da je med ozorjen in vsebuje manj vode. Po minimalnih standardih ima lahko prvovrstni med do 18 % vlage. Slovenski ima med 15 in 16 %, med iz nakla-dnih panjev v tujini pa komaj dosega 18 %.
Pridelani med Bezjakovi prodajo Medexu, nekaj ga gre v Avstrijo, manjšo količino pa prodajo tudi na domu. Pri poslovanju z medom je težava predvsem v velikosti čebelarstva, saj zaradi različnih letin ne morejo vsako leto zagotavljati vseh vrst medu, potrošniki pa tega ne razumejo.
Deana Bezjaka pa včasih zamika videti svet tudi iz čebelje perspektive in takrat jadra z jadralnim letalom. Za to sicer ni dosti časa, letos je poletel le enkrat, a takšni redki užitki so še toliko slajši.
Viki Ivanuša
Ta konec tedna - od sobote dopoldne do nedelje popoldne - se bo na podlehniškem jezeru odvijal drugi padalski turnir za pokal občine v skokih na cilj na splav; lepo vreme je zagotovljeno, vstopnine za atraktivno prireditev z bogatim spremljevalnim programom pa ni.
Podlehnik • Vikend v znamenju padalcev
Drugi padalski turnir na jezeru
Ta konce tedna bo nad, ob in tudi v podlehniškem jezeru spet zelo živahno: Občina Podlehnik namreč skupaj z Aeroklubom Ptuj pripravlja drugi mednarodni padalski turnir za pokal občine v skokih s padalom na splav na jezeru.
Ptuj • Pogovor s častnim občanom Milanom Krajnikom
Dravsko nabrežje je ptujski Lent
Milan Krajnik je novi častni občan MO Ptuj. Priznanje je prejel za dogoletno uspešno delovanje na področju ekonomije, razvoja podjetništva in vodenja velikih gospodarskih sistemov ter za vse zasluge pri razvoju mesta Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Milan Krajnik, novi častni občan MO Ptuj
Kot nam je povedal, imenovanje za častnega občana MO Ptuj razume kot priznanje za neko življenjsko delo, vezano na njegovo življenje in aktivnosti na Ptuju. Predstavlja mu vrednoto in čast, ki so mu jo izkazali ob tej priložnosti. Po svoje ga je to imenovanje presenetilo, saj se je porodila ta ideja v komisiji za priznanja in odlikovanja, dobila soglasno podporo v njej in pozneje v mestnem svetu. Cela življenjska in delovna pot Milana Krajnika je vezana gospodarstvo. Tudi po upokojitvi je ostal povezan z elektrogospodarstvom, za katerega je vezan tudi njegov vrhunec v delovanju na področju gospodarstva.
V	lokalno politiko je stopil pred tremi leti.
Katero obdobje iz svojega nadvse uspešnega delovanja bi želeli posebej izpostaviti?
»Gre v glavnem za tri obdobja, tri gospodarske cikle v mojem življenju. Po odsluženi štipendiji v Elektrokovini Maribor sem se zaposlil v takratnih Strojnih delavnicah. Kot mlad ekonomist sem se lotil modernizacije podjetja v smislu majhnega in srednje velikega industrijskega podjetja z nazivom Sigma Ptuj. To obdobje je bilo zame velika šola vodenja gospodarskega podjetja iz vseh vidikov: strateškega razvoja, obvladovanja stroškov, kadrovske politike.
V	tem času sem se tudi veliko dopolnilno izobraževal na področju vodenja podjetij, v letih 1964 in 1965 sem končal nekatere študije na Ekonomski fakulteti, kjer so nas v glavnem učili mladi profesorji, ki so vsi diplomirali v Ameriki ter nam posredovali tržno-socialni vidik vodenja, ki sem ga s pridom uporabil tudi pri vodenju večjih podjetij.
Drugo takšno obdobje je obdobje TGA Kidričevo. Pri-
šel sem v času, ko je bilo treba podjetje modernizirati v tehnološkem pogledu, uvesti je bilo treba novo tehnologijo za proizvodnjo aluminija, ki pa je bila takrat tudi v svetu šele v razvojni fazi. Prav zaradi tega v tistem času ni bilo mogoče uvesti nove tehnologije. Zato smo vse sile pod mojim vodstvom takrat usmerili v maksimiranje tehnologije obstoječih elektroliz in maksimalno povečanje proizvodnje v njih ob sočasnem usmerjanju v fi-nalizacijo izdelkov, v livarske zlitine - bili smo največji tovrstni proizvajalec v takratni Jugoslaviji - in izdelke, ki še danes pomenijo jedro produkcije v Talumu.
Moje tretje obdobje pa je povezano z Gospodarsko zbornico Slovenije in elektrogospodarstvom. V GZ sem bil odgovoren za strategijo planiranja na makroekonomskem nivoju in za medrepubliško sodelovanje. V tistem času sem tudi dobil povabilo, da prevzamem elektrogospodarstvo Slovenije, ki je takrat zajemalo celotno elektroenergetsko politiko, od rudarjenja do proizvodnje in prenosa, distribucije električne energije ter vključevanja v mednarodne relacije in je predstavljalo nek vrhunec mojega delovanja na gospodarskem področju. Obdobje delovanja v Kidričevem in v elektrogospodarstvu mi je dalo tudi neko mednarodno širino, uveljavitev v mednarodnem prostoru.«
Razlog za slovenske težave ni v svetovni krizi
Kako s svojimi bogatimi gospodarskimi izkušnjami gledate na sedanje stanje v slovenskem gospodarstvu, ki ni samo posledica krize, temveč v večji meri tudi posledica slabega vodenja
v slovenskih podjetjih in nerazumne kreditne politike domačih bank?
»V celoti gledano je stanje v Sloveniji težko, tudi na gospodarskem področju. Ključni razlog za to ni v svetovni krizi, temveč v nesmotrnih aktivnostih, zlasti še v zadnjih desetih letih. Politika bank je bila nerazumna, predvsem imam v mislih financiranje tajkuniza-cije in slabe naložbe, za katere se je bolj ali manj vedelo, da se v nobenem primeru ne morejo iziti. Veliko pa je k današnjemu stanju po moji oceni prispevalo izredno hitro menjavanje kadrov, zlasti še v velikih gospodarskih sistemih. Četudi imaš izkušnje, potrebuješ leto ali dve, da nek sistem spoznaš in da se vpelješ. Marsikje pa smo v dvajsetih letih zamenjali dvajset direktorjev.«
Kakšna vlogo pa je odigrala politika v gospodarstvu?
»Politika je odigrala dve negativni vlogi: na področju kreditne politike, ker je dopuščala nerazumno kreditno politiko bank, in na kadrovskem področju.«
Kako pa ocenjujete ptuj-
sko gospodarstvo v luči vsega tega dogajanja?
»Iz obrti in majhne industrije ob razpadu nekdanje skupne države se je razvilo več srednje velikih industrijskih podjetij, ki so dokaj solidna. Postavljeni so bili neki temelji razvoja turizma. Tudi Perutnina je obdržala svoj potencial. V tem obdobju pa je že opazen zastoj na področju obrti in industrije. V MO Ptuj imamo sicer rezerviranih 100 ha zemljišč za razvoj industrije in obrtništva, od tega pa ni niti en hektar komunalno in energetsko urejen. Na tem področju mora Ptuj iskati svoj novi preboj - v komunalni in energetski opremi določenega števila zemljišč, ki bi jih bilo treba bodočim investitorjem ponuditi po ugodnih cenah oziroma z nekaterimi stimulacijami.
Podobno principe je treba ubrati tudi v turizmu. Zame osebno je staro mestno jedro eden od izzivov, kje in kako nadaljevati s turizmom. V starem mestnem jedru je treba urediti neko novo turistično cono, ki jo jaz vidim na dravskem nabrežju. To je naš Lent. Pri
razvoju tega območja je treba pokazati veliko fleksibilnost tako na področju prostorskega planiranja kot tudi arhitekturnega pristopa. Bodočim investitorjem je treba prepustiti maksimalno proste roke oziroma jih najprej pridobiti v naš prostor. Na pridobivanju investitorjev je treba narediti več kot doslej.
Ptuj je veliko naredil pri pridobivanju kapitala iz države in EU, to je treba nadaljevati. V tej situaciji, ko tega kapitala ni in ga tudi ni pričakovati veliko, je treba več narediti pri pridobivanju zasebnega kapitala. Četudi ostri kultur-novarstveni pogoji predstavljajo eno od ovir za naložbe v starem mestnem jedru, je v dogovoru s stroko treba najti neki izhod. V eni turistični coni, kot je denimo dravsko nabrežje, je ravno tako treba investitorjem ponuditi komunalno opremljeno zemljišče. Dodatno vabilo v naložbeno dejavnost na Ptuju je lahko opustitev nekaterih dajatev za določeno obdobje. Z oživitvijo tega dela mestnega jedra bi oživel cel sklop pod Prešernovo ulico. Seveda to niso
rešitve, ki bi jih bilo mogoče realizirati čez noč.«
Pestra tri leta lokalne politike
Kdaj pa se je v bistvu začela vaša politična pot?
»Povedati moram, da se s politiko v življenju praktično nisem nikoli ukvarjal, da bi bil neposredno kje angažiran. Tudi po upokojitvi sem ostal povezan z energetiko in energetskimi podjetji. Albin Pišek in Gorazd Žmavc sta me nagovorila, da sem se priključil DeSusu. Sem predsednik MO DeSusa Ptuj in član gospodarske komisije stranke na državni ravni. V okviru te komisije sem sodeloval tudi pri pripravi gospodarskega program stranke za kongres. S politiko, usmerjeno v lokalno okolje, se ukvarjam tri leta.«
Vaše razprave v mestnem svtu kažejo na veliko angažiranost, ste eden izmed najaktivnejših mestnih svetnikov, posebej se zavzemate za staro mestno jedro.
»Moje delovanje v mestnem svetu je daleč stran od nekih strankarskih političnih vidikov. Maksimalno sem se poglobil v vse dosedanje študije, povezane z dolgoročnim razvojem Ptuj ali njegovih dejavnosti, želel izluščiti tisto, kar je dobro, kar bi bilo treba razvijati naprej oziroma čemur dati prioriteto. Prva prioriteta je zagotovo podtalnica, ker je treba občanom zagotoviti kvalitetno pitno vodo, zato je projekt podtalnice treba nadaljevati. Naslednja prioriteta so CERO Gajke. Dokončati je treba razpravo z državo in videti, ali bomo center lahko razvijali kot nek tehnološko širši kompleks ali pa ga bomo morali zapreti. Tudi v primeru zapiranja bo to prioritetna naloga. Takoj za tem vidim med prioritetami obrtno-industrijsko cono, sledi turistična cona v starem mestnem jedru. Treba pa bo dokončati tudi odprte investicije, med katere sodi dokončanje I. in II. faze dominikanskega samostana s sočasno ureditvijo trženja teh novih pridobitev. To je ključno, ker sicer namen investicije ne bo dosežen.«
MG

AVx><$s
PONUDBA V PRODAJALNAH ŽERAK
Prodajalna Videm | Prodajalna Majšperk J Prodajalna Podlehnik
SVINJSKO STEGNO BK
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do 29.8.2012 oziroma do prodaje zalog.
Ptuj • Pater Milan Kos, prejemnik zlate plakete MO Ptuj
Plaketa je potrditev, da smo se pravilno odločili
»
«
Pater Milan Kos je zlato plaketo MO Ptuj v letu 2012 prejel za aktivno delovanje na področju kulturnega ustvarjanja, za pomoč ljudem v stiski ter druga humanitarna dejanja in za velik osebni prispevek pri oživitvi minoritskega samostana na Ptuju.
Že kot gvardijan minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju in potem od leta 2006 kot provincialni minister je opravil pomembne spremembe, ki so pripomogle k oživitvi minoritskega samostana na Ptuju, brez katerega si danes ni več mogoče zamisliti kulturnega in siceršnjega utripa mesta. Za časa njegovega ministrovanja je bil sedež Slovenske minorit-ske province sv. Jožeta prenesen iz Ljubljane na Ptuj, v minoritski samostan sv. Petra in Pavla. S tem je Ptuj postal središče minoritskega reda v Sloveniji, tu se sestaja vodstvo minoritov in občasno odvijajo srečanja vodstev minoritov iz sosednjih in drugih evropskih držav.
»Plaketa je potrditev dosedanjega dela, ki ga opravljam v minoritskem samostanu skupaj z brati, ki tukaj živijo. Ob vrnitvi samostana pred leti smo si začrtali, da ga ne bomo samo obnovili, temveč mu bomo povrnili tudi nekdanjo vsebino in veličino, ki jo je imel že pred II. svetovno vojno, ko je bil ne samo center verskega življenja, temveč tudi močan center kulture
in izobraževanja. Plaketa je potrditev, da smo se pravilno odločili,« je po prejemu povedal p. Milan Kos. Ob vseh dejavnostih, ki danes ponovno živijo v samostanu - ob knjižnici in zasebni glasbeni šoli se v njem odvijajo številni koncerti, proslave, prireditve, razstave in druga srečanja - pa obstajajo še druge, ki bi prav tako sodile v ta samostan, je prepričan prejemnik zlate plaketa MO Ptuj, ki ga odlikujejo tudi skrb za človeka in humanitarna dejanja. Njegovo poslanstvo kot minorita, Frančiškovega brata, je tudi biti blizu ljudem, ki so v stiski, jim prisluhniti in svetovati ter jim pomagati poiskati pot iz brezupa.
Najprej je potrebna človeška bližina
Ptujski minoritski samostan dobro sodeluje z lokalnim okoljem. P. Milan Kos ocenjuje, da je to zelo pomembno. »Najprej so potrebni človeška bližina, medsebojno sodelovanje in medsebojno spoštovanje, šele na podlagi vsega tega lahko gradimo vse osta-
Pater Milan Kos, prejemnik zlate plakete MO Ptuj
lo. Tako kot lokalna oblast si tudi mi prizadevamo, da bi bili v službi ljudi, da bi zanje naredili kar največ dobrega,« pove.
»Ptuj je skozi zgodovino vedno imel minorite, tu smo že skoraj 800 let. Samostan je bil ves ta čas tisto središče, kamor so prihajali ne samo ljudje iz Ptuja, temveč tudi iz okolice. Skozi zgodovino je bil večkrat sedež province, ki je sicer nekoč segala bolj v Av-
strijo, na območje današnje Štajerske in do Celja. Ob vrnitvi samostana se mi je zdelo pomembno, prav tako pa tudi bratom v provinci, da imamo v Ptuju ponovno sedež mino-ritske province. Gre za naš najstarejši samostan, lahko rečem, da je vreden tega, da je tu sedež Slovenske mino-ritske province,« je o prenosu sedeža Slovenske minoritske province sv. Jožefa iz Ljubljane v ptujski minoritski samo-
Foto: Črtomir Goznik
stan povedal p. Milan Kos.
Vzdrževati tako velik kompleks, kot je minoritski samostan na Ptuju, ni lahko. Po zadnjih obnovah in ponovni zgraditvi cerkve se trudijo, da s sredstvi, ki jih imajo na voljo, sproti opravljajo vzdrževalna dela in obnovijo vse tisto, kar je potrebno. Lepote samostana vse bolj odkrivajo tudi turisti, domači in tuji, ki jim bratje minoriti vselej prijazno pokažejo njegove
znamenitosti, od refektorija do znamenite samostanske knjižnice. Znamenita je tudi njihova klet, ki jo danes najpogosteje uporabljajo za najrazličnejše prireditve in pogostitve, saj se danes več ne ukvarjajo z vinogradništvom in vinarstvom, po katerem so bili prepoznavni daleč naokrog. V stranski kapeli nove cerkve so uredili muzej, ki naj bi spominjal na cerkev, ki je stala pred letom 1945, ki je skoraj v celoti dokončan. Manjkajo jim še trije kamniti spomeniki oziroma elementi, ki jih hrani Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož.
Minoritski samostan na Ptuju želi biti tudi v prihodnje prostor, ki bo vedno znova z veseljem sprejemal vse ljudi, jim stal ob strani, samostan, ki bo sporočilo sv. Frančiška 'mir in dobro' posredoval v najrazličnejših oblikah, preko dejavnosti v cerkvi ter dejavnosti v izobraževalnem in kulturnem pomenu, je ob našem obisku povedal p. Milan Kos, prejemnik zlate plakete MO Ptuj v letu 2012, ki je 8. avgusta letos praznoval 50. rojstni dan.
MG
Ptuj • Končan Kino brez stropa
Filmi pritegnili skoraj tri tisoč ljudi
Gotovo je, da je poletno dogajanje v našem mestu letos izjemno pestro. Eden izmed projektov, ki že nekaj let skrbijo za oživljanje dogajanja na prostem, je tudi Kino brez stopa. Filme na prostem si je v enem tednu na dvorišču ptujskega gradu ogledalo okrog 2930 gledalcev.
Tretji Kino brez stropa, ki je zastore dvignil 6. septembra, je tudi letos dosegel izjemen uspeh, saj je število obiskovalcev skoraj za tisoč prekosilo lanskoletnega. Organizator, Center interesnih dejavnosti Ptuj kot upravitelj ptujskega Mestnega kina, je gledalcem postregel z devetimi filmi. Teden brezplačnih filmskih užitkov se je zaradi gradbenih del, ki potekajo v dominikanskem samostanu, po dveh letih preselil tako rekoč na idilično lokacijo, dvorišče ptujskega gradu.
„Poslanstvo projekta Kino brez stropa, ki je letos potekal že tretjič, je na prijazen način popularizirati filmsko umetnost. Organizatorji izhajamo iz predpostavke, da bo premišljeno izbran, raznolik, ravno prav zahteven in kakovosten filmski program, brezplačno 'serviran' v lepem ambientu ptujske arhitekturne dediščine, sčasoma ustvaril kakšnega novega cinefila. Izkazalo se je, da recept deluje, saj je bil
projekt odlično sprejet, vse več Ptujčanov in tudi obiskovalcev iz bližnjih krajev redno polni sedeže Mestnega kina Ptuj tudi čez leto," pojasnjuje Mateja Lapuh, vodja letošnjega Kina brez stropa. Ta je tokrat potekal pod okriljem Evropske prestolnice kulture, ki je v celoti tudi financirala 15 tisoč evrov vreden projekt.
Programska zasnova je sledila praksi iz preteklih let: je zmes raznolikih filmskih idej, žanrov in estetik iz izbora kakovostnih filmov, ki so bili v zadnjih letih v Sloveniji prikazani v redni distribuciji. „Ker pa letos ni le leto EPK, temveč tudi leto, za katerega prerokbe pravijo, da prinaša konec sveta, so rdeča nit letošnjega Kina brez stropa bile mračne vizije. V luči političnih, ekonomskih in ekoloških negotovosti nas pogosto prevevajo strahovi in tesnoba - in prav teh občutij se je dotaknil tudi letošnji program," pojasni Lapuhova.
Na sporedu je bilo devet raznolikih filmov, zastore pa je
Kino brez stropa 2012 dvignil s svečano otvoritvijo in premi-erno projekcijo kratkih dokumentarnih filmov, nastalih v okviru mednarodnega Filmskega kampusa, ki je v dnevih pred Kinom brez stropa potekal na Ptuju. Več kot 60
mladih filmarjev iz 13 držav je od 27. julija do 6. avgusta ustvarjalo pod mentorstvom legende jugoslovanskega filma Želimirja Žilnika. Izdelali so 19 kratkih filmov, večina pa jih je bila predstavljena na otvoritvi Kina brez stropa.
Bodo pa nastali filmi na ogled ponovno jeseni, ko bo opravljen izbor najboljših filmov; ti bodo takrat predvajani pod „stropom", v prostorih Mestnega kina Ptuj. „Na otvoritvi Kina brez stropa so bili predstavljeni povsem sveži filmi, nekateri so bili zmontirani le nekaj ur pred premiero," je še pojasnila vodja projekta in dodala, da so vsi ustvarjalci imeli enako temo: predstaviti svoje videnje Ptuja.
Med celovečernimi filmi, ki si jih je bilo letos možno ogledati na prostem, je največ gledalcev privabil film z na-
slovom Ženska, ki poje. Takrat je na dvorišču ptujskega gradu ob gledanju filma uživalo 350 gledalcev.
Zelo dobro pa se je ponovno obnesel tudi program za otroke. Ti so imeli na razpolago tri predstave, največ malčkov in njihovih staršev pa si je ogledalo Disko črve - kar 400 jih je do zadnjega kotička napolnilo dvorano Mestnega kina. Za najmlajše je namreč bilo dogajanje bilo postavljeno pod streho, delavnice, ki so sledile filmom, pa so potekale v Mestnem parku. Tudi tako imenovani Kino vrtiček na prostem je bil zelo dobro obiskan. Malčki so ustvarjali na temo filma, ki so si ga ogledali.
Kot pojasnjuje Lapuhova, so v Centru interesnih dejavnosti Ptuj izjemno zadovoljni z letošnjo izvedbo in obiskom Kina brez stropa. Prav zato in zaradi dejstva, da je publika omenjeni projekt povsem očitno vzela za svojega, bo ta izpeljan tudi v prihodnjem letu. Do takrat pa filmofile vabijo v prostore Mestnega kina, kjer zmeraj pripravijo kaj zanimivega. Zgovorno je dejstvo, da je med manjšimi mestnimi kinematografi ptujski kino po številu projekcij in gledalcev na zavidljivem četrtem mestu.
Dženana Kmetec
Juršinci • S proslave ob 18. občinskem prazniku
Za sedem milijonov naložb v enem letu
Nova dvoranica v kulturnem centru dr. Antona Slodnjaka, ki so ga uradno odprli v petek zvečer, je naslednji dan, v soboto zvečer, gostila letošnjo kratko in jedrnato izpeljano osrednjo proslavo ob občinskem prazniku.
Častni govornik župan Alojz Kaučič je v svojem nagovoru najprej povedal, da so lahko ponosni na številne izvedene naložbe v letu od prejšnjega do letošnjega občinskega praznika, med katerimi je izpostavil izgradnjo doma za upokojence, odprtje večnamenskega kulturnega centra in modernizacijo občinske cestne infrastrukture: „Vse v tekočem letu uresničene naložbe v občini so vredne kar sedem milijonov evrov!
Vendar pa občinski praznik nikakor ne more biti posvečen le prikazu investicij. Prav je, da se spomnimo tistih, ki so skozi leto bili še posebej delavni in so marsikaj tudi dosegli. Ponosen in vesel sem na vse naše občane. Vesel sem, da ste izvolili dobre svetnike v občinski svet, in vesel sem, da imamo uspešna in aktivna društva. Prav tako sem ponosen in vesel, da danes govorim na tem odru, ki bo spet lahko služil temu, kot je nekoč: pesmi, plesu in igram. Vesel in ponosen sem, da delamo dobro in da imamo pred seboj še velike načrte in naložbe, za katere verjamem, da jih bomo ne glede na krizo uresničili. Ampak zavedati se moramo, da niso zgolj delo in projekti
Kulturni program osrednje občinske proslave so sooblikovali tudi otroci iz vrtca, ki so odplesali venček folklornih plesov.
tisto najpomembnejše v življenju; veliko pomembnejša je povezanost, druženje, medsebojna pomoč. Prav zato, ker to v naši občini vemo, se ne bojim nobene finančne krize. Tukaj še vedno živimo ljudje, ki znamo 'stopiti skupaj' in z veliko energije narediti marsikaj brez vsakega evra. To dokazujete že več let z brigadirskimi akcijami urejanja in vzdrževanja cest, zaradi česar prihranimo veliko denarja," je poudaril župan Kaučič in govor zaključil z besedami, da so si zadali postati vodilna, dominantna občina v Slovenskih goricah in da jim je to tudi uspelo.
V imenu prisotnih županov občin Spodnjega Podravja je
kot ponovni „kazenski" zamudnik na govorniški oder stopil podlehniški župan Marko Ma-učič in čestital občanom za številne dosežke, ob tem dodal, da je v Juršincih res „srce" Slovenskih goric, ter jim zaželel še veliko uspehov v prihodnjem obdobju.
Sledila je podelitve pokalov posameznikom in športnikom, ki so dosegli najboljše uvrstitve v številnih tekmovanjih za pokal občine. Prvo mesto v nogometnem turnirju je letos pripadlo ekipi iz Juršincev, v streljanju na glinaste golobe je zmagal Stanko Zidarič, med veteranskimi strelci Milan Gačnik, v športnem ribolovu Dimitrij Repič, v tekmovanju v pikadu pa je bil najboljši Da-
Letošnji prejemniki občinskega priznanja in plaket: Ljudmila Mateljan, Darinka Rižnar, Andrej Holc, Janez Furman in Franc Kukovec (za ŠD Juršinci) skupaj z županom Alojzom Kaučičem ter podžupanoma Darinko Toš Majcen in Alojzom Hergom.
vorin Matjašič.
Letošnje občinsko priznanje je po sklepu občinskega sveta prejela dolgoletna aktivna članica društva gospodinj Marta Ljudmila Mateljan. Župan Alojz Kaučič pa je nato skupaj s podžupanoma Dragico Majcen Toš in Alojzom Hergo podelil še štiri občinske plakete. Prejeli so jih: Darinka Rižnar za dosežke na področju samostojnega podjetništva, Andrej Holc (kmetija Holc) za uspe-
he na področju kmetovanja, Janez Furman kot dolgoletni večkratni krvodajalec in Športno društvo Juršinci za okroglih 30 let uspešnega delovanja.
Dinamičen in prijeten, slabo uro trajajoč uradni del občinske proslave so s svojimi nastopi obogatili pevci kvarteta Bakus, mlada solistka Jana Janžekovič z odpeto himno, simpatični vrtičkarji s folklorno točko in ljudske pevke.
Neuradni del proslavljanja pa se je v soboto zvečer nadaljeval na dvorišču kulturnega centra, najbolj vztrajni in zabave željne pa so prišli na svoj račun še v šotoru na tradicionalni veselici Noč pod topoli. Uradni zaključek letošnjih prireditev ob 18. juršinskem občinskem prazniku pa se je zgodil v nedeljo dopoldne s farnim žegnanjem in srečanjem ljudskih pevcev in godcev.
SM
Markovci • Litvanci na obisku
Foto: SM
Foto: SM
LAS iz Vilne razpolaga s štirimi milijoni evrov
V nedeljo popoldne so se člani litovskega LAS (Lokalne akcijske skupine) in občin z območja mesta Vilna, ki ga tamkajšnji LAS pokriva, v Markovcih srečali s predstavniki LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah (v nadaljevanju LAS Bogastvo podeželja). Predsednik domačega LAS Vlado Korošec je gostom skupaj z gostiteljem, markovskim županom Milanom Gabrovcem, predstavil nekaj projektov, ki so jih že uspešno realizirali.
„Litovski gostje so nas kon-taktirali z željo, da si ogledajo nekaj naših projektov, predvsem na temo ohranjanja krajine in varovanja okolja ter urejanja vaških središč in rekreacijskih poti ter športnih centrov. V LAS Bogastvo podeželja smo namreč doslej že uspešno realizirali kar nekaj tovrstnih projektov preko sofinanciranja iz programa Leader in te projekte smo jim tudi podrobneje predstavili," je uvodoma povedala strokovna sodelavka pri LAS Mojca Metličar.
Člani litovskega LAS in občin so si tako lahko ogledali športni center z ribniki v Markovcih, ki je bil urejen v okviru nabora projektov LAS Bogastva podeželja, nato so se v markovski občinski stavbi seznanili s projekti oziroma študijami za ureditev vaških središč, v praksi pa so si tako urejeno središče s pomočjo
sredstev Leader ogledali v Sobetincih. Domačini so jim predstavili še delo in pomen informacijske pisarne, ki deluje pod okriljem projekta TrUD in je usmerjena predvsem v ohranjanje krajinskega parka Šturmovci. „Za konec smo kolegom iz Vilne predstavili še namen in pomen interaktivnih točk, torej turističnoin-formativnih točk, ki delujejo v več občinah, ter medobčinski projekt kolesarskih poti, ki smo ga v LAS že uspešno zaključili," je še povedala Metli-čarjeva.
Druženje z gosti iz Litve se je nadaljevalo v vaškem domu v Sobetincih, kjer so jih pričakale tradicionalne kulinarične dobrote (od domačega kruha z mesom iz tunke in zaseke do gibanic), ki so jih pripravile članice markovskega društva gospodinj, za domače vino pa je poskrbela ptujska biotehniška šola. Predsednik LAS
Bogastvo podeželja Vladimir Korošec je nato gostom podrobneje predstavil organa-gram LAS-a, članstvo, način funkcioniranja in način sofi-
nanciranja ter izvedbe projektov. Zbrani so ugotavljali, da je način delovanja LAS-a iz Litve in domačega precej podoben, nekaj razlike je le pri višini
sofinanciranja, saj so projekti v Litvi preko LAS sofinancirani 90-odstotno, v Sloveniji
pa največ do 85 odstotkov. Precejšnja razlika pa je tudi
Člani LAS z območja glavnega litovskega mesta Vilna so si na obisku v Markovcih ogledali nekaj uspešno izvedenih projektov LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah.
v višini odobrenih sredstev Leader. „Za naš LAS Bogastvo podeželja smo za programsko obdobje 2007 do 2013 dobili odobrenih 700.000 evrov za vse projekte, medtem ko so gostje povedali, da so za svoj LAS za območje Vilne, ki ima približno 100.000 prebivalcev, za isto obdobje dobili odobrene kar štiri milijone evrov! Povedali so nam, recimo,da so zgolj za en projekt, šlo je za ureditev manjšega športnega centra z otroškimi igrišči in tekaško stezo, pridobili kar 300.000 evrov sofinancerske-ga denarja. Sicer pa so nam predstavili tudi nekaj svojih drugih projektov, ki se nanašajo na ohranitev kulturne dediščine ipd.," je še povedala Metličarjeva ter dodala, da je bilo srečanje nadvse prijetno in da so bili tako gostje kot gostitelji zadovoljni s povedanim in prikazanim.
SM
Foto: SM
Spuhlja • 6. srečanje krajanov in vaške igre
Tudi v Spuhlji načrtujejo postavitev vrtca
V	ČS Spuhlja, najmanjši in najmlajši četrtni skupnosti v MO Ptuj, bodo 25. avgusta pripravili šesto srečanje krajanov in druge vaške igre. Organizacijo si ČS deli z domačim športnim društvom.
Franc Bolcar, predsednik sveta ČS Spuhlja, je pred letošnjim srečanjem povedal, da je tudi letošnji praznični dan posvečen druženju in veselju. Po kratkem govoru in kulturnem programu se bo začelo veselo druženje krajanov, domače športno društvo bo tudi letos poskrbelo za presenečenje - za zanimiv in bogat program vaških iger, ki za zdaj ostaja še skrivnost.
Letos so v ČS Spuhlja že praznovali, in sicer 31. marca, ko so svečano odprli prvo fazo športnega parka, ki je stala dobrih 841 tisoč evrov; za igrišče za odbojko na mivki, eno najmodernejših v tem okolju, je MO Ptuj pridobila deset tisoč evrov iz države. V okviru prve faze investicije so pridobili sodoben večnamenski objekt z vsemi potrebnimi prostori, slačilnice s tuši, skladiščni prostor, kuhinjo in še nekatere druge prostore. Asfaltni plato omogoča igranje malega nogometa, rokometa in košarke ter badmintona.
V	drugi fazi investicije želijo pridobiti še igrišče za mali nogomet na umetni travi, balinišče in postaviti še nekaj igral na otroškem igrišču. Športni
Foto: Črtomir Goznik
Franc Bolcar, predsednik sveta CS Spuhlja
park Spuhlja je investicija iz pogodbe za CERO Gajke, ki je bila leta 2002 sklenjena med MO Ptuj in takratno ČS Jezero.
Športni park je v počitniškem času zelo dobro obiskan, vsak dan se nekaj dogaja, še posebej zvečer. Do nedavnega je z njim upravljala ČS, na 14. seji sveta ČS Spuhlja, ki je bila 24. maja, pa so sklenili, da ga bodo upravljali skupaj s ŠD Spuhlja.
Tudi večnamenska dvorana se lahko pohvali z dobro zasedenostjo v avgustu, tako bo tudi septembra. Kljub temu pa z najemnino še vedno ne pokrivajo vseh operativnih
stroškov, četudi se trudijo, da bi bila dvorana čim bolj zasedena.
V načrtu ČS Spuhlja je tudi postavitev vrtca pred večnamensko dvorano v kontejner-ski izvedbi, ki naj bi imel tri oddelke. Od investicij iz pogodbe za CERO Gajke trenutno poteka izgradnja vodovoda v zgornjem delu Spuhlje, v okviru katere bodo v zemljo položili tudi vse infrastruk-turne vode. Pogodba za CERO Gajke, ki bi morala biti po optimistični varianti izpolnjena že v letu 2007, bo v letošnjem oziroma v prihodnjem letu vendarle realizirana.
MG
Ptuj • Problematika mestne tržnice
Ureditev ptujske tržnice se vse bolj oddaljuje
Ptujski »trebuh mesta«, kot rečemo tržnicam, že dolgo išče novo podobo. Izrisanih je bilo kar nekaj projektov zanjo, dlje mesto še ni prišlo. Podoba ptujske tržnice pa je vse prej kot lepa, tudi s ponudbo že dolgo več ne sledi sodobnim tržnim trendom.
Na njej vztraja le še peščica prodajalcev z zelenjavo, sadjem in cvetja, nekaj jih prodaja tudi oblačila. Že dolgo pa na njej ni mogoče kupiti mleka in mlečnih izdelkov, da o drugih pridelkih s podeželja, ki jih je vsako leto mogoče videti na razstavi Dobrote slovenskih kmetij, niti ne govorimo.
Sliko te ponudbe enkrat do dvakrat tedensko popravi potujoča prodajalna gibanic, občasno tudi kruha, pekovskega peciva in potic ter konjskega mesa in izdelkov. Enkrat tedensko na njej zadiši tudi po ribah. Lokali na tržnici, kjer bi lahko bilo naprodaj veliko tega, kar bi ljudi pritegnilo, tudi dobrot slovenskih kmetij, pa že dolgo samevajo; bojda zato, ker zanje nihče ne kaže zanimanja.
Ob vedno močnejšem turističnem toku bi mesto moralo hitreje poiskati tudi rešitev za svoj »trebuh«. Ob svetovnem dnevu turizma naj bi nanjo sicer postavili prvih deset ličnih hišic, ki jih bo mesto uporabilo za sejemske dejavnosti, kot je na primer
Foto: Črtomir Goznik
Lokali na ptujski tržnici samevajo že dolgo. Bojda so zaprti zato, ker zanje ni nobenega zanimanja.
božično-novoletni sejem, in ki jih bo mogoče uporabiti tudi na sejemskih prireditvah zunaj mesta. To pa seveda ni rešitev za ta za mesto izjemno pomemben prostor.
Mednarodna komisija Entente Florale, ki je mesto ocenjevala 27. junija, se je seznanila tudi s prenovo ptujske tržnice, ki predvideva ureditev prodaje v več etažah, pod katerimi bo parkirna hiša, in ureditev novega prireditvenega trga, pri čemer bodo skušali ohraniti Plečnikove elemente. Ko se bodo iskale arhitekturne rešitve,
bo ena od zahtev mesta, da se pravila zlatega reza, ki jih je Plečnik upošteval povsod, upoštevajo tudi pri novogradnji ptujske tržnice. Idejna rešitev za novo ptujsko tržnico predvideva direkten vstop nanjo oziroma na njeno prvo prodajno etažo s Slovenskega trga. Plečnikovo stopnišče bi z novim projektom ureditve ptujske tržnice prišlo v prvo etažo. Kdaj se bo mesto lotilo ureditve tržnice, pa je v tem trenutku težko reči, ker v mestni blagajni za ta projekt še ni denarja in ga, kot kaže, še nekaj časa ne bo.
MG
Zg. Leskovec • 17. kmečki praznik
Nekoč so bili zimski večeri ...
Turistično društvo (TD) Klopotec v Leskovcu je minuli konec tedna izvedlo 17. tradicionalni kmečki praznik, tokrat posvečen opisu šeg in opravil na kmetijah ob zimskih večerih. Seveda tudi letos niso manjkale šaljive igre na omenjeno tematiko, podelili pa so tudi vinska priznanja in priznanja za najlepše urejene domove.
Zbrane pod velikim šotorom ob obnovljenem leskov-škem nogometnem igrišču je najprej pozdravila predsednica TD Klopotec Leskovec Ida Vindiš Belšak, ki je med drugim povedala, da so bili zimski mrzli večeri nekoč namenjeni opravilom, za katere je čez leto zmanjkalo časa. Kaj vse se je počelo, pa so potem z dobršno mero humorja predstavili člani društva Šurc:
„Včasih se je ob takih večerih luščilo fižol, bučnice, orehe, ličkala se je koruza in potem so se iz ličja delali „stro-žoki", pa čajžalo se je perje za blazine, šivale in krpale so se obleke in lonci ... Seveda pa to ni bilo le delo, veliko je bilo tudi zabave, sploh ko se je ličje pripravilo za „strožoke" in ga je bilo treba preizkusiti ... No, saj potem je pa ponavadi naslednje leto bil otrok na svetu, pa je bilo spet treba delati
še več, da nova usta niso bila lačna ..."
Med resnimi opisovanjem del je Janko Kozel, član društva Šurc, tudi čisto odkrito povedal, da je k zabavnemu delu sodilo tudi vino ali vsaj „jabošnca", ki je največkrat botrovala izgubi razsodnosti: „Ko sem bil še mlad in sem tako hodil kaj pomagat in delat po kmetijah, res sem znal kar veliko narediti, se je zgodilo pač tako, da če so bile lepe dekline pri hiši, je delo trajalo dolgo, več dni, potem pa še računa z gospodarjem na koncu ni bilo ... "
V kulturnem programu so poleg članov društva Šurc, ki so ob šaljivem skeču tudi zaigrali na „posebne" instrumente, nastopili še Terezija Zebec iz Zavrča, premierno pa so se publiki predstavili še orgličar-ji. Obiskovalce so z domačimi dobrotami oskrbele članice
domačega društva gospodinj, ki so pripravile tudi razstavo najrazličnejšega domačega
peciva. Besedo je seveda dobil tudi župan Friderik Bračič, ki je pohvalil tradicijo ohranja-
nja starih šeg in običajev, pa tudi siceršnje aktivno delo TD Klopotec Leskovec skozi vsa leta, še posebej pa organizacijo vsakoletnega ocenjevanje domov in ocenjevanja vin domačih vinogradnikov. Letos so v Leskovcu vzorce vin ocenili že marca, po odločitvi komisije pa je bilo na prazniku podeljenih 23 zlatih in 19 srebrnih priznanj.
Kaj vse so nekoč počeli ob zimskih večerjh na kmetijah, je v humornem skeču (z veliko resnice) povedal in malo tudi pokazal član društva Šurc Janko Kozel.
Za najlepše urejen dom je bil letos razglašena domačija družine Vidovič iz Sovič 14a, na drugem mestu je pristala družina družina Orlač iz Re-pišč 4a, na tretjem pa družina Trafela iz Ljubstave 34b. V kategoriji ohranjanja arhitekturne dediščine sta priznanji prejeli družina Bratušek iz Skori-šnjaka 35 in kmetija družine Glažar iz Dolene 52. Za najlepše urejeno počitniško hišo je priznanje prejela družina Šeruga iz Dravinjskega Vrha, za najlepše urejen poslovni objekt pa je bil razglašen gasilski dom in dom kulture v Se-lih. V kategoriji najlepše urejenih sakralnih objektov sta si priznanje prislužili župnija sv. Andraža v Halozah in obnovljeni cerkvici sv. Magdalene in sv. Avguština z župniščem.
Leskovški kmečki praznik pa ne bi bil praznik brez tradicionalnih kmečkih iger, zasnovanih na šaljivi osnovi. Letos so tričlanske ekipe tekmovale v sajenju krompirja, luščenju koruze, hoji po štorih, skupinski hoji na lesenih smučeh ter iskanju krompirja v senu, večer pa se je zaključil z bučno veselico ob zvokih ansambla Haloški muzikanti.
SM
Foto: SM
Ptuj • Začetek festivala Dnevi poezije in vina
Zaključek poletja s poezijo in vinom
Ptujske asfaltirane ulice in mestni beton se bodo v prihodnjem tednu prelevili v travnike poezije. Pričenja se namreč 16. festival Dnevi poezije in vina, ki bo od ponedeljka v ospredje postavil verze in žlahtno kapljico. Na Ptuju se dogajanje prične v sredo z otvoritvenim branjem na Vrazovem trgu.
Dnevi poezije in vina od leta 2010 potekajo na Ptuju.
Prizorišča tokratnih Večerov pred Dnevi bodo Ljubljana, Volče, Krško, Vrba na Gorenjskem, Ormož, Kortina pri Krkavčah in Laafeld. Središče dogajanja pa organizatorji tudi letos postavljajo v najstarejše slovensko mesto. Otvoritveno branje bo v sredo na Vrazovem trgu, kjer bo potekala tudi večina ostalih festivalskih dogodkov.
V 16 letih sta poezija in vino v Slovenijo pripeljala več kot 400 pesnikov z vsega sveta. Večerna branja, koncerti, srečevanja s pesniki, prevajalci, glasbeniki, igralci, pravljičarji, performerji in drugimi ljubitelji poezije tudi letos ostajajo vodila festivala. Ta bo gostil 27 pesniških gostov z vsega sveta,
glasbeni gostje pa bodo med drugim tudi Zoran Predin, Mia Žnidarič & band, Damar in Lolobrigida.
Kot poudarjajo organizatorji iz Študentske založbe, predstavlja letošnji izbor nastopajočih pesnikov prerez nekaterih najizrazitejših in najznamenitejših sodobnih piscev poezije iz Evrope in drugih celin, svoj prostor pa bo sočasno na Ptuju našlo tudi nekaj mladih pesnikov, ki se v pesniškem svetu še uveljavljajo.
Častna gosta festivala sta Milan Jesih in Toon Tellegen. Izdani bosta pesniški zbirki obeh avtorjev: knjiga nizozemskega pesnika Toona Tel-legena Brodišče ter Zbrane zbirke enega najbolj prizna-
nih slovenskih pesnikov Milana Jesiha. Izjemoma letos ne bo izdan festivalski zbornik, nadomestila pa ga bo zbirka dvojezičnih knjižic. V zbirki Dnevi poezije in vina bo izbor pesmi 18 pesnikov, vse pa bodo objavljene v originalu in s slovenskim prevodom. Skupaj s svojimi petnajstimi predhodnicami v obliki zbornikov tvori zbirka knjižic Dnevi poezije in vina 2012 največjo zbirko sodobne poezije v slovenščini.
Pesmi in avtorji, ki se bodo predstavili na festivalu, bodo svoj prostor dobili tudi na spletni strani www.stihoteka. com. Iz festivalskih arhivov so organizatorji namreč uspeli ustvariti največji slovenski
Cirkulane • Haloze v poeziji in prozi
Lepa si, moja dežela ...
77-letna ljubiteljska pisateljica in pesnica Jožica Štumberger je te dni izdala svojo 13. knjigo. Domoljubje in prevzetost s haloško deželo, posejano z vinskimi go-
■	■.■■■■■	■ ^ m	m	m _	■	■ ■	m	mm	m	m	m m m	m
ricami, starimi zidanicami, širnimi gozdovi in travnatimi stezicami, ostajajo rdeča nit njenih del. Tokrat je svoje pesmi izdala v skupni knjigi z Nives Marto Sitar.
Knjiga, ki je skupno delo Nives Marte Sitar in Jožice Štumberger, je iskren slavo-spev haloški pokrajini. Gre za 13. delo Štumbergerjeve, pesnice, doma iz Cirkulan, ki zase pravi, da je pesnica doživetij in občutkov. Njene pesmi so dokument časa, izvirajo pa iz brezpogojne ljubezni do dežele, v kateri se je rodila in v kateri živi. V tokratni knjigi z naslovom Lepa si, moja dei, . . ... . . „. .. Foto: DK žela, ponuja svoje najnovejše Jožica Štumberger je izdala ze 13 knjigo. . ' ' ' ' ___:___ pesmi.
spletni pesniški arhiv. Na njem bodo predstavljeni vsi pesniki, ki so kadarkoli stali na odru Dnevov poezije in vina, verzi pa so prevedeni v slovenščino in angleščino.
Festival, ki bo nedvomno popestril avgustovsko dogajanje in naznanil konec poletja, se tokrat spogleduje tudi z japonsko umetnostjo, saj se bodo na Ptuju mudili priznani japonski pesniki in se srečevali s slovenskimi pesniškimi kolegi: Rezultate, ki jih bo obrodilo njihovo druženje, bodo predstavili na dveh okroglih mizah in na večernih branjih na Vrazovem trgu.
Dženana Kmetec
Drugi del knjige je prozna vsebina; tokrat je delo soavto-rice knjige Nives Marte Sitar, ki snov tako kot Štumbergerjeva zajema iz vsakdanjega življenja. Sitarjeva ponuja zgodbe, ki jih piše življenje in so blizu malemu človeku. Avtorici sta se odlično dopolnili in povezali prozo s poezijo. Knjiga se tako loteva preproste haloške pokrajine in njenih ljudi, poigrava pa se tudi s tistimi, ki zapustijo svoj rojstni kraj in odidejo v beli svet ter jim vinski griči predstavljajo nekaj, po čemer hrepenijo. Ponujata svoj pogled na naše kraje in kažeta izjemno spoštljiv odnos do njih, obenem pa nas spominjata, da je domoljubje nekaj izjemnega, pač pa nekaj, na kar velikokrat neupravičeno pozabimo.
Dženana Kmetec
Tednikova knjigarnica
So pesmi, polne jagnedi ob cestah* ...
In so pesniki, polni in popolni v svojih pesniških gestah, ovenčani z najvišjimi nagradami, spoštljivo tam na vrhu domačega Parnasa. Tak, priljubljen med bralci in enako med literarnimi poznavalci, tak je pesnik, prevajalec, dramatik Milan Jesih, čigar pesniška zbirka, enostavno naslovljena Soneti, je bila natisnjena v zavidljivi nakladi: prvič (1989.), drugič (1990.) in še tretjič (1991.) je bilo natisnjenih kar 1600 izvodov Jesihovih pesmi v lični knjižni izdaji z opremo neponovljivega oblikovalca Matjaža Vipotnika za založbo Wieser. Na zadnji, 93. strani te knjige piše:
(Grizljal sem svinčnik ves preljubi dan in silil se z eno samo vrstico, kakor da bi z neba vabikal ptico, naj pride sest mi na odprto dlan,
pa nič; a bežni spanec je doklical, ko sem sede zakinkal poklapan, neznane verze mi z obzorja sanj - Obenem Luč, Lepoto in Resnico -,
Da sem samo strmel pobit, pobožen pred silo, kije budnost ne pozna, saj roža je bila v imenu rože,
celo srce v rečenosti srca ... Buden ne vem ne teme ne besed. A je pod zvezdami, je tak sonet.)
Milan Jesih (1950) bo eden izmed osrednjih gostov na Festivalu poezije in vina prihodnji teden na Ptuju (več na www.poeziiainvino.org). Njegov literarni opus je neprecenljiv in obsega žlahtne knjige poezije (Uran v urinu, gospodar!, 1972, Legende, 1974, Kobalt, 1976, Volfram, 1980, Usta, 1985, Soneti, 1998, Soneti drugi, 1993, Jam-bi, 2000, Verzi: izbrane pesmi, 2001, Pesmi, 2006 Tako rekoč, 2007) in dramatike (Limite, 1969, Vzpon, padec in ponovni vzpon zanesenega ekonomista, 1974, Brucka ali obdobje prilagajanja, 1976, Grenki sadeži pravice, 1978, Guliver, velik in majhen, 1978, Pravopisna komisija, 1984, Triko, 1985, Afrika, 1986, Ptiči, 1987, Štiri igre za otroke, 1987). Jesihov prevajalski opus zajema svetovne klasike. Milan Jesih je dobitnik vseh najvišjih nagrad za poezijo (nagrada Prešernovega sklada 1986 za pesniško zbirko Usta in dramska besedila, Grumova nagrada 1991 za najboljše slovensko dramsko besedilo En sam dotik, Jenkova nagrada 1991 za zgoraj navedeno zbirko Soneti in leta 2001 za pesniško zbirko Jambi ter isto leto še Veronikina nagrada za ta isto knjigo, velika Prešernova nagrada 2002, Sovreto-va nagrada za vrhunske prevajalske dosežke, Zupančičeva nagrada za kulturno žlahtnost v prestolnici Slovenije ...) in bo predstavljen tudi s knjižno razstavo v Knjižnici Ivana Potrča, kamor vsa vabimo v sredo, 22. avgusta, ob 18. uri na slavnostno otvoritev, ki ji bo sledil pogovor s švicarsko pesnico slovenskih korenin Ilmo Rakusa (1940), dobitnico številnih literarnih nagrad in domače mednarodne nagrade Vilenica 2005. V slovenščino so prevedene tele njene knjige: Miramar (Iz nemščine prevedla Martina Rotar. Celovec-Salzburg: Wieser, 1990), Črta čez vse: devetdeset devetvrstičnic (Prevedel Kajetan Kovič. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2006), Morje modro moje: spominski utrinki (prevedli Amalija Maček in Breda Rajar. Ljubljana: Študentska založba, 2011). Vabljeni torej k nam, v knjižnico, na obisk!
Liljana Klemenčič *Ulomljeno z zadnje strani knjige Milana Jesiha Soneti drugi
Foto: DK
Sašo Udovič
»Pri Zavrču gre za krizo rezultatov, ne igre«
Stran 12
Tenis
Zidanškova osvojila svoj prvi mladinski ITF turnir Stran 12
Po OI v Londonu
Slovenija po medaljah na prebivalca šesta
Stran 13
Nogomet
Turnirja v Apačah in Slovenji vasi
Stran 13
Nogomet
Pol Super lige v boj za prvaka
Stran 14
Potopis
Iz Okrešlja na Kamniško sedlo
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga
V Mursko Soboto neobremenjeni in okrepljeni
Za nami je pet krogov v 1. slovenski ligi, doslej pa večjih presenečenj ni bilo. Vrh lestvice že od prvega kroga zaseda Maribor, ki ob tem uspešno nastopa v kvalifikacijah za Ligo prvakov (na zadnji stopnički se bo pomeril z zagrebškim Dinamom). Mariborčani kljub natrpanemu urniku tekem na domači in evropski sceni suvereno obvladujejo konkurenco in pridno nabirajo točke. Darko Milanič si lahko zaradi širokega igralskega kadra privošči številne rotacije, zamenjave pa dodobra izkoriščajo ponujeno minutažo. Verjetno bo tako tudi v soboto, ko bodo v Ljudskem vrtu gostovale Domžale. Ta je s tremi zmagami in dvema porazoma blizu vrha, za vrh pa ima vendarle premalo izkušen igralski kader. Doslej sta korak z Mariborčani uspeli držati ekipi Kopra in Celja; prvi pričakovano, drugi so najprijetnejše presenečenje dosedanjega poteka prvenstva. Varovanci Marijana Pušnika (od preteklega tedna je njegov pomočnik Mladen Dabanovič, ki je bil prej v klubu trener vratarjev) dodobra izkoriščajo mladost in polet, s katerimi tekmece premagujejo praviloma v zaključkih tekem. Solidno zalogo točk so si nabrali tudi Goričani, ki pa so na zadnji tekmi klonili v Kidričevem. Dno lestvice zasedajo ekipe Triglava, Rudarja in Mure 05. Razlika med temi ekipami je precej velika, saj Kranjčani in Velenjčani delajo v solidno urejenih razmerah, medtem ko so Murskosoboča-ni šele z neverjetnimi uspehi v kvalifikacijah za Evropsko ligo (doslej so izločili že tri tekmece, čakata jih dva obračuna z rimskim Laziom) - in posledič-
Tadej Žagar (Aluminij, rdeči dres) Bojana Flisa.
Foto: Črtomir Goznik
je v dosedanjih petih krogih v 1. SNL upravičil zaupanje trenerja
1. SNL, 6. krog: Mura 05 - Aluminij, nedelja, 19. 8., ob 17.00 v Murski Soboti
no bogatimi nagradami evropske nogometne zveze - kolikor toliko zakrpali proračunsko luknjo.
Prav igralci Mure pa so naslednji tekmec Aluminija. Ti so po treh zaporednih porazih (Triglav, Koper, Domžale) dosegli dve zaporedni zmagi (Rudar, Gorica) in se optimistično odpravljajo v Prekmurje. Izkušeni Marko Kmetec, ki je bil eden od režiserjev nedeljske zmage proti Gorici, svari pred pretiranim optimizmom: »Ni potrebno veliko filozofirati
Se ena okrepitev iz Ljubljane - prihaja David Kašnik
Vsem v klubu in tudi navijačem Aluminija je jasno, da lahko Bojan Flis izkoristi še kakšne rezerve v igri. Ob tem bo imel kidričevski trener na voljo novega igralca: po Adnanu Bešiču je iz Olimpije na posojo prišel še David Kašnik. Gre za dokaj izkušenega 25-letnega branilca, ki bo zagotovo okrepil konkurenco za igranje v zadnji vrsti.
Očitno je, da je sodelovanje med Aluminijem in Olimpijo na visokem nivoju. To sodelovanje je dobilo močne temelje v preteklih letih, ko so se v smeri Kidričevo-Ljubljana podali Boban Jovič, Andrej Dugolin in Kristijan Lipovac. Prvi je še vedno standardni član ljubljanskega prvoligaša, druga dva pa sta se vrnila na Štajersko: Dugolin v Zavrč, Lipovac v Kidričevo.
in spreminjati glede na zadnji tekmi: znova je treba odigrati borbeno in nepopustljivo, pa bo lahko tudi rezultat pozitiven. V Mursko Soboto gremo tako kot na vsako drugo tekmo, brez predaje.«
Tadej Žagar: »V Mursko Soboto odhajamo neobremenjeni«
Eden izmed novincev, ki se je klubu pridružil že na začetku priprav, je Tadej Žagar, nekdanji igralec Dravinje iz Slovenskih Konjic. V dosedanjih tekmah v rdečem dresu si je zagotovil mesto v začetni enajsterici, pri tem pa vedno pustil več kot soliden vtis nepopustljivega igralca, ki lahko veliko pripomore kreaciji igre.
»Igralci so me od začetka dobro sprejeli, zato ni nobenih težav. Sam treniram na polno, s čimer si poskušam pridobiti čim večjo minutažo. Upam, da bo tudi v prihodnje tako,« je povedal mladi igralec, rojen leta 1991.
Kako si doživel prve tekme v dresu Aluminija?
T. Žagar: »Tudi prve tri tekme nismo igrali tako slabo, kot je pokazal rezultat. Priigrali smo si nekaj priložnosti, a nismo dosegli zadetka, na drugi strani pa smo kakšnega naivnega prejeli. Ta (ne)sreča se je v zadnjih dveh tekmah obrnila v našo korist in smo dosegli dve zmagi. Na treningih dobro delamo, rezultati se dvigujejo, zato se lahko nadejamo, da bo šlo v tej smeri tudi naprej.«
Kakšne so želje in pričakovanja pred nedeljskim srečanjem v Murski Soboti?
T. Žagar: »Popolnoma sprejemam filozofijo našega trenerja Bojana Flisa, da gremo na vsaki tekmi na zmago - tako bo tudi proti Muri. Treba bo vsaj ponoviti igro z zadnjih dveh tekem in izkoristiti priložnosti. Če bomo to storili, potem se lahko nadejamo ugodnega rezultata in novih točk.«
Mura v tem prvenstvu kaže dvojni obraz: odlično igra v evropskih kvalifikacijah, slabše v prvenstvu. Je to lahko vaša prednost?
T. Žagar: »Muraši res igrajo v zelo napornem ritmu, vendar se mi zagotovo ne bomo ubadali z njihovimi težavami, ampak s svojo igro. Na nedeljsko gostovanje odhajamo neobremenjeni in upam, da se bomo vrnili z vsemi tremi točkami.«
Jože Mohorič
Nogomet • Reprezentanca
Precej pozitivnega, a tudi negativnega
Slovenija - Romunija 4:3 (1:0)
STRELCI: 1:0 Cesar (4.), 2:0 Dedič (51./11-m), 2:1 Papp (56.), 3:1 Dedič (60.), 3:2 Torje (68./11-m), 4:2 Kirm (69.), 4:3 Grozav (80.).
SLOVENIJA: J. Handanovič, Brečko, Šuler (od 90. Maroh), Cesar, Struna, Radosavljevič, Kurtič (od 72. Mertelj), Kirm (od 88. Bačinovič), Birsa (od 80. Šišič), Dedič (od 72. Iličič), Matavž (od 84. Velikonja). Selektor: Slaviša Stojanovič.
Slovenska nogometna reprezentanca je na prijateljski tekmi v Stožicah premagala Romunijo s 4:3 (1:0). Za Slovenijo je bila to zadnja tekma pred septembrskim začetkom kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2014. Izbranci Slaviše Stojano-vica se bodo v njih uvodoma, 7. septembra, doma pomerili s Švico (ti so v Splitu s 4:2 ugnali Hrvaško). Slovenska vrsta je v četrti tekmi pod Stojanovice-vim vodstvom vknjižila prvo zmago (ZDA 2:3, Škotska 1:1, Grčija 1:1).
Najbolj pozitivna izkušnja s sredine tekme je zagotovo slovenska učinkovitost, saj naša izbrana vrsta že dolgo ni na eni tekmi dosegla štirih zadetkov. Ob tem si je pripravila še nekaj priložnosti, iz katerih bi lahko zadela. Jasno se je videlo, da večina igralcev še ni v tekmovalnem ritmu (Birsa, Matavž, Iličič ...), zaradi česar lahko v nadaljevanju pričakujemo še boljše obvladovanje žoge, manj zgrešenih podaj . Na drugi strani so se glavna žarišča problemov odprla v zadnji vrsti (manjkala sta vratar Samir Handanovič in bočni branilec Bojan Jokič), ki je bila doslej boljši del ekipe. Debi v slovenskem dresu je dočakal tudi Dominik Maroh (novi igralec Kolna), čigar korenine izvirajo iz Dravskega polja - oče je bil doma v Dornavi. Dominika smo iz uredništva Štajerskega tednika v Nemčiji prvič obiskali na začetku leta 2009 (zanj se
je zanimal že selektor Matjaž Kek) in bi lahko bil odlična alternativa za zadnjo vrsto.
Daleč najslabše so se tokrat izkazali navijači: vzdušje na stožiškem stadionu je bilo slabše, kot si ga slovenska reprezentanca zasluži. Le 3 tisoč gledalcev je za največji slovenski stadion tako rekoč nič. Vsekakor bi morali na NZS bolje razmisliti, kam postaviti prijateljske tekme reprezentance; te prestolnici ne pomenijo veliko (olajševalna okoliščina je državni praznik), zagotovo bi bila reprezentanca bolje sprejeta v kakšnem manjšem mestu (Kopru, Kranju, Murski Soboti, Lendavi . ). Vsekakor upamo, da bo bolje na začetku kvalifikacij, ko naši izbranci gostijo Švicarje - v tem primeru bo šlo za polaganje temeljev za uspešno nadaljevanje kvalifikacij, ki nam lahko v skupini z Norveško, Švico, Albanijo, Ciprom in Islandijo prinese uvrstitev na SP leta 2014 v Braziliji. Vložek je vsekakor velik .
Slaviša Stojanovič, selektor Slovenije: »Zelo zadovoljen kljub zmagi nisem, ker smo imeli dvakrat dva gola naskoka, pa smo nato še trepetali za zmago. Prejetih zadetkov je bilo preveč, napake bo treba hitro popraviti. Prvi polčas je bil bolj kompakten kot drugi, a je bil tudi ritem mnogo močnejši. Do izraza je prišla slabša pripravljenost nekaterih posameznikov.«
sta, jm
Foto: Črtomir Goznik
Slovenska reprezentanca (na fotografiji Zlatko Dedič) je pred maloštevilnimi navijači v Stožicah zabeležila zmago na generalki pred začetkom kvalifikacij za SP 2014.
Nogomet • Saši Udovič, nekdanji član "Zlate generacije"
»Pri Zavrču gre za krizo rezultatov«
Foto: Črtomir Goznik
Sašo Udovič, nekdanji član »Zlate generacije«, sedanji športni direktor Krke.
Tenis • TK Terme Ptuj
Zidanškova osvojila svoj prvi ITF turnir
Foto: Črtomir Goznik
14-letna Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) je v Stobreču pri Splitu zmagala na ITF turnirju U-18.
Petkovo ligaško srečanje med Zavrčem in Krko si je ogledal tudi nekdanji slovenski nogometni reprezentant Sašo Udovič, sicer športni direktor kluba iz Novega mesta. Za slovensko izbrano vrsto je nastopal med letoma 1993 in 2000, na skupno 42 tekmah pa je zabil 16 zadetkov, kar ga še vedno uvršča na 2. mesto na večni lestvici, takoj za Zlatkom Zahovičem. Brez težav je privolil v kratek pogovor, ki se je nanašal predvsem na Krko, Zavrč in slovenski nogomet nasploh.
Srečanje med Zavrčem in Krko je verjetno bilo eno tistih, o katerih se bo še dolgo govorilo. Zelo dobra predstava obeh tekmecev, pet zadetkov, odlična reklama za ta rang tekmovanja?
S. Udovič: »Se popolnoma strinjam. Vsi skupaj smo videli izjemno predstavo za ta rang tekmovanja. Moram pa - in to ne s figo v žepu ali pa z osla-dnostjo - pohvaliti ekipo Za-vrča, saj gre za zelo kvalitetno ekipo. Mogoče bi si zaslužili več kot poraz, vsaj neodločen izid, ker je bila to izenačena tekma, ki so jo dodatno obogatili številni gledalci na polnem stadionu, odlično vzdušje in zelo lep objekt. Sicer sem prvič tukaj, pa mi je izredno všeč. Mislim da je to lepa reklama za nogomet. Oboji smo bili lani tretjeligaši, Zavrč je sicer malo slabše startal, mi pač boljše, toda vidi se kvaliteta v obeh klubih. Čestitke tako domačinu kot našim fantom.«
Koliko pa poznate nogometaše Zavrča? Verjetno ste jih bolje spoznali lani v Pokalu Hervis, ko je Zavrč doma ponižal Domžale in nato tesno izpadel z Mariborom?
S. Udovič: »Mi smo se o kvaliteti Zavrča vsekakor pozanimali. Vemo, da se tukaj dve leti dela in gradi kvalitetna ekipa. Sam sem si ogledal tudi srečanje prvega kroga med Šenčurjem in Zavrčem, kjer je bil Zavrč v prvem polčasu dominantnejši. Mislim, da gre pri uvodnih porazih bolj za krizo rezultata kot pa za krizo igre, saj so bili v obeh krogih povsem enakovredni. Iz taktičnega vidika na srečanje nismo prišli nepripravljeni.«
Fotozapis
Ekipa Krke je izjemno močna, in kolikor mi je znano, vas letos - tako kot Zavrč - zanimajo le najvišja mesta?
S. Udovič: »Sam sem v klubu slaba tri leta. V Novem mestu je velik potencial: v gledalcih, infrastrukturi, lokalni skupnosti ... Širša dolenjska okolica ima rada nogomet. In moja oz. naloga vseh delujočih v klubu je, da zbudimo zanimanje zanj. Potrebno zanimanje za nogomet pa bomo zbudili na samo en način: da se bo igral kvaliteten nogomet. Mislim, da smo na dobri poti. Ne bi v tem trenutku govoril o previsokih ambicijah, saj smo šele prišli iz 3. v 2. ligo. Naš prvi cilj te sezone je, da igramo kvaliteten nogomet, o ciljih pa bo moč govoriti po nekaj krogih, ko bodo nekatere stvari odvisne tudi od sponzorjev, lokalne skupnosti ....«
V Krki ste zadolženi za športni del celotne sheme. Glede na to, da ste bili član zlate generacije slovenske reprezentance, obenem pa kot vaši nekdanji kolegi opravljate delo nogometnega funkcionarja, me zanima, ali se v bodočnosti vidite v kakšni vlogi v slovenski reprezentanci pri delu s prvo ekipo?
S. Udovič: »V mladi reprezentanci do 21 let sem vodja delegacije. Tukaj v Zavrču sva bila danes skupaj s selektorjem mlade vrste Tomažem Kavčičem, ki je, mimogrede, dejal, da ga je pozitivno presenetila kvaliteta nogometa v 2. ligi, predvsem na tekmi med Zavr-čem in Krko, tako da sem že vpet v delo z reprezentanco. Kar pa se tiče dela s člansko izbrano vrsto, pa takole: bomo videli, pustimo času čas. Ne-
katere stvari me definitivno zanimajo, toda vse ob pravem času.«
Kakšen je vaš pogled na trenutno stanje v slovenskem nogometu? Odmevajo predvsem zadnji uspehi Maribora in še posebej, pa čeprav po veliki sreči, tudi soboške Mure. Vendar pa je verjetno prav, da imamo tudi mi kdaj kaj sreče?
S. Udovič: »Že sami ste pravilno ugotovili. Pustimo srečo, saj si jo je treba zaslužiti in jo izzvati. Zaslužiš pa jo lahko samo takrat, če si kvaliteten. Zato lahko na tem mestu le čestitam Mariboru in Muri in jima zaželim srečno tudi vnaprej. Mislim, da je čas, da Slovenci stopimo skupaj in da se ne delimo na Ljubljančane, Mariborčane, Koprčane . Mislim, da moramo v tako malem okolju vse klube, tudi reprezentanco, vsi skupaj podpreti. Za prihodnost nogometa pri nas se ne bojim. Dejstvo je, da so težki časi za nogomet, vendar pa so težki tudi za gospodarstvo in nenazadnje tudi za navadnega človeka. Toda če se bo delalo sistemsko, če se bo delalo plansko in se vlagalo v nogomet, ne bo nobenih težav, saj imamo kvalitetne nogometaše.«
Tadej Podvršek
Tamara Zidanšek se je ptujskemu teniškemu klubu pridružila šele lansko leto, v tem času pa je s svojo delavnostjo in zavzetostjo na treningih zelo napredovala v tehniki igre in tudi v pristopu do tenisa. Ta napredek se najbolje vidi po njenih uspehih na tekmovanjih, kjer vedno znova posega višje in višje.
Posebej uspešna sta bila zanjo zadnja dva tedna, ko se je prvič merila na mladinskih ITF turnirjih (stara je šele 14 let, 15 jih bo dopolnila decembra). Najprej je nastopila v Kranju in se iz kvalifikacij prebila vse do polfinala (o tem smo že poročali), pretekli teden pa je odlične predstave ponovila še v Stobreču pri Splitu in naredila še korak naprej. Turnir 5. ranga je znova začela v kvalifikacijah, kjer je nanizala tri zmage (ugnala je Hrvatico Barbaro Bačic, Rusinjo Polino Ivanovo in Britanko Patricio Valimao -v vseh treh dvobojih je izgubila le šest iger).
V glavnem turnirju je Zi-danškova zmagovalno serijo nadaljevala proti mlajši tekmici iz Rusije, visoka ovira pa jo je čakala v 2. krogu. Tam se je merila s 3. nosilko, leto starejšo Romunko Grigoriu (na ITF lestvici okrog 650. mesta), a jo je ugnala brez posebnih težav; posebej prepričljiva je bila v 2. nizu, kjer je tekmici »zavezala kravato«. Tudi četr-tfinalni in polfinalni dvoboj je minil v prevladi Tamare, ki Madžarki Totki in domačinki Čudini ni ponudila možnosti za uspeh. Nagrada za dobre igre je bil finalni nastop proti 8. nosilki, Romunki Cristianovi (trenutno 530. na lestvici ITF).
V tesnem obračunu, enem najboljših na celotnem turnirju, je bila naša predstavnica v ključnih trenutkih bolj zbrana in je dvoboj obrnila sebi v prid.
Tamara Zidanšek je tako že na drugem turnirju tega ranga, na katerem je nastopila, stopila na najvišjo stopničko, za kar je potrebovala kar osem zaporednih zmag (kvalifikacije in glavni turnir). Z odličnima nastopoma v Kranju in pri Splitu se je Tamara z začetnega ranga (na lestvici je več kot 2000 mladih igralk) prebila kar na 766. mesto! Če bo v podobnem slogu nadaljevala, si bo lahko kmalu zagotovila nastop tudi na kakšnem močnejšem turnirju ranga 4 ali 3.
Tamara je v dvojicah nastopila skupaj s Hano Mraz, a sta svoje nastope končali v 1. krogu. Le za malenkost sta bili premočni prvi nosilki, Romunki Cristianova in Grigoriu (obe je Tamara izločila med posameznicami), ki sta slavili 7:6 (5), 5:7, 10:6. Romunki sta kasneje postali zmagovalki turnirja, v vseh preostalih treh dvobojih pa sta skupaj izgubili manj iger kot proti mladima Slovenkama .
Jože Mohorič
Tamara Zidanšek: »S svojimi igrami na turnirju na Hrvaškem sem seveda zadovoljna, čeprav lahko igram še bolje. Na celotnem turnirju smo imeli precej težav z vremenom: prve dni je bilo izjemno vroče, temperature so se povzpele proti 40 stopnijam Celzija, zadnji dan pa je pihala burja. A kljub temu je bila to zelo pozitivna izkušnja.«
Slovenska nogometna reprezentanca bo že kmalu pričela kvalifikacija za svetovno prvenstvo v Braziliji leta 2014. Kaj lahko pričakujemo od čete Slaviše Stojanoviča?
S. Udovič: »Upam na uvrstitev v Rio de Janeiro (smeh). Mislim, da je športno, da v vsake kvalifikacije vstopamo z določenimi ambicijami. Mislim, da je v tej skupini startati na 1. mesto povsem realno. In zakaj ne bi startali ambiciozno? Imamo močne tekmece, kot sta Norveška in Švica, toda močni so tudi Nizozemci, Italijani, Nemci in tako naprej. V vsakem primeru smo v skupini, v kateri se da igrati. Vsekakor bomo stiskali pesti za fante.«
Kolesarski maraton Po Prlekiji
Kar 523 kolesarjev se je minulo nedeljsko dopoldne zbralo pred kopališčem Bioterme Mala Nedelja in se podalo na 17. rekreativni maraton Po Prlekiji. Udeleženci so premagovali tri zahtevnostne preizkušnje: starši z otroki so kolesarili na 22-kilometrski ravninski progi, nekoliko bolje pripravljeni kolesarji so se odpravili na 43 kilometrov, tri vzpone
-	tudi na vinorodni Jeruzalem
-	pa je zajemala najzahtevnejša, 63-kilometrska proga. Z 58 udeleženci je bil najštevilnejši kolesarski klub Tondach iz Križevcev pri Ljutomeru, najstarejša kolesarja pa sta bila Siegfried Schubert od Svetega Tomaža (83 let) in Erika Pangr-čič iz Maribora (70).
NŠ
ITF turnir, Stobreč, posamezno:
1.	krog: Tamara Zidanšek - Alexandra Ščlpaklna (Rusija) 6:3, 6:4;
2.	krog: T. Zidanšek - Madallna Grigoriu (Romunija, 3) 6:3, 6:0; četrtfinale: T. Zidanšek - Naomi Totka (Madžarska) 6:2, 6:1; polfinale: T. Zidanšek - Ivona Čudina (Hrvaška) 6:3, 6:3; finale: T. Zidanšek - Jacqueline Adina Cristian (Romunija, 8) 7:5,
7:6(4).
Rekreacija
Taborski tek v Ljutomeru
Tradicionalnega 17. taborskega teka so se v okviru 28. Prleškega sejma in 56. praznika občine Ljutomer udeležili številni rekreativci iz slovenskih in hrvaških atletskih klubov. Mlajše starostne skupine so se pomerile na 250 in 900 metrov dolgih stezah, ki so vodile po mestnih ulicah, člani in članice pa na relaciji Lju-tomer-Cezanjevci-Ljutomer v dolžini 8500 metrov. Najuspešnejša udeleženca sta bila Hrvatica Valentina Belovic in Matej Fujs iz Murske Sobote, ki je tekmovalno pot pretekel v 27 minutah in 51 sekundah. Na 3000 metrov sta absolutna zmagovalca postala Tanja Vrb-njak in Benjamin Kosi (oba
Ljutomer).
Zmagovalci v posameznih kategorijah: člani, do 19 let: Mitja Šadl (Gimnazija Ljutomer), 20-29 let: Matej Fujs (AK Panvita), 30-39 let: Danilo Magdič (ŠD Ormož), 40-49 let: Boris Kaučič (TS Radenska), 50-59 let: Robert Petrovčič (AK Pivka), 60-69 let: Ivan Rupačič (ŠD Sodražica), nad 70 let: Franci Klemenčič (Radgonske gorice); članice, do 29 let: Valentina Belovic (AK Maraton, Varaždin), 30-39 let: Petra Žnidarič (ŠD Hura); 40-49 let: Marjeta Gomiljšak (Ptuj), 50-59 let: Jožica Šiftar (TS Radenska), nad 60 let: Jelka Vrb-njak (TS Radenska).
NŠ
Kasaštvo • Dušan Zorko zmagal v Nici
Na četrti kasaški dirki za sredozemski pokal v francoski N ici je član KK Ljutomer Dušan Zorko dosegel izjemen uspeh. S sedemletnim konjem Rodlijem Ano je zmagal (1:15,4) in Sloveniji priboril drugo zmago v tem tekmovanju. Naslednja tovrstna preizkušnja bo 22. avgusta v Mariboru.
NŠ
Nogomet
30. Turnškov memorial v Apačah: zmaga v Podvince
Nogometni klub Apače je na sredin praznični dan organiziral tradicionalni memori-alni nogometni turnir v spomin na tragično preminulega Franca Turnška, katerega sta se ob domači ekipi udeležili še ekipi Lovrenca in Podvinci Agrocenter Ptuj (vse tri bodo v prihajajoči sezoni nastopile v 1. ligi MNZ Ptuj). Tako so trenerji dobili vpogled v trenutno formo svojih ekip, sicer pa sta bila igra in borbenost na zavidljivem nivoju. Igrali so po sis-
Nogomet
Turnir v Slovenji vasi: med sedmimi moštvi najboljši Tržec
V soboto in nedeljo je v športnem parku v Slovenji vasi potekal zanimiv memorialni turnir v nogometu, s katerim so organizatorji počastili spomin na vse preminule člane NK Slovenja vas. Na turnirju je nastopilo sedem moštev (Tr-žec, Makole, Spodnja Polskava, Rogoznica, Grajena, Hajdoše in Slovenja vas - ekipe Starš ni bilo na turnir), ki so v soboto najprej odigrale štiri tekme na izpadanje. V nedeljske zaključne obračune so se tako uvrstile
temu vsak z vsakim, kjer so bili najuspešnejši igralci iz Pod-vincev. Iz rok predsednika ŠD Apače Dejana Lendera so prejeli prehodni pokal. Iz njihovih vrst prihaja tudi najboljši vratar, medtem ko je najboljši strelec turnirja postal Aljoša Fruk iz domače ekipe, ki je dosegel štiri zadetke.
Rezultati:
Podvinci Agrocenter Ptuj -Lovrenc 2:1, Apače - Lovrenc 9:1, Podvinci Agrocenter Ptuj - Apace 3:2 (1:1) po streljanju enajstmetrovk.
Končni vrstni red: 1. Podvinci Agrocenter Ptuj, 2. Apače, 3. Lovrenc.
Danilo Klajnšek
ekipe iz Makol, Tržca, Rogoz-nice in Slovenje vasi. Gledalci so v finalu videli obračun med ekipama Tržca in Makol, več uspeha so na koncu imeli igralci iz Tržca in osvojili prehodni pokal. Rezultati, polfinale: Slovenja vas - Tržec 1:2, Rogoznica - Makole 1:1 (4:5 po streljanju enajstmetrovk);
tekma za 3. mesto: Slovenja vas - Rogoznica 2:0;
tekma za 1. mesto: Tržec -Makole 2:1.
Končni vrstni red: 1. Tržec, 2. Makole, 3. Slovenja vas, 4. Rogoznica.
JM
Olimpijske igre - London 2012
Slovenija po medaljah na prebivalca šesta
Slovenija se je na razpredelnici osvojenih medalj na olimpijskih igrah v Londonu glede na število prebivalcev uvrstila na šesto mesto. Pred njo so Grenada, otoška država v Karibskem morju z nekaj več kot 100.000 prebivalci, ki je osvojila eno medaljo, Jamajka, Trinidad in Tobago, Nova Zelandija in Bahami.
V primerjavi s prejšnjimi poletnimi olimpijskimi igrami, na katerih so slovenski športniki osvojili pet medalj, je Slovenija nazadovala za eno mesto. Vseeno je v družbi 85 držav, ki so v Londonu posegle po odličjih, na zavidljivo visokem mestu. Ena medalja pride na 514.385 Slovencev.
Visoko je Slovenija tudi na razpredelnici zlatih medalj na število prebivalcev. Z zlato kolajno Urške Žolnir smo na devetem mestu tik za Litvo in Hrvaško. Tudi v tej kategoriji je prva Grenada, za katero je edino medaljo, zlato, osvojil atlet Kirani James v teku na 400 metrov.
Najvišje uvrščene države na lestvici osvojenih medalj v Londonu so na razpredelnici "po glavi" precej nizko. ZDA, ki so osvojile 104 medalje, so šele na 49. mestu z eno medaljo na dobre tri milijone prebivalcev. Kitajska kot druga je pri dnu (74.) z eno medaljo na 15 milijonov prebivalcev, Velika Britanija, ki je bila tretja po številu zlatih medalj, je 23. (957.876), Rusija pa 34. (1.744.590). Na zadnjem mestu je druga najbolj poseljena država na svetu, Indija, ki je v Londonu osvojila šest medalj ali eno na dobrih 200 milijonov prebivalcev.
Olimpijska zastava že v Riu
Odštevanje do poletnih olimpijskih iger v Riu de Ja-neiru leta 2016 se je že začelo. Po predaji olimpijske zastave na slovesnosti ob zaprtju iger
Pregled medalj na olimpijskih igrah v Londonu po vseh končnih odločitvah (302)
Država	Z	S	B	
1. ZDA	46	29	29	104
2. Kitajska	38	27	23	88
3. Velika Britanija	29	17	19	65
4. Rusija	24	26	33	83
5. Južna Koreja	13	8	7	28
6. Nemčija	11	19	14	44
7. Francija	11	11	12	34
8. Italija	8	9	11	28
9. Madžarska	8	4	5	17
10. Avstralija	7	16	12	35
11. Japonska	7	14	17	38
12. Kazahstan	7	1	5	13
13. Nizozemska	6	6	8	20
14. Ukrajina	6	5	9	20
15. Nova Zelandija	6	3	5	14
16. Kuba	5	3	6	14
17. I ran	4	5	3	12
18. Jamajka	4	4	4	12
19. Češka	4	3	3	10
20. Severna Koreja	4	0	2	6
21. Španija	3	10	4	17
22. Brazilija	3	5	9	17
23. JAR	3	2	1	6
24. Etiopija	3	1	3	7
25. Hrvaška	3	1	2	6
42. Argentina	1	1	2	4
Srbija	1	1	2	4
Slovenija	1	1	2	4
Urška Zolnir je na OI za Slovenijo osvojila edino zlato medaljo.
Skupno je medalje prejelo 85 držav.
v Londonu (županu Ria de Janeira Eduardu Paesu jo je izročil londonski župan Boris Johnson) je olimpijska zastava že prispela na prizorišče naslednjih iger.
»Prihod zastave pomeni obdobje preobrazbe v mestu. Olimpizem za Brazilijo pomeni posebno priložnost, obdobje velikega slavja,« je po prihodu na letališče v Riu povedal župan Paes. Olimpijska zastava je v London potovala v spremstvu ne le visokih predstavnikov tamkajšnjih regionalnih oblasti, temveč so bili na letalu tudi člani brazilske olimpijske odprave. »Prihod v Rio skupaj z zastavo pomeni za nas športnike posebno čast,« je bil navdušen jadralec Robert Scheidt, ki je skupaj z Brunom Pradom osvojil bron v razredu zvezda. Brazilski športniki so v Londonu osvojili skupno 17 medalj - tri zlate, pet srebrnih in devet bronastih.
Olimpijsko zastavo po prihodu v Riu šele čaka popotovanje po največji južnoameriški državi. Pot bo tako nadaljevala v prestolnico Brasilio, kjer bo posebno slovesnost pripravila predsednica Dilma Rousseff. Župan Ria Paes pa bo zastavo nesel tudi po razvpitih favelah, barakarskih naseljih, ki obkrožajo več kot šestmilijonski Rio. Rio de Janeiro bo sicer gostil prve olimpijske igre na tleh Južne Amerike.
Zaradi olimpijskih iger precejšen upad turističnega obiska na Otoku
Olimpijske igre niso imele negativnega učinka le na turistični obisk v Londonu, temveč na turistični sektor v celotni Veliki Britaniji, je pokazala anketna raziskava sektorskega združenja UKinbound. Raziskava je tako razkrila, da sta kar dve tretjini anketiranih članov poročali o občutnem padcu rezervacij in obiska v času londonskih iger.
Dve tretjini anketiranih članov sta tako odgovorili, da sta bila obseg rezervacij in število turističnih prihodov v obdobju trajanja iger (23. julij-12. avgust) občutno manjša kot v enakem obdobju lani, še dodatnih 22 odstotkov pa jih je odgovorilo, da je prišlo do manjšega upada.
Od tistih, ki so odgovorili, da je prišlo do občutnega upada,
Olimpijske igre z rekordno gledanostjo čez veliko lužo
O Američanih in njihovih športnih okusih in navadah je bilo prelitega že veliko črnila. Da se v marsičem razlikujejo od športnih okusov na Stari celini, ni velika skrivnost. Zato še toliko bolj presenečajo podatki o visoki gledanosti olimpijskih iger onstran Atlantika. Ameriška televizijska mreža NBC je tako podirala rekorde.
V medijih močno kritizirana odločitev vodilnih predstavnikov družbe NBC, da ameriškim gledalcem iger ne prenašajo v neposrednem prenosu, temveč izbor športnih olimpijskih dogodkov ob najbolj gledanih terminih z nekajurno zamudo, se je izkazal za zadetek v polno. NBC je tako razkrila, da si je letošnje olimpijske igre v 17 dneh, kolikor so trajale, ogledalo več kot 219,4 milijona ameriških gledalcev, kar je najbolj gledan televizijski dogodek v zgodovini Združenih držav Amerike. Že poletne igre v Pekingu so rušile rekorde gledanosti z 215 milijoni gledalcev, z Londonom pa je padel še ta rekord.
Podatki agencije Nielsen kažejo, da si je posnetke iger v nočnem terminu ogledalo približno 31,1 odstotka vseh gledalcev, ki so bili takrat pred televizijskimi sprejemniki, medtem ko si je le slovesnost ob zaprtju iger v Londonu ogledalo 31 milijonov Američanov. Upoštevajoč omenjene visoke ratinge si lahko v družbi NBC, ki je za olimpijske televizijske pravice v obdobju do leta 2020 odštela astronomskih 4,4 milijarde dolarjev, obetajo celo dobiček.
»Z visoko gledanostjo in ob povečanih prihodkih od oglaševanja bomo dosegli pozitivno ničlo, obstaja pa celo majhna možnost dobička,« je bil zadovoljen prvi mož športnega programa NBC. Olimpijske igre so bile v preteklosti običajno povezane z izgubami televizijskih mrež, ki so od iger pridobivale le pri višji gledanosti ostalega rednega programa.
jih je kar 59 odstotkov odgovorilo, da je bil padec večji od 10 odstotkov.
Povrh vsega pa je kar 82 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so tudi rezervacije in pričakovani prihodi za poolimpijsko obdobje (od konca iger pa do 9. septembra) na nižji ali občutno nižji ravni kot pred letom.
London avgusta povprečno obišče okoli 1,5 milijona turistov, vendar pa tako v UKinbo-und, ki združuje predstavnike turističnih agencij, hotelov in trgovin, kot v drugih turističnih organizacijah opozarjajo, da se je precejšnje število obi-
Najuspešnejši udeleženci Oi v Londonu
Medalje (Z-S-B)
1. Michael Phelps (ZDA)	plavanje	4-2-0
2. Missy Franklin (ZDA)	plavanje	4-0-1
3. Allison Schmitt (ZDA)	plavanje	3-1-1
4. Dana Vollmer (ZDA)	plavanje	3-0-0
Usain Bolt (JAM)	atletika	3-0-0
Allyson Felix (ZDA)	atletika	3-0-0
7. Ryan Lochte (ZDA)	plavanje	2-2-1
8. Sun Yang (KIT)	plavanje	2-1-1
9. Nathan Adrian (ZDA)	plavanje	2-1-0
Yannick Agnel (FRA)	plavanje	2-1-0
Matthew Grevers (ZDA)	plavanje	2-1-0
Ranoml Kromowidjojo (NIZ) plavanje		2-1-0
Rebecca Soni (ZDA)	plavanje	2-1-0
14. Alexandra Raisman (ZDA)	gimnast.	2-0-1
Zou Kai (KIT)	gimnast.	2-0-1
skovalcev v strahu pred preveliko gnečo letos izognilo tako britanski prestolnici kot drugim delom države.
»Turistični delavci smo pričakovali, da bodo imele igre negativen učinek na turistični obisk v prestolnici, vendar pa je učinek na preostale dele države globoko razočaranje,« je dejala članica združenja Rita Beckwith.
Ob tem v združenju poudarjajo, da so olimpijske igre, ki so se s spektakularno slovesnostjo zaključile 12. avgusta, znova pokazale, kako pomemben za britanski turizem je London kot osrednja vstopna točka.
V UKinbound državo zato pozivajo, naj v maksimalni meri uresniči napovedi glede zagotavljanja trajne dediščine londonskih iger z izboljšanjem prometne infrastrukture in s promocijskimi ukrepi za privabljanje novih obiskovalcev na Otok.
Uradne številke o turističnem obisku v času iger in neposredno pred njimi in po njih bodo znane šele septembra. Trenutne ocene pravijo, da je London v času iger obiskalo okoli 300.000 turistov, športnikov in športnih uradnikov. Levji delež turističnega obiska je odpadel na domače obiskovalce, ki so si prišli ogledat tekmovanja.
sta
Nogomet • Ptujska Super liga
Pol lige v boj za prvaka ...
Ta konec tedna bodo pričeli tekmovanje v Super ligi, ki jo organizira in vodi MNZ Ptuj. Igrali bodo po trikrožnem sistemu, ki je enak tistemu v 2. ligi.
Liga je novost v letošnjem nogometnem koledarju na našem območju. Klubi so si podobno tekmovanje želeli, predvsem tisti, ki so nastopali v Štajerski ligi, pa naj bi si s tem zmanjšali stroške. Ob tem organizatorji (in klubi) računajo na večje število gledalcev, ki jim je - ob igralcih, seveda -nogomet tudi namenjen. V tej ligi bodo igrale nekatere ekipe, ki so v preteklosti že nastopale v višjih rangih tekmovanja. Dilem in polemik o tem tekmovanju je bilo kar nekaj, še vedno pa ni popolnoma jasno, kam bo napredoval prvak lige: bo igral kvalifikacije z zmagovalcema Štajerske in Pomurske lige ali se bo 3. ligo uvrstil neposredno (NZS še vedno ni obravnavala novih okoliščin o nastanku lige, to naj bi storila v kratkem).
Komu pripisati vlogo favorita, je težko reči, jasno pa je, da imajo največ možnosti za vrh ekipe, ki so še lani nastopale v višjih rangih tekmovanja: Stojnci (3. liga), Podvinci Betonarna Kuhar, NŠ Drava in Ormož (Štajerska liga). Tem so pridružujeta vsaj še 1A avto Gerečja vas in Središče (1. liga
Nogomet
Foto: Črtomir Goznik
Miran Ljubec, trener ekipe Podvinci Betonarna Kuhar: »Dali bomo vse od sebe, da igramo čim bolje; mislim, da bi lahko bili konkurenčni.«
MNZ Ptuj), tako da naj bi se kar polovica lige borila za prvaka, polovica pa proti izpadu. Zbrali smo nekaj mnenj trenerjev in predsednikov klubov.
Miran Ljubec, trener ekipe Podvinci Betonarna Kuhar: »Na tekmovanje smo se normalno pripravljali, odigrali smo tudi sedem tekem. Bili smo uspešni, vendar re-
zultat v teh tekmah ni pravo merilo. Favorita za prvaka sta ekipi Stojnci in Drava, morda še kateri od ostalih klubov. Res je, da smo mi bili v lanski sezoni v Štajerski ligi tretji, vendar to v novem tekmovanju nič ne pomeni. Dali bomo vse od sebe, da igramo čim bolje; mislim, da bi lahko bili konkurenčni.«
Tudi letos na Rogli kamp MNZ Ptuj
Medobčinska nogometna zveza Ptuj je že 18. leto zapored organizirala kamp nogometa, tokrat po programu Grassroots. Pred dobrim mesecem je potekal na Rogli, nogometaši so bili nastanjeni v depandan-si Jelka. Skupno se je kampa udeležilo 20 igralcev v selekciji U-12 (letnik 1999, 2000 in 2001), od tega 5 deklet.
Delo je potekalo po strokovnem programu NZS za starostno kategorijo U-12, vadba je bila organizirana dvakrat na dan, poudarek pa je bil na učenju tehnike nogometa in na igralnih oblikah. Treningi so potekali na idealni nogometni površini z naravno travo na novem stadionu Rogle, ki je v kompleksu tekaškega centra Petre Majdič. Udeleženci so odigrali tudi prijateljsko tekmo z vrstniki iz Radgone.
Zraven rednih treningov so bila organizirana predavanja o osebni higieni, prehrani športnika in zdravem načinu življenja ... Kamp je obiskal predstavnik Medobčinskega društva nogometnih sodnikov Ptuj Boris Grabar, ki je pozdravil udeležence tudi v imenu MNZ Ptuj. Predstavil je novitete pravil nogometne igre. Z video posnetki je prikazal najbolj problematične odločitve sodnikov na EP in SP. Posebej je razložil zahtevne prepovedane položaje situacije in podrobno seznanil udeležence s tem pravilom igre.
Udeleženci kampa so kot dopolnilno dejavnost opravili vzpon na razgledni stolp Rogle, preizkusili so se v vožnji z umetnimi sanmi, opravili so pohod do Jurgovega.
Za sprostitev so izkoristili vodne površine bazena v hotelu Planja.
Spremljali so lahko treninge nogometnega kluba Crvena zvezda iz Beograda s trenerjem Robertom Prosinečkim. Ogledali so si treninge rokometne reprezentance Madžarske, ki se je pripravljala za olimpijske igre v Londonu. Z zanimanjem so spremljali treninge odbojkarske ženske kadetske reprezentance Srbije in moške košarkaške reprezentance Slovenije U-18.
Treninge in ostale dejavnosti sta vodila trenerja PRO in profesorja športne vzgoje Boštjan Zemljarič in Drago Prelog, za logistiko je skrbel Luka Lenartič, vodja kampa je bil Marjan Lenartič, vodja programa Grassroots.
UR
Udeleženci kampa MNZ Ptuj na Rogli
Davorin Jošt, predsednik NK Hajdina: »Pričakujem, da bodo tekme dobro obiskane, kar je tudi cilj tega novega tekmovanja. Liga bo kvalitetna, saj nastopajo ekipe, ki imajo veliko izkušenj, ki so si jih pridobile z nastopanjem v višjih ran-gih tekmovanja. Mi smo dobro delali, okrepili ekipo, redno je vadilo od 15 do 20 nogometašev. Smo optimisti in upamo na uspešne igre.«
Boštjan Zemljič, trener Središča ob Dravi: »Sedaj je to povsem novo tekmovanje. Pozabiti bomo morali, da smo bili dvakrat prvaki 1. lige MNZ Ptuj. Ekipe vsekakor niso slabe, saj vsi dobro delajo in zato bo težko na vsakem srečanju. Med glavnimi favoriti naj bi bili Drava in Stojnci. Tekmovanje bi znalo biti zelo zanimivo.«
Boštjan Paveo, predsednik 1A Avto Gerečja vas: »Že v prvem krogu gostimo močno ekipo iz Stojncev, kar je za začetek težka naloga. Ekipe se med seboj poznamo, zato posebnih presenečenj ni pričakovati. Upamo na dobre igre in visoko uvrstitev, vendar je v nogometu napovedovanje nehvaležna stvar. V pripravljalnem obdobju smo dobro delali, se okrepili, čas pa bo prinesel svoje.«
Janko Majerič, trener Bukovcev: »Liga naj bi bila prava stvar, saj so vse ekipe močne. Po mojem mnenju se jih bo polovica borila za naslov, preostali - med njimi smo tudi mi - pa za preostala mesta. V primerjavi z minulo sezono bomo nastopili oslabljeni.«
Danilo Klajnšek
Nogomet
1. SML
REZULTATI 1. KROGA: Jadran Dekani - Aluminij 1:3, Domžale
-	Mura 05 2:1, Gummi Miral Jare-nina - Maribor 1:4, NOGA Triglav
-	Olimpija 1:2, Bravo Publikum -Šampion Celje 3:1, Rudar Velenje
-	Koper 0:1, Celje - IB Interblock 2:3, Krka - HIT Gorica 0:2.
JADRAN DEKANI - ALUMINIJ 1:3 (0:0)
STRELCI: 1:0 Lukač (56.), 1:1 Petek (57.), 1:2 Kirič (59.), 1:3 Ki-rič (77.).
ALUMINIJ: Cvetič, Legčevič, Ge-rečnik, Kajzer, Cafuta, Sagadin, Kirič, Ž. Špehonja (Zečevič), Dam-še (Planinšek), Vindiš, Petek (Bren-ce). Trener: Bojan Špehonja.
1. SKL
Športni napovednik
Nogomet
1.	SNL
PARI 6. KROGA - SOBOTA 18.00: Gorica - Luka Koper; SOBOTA 20.00: Maribor - Domžale, Rudar Velenje - Triglav, Olimpija - Celje; NEDELJA 17.00: Mura 05 - Aluminij.
2.	SNL
PARI 3. KROGA - SOBOTA 17.30: Krka - Krško, Kalcer Radomlje - Dravinja Kostroj, Šampion Celje - Bela krajina; NEDELJA 17.30: Garmin Šenčur - Roltek Dob, Šmartno 1928 - Zavrč.
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
2. KROG: Maribor - Aluminij (sobota ob 18.00).
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
2.	KROG: Maribor - Aluminij (sobota ob 16.00).
LIGA U-14 VZHOD
3.	KROG: Aluminij - Pobrežje (sobota ob 11.00), Krško - NŠ Poli Drava (sobota ob 18.00).
SUPER LIGA MNZ PTUJ
PARI 1. KROGA - SOBOTA 17.30: 1A Avto Gerečja vas - Stojnci, Hajdina - Oplotnica, Ormož - NŠ Poli Drava Ptuj; NEDELJA 17.30: Podvinci Betonarna Kuhar - Boč Poljčane, Bukovci - Središče ob Dravi.
IZPOPOLNJEVALNI PRAKTIČNI SEMINAR ZNTS
Zveza nogometnih trenerjev Slovenije (ZNTS) organizira praktični izpopolnjevalni seminar za vse nogometne trenerje, ki so vključeni v ZNTS. Seminar bo v ponedeljek, 10. septembra, od 16.30 naprej na stadionu NK Ljubljana v Spodnji Šiški. Vsak trener se mora akreditirati ob prihodu na stadion ob mizi svojega DNT, zato se je treba na stadionu prijaviti vsaj pol ure pred pričetkom seminarja.
Tema praktičnega seminarja bo »Uigravanje moštva - sistem igre 1:4:3:3 proti sistemu 1:4:4:2 in obratno« (faza obrambe in prehod v napad).
Certifikate prejmejo samo tisti trenerji, ki se bodo pravočasno prijavili! Prijave za trenerje DNT Ptuj sprejema: DNT Ptuj, Čučk-ova ulica 7, 2250 Ptuj, po e-pošti: dntptuj@gmail.com do ponedeljka, 20. avgusta. Seminar šteje 20 točk za pridobitev licence za leto 2013.
Državno prvenstvo v veslanju -kajakaški sprint
Brodarsko društvo Ranca in Kajakaška zveza Slovenije organizirata državno prvenstvo v veslanju - kajakaškem sprintu, ki bo potekalo v soboto in nedeljo, 18. in 19. avgusta, od 9. ure naprej na Ptujskem jezeru.
V soboto bo tekmovanje za vse kategorije na 1000 metrov dolgi progi, v nedeljo pa na 500 in 200 metrov. V nedeljo ob 14. uri bo na platoju pristanišča Ranca v Budini razglasitev rezultatov in podelitev medalj. Ogled tekmovanja je možen z nabrežine Ptujskega jezera v Zabovcih.
DK, JM
REZULTATI 1. KROGA: Jadran Dekani - Aluminij 2:1, Domžale
-	Mura 05 11:0, Nissan Ferk Jare-nina - Maribor 0:3, NOGA Triglav
-	Olimpija 1:1, Bravo Publikum -Šampion Celje 3:0, Rudar Velenje
-	Koper 1:2, Celje - IB Interblock 3:4, Krka - HIT Gorica 1:0.
JADRAN DEKANI - ALUMINIJ 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Starc (38), 1:1 Vr-banec (45.), 2:1 Udovič (80.)
ALUMINIJ: Janžekovič, Gale, No-vačan, Ahec, Majerič (Šoštarič), Mesarič, Stopajnik (Ornik), Rogina (Knez), Novak (Pintarič), Vrbanec, Dobaj. Trener: Tomislav Grbavac.
Liga U-14 vzhod
REZULTATI 1. KROGA: Aluminij
-	Nissan Ferk Jarenina 3:0, Celje
-	NŠ Poli Drava 6:1, Mura 05 -Farmtech Veržej 2:2, Žalec - Ljutomer 0:2, Železničar - Šampion Celje 1:9, Rudar Velenje - Krško 2:1, Robert Koren Dravograd -Pobrežje 2:1.
ALUMINIJ - NISSAN FERK JARENINA 3:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Krivec (36.), 2:0
Panikvar (58.), 3:0 Panikvar (69.).
ALUMINIJ: Ponudič, Munda (Koser), Kaisesberger, Jesenek (Bra-čič), Lončarič, Hliš (Dobnik), Krivec, Elšnik, Milič (Bohak). Trener: Borut Kolar.
CELJE - NŠ POLI DRAVA 6:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Berk (4.), 2:0 Berk (6.), 2:1 Cesar (7.), 3:1 Romih (52.), 4:1 Zdovc (60.), 5:1 Tomih (65.), 6:1 Pišek (69. iz 11-m).
NŠ POLI DRAVA: Ž. Pivko, Cesar, Irgl, Brumen, Majcen - Kostič, Lovenjak, Kramberger (Mesarič), A. Pivko (Bračič), Furjan (Prelog), Vajda (Pihler), Šoštarič (Šalamun).
REZULTATI 2. KROGA: Maribor - Aluminij 0:0, Poli Drava - Rudar Velenje 1:1, Šampion - Robert Koren Dravograd 2:2, Farmtech Veržej - Krško 1:5, Mura 05 - Železničar 13:0, Pobrežje - Kovinar Tezno 3:1
1.	MURA 05 2
2.	ŠAMPI0N CELJE 2
3.	ALUMINIJ 2
4.	DRAVOGRAD 2
5.	RUDAR VELENJE 2
6.	CELJE
7.	KRŠKO
8.	POBREŽJE
9.	LJUTOMER
10.	MARIBOR
11.	FARMTECH
12.	POLI DRAVA
13.	ŽALEC
110 1 110 1 1 1 0 1 1 0 1 1 0 110 0 2 10 1 2 10 1 110 0 10 10
2	4
3	4
0	4 4:3	4
2	4
1	3 6:3	3 5:3	3
0	3
0	1
0 1 1 3:
0 1 1 0 0 1
Foto: Črtomir Goznik
Mladinci Aluminija so novo prvenstvo v 1. slovenski mladinski ligi začeli z zmago v Dekanih.
14.	KOVIN. TEZNO 10 0 1 1,:4
15.	FERK JARENINA 1 0 0 1 0:3
16.	ŽELEZNIČAR 2 0 0 2 1:22
Danilo Klajnšek
Šah • Kadetsko prvenstvo EU
Med Ptujčani najuspešnejša Andraž Šuta in Alja Janžekovič
V	avstrijskem Cmureku se je končalo kadetsko prvenstvo Evropske unije, na katerem je nastopilo 139 mladih iz 21 držav v kategorijah 8, 10, 12 in 14 let. Največ, 24, je bilo domačinov, s 13 udeleženci pa sta si drugo in tretje mesto delili Slovenija in Češka. Svoj delež slovenski kvoti je dodalo pet članov Šahovskega društva Te-hcenter Ptuj: v konkurenci do 12 let Tomaž Šuta in Klemen Kovačec, do 14 let pa Alja Janžekovič, Andraž Šuta in David Murko. Omeniti je treba, da so mladi šahisti in ša-histke tekmovali skupaj v enotni konkurenci po starostnih kategorijah.
Nekoliko več besed bomo namenili kategoriji do 12 in do 14 let, kjer smo imeli svoje predstavnike tudi Ptujčani. Mlajši del sta sestavljala Tomaž Šuta, ki je bil po začetnem ra-tingu na 22. mestu od skupno 38, Klemen Kovačec pa je bil na 25. mestu. Oba sta iz devetih partij zbrala 3,5 točke in se uvrstila na 29. in 30. mesto, kar je nekoliko slabše od začetnega ratinga. S sedmimi točkami je zmagal prvi nosilec, domačin Mesaroš.
V	kategoriji do 14 let, kjer je nastopilo 40 šahistk in šahistov, je zelo dobro kazalo Andražu Šuti, saj je v sedmih krogih kar štirikrat zmagal in enkrat remi-ziral. Žal pa je v zadnjih dveh krogih zabeležil dva poraza in s 4,5 točkami osvojil 18. mesto, kar je za osem mest boljše od začetnega ratinga. Za pet mest je bila boljša tudi Alja Janže-kovič, ki je osvojila končno 29. mesto (po začetnem ratin-gu 34.). Alja se je nekoliko bolj zbrala v drugem delu turnirja in osvojila skupaj 4 točke. V okviru začetnega ratinga (31.) se je uvrstil David Murko, ki je s 4 točkami osvojil 30. mesto. V tej skupini je s 7,5 točkami zmagal tretji nosilec Pecze-ly iz Madžarske, prvi nosilec,
Foto: arhiv SD Tehcenter Ptuj
Brata Suta: spredaj Tomaž, v ozadju desno Andraž
domačin Huber, je osvojil šele šesto mesto. Sicer so kar v treh kategorijah zmagali prvi nosilci (U8, U10 in U12), najboljši slovenski predstavniki pa so trikrat osvojili 10. mesto (Filip Trplan U8, Sašo Nikič U12 in Sarah Ramadani U14), v konkurenci U10 je bila najboljša Zala Urh na 14. mestu.
Medalje je osvojilo le sedem držav. Najboljša med njimi je Madžarska z eno zlato in dvema bronastima, na drugo mesto se je uvrstila Estonija z eno zlato in eno srebrno, tretjo do četrto mesto so si delili domačini Avstrijci in Latvijci z eno zlato, peta, Češka, je osvojila dve srebrni in eno bronasto, šesta, Romunija, eno srebrno in sedma, Velika Britanija, eno bronasto medaljo.
Pred mladimi šahisti in ša-histkami sta letos še dva velika izziva. Od 16. do 26. avgusta bo v Pragi na Češkem evropsko prvenstvo od U8 do U18, največji šahovski dogodek pa bo gostila Slovenija: Maribor bo od 7. do 19. novembra prizorišče mladinskega svetovnega prvenstva od U8 do U18. Prav gotovo tudi s »ptujsko« udeležbo.
Silva Razlag
Planinski kotiček
Mrzla gora
Sobota, 1. 9. 2012
ODHOD: ob 5.00 uri - železniška postaja Ptuj (zbor 5 minut prej).
VRNITEV: ob 20.00 uri - železniška postaja Ptuj.
OPREMA: planinska oprema za visokogorje (čelada, plezalni komplet, planinski čevlji, pohodne palice ...).
HRANA IN PIJAČA: iz nahrbtnika ali na koči na Okrešlju.
OBLAČILA: primerna glede na vremenske razmere.
PREVOZ: osebni avtomobili (ob prijavi sporoči, ali lahko voziš).
CENA: 25 evrov.
OPIS TURE: Mrzla gora se dviguje nad tremi dolinami: Logarsko, Matkovim kotom in Belsko Kočno. Lahko bi jo označili kot manj obiskano goro v Kamniško-Savinjskih Alpah. Razlogov za to je več: gora je težko pristopna, saj nanjo ni lahke poti! Ena vodi iz Mat-kovega kota in je zelo dolga, naporna, neprijetno izpostavljena ter orientacijsko dokaj zahtevna. Druga pot, po kateri se bomo podali mi, pa gre z Okrešlja. Ta pot je prav tako zelo dolga, poleg tega pa tehnično zahtevna, izpostavljena, skale pa so zelo krušljive. Ker po zahodnem in severnem grebenu poteka državna meja, je bil do nedavnega dostop otežen (do leta 1967 celo prepovedan) zaradi političnih razlogov. Sedaj, ko z mejo ni več problemov, Mrzla gora še vedno ohranja sloves najtežje pristopnega, a enega najlepših dvatisočakov v Kamniško-Savinjskih Alpah.
ZAHTEVNOST TURE: zelo zahtevna (vzpona je dobrih 5 ur).
PRIJAVE: na PD Ptuj ali na tel. št. 040 458 320 (Matjaž) do torka, 28. 8. Stevilo mest je omejeno zaradi zahtevnosti ture! Ob prijavi navedi tel. številko (v primeru slabih razmer izlet odpade).
VODENJE IZLETA: Matjaž Petek s sovodniki.
Vodnik si pridržuje pravico do odpovedi izleta in zavrnitve udeleženca zaradi neprimerne opreme ali drugih dejavnikov. Izleta se lahko udeležijo samo člani Planinske zveze Slovenije s plačano članarino za tekoče leto.
Ostale informacije o izletu lahko dobite na tel. št. 040 458 320 (Matjaž).
S planinskimi pozdravi!
Potopis • Na Kamniško sedlo
Za družine cilj, za izkušenejše planince izhodišče
Slovensko pogorje skriva v sebi številne točke, ki se jih splača obiskati. Izbira je odvisna predvsem od tega, kdo se odpravlja v gore: izkušeni posamezniki ali skupina, večja skupina pohodnikov, družine z majhnimi ali malo manj majhnimi otroki ... Za slednje je ena od največkrat izbranih točk Logarska dolina s slapom Rinka, ki iz Okrešlja pada 90 metrov v globino. Nekoliko zahtevnejša je pot mimo Okrešlja do Kamniškega sedla (1864), a je »nagrada« - razgled na vrhu -vsekakor vredna napora.
S Ptuja je do Logarske doline približno dve uri zmerne vožnje, z označbami pa ob avtocesti ali magistralni cesti ne boste imeli težav, saj so te dovolj pogoste in jasne. Na vhodu v dolino vam prijazni člani turističnega društva zaračunajo takso za vašega jeklenega konjička (7 evrov); s tem prispevkom urejajo komunalno in drugo infrastrukturo, skrbijo za informiranje ... Parkirišče na koncu doline je dovolj veliko, da lahko sprejme številne obiskovalce; veliko je opaziti tujcev, predvsem . Nizozemcev! Avtomobili z njihovimi registracijami so sredi tedna obsegali skoraj polovico vseh, vključno s slovenskimi. Slišati je tudi Čehe, Nemce, Italijane, Madžare, Angleže - pisana druščina, ki zagotovo ni razočarana nad videnim. Približno 15 minut zmerne hoje nas privede pod slap Rinka, kjer se lahko za trenutek ali dva ustavite (se okrepčate, fotografirate ter kupite spominek) v Orlovem gnezdu.
Naslednjo uro vam bo vzela pot na Okrešelj, ki skoraj vsa poteka po gozdu, le del - od
Kamniško sedlo je odlično izhodišče za nadaljnje osvajanje okoliških vrhov.
zgornjega vrha slapa Rinka do izvora Savinje - je nekoliko bolj izpostavljen. Pri izviru Savinje si lahko v svoje izpraznjene čutare natočite kristalno čisto in ledeno mrzlo izvirsko vodo, ki vam bo lajšala nadaljnjo pot. Na vrhu tega dela poti vas bo v svoje zavetje vzel Frischaufov dom. Izjemno prijazni gostitelji vam bodo za zares nizko ceno (za planinske razmere) ponudili prenočišče (bodisi na skupnih ležiščih ali v sobah; ko ni gneče, se lahko dogovorite za popust), vas nasitili ali potešili vašo žejo. Izpred koče se odpira krasen razgled na s soncem obsijane okoliške gore (Ojstrico, Planjavo, Kamniško sedlo, Brano, Tursko goro, Mrzlo goro . ). Okolica koče ponuja številne visokogorske kraške pojave (škraplje, žlebiče .) in pestro planinsko floro.
Frischaufov dom na Okrešlju
Od ustja Logarske doline do Kamniškega sedla in nazaj
Skupne počasne hoje je za približno 6 ur 30 minut: 1 uro 15 minut do Frischaufovega doma na Okrešlju, naslednji 2 uri do Doma na Kamniškem sedlu. Približno toliko, morda malo manj, boste potrebovali za vrnitev na izhodišče. Pot lahko opravite v enem dnevu, če prespite v enem od omenjenih domov, si jo lahko razdelite tudi na dva dela.
Dom na Kamniškem sedlu
Zadnja etapa poti na Kamniško sedlo traja s kratkimi postanki približno dve uri. Prvi del poti vodi čez gozd in je prava »planinska avtocesta« - široka in utrjena. Ko prestopimo gozdno mejo, se začne po kamnitem pobočju vijugati značilni cik-cak, po njem pa razmeroma hitro pridobivamo višinske metre. Ob poti lahko občudujemo pestro paleto planinskih rožic, ki rastejo iz borih zaplat zemlje - skupaj ustvarjajo pravo morje eteričnih vonjav, ki nas ob sončnem vremenu bogato opaja. Na vse strani se odpira čudovit razgled, bodisi na celotno Logarsko dolino v ozadju bodisi na okoliške vrhove, ki v sebi skrivajo številne skrite oblike, ki jih predvsem otroške oči z bogato domišljijo zlahka prepoznajo. Po dobri uri hoje smo pripravljeni na zaključni vzpon: v tem delu so skale precej krušljive (pot je še vedno močno utrjena), zato je priporočljiva uporaba zaščitnih čelad. Če jih nimate, bodite nekoliko opre-znejši in poskušajte hoditi čim bolj mehko, da ne boste prožili kamenčkov. Del poti poteka ob jeklenicah, del je zavarovan s klini, ki so posejani dovolj gosto, da se jih lahko oprijemajo tudi otroci. Na tej poti smo srečali belgijsko družino s tremi majhnimi otroki (najmlajša je imela 6 let), ki so brez posebnih težav premagovali pot -potrebna je le povečana mera pazljivosti. Če boste napredovali posebno počasi, boste ta predel premagali v pol ure, sicer že prej. Po tem vas bo Kamniško sedlo že pričelo vabiti
Nadmorske višine:
vrat Logarske doline -1100 metrov
slap Rinka pod Okrešljem -1280 metrov
Frischaufov dom na Okrešlju - 1378 metrov
Kamniško sedlo, Koča na Kamniškem sedlu - 1864 metrov
s svojimi zelenimi pobočji, ki so posejana s številnimi zelišči. Ko stojite na vrhu je občutek zmagoslavja velik, predvsem za otroke, pa tudi za odrasle z malo manj kondicije .
Če je to vaš končni cilj, potem ne morete brez okrepčila v koči na Kamniškem sedlu in uživanja v sončnih žarkih (v deževnem vremenu je obisk gora pač manj priporočljiv ...). Če pa ste malo bolj izkušen planinec in imate na zalogi več kondicije, potem bo Kamniško sedlo za vas odlična izhodiščna točka za »naskok« na vrh Brane, Planjave, Turske gore, tudi Ojstrice in številnih drugih okoliških gora. Znimivost: ko smo sedeli pri koči, se nam je iz smeri Brane v lahkem teku približeval planinec, zagotovo star več kot 50, morda celo 60 let. Pri sosednji mizi se ustavi pri kolegu, ki ga vpraša: »Ravno sem počasi spil pivo, pa razmišljam o kosilu. Kam si pa ti izginil?« »Bil sem na Brani, uro in 15 minut sem potreboval za pot, gor in dol.« Uro in četrt?!? Na steni koče ob njem pa visi tabla z napisom Brana, 1 ura 30 minut. V eno smer .
Jože Mohorič
Kuharski nasveti
Paradižnik
Paradižnik je cenjena zelenjava, a mu je letošnje vreme povzročalo nemalo težav. Ima kratko življenjsko dobo in ga gojimo kot enoletnico. Cenimo ga zaradi mesnatih rdečih plodov.
Foto: Črtomir Goznik
Dolga leta so Evropejci paradižnik gojili kot okrasno rastlino, saj so zaradi izrazitega vonja in svetleče bele, rdeče ali rumene barve plodov mislili, da so ti strupeni. Prvi so ga začeli uživati Italijani.
Paradižnik spada v družino plodovk. Za svojo rast in zorenje potrebuje veliko toplote in vlage. Tako kot ostale plodov-ke tudi paradižnik pogosto uporabljamo kot sestavino, ki jedem spremeni barvo in aromo. Zraven tega je po svoji obliki primeren za nadevanje. Prenese nižje temperature, ne pa zmrzali. Zraven mamljive barve, oblike in okusa ga cenimo tudi zaradi veliko provitamina A in vitamina C.
Danes si kuhanje le s težavo zamišljamo brez paradižnika. Izbiramo lahko med različnimi oblikami, od okroglih do podolgovatih, in različnimi barvami, od zelenih, rumenih do rdečih v različnih odtenkih. Razlikujejo se tudi po velikosti. Tako lahko izbiramo od velikih mesnatih do drobnih češnjevcev. Sladek ali kisel okus paradižnikov sta odvisna predvsem od sorte.
Podolgovati paradižniki so bolj mesnati in primerni za kuhanje juh in omak. Najpogostejši in najbolj znani so okrogli paradižniki, ki so zelo
Vse poškodbe, pri katerih pride do poškodovanja oziroma raztrganja zgornje plasti kože in je vidno podkožje, ran, ki krvavijo, ugriznih ran, ki so v bistvu majhne, vendar globoke, imajo skupni imenovalec, ki pomeni, da bo treba obiskati veterinarja, ki bo rano oskrbel, po potrebi zašil in zaščitil kužka z antibiotiki zoper infekcijo. Pravilno in važno pa je, da vemo, kako lahko ukrepamo sami kot lastniki kužka v primeru, kadar pride do poškodbe.
Rana imenujemo vsako nasilno prekinitev kože, podkožja ali sluznice, pri kateri so posledično zaradi prekinitve kože
sočni. Imajo nekoliko debelejšo lupino in so primerni tudi za polnjenje in pečenje na žaru. Za solate uporabljamo čvrstejše, še trde in ne popolnoma zrele paradižnike, ki imajo manj soka. Zelo sočne in zrele pa je najbolje predelati v paradižnikove izdelke.
Pogosto vidimo vložene zelene paradižnike, ki niso nobena posebna sorta, temveč nezreli rdeči paradižniki. Običajno jih poberemo proti koncu sezone oziroma pozno v jeseni. Slastni so vloženi v kisu z drugo mešano zelenjavo, v začinjeni omaki ali narezani na rezine, panirani in ocvrti.
Vedno pogosteje pa uporabljamo pri pripravi jedi tudi rumeni paradižnik, ki ga pridelujejo zaradi posebne barve, pa tudi zaradi sladkega okusa in majhne vsebnosti kisline. Še posebej so okusne mešane solate, kjer med sabo mešamo rdeči in rumeni paradižnik ter druge vrste zelenjave.
Paradižnik je cenjeno živilo tudi drugod v svetu. V Italiji slovi sveža paradižnikova solata, ko paradižnik mešajo z mo-zzarello in začinijo z oljčnim oljem, soljo in baziliko. V Franciji paradižnik nadevajo s sar-delnim filejem, pripravljajo pa tudi paradižnikovo juho, prav tako začinjeno z baziliko in če-
odprta vrata infekciji. Najpogostejše so praske in odrgnine, ki jih naš kužek dobi pri preveč aktivni igri in tekanju po naravi. Pogosto si jih lahko povzroči tudi sam pri pretiranem srbenju kože zaradi npr. pika bolhe ali alergične reakcije in posledičnem praskanju oziroma grizenju tega mesta. Dogaja se, da si kužek malenkost poškoduje kožo prednjih tačk in se zaradi tega prične lizati po mestu poškodbe in na tak način si z jezikom, ki je vlažen in hrapav, naredi obsežnejšo rano. To si začne obdelovati tudi z zobmi, če seveda prej ne posežemo vmes in prekinemo tako imenovane-
bulo. Na Nizozemskem pečejo rezine paradižnika s krušnimi drobtinami, v Grčiji lahko po-kusite paradižnikovo musako z mleto jagnjetino. Pri nas ga še vedno najpogosteje uporabljamo kot samostojno solato ali kot sestavino mešanih solat, cenjena je tudi paradižnikova omaka, ki jo pripravimo za mesne cmoke ali nadevano papriko. Vse pogosteje pripravimo tudi paradižnikovo juho, ki jo pogosto zgostimo z drobnimi testeninami, vlivanci ali rižem. Te dni je primerno, da ga spečemo tudi na žaru ali si pripravimo različne oblike polnjenega paradižnika.
Polnjen paradižnik z mletim mesom pripravimo tako, da izberemo približno enako velike paradižnike, jim odreže-mo nastavke peclja in iz njih z žlico odstranimo semena. Posebej pripravimo nadev, tako da na manjši količini poljubne maščobe prepražimo sesekljano čebulo, dodamo strt česen in mleto meso, rahlo popraži-mo in dodamo manjšo količino poljubnih gob. Če uporabimo sveže gobe, jih narežemo na lističe in v slani vodi rahlo prekuhamo. Nadevu dodamo
ga zaprtega kroga, ko si kuža vedno bolj liže rano, ki je zato vedno večja in ga vedno bolj boli oziroma skeli in zato si jo kužek še intenzivneje obdeluje. Na to neprijetno in tudi nevarno možnost moramo biti pri kužkih zelo pozorni, saj lahko privede do obsežne samopoškodbe, pri kateri se sprva malenkostna ranica na koži lahko spremeni v veliko odprto rano. Naslednje pogoste rane so ureznine. To so rane z ravnimi robovi, ki si jih kužki naredijo predvsem na blazinicah tačk in spodnjih delih tačk pri tekanju po vodi, ko skočijo in se vrežejo na steklu. Take vreznine lahko kar neprijetno in močno krvavijo, so zelo boleče in vsekakor moramo najprej zaustaviti krvavitev, kar pa je pogosto zelo težko pri vznemirjenem kužku. Najbolje je, če imamo s seboj elastični povoj, ki ga precej na trdo namestimo na rano oziroma z njim prevežemo rano in tako zaustavimo krvavitev. Lahko pa uporabimo košček traku, šal, nogavice, blago, pas ali karkoli, s čimer na tesno zavežemo prek rane ali tik nad rano in tako zaustavimo krvavitev. Ko smo krvavitev zaustavili, seveda kužka peljemo čim prej k veterinarju, ki bo presodil, ali bo potrebna kirurška zaustavitev krvavitve s podvezovanjem poškodovanih krvnih žil in kirurška obdelava rane. Podobno ravnamo tudi v primeru raztrganin in ugriznih ran, ki jih naš kužek lahko dobi v pretepu z drugim kužkom, te-
še na majhne kocke narezano suho slanino in po potrebi začinimo s soljo, mleto kumino in sesekljanim zelenim peter-šiljem. S pripravljenim nadevom napolnimo paradižnike, jih damo v globok pekač in prilijemo malo juhe ali vode. Na vsak paradižnik damo žlico bešamel omake. Tako pripravljene v pečici pečemo 10 do 15 minut. Ponudimo jih kot glavno jed skupaj s prilogo in solato.
Paradižnike lahko spečemo tudi na žaru. Prerežemo jih vsaj na polovico ali debelejše rezine in odrezane ploskve namažemo z mešanico olja, popra in sladkorja. Pečemo jih slabih 5 minut. Lahko pa jih na hitro popražimo v mešanici vina in rjavega sladkorja. Rezine paradižnika lahko tudi ocvremo, tako da pripravimo gostejše testo za palačinke. Rezine najprej namočimo v testo, nato v drobtine in na hitro ocvremo. Zraven tako ocvrtih ponudimo poljubne goste omake. Še posebej se k tako pripravljenim ocvrtim rezinam paradižnika poda drobnjakova omaka.
Vlado Pignar
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
žavne pa so tudi strelne rane.
Vsem ranam je skupna morebitna infekcija rane z bakterijami, ki lahko povzročijo zaplete pri celjenju zaradi gnojnega vnetja rane, ki se razširi na okolico, na okoliška tkiva, bakterije lahko vdrejo tudi v krvni obtok in povzročijo septično stanje ter lahko ogrozijo celo življenje kužka. Osnovni namen oskrbe rane je, da preprečimo njeno infekcijo in dosežemo čim prejšnje celjenje. Zelo nevarne so na videz majhne, vendar globoke inficirane rane, ki se hitro zaprejo na površini in tako ustvarijo idealne pogoje za razvoj bakterij v rani. Taka rana je videti sprva zelo v redu, po nekaj dneh pa se začne močno gnojiti in vsekakor povzroči tudi zelo slabo počutje pri našem kuž-ku, kasneje pa, če ni ustrezne strokovne pomoči, kužka tudi življenjsko ogrozi. Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: E. Senčar
Tačke in repki
Kako ravnati, če se naš kužek poškoduje
Lastniki kužkov vemo, da se pogosto zgodi, da odkrijemo pri svojem kužku večjo ali manjšo rano, ki jo je dobil, ali pri divjanju po okolici ali pri pretepu s sosedovim psom, lahko si jo je naredil sam z jezikom, ker se je intenzivno lizal in še bi lahko našteval.
Od tod in tam
Hajndl, Velika Nedelja • Otvoritev obnovljene kapele
Ob žalostnem pogledu na svojo kapelo, ki je bila v zelo slabem stanju so vaščani Hajndla in Velike Nedelje sklenili, da jo obnovijo. Gradbena dela je opravil Mirko Gavez z bratom Tončkom in prostovoljci. Pomagali so Branko Pleh, Darko Sever, Branko Galovič, Miran Leben in predsednik velikonedeljske KS Muršič ter še nekaj občanov. Za prevoz materiala je poskrbel Kovačec. Za kar uspešno prostovoljno zbiranje denarja so poskrbeli Slavko Težak z ženo Miro, Tilika Vajda in Stanko Kokol. Največje darovala občina Ormož in velikonedeljski križanski red. Kapelo sta blagoslovila velikonedeljska duhovnika v prisotnosti župana Alojza Soka in veliko vaščanov.
AB
Sv Andraž • 91 let Ane Lovrec
Med najstarejšimi občani Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah je Ana Lovrec, ki je 17. julija slavila 91. rojstni dan. Rojena je bila leta 1921 v Vitomarcih 12, tam prebiva še danes. Vse življenje je trdo delala na kmetiji in skrbela za svojo družino. Mož Stanko je bil zaposlen v podjetju Agis. Povila je štiri otroke: Alojza, Pavlo, Stanka in Franca. Otroci so odrasli, si ustvarili svoje družine in se odselili, le hči Pavla je s svojo družino ostala ob njej na domačiji. Anino življenje je bilo težko, še težje pa je bilo, ko se je od nje za vedno poslovil mož, kasneje pa še hči Pavla. 91-letna Ana še vedno rada zahaja na svoj vrt in ga tudi obdeluje, kolikor ji dopušča zdravje. Njeno življenje vsak dan popestrijo domači, saj je iz njenega rodu nastala velika družina, ki šteje 9 vnukov in 11 pravnukov.
Alenka Vršič
Sv. Andraž • 90 let Ane Krajnc
Minilo je 90 let, odkar je prijokala na svet Ana Krajnc iz Novincev 10. Rojena je bila v Zagorcih kot najstarejša v družini s petimi otroki. Starši so jo še kot trimesečno dojenčico oddali dedku, pri katerem je potlej živela. Dedku je bila že kot majhna deklica v veliko pomoč, saj je bila pridna gospodinja, a ko so njeni bratje in sestra odrasli, je kot najstarejši otrok v družini spet morala nazaj k staršem, da bi varovala mlajše otroke. Kasneje je spoznala moža Ludvika in si z njim uredila dom v Novincih ter posvojila sina Srečka. Njen srečni zakon je trajal 53 let, potrem je ovdovela, njeno dobroto pa ji vrača sin Srečko z družino. Župan Franci Krepša je Ani zaželel vse najboljše za 90. rojstni dan.
Alenka Vršič
Foto: AB
Nagradno turistično vprašanje
Narodne vize letos s ptujskega gradu
Ptujsko festivalsko poletje prehaja v sklepno fazo. Izteka se Terasafest, prihodnji konec tedna bo Ptuj ponovno gostitelj festivala Dnevi poezije in vina, 24. avgusta pa bo na dvorišču ptujskega gradu potekal letošnji 43. festival narodnozabavne glasbe Ptuj 2012, ki si je za rojstvo novih slovenskih viž tokrat izbral še eno od eminentnih ptujskih prireditvenih lokacij.
Narodnozabavne viže je z mino-ritskega dvorišča pregnala začasna streha, ki ne omogoča kvalitetnega televizijskega prenosa. Rezervna lokacija za letošnji festival je športna dvorana Center, kamor se bo festival selil, če bi mu zagodlo vreme. Streha na minoritskem dvorišču bo stala še do Kimavče-vih dnevov. Do prihodnje sezone poletnega ptujskega dogajanja pa si bo treba omisliti kvalitetnejše pokritje najlepšega ptujskega prireditvenega prostora; o strehi nad dvoriščem je v mestu ob Dravi govor že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
Že včeraj se je z otvoritveno slovesnostjo pri III. mitreju pričel letošnji spektakel ptujskega poletnega dogajanja in največje poletno dogajanje v okviru projekta EPK 2012 Rimske igre. Dogodek današnjega dne bo bitka med barbari in Rimljani. Jutri bodo rimske skupine v sprevodu zavzele mesto, ustavile se bodo pred Mestno hišo in Mestnim gledališčem, v nedeljo pa bo z dogajanjem vabil rimski tabor v termalnem parku. Na rimske čase bo spominjalo več kot 1300 rimljanov iz Slovenije in tujine.
Bliža se tudi sklepno dejanje letošnjega mednarodnega tekmova-
Foto: Črtomir Goznik
festivalskega dogajanja. V Termah Ptuj, največjem turističnem ponudniku na Ptujskem, so z rezultati turističnega obiska v prvih sedmih mesecih zadovoljni glede na razmere v gospodarstvu in na svetovnih trgih ter na manjšo potrošnjo gostov, ki se je pri dnevnih gostih zmanjšala od 10 do 15 odstotkov. Število nočitev se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2011 povečalo za tri odstotke, število kopalcev dosega lanske rezultate, največji obisk pa v letnem termalnem parku pričakujejo v avgustu.
Za odgovor na predzadnje nagradno turistično vprašanje (spraševali smo, koliko je star Festival sodobne umetnosti) bo nagrado prejela Jožica Jurgec, Župečja vas 1F, Lovrenc na Dravskem polju, ki je pravilno odgovorila, da je festival star deset let. Danes sprašujemo, kako se imenuje novi turistični vlakec, ki vozi po Ptuju. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje in obisk savn hotela Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 31. avgusta.
Med obiskovalci Ptuja letos prevladujejo tuji gostje. Te po mestu še vedno vodijo »tuji « vodniki, čeprav je bil že pred leti sprejet odlok o vodenju po mestu, v katerem so zapisana tudi pravila o tem, kdo sme voditi po mestu in kdo ne.
nja Entente Florale. Mednarodna komisija bo te dni strnila ocene. Svečana razglasitev bo 14. septembra na Nizozemskem, do takrat so rezultati tajni. Sodeč po dobrih vtisih, ki jih je komisija odnesla iz Ptuja, je najstarejše slovensko mesto, ki se je po desetih letih ponovno odločilo za sodelovanje v tem
tekmovanju, letos bliže zlatemu kot srebrnemu priznanju, ki ga je prejelo leta 2002. Iz Slovenije so se v konkurenci naselij oziroma vasi letos pomerile Cerklje.
V letošnji turistični sezoni med obiskovalci mesta prevladujejo tujci tudi po zaslugi projekta EPK in bogatega poletnega ptujskega
• •
'iftievi
poezije
m vina
20.-21. avgust 2012 večeri pred dnevi
22.-25. avgust 2012
Ptuj
Poletna zgodba • Piše: David Bedrač (1.)
Skrivnostni vijolični obeski
27 pesnikov z vsega sveta, ustvarjalne delavnice, filmi, razstave, okrogle mize, ulično gledališče, zasebna branja, vinske degustacije in koncerti po pesniških branjih:
v
Zoran Predin, Mia Znidarič & band, Damar, Lollobrigida.
Naj bo zaključek poletja poetičen!
D)
O ■
O
fO ■ ^^^
Ñ 0) O
Ko je v pisarno vstopila sodelavka z vitkimi nogami, ki so jih prekrivale prozorne črtaste nogavice, je bila ura že krepko čez tri. Jakob je sedel na stolu, naslonjen, s pogledom, zapičenim v kupe papirjev, ki so bili, kakor da se prerivajo na mizi.
»Enostavno ne zmorem več. Te gore papirjev. Pa šef ... naredi to ... opravi ono. Joj, Nika, mislim, da se mi meša!«
Nika, kakor je bilo ime sodelavki z vitkimi nogami in ob telo stisnjenim kostimčkom, se je izzivalno sklonila k njemu in mu rekla: »Daj, Jakob, saj veš, da pridejo taki dnevi. Saj bo ...«
Jakoba ni vznemiril niti njen naklon telesa niti parfum, ki bi ga začutil vsak v njeni bližini.
»Nika, tako ne morem več ...« je spet ponovil.
Toliko je le dvignil pogled, da jo je premeril od nog do oprsja, kjer je zagledal vijolični obesek, ki je bingljal na njenem razkošnem dekolteju.
»Nova ogrlica?« je vprašal.
Nika, ki je bila že nekaj časa zagledana v mladega sodelavca, je najbrž mislila, da je to rekel iz vljudnosti in da je v resnici premeril njene pod majico ujete hribčke.
»Tole sem našla danes zjutraj na mizi. Poglej, obesek je. Vijoličen. Kot bi bil prelomljen na polovico. In na njem piše: SAMO MALO ŠE POČAKAJ. Zadaj pa moje ime in priimek. A ni posrečen? Sumim, kdo
bi lahko bil ...«
Nika je seveda pomislila tudi na Jakoba, a zdaj ni bila več prepričana. V njene dvome je zarezal šef, ki je furjasto odprl vrata in vstopil, kot bi v notranjost treščila najbolj nasilna simfonija prostora.
»Jakob!! Kaj še nisi zaključil tistega primera?! Še vedno vsi papirji ležijo pred tabo! Joj, Jakob! Spet boš sedel še nekaj ur tukaj. Kaj ti je?«
Furjasti šef je ves čas stopal po pisarni, s koraki, ki so bili še najbliže konjevim. Pri tem je držal celo telo nekoliko naprej, njegovo glavo pa je krasila naoljena pleša.
»Poglej,« je rekel in dvignil vrvico, na kateri je bil obesek vijolične barve, prav tak, kot ga je malo prej kazala Nika, »tole sem našel včeraj doma na pisalni mizi. Obesek. Na njem pa naslov - nekje v Angliji. Malo sem preveril po spletu. Veš, kaj je to, Jakob? Ha?«
Jakob je bil ves omotičen. Zdelo se je, da bo padel med tono belih popisanih papirjev in da bo zavedno omahnil. Vse, kar je zmogel, je bilo, da je pomislil, da ga šef najbrž serje z Niko. To je opazila tudi Nika, ki je svoj obesek spretno potisnila za bluzo in rob kostima in se naglo poslovila. A Jakob je, kot bi ga prebudila čista zloba, zavpil za njo: »Nika, a nimaš tudi ti takšnega obeska?«
Nič ni odgovorila. Zaprla je vrata. Šef je še vedno stal tam, pred oknom,
pleša se mu je bleščala kot najbolj gladka buča na polju.
»Jakob, to mi je najbrž nastavila žena. Na tem naslovu je prestižen hotel v Angliji. Konec tedna bom odpotoval. Tako da se skuliraj in uredi, kar imaš še na mizi! Ker drugi teden ne vem, kako bo .«
Ko je šef zapustil pisarno, je pred Jakoba udarila neka tesnoba. Zvrtin-čila se je vanj. Polno glavo vsega je imel. Utrujen je bil. Za dokumente pred njim mu ni bilo mar. Tudi vijoličnih obeskov na vratovih šefa in Nike ni imel časa povezovati. Na misel mu je prišlo le, da so vsi ljudje pokvarjeni, da je ves svet grd, da so vsi isti. V njem je naraščala jeza. Prazno je gledal predse. Kot že nekaj mesecev. Vsak dan je bilo slabše. Vse mu je šlo na živce.
Vstal je in si oblekel suknjo. Odprl pisarno in pustil kar odprta vrata. Stekel je do vhoda, kjer je prav tako pustil odprta vrata, potem na službeno parkirišče, kjer je stalo njegovo kolo. Sedel je nanj in se odpeljal domov. Med vožnjo mu je pričel tuliti mobilnik. Bolj ko je zvonil, hitreje je Jakob gonil kolo. Nazadnje je peljal s tolikšno hitrostjo, da so ga mimoidoči prestrašeno gledali. Ni nehalo zvoniti. Zdaj je segel v žep, nekoliko upočasnil vožnjo, pograbil mobilnik in ga z vso silo vrgel po pločniku, da se je razbil.
Nadaljevanje prihodnjič
Slo glasbene novice
■k Ji Ji
Po uspešnih julijskih nastopih na Slovaškem se zasedba Srečna mladina konec avgusta odpravlja na festival športa in glasbe Pannonian Challenge v Osijek. Festival že od leta 1999 vsako leto poteka v organizaciji Kolesarskega kluba Osijek in velja za enega največjih (tovrstnih) dogodkov v Slavoniji, če ne celo na Hrvaškem. Gre za festival modernih športov na kolesih in koleščkih. Tekmovalno-športni duh vsak večer ohladijo z glasbenim programom, ki poteka na dvorišču tamkajšnje trdnjave. Tudi v tem delu se lahko pohvalijo z gostovanjem velikih svetovnih imen, kot so Gentleman, The Toasters, A Wilhelm Scream ... Tako športni kot glasbeni del festivala vsako leto obišče več gledalcev in poslušalcev, kar je posledica izjemno prijazne in profesionalne organizacije, zato si srečni mladinci obetajo fantastičen nastop pred slavonsko publiko. Ji Ji Ji
Metalcamp je v devetih letih brez dvoma postal unikatni evropski in slovenski festival za ljubitelje metal glasbe. Tudi letos je potekal na sotočju Tolminke in Soče v Tolminu od 5. do 11. avgusta. Obiskalo ga je rekordno število ljudi; samo v sredo, ko so med drugimi nastopili sloviti Korn, so zabeležili več kot 12.000 obiskovalcev in večer je bil docela razprodan. Kot vsako leto je bilo tudi letos med obiskovalci izjemno veliko tujcev tako iz vse Evrope kot tudi iz ZDA, Avstralije in drugod. Festival, ki se ponaša z vrhunskim naborom svetovno znanih metal skupin vseh zvrsti, je letos po besedah organizatorjev presegel vsa pričakovanja.
MZ
Glasbeni kotiček
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. MATJAŽ JELEN - Med spomini Pirana 9. MAMBO KINGS - Mambo cola 8. VLADO PIlJA - Rad bi šel na morje 7. DANILO KOCIJANČIČ& FRIENDS - Daj, daj, daj 6. TANGELS - Ti si poletje 5. OMAR NABER - Za srečo, za sanje 4. NUŠA DERENDA - Za stare čase 3. EVA BOTO - Dvigni mi krila 2. IN&OUT - Te čakam 1. DEMETRA MALALAN - Poišči me srečno
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
50 let skupine The Beach Boys
V sklopu praznovanja 50-letnice delovanja je skupina The Beach Boys od aprila dalje nastopila na več kot 50 koncertih in doživela svoj najvišji debi na Billboardovi lestvici z albumom That's Why God Made The Radio.
Njihova turneja ob okrogli obletnici se v prihodnje iz Severne Amerike seli v Evropo, legendarni Američani pa so v tem času napovedali izid dveh spominskih zbirk uspešnic, ki bosta izšli 24. septembra. Zbirka 50th Anniversary Greatest Hits bo zajemala 20 največjih hitov skupine, med drugimi tudi California Girls, Good Vibrations, Surfin' U.S.A., Wouldn't It Be Nice, God Only Knows, Kokomo, njihov zadnji single That's Why God Made The Radio in mnoge druge.
Prav tako bosta izšla tudi dvojni CD paket in digitalna zbirka z naslovom Greatest Hits: 50 Big Ones, skupaj s 50 najljubšimi skladbami skupine The Beach Boys ter z dvema skladbama z njihovega zadnjega albuma That's Why God Made The Radio in seveda novi single Isn't It Time, ki na radij-
ske postaje prihaja v mesecu septembru. K dvojnemu CD-setu bodo priloženi tudi razširjena knjižica z novo napisanimi opombami Davida Wilda iz revije Rolling Stone in sedem razglednic.
The Beach Boys so zagotovo zasedba, ki jo poznajo mlajše in
starejše generacije. Zasedba je zaslovela v 60. letih prejšnjega stoletja, njihov glasbeni slog pa zaznamujejo harmonični voka-li in spevna besedila. Skupino so pred petimi desetletji ustanovili trije bratje Brian, Carl in Dennis Wilson, njihov bratranec Mike Love ter prijatelj Al
Jardine. V času svoje kariere so se na ameriško lestvico 40 največjih hitov uvrstili kar 36-krat, štirikrat na sam vrh. Po podatkih Billboard Magazine so prva ameriška glasbena skupina po številu prodanih albumov in singlov.
Zaradi Brianovih težav z depresijo in drogami, smrti Den-nisa (1983) ter Carla Wilsona (1998) je skupina večkrat spremenila zasedbo in glasbeni slog, vendar še vedno deluje. Danes so člani skupine Brian Wilson, Mike Love, Al Jardine, Bruce Johnston in David Marks.
MZ
if
Foto: arhiv
Zasedba The Beach Boys je ob obletnici pripravila več projektov: koncertno turnejo, izid spominskih zbirk uspešnic, dvojnega CD-ja ...
Filmski kotiček
Popolni spomin
Paul Verhoeven, režiser Popolnega spomina iz leta 1990, je nekoč dejal, da ga zanima režija le tistih ZF filmov, v katerih predvsem začuti dodelan svet prihodnosti in šele nato zgodbo, ki se odvija v njem. Videti je, da so avtorji letošnje predelave te Schwarzeneggerjeve klasike prisluhnili besedam svojega cenjenega predhodnika in v novi različici filma ustvarili skrajno dodelano vizijo distopične prihodnosti. Dosegli so ravno to, o čemer je govoril Paul: osrednja točka filma ni toliko zgodba, kot pa je svet, v katerem se dogaja. Dizajnerji so pogledali globoko v preteklost in ugotovili, da je vizijo globalizirane prihodnosti resnično najbolje
ujel Iztrebljevalec (1982), nakar so ta dizajn navili do skrajnosti z vsemi orodji, ki jih imajo leta 2012 na voljo.
Predelave starih filmov imajo danes podoben sloves kot nadaljevanja filmov pred 30 leti. Veljajo za znak pomanjkanja idej in so poosebljenje pohlepnosti studiev, poleg tega pa so vedno, vedno slabša od izvirnikov. Umetnost nadaljevanj je Hollywood v teh nekaj desetletjih izpili do točke, da dobivamo filme, kjer je vsako naslednje nadaljevanje boljše od prejšnjega, pri predelavah pa očitno začenjajo z začetne točke. Letošnji Popolni spomin je, ko potegnemo črto med boljšimi in slabšimi razlikami, pristal točno na ničli, zato nuj-
nost ali potrebnost tega filma še vedno ostaja vprašljiva, po drugi strani pa je čisto spodobno gledljiv poletni ZF akcioner, ki bi bil brez izvirnika videti veliko boljši.
Režiser Len Wiseman je doslej veljal za nekakšnega poceni Paula Andersona, vključno s tem, da oba v svoje filme tlačita svoji ženi (Kate Beckinsale in Millo Jovovich) v vloge zverinsko nevarnih femme fatale. V panogi visoko zdizajniranih ZF akcionerjev z vsebino računalniške igre je učenec Len končno dosegel učitelja Paula, a vprašanje, ali je to dobra novica za nas, gledalce. Pravzaprav nam je vseeno.
Kot rečeno, zgodba filma v grobih obrisih sicer sledi originalu, v manjših pa oscilira po svoje, ne nujno vedno na boljše. Film, čeprav v osnovi vohunski triler, ostaja zvest ideji o nepomembnosti identitete,
ne le birokratske, temveč predvsem bivanjske. Film je vroče nazadnjaške debate sodobnega časa o spolnih identitetah pustil daleč za seboj in se ukvarja s vprašanjem menjavanja osebne identitete kot navadne dar-vinistične prednosti za izigravanje sistema, česar pa ne smemo početi preveč zavzeto, kajti na koncu izigramo tudi sebe. Toda namesto da bi to bila mo-ralka o breznu, ki gleda vate, je vrednostna sodba takšnega početja v filmu pozitivna, ampak seveda samo zato, ker avtorji in studio idejo tega početja zlorabijo za utrditev vrednot sedanje družbene matrice. Kot protivojni filmi propagirajo mir s pomočjo skrajnega nasilja, tako Popolni spomin s pomočjo visokotehnološkega ZF reklamira klasične vrednote. Bili bi presenečeni, če bi Hollywood posnel drugačen film.
Matej Frece
Totall Recall
Igrajo: Kate Beckinsale, Bryan Cranston, Colin Farrell, Jessica Biel, Bill Nighy, Ethan Hawke. Režija: Len Wiseman. Scenarij: Kurt Wimmer, Mark Bomback po kratki zgodbi Philipa K. Dicka. Žanr: ZF.
Dolžina: 118 minut. Leto: 2012. Država: ZDA.
J
(g
OVEN ^ (21.3. - 20.4.)
_o
|= Toplo avgustovsko sonce vam bo 'g podarilo moči. Drzno boste sto-.g pali naprejpo svojipoti. Učili in S pilili se boste v diplomaciji, saj jo -a boste potrebovali. Na delovnem "s mestu se vam odpirajo izzivi in 1 priložnosti. Sprejeli jih boste z 1 odprtimi rokami. V ljubezni bo sš vladala strast.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Delo vam bo vlivalo samozavest. Življenje vas bo naučilo, da se boste morali postaviti zase in narediti stvari tako, kot boste občutili. Dodatno energijo vam bo povrnila narava. V zdravstvenem smislu bodite prožnejši. V naravni obliki boste morali telesu dovajati vitamine.
m
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)
<Y§> \
Teden pred vami bo namenjen veselju in zabavam. Vaši učitelji bodo otroci. Odpravite se lahko raziskovat tisto, kar vam je uganka. Ker vam bo življenje izziv, bo v njim več adrenalina. Na delovnem mestu bodo občutki mešani, štela bo diplomacija. Ljubezen: sreča na kvadrat.
RAK (21.6. - 22.7.)
Finančno se bodo stvari uredile tako, da boste zelo srečni. Potrebovali boste nekoliko več zanesljivosti. To boste pričakovali od srčnega izvoljenca. Njegovi nasveti se bodo lesketali kot zlato. Če imate delo, vezano na tujino, se bodo uspehi nadaljevali. Vabila vas bo narava.
m
LEV
(23.7. - 22 8.)
Službene obveznosti bodo daleč v ospredju in uspehi bodo njihov sestavni del. Harmonija časa bo prinašala motivacijo. Od sebe boste oddajali pozitivno energijo in zaradi tega se bodo ljudje v vaši družbi dobro počutili. Čas bo, da najdete ravnovesje in skladnost v ljubezni.
k DEVICA
i (23.8. - 22.9.)
V življenju se vam bodo odprle nove poti in s tem možnosti za novosti. Sveža energija vas čaka v prijateljstvu in znašli se boste v humanitarnem delu. Znali si boste vzeti čas zase. Resnica bo ta, da boste reševali uganke glede življenjskih vprašanj. Izpolnila se vam bo srčna želja.
SESTAVIL
EDI KLASINC
ZAJČJI IZTREBEK
Štajerski TEDNIK
MAJHEN BOBEN
PRILOGA MARIB. VEČERA 1938-1941
IZVLEČEK IZ MORSKIH ALG
BREDA LUTHAR
UJETJE
PRLEŠKA PLETENA POGAČA
SESTAVINA BENCINA
NASELJE SREDI KRŠKEGA POLJA
NAJSTAREJŠA KAMENA DOBA
ANGLEŠKI PROTESTANT
GOSTIŠČE NA BALKANU
ELEKTRODA V TRANZISTORJU
AGAVI PODOBNA RASTLINA
AVSTRIJSKI SKLADATELJ (JOHANN)
TONE ISKRA
POVZROČ. PEGAVICE
OBUVALO (STAR.)
PASJA OVRATNICA
100
UGOTOVITEV
TOČILNI PULT
SAMOROG
IGRA S KARTAMI, TABLIČ
EDVARD GRIEG
HARMONIKAR (MARTIN)
LIDIJA OSTERC
SL. SKLAD. (RISTO)
TELUR
IZDELOVALEC MILA
IRIDIJ
ULIČNI ČISTILEC
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NAR. HEROJ KONČAR
KATOLIK VZHODNEGA OBREDA
PEVKA ŽNIDARIČ
VOJAŠKA STOTNIJA
NAŠA PEVKA BARUCA
POKRIVKA
PISAVA ZA SLEPE
ŽENSKI PEVSKI GLAS
GL. MESTO ITALIJE
SODOBNA BOLEZEN
KRAJ PRI CERKNICI
STRUP ZA PUŠČICE
VOZNIK Z ROLERJI
ALFI NIPIČ
100 m2
DELAVKA, KI SADI SADIKE
KRAJ PRI VELENJU
TEKOČ IZMEČEK VULKANA
GLAVNO MESTO NEW JERSEYA
GRČA (STAR.)
ZADNJA OKONČINA PRI ŽABI
UGANKARSKI SLOVARČEK: BOSMAN = prleška pletena pogača, BREGE = naselje sredi Krškega polja, IGA VAS = kraj pri Cerknici, RIKECIJA = povzročiteljica pegavice, SILOVA = kraj pri Velenju, SMOGOR = star naziv za grčo, TRENTON = glavno mesto New Jerseya, UNIAT = katolik vzhodnega obreda.
>iej>j 'JO£OWS 'uoiueji
'babi 'bao|!s 'e^üpes 'jb|oj 'ejejn^ 'sea e£| 'sjdo^goi 'euej 'eje~| 'e||/\| 'jejun 'jeieius 'j| 'on '^jujequs '03 'oei 'lesjoiop '0}s '^eí|j§o 'eípe^u 'uunqwei '^eieue|d 'e|eis 'aoj^o '^eqoq :ouAejopoA "3>1NVZId>1 3L A3LIS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 18. avgust:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pregled tedna (ponovitev). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). NEDELJA, 19. avgust:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE
(še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtička-rije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
PONEDELJEK, 20. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00).
6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bez-jak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje).
TOREK, 21. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00,
17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). SREDA, 22. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak
in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). ČETRTEK, 23. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni
program. (Radio Slovenske gorice).
PETEK, 24. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šin-kom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napove-dnik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice).
Te domače viže. Oddaja o festivalih narodno zabavne glasbe. Vsako nedeljo po 12. uri z Natalijo Škrlec.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Globoko v sebi boste občutiti moč in zvedava energija vas bo vodila po razpotjih življenja. Aktivni boste tam, kjer bo veliko ljudi. Sprostila in z dodatno energijo vas bosta napolnila narava in svež zrak. Dobra glasba vam bo razvezala jezik. Prisluhnili boste svoji intuiciji.
škorpijonom strelec
(M lO. - H ll.) \Y (iS. ll. - 2I. l
(24.10. - 22.11.)
'Jeprav
žnosti za dokazovanje, se boste osamili. Samota bo naravna oblika meditacije in možnost, da boste dokazali svojo moč. Bolj poglobljeno se boste lotili tistih stvari, ki vas veselijo in vam pomagajo na razpotjih življenja. Pestro bo v ljubezni.
(23.11. - 21.12.)
Obiskala vas bo vila kreativnosti in prinesla svežino. Omenjeno vam bo dalo krila. Razbrati je velik napredek v razmišljanju. Finančno boste cveteli, res pa je, da je modro varčevati. Ljubezen bo za vas kot morje, prednost boste dajali romantiki in povezanosti, Pogovori zdravijo!
č^r
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Verjeli boste v tisto, kar vas bo osrečilo. Priložnosti so v tem tednu nakazane na poslovnem svetu. Odpravite se raziskovat tisto, česar ne znate dobro. Harmonija časa vam bo podarila upanje. Nekaj več nemira bo v ljubezni. Od ljubljene osebe se boste veliko učili.


VODNAR (il. l. -18. i.)

RIBI
(l9. i. - iO. S.)
V vaše življenje bodo prišli prijetni ljudje. Nakazano je, da bo v ospredju trma in tako bo zelo težko tedaj, ko ne bo vse tako, kot si želite in menite, dajepravilno. Energije bo veliko v poslovnem svetu, uspehi se bodo lesketali v skupinskem delu. Zavedali se boste drobnih pozornosti.
Čaka vas planetarno zanimiv teden. Premiki planetov bodo v vas prebudili občutek radovednosti in povečane drznosti. Odgovorno stopate naprej po svoji poti in dokazali boste svoje sposobnosti. Razrešili boste tisto, kar vas veseli. V duhovnem smislu boste intuitivno energijo.
20 Štajerski
V slovo, poslovna sporočila
petek • 17. avgusta 2012
Umrl je Franc Fideršek
V ponedeljek je v ptujski bolnišnici v 88. letu umrl Franc Fideršek, eden prvih urednikov Radia Ptuj, dolgoletni urednik Tednika, novinar in po upokojitvi tudi dolgoletni dopisnik Štajerskega tednika.
Osebnost Franca Fiderška so oblikovale tri osnovne značilnosti: delavnost, skromnost in poštenost, zaradi česar je bil vsa povojna leta cenjen kot eden najaktivnejših tudi na številnih drugih področjih. Čeprav je bilje že od leta 1986 v pokoju, mu njegova klena haloška kri ni dala miru. Garal je še naprej: čez teden v Ptuju, čez vikende pa v svojih Nadolah. Njegova novinarska žilica mu ni dala miru, saj je bil še nekaj let nazaj med rednimi dopisniki Štajerskega tednika.
Rojen je bil 4. novembra 1924 v Nadolah, od koder je kot mladenič začel svojo življenjsko zgodbo, ki je v več kot dveh tretjinah povezana s Ptujem in našo medijsko hišo. Že takoj po drugi svetovni vojni so ga v domačem kraju izvolili za tajnika okrajnega ljudskega odbora, nekaj časa je bil nato tudi tajnik krajevnega ljudskega odbora Žeta-le. Leta 1949 je bil nameščen za tajnika okrajne zadružne zveze v Ptuju, a je že po šestih tednih odšel na tečaj v Ljubljano, kjer so ga pol leta obdržali na republiški zvezi kmetijskih
zadrug v Ljubljani. Po razpustitvi te zveze je bil premeščen na oblastni ljudski odbor v Maribor, kjer je bil referent za kmetijsko planiranje, od tam na okraj v Ljutomer; po letu 1951, ko mu je umrla mama, pa se je vrnil domov. Ker se s kmetovanjem ni dalo živeti, je sprejel ponudbo in bil leta 1952 izvoljen za tajnika občinskega ljudskega odbora Že-tale. Leta 1955, ko so iz občin nastale komune, pa je bil nameščen na okrajnem komiteju, saj so potrebovali človeka, ki zna pisati zapisnike in poročila, kar mu je vedno ležalo. Ob tem pa je našel možnosti tudi za dopisovanje v časopise. Po tem smo ga dobro poznali, kajti odkar je izšla prva številka Našega dela, predhodnika Štajerskega tednika, je bil njegov dopisnik.
Pisati je začel takoj po osvoboditvi, ko so nastajali stenski časopisi, saj je prvič nabil svoj prispevek na stenski časopis na okrajnem ljudskem odboru. Pozneje je dopisoval tudi v Kmečki glas, kjer je imel leta 1946 objavljenih več člankov. V Slovenskem poročevalcu je bil leta 1947 objavljen nagradni razpis za najboljšo reportažo o delu ljudskih odborov (OLO). Takrat je v svojem precej dolgem sestavku bolj poetično opisal OLO Žetale in si prislužil drugo nagrado. Pri tem časopisu je dobil prvo ponudbo, da bi lahko šel k njim
za novinarja,a zaradi navezanosti na domači kraj je ponudbo odklonil.
Prvi sestavek za Naše delo je napisal že takoj v prvo številko julija 1948. Dolga leta je bil naš novinarski človek - nekaj časa kot urednik radia, pozneje, na zavodu Radio-Tednik Ptuj, pa kot odgovorni urednik radia in časopisa. Svoje spomine na to obdobje je obširneje opisoval v podlistku »Naša jubileja«. Sicer pa je svojo življenjsko pot opisal v številnih feljtonih, ki so bili objavljeni v Tedniku. V podlistku Delegat Nace je opisoval, kako je začel kot vaški aktivist v Nadolah. V nadaljevanki Prelomno leto 48 je opisoval dogajanja okrog spora s Sovjetsko zvezo ob resoluciji Informbiroja. Napisal je tudi nadaljevanko Epidemija KOZ, v kateri je po svoje obudil spomine na kmetijske obdelovalne zadruge. Obdobje po začetku druge svetovne vojne je opisoval v feljtonu Iz kapitulacije v upor, o prisilnih mobilizacijah v nemško vojsko in o svojih doživetjih v nemški vojski pa je razglabljal v nadaljevanki Topovska krma v nemški vojski.
Bil je tudi eden prvih ptujskih radijcev. Radio Ptuj se je s svojim informativnim programom prvič oglasil 2. januarja 1963. Ko je bil marca tega leta sprejet zakon, ki je nalagal vsem medijem imeno-
Franc Fideršek, 1924-2012
vanje odgovornih urednikov; je bil za prvega odgovornega urednika Radia Ptuj imenovan Stane Kanduč. Da pa so se na SZDL razbremenili, so imenovali tudi upravnika radia in to je bil Franc Plohl, ki je pozneje tragično umrl. Po njegovi smrti je bil leta 1964 za odgovornega urednika radia imenovan Franc Fideršek. Ko seje leta 1968začel politični pritisk za združitev Radia Ptuj in časopisa Tednik, je odgovorni urednik Tednika Anton Bauman svoje mesto zapustil, ker se s tem ni strinjal. Za direktorja združenega zavoda Radio-Tednik Ptuj je bil imenovan Mihael Gobec, za odgovornega urednika obeh medijev pa Franc Fideršek.
Vsi, ki smo z njim dolga leta delali in ga poznali, vemo, da je bil garač, deloholik, saj je zaradi prevelike obremenitve novinarjev ob svojih uredniških poslih tudi sam opravil
delo za še enega novinarja. Spominjam se njegove neizčrpne delovne vneme, saj je v uredništvu preživljali skoraj cele dneve; od jutra do poznega večera je sedel za pisalno mizo in ustvarjal za svojim pisalnim strojem. Zaradi obilice dela si je nekoč mapo rokopisov vzel celo s sabo na sindikalni izlet in jih pridno popravljal. Tako zagnan je bil, da je še dobrih 15 let po upokojitvi sodeloval kot naš redni časopisni dopisnik. Ves ta čas pa je sodeloval tudi z radiem. Posebej dobro se spominjam izredno dobro poslušanih radijskih kvizov, katerih avtor je bil. Prav toliko časa, od leta 1969 naprej, pa je sodeloval tudi pri Festivalu domače zabavne glasbe, kjer je bil zadnja leta predsednik komisije za štetje glasov občinstva.
Za svojo požrtvovalnost, delavnost in vsestransko aktivnost je bil leta 1961 odlikovan z medaljo dela, leta 1978 pa z redom dela s srebrnim vencem.
Po odhodu v pokoj se je poleg svojih Haloz, kjer je preživljal vikende, razdajal še drugje. Bil je eden od ustanovnih članov Društva mobiliziranih Slovencev v nemški vojski, aktiven član izvršnega odbora Zgodovinskega društva Ptuj, aktiven je bil v Društvu upokojencev Ptuj, dolga leta je bil aktiven v krajevnih organih, pogosto so se obrnili nanj, ko so potrebovali spominski govor ob kakšnem pomembnem jubileju, več let pa je bil govornik na pogrebih. Zaupal mi je, da je imel po odhodu v pokoj, leta 1986, še 14 različnih funkcij,
od predsednika hišnega sveta do člana tiskovnega sveta pri republiški konferenci SZDL. Z leti je funkcije opuščal, do nedavnega pa je bil še tajnik Aktiva sindikalnih aktivistov, več kot 20 let pa tudi eden od osmih občinskih pooblaščencev za sklepanje zakonskih zvez. Med drugim je poročil tudi tri naše novinarje, kar je bila posebnost, saj je bil hkrati tudi njihov šef.
Zelo rad je zahajal v naravo, v svoje Nadole, kjer se je srečeval s spomini na mladost. Rad je nabiral gobe, slivovka iz njegovih sliv je bila nekaj posebnega. Ko sva imela pogovor ob njegovi 70-letnici, mi je zaupal, da bi rad napisal in orisal še obdobje med NOB na območju Haloz, vendar ne tako, kot smo bili vajeni prej, ampak objektivno in pošteno, tudi vse napake partizanov in podobne nerazkrite zadeve; da bi rad podrobneje opisal tudi našo povojno zgodovino, kar je delno uspel opisati v nanizanki Naša jubileja, vendar je vedel še veliko drugih zanimivosti. Rad pa bi napisal tudi nekaj o vražah pri nas nekoč in danes, o strahovih in legendah z območja Haloz in še kaj. Žal bodo te njegove želje ostale za vedno neizpolnjene. Od izredno delavnega in vzornega sodelavca ter nekdanjega dolgoletnega radijskega in časopisnega šefa naše medijske hiše se bomo zadnjič poslovili danes, v petek, 17. avgusta, ob 15. uri na ptujskem pokopališču. Čeprav je našFranček za vedno odšel, smo ponosni, da njegovo delo ostaja za vedno z nami.
M. Ozmec
Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbira,
NAJ MEDIC
MEDICINS
Naj medicinska sestra / medicinski tehnik po vašem izboru bo prejel/a: Paket OLIMSKI ODDIH vključuje:
•	2-krat polpenzion z olimskim samopostrežnim bifejem,
•	kopalni plašč,
•	termalnovodovsobi,
•	kopanje v bazenih Wellness centra Termalija,
•	kopanje bazenih v Termah Tuhelj,
•	kopanje v Termalnem parku Aqualuna (od maja do septembra),
•	vodno aerobiko po programu,
•	telovadbo za dobro jutro,
•	uporabo fitnes studia,
•	nočna kopanja v Wellness centru Termalija - ob petkih in sobotah,
•	živa glasba za ples v Gostišču Lipa.
Turistična taksa se plača v recepciji.
Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali.
ili naj natakarjal-ico, smo se letos ponovno odločili
■kD^91
f^ Catering
ÏUCRAY
IK 2012
Nekdo izmed v
sovali pa boste prejeli: DRUŽINSKI PAKET - STARI, GREVA NA SAFARI - za kopanje v Termalnem parku Aqualuna vključuje:
•	kopanje, 4-krat hrana - piščančji zrezki s pomfritom, 4-krat pijača -voda 0,5 I z okusom ali brez okusa, majica za otroke
•	2 odrasla + 2 otroka (5-14 let)
www.terme-olimia.com
Terme 01 im ia Trenutni vrstni red (prvih 20):
ZDENKA VERSIC - AMBULANTA DR. SASKO
MARIJA KOZEL - ORDINACIJA DR. BERIČ
IVANKA POTRČ - INTENZIVNA NEGA SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
NATALIJA KIDRIČ - ZD KIDRIČEVO
ANDREJA BRAČIČ - AMBULANTA DR. PRIBOŽIČ
VALERIJA BOŽIČKO - SPLOŠNA AMBULANTA VIDEM
DARJA HORVAT - ZASEBNA PATRONAŽA ORMOŽ
STANKA ZUPANC - AMBULANTA DR. JOVANOVIČ
KARMEN KODERMAN VTIČ - AMBULANTA ZG. HAJDINA
DANICAAMBROŽ - DOM UPOKOJENCEV MURETINCI
STOPAJNIK IRENA - ZDRAVSTVENI DOM PTUJ
IGNAC BALAŽIČ - PSIHIATRIČNA BOLNICA ORMOŽ
JADRANKA GERDAK-GINEKOLOŠKI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
ANDREJA OBRAN - ZD ORMOŽ
ALENKARATEK-INTERNI ODDELEKSPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ DARINKA SVENSEK - AMB. DR. LETONJA JAUŠEVEC HELENAPOPOSEK-DIALIZNI ODDELEKSPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ JANJA OŽINGER - INTERNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ BREDA ZAVEC - INTERNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ METKA DOLENC - INTERNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
GLASOVALNI KUPON NAJ MEDICINSKA
SESTRA
MEDICINSKI TEHNIK 2012
Glasujem za: Naziv in naslov ordinacije:
Ime in priimek glasovalca:
Naslov:_
---
Telefonska številka: Davčna številka:
i m i a
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj
Zaposleni v družbi Radio Tednik Ptuj in z družbo povezane osebe ne morejo glasovati za svojo naj medicinsko sestro / medicinskega tehnika.
Akcija poteka od 10. 7. do28. 8. 2012.
Zmagovalec/-ka akcije bo objavljena v torek 31. 8. 2012, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po posti.
petek • 17. avgusta 2012
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
v •/
muume
¿
Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa: ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.rama-
Slikopleskarstvo - fasaderstvo. Poskrbimo, da boste imeli kvalitetno izvedbo, dobre materiale, ugodno ceno ter pomoč pri pridobitvi subvencij eko sklada. Kristjan Murkovič, Muretinci 48 b. Tel: 041 510 853.
OPRAVLJAMO fasaderska, slikopleskarska in suhomontažna dela: izdelava ter barvanje fasad, barvanje opaža na hišah ter barvanje in izdelava ograj, suhomontažne predelne stene, izdelava in barvanje nadstreškov, sanacije starejših hiš, menjava oken in vrat, popravilo streh in menjava kritine. Smo najcenejši in najhitrejši. 041 639 485 SMIBRA, Smiljan Bre-zner, s. p., Zg. Korena 17.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
KMETIJSTVO
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
45 AROV NJIVE v Podvincih dam v najem.Tel. 040 581 270.
UGODNO PRODAM bukova ali mešana drva v hlodih (poln kamion): počasi rastoča visokokalorična gorska bukev, mešana drva gaber in hrast. Telefon 041/798-740._
KUPIM grozdje gemaj na brajdah. Tel. 031 627 521. ali 02 640 88 01.
V KRČEVINI pri Ptuju prodam odoj-ke mesnate pasme in nekaj jagnjet za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 031 568 484.
KUPIM bikca do 100 kg in vile za nošenje bal. Telefon 031 201 285.
PRODAM plug, obračalni, dvobraz-dni, visok, obračanje na dve cevi, Vogel&Noot L 950, 14 col, nastavljiv, v dobrem stanju, novejše izdelave -cena 1500 evrov ter koruzo z njive, silažno, 1 ha. Telefon 031 314 253.
PRODAM odojke. Tel. 070 304 933.
KUPIM tračni obračalnik SIP 220, pajek SIP na dve vreteni, kosilnico BCS 127 in prašiče, težke od 50 do 80 kg. Telefon 041 261 676.
PRODAM odojke. Tel. 041 368 437.
NEPREMIČNINE
V	CENTRU PTUJA prodam dobro ohranjeno vseljivo neopremljeno hišo 180 m2, cena 99.000 eur. Inf. na telefon: 041 669 273.
V	NAJEM oddam poslovni prostor v velikosti 25 m2 in več parkirišč v Vodnikovi ulici 2 na Ptuju in pri rdečem bloku v Ptuju. Milan Hebar, s. p. , Miklošičeva 3, Ptuj tel. 041 325 925.
DOM - STANOVANJE
ODDAM dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 031 317 508 ali 040 756 138.
UGODNO oddam enosobno stanovanje 5 km iz Ptuja pošteni zanesljivi ženski srednjih let. Pogoj je pomoč pri urejanju vrta. Tel. 751 32 31.
ODDAM STANOVANJE - Maribor/ Kardeljeva cesta 57, zelo dobra lokacija - 2-sobno stanovanje št 57 z balkonom, 52,36 m2, zgrajeno 1978, 4. nadstropje, dvigalo, SV lega, CK, vsi priključki, števci za porabo toplote in vode, prijetno, svetlo, obnovljeno (okna in podi), oddamo študentom ali dvema paroma, ni pa pogoj. Telefon 031/610-954.
V NAJEM ODDAM opremljeno stanovanje, 60 m2, v okolici Ptuja. Telefon 031 623 079.
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni? Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K mitreju 2, 2251 Ptuj.
RAZNO
o pMiklavž
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A6 2.7 TDI AVANT MULTTTHONIC 2009		18.940,00	ALU PLAT.	SREBRN
BMW 118 D	2009	13.280,00	AVT. KLIMA	SREBRN
BMW 318 D LIMUZINA	2008	12.380,00	C0NF0RT	KOV. ČRNA
BMW 320 D TOURING	2008	14.580,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
BMW 525 D KARAVAN	2006	12.750,00	AVT. KLIMA	SREBRN
CHEVROLET LACETT11.416 V	2006, 12.mes	3.999,00	KLIMA	ČRNA
FIAT CROMA 1.9 MJT	2009	8.190,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
FORD FOCUS 1.6TDCI	2006	5.880,00	TREND	SREBRN
FORD F0CUS C-MAX 1.6 TDCI	2009	8.790,00	TREND	SREBRN
MAZDA 6 2.0 CD SPORT COMBI	2009	12.550,00	NÄVI.	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE GRANDTOUR 1	5DCI 2010	8.880,00	KLIMA	BELA
ŠKODA OCTAVIA COMBI 2.0 TDI	2010	14.990,00	ELEGANCE	KOV. ČRNA
TOYOTA AURIS2.0D4D	2009	9.680,00	AVT. KLIMA	SREBRN
TOYOTA CEUCA 1.8 WT-I	2004, 12.mes	6.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
TOYOTA YARIS 1.3 WT-I	2006	4.780,00	KLIMA	SREBRN
VW PASSAT 1.9 TDI LIMUZINA	2004	5.980,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
VW PASSAT 2.0 TDI BLUEMOTION	KARAVAN 2009	11.590,00	AVT. KLIMA	JEKLEN0SIVA
VW TRANSPORTER 2.5 TDI	2004	10.980,00	KLIMA	KOV. MODRA
ODKUP VOZIL V ENI URI
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
LCDTV
gratis ob nakupu novega vozila na leasing
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
www.tednik.si
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
popusta na celodnevno otroško vstopnico.
^^	_ - Veljavnost kupona vsak dan do 10.9.2012.
| f	lil/ Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugim
m ^^ I	I popusti izključuje.
W	f ^ Velja za 1 vstopnico.
^	Terme Ptuj, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj
VELIKE ČRNE šnavcerje, mladičke, dvakrat cepljene, čipirane, z rodovnikom odličnih staršev, ljubitelje otrok, ugodno prodam. Tel. 031 627 511 ali 02 640 88 01
GREM ČISTIT, pospravljat in likat. Telefon 031 461 305.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
Prireditvenik
Petek, 17. avgusta
09:00 Kog: Dnevi turizma; kegljanje DU; 19:00 radijska oddaja Špilamo in gučimo
po domače; 20:00 nogometni turnir 09:00 Ptuj, Terme: V rimske igre; otroški tabor malega Primusa in male Prime;
19:00 bitka med Rimljani in barbari, rimska večerja in zabava 20:00 Vurberk, grad: komedija dramske sekcije UD Ustvarjalec Majšperk 21:00 Lenart, Dom kulture: Len-Art, poletje v Lenartu, kabare 21:00 Ptuj, Minoritski samostan: TerasaFest 2012, KPŠ, koncert glasbene skupine Vlatko Stefanovski trio
Sobota, 18. avgusta
09:00 Majšperk, Breg, pri mostu: 16. občinski praznik, spust s kajaki po Dravinji,
ŠD Breg; 15:00 memorial Cirila Murka - PGD Majšperk 09:00 Podlehnik, na podlehniškem jezeru: 2. mednarodni padalski turnir za pokal
občine v skokih s padalom na splav na jezeru 09:00 Ptuj, Terme: rimski otroški tabor; 11:00-13:00 povorka pri Mestni hiši; 16:00
predstavitev rimskih skupin v Termah; komedija, zasedanje senata, zabava 10:00 Hermanci, Strmec: postavitev klopotca z družabnim srečanjem, PGD Miklavž in Ptuj
13:00 Destrnik, pred turističnim domom: 31. kmečki praznik, postavitev klopotca, kmečke igre, veselica
13:30 Kog: Dnevi turizma: kuhanje kisle župe, 5. vinski festival, postavljanje klopot-
ca, kronanje 3. kogovske vinske kraljice 15:00 Dravci: postavitev haloških klopotcev ob evropski pešpoti E-7 16:00 Bresnica: odprtje prenovljenega gasilskega doma 17:00 Slovenja vas, pri gasilskem domu: svečana predaja novega gasilskega vozila, veselica
Nedelja, 19. avgusta
09:00
10:00 10:00
14:00
14:00
14:00 15:00 15:00 17:00
19:00
20:00
Podlehnik, na podlehniškem jezeru: 2. mednarodni padalski turnir za pokal občine v skokih s padalom na splav na jezeru
Ptuj, grad: muzejski vikend za otroke; slikanje s prstnimi barvami (do 16:00) Ptuj, Terme: V. rimske igre; rimski otroški tabor; 11:00 rimske igre; 14:00 predstavitev skupin; 16:00 rimski pogreb; 17:00 postavitev spominskega stebra; 18:00 Komedija o loncu in zaključek
Destrnik, pred turističnim domom: 31. kmečki praznik, povorka starih kmečkih običajev in prikaz Od lanu do platna
Dornava: 19. lukarski praznik; etnografsko-ulinarična razstava, kulturni program, pletenje luka, veselica
Koritno nad Oplotnico: srečanje ljudskih pevcev in godcev, KUD Oplotnica Majšperk: 16. občinski praznik; odprtje kulturno-poslovnega centra Štatenberg: postavitev klopotca in podelitev grajskih priznanj ocenjevanja vin Zg. Sveča pri Stopercah, okrepčevalnica Winettu: podelitev priznanj ocenjevanja borovničevcev, sadnih in zeliščnih likerjev Slovenije Laporje, Šilihova dvorana OŠ: koncert Citrarska čarovnija, Michal Mueller -citre in vokal
Vurberk, grad: komedija dramske sekcije UD Ustvarjalec Majšperk
Ponedeljek, 20. avgusta
09:00 Lenart, Trg osvoboditve 6: ustvarjalne delavnice za otroke, kopanje in športne igre na kopališču, do 17:00
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ C U(Y$ci ) Industrijska 9, MARIBOR S^TL^ 02 2283020,031 658 679
-NOVA VOZILA FORD
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD
-	KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
ZNAMKA LETNIK CENA,			e OPR.	BARVA
OIROENXSARAMI	1998	009,00	MODRA KOVINSKA	2.IAS1NIK
FIAT SCUDO VAN COMBI FURGON I.9ID	20«	2399,00	BEU	3SEDEŽMMMRSNA VRATA
PEUGEOT BOXER 2.5 D KOMBI FURGON	2001	1400,011	BELA	MOŽNOST ODBITKADDV
CHEVHOIETCRUZE Ii,UM,SLOVENSKI AVTO	2010	9199,00	SREBRNA KOVINSKA	SAMO 34.360 KM,VSAOPRHIA
FORD GALAXY 1.9 TDt-7 SED.	2001	4271,01	ČRNA KOVINSKA	OPR. GL SERVIS FR1199109 KM
FORD IMHAX 1.6 TREND, SLO	2000	8JSO.OO	SIVA KOVINSKA	IE 61369 KM, 1.IAS1NIK
PEUGEOT 307 2JIHDI, B VRAT	2004	(199,09	SV.M0DRA KOVINSKA	P0TR. SEHV. KNJIGA, TBHPOM.
FORD FOCUS 1.6 KARAVAN^ELO LEP	2007	7.4)0,00	SREBRNA KOVINSKA	DODATNO 4 ZIM.GUME NA PLAT.
RENAULT CU0121EV, 3 VRATA	2007	919909	SV.M0DRA KOVINSKA	KLIMA, 1.IAS1NIK
KIACEEDUGSL1XFRESH	2007	919909	ČRNA KOVINSKA	1.IAS1NIK,SERV. KNJIGA
AUDI A41.9 TDU(ARAVAN	2002	419909	RDEČA	KKARAMDOURAHUELO LEP
RENAULT CUÜ12 15V,3VR,0DUČEII,SLOVENSKI	2006	411900	UMNO SIVA KOVINSKA	OPRAVLJEN SERVIS,!.LASTNIK
CtMEN C41.(, 16V,SLOVENSKI	20UC	929909	ČRNAKOVIRSKA	nMPOMAT,2IAS1NIK0ER.KN.
FORD F0CUS1REND 1.G Tl-VCT	2007	729909	SREBRNA KOVINSKA	SLOVENSKI,SERV. KNJIGA
VOLKSWAGEN GOLf 2.0 SDI	2007	7.4)0,00	MODRA	IRZKA PORABA, DV.AVT.KUMA
BMW M3 SIMG.C0UPE/LVT0MAT1C	2003	1719909	Z1ATD RUMENA KOV.	ODUČEN0MG MENJALNIK
FORD FIESTA 1REND 1.2S, 5 VRAT	2010	919909	ČRNA KOVINSKA	GARANCIJA 0011/2012
PEUGEDT807 ZG HDIS SEDEŽEV	2000	919909	SRERRNA KOVINSKA	OPREVUEN GLAVNI SERVIS
FORD RESTA 1.3 FRESH PLUS, i VRAT	2007	919909	RORDO RDEČA	SAMO 20.700 imoM
FORD FUSION EBONY II-GARANCIJA	2011	919909	ČRNA KOVINSKA	SAMO 0460 KM, KOT NOV
FORD RESTA TREND 1.ZS, 5 VRAT	NOVO	919909	RDEČA	DODAVA TAKOJ 1
FORD SMAX 20 HCl TTTANIUM.TiSTNO	2012	2919909	ČRNAKOVIRSKA	POPUST, VEUKODOO.OFREME
FIAT BRAV01.4120KM,5VRAT	2011	1919909	KOVINSKA RDEČA	1.IAS1NIK, SERV. KNJIGA
NISSAN N01E 1.416V, S VRAT	2000	919909	KOVINSKO MODER	KUMA, 1. LASTNIK
FORD FOCUS EBONY 1.6 HCl	NOVO	1173909	SIVA KOVINSKA	HENDPUIS PAKET
VWTOJRAN10 TDI^VTOMATIC	2007	11.4)0,00	UMNO SIVA KOVINSKA	SERVISNA KNJIGA.TENRPOMAT
FORD MONDEO10 HCl TITANIUM 1G3 KM 05/2011		2329909	RUCMHE	ZELO NIZKA PORABA!!!
FORD FOCDS ECOBOOST- AVTO LETA	NOVO	■1313909	ČRNA,SREBRNA KOV.	ZELO NIZKA PORABA!!!
FORD KUGAIREND 21 HO 4X2-NA ZALOGI	NOVO i	■2320909	BELA. ČRNA, LIINAR KOV.	SHISKI PAKET, TIMPOMAT
FORDSMAX HERD 2.0 TDCI-NA ZALOGI	NOVO i	■2313909	BELA	PARK SENZORJI, LED LUČI,.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.not/avtamobilipr				
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 17. avgusta 2012
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 17.8.
SOBOTA 18.8.
TV
www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Lenart: Koncert Klape iz Dalmacije 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 14:30 Video strani
18:00 Lenart: Koncert Big Band Radia Šmarje 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Glasbene novičke z Ingrid 22:00 Glasbeni koncert 23:30 Video strani
NEDELJA 19. 8.
00:00 8:00 9:00 10:40 11:00 13:00 15:00 16:20 17:00 18:30 20:00 22:00
Video strani
Otroška oddaja
Oddaja iz Občine Hajdina
Ptujska kronika
Oddaja iz Občine Videm
Vitezi Pesničarji Tekmovanje v oranju
Gorišnica - Iz naših krajev
Glasbene novičke z Ingrid
Kronika iz Občine Destmik
Lenart: Koncert Big Band Radia Šmarje
Glasbena oddaja
Video strani
00:00 Video strani 8:00 Oddaja iz Občine Markovci 9:00 Glasbena oddaja
10:00 Lenart: Koncert Big Band Radia Šmarje
11:45 Ptujska kronika
12:00 Video strani
18:00 Glasbena oddaja
19:30 Glasbene novičke z Ingrid
20:00 Oddaja iz Občine Markovci
21:00 Ujemi sanje
23:00 Video strani
PONEDELJEK 20. 8.
00:00 Video strani 8:00 Oddaja iz Občine Videm 10:25 Ptujska kronika 10:45 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz Občine Videm 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Oddaja iz Občine Markovci 21:00 Markovci: Oddaja iz preteklosti 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
UredniStvo:(02) 754 00 30 Markefing:{02) 780 69 90,031 627 340 Doinava 116 D, 2252 Dofnava
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPT U J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Program TV Ptuj
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
I Znamka Letnik		Cenf>	Oprema	Barva
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIALE PARIS	2008	12.900,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT MAGANE 1.6 E COUPE	1997	1.150,00€	SERVOVOLAN	KOV. BORDO
SEAT IBIZA 1.212V REFERENCE	2008	6.200,00 €	PRVI LAST.	RDEČA
FORD FOCUS 1.416V AMBIENTE	2005	3.450,00€	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
RENAULT SCENIC 1.6 E RT	1998	1.250,00€	KLIMA	KOV.TEMNOZELENA
MERCEDEZ BENZ CABRIO 320 CLKAVANTG.	2003	12.500,00€	USNJE	KOV. SREBRNA
CITROEN L2H1 JUMPY2.0 HDI CON.	2008	9.420,00t	PRVI LAST.	BELA
FIAT PUNTO 1.2 SX	2002	1.750,00€	KLIMA	KOV. OLIVNA
PEUGEOT 307 CABRIOLET 2.0	2005	6.450,00€	SERV. KNJIGA	KOV.VIJOLA
CHEVROLET LACETT11.416V SE	2009	6.350,00€	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POL01.2 TRENDLINE	2005	4.930,00€	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
AUDI A31.8	1997	1.790,00€	SERVOVOLAN	VIOLA
CITROEN C21.11 SX	2003	2.350,00€	AVT. KLIMA	RUMENA
RENAULT LIMUZINA LAGUNA 1.816V EXP.	2001	3.150,00t	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POLO 1.4C0MF0RTLINE	2009	8.990,00t	SERV. KNJIGA	KOV. OPEČNA
CITROEN EXCLUSIVE XSARA PICASSO 2.0 HDI	2003	3.150,OOf	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
PEUGEOT 2071.41 TRENDY	2007	5.790,OOf	PRVI LAST.	KOV. MODRA
PEUGEOT 2071.416V0UTD00R	2009	7.990,OOf	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2071.41 PREMIUM	2006	6.090,OOf	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGE0T3071.6 HDI SW	2005	4.190,OOf	PAN. STREHA	KOV. SV. ZELENA
VOLKSWAGEN POL01.4	1996	750,OOf	ALARM	ZELENA
CITROEN PICASS01.616V EXCLU.	2006	5.900,OOf	SERV. KNJIGA	KOV. PEŠČENA
MAZDA 6 2.0CDH LIMUZINA	2004	4.850,OOf	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
FORD ESCORT 1.41	1999	550,OOf	SERVOVOLAN	KOV. MODRA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Slavnostna seja Mestnega sveta MO Ptuj, Osrednja slovesnost ob prazniku MO Ptuj; Podelitev plaket in priznanj MO Ptuj; Dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem; Zaključek 10. Mednarodnega festivala ART STAYS, Tradicionalni turnir v balinanju; Veterani vojne za Slovenijo na ribiškem tekmovanju; Dvajset let ptujske Rancarije; Večer z dalmatinsko glasbo; Koncert Vox Arsana z gosti; Ptujska poletna noč privabila veliko obiskovalcev; Z glasbo v sobotno noč; Vabilo na V rimske igre v Terme Ptuj.
PTUJSKA TELEVIZIJA
pena
Petek 17.8.
9:D0 Dnevnik IV Maribor - pan 9:25 Kuhinjica - par. 10:00 Ptujska kronika-pen 10:20 Modro- pon. 15:35 Kuhinjica
16:00 Duhovna oaza - S. oddaja - pon,
17:00 Povabilo na kavo - p on.
13:20 Ptujsko odrsko doste - S. oddaja - pon.
20:00 Ptujska kronika - pon
20:20 Cista umotnost -10. oddaja, pon.
20:35 Sport(no) - pon.
21:05 20. Rancarija - pon.
21:15 Moto scena -12. oddaja - pon.
21:35 Reji IV Gorišnica - pon.
Sobota 18.8,
9:00 Ptujska kronika - pon
10:00 Dunovna oaza - 8. oddaja - pon,
1D:25 Modni - pon.
11:20 Zemlja in mi-8. oddaja-pon.
12:00 Ptujska kronika
12:20 Povabilo na kavo-pon.
13J0 Prehod tedna
13.20 Polie2012-1, dol-pon.
15:15 Minjica - pon
16:00 Ptu sta kronika - pon
18:00 Ptu ska kronika - pon.
18:20 Ptujsko odrsko doske - 8. oddaja - pon.
18:50 Pregled tod na - pon
19:30 20/Rancarija- pon.
19:4010. Ptujske grajske igre - pon
2D:D0 Ptujska kronika -pon
20:20 Epk napovodnik - 8. oddaja - pon.
20:50 Zemlja in mi-9. oddaja-pon.
21:25 Moto scena - 9. oddaja - pon.
21:50 Kultura na dlani - 6. oddaja - pon.
PROGRAMSKA SHEMA PaTV
Nedelja 19.8.
9:00 Ptujska kronika - pon 9:20 Kuhtnjica
10:10 Duhovna oaza -8. oddaja -13:00 Pregled tetna-pon " " lemV" -: J
pon.
13:25 Zemlja in mi - 8. oddaja - pon. 13:50 Polka in majolka 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:2010, Tli " " '
..........¡eigre -pen.
18.40 Preeleú teína - pon. 19:50 20,lancarija - pon.
20:2l 21:15 21
1:20 Kultura na díani 5! oddaja-:15 Sport(no) - pon. :45 Mo1
pon.
20:00 Ptujska kronika
"""Mi lort_____
loto scena-8. oddaja-pon.
PonedeljekJO.8.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon.
9:25 Kuhinjica - pon.
9:50 Modro-pon.
10:25 Pregied tedna -pon
15:00 Pomurski tednik
15:40 Kuhinjica
17:00 Povabilo na kavo - pon
17:35 Pregled tedna-pon
19:05 Kultura na dlani - 6. oddaja - pon.
20:00 Ptujska kronika - pon
20:20 20. Rancarija-pon.
20:30 EPK napoveonik - 8. oddaja - pon.
21:00 Moto scena -12. oddaja - pon.
21:20 Ofi in ušesa boga - pon.
www.petv.tv
Mttj lita spffl^ft M tiÄjt MLN
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Vse odhaja
kakor tiha reka,
le spomini spremljajo človeka.
SPOMIN
18. avgusta minevata dve leti, odkar nas je zapustila draga
Gera Ferčič
IZ BUKOVCEV 71
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu.
Njeni najdražji
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni.
(Simon Gregorčič)
DRAGEMU ATEKU V SLOVO
Umrl je
Franc Fideršek - Franček
Z RIMSKE PLOŠČADI 6, PTUJ
Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 17. avgusta, ob 15. uri na ptujskem pokopališču.
Hčerka Jožica
V SLOVO
Svojo življenjsko pot je sklenil naš sodelavec SAVATECH, d. o. o., program Gti Ptuj
Boris Ogrinc
rojen 1958
Od njega se bomo poslovili v soboto, 18. 8. 2012, ob 12. uri na starem rogozniškem pokopališču.
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Kolektiv Savatech
tira
3)®® [1QJM
Tel.: 02/252-46-45, GSM ¡040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKA POSOJIU
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
WILLIAMS .o»		0
fT:T7TTT	TTT7T	
CEST, DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, e-mail: vilko.gerecnik@sioi.net		
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega ateka, tasta, dedka in pradedka
Antona Cebeka
zidarja
IZ LOVRENCA 84 NA DRAVSKEM POLJU 14. 1. 1921 - 7. 8. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, svete maše, sveče in izrečeno sožalje. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred ter govornici ge. Hedviki za govor in molitev, cerkvenim pevcem za odpete pesmi. Hvala nosilcema zastave in prapora DU Lovrenc, pogrebnemu podjetju MIR ter g. Hinku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči otroci: Marjana, Tonček in Stanko
z družinami
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
V	delih svojih živel sam boš večno ...
V	SLOVO
Umrl je dolgoletni urednik Radia Ptuj, Ptujskega tednika in Tednika
Franc Fideršek
Z RIMSKE PLOŠČADI 6 V PTUJU
Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 17. avgusta, ob 15. uri na ptujskem pokopališču. Cenjenega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
Sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki.
MoaUčak, proteza In bela zallvka cenejša kol prt konceslonaiju.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
RADIOPTUJ
89,8-98,2 "104,3
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se hitro zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi . Med nami si.
SPOMIN
18. avgusta mineva leto dni žalosti, odkar si tiho odšel od nas,
Franc Zemljarič
IZ DORNAVE 59
Hvala vsem, ki prižgete svečo, prinesete cvetje, z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu ter hodite k svetim mašam.
Žalujoči: tvoji najdražji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Za seboj pustila si velik zaklad in vedi, da vsak od nas ima te rad.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Angele Kujavec
IZ KUKAVE 51
10. 2. 1927 + 9. 8. 2012
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter hvala vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranjali v svojih mislih.
Žalujoči: vsi njeni
Tiha bolečina spremlja
SPOMIN
Minilo je eno leto
Marjanu Simoniču
11. 11. 1976 + 16. 8. 2011
minilo bo pet let
Janezu Simoniču
1. 5. 1936 + 8. 11. 2007 IZ PODVINCEV 124
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na vaju ostaja in živi.
Hvala vsem, ki s cvetom ali svečko počastite spomin na naša draga.
Vsi njuni
Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre ...
Marije Muršec
IZ SOBETINCEV 2/A
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede, zastavonošu občine Markovci, molilki, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, kolektivu PRO ČIS-TEAM, d. o. o., g. župniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
V neskončno praznino, ki jo je ustvaril neizbežen trenutek minljivosti, se zliva tvoja brezmejna ljubezen, moč dejanja, tvoja nežna roka in mila duša, tvoje bogato srce. Dala si nam mnogo, mnogo več, kot si sama sanjala. Del nas odhaja s teboj, a del tebe ostaja v nas, za večno.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu smo se poslovili od drage žene, hčerke, mame, sestre, babice, tete, sorodnice in prijateljice
Marije Farič roj. Voda
13. 12. 1955 + 6. 8. 2012
RABELČJA VAS 23 A, PTUJ
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam na kakršenkoli način pomagali ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Ormož • Prvič v novo šolsko leto v novem vrtcu
Septembra 99 otrok prvič v vrtec
V VIZ Vrtec Ormož se pripravljajo na novo šolsko leto. Za enoto Ormož in upravo je to prvo šolsko leto, ki ga čisto na novo začenjajo v svojem lepem novem vrtcu. Te dni je v vrtcu še precej mirno, saj je veliko otrok in tudi zaposlenih še na počitnicah oziroma dopustih. Tisti, ki pa so v službi, pa opravljajo papirnati del priprav na šolsko leto.
Konkretni načrti dela za novo šolsko leto za posamezne oddelke začnejo nastajati šele v mesecu septembru. V vrtcu imajo namreč uvajalni mesec v katerem vzgojiteljica in pomočnica spoznavata svojo skupino otrok, ugotovita, kaj že zmorejo, kaj so že usvojili in od katere točke naprej morajo začeti delo.
Novo šolsko leto je posebno tudi zato, ker bodo s 1. septembrom v novo šolsko leto tri enote Vrtca Ormož - Ivanjkovci, Kog in Miklavž - stopile kot sestavni del tamkajšnjih šol. V okviru VIZ Vrtec Ormož so tako ostale le še tri enote: Ormož, Velika Nedelja in Podgorci. Ravnateljica je za prihajajoče šolsko leto v VIZ sistematizirala 61 delovnih mest, lani jih je bilo 83. Z reorganizacijo so šole prevzele vse zaposlene strokovne delavce, dogovor pa so dosegli tudi za tehnične in upravne delavce, tako da ni bojazni, da bi kdo ostal brez službe.
Foto: Viki Ivanuša
Ravnateljica VIZ Vrtec Ormož Marjeta Meško je povedala, da bo jeseni vrtec obiskovalo 325 otrok.
V treh enotah, ki po novem tvorijo zavod Vrtec Ormož, so v aprilu vpisali 99 otrok povsem na novo, skupno pa bo zavod obiskovalo 325 otrok. Glede na število so načrtovali 20 oddelkov, vendar se bodo o tem še morali pogovoriti z ustanoviteljem, saj nimajo soglasja za toliko oddelkov. Di-
rektorica Marjeta Meško upa, da bo mogoč dogovor z občino, saj ni dobro, da se vsi oddelki zapolnijo do konca, saj potem med šolskim letom ne morejo sprejeti več nobenega otroka. Poleg tega pa tudi tako polni oddelki (normativ + po dva otroka zraven) ne zagotavljajo najvišje kvalitete dela. V oddelkih drugega starostnega obdobja (3 do 5,5 let) bi bilo tako po 24, v prvem starostnem obdobju (od 11 mesecev) pa po 14 malčkov.
Za vrtec ni čakalnih list
Za vpis v VIZ Vrtec Ormož po pravilu ni čakalnih vrst. Otroke vpisujejo vse leto, saj se porodni dopusti iztekajo ob različnih terminih, pa tudi razmere in potrebe po varstvu otrok se v družini spreminjajo. Vključenost otrok v vrtec je po podatkih, ki so na voljo,okoli 60 %. V vrtcu opažajo, da se mlade družine precej selijo in
se pri tem ne prijavljajo tam, kjer živijo. Tako se zgodi, da so prijavljeni v občini Ormož, pa ne živijo tukaj ali obratno. Če imajo prostor, v vrtec sprejmejo tudi otroke iz drugih občin, vedno pa imajo prednost domači. Staršem ustrežejo tudi, če želijo otroka vpisati v vrtec v kraju, kjer ne stanujejo.
Zaradi spremenjene socialne zakonodaje in s tem povezanih sprememb v prejemkih družin niso opazili velikega izpisa otrok. Pri izpisu je le 6 staršev to navedlo kot razlog. Prava slika pa se bo pokazala jeseni. V povezavi s spremenjeno zakonodajo je bilo precej nerazumevanja glede plačila vrtca za drugega otroka. „Starši za drugega otroka v vrtcu plačajo 30 % zneska oskrbnine, ki jo plačujejo za prvega otroka. Številni starši so si napačno razlagali, da gre za 30% od cene, ki velja za oddelek," je pojasnila ravnateljica.
Osnovna dejavnost vrtca je program predšolske vzgoje,
vendar dodajajo tudi inovacijske projekte, projekte oddelkov in obogatitvene dejavnosti. Veliko pozornosti namenjajo predvsem tematiki, povezani z zdravjem in ekologijo. Opažajo namreč, da je pri hrani otroke težko motivirati za zdravo prehrano, kar verjetno izvira iz družinskih prehranjevalnih navad. Otroci zelo slabo jedo mlečne jedi, težko pa je tudi uvajati nove jedi. Zato vsako novo jed uvajajo postopoma, saj je normalno, da se je otroci morajo šele navaditi. Vodja prehrane s tednom babičine kuhinje skrbi, da se ohranjajo stare jedi, nove pa spoznavajo ob tednu evropske kuhinje. Vodja prehrane sodeluje tudi po oddelkih, da skupaj pripravijo sestavine in hrano, kar otroke bolj motivira, da jed vsaj poskusijo.
V vrtcu vsako leto izvedejo tudi plavalni tečaj, različne interesne dejavnosti, lutkovni abonma. Nekatere dejavnosti jim pomaga uresničiti sofinanciranje občine Ormož, včasih pa si pomagajo tudi z donacijami.
VIZ Vrtec Ormož je tudi mentorsko središče, kjer se izvajajo študijska srečanja za vzgojitelje z območja bivše ptujske in ormoške občine.
Viki Ivanuša
Dornava • Drugo tekmovanje oračev
Oranje s starodobniki
Velika njiva Janka Petka, ki se razteza ob drevoredu pred dornavskim baročnim dvorcem, se je v nedeljo dopoldne spremenila v zanimivo tekmovalno prizorišče; na njej so se namreč v oranju pomerili lastniki starih traktorjev.
Organizator nekoliko nevsakdanjega tekmovanja je bilo dornavsko društvo Vitezov Pe-sničarjev, sicer tudi ljubiteljev in imetnikov starih vozil. „Lani je bilo to tekmovanje bolj skrito očem javnosti, bolj za poku-šnjo kot zares, a je bilo interesa kar veliko. Letos se je to dokazalo, saj se je na tekmovanje v oranju s starodobniki prijavilo kar 15 oračev iz našega in drugih podobnih društev ljubiteljev odtajmerjev iz okoliških občin. Zmaga je pripadla Janku Karbi iz društva oldtajmer-jev Stara Gora. Zanimivo je, da je letošnji zmagovalec imel tudi najstarejši traktor, iz leta 1952. Drugo mesto je zasedel domačin iz našega društva Vi-
tezov Pesničarjev Janez Vese-lič, tretji je bil Marko Kočevar, četrti pa Gabrijel Veldin, oba iz društva oldtajmerjev Središče ob Dravi. Prvi štirje so za dosežene najboljše rezultate prejeli priznanja in pokale, vsi udeleženci pa praktične nagrade," je izide oraškega tekmovanja starodobnikov povzel predsednik društva Vitezov Pesničar-jev Miroslav Slodnjak.
Veliko število obiskovalcev, ki so z zanimanjem spremljali stare traktorje in njihove voznike med rezanjem brazd, si je po uradnem delu tekmovanja lahko ogledalo še prikaz ročnega oranja z dvema konjskima vpregama, za konec pa še prikaz ročne setve. „Organizatorji
smo bili veseli precejšnjega števila tekmovalcev, ki so oranje vzeli zelo zares in se res potrudili ter dokazali, da se tudi s starimi traktorji lahko režejo ravne brazde. Prav tako nas je pozitivno presenetilo število obiskovalcev, posebej pa je bilo lepo videti otroke, ki so z velikim zanimanjem spremljali dogajanje, še najbolj presenetljivo zanje pa je bilo oranje s konjsko vprego, saj tega danes na njivah ni več moč videti," je še povedal Slodnjak in pristavil, da bodo tekmovanje v oranju starodobnikov brez dvoma organizirali tudi naslednje leto.
SM
.. ; - ■ • ' - ..;

■ V, ;!it -

Njiva pred dornavskim baročnim dvorcem je bila minulo nedeljo prizorišče tekmovanja v oranju s starimi traktorji.
tehnični pregledi
(za osebna, tovorna in motorna vozila, traktorje)
vse za pogon
(ležaji, tesnila, jermeni,...)
TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787-10-10
Črna kronika
Motorist pod avtomobil
12. avgusta okoli 9.15 je 30-letni moški iz Lenarta vozil motorno kolo Suzuki GSX R1000 iz smeri Lenarta proti Tratam. Izven naselja Zg. Žerjavci je v ostrem desnem preglednem ovinku izgubil oblast nad motornim kolesom. Padel je na desni bok in skupaj s kolesom več kot 40 metrov drsel v levo, na nasprotno smerno vozišče, kjer je trčil v osebni avtomobil Ford fusion, katerega je iz nasprotne smeri pripeljal 40-letni moški iz Polzele. Osebni avtomobil je prevozil motorista, motorno kolo pa je odbilo več kot 50 metrov izven vozišča. Voznik motornega kolesa je zaradi poškodb na kraju umrl.
Namesto višenj -konoplja
Policisti PP Gorišnica so z zbiranjem obvestil prišli do informacije, da se v Velikem Vrhu nahaja nasad zelenih rastlin, ki po videzu in vonju kažejo na to, da gre za indijsko konopljo, iz katere se pridobiva marihuana. 10. avgusta so zapuščenem nasadu višenj na težko dostopnem terenu našli 302 sadiki konoplje velikosti 60 do 140 cm. Rastline so zasegli.
Tatvine na parkirišču
10.	avgusta okoli 10.55 se je 58-letni državljan Hrvaške z osebnim avtomobilom ustavil na postajališču v Gerečji vasi. Do njega je pristopil neznan moški in ga v nemškem jeziku nagovoril. Medtem je na sovoznikovi strani vozila, ki so bila odprta, iz vozila odtujil denarnico z dokumenti in gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 1000 evrov.
9. avgusta okoli 22. ure je neznan moški na parkirnem prostoru bencinskega servisa na Zgornji Hajdini pristopil do parkiranega osebnega avtomobila, v katerem se je nahajala 41-letna državljanka Nemčije, in potrkal po šipi. Zvabil jo je k zadnjemu delu avtomobila, češ da je predrta pnevmatika. Medtem ko je izstopala iz avtomobila, je odtujil dve torbici z dokumenti in gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 3500 evrov. Policisti so pri ogledu ugotovili, da je neznani storilec dejansko preluknjal pnevmatiko na vozilu.
Zasegli ukradena vozila
11.	avgusta ob 13.40 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz Slovenije kontrolirali 31-letnega državljana Češke. Ob kontroli osebnega avtomobila Volkswagen passat so ugotovili, da je v vozilu vgrajen motor, ki pripada osebnemu avtomobilu Škoda superb. Ta škoda pa je bila odtujena leta 2005 v Italiji. Policisti so vozilo zasegli.
	
■h	
Poletna ponudba	
vseh pizz H	r \ r \
vPomaranči 5,	90 eur
pomaranča, ob dravi 3a, ptuj	
Napoved vremena za Slovenijo
Sonce srpana grozdje meči, z medom navdana ajda diši. 13/26
' 15/27
Danes bo sprva zmerno oblačno, nato se bo zjasnilo. Zjutraj in dopoldne bo na Primorskem pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, na Primorskem okoli 21, najvišje dnevne od 26 do 30, na Primorskem do 33 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo sončno in vroče.
Opozorilo
Povsod po Sloveniji je velika nevarnost požarov v naravi, najbolj pa je ogrožena Primorska.
Foto: SM