P.b.b
s v e t ovnih in dom ačih dogodkov
HoUni urad Oiovet ‘i — V criat^posinuH Klageuiurt 2.
LETO XV./ŠTEVILKA 8__________________________________________CELOVEC, DNE 21. FEBRUARJA 1963
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
CENA 2.- ŠILINGA
Ob duhovniških grobovih
V mesecu svouainu |je lumrlo Že Sest duihov-nikov krške Skoifije. Dva dd teih »ta delovala .na slovenskem ozemlju. Dne 5. februarja smo se v Rdždku iposlovuli od preč. g. Doibernilkla, Ikoniziistoriiailnega svetnika in fuipnf.ka v 'Glinjafi, dne 17. februarja pa dd prdč. g. Barlbiča', župnika na Pečnilci.
Vsalk pdgrdb mas opominja, da bomo tnorafi umretii in da moramo 'biti na to priipravljenli. Ob ipdgrdbih duhovnikov pa se nam vsilljnjejo predvsem tele misli: katj 'bo z našim duhovniškim naraščajem! Kaj bo, iko bodo starejši dušni pastirji pomrla in obnemogli? Saj že sedaj duhovniki vztrajajo v svojih službah do zadnje težke ‘bolezni, do smrdi. Koliko jih gre v pokoj * 60 ali 65 'kltii, ikot je to urejeno v drugih poklicih?
Zadnjič je bil v našem listu klic po dobrih družinah, danes ipa kličemo po dobrih duhovnikih. Saj drugo sledi iz prvega. Le moralno zdrava, krščanska družina bo dala dobrih duhovnikov. Iz materialistično usmerjenih družin ne bo duhovnikov. Za ita poklic se bo mogel odločiti le 'tisti mladenič, kr bo že od malega spoznaval ih ljubil Boga, katerega bo že mati navajala k premagovanju dn žrtvam in mu sama dajala v tem zgled, ki bo imel značajnega očeta s trdnimi katoliškimi načeli. Družliiua mu bo že dala vse predpogoje za to, da ga bo v določenem času Bog iypo-klilcak v svojo službo. On miu bo tudi dal milost im moč vzeti nase vso težo in odgovornost duhovniškega poklica.
»Žetev je velika, delavcev ipa malo«, je krik, ki prihaja danes posebno iz dveh področij. Na kmetih primanjkuje delavcev, ker je delo slabo plačano, ker je delo težko in uspeh (neurje, suša, mraz) negotov. Delavcev pa primanjkuje tudi. na veliki njih vi Gospodovi. Tudi tam so, človeško gledano, isti vzroki. Delo je slabo plačano ((posebno, če pomislimo na visoko izobrazbo), uspehi so negotovi, delavci zasovra-2eni, pogojii za delo težki*. Oba pa delita kruh: kmet in duhovnik. Eden ohranja naše telesno življenje, drugi skrbi za naše duše. i»Ne živimo 'le od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz božjih ust.«
Današnji materialistično usmerjeni človek misli, da lahko 'živi brez duhovnika. Cilji modernega Človeka so: denar, užitek, čast. Pa mi srečen pri tem, čeprav neprestano išče sreče. Mnogim boleznim, živčnim napetostim in nezadovoljnosti je krivo ■pomanjkanje srčnega miru, ki izvira irz izpolnjevanja božjih zapovedi in življenja Ro veri. iPrav duhovnik pa je tisti, kii nam usmerja pogled navzgor, ki kliče »kvišku srca«, ki vzdržuje ravnotežje med snovjo ■'n duhom, ki je srednik med nebom in zemljo. (Pastirju duš je dana najodgovornejša nalloga: voditi dn reševati duše. Vselej in za vsakogar je tu, pripravljen pomagati in svetovati. Odreči se mora prijetnostim družme, premoženja si ne more pridobiti, ker so dohodki preskromni m ponavadi še te razda; za njim žaluje le ntalo sorodnikov, saj starši, ki ,so ga naj-'bblj ljubili Je dolgo počivajo v grobu, fegrobna slovesnost za duhovnikom pa je tiraz (zmagoslavja — saj je dospel na cilj. še v krsti pred oltarjem pa je obrnjen k ljudstvu, kot da hi še v smrti prosil in učil.
Duhovniki so bili vselej močna opora naroda. Njegovi vodniki in preroki so In ti. Narodu so začrtali cilj in pokazali 'Pot. Učili so ljubiti Boga in kar je Bog vsakemu pokužil že v zibel: materino besedo. Spregledali so .krive nauke in nanje opozorili. V težkih časih so vlivali upanje boljšo prihodnost. Pomagali so revežem in se zavzcmaH za socialne reforme, •^eizmemo veliko so prispevali k izobrazbi
Kako dolgo bomo še brez vlade?
Sklop zvezne vlade opozarja na to, da se naši ministri že pripravljajo na brezkončno vladno ikriizo. V torek sta se koalicijski stranki zedinili, da bosta koncem aprila podaljšali p rovi zor ij pri državnem proračun. S tem so ministri odpravili še edini gotovi 'termin, ki bi še mogel pospešiti vladna pogajanja, ki trajajo že tri mesece brez uspeha.
Nadalje so 70 dni pred potekom provizoričnega proračunskega zakona kapitulirali pred nalogo, da bi s prvim majem uredili, državne finance s nanovo izdelanim zveznim finančnim zakonom.
V uradni objavi ministrskega zasedanja v torek so utemeljili ta nepričakovani korak vlade takole: (podaljšanje provizorija je 'potrebno zato, ker upostavkev zveznega proračuna ob predvidenem roku, ki naj Stopi v veljavo s prvim majem, ne bo možno z oižirtom na pogajanja za. sestavo vlade.
Ta sklep 'more privesti več ministrov, mdd njimi dr. Klausa, v zelo težak in celo brezizhoden položaj. Kajti po črkah pro-viizorija za proračun (posamezni oddelki ne smejo izdati nitii enega groša več, kakor so 'izdali ob istem času lani. In finančni
minister ne sme samovoljno odločati, o večjih izdatkih za posamezne oddelke. Tako določa odlok Upravnega, sodišča, ki velja od 1. maja dalje.
Temu pravnemu stanju pa stoji nasproti vrsta nujnih potrebnih stvari. Število upOkojiniin in rent se je v primeru s prejšnjim letom .zvišalo, (tretja stopnja rentne (preosnove je stopila v veljavo. Zato bi morali pokoju inski zavarovalni zavodi dohiti večjo državno doklado kat leta 1962, da bo mogoče izvršiti plačevalme obveznosti.
Druga kritična točka je mlečno gospodarstvo: kot znano je država dolžna plačati za vsak liter mleka 50 grošev. Ker pa so oddane mlečne količine Idtos večje od lanskega leta, bi bilo treba dati na razpolago (tudi večje denarne vsote. Nadalje: dohodki iz davka za mineralno olij.e stalno naraščajo, uporabiti jih je treba za predvideno gradnjo cest. Po postavi pa finančni minister tudi tukaj, ne sme izdati več kot lani; s tem se zavleče gradnja cest in se obenem podraži, ker tako (ni mogoče pravočasno načrtovanje. Isto velja za celotno državno gradbeno dejavnost na področju stanovanj in šol.
K ugovoru, da bi podaljšanje trenutnega provizorija moglo privesti do nezaželenega varčevanja z davčnim denarjem, pripominjajo strokovnjaki, da se zvezna vlada letos nikakor ne bo mogla ubraniti večjih izdaji, ker jih zahtevajo zakonite obveznosti. Tako pomeni podaljšanje pro-vilzorija nadaljino plavanje v plitvih vodalh, nikakor pa ne prinese težko pričakovane rešitve.
Torkova pogajanja o vladi sami pa so zaviisdla 'dobesedno od vremena. Bilo je zgovorjienoi, da se bodo člani vlade sestali takoj po vrnitvi ministra dr. Backa m dr. Kreiskyja od ženevske EFTA-konference. Oblačnost nad letalskim pristaniščem v Sehvvechatu ipa je ta rak zavlekla več ur.
V	torek ob štirih se je sestal odbor OeVP k pripravljalnemu razgovoru, ki je trajal 150 minut. Ob desetih zvečer se je sestal znova. Govornik! OeVP so naznanili, da 'bodo s strani OeVP pogajanja pri teh mogoče zadnjih razgovorih zelo ostra:
»Socialistom hočemo še podrobno razložiti naš zadnji predlog (zunanji minister: OeVP, zunanjetrgovinski minister: SPOe). Vendar se na pristojnostih, ki smo jih ponudili za zunanje trgovinski ministerij, ne bo ničesar spremenilo: ugotovitev gospodarsko političnih zadev v tujini, vendar nobene pristojnosti v vprašanjih integracije.«
V	sredo popoldne se je sestalo strankarsko vodstvo OeVP, kjer je dr. Gonbach poročal o izidu nočnih razgovorov. Razen tega je govoril o velikem »Zveznem strankarskem dnevu OeVP«, na katerem bodo imenovali kandidata OeVP za zveznega predsednika.
na stran Anglije in naj ne začenjajo nobenih pogajanj z EWG, dokler E\VG ne bo dovolila pristopa Anglije. Avstrija se kot edina ni priključila temu predlogu.
Minister Kroiskv je na konferenci pripomnil ik temu: (»Za Avstrijo je asociacija k EWG zadeva najivečje nujnosti. Potrebno je zanjo, da brez odlašanja preizkusi vse možnosti za talko priključitev.«
Po izjavi zveznega kanclerja, da Avstrija vztraja pri svoji prošnji glede priključitve k EWG kljub ponesrečenim pogajanjem glede pristopa Anglije, je sledil zdaj drugi potrebni (korak Avstrije: pri državah EFTE je dosegla, dla bo šla sama prosto pot do EWG. Najprej se bo Avstrija pozanimala pri šestih državah EWG glede primernega rolka za začetek pogajanj, potem pa se bo morala začeti pogajali s komisijo EWG v Bruslju.
Avstrija bo šla sama v EWG
Avstrijski zunanji minister dr. Bruno 'Kreisky je na veliki konferenci 'držav EFTE v Ženevi naznanil ostalim državam-člani-cam, da bo Avstrija kljub klavrnemu koncu jpoigajamj EWG z Anglijo stremela za hitro priključitvijo k EWG. Dr. Kreisky je pri tej zvezi opozoril na poseben gospodarski položaj Avstrije, ki sli ne more dovoliti', čakati na veliki most med EFTO in EWG.
Dr. Kreisky je zagotovil vsem ostalim državam EFTE, da Avstrija ne bo 'povzela korakov, ki bi privedli druge države v težak položaj. (Prav talko bo Avstrija skrbela, da bodo ostale države glede napredovanja pogajanj z EWG na tekočem. Vendar se Avstrija ne more priključiti stališču drugih držav EFTE, ki so prišle ta teden do (zaključka, da trenutno ne kaže začeti nobenih pogajanj z EWG. Ostale države EFTE hočejo čakati, da jim predloži EWG nove predloge.
Avstrijsko stališče je pri vseh deželah, vključno Angliji, naletelo na razumevanje prav zaradi posebnega položaja Avstrije. 51 odstotkov avstrijskega lizvoznega blaga gre v države EWG, v države EFTE pa samo 15 odstotkov, 56 odstotkov avstrijskega izvoznega blaga prihaja iz držav EWG, medtem (ko krijejo države EFTE
samo 14 odstotkov uvoza. Nobena diruga država EFTE ni v takem (položaju.
Vendar Sta tudi Norveška in Damska močno tožili., da so njimi uvozi skrajno o-groženi, če ne bo 'kmalu prišlo do sporazumov z EWG. Damska je navedla 200 milijonov kron, ki jih je zgubila, ker ne pripada EWG. Komaj bo EWG izvedla naslednjo stopnjo agrarnega programa, 'bo Danska zgubila do ene milijarde danskih kron, vsota, ki lahko more privesti dansko gospodarstvo ma rob razpada.
Danska je zato zahtevala od ostalih držav EFTE, da naj najhitreje znižajo carino napram damskim agrarnim izdelkom, da ji tako ostane možnost, da preživi dobo, dokler še ni članica EWG. Podobno zahtevo je stavila Norveška za svoje ribištvo. EFTA je doslej znižala carino samo za industrijske izdelke, ni pa še podvzela ničesar na področju agrarne proizvodnje.
Države EFTE so izjavile, da se bodo zdaj potrudile znižati carine, da bodo vsaj v območju držav EFTE pospeševale padanje carin. Vsem državam EFTE je jasno, da ti ukrepi niso nobeno nadomestilo za članstvo in nobena asociacija k EWG.
Švedska je v prvi vrsti zagovarjala predlog, ki pravi, naj stopijo vse države EFTE
Sovjetske čete zapuščajo Kubo
širših ljudskih plasti. Bili so odkritosrčni prijatelji ljudstva, ker so v vsakem človeku videli predvsem neumrjočo dušo.
Pomanjkanje duhovnikov je znak duhovne revščine nekega naroda. Narod, ki se ne prenavlja po dobrih družinah in zglednih duhovnikih, je 'bolan. Manjka mu odpornosti, notranje sile, ni zmožen velikih dejanj, posameznik gleda le nase in ne na 'skupnost, ne pozna vzvišenih ciljev, zadovoljuje se z malenkostmi. Znana je tudi resnica, da ima vsak narod take duhovnike, kakršne zasluži in toliko duhovnikov, (kolikor si jih iznjolli. Imamo torej možnosti skrbeti za duhovniški naraščaj: (poglobiti versko življenje v naših družinah, družinsko vzgojo izpopolniti s temeljitim šolanjem značaja v naših zavodih in naših organizacijah, v ta namen mnogo moliti in žrtvovati.
Če se bomo v tem smislu trudili, ?e sme-no nadejati boljših družin in številnejšega duhovniškega naraščaja.
Včeraj so sporočili v Waslhinigtonu, da bodo Sovjjeti odpoklicali v teku treh tednov več tisoč molž svoje čete. To poročilo je (prinesel Kennedyju sovjetski poslanec. Konferenca, ki jo je sklicali Kennedy v .ponedeljek popoldne nepričakovano, je bila s tem verjetno v neposredni zvezi.
Pričakuje se, da 'bodo Sovjeti odpoklicani približno 3000 mož s Kube. Sodijo, da se nahaja na Kubi približno 17.000 sovjetskih tehnikov, 'inštruktorjev in strokovnih čet. Hruščev je med kubansko krizo zagotovil, da 'bo odpoklical svoje čete iz Kube. Kennedyja pa so v zadnjem času močno kritizirali, ker Sovjeti niso odpoklicali svojih čet, kar so smatrali za neposredno ogrožanje.
Tajna konferenca, ki je trajala 40 minut, uradno ni bila objavljena. Ko so no-
vinarji o tem zvedeli, je bila 'konferenca že končana. Senator Mansfield je izjavil, da je bila konferenca v zvezi s problemom Kube.
Poleg 'problema o Kubi so obravnavali tudi Ženevsko konferenco o ustavitvi atom-sikih poizkusov. Skupno s senatorji je Ken-nedy baje našel možnosti, kako naj se nadzirajo Sovjeti, ne da bi pri tem ovirali Ženevsko konferenco.
ZDA so bile vedno pripravljene, da zmanjšajo število inšpekcij na Sovjetskem ozemlju. Sovjetskega ultimata pa, da se izvršijo le 'tri nadzorstva rta leto, niso mogli sprejeti. Dejansko 'hi to pomenilo le dve nadzorstvi na leto, kajti tretje nadzorstvo bi morali nastaviti na 31. december vsakega leta, da ne bi dali Sovjetom možnosti, da bi po končanih nadzorstvih lahko izvršili atomske poiiakuse.
Politični teden
Po svetu ...
DE GAULLE IN SOVJETSKE NOTE
Med velikimi državniki zahoda zavzema de Ganile iposebno mesto. Notranjapoili*-tično je preložil težišče dogajanja od ipar-lamentame domokracije na iljudlsko odločanje, 'ki je redek sildčaj v Evropi — Ijodliko odločanje .poznamo še v Švici, kjer pa je zgodovinsko /pogojeno. Seveda ima de Gaulle ipri tem v Franciji za vzornika prvega in 'tretjega Napoleona, ki sta oba po tej diktatorski poiti dosegla svoj- cilj. Zu-mamj epdlitično ima pred Očmi romantično sliko francoske veličine. »Kar je v meni naravno živega«, piSe v svojih spominih, »gleda Francija kot princesinjia pravljice ali Madona cerkvenega zidu, poklicano k izredni in veličastni nsodi.«
Raiztumlljivo je, da se takemiu duhu in mišljenju upira, da 'bi priznal preokret svetovnih sil in sili Evrope, ki jih je .jjovzro-čila druga svetovna vojna. Ostali sta saimo dve svetovni sili, Francija pa je bila v vrsti drugih dežel potisnjena na drugo mesto. Razen 'tega vidi de Ganile v komunistični nevarnosti samo prehodno dobo. »Komunizem bo prešel«, piše v 'spominih, '»točka Francija ne ho prešla.« Mogoče ima prav, vendar predhratma točka še dolgo ni dosežena. še 'razsipa boriltelj za »mirno sožitje« svoje grožnje po, svobodnem svetu, in če se bo so v j e tsl koiki t aj sik a napetost stopnjevala taikO imdčna, da bo premaknila razmerje sil v »vetu, je negotovo. Upravičeno pohvalno priznavajo ele Gaulllove zasluge glede francoskonemške sprave. Vendar ne sme biti plačana e rahljanjem svetovne enotnosti svobodnega sveta.
Da sta nemško-francoski prijateljski sporazum 'ter 'bruseljska koniferenca glede sprejema Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost padla skupaj, je zbudilo slutnje, tla obstaja 'tudi neka notranja z verza do tcJh dveh zunanjih dogodkov. Da je imel de Gaulle v tem času dalljši razgovor s sovjetskim poslanikom VVinogrado-wom, ki je potem odpotoval v Moskvo, je samo potrdilo sum, da gre de Gaullu za velike smernice svoje politike — celo v tvegani nevarnosti', da oslabi enotnost zahoda, vendar v upanju, da tako pripomore Franciji do večje vloge v mednarodni igri suil. Za Nemško zvezno republiko je bilo vse to zelo miiono, kajti njena skoraj tea-■tiralliono zaključena 'povezanost s Francijo jo je tesno navezala nanjo.
Vse pa je izmenadilo, ko je sovjetski zunanji minister GrOimyko 5. februarja poklical k sebi poslance Nemške zvezne republike ter Francije ter jim zaporedoma izročil note na njihove vlade, v katerih protestira proti francosko-nemški pogodbi. Že prej se je sovjetski tisk obnuil proti tej zvezi. Protest se je nanašal najprej na to, da pogodba zadene tudi Berlin. Govorilo se je o »vojaško-politični osi Bonn-Pariz«, kljub temu, da se obrambni ukrepi pogodbe ne nanašajo na Berlin; seveda so proti vključitvi Berlina v pogodbo sploh prote-stirali. Izrazili so tudi bojazen, da bodo atomske skrivnosti Francije tako postale dostopne tudi Nemčiji. Po ostrih besedah, kot jih ljubijo sovjetske note, je rečeno, da vidi sovjetska zveza v atomarnem oboroževanju Zvezne republike »neposredno grožnjo« in da bo v tem slučaju .izvedla potrebne ukrepe. Nota na Francijo zaključuje s trditvijo, da n emško-framcoska pogodba zaostruje mednarodno napetost ter da razjeda mir in varnost pred vsem v Evropi.
»PRAVDA« KLIČE K ENOTNOSTI
.Strankarski moskovski dnevnik »Pravda« je v M00 tiskanih vrstah uvodnega članka iznenadil svet. Uvodnik zavzema stališče k Sporu med Moskvo in Pekingom in obeta, da bo prišlo do sestanka med Hruščevam din kitajskim vladnim predsednikom Map tse-iungom. Komunistična stranka Sovjetske zveze j c s tem potrdila in sprejela predlog Pekinga, ki predvideva srečanje vseh komunističnih voditeljev.
članek govori o »iskrend želji)« sovjet-ikih komunistov, da se zopet zedini socialistični talbor. To je danes važno kot malokdaj prej, kajti socialistične dežele morajo v kratkem času dobiti gospodarsko tekmo s kapitalizmom ter preprečiti špekulacije zahoda, ki nameravajo razcepiti' V/hodni blok.
. Vredno je, da ob tej — sicer'že večkrat ponovljeni — točki iza kratek lup postane-
mo. Na tem mostu Sovjetska zveza odkrito priznava, da upravičeno obstajajo zahodne špekulacijie. Med vrstami pa je možno brati, da bi imele Spekulacije okrog razpok v Vzhodnem bloku posledice, če .. .
Gre tukaj iza grožnjo, za izzivanje v ultimativni obliki: »Če se Mao tse-tong ne bo upognil, zahod mi bil zastonj špekuliral?«
Brez dvoma gre Kremlju pred vsem za •to, da bi priveddl Rdečo Kitajsko zopet na svojo stran. Ni pričakovati, da bi bilo Hru-ščevu kaj drugega ljubše, kot da bi se poravnali spor. Na drugi strani pa je članek v »Pravdi« na nekaterih mestih talko napa-dailen, da ni mnogo opaziti o pripravljenosti do sprave. Vsekakor se zdi, da v Moskvi za to ne nameravajo plačati večje cene kot onemogočiti zahodne špekulacije. Kaj ise bo zgodilo, če Rdeča Kitajska vztraja, bo '.pokazala šele bodočnost.
KAJ BO STORIL ČOMBE?
Katanigešlki ministrski predsednik čoim-be je zapustil glavno mesto, iki so ga za Kongo zasedle vojaške enote UiNO, in se podal v tujino. Sumijo, da so vzroki za Čomlbejev beg sledeči:
hoteli se je ogniti oblastem v Leopokl-ville, iki ga grozijo zapreti;
ni se mogel sprijazniti s podrejeno vlogo predsednika neke kongoške province;
zaradi svojih preosnavijanj katangeških strank v parlamentu je moral pričakovati pravno upravičen padec in končno
nameraval je ustanoviti katamgoško eksil-no vlado, ki se bo vojskovala za samostojnost Katange.
Celo zastopniki UNO v Kongu ne jemljejo zadnje izjave posebno resno. Kljub temu, da je bila med čombejevo odsotnostjo poverjena naloga za sestavo vlade nekdanjemu katangeškamu zunanjemu ministru Kimlbaiu, so politični krogi mnenja, da bo Čombe odstopil in zapustil politično •pozorišče vsaj za nekaj časa. Njegove vojaške sile je že prevzela centralna vlada v Leopoldville in jih zaprisegla na ustavo Kongoške republike. Uvrstitev Katange v državno zvezo se odvija pod nadzorstvom UNO 'povsem brez trenja. Tako ostane za Čombeja res samo malo izgloda. Na drugi strani pa si je težko predstavljati, da se naj politik talkišne žilavosti in tolikokrat preizkušene spretnosti tiho vda premoči, ki je njeno ravnanje ves svet obsodili za 'krivično.
VLADNA KRIZA V KANADI
Napetosti med Kanado in Združenimi državam! so pravtalko nove kot te po vsem svetu ali »protiameriški občutki«, ki jih gojijo ameriški sosedi — zadržanost nasproti velikemu in večkrat tudi brezobzirnemu bratu, ki pa je vsakdo o njem prepričan, da bo v odločilnem trenutku vendarle pomagal. Položaj pa postane bolj nevaren v trenutku, ko Washington opozori na to, da bi tudi prijatelji in sosedi nekaj storili za obramlbo svojih dežel. Do krize pride, če •hoče poseči v zadevo AVashimgton — kakor pri sedanji krizi v Ottavvi. Dejansko pa ameriške zahteve nliso bile majhne: Kanada naj oborOži svoje bojne sile z jedrskim orožjem, naj kupi potrebne atomske naprave v ZDA in naj prepusti oblast razpolaganja VVashingtonu. Pri tetm se spomnimo pogodbe britanskega predsednika Macmilaina s Kennedyjem na B ah arnik ih otokih. Primerjava z omenjeno pogodbo pa še ne [pove vsega. Kar hoče Washington v Ottavvi, je samo del velikega ameriškega načrta; in 'če bodo nasprotja v tem primeru dozorela do krize, potem leži to tudi na tcim, da se kanadska obramba skoraj krije z Obrambo alm er iškega ‘kontinenta.
Kabimetska kriza v Ottavvi sc je začela, ko je kanadski ministrski predsednik Die-fenlbaker zavrnil tozadevno ameriško izjavo in jo 'imenoval »vmešavanje posebne vrste«. Obrambni minister Douglas Harik-ness, ki se je pogoito zavzel za atomarno obordžanje Kanade, je dal svoje mesto na razpolago; dve kanadski stranki, namreč liberalna in socialna kreditna stranka, ua uložili proti vladi nezaupnice, v katerih ji Očitata, da ne gojit jasne obrambne politike tor da ne ustreza gospodarskim obveznostim. Z 142 glasovi proti 111 glasovom so kanadski poGllandi strmoglavili vlado. Razpustili, so parlament ter nastavili nove volitve na 8. april 1963. Vendar problem, kako je prišlo do padca vlade v Ottavvi, s tem še nikakor ni rešen.
Ne glede na to, da ima odpoved atomski oborožitvi v Kanadi naravnost ideološki značaj in si od njega pričakujejo odločilen prispevek k ohranitvi miru, da se bodo ognili atomski vojni, je še vedno treba upoštevati okoliščino, da so glasovali proti vladi Diefembakerja ljudje kot opozicijski vodja Lester Peairson. »Pearson«, tako piše Miinchner Merkur k tej zadevi, »je ponosen, da je sprejel za svoje prizadevanje Nobelovo nagrado za mir, ker je obvaroval svojo deželo pred atomskim orožjem.«
... in pri nas v Avstriji
OD EWG NI VABILA
»Avstrija ni zamudila nobene priložnosti, da bi se aisociirala k EWG«, se je zagovarjal avstrijski zunanji minister dr. Krei-šky, ko so ga napadli strankarji FPOe. Minister je navedel izjavo, ki jo je 'podal pred kratkim zastopnik EWG in ki potrjuje, da Evropska goapodarslka skupnost — sama še nikoli ni pozvala Avstrije, naj se asocilra k omenjeni skupnosti. Dr. Kreisky •je zagotavljal, da je bil sam večkrat Bruslju, kjer je bil navezal stike z vodiimimi funikcioiiairji EWG za pristop Avstrije. V zadnjem tednu se je dvakrat razgovarjal s profesor jem Hallsteinom, predsednikom komisije EWG.
V	središču zadnjih naradno-ziborskih dnevnih redov je bila debata o delovnem 'poročilu 1961 upravnega sodišča. Govorniki iso poudarjali pravilnost raznih kritik sodišča v zakonodaji in v upravi.
Med juristilčn/imd razlagami sta si dr. iKummer 'in pravni minister dr. Broda segla v lase. Dr. Kummer je zatrjeval, da se je imenovanje štirih novih sodnikov upravnega sodišča s strani vicekanolerja dr. Pit-termanna lani »iz .nestvarnih razlogov« — skoraj celo leto zavlačevalo. Ker nobeden od poslancev SPOe mi ugovarjal temu napadu, je miimister dr. Broda zagovarjal dr. Pitite.rmanina, češ, da hi mu bilo ljubše, če bi prišel v upravno sodišče gradbenoprav-ni strokovnjak. Zamude pa je bilo sploh samo dva do tri mesece.
POT AVSTRIJE PROTI EWG
Govornik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, d'a bodo željo Avstrije, da ibi se |po bruseljski/ polomiji še nadaljevala pogajanja, brez dvoma upoštevali pri komferenci EFTA. Govornika so bili naprosili, naj zavzame stališče do zadržanja Avstrije.
Danski ministrski predsednik Krag je izjavil, da njegova vlada predlaga članstvo škujpno z Anglijo za 'poznejši rolk. še vedno pa je Danska odločena 'pristopiti k EWG.
Generalni tajnik EFTE, Frank Figgures, je ob Kolmferenci EFTA ugotovil, da EFTA ne bo napadala EWG. Poskušala bo z vsemi sredstvi gojiti sodelovanje z EVVG, na primer s sporazumi med EFTA in EVVG, vendar tudi s pogodbami med posameznimi EFTA-državam i z EVVG.
Vendar je računati s še večjo dejavnostjo EFTE. Njena konferenca sicer ne bo prinesla nobenih senzacionalnih sklepov, še vedno je njen cilj, da se združi popolnoma z EVVG.
V	krogih EFTA v Ženevi so prepričani, ■da ne bo prišlo do razcepa EFTE, Mjub temu, da sta na njej, dve »mehki točki«; Avstrija iln Danska. Obe državi sta gospo-dansko močno Odvisni od EVVG in treba se bo odločiti za rešitev.
W. Willard Wirtz, delavski minister ZdruJenih drfav. VVirtz je napredoval do tega mesta, ko je lani odstopil delavski minister Coldberg in bil imenovan za sodnika na Vrhovnem sodišču.
SLOVENCI
(l()fH(l in p o §Q4>t lL
Slovenec - znanstvenik svetovnega slovesa
V	Frankfurtu am Main je izšla knjiga z naslovom VVaermcaustauscher (Prevodniki toplote). Ix-dala sta jo profesorja dr. Herman Mohler iz ZG-richa in dr. ing. Otto Fuchs iz Konstanza. Ima 500 strani, 223 slik in stane 45 mark oz. švicarskih frankov.
Knjigo je spisal prof. dr. ing. Roman Grego-rig. Knjiga se že prestavlja v francoščino in bo izšla v Parizu pri Berangerju.
Roman Grcgorig se je rodil v Trstu 11. aprila 1908. Njegov pokojni oče je bil Goričan. Njegova pokojna mati Marijana je bila Ljubljančanka in sestrična mons. Stanka Premrla. Geprav je družina prišla pod Italijo, je Roman študiral 3 semestre na ljubljanski univerzi, kar je v prospektu knjige omenjeno. Nato je odšel v Ziirich, kjer je leta 1929 diplomiral kot strojni inženir. Leta
1933	je promoviral za doktorja tehničnih ved. Zatem je bil eno leto asistent na tehnični visoki šoli v Milanu, kjer je dobil drugo diplomo strojnega inženirja. Nato je bil v Milanu 11 let direktor oddelka za gradnjo elektrarn, obenem je študiral elektrotehniko in leta 1943 postal inženir elektrike. Pozneje je kot strokovnjak zojiet 11 let deloval v Zurichu, kjer je od leta 1955 tudi poučeval. Leta 1957 je bil povabljen za profesorja na tehnično fakulteto državne univerze Belo Horizonte v Brazilu, kjer sedaj živi. A za novo leto je že dobil povabilo, da pride za profesorja na tehnično univerzo v Zapadnem Berlinu (Char-lotenburg).
Čeprav je že od leta 1927 živel v tujini med tujimi znanstveniki, gospod doktor in inženir materin jezik tudi v pisavi perfektno obvlada.
Stanko Premrl - biseromašnik
Priznani skladatelj msgr. Stanko Premrl, častni kanonik in profesor Glasbene akademije v jsokoju, je letos biseromašnik.
Knjževnik Fran Albreht je umrl
V	Ljubljani je v 74. letu starosti umrl zadet od srčne kapi znani slovenski književnik Fran Albrecht. Pokojni Albrecht, ki je bil po rodu iz Kamnika, je po študijah na Dunaju končal filozofijo v Ljubljani, kjer je bil od leta 1924 do
1934	tajnik ljubljanske univerze. Po prvi svetovni vojni je Albrecht najprej urejeval časopis »Svoboda”, potem pa od leta 1922 do 1932 osrednji slovenski kulturni časopis »Ljubljanski zvon”, kasneje je s skupino naprednih pisateljev ustanovil neodvisni časopis »Sodobnost”. Med okupacijo je bil interniran v Dachauu.
Svoje prve pesmi je Albrecht objavil v »Ljubljanskem zvonu”. Prva njegova zbirka „Mysteria dolorosa” je izšla leta 1917; kasneje je pod vplivom oktobrske revolucije izdal »Pesmi življenja”. Znana je tudi njegova novela »Zadnja pravica”.
Posebno področje delovanja Albrechta predstavljajo njegovi prevodi srbskih in tujih del v slovenščino. Za svoje življenjsko delo je Albrecht dobil leta 1960 Prešernovo nagrado. Odlikovan je z Redom bratstva-enotnosti druge stopnje, s poljskim odlikovanjem in je tudi nosilec spomenice 1941.
Ko je zvedel za smrt, je podpredsednik Edvard Kardelj poslal Albrechtovi soprogi Veri sožalno brzojavko, v kateri poudarja, da je z nepričakovano smrtjo Frana Albrechta Slovenija izgubila uglednega ustvarjalca slovenske kulture.
EN K A razstavlja
Razstava slovenske in italijanske mladinske knjige v Piranu ni edina prireditev, na katero so sc pripravljali v založbi EMKA. V ponedeljek, 11-t. m., so namreč v iniinchenski mednarodni mladinski knjižnici odprli razstavo »Jugoslovanska slikanica za otroke in knjige za mladino”. Poleg Mladinske knjige sodelujejo na tej prireditvi Mladost, Mlado Pokolenjc, Matica hrvatska in druge jugoslovanske založbe. EMKA je pripravila zanjo okrog sto eksponatov, v katerih bo prikazala izltor slikanic, del iz stalnih knjižnih zbirk, poljudnoznanstvenih knjig in tehničnih omaric ter druge izdaje. Posebno skupino bodo predstavljala dela, ki jih založba priporoča v prevod (Bevk, Seliškar, Perocijeva, Pečjak, Tavčar in drugi avtorji), n» željo mednarodne mladinske knjižnice pa bo predstavila svoje izdaje svetovnih klasikov in prevode iz nemške mladinske književnosti. Med razstavljenimi deli bo tudi več letnikov revije Ciciban. Založba Bemporad — Marzocco je prispevala okrog 150, EMKA pa okrog 250 mladinskih knjig. Obe založbi sta dodali še kolekcijo izvirnih ilustracij. Italijanska založniška hiša Im> predstavili reprezentativni izbor knjig iz svojih tridesetih knji*' nih zbirk za otroke in za mladino, slovenska p* je v svojem izboru dala poudarek mladinskim delom, prevedenim iz italijanščine, in pa knjigam domačih pisateljev, ki so za svoja dela posegli v tematiko življenja Slovenskega Primorja in Goriške-
VALENTIN OMAN RAZSTAVLJA
Koroški rojak v celovški Galeriji 61
Te dni jx»roča domači in tuji tisk o umetniški razstavi koroškega rojaka Omana Valentina v celovški Galeriji 61. Galerija, ki jo votli dolgoletni predsednik Društva koroških umetnikov arhitekt Nitsch in njegova soproga, si je v kratkem času pridobila velik ugled v domačem in tujem svetu umetnosti. V dolgo vrsto kvalitetnih razstav domačih in tujih umetnikov (Bernik, Debenjak, Sla-' na, Spacal, Berg, Hodce...) je stopil zdaj mladi umetnik iz slovenske vasice Šteben pri Maloščah: Valentin Oman.
Oman izhaja iz težke mladosti in trdega boja. Rodil se je 1935. Gimnazijo je študiral na Flešiv-cu. Po maturi se je posvetil umetnosti; z izposojenimi 200 šilingi se je podal na Dunaj ter zaprosil pri katoliškem Visokošolskem domu za podporo. Na neki bencinski črpalki je potem našel vsako soboto in nedeljo zaposlitve, ki mu je omogočila nadaljno vzdrževanje. Tri leta zanj ni bilo prostega dneva; šele četrto leto si je s pomočjo štipendije nekoliko opomogel od finančnih skrbi. Potovanja so mu vtisnila pokrajinske vtise, brezod-morno delo na sebi pa mu je zravnalo pot do diplome, ki jo je pridobil s trinajstimi osnutki za mrtvaško kapelico, z originalnim freskom in drugimi kartoni (eden 3 metre krat 5 metrov velik). Isto leto je prejel nagrado akademije.
Že od vedno je bila naloga umetnika, da v sebi čuti položaj časa, da ga vidi, preosnovi in znova poda. Da to tembolj velja za svet, ki ga politiki in filozofi imenujejo neodrešljivcga, je razumljivo. Vsak umetnik gleda svoj svet na svoj način, si ustvari svoje »svetovno — naziranje« in ga prc-ustvari po svoji osebnosti v umetniško obliko,« je zapisal dr. Vospernik kot uvod k Omanovi razstavi v Galeriji 61.
Omanova umetnost se giblje v socialnih območjih; njegova snov je svet s svojimi krivičnostmi in nasprotstvi, s svojim bojem za obstanek. Posa-
ki mu jih je dala, ali je to zdaj narava okoli Badna, ali Dunaja ali vtisi iz Spodnje Koroške. Temne rjaveče rjave barve spominjajo na minevanje in konec, vendar je to samo bežni, površni vtis, ki se razblini ob pronicajoči svetlobi novega budenja in rasti — ta misel se poraja pri drugih slikah v vstajenju. (To optimistično pesimistično gledanje in upanje ga je vodilo tudi pri izbiri gradiva za diplomsko nalogo. Kot znano je vzel za diplomsko delo osnutek za mrtvaško kapelico.)
Arhitekt Rudolf Nitsch, ki je govoril ob tiskovni konferenci in ob otvoritvi razstave, je napisal tudi uvodnik, v katerem pravi:
»Nov Jaz je, ki si ga moramo ustvariti, ki je zmožen, da zajame družbo, v kateri živimo, da dojame celoto in nas usposobi, da damo močem, ki so v našem času tako prisilno na delu, smisel, ki je boljši od napredka in razdora.
Se je zato čuditi, če prav mlad človek nosi slike tega, kar v našem nepopolnem bivanju boleče pogrešamo — celotnost življenja in človeka vredno Sebe -- kot prapodobo in vzorec v svoji duši? In ni to prav odprtost in duševna ranljivost mladega umetnika, ki se sreča z okolico, ki hoče spoznati njene sile in njen smisel, vse to tolmačiti in vklesati v lastno idealno podobo.
Oman jc mlad umetnik; on pozna trde življenjske okoliščine in skrbi svojega življenja. Svoje življenje in svoja spoznanja pa upodobi v lastnih slikah in podobah. Slika in riše simbolne oblike ljudi, ki so nakopičeni v množicah in jih posamezno ni več mogoče spoznati; podlegli so skupnemu ritmu, v skupinah, v brezimenih dolgih vrstah, ki so na begu ali ki grozeče napadajo — na videz brez vidnega cilja. Temu simbolu anonim-hosti in brezizhodnosti postavi nasproti posameznega človeka »kot upanje in zaželjeni cilj«. Tema prikazni zgubi po posamezniku »Človek« svojo nadmoč, se zdrobi na rastoči luči in ob slutnji ure-
Lj u d j i
c ;	; .v-... .	•.	M-.
•nežen človek se mora srečati z maso. Kakšen sem sredi ogromnih človeških množic, kaj mi je okolica? Upor, nagnjenje k zlomu, ločitev, nasilje, su-ženstvo, vse mora najti po osebnosti umetnika Umetniški izraz. Oman ne skriva; kar je temno, imenuje z imenom temno in vendar najde še upanja, ki preveva ali ki bo prevelo temoto. Svetlo stopa v njegove slike — kot obleka, kot podoba, kot belina, ki pušča še vse poti odprte. Omanova umetnost jc prizadeta zaskrbljenost za človeka — posameznika, ki je v nevarnosti, da utone v brez-lični množici. Ta izraz se drži temnih barv Omanovih slik. Vendar Oman noče biti pesimist. V mračni ^vsakdanjosti vztrajno išče svoje trenutke, ker veruje v dobre lastnosti človeka.
»Na begu I« in »Na begu IT« sta naslikani z temno barvitostjo; počasi pa se konture sprostijo (beseda, ki stoji proti besedi »deformirano«). Masa vedno bolj zgublja posameznika, podobna je mravljiščem, ki jih stalno srečujemo na poti skozi gozd. Množica, Sužnji, Gnani — to so imena za risbe, ki govorijo o usodi marsikoga izmed današnjih ljudi. Več moremo slutiti kot videti, kako je v resnici. V »Vstajenju«, ki ga prinašamo tudi v listu, spoznamo šelc za mrežo črt in linij pravi smisel. Svoj posebni pomen je Oman dal slikam »V belih oblačilih« ali »Življenje v grobovih«.
Omanov čopič postane včasih secirski nož. Slika na ovojni zmučkani rjavi papir. Če slika pokrajino, pusti na svoje delo vplivati spomin; ne kopira narave, temveč jo na novo ustvari iz vtisov,
■v
j enega — odrešenega — sveta. V drugih slikah zopet zavije svetle, meglene podobe v temne grobnice kot bi jih hotel ščititi pred zunanjim svetom, ko se začnejo spreminjati k nosilnim podobam nove bodočnosti. Oman upodablja v svojih slikah, ki so pegastoma grafičnega značaja — socialno temo našega časa. To jc težavno kot snov sama. Tako nujno podleže upodabljajoče — od figurativnega do popolne abstrakcije — kakor tudi upodobljeno — od poenostavljenja problema do veljavnega spoznanja — poti zrelosti in razjasnitvi. Ta pot, ki jo je moč spoznati rta številnih delih, je že danes privedla do močnega umetniškega izraza.«
Nekatere njegove slike so se že tako uveljavile, da so jih kupile Koroška deželna vlada, Zvezno ministrstvo za šolstvo, dr. h. c. Manfred Mautner-Markhof, Kulturni referat mesta Beljak, občina Št. Vid ob Glini. Mnogo slik je v privatni posesti.
Upamo, da se bomo z mladim obetajočim umetnikom še večkrat srečali po koroških in svetovnih galerijah. Pri njegovem nadaljnjem umetniškem ustvarjanju pa mu želimo mnogo inspiracij in plodnega umetniškega doživljanja. Njegovega uspeha se veselijo še posebno prijatelji iz študijskih let in oni, ki prihajajo iz njihovih vrst.
Tudi radiranke izpričajo Omana — umetnika. Ni še mogoče predvidevati, kam ga bo vodil bodoči razvoj. Vendar njegovo dosedanje delo dovolj močno izraža trden pogled na svet in življenje. Kamorkoli ga ho privedla pot, človek mu ho moral slediti z zanimanjem.
Vstajenje
GLOBASNICA
(Oljčinsko-svetniška seja javen škandal)
V	nedeljo, dne 10. februarja, so zborovali pod ipredisedmišitvom gospoda župana Roberta Eršcna naši občinski očetje kijub javnemu znaičajn seje na tajnem. Posebno se čutijo užaljene tisti ipeti Štebjani, 'ki so bili iizreono ipovabljeini kot slušatelji in so naleteli na izaiprta vrata. Enemu Globašanu pa se je zgodilo še sllalbše: postavili so ga kar pred duri.
Obravnavali :so, kakor se je zvedelo, bdlj kočljive točke in so nas smatrali nevredne prisostvovanja. Se vidi, kako visoko se naši voditelji ipovsipanjajp, da strmijo že za popolno avtonomijo, alli bolje povedano: oligarhijo.
V	globaški občini nikoli ni mogoče ugotoviti, za kaj ,se poganjajo, ker ne trpijo opazovalcev ali slušateljev. Žalostno, da gospod župan ne presoja sam, temveč samo kopira; la tudi to ni naj,slabša stvar, če je le rokopis dober! Nismo zahtevni, ker vemo, da današnji čas ne izoblikuje več posebnih oseh nositi. iNeko povprečje razgledanosti pa zahtevamo od človeka, ki je postavljen na vodilno mesto.
Kljub vsemu opravičevanju v uprav-no-jurMičnem pomenu — zakon namreč pravi, da se pod gotovimi pogoji vršijo seje tudi lahko 'tajno — je dobilo globašiko občinsko zborovanje 'črno liso, ki vso starešinstvo s predsednikom vred omadežuje, da ne govorim o surovosti tistih oseb, ki se niso sramovale postaviti odraslega, polnoletnega človeka pred duri. Pri občinskih Volitvah ljudstvo vse premailo ipazi, kdo (kandidira: glavno, da se zadosti stranki. In posledica vsega so poitem taki izrodki. Poskrbeli smo, da izvejo vsi merodajni krogi,, nemški ih domači, kako »avžjejo« v globaški občini.
Jože Pušnig
v imenu ostalih hriskiranih.
ŠT. LIPŠ pri ŽENEKU {Pustni čas)
V Kršnii vesi bil je špas, smejali ismo se vsi na glas:
Habnar, star vdove, se ženi.
Kaj |pa vendar to pomeni?
Ima že dosti sivih las —, ne šika več se mu ta špas. življenje, lahko mišljeno, vsakem’ slabo tekilo bo.
On mislil nas je v spot podet’, a sam ga moral je požret’.
'Povsod okoli’ se govori', da siplloh nevesta prišla ni.
\ 'Dolgo je on špekuliral, kje denarce bi kasiral.
To pa vemo mii prav vsi,
■težka stvar je, če juh ni.
Stari amibos je predal, da denar je Skupaj sprav’.
'Kaj, Ibi se pa mi jezili, saj smo sladko vince pili, škodo pa je on 'trpel, ko je hnndertarje Štel.
'Če bi malo hiaVžvat’ iznial, to in ono hi [poprav’, gmejtein 'bili bi in vesel,
Tako pa so šli kakor 'strel.
'No, naj na posteljo se v leže, krompir na glavo si naveže, da muhe mu potegne iz glave ...
In prišel bo do misli prave.
Mi.
SVEČE
(Mežnar in organist Jakob Beguš umrl)
Neštetokrat je izvoniil jutranjiico in večernico, kdo bi jih preštel, katerim je pozvonil z mrtvaškim zvončkom, v nedeljo 17. februarja pa je pozvonilo njemu. Rajni je od Vseh svetnikov dalje bolehal. Lani je še orglall, zadnjikrat pri Križih na Bistrici, ko je bilo 14. septembra tam celodnevno češčenje. V jeseni je zbolel. Skrbno sta mu v dolgi, boleznii stregli hčerki, 'sorodniki in sosedje so ga obiskovali, doktor Jelen se je trudil za njegovo zdravje, a Gospodar nad življenjem In smrtjo ga je poklical k sebi, da mu da plačilo za zvesto službo.
Jakob Beguš se je rodil fl. 1876 v Svečah v družini s petimi otroki. Po zgodnji očetovi smrti je miatli skrbela za otroke. Star 14 let se je Jakob Beguš šel učit orglanja v Celovec. Hodil je tja peš ali pa s poštnim volzom. Že kar kmalu je začel v Svečah oiglati. iPevci so tedaj peli kar na pamet. Že 1. 1889 je Jakob Beguš prevzel metžma-rijo. Leta 1900 se je poročil s Kovačevo U-fško iz 'Poclgdrij'. Dne 22. julija 1950 sta Obhajala zlato poroko. Žena je šla pred njim v večnost. Umrla je 'konec aprila
nas naTiomkem
RIGOLETTO
(Vsebina)
L dejanje (1. slika). V palači razuzdanega vojvode v Mantovi je 'spet zabava. Rigo-letto, dvorni norec, je srebišče pozornosti. ,'Poigrava se in voha dišeči robček, ki ga ima — kot simboličen spomin na zadnjo ljubico — ponavadi vedno pri sebi njegov gospodar. Z robčkom Rigoletto od-zdravlja plešočim gostom in z bežno improvizacijo prekosi poeta, ki bere svoj naj-moVejši sonet. V teh paradah ga s prešer-nimi smehljaji vzpodbuja najboljši vojvodov prijatelj in zaupnik, grof Borsa. Za to mu Rigoletto kot v nagrado vrže v objem mlado damo, ki je ta objem v igri z robčkom dolgovala drugemu kavalirju. Dama prepreči nevarni prepir in odpelje kavalirja. Rigoletto se spet samovšečno zavali v vojvodov fotelj. Vojvoda ga spomni, naj, gre pogledat, kje je prelepa grofica Ceprano. 'Medtem ko vojvoda pripoveduje Borsli, da ima namen končati platonsko 'ljubezen s prelepo neznanko, s katero koketira že tri mesece, pridrvi 'podjetni Rigoletto, ki s pomočjo mladih razuzdancev omogoči vojvodi še en ples, v katerem vojvoda vneto osvaja prelepo grofico. Besni grof Ceprano jim je stalno za petami. Rigoletto svetuje vojvodi, naj ga zapre ali umori. To sliši grof Ceprano in ga hoče pri priči ubiti. Vojvoda ščiti Rigo-letta, Ceprano pa s svojimi prijatelji pripravlja maščevanje. Kot nalašč prinese grof Mamilo novico o lepotici, RigOlettovi ljubici, ki jo ta skrbno skriva. Sklenejo, da jo 'bodo ugrabili. Zabava se 'bliža višku, postala jie skoraj orgija; vse se vrti, poje, pije in objema. — Kot strela z jasnega vdre v dvorano stari grof Monterone, 'ki hoče govoriti ,z vojvodo, ker mu je zapeljal edino hčer. — Razbrzdanemu Rigo-lettu vojvoda dovoli, naj v njegovem imenu odpravi Monterona. Ko se mu Rigoletto v veselje dvorjanov 'začne rogati in ga povpraša, Če želi na ta način svoji hčerki povrniti čast, ju ta oba prekolne. — Voj-
1956. Zelo je žalovali za njo. Službo orga-niista in mežnarja pa je še vedno vršil. Bill je zmeraj na mestu — na koru, v cerlkvi, zmeraj uren in natančen, še v poznih letih vzor cerkovnika.
Rajni Jakob Beguš je bil tudi ves čas član Katoliškega izolb raže val n ega društva '»Kočna« v Svečah. Prepisoval je note, vodil pevske vaje, dirigiral na koru in na odru, sodeloval pri orkestru tamburic.
V torek, dne 19. februarja ga je številna množica spremljala na 'pokopališče. Mnogi bivši in sedanji pevci, gasilci, štirje duhovniki, so Sli v sprevodu. V cerkvi se je namesto rajnega g. dekana Koširja poslovil od pokojnega mežnarja g. kanonik Aleš Zedhner. Tudli sosednja gospoda msgr. dr. Janko Hornhock in g. župnik Vošnjalk sta asistirala. Pevci so na domu, v cerkvi im ob grobu zapeli svojemu organistu. Na pokopališču se je domači gospod župnik še enkrat zahvalil rajnemu za zvesto službo. V imenu pevcev im izobraževalnega društva »Kočna« pa dr. Valentin Imzko. Žalujočim svojem iskreno sožalje — rajnemu pa želimo večni mir. Pomnimo tudi mi, da:
»Vsi 'bomo enkrat zaspali v miru počivali vsi, delo za vselej končali /v hišo Očetovo šli.«
šiivahui stroji znamk: Grkzner, Rast & Gasser, Jax, — naijmo,vejši izdelki — popolnoma avtomatični Zkik-zack-šiivalni stroji so ponos gospodinje im Šivilje, kateri jim olajšajo in skrajšajo delo. Naročite si ga takoj v strokovni trgovini šivalnih strojev:
Johan Lomšek
TIHO J A 2, P. Dobrla ves — Ebemdorf
Telefon (M237 246
Zahtevajte cenikel Ugodni plačilni pogojil
voda ukaže, naj Monterona odpeljejo. Rigdletto se zboji. Prekletstvo mu je prebudilo vest. Začenja trepetati nad svojo usodo.
2. slika. Rigoletto sedi na obzidju svoje hiše, da bi zbral še malo moči in zakril pred edino hčerko strah, ki ga je vanj vsadila Monteronova kletev. Iz razmišljanj ga zdrami Sparafucile, pOkllcnli morilec, ki mu .ponuja svoje usluge. Za nekaj zlatnikov j;e pripravljen spraviti na oni svet vsakega tekmeca. Prestrašeni Rigoletto njegovo panudbo začasno odkloni. Ko ostane sam, preklinja sivojo usodo, svojega gospodarja in dvorjane, ki so iz njega naredili pokvarjenca im zločinca. Vest ga peče, kletev ga preganja. Konično le zbere malo moči, odvrže črne misli kot prazen sum in odhiti v hišo hčerki v objem. Že prve besede izzovejo v njem nov naval strahu. Ropot ga odvede na cesto. Takrat, preoblečen v študenta, vdre vojvoda ,im se s pomočjo pestunje Giovanne skrije. — Zbegani Rigoletto se vrne, svetuje hčerki, naj razen v cerkev ne gre nikamor, zabiča pestunji, naj nikogar ne pusti v hišo in, preganjan od prekletstva, zdrvi v noč. — Gildo peče vest, ker ni očetu ničesar pove-da/la o mladeniču, 'katerega srečuje v cerkvi. Giovanna jo miri. V zahvalo ji da vojvoda polno mošnjo zlatnikov in jo pošlje na prežo. Sam še neopazen posluša Gildino izpoved !ju'beznii do njega. Potem pa jo prosi, naj to še enkrat ponovi. Lju-ibezenslki prizor kmalu prekine Giovanna s svarilom, tla nekdo prihaja. Pred odhodom »revni študent« obljubi Cikli večno ljubezen. Srečna in zasanjana Giida gre 'počivat in ne opazi občudujočih pogledov skritih dvorjanov, ki so jo prišli ugrabit. Preseneti jih Rigoletltov prihod. Ceprano predlaga, naj' ga takoj, ubijiejo. Vendar tega ne store, pač pa odkrijejo prestrašenemu Rigolettu, da so maskirani prišli po Gepranavo ženo. Sam Ceprano posodi svoj klljuč, da Rigoletto otipa njegov grb. Zdaj Rigoletto zahteva masko še zase in ponudi svoje sodelovanje. Burka se začne. Dvorjani čez Rigolettove oči in ušesa zavežejo ruto, da je slelp in gluh. V roke mu dajo lestev, ki jo v zraku drži eden od dvorjanov v veliko zabavo Borsi, Marullu an Ccpranu. S ipomočjo druge lestve vdrejo v hišo in se iz ugrabljeno Gildo zgubijo v temo. Rigoletto izaslišl krik in začenja snemati ma'sko. Brezumen drvi v svoj dom, kjer ga znova stre Monteronovo prekletstvo.
II. dejanje (3. slika). Vojvoda se je 'besen vrnil s sprehoda, kjer je ugotovil, da je Giida ugrabljena. IS pripravlljonimpoveljem čaka častnika, ki mora zbrati vse dvorjane, ker sluti, da je to sad njihovega maščevanja nad Rigolettom. Dvorjani pridejo in povedo, kako so ugrabili Rigolettovo ljubico. Ko mu rečejo, da je ona v njegovi palači, pohiti novi trofeji naproti. — Dvorjani zaslišijo Rigoletta in se razvrstijo po dvorani. Zdaj, je Rigoletto predmet njihove burke. Skrivaj opazujejo, kako bo prenesel izgubo svoje ljubice. — Rigoletto spregleda burko in poskuša s silo vdreti k vojvodi. Zdaj ga vsi dvorjani obkrožijo, da hi ga 'pokončali kot ranjeno zver, govoreč mu, naj išče ljubico drugje. Iz krvavečega srca 'zavpije Rigoletto: »Hočem hčerko!« Vsi so presenečeni, ne pa ganjeni. Ne pustijo ga k vojvodi. Rigoletto na kolenih prosi, naj mu vrnejo hčerko. Giida zasliši očeta, pohiti k njemu 'in pade pred njim na kolena. Rigoletto je srečen, vrnila se mu je hči.. Na njenem obraten pa 'bere nesrečo. Od dvorjanov zahteva, naj ga pustijo z Gildo samega. Ona mu s sblzami v očeh prizna, da je ob čast. — Monterona peljejo v zapor. Rigoletto se kljub prošnjam prestrašene hčerke zakolne, da ho maščeval svojo in Monteronovo čast.
4. slika. — Na pustem kraju ob obali reke je gostilna, 'brlog poklicnega morilca Sparafučila. Ta pričakuje že napeljano žrtev, oficirja, sovražnika starca, ki mu bo plačal dvajset zlatnikov, da oficirja umori. Lepa plesalka in pevka, Sparafucilova sestra Magdalena, naj »bo oficirju za vabo.
^^Naše prireditve——
Vabilo
Farna mladima v Železni Kapli priredi v nedeljo, dne 24. februarja 1963 ob pol 12. uri v farni dvorani veselo igro »ČEVLJAR«.
Vsi prisrčno vabljeni!
Farna mladina &t. Lipš
priredi na pustni torek, dne 26. februarja 1963, ob pol osmih zvečer
PUSTNO PRIREDITEV, ki bo v farni dvorani. Pridite vsi na veselo razvedrilo.
Farna mladina Pliberk
priredi, v nedeljo, dne 24. februarja 1963, ob pol treh popoldne v stari šol! pri Božjem grobu veseloigro v treh dejanjih
»UBOGI SAMCI«.
Igro ho ponovila isti dam v farni dvorani v Žvaheku, na pustni torek ob istem času pa pri Marinu v Libučah.
Vsi jmisrčno vabljeni!
FARNA MLADINA V DOBRLI VESI vabi na pustno prireditev, ki bo v nedeljo dne 24. februarja 1963:
ob pol treh pop. v farni dvorani ▼ Dobrli vesi in
ob pol osmih zvečer pri Pušniku v Grabalji vesi.
Na sporedu sta dve veseloigri: »NEPOBOLJŠLJIVKA«
»V REGIMENTSKI JEČI«
Vsi vljudno vabljenil
KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO V ŠMIHELU vabi na pustno igro »GONJA ZA SREČO«, ki jo ponovijo v nedeljo, 24. februarja 1963, popoldne ob dveh pri Ugu v Kazazah.
Vsi prisrčno vabljeni!
FARNA MLADINA ŠT. ILJ vabi na
PUSTNO PRIREDITEV, ki bo v nedeljo, dne 24. februarja 1963, ob 14. uri v farni dvorani v Št. liju ob Dravi.
Na sporedu so veseli prizori in muzika.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »ROŽ«
v Št. Jakobu v Rožu vabi na igro »LUMPACIJ VAGABUND« v nedeljo, dne 24. februarja 1963, ob pol treh in v torek, dne 26. februarja ob pol osmih zvečer v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu.
Prisrčno vabljeni!
ODER MLADJE
prireja v petek, dne 1. marca 1963 v dvorani I v Delavski zborniku
BRALNI VEČER
v pripravo uprizoritve Smoletove Antigone. člani odra berejo iz Sofoklejeve ter Anouilhove Antigone tor iz MeHovih »Dir Sieben igegen Thebem«.
Ta prizor mora po Rrgoletitovi želji videti Giida, da bo njeno zaljubljeno srce ozdravelo, ko se bo prepričala, da jo vara. Zato sta oba z očetom v bližini. Giida se zjoka, ko zagleda vojivodovo zapeljevanje. Oče ji pove, naj se preobleče v moškega in od' potuje v Verono. Po »nujnem opravku bo prišel on sam jutri za njo. Rigoletto da morilou 'polovico Zlatnikov vnaprej, drugo polovico 'bo prinesel opolnoči, ko bo prišel, da ho lastnoročno vrgel Zločinca v reko-Tudi Magdalena se ni mogla ubraniti voj-vodovih čarov. Zato prosi brata, naj nvw podari življenje. Začenja prepir, ki ga sredi nevihte posluša v imošikega problečena Giida. Ko zasliši da gre za življenje vojvoda im celo za življenje njenega očeta, se rada Sama žrtvuje im gre |pod morilčev nož. " Rigoletto izplača še drugo 'polovico zlatnikov, Iko mu Sparafucile izroči truplo v vreči. Ko se jezi nad umorjenim tiranom. nenadoma zasliši njegov glas. Spozna, da varan. Zgrozi se: kdo je neznanec v vreči*1 Usodni blisk razsvetli njegovo lastno hčerko, ki pred smrtjo prosi očeta odpuščanja. — Z besedo prekletstva, s katero se )c izpolnilo strašno Starčevo maščevanje, se nesrečni Rigoletto zgrudi ob mrtvi GildL
h Župnik Mihael Barbič
Niti Štirinajst dni ni minilo in že je ooipot posegla smrt v vrste slovenskih duhovnikov, Ko smo pri pogrebu č. g župnika Dobemika v Rožeku moliili za tistega, 'katerega bo Bog prvega poklical, pač nismo mislili, da je Bog določil tam navzočega Mihaela Barbiča, župnika na Pečnici.
Kalkor vsak dan je tudi v četrtek — na ipreddan svoj e smrti — vestno opravil svoje -dnevne dolžnosti in še naredil nekaj obiskov po žuipnijlii. (Po večernem duhovnem branju in molitvi, je odšel v svojo spalnico.
Gospod župnik Barbič je biil mož reda in zato se je skrbni kuharici Angeli naslednje jutro ikar čudno zdelo, da gospod Se ni vstal, kalkor navadno. S težko slutnjo je trkala po vratih spalruice in, ko mi bilo odgovora, jev strahu vstopila. Gospod župnik je mirno spail — neminljivo .spanje, ■zadet od srčne kapi.
Župnik Mihael Barbič je bil rojen 4. spptembra 1884 v župniji Videm ob Savi. Svoje študije je kot Štajerec vršil in dokončal v Mariboru, kjer je po končanem bogoslovju tudi biil posvečen v duhovnika Kristusovega leta 1908. Kot mlad in zelo delaven kaplan je služboval po številnih župnijah lavatinske Škofije, med drugim tudi v Št. J ur ju pri Celju, kjer se ljudje Se danes živo spominjajo živahnega in idealnega kaplana, g. Mihaela, Kot župnik pa je deloval dolga leta v prevaljski dekaniji.
Pa je prišlo nesrečno leto 1941 in nemška okupacija. Kaikor večina slovenskih duhovnikov je moral tudi g. župnik Barbič ob nepopisnem zaničevanju in sramotenju 'SS-ovcev skozi zapore in trpljenje v izgon
na 14rvaško, kjer je slovenske duhovnike rešil nadaljnjega preganjanja takratni zagrebški nadškof Stapinac. Ker pa je g. Barbič že bil prileten, se je s starejšimi in bolehnimi duhovniki preselil v Stično.
V	teh letih je ob nemški in italijanski okupaciji divjala tudi strašna revolucija, ki je zahtevala tisoče bratskih življenj. V teh razmerah se je večina begunskih duhovnikov odločilo,, da pojdejo delovat med slovenske izseljence ali pa na Koroško oz. Primorsko. Povsod so bili hvaležno sprejeti, saj je bilo pomanjkanje duhovnikov skoraj povsod veliko. Tudi g. Barbič je tako prišel na Koroško. Tu je pomagal v dušnem pastirstvu najprej na Zgornjem Koroškem, nato pa je prevzeli župnijo šmarjeta v Rožu .in Šmiklavž ob Dravi. Leta 1950 pa je postal župni upravitelj na Pečnici, kjer je z veliko ljubeznijo skrbel za to lepo župnijo in njene dobre farane.
V	nedeljo, 17. februarja, je bil veliča-steln 'pogreb gospoda župnika. Ogromno ljudstva je spremljalo pokojnika na zadnji poti, med njimi nad 40 duhovnikov, šolske sestre, domače civilne in varnostne o-blasti in zlasti mnogo moških. Mil. g. kanonik Zechner je v pridigi opisal v zgled no duhovniško življenje pokojnika, domači cerkveni moški m mešani zbor pa je v hvaležen ■spomin iz srca prepeval Žalostinke gospodu, ki je vse življenje tudi ljubil in gojil cerkveno in narodno pesem. Z nagovori olb grobu ,so se poslovili poleg g. dekana dr. Hornbooka še č. g. Ulbing, č. g. tlekan iz Prevalj in g. župan iz Pečnice.
Blagi g. župnik naj prejme bogato plačilo pri Velikemu duhovniku.
z enega meta
(Vs e b im a)
Prvo dejanje. Dvorišče za Markovo hišo
Dekleta Sedijo na gumnu za Markovo hišo in ličkajo ikoruzo. šalijo se med seboj in nagajajo Gjuli, češ da je pri izbiri ljubega prelizbirčna. Zdi se, da čaka na fanta, ki naj bi ji padel s samega neba. V tem skoči s senenega »toga mednje mlad, segav fant, kot bi res padel z neba. Gjula mu, žejnemu, dd piti iiz dlani, ki jih na-gajivec vroče poljubi. Dekletom se predstavi kot Ero lin pripoveduje, da je pravkar prišel iz raja, kjer mu je postalo že dolgčas po dekletih in ljubezni. Prinesel j* od tam s seboj dokaj pošte in sporočil, ki so mu jih dale rajinke duše. Gjuli, ki ima pri mačehi Domi težko življenje, je prinesel pozdrave rajnke matere, ki ji sipo-roča, naj nikar ne žaluje več za njo, temveč naj si rajši čimprej, izbere ženina. Dekleta zarajajo v družbi zabavnega Era, a tedaj že plane iz kuhinje mednje srdita mačeha Doma in jih nažene na delo. Da hi se stare na kratko Odkrižal, j[i Ero ponagaja, češ da ji bo v loncu prekipela čorba. Ko ostaneta Mica in Gjula sama, se ji fant razodene, da je on taisti skrivnostni častilec, ki ji je bili ponoči okitil okna m ji poblal v dar svileno ruto' ter zlato zaponko. Ko nato zaloti še oče Marko tujega vsiljivca pred svojo hišo, se tudi on obregne obenj im noče raztrganca preno-'hti pod svojo streho. Medtem je tudi Domi že prišlo na uho, da je Ero prišel naravnost »z onega sveta«, zato ga radovedna poišče, da bi ji povedal novic o njenem rajnkem prvem možu. Ero ji brž natveze o Matijevi veliki žalosti, ko je blill izvedel, da se mu je na zemlji žena tako kmalu izneverila, razen tega pa j|i naslika tudi njegovo večno, strašno žejo, saj revež nima nobenega denarja, da bi si z njim kupili v raju pijače. Raznežena', lahkoverna Doma se odloči, da bo svojemu možu pomagala, in mu po Eru pošlje mošnjo cekinov. Ero vzame denar in vesel 'dide. Ko se Marko vrne in najde pred hišo objokano ženo ter izve, kaj se je zgodilo, je kajpak brž prepričan, da gre za ^kiparijo, zato 'skliče ihlapce, zajaše konja m odhiti za Eram in za svojimi zlatniki.
Drugo dejanje. V mlinu.
Mlinar Sima 'poganja v svojem mlinu stope, si vmes veselo poje in melje žito kmeticam, kakor prihajajo na vrsto. Tudi '»hlastna Doma prinese z Gjulo mernik h ta v mlin in bi se rada zrinila med prve, d asi je ‘prišla zadnja. Ker poče Sima njenega vzeti naprej v meljo, se z Demo sporečeta, da ji nazadnje jezen celo raztrese pšenico po tleh. Razžaljena Doma '»zmerja pastorko lin se Obrne domov. Gjula toži nad svojo težko usodo. Ženske se raz-
idejo in Sima ostane sam. Izpred hiše je slišati Erovo pesem, takoj nato pa že skoči Ero Skozi okno v hišo. Medtem ko mlinar Se debdio gleda nepridiprava, zapazi Ero v dalj avli 'bližajočega se Marka. Mlinar se prestraši, saj. ima slabo vest zaradi svojega spora z Doma, in misli, da hiti Marko s kaznijo nadenj. Prebrisani Ero mu predlaga, naj brž zamenjata obleki, nakar Sima pred Markom zbeži v hrib. Ero ise posuje z moko in sli da opravka pri stopah. Ko pride Marko vprašat »mlinar j a«, ali je videl takega, in takega človeka, ga Mica napoti v hrib za bežečim in v njegovo obleko 'preoblečenim Simo. Pred svojim odhodom ga Marko Se celo poproisi, naj mu ta čais varuje konja, s 'katerim ne more več navkreber za 'beguncem. V tem se vrne v milim še Gjula po pozabljeno torbo in najde tam Era. Sprva je nanj jezna, ker je odnelsdl mačehi denar, ko pa jli Mica izpove, da je to storil le, da bi si ma 'ta način laže izbojeval njeno roko, in da milslii zlatnike vrniti, se Gjula omdhča, saj, ga je bila medtem že iz vsega srca vzljubila. V strahu, da ga ne bi oče dobili v pest, ga roti’, naj čimprej odtod zbeži, toda Ero nikakor noče brez nje oditi. Tako Ise Gjula vda in sede na konja. Prdd Odhodom da Ero tolar pastirčku z naročilom, naj pove očetu Marku, da ga prav lepo pozdravlja Ero, ki se vrača v nebesa na njegovem ikOnlju in z njegovo hčerko v nairočjn.
Tretje dejanje. Na sejmu.
Na sejmišču je vse polno ljudi. Prodajalci in prelkupčevaidi vsevprek ponujajo svoje blago. Mllimar Sima pride Marku povedat, da je Mica odpeljal Gjulo v svojo rodno vas, kjer ima trdno posestvo. Svetuje mu, naj privOli v zakon, saj j,e fant dober in priden gospOdar. Marko je jezen zaradi cekinov in konja, a vendar prosi Simo, naj mlada dva poišče. Mica in Gjnla prijahata na bogato Okrašenem konju, Okrog katerega se naglo zbere množica sejmarjev. Mliča bi rald kupili navesti lepih darov, a Gjula jih noče sprejeti, dokler ne dobi od očeta privoljenja za poroko. Ko se prikaže še Marko, mu Mica izpove, da je vso to Salo izvedel in se izdajal za brezdomnega potepuha samo zato, da bi tako preizkusil GjuMlno ljubezen, ali ga je pripravljena vzeti tudi brez Vsakega imetja. Ko končno še gdsjpodar Marko izve, da si Mica tudi nikakor ni nameraval prisvojiti »prisleparjenega« denarja, temveč da mu je bil ta denar, ki ga j,e izvabil od Doane, le sredstvo za boljši uspeh njegove Šale, in mu Mica zdaj ves denar vrne, ni za poroko nobene Ovire več. Z radostnim kolom vsega zbranega ljudstva se konča vasela zgodba o prebrisanem Eru.
ŠPORTNE NOVICE
SMUČANJE:
Predolimpijske igre v Lizumski dolini so končane:
Od šestih prvih mest jih odpade 5 na Avstrijo:
Z geslom »Zmage v predolimpijski zimi so postranske, glavna pa je priprava na bodoče olimpijske igre« so se podali avstrijski smučarji z zastopniki ostalih držav v 'takoimenovani 'trening za naslednje leto. Kljub temu pa so Avstrijci dobro odrezali, kajti od 6. prvih mest so jih obdržali 5 doma. Velezasluižna pa je pri tem mlada Bdith Zimmermann, ki je zmagala v slalomu in tudi v kombinaciji, Iker sli je v smuku osvojila 8. mesto. Z istima zmagama pa se je vrnili domov tudi Gorhard Nenning, namreč s prvim mestom v slalomu in v kombinaciji. Peto zmago za Avstrijo pa je dosegla svetovna prvakinja v smuku Ghristl Haas. Na 2. mestu ji v smuku sledi nemšlka Barhi Henneberger. Na 3. un 4. mestu pa sta Ghristl Staffner in Edda Kainz (obe Avstrijki). Edinole v smuku za moške se Avstrijcem ni posrečilo zasesti 1. mesto, kajti Švicar Joos Minsch je senzacionalno zmagal in s tem preprečil zmagoslavno avstrijsko serijo. Kot 2., 3. m 4. pa mn sledijo Avstrijci Gerhard Nenning,
Koroška Ibo zastopana z 10 deklicami in 20 fanti (Iiz vsake skupine po 5). Nadvse razveseljivo za koroške slovenske športnike pa je, da je izmed teh 20, imenovanih osem slovanskih smučarjev, ki se bodo 'borili za naslov avstrijskega prvaka katoliške mladine: najbolj močno zastopstvo v splošni skupini, iln sicer Oitzl Hans, O raže Maks /im Anton ter Užnilk Hermi; pri ju-nionirjih Erik Užnik.
V	mladinski skupini II bo branil svoj lanski naslov prvaka Pristovnik Maksi, ki tekmuje trenutno v Obertraunu. St. Janža,na Gabriel štefi in Pšeider Hamzi pa se bolsta borila med mladino I.
Poleg teh pa so vabljeni tudi' vsi ostali članli kat. mladine, kakor tudi gostje, ki bodo pač morali kriitli vse stroške sami, medtem ko zgoraj imenovani dobijo plačamo vožnjo in izdatike za prijavo.
NOGOMET:
Prva nogometna prireditev v dvorani
25. februarja z Vienno v Celovcu
V	ponedeljek, dne 25. februarja se bo ob 20. uri pričela v mestni dvorani (Stadt-hialle) prva nogometna prireditev v dvorani (HaillenfuBbalil). V iprvii tekmi >se bosta srečali dve 'domači moštvi, in sicer ASK-Celo-
Goldeck, eno najlepših smučarskih središč na Koroškem, bo od 15. do 17. marca pogorišče mednarodnih tekem; od 18. pa do 20. marca pa se bodo vršila srednješolska prvenstva Koroške in nato še Ko-roške-štajerske, ki se jih bosta udeležila tudi Kropiunig Robert in Erih Užnik kot zastopnika Slovenske gimnazije.
Karl Schranz in Egon Zimmermann. To avstrijsko zmago pa sta ipočrtali tudi 2. in 3. mesto Schranza in Zimmermiamna v kombinaciji.
Popolnoma pa so bili poraženi Francozi, tako pri ženslkah, kakor tudi pri moških. Prav taiko pa je bilo usojeno tudi nemških! tekmovalcem. S tremi drugimi mesti, ki sta jih dosegli Heidi Bibel mi Banbii Henneberger, ista se skušala nekoliko potolažiti pqpolnoma podlegli Woll£gang Bar-tels im Ludvig Leitmer. Heidi Bilbcl se je imela zahvaliti za drugo mesto v slalomu in kohiibihaciji edinole 'favoritinjam, ki niso srečno dospele do oiljia. Med te je štela tudi Barbi Henneberger, ki pa si je v smuku zagotovila drugo mesto.
Šest Selanov in dva Št. Janžana na
avstrijsko prvenstvo katoliške mladine
Na podlagi dolseženih uspehov pri koroškem prvdmstvu v Selah, je vodstvo te organizacije v Celovcu imenovalo najboljše izmed teli, da se od 22. do 24. marca udeležijo 16. avstrijskega prvenstva k. m., ki, bo letos prvič na koroških tleh — na RaiBeoku.
vec dn 'beljaški SC Magdalen. V glavni tekmi pa Ibo nastopila celovška Austria proti dunajski Vienni, ki je bila na dunajskem turnirju tretja,. Kakor je poročalo dunajsko časopisje, je bila Vienna na turnirju, za dunajsko Avstrijo, drugo najboljše moštvo. Najboljši vratar turnirja je bil Kraus-hefer (Vienna), tudi najboljši napad je imela prav tako Vienna,, s trojico Veselinovič, Grasscrbauer ter Wieger.
Postava celovške Austrie:
Vratarji: Gartner, Pihomer, Koncilija
Branilci: Umgeher, Vavpot; Katzgraber, Sack-inann
Napad: šenauer, Riegler, Vukaš, Miesenbock, Lorber I, Lorber II
Srečanje Austria — Rapid!
V	nedeljo ob 14.30 bo moštvo celovške Austrie odigralo tekmo z dunajskim ‘klubom, SC Rapid. Srečanje šteje za OeFB — cup (avstr, nogometna zveza).
V	predtekmi — kvalifikacijski igri za UEFA-turnir — pa si bosta ob 12.50 uri stali nasproti jmniorski reprezentanci Avstrije im Nemčije.
Prve konjske dirke na Vrbskem jezeru, ki so bile 10. t. m., so |>opolnonia zadovoljile tako prireditelje kot tudi gledalce, ki so se v velikem številu zbrali ob progi na zamrznjenem jezeru in pozorno sledili tekmovanju. Na sporedu so bila dirjanja (Trabren-nen) in galop. Dipl. inž. Funder (na sliki) iz št. Vida je dosegel najboljši čas dneva v dirjanju, medtem ko so v galopu odnesli vojaki prva mesta.
Pustna zgodba o poljubu
Marsikaj, kar je sladko se ipremaliiči v grenko, pa tudi narobe se rado spakedra. Tako je tudi s poljubi in ipoljubdki.
V tein letnem času, ko se vse veseli in zabava, se je ob neki 'pustni zabavi zgodilo tudi sledeče:
Spoštovane dame nekega večjega kraja so organizirale ipustmo prireditev, katere izkupiček naj bi sel v dobrodelne namene. Prirediteljica zabave — neka ugledna in že priletna dama — je dala na program tudi javno dražbo poljuba najlopSe krasotice tistega kraja, ki je bila tudi navzoča.
Vsem, zlasti bolj jesenskim samcem, je bila ta dražba takoj všeč. In talko je predsednica dobrodelne prireditve pritirala pri dražbi ceno poljuba precej visoko. Prileten samski rodoljub je .potožil takoj kupno ceno. Vse se je sedaj gnetlo okoli odra.
Krasotica se je že tam našobila, da pritisne rožna usteča na — toda ojoj, — srečni kupec jie imel brezzobe čeljusti. Vsa ogorčena je dobrodelna poljubovalka izjavila, da takega pa ne poljubi. Nastalo je prerekanje, kajti rodoljub se je čutil sveto užaljenega, prvlič v svoji moški lepoti, drugič pa v lastninski pravici. Za tisto o lepoti se ni toliko gnal (saj, če ne bi bilo resnično, ne bi mu bilo treba poljubčkov kupovati). Toda denar je denar in zanj. se dobi blago in on ga je zahteval v naravi. iNiič ni bil nežno ali junaško srčen kot tisti Hrvat, ki je pod okmOm drage tožil: '»Za jedan krasan pogled tvoj dal bi život svoj,. . .« Možak je dal denar in je hotel poljub in amen ali konec! Kaj samo pogled?!
Užaljeni in za sladek poljub prikrajšani samec od svoje pravice ni odstopil. Pri deželnem sodišču je vložil tožbo in učeni sodnik se je hudo potil, ko je moral odločati o grenkobi iln sladkosti poljuba, v tem slučaju o grenkobi ne-paljuba.
»Poljub ni blago,« je računal sodnik, »torej o kupčiji z blagom ne more tu biti govora. Torej je poljub povračilo za vplačano vsoto. Ker pa ni tisti šmentam deklič hotel tega povračila izvršiti, ga mora prirediteljica, saj je ona glavna oseba pri cedi kupčiji.«
Pa glej zopet — smola! Velečislana gospa predsednica in pokroviteljica prireditve je že bila blizu 'šestdesetih. Ona se je sicer navdušeno izjavila, da izroči »blago« kupcu (zares, kar je za enega grenko, je za drugega lahko sladko), pa se je rodoljub izmikal. Morda se mu je »blago« zdelo preslabe sorte. Tožba ‘še vodno teče, ker imajo tožnik in 'toženci vsak svoj prav.
Je pač s poljubčki tako, da človek nikdar ne ve ali so sladki ali grenki in če so sladki ali se ne bodo že drugi dan spremenili v grenke? Lahko pa imajo .zaljubljenci prav, ko trde, da so vsi .poljubi sladki. Saj so ti po navadi še mladi (razen jesenskih samcev) in imajo sladkarije radi ter se na nje razumejo. Stari rod pa meni, da se je da-
a mladino in prosveto
- t 'S	j
Pustna prireditev v Celovcu
V nedeljo, dne 14. februarja 1963 je celovško Slovensko kulturno društvo vabilo na pustno prireditev v Kolpingovi dvorani v Celovcu. Polna dvorana je dokazala, da raste zanimalnje od lota do leta za to vsakoletno 'tradicionalno veselico s plesom.
Po pozdravnih besedah predsednika društva g. dr. Pavleta Zablatnllka je sledila butika v trcli dejanjih »Teta na konju«. Igra je bila dobro 'naštudirana 'in lepo po dana. Poseben delež pri tej igri je imel olkiiirskli sluga čdčilgoj, Prunč Erik je tu potegnil vse .svoje komične registre v govorjenju in mimiki, (saj nam je on le bolj v resnih vlogah v spominu). G. dr. Edvard Vračko je v svoji vlogi majorja, ki se najprej zaljubi v našemljeno tetko in potem še v pravo, pokazali, da je izkušen igralec, (vse 'priznanje kljub njegovi starosti). Želeli bi ga še večkrat videti na odru. Vloge poročnika Ki k a (Franc Koncilija) in Staniča (Popič Lojze), prvi kot našemljena teta, drugi kot zaljubljeni oficir sta jako dobro rešila svoje vloge. Tudi ženske vloge so našle prti gledalcih odobravanje: Cilka Lesc kot teta na konju, Kotnik Pepca kot
zaljubljena Lidija in gospa Marica Tišler kot gospa Berlotova, vdova po majorju.
Kulturni program so okrasili še St. Iljski gradči (študentje šestega razreda slov. gimnazije), moški zbor mohorjevih dijaških domov, pod vOdsltvom dr. Franceta Cigana, ter znani »Trio 'Korotan« iz St. Vida v Podjuni., ki so ves večer skrbeli za dobro voljo.
Po tem programu je sledila zabava s plesom, 'kjer se je vrtelo mlado in staro. Kar vsa dvorana je lovila srečo in izkazalo se je, da je bil Odbor kar na mestu cin pripravil skoraj za vsakega košček sreče. Dobitki so bili prav lepi .in dragoceni — od ženskih nogavic preko piskrov do najidražjega vina.
K pustnem večeru je spadala tudi kraljica večera. Tokrat je ta odlitka zadeia Milico Oraže; dobila je 250 srčkov.
Kmalu po polnoči smo se razšli, ker nas je vse v ponedeljek čakalo poklicno delo. Pustni večer je dosegel svoj namen. Dal mam je nekaj časa domače besede na odru in pri zabavi v dvorani. Vsak je odhajal zadovoljen s sklepom v srcu; še bomo šli na tako 'prijetno prireditev.
Ali naj grem na ples?
Muhasti pustni čas že gre h kraju. Po deželi im mestu pa se vrsti ples za plesom. Dvorane se polnijo in v gostem zraku, prenapolnjenem E dimom in raznimi dišavami. Vse se vrti db zvenečih zvokih harmonike ali skromnega jazz-ensambla in se zatapija v pravljičen svet... Ure poznega večera pa hitro .minevaj,o in že je udarilo v zvoniku bHiržnj.e cerkve ‘dvanajsto uro. Nihče se ne zmeni za pozno uro, saj se višku zabave šele bližamo. In tako minevajo ure in ure. iPrvli Odhajajoči so se domislili svojega doma šele v prvih jutranjih urah; odšli iso brez slovesa ...
Želja po veselju in še bolj težnja po uživanju navdaja vso to množico, ki se že ure dolgo drenja Ob ostrih zvokih godbe. Večina je ostala do ranega jutra in so
nes vse blago poslabšalo in da je celo ljubezen postala grenka ...
Kor pa napol modri in teh je največ — Sodijo, da j.e resnica v zlati sredi, bo že tako, da je sladkoba in grenkoba poljubov odvisna od okoliščin in okoli stoječih. Kdor se hoče pa še okoliščinam izogniti, naj pa poljubčke kar zase ohrani...
izmučeni, kot bi opravljali težaSko delo. K temu je pripomogla največ zaužita pijača In razdraženost živcev, ki niso mogli prenesti toliko razliko z vsakdanjo resničnostjo in dejanskim 'stanjem ..
Jedro talke zabave je seveda ples. Pa vendar je o plesu toliko govora; že pet-najistlletma dekleta in sodemu astll etn i fantje sanjajo o njem. Kako važno je zato, da imamo pravo sodbo tudi o plesu.
Ples je umetnost, ubrano se gibati po taktu alli napevu. Nuditi more resnično lepotni užitek. Danes imamo že svetovno znane pletene umetnike! Ljudje so vedno plesali. 'Nikoli pa ples ni postal tako splošna norost, kakor je danes.
Pri stanih narodih je bil ples v navadi v verski alli obredni obliki. Nekateri narodi imajo skupinske plese. Slovenci so že od nekdaj »rajali« ali plesali svoj raj. V Severni Ameriki imajo Slovenci celo v cerkvenih dvoranah plese, da se verni im pošteni fantje spoznajo z vernimi in poštenimi dekleti dn si dz njih vrst izberejo pozneje neveste.
Mnogokrat je ples nevaren in to največkrat zaradi pokvarjenih fantov oziroma delklet, ki se tod nahajajo. Nekateri plesi
JANEZ JALEN:	19
CVETKOVA @iLka
ZGODBA
Valbili so ga na gradove, mu ponujali lovske gradiče, da kar ni vedel, za kam hi se odločil.
Njegov škof Justin je bil pa skušen mož. Ni mu sicer naravnost zaukazal, povedal pa mu je brez ovinkov, da močno želi, naj gre učeni Honorij med zapuščene kmete in samotarske pastirje pod Visoke Ture.
Mest in gradov vajenemu Honoriju je bilo bridko. Ker pa je bil skoraj napravil zaobljubo, da mu bo škofova želja kakor ukaz, je brez godrnjanja odšel v pregnanstvo. Vsaj mislil je tako.
Takrat so pod Visokimi Turami ljudje znali še samo slovensko. Se dandanašnji pričajo o tem imena krajev, voda in gora. Ho-norij je bil jezik svojih mladostnih let že skoraj pozabil in ga ni več cenil. Ker ni imel učenih knjig lin ne šolane druščine, je bolj, iz dolgočasja kakor iz zanimanja prisluhnil govorici gorjancev. Ujel je neobli-zano modrost v pogovorih in lepoto besede. Spoznal je, kakšen zaklad hii bil Skoraj izgubil.
Preden je minilo leto, je bil zdrav in trden kakor dren. 'Pa se mu ni kar nič mudilo nazaj v dolino.'
V zahvalo za zdravje je namesto majhne zasilne kapelice sezidal ceitkcv. V zahvalo za cerkev so pa gorjanci stesali zanj prijeten in gorak dom. ‘Ker ista stala že cer-
kev in župnišče, je pa Honorij poskrbel, da ije bila ustanovljena še župnija.
Župnija je bila razpisana, Honorij ni vedel, ali bi prOsil ali ne. Leto, dve bi kar rad OStal še pod ledeniki. Deset let ali pa morebiti kar Vse življenje? Naka!
Pripetilo se je pa tisto leto, da je sredi poletja zapadel sneg na debelo ne samo ledeno Pastirico, ampak tudi Pdlišče in še niže. Plaz je zasul trop živine in nekaj pastirjev. 'Neustralšenli gorjanci so že čez nekaj ur na krpljiah prihiteli reševat ijK>-nesrečene ljudi in živino. Z njimi je prigaral tudi Honorij, da bi delili, če bo treba in če bo še mogoče, zadnjo tolažbo. Odkopali so kočo in staje lin našli še vso živino. Le zraka je 'že zmanjkovalo; bolj živini kakor ljudem.
Pa jie Gorjance zadela 'kar koj nova nesreča. iMOrebitli od veselja, morebiti pa od naporov ali pa od vsakega malo se je Honorij zgrudil. Niso ga mogli prebuditi pa ga niso mogli. Vso noč ne.
Zjutraj so zvezali nosilnico in odnesli Honarija navzdol, da ga pokopljejo tik nove cerkve.
'Kmalu so prišli na kopno. Sonce je odpiralo rožam svdže cvetove. Planšarice so jih hitele 'trgati in so svojega prvega dušnega pastirja kar zasule v gorsko cvetje.
In pred cerkvijo! Stari in mladi, otroci in ženske, skoraj Vsi do zadnjega so prihiteli iz raztresenih domačij in krčevito 'zajokali, ko so možaki postavili nosilnico na tla. Jdk pa se je kaj hitro sprevrgel, najprej v grozo, potem pa v nedopovedljivo veselje. Honorij se je 'bil namreč vzdignil m vstal.
Morebiti ga je predramil vonj gorskih rolž, morebiti pa žalost izročenih mu ovčic ali pa vsakega malo.
Cuz dober teden se je Honorij napotil v dolino do svojega škofa. Vse mu je razložil, lepo po vrsti od začetka do konca in prosil, če sme kar za zmeraj ostati pod ledeniki. '
,Nak,’ je rekel škof Just.
Honorij je skušal še nekaj moledovati. Škof Just mu je pa presekal besedo:
,Sedaj pa ne želim, pod pokorščino ti ukazujem, Honorij, ibrat v Kristusu, da ostaneš pri meni. Imam namreč dokaj križev s tistimi, kli proti moji volji rinejo v ■mojo bližino. Manjka mi pa mož, kii znajo kljub učenosti tudi 'pod ledeniki poiskati namen svojemu življenju.’
Honorij je moral poslušati.
Ge je kdaj postal škof, ne vem. Ge ga je dosegla tudi taka Čast, skoraj gotovo niso mogii prlirinjonoi toliko vplivati nanj, da bi ne znal na vse (kraje pravično misliti.
Pa še nekaj,- Kakor hitro je zmogel, si je dal Honorij napraviti srebrn in bogato pozlačen kelih; v podstavek je dal vdelati tri barvane postekline gorskih cvetov; belo očnico, modri encijan in rdeči sleč. Do smrti je dan za dnom maševal s tistim kelihom, po smrti pa ga je zapustil cerkvi v Gospe Sveti. Se dandanes mora biti tam, če ga niso tujku, ki so nas krivično odrinili od vojvodskega prestola, iz sovraštva do naših barv kam zafrčkali.«
Mihej je obmolknil. Guvarji so se vsak po svoje zamislili in nihče ni vedel milč reči. Sele ko si je Mihej spet prižgal če-
so pa že sami v sebi slabi, zaradi svoje vsebine. Taki so zamorski plesi, kii čezdak bolj prihajajo v veljavo. Tudi mnoge moderne plese, ki so tako sestavljeni, da posnemajo vabljenje moškega k erotičnim izbruham, je treba Odtočno odklanjati.
Naša mladina Zlasti v pustnem času rada obiskuje plesišča. PraV gotovo 'bo moder fant natančno poizvedel, kalkšen bo ples in se šele potem Odločil. Zlasti pa bo dekle zahajalo le v spremstvu staršev ali zaupnega človeka na ples, kajti predvsem za dekleta je plesišče še pdsebej nevarno ... v
Škot Slomšek je takole zapisal: »Ples je morišče dekliške čistosti; angel nedolžnosti se joka nad njim. Nedolžnost na plesu umira.«
Sedaj pa še odgovor na vprašanje: »Ali je ples dovoljen?«: NI mogoče izreči splošne 'sodbe. Odvisno je od tega, kakšen je ples, kakšni so plesalci 'in v kakšnih razmerah se vrši!
Plemeniti slovenski fant in dekle bosta v plesu (iskala le pošteno zabavo; tudi ne bosta obletalla vseh dosegljivih plesišč.. ■!
ofe filmskega meta
EaSBBB&BESESJaSJKKBnESEMiaSiJCHEnSISS
KAJ PA AVSTRIJSKI FILM?
Filmski časnikarji v Avstriji so na svojem sestanku soglasno oznafiilH za najboljši film leta 1962 Bergmansov film »Divje jagode«. Na tem sestanku so tudi razpravljali o znižanju oziroma o odpravi davka na filme, ki imajo oceno »priporočljiv« ali »zelo priporočljiv«. Teh olajšav bi naj bili deležni tudi filmi, ki jih predvajajo dobrodelna ali invalidska društva. Doslej so bili davčni olajšav deležni najboljši filmi samo v -nekaterih avstrijskih pokrajinah, a odslej bodo to ugodnost raztegnili na celotno državno področje.
Od teh olajšav bodo imeli korist tudi obiskovalci filmov, ker 'bodo cene takih filmov tudi primerno znižane.
PRVENSTVO V SLABEM FILM it
Vatikanski dnevnik »Ossevatore romamo« je v teh dneh poročal, da nosi Italija žalostno prvenstvo v siaben filmu. Med izdelanimi filmi v lanskem letu je prav med italijanskimi filmi največ takih, katere je treba Odklanjati predvsem zaradi nemorale, katero razkazujejo italijanski filmi. Med 216 filmi je kar 48 filmov takih, Iki nosijo oceno »'prepovedan«, nadaljnjih 26 pa takih, katere je treba odsvetovati.
Na drugem mestu v izdelava slabih filmov je Francija, ki 'ima med 250 filmi 26 slabih, dočim ameriška filmska industrija med 157 ocenjenimi filmi le v 12 obravnava probleme nemoralne vsebine, še boljše pa so v tem oziru Nemčija, Jugoslavija, Poljska m Mehika, ki imajo vsaka le po en film, -katerega naj bi katoličan -ne videl.
tlro, je Cvetkova Minca glasno povedala željo vseh; »O, ko bi se hoteli tudi naš gospod župnik prebuditi!«
Im spet so se Stisnila grla -na jok. še na mair ni nikomur hodilo, da bi govoril.
Blaž je vstal, segel Miheju v roko, še pokropil, voščil lahko noč in odšel. Grede je pošepnil Minci, naj -tudi gre. Cilki v kuhinjo pa je samo namignil. Zunaj pred vrati je obe počakal. Mol-čč so šli proti domu. Blaž mi 'hotel nič reči. Je predobro vedel, -da Ima dan oči, -noč pa ušesa.
-Nebo je bilo gosto posuto z zvezdami. V Triglavu so se motno belili še ne skopneli snegovi. Izpred 'hleva je z visoko vzdignjenim repom prišla mačka.
Blaž je zapahnil vežne duri: »Le kje hodi?«
Gi-lka je skomizgnila z rameni. Minca je pa že odprla usta, da bi zinila, kje ga je videla, pa Si je premislila. Utegnil bi nastati prav za gospodov pogreb glasen prepir. Ljudje bi pa poslušali.
Molče so se razšli.
Cilka je zlezla za hladno peč in se naslonila čez teme. Kar mi mogla v zgormji-co. Ge bi Viktor le prišel! Ne. Tudi v postelji poleg mjega ne bi zdržala.
V župnišču so začeli moliti rožni venec. Okna so bila odprta v župnišču in pri Cvetku. Cilka je molila s čuvarji vred.
Še dolgo po polnoči so prepevali ob mrtvem gospodu pobožne pesmi. Cilka je vmes večkrat zadremala, pa se spet predramila. Ko je petje utihnilo, je še malo trdneje zaspala.
Petelini so že začeli peti dnevu.
Navsezgodaj je šel Blaž na skedenj, da
P*l*S*A*N*0 * B * R * A * M * J * E
Ksaver Meško:
Pšenično zrno
(iNadaljevanje m konec)
Za večerjo je skuhala Zefa malo mleka, Iti ga je prinesla s seboj. Po večerji je spravila starca spat. Zase je postlala na klopi pri peči; razgrnila je neke stare suknje, ki jih je bila prinesla s seboj, druge zvila za podžgiavje. Na te je legla in kmalu trdno zaspala.
Bolnica pa ni spala. Bilo ji je zelo slabo. Nekajkrati je poklicala Zefo. A ta ni sii-Sala. Mimica bi lahko umrla, a Zefa niti vedela ne bi za to.
*
Drugo jutro je prišla Lizina sestra Katra. Bila je mlajša od Lize, sicer ji v vsem zelo slična.
Govorila mi mnogo. A s suhega obraza ji je odsevalo sočutje z bolnico, skrb, kaj hode z njo.
Mimici je postajalo slalbse in slabše. Katra se je že resno hala, da se bliža njena zadnja ura. Prav razveselila se je, ko je opoldne spet prišla Liza.
Ta je bila danes 'že vsa prežeta s prazničnim duhom. Takoj po prihodu je napeljala govor na Včerajšnjo župnikovo pridigo.
»O smrti Gospodovi so pridigali in o njegovem vstajenju. Kakor je umrl naš Gospod in Zveličar, tako moramo umreti tudi mi. Vsi moramo trpati, nositi svoj križ, vsi križati sami sebe, svoje slabosti, strasti svoje, da bomo z Gospodom tudi vstali.«
Solze so oblile ženico, glas ji je drhtel.
»Da, vsi — vsi moramo trpeti in umreti, a vsi bomo tudi vstali, vsi! Zrno mora v zemljo, da strohni, so rekli gospod, šele potem požene kal, spet oživi im vzklije iz zemlje.«
Bolnica je napeto poslušala. Ko je Liza utihnila, je izpregovorila tiho, komaj slišno:
»Kako pravite, teta, da so rekli?«
»Da mora zmo v zemljo, kjer strohni, potem šele vzklije. — Zrna pa smo mi. Tudi nas morajo zagrebsti, strohneti moramo, šele potem bomo vstali.«
»Zrna smo, zrna?« — Bolnica se je globoko zamislila.
#
Slabše im ‘slabše je postajalo bolnici. Nekako dremala je že, pogrezala se v nezavest.
Katra je tiho molila. Liza pa je pripravljala svečo im blagoslovljeno vodo.
Ob štirih je pri fari vabilo k vstajenju. Zvonjenje je Mimico prebudilo. Postala j« 'jJozorna; tiho, napeto je prisluškovala.
Veliki zvon je pel, kakor bi čutil pomen im slovesnost trenutka, ki se bliža. Trepetaje so se zibali in prelivali zvoki
nad gozdom; vrhovi smrek im borov so po-šepetavali, šumeli; kakor bi koprneče drhteli v veliki, tajni slutnji, je bilo, kakor bi pričakovali nekaj izrednega, velikega im veličastnega. Od jezera sem je udarjal jek, ker so se glasovi odbijali na nasprotnem hribu. Bilo je, kakor bi v globini voda zvonilo pet, deset zvonov, počasi, veličastno, pojoče.
»Teta, ali vabi k vstajenju?« je povprašala bolnica, vidno težko govoreča.
»K vstajenju. Lepo bo.«
Bolnica se je zamislila. Čez čas je Liza videla, kako se ji nalahko gibljejo ustnice. Molila je.
*
Ob petih je vabilo drugič.
Mimici je tedaj že pohajala sapa, dušilo jo je.
Liza je prižgala svečo. Pričela je moliti, Katra je molila za njo. čez čas se jima je pridružil še stari Peter za pečjo. Molil, mrmral je s slabim, pojemajočim glasom, počasi, v odmorih. Vmes je bolestno vzdi-
hoval. Vzdihoval je iz navade, ker se pač ni jasno zavedal, da mu vnukinja umira.
Ob šestih so zapeli vsi zvonovi, mogočno in bučno so zagrmeli topiči.
To je bolnico še enkrat zdramilo.
Zazdelo se ji je tedaj, da je hipoma sladka godba završala čez gozd, čez jezero, v vrhovih pa da je zašumela veličastna pesem: veselja pesem, zmagoslavja spev, nebesnih višav in prostranosti aleluja, angelskih zborov kipeča, vriskajoča himna.
»Gospod je vstal!« — je zašepetala Liza in se trikrat 'pokrižala.
»Vstal je!« — je nenadoma ponovila za njo Mimica z jasnim, veselim glasom. Radosten nasmeh se ji je razlil čez lica, ki so postajala od hipa do hipa prozornejša in bledejša.
Spev angelov, himno zmagoslavja, alelujo vstajenja je že slišal duh deklice, ki je tudi sama vstajala k boljšemu, lepšemu življenju, ko je umirala v mladostni nedolžnosti ...
#
Ko so zvonovi pri fari umolknili, ko je nad gozdovi, nad jezerom, nad hribi za jezerom razgrnil mrak dremotno svojo ko-
Lakomnost mu je požrla dobiček
V	starodavnem mestu je živel mož, ki je kupčeval s kositrno in bakreno posodo. V istem mestu je živel še drug trgovec, ki je prav tako kupčeval s tako .posodo. Dogovorila sta se, da ne bosta nikoli skupaj hodila prodajat robo, temveč vedno ie drug za drugim.
Eden izmed obeh pa je bil zelo lakomen. Kupoval je blago kar mogoče pocenil, prodaj al pa na vso moč drago.
V	istem času je živela v neki ulici stara ženica s svojo vnukinjo. Bili sta zelo revni.
.Nekega dne je prišel eden obeh trgovcev v to ulico in zaklical:
»Prinesite stare kotle, lonce! Kupite nove, kupite nove!«
Ljudje so prihiteli in se pogajali.
Vnukinja je rekla babici: »Babica, lačna sem. Glej, imava še star bakren kotel. Prodajva ga trgovcu, pa si bova kupili hrane!«
Starka je odgovorila: »Poskusiva!« Ponudila je kotel trgovcu. Ta je nekoliko popraskal po zakajenem kotlu in videl, da je iz čistega zlata. Tega pa starki ni povedal. Pogajala sta se za ceno, a se nista mogla pogoditi. Potem je trgovec odšel, ne da bi kupil kotel.
Nekoliko kasneje je prišel za njim drugi trgovec in spet klical:
»Prinesite stare kotle, lonce! Kupite nove, kupite nove!«
Vnukinja je spet rekla: »Pojdi, ljuba babica, morda bo zdaj sreča mila!«
Vnukinja je šla. Ko je trgovec videl kotel iz čistega zlata, je vzkliknil: »O, srečni o-trokl Vse moje imetje ne zadostuje, da bi odkupil ta kotel, ker je dz čistega zlata.«
To je slišala starka in rekla: »Pred kratkim je neki drugi trgovec dejal, da ni vreden niti vinarja. Daj nama le toliko, da kupiva kosilo.«
Toda pošteni trgovec ni tega Storil. Dal je starki ves svoj denar in vse svoje blago, obdržal je le osem vinarjev.
Vzel je kotel in se napotil proti domu. Ko je prišel do reke, je poklical brodnika in mu dal osem vinarjev, da bi ga prepeljal čez vodo. Medtem pa se je lakomni trgovec vrnil k starki in ji rekel, naj mu še enkrat pokaže tisti stari kotel. Pripravljen je bil dati kakšno malenkost.
Starka pa mu je odgovorila: »Kotel nd več moj, nekdo drug mi je dal zanj vse svoje imetje.«
Trgovec je ves iz sebe zaklical: »Opeharjen sem, opeharjen sem!«
Tekel je k reki in vabil brodnika, naj se vrne še po njega.
Prvi trgovec pa je velel brodniku, naj nadaljuje pot.
Dospel je na breg z zlatim kotlom in odtlej v tistem kraju ni bilo več siromaka, vsem je rad pomagal.
vrile kobili skozi lijalk nekaj vil mrve v ■parne. Koj, pri vratih je začuden obstal. Pudli prestrašil se je. Zapazil je bil moškega, ki je površno zarit ležal v senu. Stari G vet ek je brž segel po betici cepca, da bi se ‘branil, pa j,e v dozdevnem roparju spo-^al Viktorja. Prislonil je za pretep smrtno nevarno orodje nazaj v kot, se naredil, kakor bi ne bil nič opazil, mirno položil rjavki in odštorkijal naizaj, na dvor: Kžilkaaa!«
Vsa razkuštrana je Cilka stopila na prag.
»Kaj je, ata?«
»Skedenj bo treba zvečer kar zaklepati. Se nam utegne kdaj pritepsti v seno kakšen malopriden 'postopač in nam spustiti bdečega petelina na streho. Pa še okrade nas lahko prej!«
Blaž je govoril glasno. Skoraj vpil je. Vedel je, da ga Viktor sliši. Saj prej na '■jkednju mi prezrl, da je bil mladi zbujen in da se je le potajil. Hkrati je pa z rokami dopovedoval, da Viktor na skednju leži.
»Bomo že naredili, da bo prav.«
Cilka se je ugriznila v ustnico in odšla 'nazaj v hišo. Skrbno se je umila, počesala Iti opletla. Kar nekako praznična je bila rideti, ko sc je podvizala za dnevnimi o-pravki.
V jasno jutro so zajokali zvonovi za svojim mrtvim župnikom. Cilka j,e sredi dela obstala in se zamislila. Samo na pol je slišala, kdaj je stopil Viktor v kuhinjo. Ogniti se mu ni mogla več. Pogledati ga 'Pa tudi ni marala.
»Obriti se moram. Ali imaš kaj kropa?« je skušal Viktor začeti pogovor.
Cilka je nalila lonček in ga molče postavila na klop. Gredč je na skrivaj pogledala moža. Iz rdeče motnih oči je razbrala, da ni prespan. Tudi njegovo sapo je ujela. Zaudarjala je po pijači.
Viktor je vzel krop in odšel v hišo.
»Le kje ga je nosilo?« je greblo Cilko. »iKakor hi ne vedel, da kot sosed mora župnika nositi in pokopavati.« Ne, ne bo ga opomnila, pa če ves Koprivnik in Gor-juše s prstom kažejo na Cvetkovo hišo. Saj bodo nanj, ne na nas tri, očeta, Minco in name.
»O, ko bi vsaj Bajtnikov Janez nosil namesto njega!« si je škodoželjno zaželela.
Kakor po nadležni muhi je Cilka zamahnila po nepravi misli in se vneto lotila dela.
Zvonovi so utihnili. Viktor je spet stojni! v kuhinjo, že pražneje oblečen: »Kje pa je moja črna samoveznica?«
Cilka je že odprla usta iin hotela revsni-ti, da Viktor prav tako ve kakor ona sama, če ne še bolje, pa si je premislila. Molče je odšla v zgornjico in mu prinesla samo-veznico. Molče mu je tudi postavila kavo in kruh na mizo,
Viktor je jnri,sedel dn ni več škušal začeti razgovor. Ne, taka Cilka do sedaj še nikoli nd bila. Kakor bi vedela...
•
Ob na pol zasutem grobu sp pogrebci zmolili tri očenaše: za pokojnega gospoda župnika, za duše 'tistih, katerih trupla jx>-čivajo na koprivniškem pokopališču, m tretjega za vse verne duše v vicah. S pojemajočim glasom so še želeli vsem rajnim
večni pokoj, da bi jim v brezkončnost časov svetila večna luč.
Vse naokrog je utihnilo, kakor bi se tudi župljanom, prijateljem in znancem pokojnega iztekalo življenje. Dopoldansko sonce se je žarko upiralo v vence šmarnic. Drobne glavice belih cvetov so druga za drugo začele omahovatii. Ob nezasuti jami je spregovoril nekdanji kaplan iz Srednje vasi:
'»'Prijatelj Janez! Naša volja ni bila, najmanj moja in tvoja, dobro vem, bila pa je božja volja, da si legel v prezgodnji grob.«
Ljiudje so zaihteli, Cilki pa je kar za-gomozelo po vsem životu in temno se ji je storilo pred očmi. C e bi se ne bila prijela za železni nagrobni križ, bi se bila skoraj gotovo sesedla na tla. Slišala je še, da gospod govori, kaj, pa ni več razločila, čudno ji je migetalo pred očmi in vse se je vrtelo okrog nje. Pa je kakor nekaj počilo in Cilka je razločno slišala spregovoriti: '»Prijatelj, Janez! Kako težko se je včasih ukloniti 'božji volji!«
Med petjem se je {x>palnoma predramila. Blizu jame je M inča držala v rokah venec. Sama ga je spletla in sama je nabirala šmarnice zanj. čakala je, da ga položi na zasuti grob.
Na drugi strani je pa stal Viktor. Zamišljeno je gledal kar tako tjavdan. Dobro, da ga ljudje niso utegnili opazovati. Vsak bi koj vedel, da s svojimi mislimi ni prav nlič pri pogrebu, Čeprav pokopu j e.
»Le kaj premišlja?« se je Vpraševala Cilka.
Duhovniki so pokropili dn odšli nazaj v ceilkev. Spet so zapele lopate in grob je
preno, in so po hribih zablesteli kresovi, slaveči s svojimi v nebo kipečimi plameni zmago Gospodovo, je bila Mimica že mirna in tiha, mrtva.
Trep>etaje je brlela Ob zglavju sveča. Zu-naj je glasno šumel gozd, spodaj se je ▼ ogromni svoji postelji nemirno gibalo jezero in pljuskalo ob Obrežje; veter je jjo-stajal močnejši.
Ded Peter je sedel na surovo iztesanera stolu ob mrtvi vnukinji. Dolgo mu je Liza dopovedovala in kazala, kaj da se je dogodilo, preden je umel. Ko pa je poslednjič spoznal in doumel, je plaikal, kakor bi se hotel potopiti v solzah, in je venomer jecljal: »Ko bi bil umrl jaz, jaz! O ti moj Jezus in moj Bog, mene vzemi, mene, ne tega nedolžnega otrokal«
Ni se dal potolažiti. Slednjič sta ga sestri prepustili njegovi boli: »Naj se izjoka, laže mu bo.«
Plamen mrtvaške sveče je vztrepetaval, pojemal in bledel, kakor da hoče ugasniti, vzlamtel z novo močjo, z novim sijajem. Ob postelji je stala Liza. Zamišljeno je zrla mrtvi Mimici v bledi, še po smrti lepi, čudovito pokojni obraz in polagoma kimaj e z glavo je šepetala:
»Zrno mora v zemljo, da strohni, šele potem vzklije. In vzklilo bo! Vstala boš častitljiva in krasna, ker si plemenito zrno, čisto, neomadeževano — pšenično zrno...«
Milka Hartman:
' P«ST
Jaz sem vaš veseli pust, masten od ušes do ust.
Rad se smejem in se šalim, lkra|jx>v dam velikim, malim.
Poln moj koš, mesa, klobas bodi' z mano skozi vas.
V goste vabim znance vaše v uniformi, ki mi paše.
Fante, dečle jaz rad param, pa še fajmoštra pobaram, če res zvezali jih 'bodo, da ne naredim jim škodo,
ValKim v plesno vas dvorano kjer veselje neugnano z vami raja, raja, raja, da vam pravo pamet zmaja — ‘hopsa, hopsa, bopsasaja... 1 Danes pust je, jutri post konec vzela 'bo norost —!
Pust zato vam to svetuje:
Naj z vestjo se 'posvetuje vsak, ki pamet poseduje!
bil hitro nasut in obložen z venci in cvetjem. Ljiudje so pristopali, kropili in odhajali. Med prvimi je 'bdi oče. Kar strpeti mi mogel več na pokopališču. Ni maral več prenašati Viktorjevega razmišlj enega vedenja. Tudi Cilka se je podvizala. Oba hkrati sta prišla z očetom domov. »Si ga videla?« — »Sem.« — Potem sta se šla preoblačit.
#
Pri Cvetku so Že vsi odložili žlice, ko je Viktor šele prišel. Pogovor, ki se mu že tako nikamor ni ljubilo, je čisto zastal. Nihče ni vedel kaj reči. Oče se je najprej znašel. Glasno je odmolil iin odšel.
Minca se je pripravila k pomivanju. Cilka je jki molčč jKistavila Viktorju jed na mizo.
'Minca je nalašč glasno ropotala s posodo. Hotela je Viktorju pokazati, da je huda nanj. Viktor je to tudi kaj kmalu razumel. Ne, tega ne bo potrpel. Če se že oče in žena držita, naj že bo. Da pa še ta frklja narašča! Kaj jo briga? Zravnal se je in mrko pogledal odraščajočo sestro svoje žene: »Minca, kaj; misliš danes vse črepinje razbiti?«
Minca Viktorja še pogledala mi. Se ji ni zdelo vredno. Njega je pa to še bolj pogrelo.
»Potem pa ne razbij ajl Saj bi človek skoraj oglušil.«
»Če ti ni prav, pa pojdi ven!«
Viktor je zrasel: »Kaj? Ti boš mene ven ]>odila?«'	■ .	: ‘ :	. 'j
»IKar pojdi! Če drugam ne veš, pa pojdi tja, kjer si sedaj dva dni visel.«
(Dalije prihodnjič)
DARUM BIETSN Wm EHNEN
D
■
H
Komplette Sitz- und Schlafgarnitur .......................S
Komplette Sitz- und Schlafgarnitur mit Automatik...........S
Komplettes Schlafzimmer, 7 teilig, lasiert ................S
Komplettes Schlafzimmer, 7 teilig, Edelliolz fumiert.......S
Formschone Importmobel aus EFT A-und EWG-Lander in reicher Auswahl FREMDENZIMMER: neue Modelle in Vorhcreitung Raumgestaltung nach Entwurf unscrer Architckten, Planung kostenlos Klein- und Einzelmobel sotvie Teppiche und Vorhange
2210.— 2380 — 4985.— 5090.—
IHR EIMRICHTUNGSHAUS
KLAGENFURT
THEATERGASSE 4. TELEFON 71-4-31
mmmm

'V ■ '
Domač praznik Mihca in Jakca
Kaj 'b.i bilo žMijenje brez nedelje? Želiijo si je otroci, ne tla bi si odlpočiili, a pnime-sla j.kn bo apreinemibe v njihov živelj.
Pričakuje ipa tudi Se v življenijtu umerjeni fllovek, da mu prinese za 'trdilmi delavniki duševnega uraunovdšenja. Nekaj drugega .so zc|pt't prazmlkii. Ti prinesejo poleg počitka nekaj svojega sdltoj.
Tako sta se tudi Mihec 'in Jakec v svoji brezskrbni mladosti 'veselila nedelj in pra-
tolstega četrtka res domač praznik Veliko prej pa ml bilo časa klati, ker oče so morali hoditi lomit led v pivovarno k Štihu, da so zaslužili za tako potrebni drobiž pri bajti. Če so mama začeli jamrat, da gre klima h kraju, poltem so segli oče Juri na polico po pratiko, da so ugotovili, (kako dolgo bo še ob staram. Primerilo se je tudi, da ravno mi bilo potrebnega ječmena ophancga za godlo, če ni bilo preveč mr-
ST
1
|
!
j
PRIDITE NA NAŠO
P (i s ti3 O- pMMuliteO
ki bo na pustno nedeljo, 24. februarja 1963 ob 14. uri, v telovadnici gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu.
Na sporedu so igrice:
KISLE GOBE
ANKA
LJUBEZEN JE IZNAJDLJIVA
Prisrčno vabijo gojenke kmetijsko-gospodinjskega tečaja v Št. Rupertu.
:
»
%
t
i
i
znikov. V svoji za današnje razmere gmotni revni mladosti sta se veselila Božiča, Velike meči, posebno pa žagnanja, Velike Go sjpojiniice. Kdor pa je svoja mlada leta užival i/e pred pol stoletjem, bo razumel in ne bo zameril 'Mihcu in Jakcu, če sta se najbolj veselila »Domačega praznika«.
Takrat je meso, posebno med revnejšimi ‘(loji viselo zelo visoko. Prišlo je mogoče vsako drugo nedeljo na mizo, da so z njim zelje obtežili. Potem ob košnji so ga le skuhali i. Mogoče tudi še o 'žetvi. Potem pa ga je navadno zmanjkalo.
In če je s časom in kljub »krajini štednji zmanjkalo še zabela, potem mama pač res
zlo, da so »tope šle, tedaj se je že uredilo. Drugače pa tudi. Tisto pšeno so morali pač zlegmat. Posebno kam pač ni bilo več za odlagati, Iker vreme bi se lahko otoplelo in godla, ki toliko odnese, bi se prekmalu ukisalla. Tako je prišel tisti zaželjeni dan za Miilhca iln Jalkca. Tdžko sta ga pričakovala, obenem pa sta se ga bala. Nestrpno sita čakala na jetra, meso in ocvirke (grum-pe). Bala pa »ta se tistega usodnega trenuit- J ka, ko bo moral dali koči svoje življenje, t S svetim spoštovanjem sta mislila na svo-J jiCga botra, ki so prišli vsako leto klat in j naredili tako dobre klobase. Nista mogla pa doumeti, kako bi mogel talko dober
M
ftj
n
n
si
n
n
ti
M
81
M
N
N
Ljubljanska opeva bo gostovala v Celovcu
V	soboto, 23. februarja 1963.. bo gostovala v celovškem mestnem gledališču ljubljanska opera z Verdijevo opero
» R I G O L E T T O «.
V	nedeljo, 24. februarja 1963, pa bomo istotam videli Gotovčevo komično
opero
»ERO Z ONEGA SVETA«.
že niso vedeli, kaj bi še skuhali, da bi se družina (pošteno najedla.
Mihec in Jakec šta bila brata. Imela sta res skrbne starše, zato se ne bi smelo reči, da bi morala stradati, a vsak priboljšek sta že 'znala ceniti.
Torej če je šlo vse po sreči, da je gra-itala repica iln ovs, (ječmen so sejali takrat samo za ričat) in se ni vtihotapila kaka nevarna bolezen v pitovjalk, tedaj je bil za oba mala junaka izgled, tla bo tam okoli
človek, kot so bili ravno boter, biti tako neusmiljen. — Razmišljala sta, kako dobita vsako leto, ko gresta otqpat, od botra vsak po eno srebrno krono, pa še drugih dobrot povrhu. Zdaj naenkrat pa se dobri gotej predelajo v takega suroveža. Pa še ena predpriprava je delala bližajočo se kolino slovesno. Oizmanov »koraj devetcleset-
Oftiašuif v natem tu tu!
<^<3Ss><3ŠL(3ŽŽ®	cS
ENODNEVNI PIŠČANCI
KI MB ER CHICKS (hibridna nčsnica) — izredno dobra kokoš • „Rekoi'd”-pitovne hibridke (mešankc) Arl>or Acres — izreden uspeli v pitanju • Naše preizkušeno dobre kokoši domačih pasem: tole ameriške Lcghorn; Italijanke jerebičje barve; zlatoamcrikanskc Rhodeliinder, Sus-scx, White Rocks, Barred Rocks. 0 10 tednov stare jarčke gornjih pasem na razpolago v začetku letošnjega junija. 0 Na razpolago tudi gasjii, račji in puranji piščanci.
Vse to dobite
pri najstarejši koroški, po Deželni kmetijski zbornici priznani kokošjereji
B AJ|	A A Fr. in J. ZlJItl.lt, Klagcnlurt — Celovec
Ki ks AA Ki ■ ■ KA B	Cenik brezplačno na razpolago!
lct'ni dedej so prihajali skoraj vsak dan k očetu Juriju na ipijx) tobaka in pa vahltat teplo peč. Skazi Vse te zimske dneve so naredili toliko Spil za klobase, da bi bili lahko trgovali ž njimi. Naredili so jih dve vrsti. Bol tamlke za mesene ali rdeče klobase, bdi grdbe pa za dne iz godle. Bilo je torej vse pripravljeno. Ko je ddločenega dne voda za oralnje v kotlu začenjala vreti, bi moral eden izmed dbeh junaikdv iti klicat botra, čes čas je, voda vre.
(Konec prihodnjič)
filmska ocena
•■■■■■■MraMumrarararaBarararaBn
Bistrica v Rožu. — Sobota, 23. 2.: Bet Lgefliister (IVa). — Znan komponist popevk si s prebrisanost-jo in energijo pridobi neko dekle. Ameriška komedija. — Nedelja, 24. 2.: Immer will ich dir gchišren (III). — Barvna muzikalična veseloigra. — Sreda, 27. 2.: I>er vveisse Teufel von Arkansas (III). — Film iz divjega zapada.
Borovlje. — Sobota, 23. 2.: Die DeuLschmoister (III). — Vesela epizoda izza časa AvstroOgrske monarhije. — Nedelja, 24. 2.: D as susse Leben des Grafen Bobby (III). — Veseloigra. Grof Bobby preoblečen v žensko kot privatni detektiv. — Torek, 26. 2.: Fuzzy unter Texasbamditen (IV). — Primitiven Biim iz divjega zapada. — Četrtek, 28. 2.: Geheime Wege (IV). — Ameriški agent privede
kega poštenega družinskega očeta v Italijo. — Sreda in četrtek, 27. in 28. 2.; Rhapsodic in Blei (IVa). — Gangsterski film.
št. Jakob v Rožu. — Sobota, 23. 2.: Urlaubsoheiu nach Pariš (IV). — Veseli doživljaji ameriškega konporala, iki preživlja svoj dopust v Parizu in proti pričakovanju sklene soliden zakon. — Nedelja, 24. 2.: Etn Pyjama fiir zwci (IV). — Službena tekma med nekim agentom in njegovo konku-remtiinjo se konti s privatno zvezo ol>eh.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 25. 2.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Za našo vas. — 10 minut za športnike. 18.00 Dober večer našim malini poslušalcem. - TOREK, 26. 2.: 14.15 Poročila, objave. — Ziljska vascit (3.): Svatba. — SREDA, 27. 2.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite zaigramo. - ČETRTEK, 28. 2.: 14.15 Poročila, objave. -Dobra knjiga. (Govori Amalija Feinig) —PETEK, L 3.: 14.15 Poročila, objave. — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. — Za vas igrajo Veseli planšarji. — Hišna imena v okolišu nekdanje humperške graščine na Koroškem. — SOBOTA, 2. 3.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 3. 3.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasim pozdravljamo in voščimo.
ODER MLADJE
UPRIZORI V NEDELJO, DNE 10. MARCA, OB 14.30, V SREDNJI DVORANI DOMA GLASBE SODOBNO DRAMO DOMINIKA SMOLETA
„ ANTIGON A“
VSTOPNICE V 'PREDPRODAJI V UREDNIŠTVU LISTA
IN PRI ČLANIH ODRA
nekega znanstvenika iz komunistične Madžarske. Vohunski film.
Dobrla ves. — Sobota in nedelja, 23. in 24. 2.: Heisse Grenze (IV). — Pustolovščine nekega ameriškega junaka z orožjem. — Sreda, 27. 2.: Der Morder kommt Schlag 8 (IVa). — Kriminalni film. Nedolžnega moža imajo na sumu, da je umoril svojo ženo, končno pa odkrijejo pravega morilca.
Miklavčevo. — Nedelja, 24. 2.: Vertauschtes Leben {IV). — Zaradi zamenjave dojenčkov za časa vojne prideta dve družini 18 let pozneje v težke konflikte.
Pliberk. — Sobota in nedelja, 23. in 24. 2.: Der Vogelhandlor (III). — Barvni film po znani opereti. — Torek, 26. 2.: Raubtier rcchnet ab (IV). — Nekdanji gangster odkrije v službi policije svojega nekdanjega sokrivca.
Sinča ves. — Nedelja, 24. 2.: Was macht Papa den in Italien? (III). — Nesporazum ob potovanju nc-
STROKOVNA TRGOVINA
ZA DEŽNA OBLAČILA
Ballon — Popeline, loden-plašči za moške, dame in otroke v največji izbiri! Gumijasta oblačila. Vsakovrstna popravila izvršimo takoj ]
VAL. TARM AN
KLAGENFURT, Volkermarkter StraBc 16
Blago za
pomladne obleke, posteljno perilo
Velika izbira zelo
ugodne cene
L Maurer
Klagenfurt	Alter Platz 35
QLEPALI$CE V CELOVCU
Petek, 22. februar: Der wahre Jakob (zadnjlilkrait). — Sobota, 23. februar: Rigo-letto, 'gcMtiuje Narodna qpera Ljubljana-— Nedelja, 24. februar: ab 15.00: Ero z onega sveta; gostuje Narodna otpera Ljubljana, — Torek, 26. februar: Die Blutne von Hawaii; zasedena 'predstava. — Sreda, 27. februar: Ein Maskcnball (zadnjikrat). — Četrtek, 28. februar: Der Revisor. — Petek, 1. marec: Der Vogelhandler (kiratma 'predstava). — Sobota, 2. marec: Carmcn (zadnjikrat. — iNedelija, 3. marec, ob 15.00: Der Vogelhandler. Začetek vodno ob 19.30 (b-jem a 24. 2. in 3. 3.).
Nainovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne || strme, gospodinjske potrebščine
ugodno in na obroke pri
HANS VVERNIG
aLAGENFURT, Paulitsriigasse (Prosenhof)
Izbira in kvaliteta
preprog, zaves in posfeljnine v trgovini opreme
LODRON
VJ1LACH Lederergasse 12
T ibkoprometni n gostinski obrati dobijo poseben popusti
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik - Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 7.- Sil., letno 80.- Sil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj; Narodni svet koroSkih Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Toknajer, Radiše, p. Zrelec. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.