32 JESEN 2018 Climate in autumn 2018 Tanja Cegnar članku predstavljamo podnebne značilnosti jeseni 2018 in razmere primerjamo s povprečjem obdobja 1981–2010. V državnem povprečju je bila jesen 2018 za 2,0 °C toplejša od povprečja. V državnem povprečju je padlo le 79 % padavin, kot jih je v povprečni jeseni v obdobju 1981– 2010. Sončnega vremena je bilo več kot običajno, na državni ravni je bilo povprečje preseženo za 9 %. Uvodoma na kratko povzemamo značilnosti posameznih mesecev jeseni 2018. September 2018 Septembra 2018 je bil povprečen temperaturni presežek za območje Slovenije 1,6 °C, v državnem povprečju je padlo le tri četrtine toliko padavin kot v povprečju obdobja 1981–2010, sončnega vremena pa je bilo za petino več kot običajno. September 2018 je bil pravo nasprotje hladnega, sivega in deževnega septembra 2017, saj je bilo občutno topleje od dolgoletnega povprečja. Najmanjši presežek je bil v Beli krajini in Kočevju, kjer je bil odklon med 0,5 in 1 °C, velika večina Slovenije pa je bila 1 do 2 °C toplejša kot običajno, največji presežek pa je bil na Goriškem, Trnovski planoti, Goriških Brdih in višjih legah Julijskih Alp, kjer so dolgoletno povprečje presegli za 2 do 2,5 °C. Temperatura se je nad 30 °C povzpela po nižinah Primorske, v Ljubljani in Beli krajini. Večinoma je bilo od 10 do 30 % več sončnega vremena kot običajno. Za tretjino so dolgoletno povprečje presegli v Goriških Brdih. Blizu dolgoletnemu povprečju je bila osončenost v sredogorju, v visokogorju pa je bilo sončnega vremena za desetino manj kot v povprečju obdobja 1981–2010, na Kredarici je sonce sijalo 11 % manj časa kot običajno. Najmanj sončnega vremena je bilo na Kredarici, in sicer le 132, največ pa na Goriškem (252 ur) in Obali (274 ur). Padavine so bile porazdeljene neenakomerno, najmanj jih je bilo na Obali, delih Štajerske in Prekmurja. Na kar nekaj merilnih postajah so namerili od 40 do 50 mm. Največ dežja je bilo v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije. Na Kredarici in v Rutu je padlo 200 mm dežja, v Podlipju pa 292 mm. Padavine so v veliki večini Slovenije zaostajale za dolgoletnim povprečjem. V večjem delu zahodne Slovenije, delu Notranjske, v Zasavju in delu Štajerske ter Lendavi ni padlo niti 70 % dolgoletnega povprečja. V Opatjem selu je padla komaj tretjina običajnega dežja, le do 40 % je padlo tudi v Morskem, na Bizeljskem, v Ligu, na Zbelovski Gori, Vedrijanu, Mariboru in Portorožu. Na Koroškem in na nekaj manjših območjih so padavine presegle dolgoletno povprečje. V visokogorju so bila tla septembra kopna. Oktober 2018 Tokrat nas je oktober razvajal z obilico sončnega in toplega vremena, ob koncu mesca pa je topel in vlažen jugozahodni veter iznad Sredozemlja prinesel obilne padavine predvsem na severozahod države. V državnem povprečju je bil 2,1 °C toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010 in bolj sončen kot običajno, v državnem povprečju kar za 20 %. Padavin je primanjkovalo, v državnem povprečju je padlo le 82 % povprečnih padavin v obdobju 1981–2010. Izstopale so vremenske razmere v dneh od 27. do 30. novembra. Neurja v obliki močnih nalivov in močnega vetra so v številnih občinah povzročila težave ali gmotno škodo. V Agencija Republike Slovenije za okolje 33 Oktober je bil nadpovprečno topel, z izjemo visokogorja (na Kredarici so dolgoletno povprečje presegli le za 0,8 °C) je odklon presegel 1 °C. Velika večina ozemlja je bila 1,5 do 2,5 °C toplejša kot običajno. Največji presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil na Krasu in na skrajnem severovzhodu Slovenije, kjer je bilo do 3 °C topleje kot v povprečju obdobja 1981–2010. Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno. Največ jih je bilo na severozahodu Slovenije, kjer so mestoma presegle 500 mm. K tako obilnim padavinam v gorskem svetu na severozahodu Slovenije so največ prispevali nalivi ob padavinskem obdobju ob koncu meseca. V Soči so namerili 536 mm padavin. Med bolj namočena spadajo tudi območje okoli Snežnika, zahodne in osrednje Karavanke. Najbolj skromne so bile padavine na severovzhodu Slovenije, kjer večinoma ni padlo niti 30 mm. Padavine so opazno presegle dolgoletno povprečje na treh območjih. Največji so bili presežki na severozahodu države, v Ratečah je padlo 206 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju in v Kranjski Gori 187 %. Drugo območje s pomembnim presežkom padavin je bilo na jugozahodu Slovenije v Čičariji, Brkinih in povodju reke Reke, kjer so se padavine približale 180 % dolgoletnega povprečja. Tretje območje z opaznim presežkom je bilo na Jezerskem z okolico, kjer je padlo do 160 % toliko padavin kot v povprečju obdobja 1981–2010. Na večini ozemlja so padavine zaostajale za dolgoletnim povprečjem, na severovzhodu Slovenije niso dosegle niti dveh petin dolgoletnega povprečja. V Velikih Dolencih in Martinju so padavine dosegle le četrtino dolgoletnega povprečja. Razen v visokogorju je bil oktober 2018 bolj sončen kot v dolgoletnem povprečju. Za 30 do 40 % so dolgoletno povprečje presegli v Sromljah, na Letališču ER Maribor, Murski Soboti in Lavrovcu. V pretežnem delu države je bil presežek od 10 do 30 %, najmanjši pa je bil na severozahodu države. V Ratečah je sonce sijalo toliko časa kot običajno, na Kredarici pa so za dolgoletnim povprečjem obdobja 1981–2010 zaostali za 4 %. November 2018 V državnem povprečju je bil november 2,2 °C toplejši od povprečja obdobja 1981–2010, padavine so dosegle le 78 % dolgoletnega povprečja in tudi sončnega vremena je v primerjavi z običajno osončenostjo primanjkovalo, saj ga je bilo le 71 % toliko kot v povprečju obdobja 1981–2010. Povprečna mesečna temperatura je bila višja od dolgoletnega povprečja. Najmanjši odklon je bil v visokogorju in ponekod na Dolenjskem ter Ilirski Bistrici, kjer je bilo 1 do 2 °C topleje kot običajno. Velika večina ozemlja je bila 2 do 3 °C toplejša kot v dolgoletnem povprečju, nekaj merilnih mest po nižinah na severu države pa je poročalo o odklonu 3,1 °C. V Julijskih Alpah so padavine ponekod presegle 250 mm, na manjšem območju tudi 300 mm. V Kobaridu so namerili 320 mm, med 290 in 300 mm pa v Bovcu in Breginju. Nad 200 mm je padlo tudi ponekod na Trnovski planoti, manjšem delu Krasa in ponekod na jugu Notranjske. V veliki večini ozemlja je padlo do 150 mm. Najbolj skromne so bile padavine na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju, kjer večinoma niso presegli 80 mm, ponekod pa ni padlo niti 50 mm padavin. Ponekod v Posočju, Goriških Brdih, Krasu in delu Notranjske so padavine nekoliko presegle dolgoletno povprečje, a presežek ni dosegel petine povprečja obdobja 1981–2010. V pretežnem delu Slovenije so padavine zaostajale za dolgoletnim povprečjem. V dobri polovici države so padle vsaj štiri petine dolgoletnega povprečja padavin. Največji primanjkljaj je bil v delu Štajerske in Koroške, kjer je padlo do 60 % dolgoletnega povprečja. V Slovenj Gradcu in Mislinji sta padli le dve petini dolgoletnega povprečja novembrskih padavin. Sončnega vremena je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem povsod primanjkovalo. Dolgoletnemu povprečju so se najbolj približali v Biljah in Murski Soboti, kjer je bil primanjkljaj le okoli 5 %. Med 80 in 90 % dolgoletnega povprečja je osončenost dosegla v Vedrijanu, Postojni, Sromljah, Svetem Agencija Republike Slovenije za okolje 34 Florjanu, Mariboru in Obali. Na Kredarici je bilo sončnega vremena le 68 % toliko kot običajno. Najbolj so za običajno osončenostjo zaostajali na merilnem mestu Na Stanu (50 %) in Lavrovcu (38 %). Novembra 2018 je sneg na Kredarici prekrival tla 19 dni, debelina pa je dosegla le 42 cm. 20. novembra so tudi ponekod po nižinah poročali o tanki snežni odeji. Jesen 2018 Jeseni 2018 je bil temperaturni odklon v pretežnem delu države med 1,5 in 2,5 °C, najmanjši je bil v Beli krajini: v Črnomlju je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 1,5 °C. Na Goriškem in Krasu so dolgoletno povprečje presegli za 2,6 °C. Slika 1. Odklon povprečne temperature zraka jeseni 2018 od povprečja 1981– 2010 Figure 1. Mean air tempe- rature anomaly, autumn 2018 Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila višja kot običajno, odkloni od dolgoletnega povprečja so bili med 1,5 in 2,5 °C. Tudi povprečna najvišja dnevna temperatura je presegla dolgoletno povprečje, odkloni so bili med 1,4 in 3,2 °C. Slika 2. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v ° C jeseni 2018 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 2. Mean daily minimum air temperature anomaly in autumn 2018 0 0,5 1 1,5 2 2,5 Brnik Kredarica Krn Vojsko N. Gorica Postojna Babno Polje Ljubljana Vrhnika Sevno Črnomelj Let. Maribor Sl. Gradec Lisca Portorož Agencija Republike Slovenije za okolje 35 Slika 3. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v ° C jeseni 2018 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 3. Mean daily maximum air temperature anomaly in autumn 2018 Toplih dni je bilo to jesen precej več kot lansko, zaradi prevladujočih nadpovprečno toplih dni je bilo hladnih dni precej manj kot v dolgoletnem povprečju. Slika 4. Število jesenskih toplih dni Figure 4. Number of warm autumn days Slika 5. Število jesenskih hladnih dni Figure 5. Number of cold autumn days 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 Brnik Pl. p. Golico Kredarica Krn Vojsko N. Gorica Godnje Postojna Babno Polje Kočevje Topol Ljubljana Vrhnika Sevno Bizelsjko Črnomelj Let. Maribor Sl. Gradec Vel. Dolenci Lisca Portorož 0 5 10 15 20 25 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Število toplih dni Ljubljana 0 5 10 15 20 25 30 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Število hladnih dni Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 36 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER Slika 6. Povprečna, najvišja in najnižja dnevna temperatura ter ustrezna povprečja obdobja 1981–2010 Figure 6. Average, minimum, maximum daily air temperature and the corresponding means of the period 1981– 2010, autumn 2018 V dnevnem poteku povprečne dnevne temperature so izstopali nadpovprečno topel večji del septembra in izrazita ohladitev v zadnji tretjini meseca. Nekaj hladnih dni je bilo v začetku oktobra. Zadnjo tretjino oktobra je zaznamovala ohladitev. Prva polovica novembra je bila nadpovprečno topla, v začetku in koncu druge polovice meseca pa se je temperatura spustila občutno pod dolgoletno povprečje. Po letu 1980 je opazen trend naraščala povprečne jesenske temperature, bolj opazen je na nižinskih postajah kot v visokogorju. V mestu Ljubljana se je obdobju od leta 1880 merilna postaja nekajkrat selila in tudi okolica sedanjega merilnega mesta se je v zadnjih nekaj desetletjih temeljito spremenila, zato moramo upoštevati, da k naraščajočemu trendu temperature v Ljubljani prispeva tudi širjenje mesta. Najhladnejša jesen je bila leta 1912, ko je bila povprečna temperatura le 6,5 °C. Najvišjo povprečno temperaturo doslej so v prestolnici zabeležili leta 2006, ko je znašala 13,3 °C, le za desetinko hladneje je bilo v letu 1926. Jesen 2018 se s povprečno temperaturo 13,0 °C uvršča zelo visoko, če upoštevamo le podatke iz sedanjega merilnega mesta kar na drugo mesto, takoj za jesen 2006. Le za spoznanje nižja kot tokrat je bila povprečna temperatura jeseni 2014 (12,9 °C). -5 0 5 10 15 20 25 30 35 1 5 9 13 17 21 25 29 3 7 11 15 19 23 27 31 4 8 12 16 20 24 28 Temperatura (°C) Ljubljana -15 -10 -5 0 5 10 15 20 1 5 9 13 17 21 25 29 3 7 11 15 19 23 27 31 4 8 12 16 20 24 28 Temperatura (°C) Kredarica -5 0 5 10 15 20 25 30 35 1 5 9 13 17 21 25 29 3 7 11 15 19 23 27 31 4 8 12 16 20 24 28 Temperatura (°C) Portorož Agencija Republike Slovenije za okolje 37 Slika 7. Povprečna jesenska temperatura zraka Figure 7. Mean autumn air temperature -3 -2 -1 0 1 2 3 4 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Kredarica 8 9 10 11 12 13 14 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Ljubljana 7 8 9 10 11 12 13 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Murska Sobota 10 11 12 13 14 15 16 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Portorož Agencija Republike Slovenije za okolje 38 V Murski Soboti je bila najtoplejša jesen 2014, tokratna se z 8,6 °C uvršča na tretje mesto, ob upoštevanju podatkov od sredine minulega stoletja. V visokogorju je bila najtoplejša jesen 2006. Na Kredarici je bila najhladnejša jesen 1974, v Novem mestu 1971, v Ratečah 1972, v Murski Soboti pa jesen leta 1978. Na Obali je bila jesen 2018 s 15,6 °C za spoznanje toplejša od doslej rekordno tople jeseni 2012 s 15,5 °C, tretja najtoplejša je bila jesen 2014 s 15,4 °C, topli sta bili tudi jeseni v letih 2000 in 2006 (15,3 °C), najhladnejša pa je bila jesen 1952 z 10,9 °C. Kot običajno je bilo največ padavin v Posočju. V Bovcu je jeseni padlo kar 999 mm padavin, obilne so bile padavine tudi v Soči (944 mm), Breginju (812 mm), Kobaridu (768 mm), Kneških Ravnah (741 mm) in Krnu (713 mm). V približno polovici Slovenije je padlo manj kot 300 mm padavin. Prav tako ni presenečenje, da so bile padavine najbolj skromne v severovzhodni Sloveniji, v Velikih Dolencih so namerili le 122 mm, po 133 mm je padlo v Srednji Bistrici in Kobiljem, le malo več v Kančevcih (136 mm), po 139 mm pa so namerili v Veržeju in Lendavi. Slika 8. Prikaz porazdelitve padavin, jesen 2018 Figure 8. Precipitation amo- unt, autumn 2018 Slika 9. Višina padavin jeseni 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 9. Precipitation amount in autumn 2018 compared with 1981–2010 normals Na Bizeljskem je padlo komaj polovico toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. Le za spoznanje so polovico dolgoletnega povprečja presegle padavine v Mariboru in Sevnici. V splošnem so bile padavine v primerjavi z dolgoletnim povprečjem skromne na Štajerskem in v Prekmurju. Tudi na Obali, Agencija Republike Slovenije za okolje 39 Kasu, Vipavski dolini, spodnjem Posočju, precejšnjem delu Dolenjske in v Beli krajini so za dolgoletnim povprečjem padavin večinoma zaostajali za eno do dve petini dolgoletnega povprečja. Bilo je tudi nekaj manjših območij z nadpovprečno veliko padavin. Eno izmed takih območij je bilo na skrajnem severozahodu Slovenije, v Ratečah in Kranjski Gori so dolgoletno povprečje presegli za dobro petino. Manjši je bil presežek padavin v zgornjem delu Posočja. Na Kredarici so namerili toliko padavin (648 mm) kot je dolgoletno povprečje. Okoli 30 % več padavin kot v dolgoletnem povprečju je padlo na Krvavcu in Ilirski Bistrici. Med kraje s presežkom padavin so se uvrstili tudi Tržič in Logarska Dolina ter manjše območje Koroške. Slika 10. Padavine jese- ni 2018 in povprečje ob- dobja 1981–2010 Figure 10. Precipitation in autumn 2018 and the 1981–2010 normals, Slika 11. Jesenska višina padavin Figure 11. Precipitation in autumn -55 -45 -35 -25 -15 -5 5 15 25 35 Zg. Jezersko Pl. pod Golico Kredarica Rateče Trenta Soča Breginj Kobarid Krn Vojsko Vedrijan Bilje Godnje Portorož Postojna Babno Polje Kočevje Ljubljana Sevno Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Logarska D. Maribor Sl. Gradec Ptuj Lendava M. Sobota V. Dolenci 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1100 1200 1300 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Padavine (mm) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 40 Slika 12. Jesenska višina padavin Figure 12. Precipitation in autumn 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Padavine (mm) Rateče 0 100 200 300 400 500 600 700 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Padavine (mm) Portorož 0 100 200 300 400 500 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Padavine (mm) Murska Sobota 0 100 200 300 400 500 600 700 800 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Padavine (mm) Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 41 Na Kredarici je bilo največ padavin jeseni 2000, ko je padlo kar 1272 mm, najmanj padavin je bilo jeseni 1977, le 196 mm. Na Obali je bila najbolj namočena jesen leta 2000, padlo je 628 mm, jeseni 2006 pa so bile padavine najskromnejše, saj so namerili le 90 mm. V Novem mestu so padavine jeseni 1960 dosegle 564 mm, leta 1970 pa je bila jesenska vsota le 159 mm, jesen 2017 se z 553 mm uvršča med nekaj najbolj mokrih. V Ratečah je bilo največ padavin jeseni 2000, padlo je 973 mm, jesen 1977 pa je bila s padavinami najskromnejša, namerili so le 192 mm. V Murski Soboti je bila najbolj mokra jesen 2014 s 400 mm padavin, druga najbolj mokra jesen je bila leta 1998 s 361 mm padavin, na tretje mesto pa se uvršča jesen 2017 s 355 mm. Jeseni leta 1959 je v Murski Soboti padlo komaj 76 mm padavin. V Ljubljani je padlo 359 mm, kar je 85 % dolgoletnega povprečja. Najbolj namočena je bila jesen 1992 s 729 mm, le malo zaostaja jesen 1960 s 720 mm, tretja najbolj mokra je bila jesen 2010 s 717 mm. Najbolj sušna je bila jesen leta 2006 s skromnimi 185 mm. Slika 13. Jesensko število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 13. Number of days with precipitation at least 1 mm 0 10 20 30 40 50 60 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 Št. dni s padavinami ˃ 1 mm Kredarica 0 10 20 30 40 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Št. dni s padavinami ˃ 1 mm Murska Sobota 0 10 20 30 40 50 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Št. dni s padavinami ˃ 1 mm Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 42 Število jesenskih dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo večinoma le nekoliko manjše od dolgoletnega povprečja. Slika 14. Sončno obsevanje jeseni 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 14. Bright sunshine duration in autumn 2018 compared to the 1981–2010 normals Slika 15. Trajanje sončnega obsevanja jeseni 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 15. Bright sunshine duration in autumn 2018 compared with 1981–2010 normals Jesen 2018 je bila v večjem delu Slovenije bolj sončna kot običajno. Izjema je bil gorski svet, kjer je bilo sončnega vremena manj kot običajno. Na Kredarici so za dolgoletnim povprečjem zaostajali za 14 %. V Ratečah je bilo sončnega vremena toliko kot običajno. V pretežnem delu države je bil presežek 10 do 20 %, le v delu Pomurja je nekoliko presegel petino dolgoletnega povprečja. V Ljubljani je sonce sijalo 385 ur, kar je 11 % več kot običajno, najbolj sončna je bila jesen 2006 s 461 urami, najbolj siva pa jesen 1993, ko je bilo sončnih le 228 ur. Sonce je v Murski Soboti sijalo 479 ur, kar je 22 % nad dolgoletnim povprečjem. Najbolj sončna je bila jesen 2006 s 489 urami sonca, najbolj siva pa je bila Murska Sobota jeseni 1954 (269 ur). Na Kredarici je sonce sijalo 339 ur, kar je 86 % dolgoletnega povprečja; najbolj sončna jesen je bila leta 1986 (548 ur), najbolj siva pa leta 1960 (243 ur). Na Obali je sonce sijalo 535 ur, kar je 10 % več od dolgoletnega povprečja. Največ sonca je bilo jeseni 1978, ko so našteli 646 ur, leta 2011 pa je sonce jeseni sijalo 644 ur; najbolj siva je bila jesen 1960 (366 ur). -15 -10 -5 0 5 10 15 20 25 Kredarica Rateče Na Stanu Vedrijan Bilje Postojna Šmarata Ljubljana Sromlje Novo mesto Sv. Florijan Let. Maribor Sl. Gradec M. Sobota Lavrovec Lisca Portorož B. Češnjica Agencija Republike Slovenije za okolje 43 Slika 16. Jesensko trajanje sončnega obsevanja Figure 16. Bright sunshine duration in autumn 0 100 200 300 400 500 600 1957 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 Sončno obsevanje (ura) Kredarica 0 100 200 300 400 500 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Sončno obsevanje (ura) Ljubljana 0 100 200 300 400 500 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Sončno obsevanje (ura) Murska Sobota 0 100 200 300 400 500 600 700 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Sončno obsevanje (ura) Portorož Agencija Republike Slovenije za okolje 44 Slika 17. Število jesenskih dni s snežno odejo Figure 17. Number of days with snow cover SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER Slika 18. Dnevna debelina snežne odeje na Kredarici v jeseni 2018 Figure 18. Daily snow cover depth in autumn 2018 Na Kredarici je sneg jeseni 2018 tla prekrival le 26 dni, kar je precej manj kot leto poprej. Tudi največja debelina snežne odeje je bila zelo skromna, saj je dosegla le 42 cm. Skromna s snežno odejo je bila jesen 2006 (33 cm), največ snega pa je bilo jeseni 1979 (254 cm). V Ratečah je bilo 5 dni s snežno odejo, kar je pod dolgoletnim povprečjem in 20 dni manj kot jeseni 2017, ko je bilo zabeleženo drugo največje jesensko število dni s snežno odejo. Največja debelina snežne odeje v jeseni 2018 je dosegla 17 cm. Tudi marsikje po nižinah so poročali o kakšnem posameznem dnevu s snežno odejo, ki pa je hitro skopnela. V preglednici 1 podajamo nekaj podatkov o največji debelini snežne odeje in njenem trajanju. V Novi vasi na Blokah in Babnem polju je največja debelina dosegla 15 cm. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 Št. dni s snežno odejo Kredarica 0 5 10 15 20 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Število dni s snežno odejo Ljubljana 0 10 20 30 40 50 2 6 10 14 18 22 26 30 4 8 12 16 20 24 28 1 5 9 13 17 21 25 29 Višina snežne odeje (cm) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 45 Slika 19. Največja jesenska debelina snežne odeje Figure 19. Maximum snow cover depth in autumn Preglednica 1. Število dni s snežno odejo in največja višina snežne odeje (v cm) jeseni 2018 ter povprečje obdobij 1961–1990 in 1981–2010 Table 1. Number of days with snow cover and its depth in autumn 2018, mean values in the periods 1961–1990 and 1981–2010 Kraj Jesen 2018 Povprečje 1961− − − −1990 Povprečje 1981− − − −2010 št. dni debelina (cm) št. dni s snežno odejo št. dni največja debelina (cm) Rateče 5 17 13 10 103 Kredarica 28 42 49 50 275 Vojsko 6 28 13 9 85 Kočevje 2 12 6 4 65 Ljubljana 1 2 5 3 37 Celje 1 1 5 3 32 Novo mesto 1 5 6 4 52 Maribor 1 1 4 3 35 Murska Sobota 1 3 2 35 Postojna 2 12 4 3 60 Za šest izbranih krajev smo prikazali vetrne rože na osnovi podatkov samodejnih merilnikov hitrosti in smeri vetra. 0 30 60 90 120 150 180 210 240 270 300 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 Največja višina snega (cm) Kredarica 0 5 10 15 20 25 30 35 40 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Največja višina snega (cm) Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 46 Preglednica 2. Meteorološki podatki, jesen 2018 Table 2. Meteorological data, autumn 2018 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP Lesce 506 11,2 16,2 7,6 27,1 −3,9 8 12 420 90 29 960,4 Kredarica 2513 1,9 1,6 4,8 −0,3 15,3 −13,0 35 0 1645 339 86 5,8 27 14 648 100 29 9 51 28 42 752,4 5,6 Rateče–Planica 864 8,6 14,8 4,7 26,4 −7,4 11 7 420 99 594 123 27 5 17 920,3 Bilje pri N. Gorici 55 15,1 21,1 10,4 31,2 −0,3 1 25 533 116 34 33 306 65 Letališče Portorož 2 15,6 1,8 21,2 11,8 30,2 −2,8 2 27 194 535 110 4,7 21 23 240 72 19 10 0 0 0 1017,8 13,9 Godnje 320 14,0 2,6 19,7 10,4 29,9 −2,3 2 18 297 66 23 Postojna 533 11,8 2,1 16,9 7,8 28,7 −3,6 5 15 521 454 112 6,1 32 15 416 86 26 8 11 2 12 Kočevje 467 10,6 1,6 16,7 6,7 29,0 −7,5 9 12 684 7,1 44 5 371 82 25 4 40 2 11 Ljubljana 299 13,0 2,0 17,5 9,6 30,5 −4,0 2 17 416 385 111 6,7 36 4 359 85 27 6 37 1 2 985,0 12,7 Bizeljsko 175 12,4 1,8 18,4 7,5 29,7 −7,3 3 17 508 6,0 34 9 147 49 22 6 50 0 0 Novo mesto 220 12,4 17,5 8,6 29,8 −6,0 3 16 417 116 35 15 224 63 24 1 5 995,5 Črnomelj 157 12,0 1,5 17,8 7,6 30,7 −5,5 4 18 593 282 71 24 7 31 2 6 Celje 242 11,6 17,8 7,4 29,4 −7,1 7 17 407 181 55 23 4 2 991,5 Maribor 275 12,2 2,1 17,3 8,7 28,7 −6,2 3 16 532 459 115 6,3 32 11 148 52 24 6 5 1 1 Slovenj Gradec 444 10,9 16,8 6,5 28,0 −13,3 10 13 422 110 36 8 237 68 25 2 2 Murska Sobota 187 11,9 1,9 18,0 7,4 29,8 −6,9 3 17 479 122 29 24 152 70 18 998,2 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 ° C SD − število dni s padavinami ≥ 1,0 mm TS − povprečna temperatura zraka (° C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povprečja (° C) OBS − število ur sončnega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povprečni temperaturni maksimum (° C) RO − sončno obsevanje v % od povprečja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM − povprečni temperaturni minimum (° C) PO − povprečna oblačnost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (° C) SO − število oblačnih dni P − povprečni zračni tlak (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (° C) SJ − število jasnih dni PP − povprečni tlak vodne pare (hPa) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 ° C RR − višina padavin (mm) RP − višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤ 12 °C).  = − ° = n i i TS C TD 1 ) 20 ( če je C i TS ° ≤ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 47 Ljubljana Murska Sobota Portorož Bilje Novo mesto Kredarica hitrost m/s Slika 20. Vetrne rože, jesen 2018 Figure 20. Wind roses, autumn 2018 Agencija Republike Slovenije za okolje 48 Na spodnji sliki prikazano dnevno povprečje zračnega tlaka ni preračunano na morsko gladino, zato so vrednosti nižje od tistih, ki jih dnevno objavljamo v medijih. Jeseni 2018 je bil zračni tlak najvišji 26. septembra, ko je bilo dnevno povprečje 1001,8 mb. Najnižji zračni tlak je bil 26. novembra, ko se je dnevno povprečje spustilo na 966,8 mb. SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER Slika 21. Zračni tlak jeseni 2018 (tanka črta) in povprečje obdobja 1981–2010 (debelejša črta) Figure 21. Air pressure in autumn 2018 (thin line) and average of the period 1981–2010 (bold line) SUMMARY At the national average, the autumn 2018 was 2.0 ° C warmer than on average in the reference period. In the national average, only 79 % of the precipitation fell in comparison with the average precipitation in the period 1981–2010. Sunshine was more than usual, at the national level the average was exceeded by 9 %. The mean air temperature in autumn 2018 was everywhere above the normals, the anomaly was mostly limited to the interval from 1.5 to 2.5 ° C. In most of Slovenia sunshine duration was above the normal. The exception were the mountains, where the sunny weather was less common than usual. At Kredarica, there was 14 % less sunny weather than on average in the long-term. In the predominant part of the country, the surplus was 10 to 20 %, only in the part of Pomurje it slightly exceeded a fifth of the long-term average. As usually, most of the rainfall was observed in Posočje. 999 mm precipitation fell in Bovec, 944 mm in Soča, 812 mm in Breginj, 768 mm in Kobarid, 741 mm in Kneške Ravne and 713 mm in Krn. Less than 300 mm of precipitation fell in approximately half of Slovenia. It is also not surprising that the precipitation was the most modest in the north-eastern part of Slovenia, only 122 mm were reported in Veliki Dolenci, 133 mm in Srednja Bistrica and Kobilje, a little more in Kančevci (136 mm) and 139 mm in Veržej and Lendava. At Bizeljsko, only a half of the normal precipitation fell. Only slightly half the long-term average was exceeded in Maribor and Sevnica. In general, precipitation was modest compared to the long-term average in Štajerska and Prekmurje. Also, on the Coast, Kras, Vipava valley, the lower Posočje, a considerable part of the Dolenjska region and in Bela krajina, negative precipitation anomaly was one to two fifths of the long-term average. There were also some smaller areas with above average rainfall. One such area was in the extreme northwest of Slovenia, where Rateče and Kranjska Gora exceeded the long-term average by a fifth. The excess of precipitation in the upper part of the Posočje region was smaller. About 30 % more precipitation than in the long-term average fell on Krvavec and Ilirska Bistrica. Among places with excess precipitation were also Tržič, Logarska Dolina and the small area of Koroška. Snow cover in the high mountains was quite thin compared to the normal. 965 970 975 980 985 990 995 1000 1005 1 5 9 13 17 21 25 29 3 7 11 15 19 23 27 31 4 8 12 16 20 24 28 Zračni tlak (mb) Ljubljana