MUZEJ T K I RAVNATELJ I J St 166 Pottnftna ptntuijeui (G. C. con la p—to) V Trsta, t Četrtek. 14. julija 1927. itovilka 38 mi Letnik Lil List izhaja vsaki 3 memc L 22.—; L 6.50 več. — y Sirokosti 1 ko oice, zahval«, Kirljh Naročnina: u 1 mesec L 8.—, lo leto L 75.—, t inozemstvo sas—fne start. — Oglasoma za 1 mm prostora e in obrtne oglase L 1«—, za osmrt* y 1.50, oglase denarnih zavodov L prvi strani L Z— r EDINOST Uredaiitvo hx upravniitvoj Trst (3), ulica S. Francesco d'Asski 20. Telefon 11-97 Dopisi naj se poiiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla-madfe in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiraaa pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost*. Podoredmštve v G o r i c i : ulica Giorne Carducci it. 7, L n. —- TelsL it. 327. Glavni m odgovorni urednik; prof, Filip Peric. 0 rojsiulh in o umrljivosti y naših krulili Ministrski predsednik Mussolini je nedavno v nekem svojem govoru opozoril na malo število rojstev in na veliko slučajev smrti po jetiki v Julijski Krajini. Naš list se je ponovno že bavil s tem vprašanjem, Še pred nekaj dnevi je neki sotrudnufc skušal ra/ztolmačiti drugi pojav. Opiral pa se je pri tem bolj na splošne trditve, kakor na statisti t-no utemeljena izvajanja. Danes se hočemo baviti s prvim delom tega vprašanja, uan^re^ " ^piavnim prirastkom-prebivalstva in sicer na podlagi podatkov, ki so nam na razpolago: tako predvsem na «An-nuario statistico italiano» (Druga serija. Zv. IX. Leta 1922-1925), na «Bollettino Mensile di Statistica deiristituto centrale fli statistica». (Letnik I. in prva polovica letnika II.) in na «Bol-letttno deirUff?cio del Lavoro e deli a S«atibtica» tržaške občine (Leto LI. št. 5). Žal so podatki po teh virih silno neenakomerno nabrani. Poleg tega igra še veliko ulogo tudi ponovna politično-uprav-na razdelitev dežele. Pred-sem pa so nam razun za mesto Trst podatki na razpolago le od iy24. dalje in še ti kakor rečeno z različnega vidika. Po podatkih ljudskega šteeja od 1. decembra 1921. je bilo tedaj prisotnih v Pulski pokrajini 299.295 prebivalcev, v Reški pokrajini 84.688, v Tržaški pokrajini 325.940 prebivalcev. Pra-bivalcev. Pravilno bi se moralo seveda reči na ozemlju poznejše Pulske, Reške, odnosno Tržaške pokrajine. Razun tega bi se moralo omeniti (česar Statistični letopis ni delal) da se nanaša števila prebivalcev za Reško pokrajino na okroglo cenitev prebivalstva Reke na 45.000. Na ozemlju vseh teh pokrajin, ki ga Letopis nepravilno imenuje Julijska Krajina, je bil torej 1. decembra 1921. prisoten 720.241 prebivalec. V Zadrški pokrajini je bilo istočasno 18.255 prebivalcev. Za prv o polovico 1924. se je cenilo prebivalstvo Pulske pokrajine na 315.571, Reške pokrajine na 87.706, Tržaške pokrajine na 332.202, vseh treh pokrajin skupaj na 735.479 in Zadrške pokrajine na 19.315 prebivalcev. V letu 1924. je bilo v Pulski, Reški, Tržaški pokrajini, v vseh treh pokrajinah skupaj ter v Zadrški pokrajini 1638, 557, 1946, 4141, 76 slučajev porok ali na vsakih 1000 prebivalcev sredi leta 5'19, 6'35, 5'86, 563, 3'93, rodilo se fje živih otrok 8.970, 2.002, 6.577, 17.549, 516 ali v odtisočih 28'42, 22'83, 19 80, 23'80, 26'71, umrlo pa je (brez mrtvorojenih otrok) 5594, 1500, 5436, 12.530, 377 oseb ali v od-tisočifc 1773, 17'10, 16'38, 17^04, 19'52. V istem letu je izkazala vsa država 7,69'V(W slučajev porok, odtisoček, ki ga ni dosegla nobena naših pokrajin, 28'17'Voo živo rojenih otrok, odtisoček, ki močno prekaša podatke za naše pokrajine. Sicer pa izkazuje najmanjši! odtisoček Pijemont, namreč 17*70, najvišji pa Basi-licata 36'27, od te se odlikuje pa posebno še pokrajina B erg amo s 38'63°/ 00* Umrljivost vse države je bila 16'61°/00, torej manjša kakor v Pulski, Resici in Tržaški pokrajini in še manjša kakor v Zadrški pokrajini1. Pijemont z najmanjšim številom rojstev ima tudi najmanjši odtisoček za umrljivost. Basilicata z največjim številom rojstev naravno tudi1 največ slučajev smrti. Za leto 1925. žal nimamo na razpolaga podatkov za posar-mezne pokrajine, temveč le za Pulsko, Reško in /Tržaško pokrajino skupaj in le za Zadrško pokrajino ločeno. Zaj polovico 1925. se Je cenilo prebivalstvo prvih treh pokra-jisi na 742.541, Zadrške pokrat-jtne pa na 19.597 duš. Večji prirastek prebivalstva, kakor bi ga pričakovali po številu rojstev in smrti, gre na račun notranjega priseljevanja. V letu 1925. je bilo v Pulski, ffeški in Tržaški pokrajini 4549 porok, v Zadrški pokrajini 94 poroke, ali 6*13, odnosno 4,80°/ft0, rodilo se je živih otrok 17.880, odnosno 495 ali v od tisočih 2^08, odnosno 25*26; umrlo pa je 11.864, odnosno 387 oseb, ali 15*98, odnosno 19'75 Števtto rojstev je torej v prvih treh pokrajinah poskočilo od 23'86 na 24'08v Zadrški pokrajini pa se je znižalo od 26*71 na 25'26°/0o. SIcer pa je padlo število rojstev v vsej državi od 28'17 na 2T480/0o. Nasprotno pa se je umrljivost v Pulski, Reški in Tržaški pokrajini znižala od 17'04 na 15*98°U v Zadrški pokrajini pa je obratno zrastla od 1952 na 19'75°/o«; v vsej državi je ostala umrljivost skoro neiz premen j ena (leta 1924. 16.6r/oo, leta 1925. 16.60°/oo). ' Za leto 1926. so nam razpoložljivi5 podatki še manj specificirani. Za Pulsko, Reško, Tržaško in Zadrško pokrajino navaja statistika 5116 porok, 17.852 slučaja rojstev m 12.198 slučajev smrti. ZaA pa nimamo podatkov o prebivalstvu za to leto, da bi lahko ta števila izrazili v od tisočih. Vsekakor pa je razvidno, da se je sicer znatno povečalo število porok, zmanjšalo pa se je Število rojstev m sicer bolj še, kakor število smrti, tako da je naravni prirastek bil v lotu 1926. za 450 manjši kakor v letu 1925., dasi je v tem času celotno število prebivalcev celo narasti«. Za prve štiri mesece 1927. so sicer podatki "na razpolago za posamezne pokrajine, in sicer novi razdelitvi primerno tudi za Goriško pokrajino, toda za nas ne pridejo še v poštev, ker jih ne moremo primerjati z odgovarjajočimi razdobji v prejšnjih letih. Pač pa* hočemo na koncu še navesti podatke za tržaško občino v razdobju 1913-1926. Podatki so silno zanimivi, ker se kaiže v njih predvsem! vpliv vojnih let. V letih 1913. do 1926. je bilo v Trstu 1668, 2594, 1336, 547, 669, 1036, 1884, 2754, 2294, 2229, 1379, 1634 in 1692 porok ali v odtisočih prisotnega prebivalstva: 6'5, 10*6, 8*5, 3*5, 4 4, 5*«, 8'3, 11*6, 10*3, 9*4, 9*1, 5*6, 6'6, 6'7. Rodilo se je 6895, 6436, 4222, 1784, 1666, 2046, 4310, 6338, 6086, 5528, 4750, 4032, 4068, 4001 otrok ali v odtisočih 28'8, 26*3, 11*6, 10 9, 10'2, 19'0, 26% 24*4, 22'6, 19'5, 16*4, 16'4, 15*9. Umrlo pa je v teh letali: 5125, 4813, 4963, 4113, 5184, 6719, 4189, 4399, 4184, 4059, 3645, 4177, 3774, 3793 oseb« ali v odtisočih 21*4, 19*7, 31'6, 26*6, 33'9, 33'6, 18*4, 18*5, 16*7, 16*6, 149, 170, 15*2, 15*1. Naravni prirastek, to je prebitek novorojencev nad umrlimi je znašal: 1770, 1623, —741, — 2328, —3518, —4673, 121, 1939, 1902, 1469, 1115, —145, 294, 208, ali v odtisočih 7*4, 6'6, — 47, —15*1, —23*0, 0*5, 8*1, 7*6, 6'0, 4*6, — 0'6, 1*2, 0'8. Zanimivo je v tej statistiki predvsem to, da je v povojni dobi število porok v začetku silno rastlo (v 1. 1919 do 1. 1923. je bilo večje kakor v zadnjem letu pred vojno). Nato pa je zopet, oadlo In še le lani je do-segWraapet predvojno višino, dasi je medtem število prebivalstva celo prekosilo predvojno število. S številom porok pa tiri sorazmerno rastlo tudi število rojstw. Niti najbolj plodovito leto 1920. ni doseglo predvojne višine. To število pa močno pada od leta do letat. Razveseljivo dejstvo . pa je, da pada obenem tudi število smrti, toda veliko prepočasi, tako da izkavujeta zadnji dve leti komaj zazna ten naravni prirastek, leto 1924. pa celo zmanjšek. L ©. Načrt za regulacijo Milana RIM, 13. (Izv.) Davi je sprejel predsednik vlade v palači Vimi-nale milanskega občinskega načelnika on. Belloniia, ki so ga spremljali podnačelnik Morga-gni in dva inženirja milanskega mesta. Načelnik vlade je z velikim zanimanjem sledil pojasnilom milanskega občinskega načelnika in je popolnoma odobril regulacijski načrt milanskega mesta. Eksplozij« t torani PARIZ, 13. Iz Brusi jot poročajo, da se je v Tubiatu dogodi-^ la huda nesreča. V tovarni za umetno svilo je nastala silna eksplozija, pri kateri ao trije delavci izgubili življenje; mnogo drugih pa je bilo ranjenih. Odnošaji med Halijo in Grško Izjave grškega zunanfega ministra GfSKb $ostn otipoma Utrl is Mm preti Plrefln RIM, 13. (Izv.) Danes opoldne je priredil finančni minister on. Volpi na čast grškima ministroma obed v novem hotelu «Degli Ambasciatori». Poleg ministrov so se !udeležili obeda tudi številni predstavniki visokih političnih in finančnih krogov. Nocoj pa je bil prirejen na čast grškima ministroma s strani rimskega gubernatorja kneza Potenzianija na Kapitolu svečan sprejem. Grški zunanji in finančni minister kapustita Rim jutri zvečer, iz Rima se odpeljeta v Brindisi, kjer se vkrcata na pamik « Tržaškega Lloyda», ki ju prepelje v Pire j. RIM, 13. (Izv.) Grški zunanji minister je dovolil uredniku /1*-sta «11 Giomale d*Italia» inter-view, v katerem je pojasnil svoje nazore o ^talijansko-grških ednošajih. «Grško stališče o italijansko-grških odnošajjih,« je dejal minister Mihalakopulos, «je ostalo isto, kakor sem ga zastopal d d vem i leti, ko sem bil načelnik vlade in zunanji minister. To stališče se opora na osnovno misel, da je treba dati italijansko-grškim odnoSajem spet ono prisrčnost, katero so imeli pred 15 leti. Do tedaj ni bilo italijansko-grško prijateljstvo nič manj prisrčno, nego je bilo grško prijateljstvo s Francijo in Anglijo. Ti prijateljski odnošaji pa so se po letu 1912. znatno spremenili. Od tedaj je došlo med obema državama do pogostih sporov! in nesporazumijenj, ki sta Dobrodelna udruženja On. Hnssoitnl pndlofil ski ribarnici nori zakonski načrt RIM, 13. (Izv.) Predsednik vlade in minister za zunanje zadeve on. Mussolini je predložil poslanski zbornici zakonski predlog o reformi uprave dobrodelnih kongregacij. Poročilo načelnika vlade, ki je dodano k zakonskemu načrtu, pravi, da je po uvedbi institucije poteštactov 4 postalo potrebno razširjenje tozadevnih predpisov tudi na druge ustanove, med katere spadajo tudi dobrodelna udruženja. Zakonski načrt obstoja iz 12. členov. U-prava dobrodelnih udružen j vodi po novem osnutku predsednik, ki mu stoji ob strani odbor partronov (zaščitnikov). Ta odbor sklicuje in mu predseduje predsednik. Predsednike uprav dobrodelnih udružen j imenujejo prefekt L Patrone pa izbirajo prefekti lfcmed treh kandidaitov, ki mu jih predia-občinske sindikalne organizacija _ Novi odloki (Iz uradnega Hsta) RIM, 13. (Izv.) Današnja «Ga*r-ze+ta Ufficiale* prinaša sledeče odloke: 1) Kraljevi dekret a dne 23. junija 1927. o preuredbi obtoka kovinastega denarja. Do 30. septembra 1927. morajo hranita j i srebrnega denarja po 5, 2, 1 in 0.50 lir zamenjati ta denar pri državni blagajni s sedaj veljavnim denarjem. Finančno ministrstvo je pooblaščeno, da izda nov srebrni denar po 20 lir v nominalni vrednosti 700 milijonov lir, s katerimi bodo nadomeščeni bankovci po 5 in 10 lir, ki bodo odtegnjeni te prometa. 2) Kraljevi dekret z dne 27. marca 1927., ki urejuje uporabljanje liktorskega svežnja s strani javnih uprav. Aretacije o Sofiji SOFIJA, 13. Proti komunističnemu listu «Novini» je bilo uvedeno sodno postopanje. Na podlagi zakona o zaščiti države je policija aretirala tri urednike tega lista. Usmititvr ftacca tm Vaanttija PARIZ, 13. Listu «Fopulai-re» poročajo iz Boe tona, da bosta Saeoo in Vanzetti usmrčena dne 11. av&usta 1927. jih pat čas in dobra volja obeh strank vedno znala razrešiti in odpraviti. Zato bi bilo potrebno ustvariti predvsem prisrčne odnošage med obema državama. Ako bodo namreč itailijansko-grški odnošaji sloneli na trdni podlagi prijateljstva* tedaj se bosta obe državi prav lahko sporazumeli in likvidirali vsako sporno vprašanje, ki bi u-rtegnilo nastati med njima. Grško prijateljstvo z eno ali drugo državo ne izključuje enako krepkih prijateljskih vezi z tretjimi drj&vami, kajti prijateljstvo, ki veže Grčijo z eno ali drugo državo, se ne sme tolmačiti kot nasprotujoče zakonitim interesom kake tretje države. Med Italijo in Grčijo ne obstoja; trenutno nobeno vprašanje, ki M zahtevalo točno in takojšnjo rešitev. Med njima obstoja samo vprašanje splošnega sporazuma in prisrčnosti. Mi si iskreno želimo miru, toda vedno je treba računati tudi s presenečenji. Tem svojim zunanjepolitičnim smernicam smo ostali zvesti tudi v zadevi tiranske pogodbe. Nade takrajtno zadržanje je bilo točno in jasno. Mi smo takoj od začetka verjeli miroljubnim namenom, o katerih j« govoril on. Mussolini ob sklepu pogodbe, ter smo zavzeli kot mirni opazovalci korektno stališče napram Italiji in Albaniji Pravilnost našega zadržanja je bila pozneje potrjena od dogodkov.« Naiposled je grški zunanji minister izrazil željo, da bi se italijansko - grški gospodarski odnošaji vedno bolj poglobili ter tako prispevali k vedno tesnejšim stikom med obema državama. Solima DSitflsUfl t? Jn&sM Sofa UvKiovatnoga odbora radi-kalsko stranko - Turneja & Prl-bićorića - Določevanje kandidatur BEOGRAD, 13. (Izv.) Načelnik vlade Velja Vukičević se Še vedno ni povrnil v Beograd. Po vesteh iz Zagreba je nocoj odpotoval, tako da bo jutri v Beogradu. Spričo tega tudi danes v Beogradu ni bilo važnejših političnih dogodkov. Glavna pažnja beograjskih političnih krogov je fcila osedotočena okrog spora med vladno radikals'ćo skupino in glavnim odborom ladikalske stranke, k; bi bil moral danes o tem razpravljati na svoji seji. Za 17. uro je bila napovedana seja ožjega glavnega odbora radikalske stranke, na kateri bi se imela sprejeti končna odločitev o stališču giafvnega odbora napram vladi. Mesto seje ožjega glavnega odbora se Jer vršila sega »zvršovalnega odbora1 radikal-ske stranke, na kateri so bile sprejete na znanje kandidature ministrskega predsednika? Vu-kučeviča v skopi jamskem okrožju, ministra za narodno zdravje Savica v prizrenskem okiožju, finančnega ministra Markovi ca V tikveškem okrožju, prometnega ministra Milosavljevića v Metohiji in ministra za vere Dragoviča v tetovskem okrožju. Izvrše valni odbor glede teh kandidatur ni zavzel nobenega važnejšega stališča in jili je odobril ter jih bo predložil v odobritev tudi glavnemu odboru. BEOGRAD, 13. (Izv.) Svetoear Pribičević se je danes vrnil s svoje agitacijske turneje po Liki in Dalmaciji. Novinarjem je izjavil, da je vzhičen nad sprejemi, ki so mu jih prirejale samostojne demokratske organizacije. Jutri potuje Pribičević v Novi Sani, kjer bo predsedoval okrožni konferenci samostojnih demokratov za določitev kandidatur v novo-sad-ski oblasti. 17. t. m. bo Pribičević na okrožni konferenci za določitev kandidatur v zagrebški obalsti, ki se bo vršila v Sisku in na kateri bo imenovan tudi nosilec liste SDS v zagrebški oblasti. BEOGRAD, 13. (Izv.) Danes dopoldne je imel sejo izvrševal-ni odbor Jugoslovenske demokratske stranke. Potrjeni so bili nosilci list za Smederevo Kosta Timotijević, za Timok minister za socialno politiko dr. Aleksander Mijović, za Bregalnico minister dr. Elija Šumenković, za Crno goro Andrija Radcvić, za Krajino Joka Popović, za Niš Agatonović in za Podrin dr. Voja Veljković. Pred izpremembaini v jugoslavenski diplomatski službi BEOGRAD, 13. (Irv.) Zvečer ob 23.20 se je z zargebškim brzo vlakom odpeljal v Ljubljano m na Bled minister za zunanje stvari dr. Voja Marinkovlć. S seboj ^nosi večje 'Število ukazov o premestitvi in novih imenovanjih jugoslovenskih diplomatskih uradnikov. Stjepan Radić odšel v avdtfenco h kralju BLED, 13. (Izv.) Dato.es je prispel na Bled Stjepan Radič, ki ga bo jutri sprejel v avdijenci jugoslovenski kralj. FrancUn In Mila Začasna trgovinska pogodba podpisana? BERLIN, 13. Iz dobro poučenih berlinskih krogov izhaja vest, da se pogajanja o provi-zorično urejenih trgovinskih odnoaajih med Francijo in Nemčijo ugodno nadaljujejo. Francija doslej sicer še ni ugodila vsem nemškim zahtevam. Nemčija pa na drugi strani trdovratno zahteva naj obvelja predstoječaj pancrvizorična pogodba vsaj za dobo enega leta. Zahteva pa tudi, da obsega ta začasna pogodba vse izvozno bla-j?o obeh držav, čemur se Francija upira. Kljub trdovratnosti na obeh straneh pa izgleda, da boda delegafti ofoeh držav prišli v okom vsem težkočam. BERLIN, 13. (Izv.) Začasno francosko - nemško trgovinsko pogodbo je včeraj zvečer podpisala francoska delegacija. Nemška delegacija je tekom noči brzojavno sporočila vsebino pogodbe svoji vladi v Berlin. Tekom današnjega popoldneva je berlinska vlada razpravljala o vsebini pogodbe. V političnih krogih so mnenja, da je vlada odobrila vsebino pogodbe in bržkone še tekom današnjega večera je tudi nemška delegacija podpisala pogodbo. VersKl fcojTo indiji Ponovni spopadi mod hindujei in muslimani LONDON, 13. Iz Bombaya poročajo, da se boji med raiznimi verskimi sektami še zmerom nadaljujejo in da imajo oblasti radi tega resne preglavice. V Sholspouru sta se včeraj slučajno srečali dve procesiji, ena muslimanska, druga hindujska. Nastal je splošen pretep, v katerem je bilo ranjenih 33 muslimanov in pet hindu j cev. Do sličnoga spopada je prišlo včeraj tudi v Mooltanu; dve osebi sta bili umorjeni. Potres v Palastlnl Petsto mrtvih? PARIZ, 13. «Daily Mailu* poročajo iz Jeruzalema, da je potresna katastrofa v Palestini in Transjordaniji imela ogromen cbseg in da so bila ptrvaj poročila pomanjkljiva. Po dosedanjih podatkih bi znašalo število človeških Žrtev 500, dočim je na tisoče oseb ranjenih. Nesrtce ¥ zraku Strela ndazila v Jildroplan LONDON, 13. «Times u» poročajo iz Winnipega (Canada): Tekom viharja je strela vdari-la v vojaški hidroplan, ki je letel nad jezerom Manitoba. Hidroplan se je že v zraku razle-tcl na drobne kose. Trije letalci, ki so se nahajali na njem, so izgubili življenje. BOULOGNE - SUR - MER, 13. Holandsko letalo, ki je oskrbovalo promet na progi London-Amsterdam, je padlo na neko njivo in se popolnoma raizbilo. Pole^ pilota se ie nahsjalo v letalu še sedem pomikov. Na čudežen način se ni nikomur zgodilo nič hudega; samo eden izmed potnikov se je nekoliko pobil. _ Gozdni požari v Bosni pogaSeni SARAJEVO, 13. (Izv.) Gozdni požari so v glavnem pogašeni ali vsaj lokalizirani. Samo iz Srebrenice je došla vest o novem požaru v tamkajšnjih gozdovih, pa tudi ta najnovejši požar Je baje že omejen. , ZAVOD Dr. BORCIMA - F1HETTI TRST, la Fabio Fttzi 23, V. n. Tet. 48-03 »tovljeno 3-dnevno zdravljenje IJATIKE" (Trganj« v kolku) Zdravljen)« živčnega trganja v laktih in V bokih. — Sprejema od 10—12 in oJ 15—17. Škoda, ki jo je povzročil poslednji orkan na Češkem PRAGA, 13. Glede poslednjega neurja» v Krkonoših, pripominja «Prasrer Ta«?blatt», da je škoda tudi na češki strani zelo velika. V Teilnitzu (v severni Češki so pluviometn kazali višino nalivov 209 mm. V hudournikih sta utonili dve c-sebi. 32 hiš je bilo docela ali na pol porušenih. V dolini Labe se ceni škoda na 20 milijonov KČ. Na '-eh krajih je reka n epi ovna. V gornjem toku potoka Eulau-bach so porušeni vsi mostovi. Poplavo v bližini Nižaj ega-lfov-goroda MOSKVA, 12. Nad mestom Lukojanovom blizu Nižnjega Novgoroda je divjal strašen vihar. Sledili so mu nalivi. Reka Teša je narastla, prestopila bregove in je utonilo v njej na ducate ljudi. Nad 100 hiš se je porušilo in tudi nekaj mostov se j ^podrlo. Z mestom so prekinjene vse železniške, telefonsko in brzojavne zveze. Ljudstvo se je zateklo v zgornje prostore in na podstreSja svojih domov. Nevihta v Angliji LONDON, 13. Včerajšnji nalivi so spremenili del mesta; Londona skoateda v angleško Benetke. V predmestju Shop-*>erton je udarila strela v Grown-hotel, paj je ptriizanesla vsem njegovim stanovalcem. V Richmondu je zračni pritisk strele dvignil nekega sla in njegovo kolo ter ga zagnal kakih 10 metrov daleč vstran. Še v nekatere druge hiše je vdarila strela in je porušila več dimnikov. Človeških žrtev ni. Vročina v Grčiji ATENE, 13. Observatorij, ^ci se nahaja na enem najbolj senčnih krajev v Atenah, je javil, da kažejo njegovi toplomeri 37.3 stopinj v senci. Ljudje se ne spominjajo take vročine, kot vlada sedaj v Grčiji, kjer kažejo termometri v senci celo 41 stopinj Celzija. Zrmanja politika .-romunsko vlade BUKAREŠT, 12. Novi romunski zunanji minister Titulescu je časnikarjem podal nekatere izjave o romunski zimanji politiki. Temelj vse politike je mir. Tega pa ni mogoče vzdržati brez mednarodnega reda, radi česar je glavna skrb Romunije, da v 1. 1919. in 1920. napravljeni red ohrani. Romunija he.če voditi politiko evropske solidarnosti in radi tega želi z vsemi narodi brez razlike živeti v najboljših odnoša-jih. Oh? anila bo za.to svoje zveze z Malo antanto iti Poljsko, in jih bo še bolj poglobila. Z velesilami Anglijo, Francijo in Italijo, bo skupno delovala za mir. Novai romunsko-francoska po-god4>a je bila samo juridični iz^ raz dobrih odnošajev, ki so od ustanovitve Romunije dalje vezali obe državi Z italijans-ko-romunsko po?rr>dbo ^o se krvne vezi le Še bolj utrdile. Z Anglijo želi stati Romunija v najboljšem razmeriu, kajti Romu-ni|a{ ne» sme pozabiti, da ji je stala Anglija ob strani v najtežjih trenutkih. Titulescu bo svoje dolgoletne izkušnie porabil v to, da bo prijateljske stike med obema državama še poglobil. _ Bodoča svetovna vojna LONDON, 13. Ob priliki promocijo maršala Focha za častnega doktorja je prinesel «YVee-kly Dispatch» r?.7igovor, ki ga je imel z njim o bc-dori svetovni vojnL Prihodnja svtetovna vojna se bo poti mnogo hujšimi raizmerami odigrala v teku 15 do 20 let in bo mnogo hujša kot vsaka dosedanja vojna, ker se obenem z novimi napadalnimi iznajdbami množe tudi učinkovita obrambna sredstva. V novi vojni bodo poleg moških nastopale ravno tako tudi ženske. V vojno bodo zapleteni vsi narodi. Naročite „Edinost" n. <£Đ2KOSI> V Trstu, dne 11. julija ^čl. Politične beležke Razpustitev turškega parlamenta Pred kratkim je dokončala svoje zakonodajno dek> druga turška vettka narodna skupščina, katera se ne bo več sestala, ker se bodo v septembru ivr&ile nove volitve. • Prva turška narodna skupščina se je sestala leta 1920. v Angori in je bila sestavljena iz članov turške narodne stranke, ki jo je leto dni prej ustanovil Kemal paša. Ta stranka si je stavila nalogo, da vsestransko dvigne Turčijo, ki je bila skoro popolnoma izčrpana radi vojn, ki jih je in^Ha kar tri tekom 8 let. in sic£r leta 1910. vojno z Italijo radi Tripolisa, leta 1912. balkansko vojno in končno svetovno vojno. Narodna skupščina. se !je leta 1920. proglasila za suverenega predstavnika naroda in je odstranila sultanov parlament in vlado, ki je imela tedaj še svoj sedež v Carigradu. Notranje nemire, ki so tedaj izbruhnili, je skušala izkoristiti Grška; hotela je razširiti svojo maloazijske posest, ki ji je bila odmerjena na podlagi mirovne pogodbe. Toda proti splošnemu pričakovanju se je turška vojska po prvih porazili kmalu opomogla in začela uspešno protiofenzivo, tekom katere je popolnoma pregnala Grke iz Male Azije; od cele maloazijske posesrti sta Grkom ostala samo otoka Hios in Mitilene. Po tej vojni, za katere zmagoviti izid je imel Kemal paša kot vrhovni poveljnik vojske največje zasluge, je nova, prerojena Turčija podpisala leta 1923. zanjo zelo ugodno mirovno pogodbo v Lausanne, Leto prej — meseca novembra — je turška narodna skupščina proglasila detronizacijo sultana in konec Otomanskemu cesarstvu ter namesto njega u-stanovila ustavno turško narodno republiko. S tem je prva velika narod na skupščina dokončala svoje delo. Druga narodna. skupščina je posvetila svoje delo. notranjemu preustroju in konsolidaciji države ter njenemu zbližan ju s kulturnimi zapadni mi državami. Dne 29. oktobra 1923. je bile proglašena republika z Mustafo Ke-malom pašo na čelu; marca meseca 1924. je bil ukinjen kalifat, izvedene so bile velike notranje reforme, kakor odprava mnogoženstva ter preuredba šol po evropskem vzorcu. Končno je bila v aprilu istega leta odobrena nova turška ustava. Nova narodna skupščina, ki bo izvoljena v septembru na podlagi splošne volilne pravice, bo Uzraz dosežene konsolidacije države. V novi zbornici ne bodo. zastopani samo častniki in uradniki, kakor do nekdaj, temveč bodo zastopani vsi sloji naroda. Odločitev Kemala paše, da poseti nekdanje glavno mesto Carigrad za časa najhujše vodilne borbe, je dokaz, da so se nasprotja, ki so obstojala med pristaši starega turškega državnega ustroja in med modernimi Turki, že zelo ublažila. V merodajnih turških političnih krogih se pričakuje, da bo povodom slavnostnega obiska Kemala; paše v Carigradu prišlo med obema strankama do popolnega po mir jenja in sprave. Drobne vesti Senzacofonalni samomor. V Londonu je razburil samomor milijonarja in finančnika James-a White-ja, ki se je bil z večjo količino uspavila zastrupil, vse finančne kroge. Na borzi je nastala panika. Njegova pasiva znaša baje nad en milijon funtov. Westmin-strska banka je soudeležena pri kunkurzu s 450.000 funti. Mnogo manjših tvrdk je moralo napovedati konkurz. VVhite, ki je prišel do svojega ogromnega premoženja komaj med svetovno vojno (prej je bil zidar), je bil tudi strasten igralec. Dasi je visoko igral, mu je bila sreča vedno mila. Šele zadnje čase ga je sreča zapustila in White-ju ni skoraj ostalo drugega kakor samomor. Poslovilnih pisem ni White zapustil nobenih, pač pa je zapisal na nekaj svojih posetnic svojim prijateljem zadnje voščilo: «Lah ko noč za vedno!« Amerikanci v Evropi. Dotok ameriških potnikov v Evropo je dosegel minuli teden svoj viSek. Istočasno je priplulo v evropske luke deset velikih oceanskih parnikov. Večina je izkrcala ameriške goste na francoskih tleh. Parnik cMajestlc* je imel 2410 potnikov na krovu in od teh je potovalo več ko ena tretjina v prvem razredu. Potnine samo na tem parnik u i rudnin 130.000 funtov. DNEVNE VESTI KtoCllo o pofožuju Tisto Tukajšnja fašistovska zveza je imenovala pred časom posebno gospodarsko komisijo, ki je imela nalogo proučiti položaj Trsta s posebnim o^irom na trgovski promet v pristanišču ter na ukrepe, ki so potrebni za zopet no gospodarsko povzdigo tržaškega em pori j a. Te dni je bilo objavljeno v tukajšnjih italijanskih listih poročilo te komisije. Poročilo vsebuje natančno in globoko analizo položaja z vseh vidikov ter formulira predloge glede proste luke, novih pristaniških del in postaj, o zboljšanju prometnih zvez, o industrijski zona itd. Poročilo se po natančni in obširni analizi vseh vprašanj in vseh ukrepov, ki so ne-odklonljivi, tako-le zaključuje: Sedanje trgovinsko padanje tržaškega pristanišča bo najbrže trajalo dolgo, kajti vse dežele zaledja se nahajajo v krizi. Predlagam ukrepi so zato posebno nujni. Očividno je, da obstoja nevarnost, če se ne posreči dati podžig za ustanavljanje novih industrijskih podjetij in zajeziti na ta način gospodarsko propadanje pristanišča, da se bodo razmere poslabšale na tak način, da bodo globoko omajale organizem Trsta, da bodo stalno nižale njegovo gospodarsko sposobnost, prejudicirale njegovo zgodovinsko funkcijo in ekspanzivno spo* sobnost. Posledica bo — na škodo Trsta in cele države —, da. se nekdanji položaj ne bo mogel več vzpostaviti niti tedaj, ko bo sedanja kriza srednje Evrope minila. Naredbe tržaške ottlne ylede prodaje mleka in prijave šolskih otrok Tržaška občinska; uprava je objavila v uradnem listu «Oe-seTvatore Triestino* od 12. t. m. sledeči razglas: Mnogi trgovci v mestu niso še izpolnili predpisov, ki so bili izdani s prejšnjimi razglasi, kjer so se zopet n oglašale norme tukajšnjega S&dravstvenegja i>ravilnika glede prodaje mleka po lokalih, ki niso določeni izrecno za to s vrbo. Občinska uprava opozarja radi tega, da se po 15. julija ne bo več trpela prodaja mleka po lokalih, kjer se prodajajo tudi druge jestvi-ne ali sadje in zelenjava. Kdor bi po tem dnevu prodajal mleko v takifo lokalih, se mu mlako zapleni in poleg tega začasno ali za vedno zapre prodajalna. Po pekarnah in slaščičarnah se bo smelo prodajati mleko le v po predpisih zaprtih steklenicah. Občinskemu živilskemu uradu in poveljništvu mestnih stražnikov je naložena skrb, da se bodo predpisi spoštovali. *** V drugem razglasu poziva občinska uprava stariSe ali njihove namestnike, da - prijavijo otroke, ki so bili rojeni izven Trsta v letih 1920.-21., anagra-fičnemu uradu v ul. Soiritfii 25, III. nadstropje, soba št. 63 še do 15. julija. Gre za oiro&e, ki postanejo letos šoloobvezni, in sicer za vse, ki so bili rojeni v 1. 1921., a pri Ustih, ki so bili rojeni v 1. 1920., le za one, ki niso še hodili v šolo, ker ob za^ četku šolskega leta. 1926.-27. niso bili še dovršili šestega leta. S seboj naj. se prinese rojstni list. Poleta! tečaj o Družbi nacU V Ženevi priredi mednarodna zveza društev za družbo nacij poletni tečaj o tej ustanovi, ki se bo vrSil od 22. do 27. avgusta t. 1. Na programu so predavanja o Družbi nacij in njenih vprašanjih, o gospodarskih {in socialnih vprašanjih, o delovni zakonodaji ter d propagandi. Predavanja se bodo vršila v francoskem ali; nemškem jeziku in se bodo prevajala tudi na druge jezike. Prirejali se bodo tudi izleti, kinematografski večeri. Vpisnina za ves tečaj znaša 10 švicarskih frankov. Predavatelji so: prof. G. Scel-le z vseučilišča v Dijonu, Wil-liam Martin, direktor lista «Journal de Geneve» (za zunanje stvari), M. de Madariaga iz glavnega tajništva DN; Goudai iz BIT; kneginja Badziwill iz tajništva DN; prof. Ernest Ro-vet, prof. Th. Ruyssen, dr. Ber-ger, prof. Prudhommeaur itd. Za pojasnila se je obraifiati na «SecrštariaJtJ de 1'Ultioo: Internationale des Assodationfi pour la S. D. N.». in sicer do 31 iuliia: BrxtxeHes, 1, Avenue de la To4-son iFOr, a po 1. avgusta na naslov: Gene ve, 4, rue Thalberg-. Seznam mestnih ubožcev Občinska uprava sporoča, da je bil s poteštatovim odlokom od 9. julija št. 79/15-27 odobren seznam ubožcev za 1. 1927. Seznam je na ogled v občinskem zdravstvenem uradu, ul. R i car do Pitteri št. 2, I. nadstropje. Vsakdo, ki se za to zanima, si lahko ogleda seznam vsak delavnik od 9. do 11. ure (v sobi št. 2). Tisti, ki smatrajo, da se jim je napravila z rešitvijo njihove prošnje krivica, lahko reklamirajo, za kar imajo 30 dni časa. Pomorski eraids Sv. Križ - Barba-na In nazaj v nečkah. Iz Križa nam pišejo: Predvsem, kaj so nečke? Mi jih vsi poznamo. Rabijo se za prenašanje kamenja, zemlje, za čiščenje žita n. pr. ajde pri malih kmetih itd. Nečke imamo železne in lesene. Lesene so navadno izdolbene stare barke «čupe» iz velikega hrasta. Križani mislim hranijo še eno v pristanišču, katero rabijo za barvanje mreže. To je stari slovanski hrastov brod, samo da so proporci jonel no mnogo mnogo manjše. V teh malih nečkah ali šandalčku, kot mu pravijo, ki je iz več delov lesa sestavljen, pripravljen tako, da se lahko zloži in dene na ramo, dolg skoraj 1 meter in pol in ki, ko je vsa posadka vkrcana, to je en sam mož, gleda iz vode 3 prste, to je kakih 6 cm — v takih nečkah napravi pomorski «rai^» neki na£ poznan atlet za sv. Jakob 24. t. m., ko se vrši božja pot v Barbano. Kdo? Kako in kaj? bomo Se poročali. Iz tržaškega življenja Zagoneten zločin pri Bazovici Oče našd t gozdu truplo umor* farnega sina Od pretekle sobote je manjkal z doma 18-letni kmet Anton Krizmančič, stanujoč v Bazovici. Od tedaj ni bilo o njem ni-kakega sledu. Domači so iskali fanta po-vsod, a zaman; od sobote ga nihče ni več videl. Isto-tako so ostale brezuspešne poizvedbe Krožnikov, katerim se je naznanil dogodek. Včeraj popoldne pa je bila skrivnostna usoda pogrešanega mladeniča po dramatičnem naključju končno pojasnjena. Ko je oče pogrešanca, Anton Krizmančič, okoli 14. ure šel skoai gozd pri Ključu, mu je zdajci udaril v nos močan mrliški smrad. Radoveden, kaj bi neki to pomenilo, je mož stopil proti mestu, odkoder se je širil jsmrad, in tedaj se mu je razkril gr. .en prizor: med grmovjem je letalo že močno razpadlo truplo moškega. i Prizor je Krizmančiča močno presunil; nehote se je spomnil sina in ob tej misli ga je ob&a strašna slutnja. S trepetajočim srcem je stopil bliže k mrtvecu in — o crroza! — spoznal je v njem svojega pogrešanega sina. Nesrečni oče je pohitel v vas ter obvestil o svojem strašnem odkritju orožnike, ki so se takoj podali na lice mesta. Ko ®o - r*Hedali truplo, so takoj spoznali, da gre za zločin; nesrečni fant je imel več strašnih ran na glavi, zadanih z nekim topim predmetom, najbrž s kamnom. Pozneje je dospela na lice mesta sodna komisija, ki je potrdila . ugotovitev orožnikov, da gre za umor. Kdaj in kako je bil izvršen zločin,, do sedaj ni bilo še mogoče dognati. Po oblastvenem izvidu je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico tukajšnje bolnišnice. Žalosten epilog Kakor smo poročali v včerajšnji «Edinosti», je bila predvčerajšnjim popoldne sprejeta v mestno bolnišnico 7-letna Nives Fain, ki se je v svojem star^vanju polila po nesreči s karbolno kislino in pri tem zadobila hude opeklin« po vsem životu. Prizadevanje zdravnikov, da bi rešili mlado Življenje, je bilo žalibog zaman; predpreteklo noč je ubogo dekletce po strašnih mukah podleglo zadobljenim opeklinam. Neprijetne srečanje. Ko je 52-letni črkostavec Evgen Jandolo, vkrcan na paralku «Pre-sidente Wilson», včeraj zjutraj zarana šel po ulici Crosada, sta ga na samotnem mestu ustavila dva moška sumljive zunanjosti, t*r pa povpraša i a po osebnih dokumentih. Jandolo je na prvi pogled spoznal, da neznanca nista policijska agenta, zato jima je odvrnil, da ni prav nič pri volji, da bi jima kazal svoje dokumente, in ko sta ga možakarja hotela preiskati, se jima je odločno uprl. To je pa laži-agenta hudo razjezilo: ko sta uvidela, da jteoa je zlobna nakana spodletela, sta ga parkrat lopnila z nekim topim predtnotem po glavi ter se nato spustila v beg. Jandolo, ki je zadobil hudo rano nad levim očesom, je kmalu potem srečal nekega orožnika, ki ga je. spremil v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč. Tatovi v kurniku. Predpreteklo noč so neznani prijatelji okusne pečenke vlomili v kurnik Ane Ragusin v Carfcoli zg. št. 697 ter ukradli 5 lepih kokoši, vrednih kakih 100 lir. Ragusnova je javila tatvino o-rožnikom. Porotne oftnunaus GOItlA OBSOJEN NA DVANAJST LET IN S MESECEV JEČE. — ZAGARIA OPROŠČEN. Včeraj zjutraj je državni pravd-nik v obravnavi proti Nikoli Colia-in Ivanu Zagaria nepričakovano naznanil, da ne bo odgovoril hrambi, ako ista odneha. Tako je prišlo do kompromisa in koj nato je predsednik vprašal oba obtoženca, ali imata kaj pristaviti. Colia je vstal in začel vsebinsko precej komičen govor, v katerem je govoril o raznih strojih, o nekem umoru v Franciji, o raznih zasledovanjih in priznanjih. Govora ni bilo mogoče razumeti. Pravorek in razsodba. Ob 11. uri in 15 minut je zapisnikar Zanetti prečital izid glasovanja, glasom katerega je prišlo do naslednjega pravoreka: Colia je kriv nenameravanega u-mora, izvršenega v duševni po I odgovornosti ; kriv je tudi protizakonite nošnje samokresa. Zagaria ni sodeloval pri zločinu. Temu pravorek u je sledila zahteva državnega pravdnika po o-prostilni razsodbi za Zagario in za Nikolo Colia 10 let in 15 dni ječe in 2 leti posebnega policijskega nadzorstva Za poslednjega pa mora vzeti v poštev ječo, ki mu je bila prisoj ena radi tatvine na škodo menjalnice Ellero v Vidmu. Zato zahteva skupno 12 let, 6 mesecev in 15 dni ječe, 3 leta posebnega policijskega nadzorstva in 600 lir globa Odgovorila sta odvetnika Gian nini in Bologna. Nato je predsednik razglasil razsodbo ; Colia ja bil obsojen na 12 let, S me—cev la 10 dni ječe, MW lir globe in tel leta policijskega nadzorstva. lapria je Ml opreSSen. Colia je hotel še govoriti po razsodbi, a mu predsednik ni dovolil besede. _ Lfabevenska drama v TtBčn. Strelja na zaročenko in odgovarja zato pred porotniki. Včeraj popoldne se je pred tržaško poroto začela obravnava proti Antonu Bussanich iz Zadra, ki je obtožen, da je nameraval umoriti svojo zaročenko Marijo Bussanich. Pričelo se je koj z zasliševanjem obtoženca, ki izpove: Ljubezensko razmerje med menoj in Marijo je dalo povod stalnim prepirom v njeni družini, tako da se me je ona začela ogibati. Vendar pa sem izvedel, da ona postaja hladna napram meni tudi radi tega, ker dolgo časa nisem bil zaposlen in ker sem bil miličnik. Marija mi je preje bila dobra in me imela rada. V začetku prepirov v družini, mi je celo dejala, da bi rada umrla skupaj z menoj. Ko je prišlo do tragedije, je bilo med nama že vse končano. Toda jaz sem še upal. Ko sem se ji približal in ji stavil usodno vprašanje, ako res namerava končati vsako razmerje z menoj in mi je skoro rezko odgovorila, sem prišel ob pezaiet. Pravzaprav ne vem, kaj se je dogodilo. Šele v bolnici, kamor so me prepeljali, sem izvedel, da sem streljal na Marijo in nato skušal napraviti samomor. (Bussanich se je namreč po zločinu ustrelil v usta, toda krogla iz mehke kovine je obtičala v nebu ust in ni poškodovala življenjskih organov). ■azftSa Bussanich izpove: Med nama je vladalo ljubezensko razmerje za dobo petih (mesecev. Med tem časom je pokazal, da nima preveč volje do resnega dela. To je bilo krivo večnim prepirom pri meni doma. Večkrat mi je grozil, da me ustreli, ako ga pustim. Nisem mu verjela. Vedela pa sem, da nosi samokres s^eboj. u-sodnega dne sem mu povedala, da se najino razmerje ne more nadaljevati. On ni spregovoril niti besede — potegnil je samokres in u-strelil. Odvetnik Poillucci: Je res, da so fcili ^tariši na r rotni temu razmerju? Marija: Dal Predsednik: Je 11 obtoženec nervozen? Marija: Da. Na*t pi kacabmerski maresjal Joaftp ki je prvi dognal za zločin. Ta opiše zločin v smislu izpovedi ranjene, katero je koj po zločinu zaslišal. Predsednik: Kakšno je bilo obto-ženčevo duševno stanje v trenotku zločina? Priča: Zdi se mi, da je bil popolnoma izgubljen. Hvao Capsil* finančni stražnik v Tržiču je bil očividec drame. Za-sttfial je strel in videl deklico pasti. Ko je deklica bila na tleh, je nameril samokres Se na ležečo telo in sprožil še dvakrat. Potem je u-strelil sam proti sebi. Marko Bussanich — oče Marij ej pove, da sprva ni bil nasproten razmerju hčerke toda sčasoma je on začel kazati svoje slabe strani, zato sem opozoril hčerko, naj dobro premisli, predno bi bilo prepozno. On je bil zelo prepirljiv in nervozen. Marija Jelnssich por. Bussanich, mati Marije pravi, da ni mogla biti zadovoljna s tem razmerjem, kajti obnašanje in življenje Antona je bilo tako, da jo je zelo skrbelo za hčer. Predsednik: Marija Bussanich — je bil Anton tistega dne pijan? Marija: Nisem opazila tega. Antonija Bussanich, sestra ranjene je bila s sestro v trenotku zločina. Bussanich je prišel na parnik, na katerem sta se peljali sestri v Trst. Naslednjega dne je sledil obema zopet v Tržič. Ko so izstopili je po par korakih Bussanich vprašal Marijo, zakaj se je njeno obnašanje v zadnjem času spremenilo. Ona mu je precej mrzlo odgovorila, da mora njuno razmerje končati. On je napravil molče še nekaj korakov — nato je potegnil samokres in ustrelil. Ustrelil je trikrat, nato sebi v usta. Severin Marcon — miličnik v Tržiču pove, da je Bussanich bil zelo nagle jeze. To Je priča večkrat opazila. Jakob Pacoli — tudi miličnik, pravi, da mu je Bussanich večkrat pravil, kako je zaljubljen v Marijo. Priči se je Bussanich zdel precej abnormalen človek. Karmel Polcnio, karabiner v Tržiču, je bil na pamiku, na katerem so se vozili obe sestri Bussanich. Videl je, da je bil Bussanich precej zamišljen. Odvetnik Poillucci ki brani Bussanicha, povzame v tem trenotku besedo in prosi predsednika porote, da pokliče v pomoč v iskanju resnice izvedence-psihijatre, ki naj se izjavijo o duševnem stanju Bussanicha. To svojo prošnjo opira na izjave rasnih prič in na kazensko preteklost Bussanicha, ki je bil že nekdaj oproščen od puljske porote radi slične-ga zločina, ker ga je ta smatrala za neodgovornega. Državni pravdnik cav. Dessy se v svojem govora protivi temu predlogu. > Predsednik porote eks. G. B. Fer-ri objavi nato sklep, glasom katerega se obravnava prenese na nedoločen čas in Bussanich preda v kriminalno umobolnico. Nastavljena obravnava proti morilcem mestnega stražnika Angela Cattaruzza. Koj po obravnavi proti Antonu Bussanich so bili izžrebani porotniki, ki bodo sodili v obravnavi proti morilcem mestnega stražnika Angela Cattaruzza. Zločin je v našem mestu znan. Marešjalo Zachel-]o je dne 1. decembra 1924. nesel iz državne zakladnice plačo za mestne stražnike v znesku 140.000 lir V bližini bolnišnice ga je napadlo pet ljudi. Stražnik Cattaruzza, ki je spremljal mare Sjala, se je postavil zlikovcem po robu, a je padel zadet po devetih strelih. Cela obravnava sloni le na domnevah. Danes ni zasedanja porote, ker dvor počiva. Zato bo zasedanje tudi v soboto popoldne. TELESNA VZGOJA SPORT ŠPORTNO UDHUŽENJE. Tehnične vodstvo nogometa In 1 Savez sodnikov. (Uradno — seje 12. VII. in 13. Vlfl Odobrene tekme: Pr os v (rta-Con- cordia 4-2; Primorje-Obzor 4-2. Iz nadaljnih tekem za kupo «Nafi Glas» izpadeta Cor^ordia in Obzor. Zavrnjen priziv; Priziv S. D. Obzora se zavrne glede tehnične stra-? ni na podlagi zaslišanja sodnika, v zadevi izkaznic pa na podlagi sklepa O. S. V. Nedeljske tekme: Zadnja tek*na rezerv: Igrišče Obzora ob 15.30 uri: Pr0oveta-Ob-zor; sodi g. Bertoncelj. FINALE ZA KUPO «NAŽS GLAS»: Igrišče Oozora ob 17.30 uri: Primorje-Prosveta; sodi gosp. Kravos. T. V. N. - S. S. Pravilnik za plavalni meeting,. se objavi v nedeljo. ŠPORTNO UDRUŽENJE. Uradno poročilo. Priziv: Zavrne se priziv S. D. Obzora ker v nasprotju s pravilnikom za nog. tekme za leto 1926 927. Sožalje: članici Tommaseo se izreka sožalje radi izgube tov. S osi- < ča Edvarda. Plavalni meefing odobruje se pravilnik plavalne tekme za dne 7. avgusta. Tekme za kupo «Naš GUss». Komisar na igrišču Obzora f?. Luin. Nov član: Hrovatin Ludvik (I ro-sveta). KUPA «NAŠ GkAS* Igrišče Obzora- Nedelja 17. t. m. V nedeljo se pripravlja na igrišču «Obzora» izreden športni dan. Ob 15.30 nastor>ta v finalni tekmi za targo S. U. rezervni četi «Pro-svete» in «Obzora». Po tej tekmi, ob 17.30, pa se vrši finalna tekma za kupo «Naš Glas» med «Prosveto» in Primorjem. t Toliko v naznanilo javnosti, da; si ta dan zabeleži. T. V. L. A. - Lahkoatletsko prvenstvo 24. VII. 27. Popravljamo I. točko pravilnika kot sledi: Program tekmovanja: Moški: teki — 80 m, 200 m, 400 m, 800 m, 3000 m štafeta 4X100 M — pešhoja 3000 m, met diska, met kroglje, skok v višino, skok v daljino. — Dame: teki — 60 m, 200 m, štafeta 4XfiO m. met diska, skok v višino, skok v daljino. T. V. L. A. HAZENA Zarja Bazovica - Prosvefa Trst. Začeio se je zopetno prebujanje ženskega sporta, koji upamo, u* ne bo še izumrl, kot vse kaže. Treba je le dobre volje vseh. V nedeljo se vrši ta tekma ob 17. uri v Bazovici. D. K. N. Tcmraaseo. Danes ob 18.30 se vrši v društvenih prostorih važna seja športnega vodstva — Načelnik. S. D. Actria. Jutri ob 8. in pol izredno važna odborova seja pri predsedniku. Naj nihče ne manjka! M. D. Prosveia - Opčine. Naprošam članstvo, naj se korporativno udeleži pogreba nepozabnega tovariša Sosiča Edvarda. Pogreb se vrši danes ob 17. uri popoldne. — Tajnik. Vesti z Goriške mestne vesti Premestitev okrajnega davčnega urada. Okrajni davčni urad in davčno deželno nadzorništvo, ki sta imela svoje uradne prostore v palači goriškega tribunala v ulici Capucci-ni, sta se preselila te dni v nove prostore na starem žegnu v ulici Cavana v palačo, v kateri je tudi civilno-tehnični urad. V novih prostorih pričneta uradovati od sobote 16. t. m. naprej. Nezgoda. Ko je privozil pet in dvajsetletni stavec Janko Vuk iz Sovodenj, u-službenec v Lukežičevi tiskarni, na poti proti domu v torek po šesti un na Rojce, se je pojavil pred njim fante na kolesu. Ali je hotel Vuk fanta prehiteti, ali se je fante tako nespretno motal pred njim, se ne ve. Dejstvo je ,da je Vuk padel s svojega kolesa in bo moral po mnenju zdravnika najmanj osem dni peetovati svojo roko, ki si jo je bil pri padcu zvinil. Nesreča nikoli ne počiva, še najmanj pa pri kolesarjih. Tri in trideseti cenik glavnim ttvzlom v prodaji na debelo Tozadevna komisija pri trgovski zbornici v Gorici pod predsedstvom g. Antona Orzan, pri-občuje 33. cenik glavnim živilom v prodaji na debelo, veljaven na Goriškem od 11. julija t. 1. Cene so sledeč« rtž TUftfaden od L. 145 do 150; riž boljše vrate od Jj 150 do 155; turS«Cna moka rumena L 90; testenine navadne (p zabojem) od L 275 do 280; sScoflLor v kristalih od L 640-643; semensko olje od L 590-595; domača slanina od Li 690-700; amerikanska- slanina od L 590-600; mast od L 630-660; navadna kolcaiijalna kava od L 1925-1950; ječmen št. 10. od L 160-165; fižol druge vrste od L 150-155; fižol prve vrste od L 188-190; krompir od L 50-60. V teh cenah ni všteta užitni na. Nesreče s kolesi Na Goriškem se nesreče s kolesi vedno večajo po številu. Danes smo zopet doživeli dva taka dogodka, ki sta si v zelo čudnem razmerju: najprej je finančni stražnik podrl civilista in potem civilist finančnega stražnika. Prvo nesrečo je doživel Secca Ivan star 48 let, stanujoč v Gorici v Solkanski ulici. Proti njemu je na kolesu privozil finančni stražnik in ker so omenjeni ni mog-el pravočasno u-makniti, ga je kolesar podrl k tlom. Ker je dobil precejšnje notranje poškodbe, je bil prepeljan od Zelenega križa v mestno bolnišnico. Kmalu nato pa je Zeleni križ prepeljal v vojaško bolnico finančnega stražnika Ivana Fa-lena, starega 21 lei, iz Majnico pri Gorici. Tudi njega je po nerodnosti podrl neki kolesar ten mu zadal več ran in hude non tranje poškodbe. — V mestno bolnico je bil pre peljan tudi Simšič Ivan, stait 36 let, stanujoč v ulici S. Mau po. Dobil je kot plačilo od jih ljudi tri hude rane, eno V trebuh in dve na plečih. Vrhu tega pa je imel Se hud fcrvCni napad. Zdraviti se bo moral pmcej Časa. V Trstu dne U. julija 1927. «EDtSOST» TOUEIN letošnja letina na Tolminskem Ker je pok)vica letošnjega leta že za nami, se (i a sedaj vsaj deloma ugotoviti, kakšno letino bomo letos imeli na Tolminskem. O preteklem polletju se lahko trdi, da je bilo veliko boljše nege, lansko leto, pa bodisi glede vremena, kakor tudi glede pridelka. Dočim je bilo lansko leto vreme zelo m veliko preveč deževno, je letos bolj stalno in se priiega poljskim pridelkom. Edina korist, ki jo je lani imel naš kmet od prevelike moče, je bila ta, da je trava rastla kar pred očmi. Letos ficer ni bilo toliko sena, nego lansko leto, po kakovosti pa daleč nadkriljuje lanski obilni pridelek sena (tukaj^ ga imenujejo «arnica»). Letošnje seno bo boljše tudi radi teg^ ker bo do časa pokošeno in spravljeno pod streho, medtem ko se je lani košnja zavlekla radi vednega dežja za cel mesec in je bila trava veliko prestara, predno se je pokosila. Iz tega tudi izhaja, da tudi otava ni mogla tako pognati, kakor druga leta, ker je bilo premalo časa do zime. Bila je potemtakem dvojna škoda. Letos pa bo trava kmalu pokošena, do-čim se je lani tačas košnja komaj pričela. Vreme je že nekaj časa sem prav kakor nalašč za košnjo. Vsa polja in bližnje se-nožeti so že pokošene in sedaj se kosi že po bodj oddaljenih senožetih, ki so visoko gori v hribih. Žito (pšenica, ječmen, rž) se je v pretežni večini že pospravilo in je pokazala precej dobro letino. Ugotoviti pa morar-mo tudi žalostno, a resnično dejstvo, da se dobijo kraji na Tolminskem, kjer se je moralo žito pokositi za steljo, ker ga je zadnja toča popolnoma uničila. Na splošno pa je žito precej lepo in vidi se, da bo letošnja letina žita precej boljša od lanske in da se ga je pridelalo veliko več kakor lansko leto. Tudi koruza, fižol in krompir kažejo precej dobro, kjer jih toča ni preveč poškodovala. Sicer jim ni napravila velike škode, vendar pa se je hitro opazilo, da zaostajajo v rasti tam, kjer je toča več ali manj padala. Nekateri tukajšnji kmetovalci so letos za poskuš-njo sadili neke nove vrste krompirja, takozvani «zgodnji nemški«. Je pa ta krompir precej čudne vrste. Steblo ima zelo majhno in nizko in nima niti enega cveta. Dozori pa že mesec dni prej nego eni, ki ga nar vadilo sadimo pri nas. Gomoljev nima večjih od jajca, a je zato tem bolj bogat. Pod vsakim steblom ima namreč od 16 do 18 gomoljev. Kakor pri vsaki drugi stvari tako je tudi pri tem krompirju, ki se je v naših krajih letos prvič pojavil: veliko ima zagovornikov, a še več pa sovražnikov. Nekateri ga namreč zelo hvalijo, drugi pa zopet popolnoma zametu jejo. Če se ga izplača saditi ali ne, bo pa pokazala izkušnja. Kar se tiče sadja, ga bodo letos v nekaterih krajih idrijske doline imeli precej. Posebno dobro kažejo hruške in nekatere vrste jabolk. VeČina tolminskih dolin bo pa brez sadja. Tudi ono malo trte k a,že, da bo dobro obrodila., le žal, da se pri nas malokje vidi. Pa Še kdor jo ima, jo ima taiiorekoč le za zobanje in na vino niti od daleč ne misli. Na splošno se torej lahko reče, da bo letošnja letina — (ako ne nastopijo kake hude vremen- ske nezgode) — precej povoljna in bo daleč nadkriljevala lansko in lanski pridelek. Natančno se sedaj seveda še ne more vedeti, ker je komaj prvo polletje za nami:. Kljub temu pa upam, da se bo moje prerokovanje glede letošnje letine na Tolminskem popolnoma ures-ničilo. Roberta. KOBARID Boj tu pad mladoga oportnega društva Primoran sem, da zopet nekaj pišem, pa ne samo radi pisanja samega na sebi, temveč radi prevelike potrebe. In sicer bom pisal o sportu in o njegovih dobrih in slabih lastnostih. Analiziral bom ves razvoj Športnega društva «Audax» od njega ustanovitve do začasnega prekinjeni a. (Rekel sern začasnega, kajti to društvo oživlja v teh dneh in po zaelugi svojih prvih pijo-nirjev). Tako bo lahko čitatelj teh vrstic mogel razumeti, kako je dejansko s sportom na deželi in potem presojati. Kot je, menim, širom Julijske Krajine znano, so ustanovili lansko leto tukajšnji študentje in fantje - kmeti športni odsek «Audax» pod okriljem Pev. in tamb. društva. Mno^e so bile zapreke, ki so se stavile tem mladim močem, toda. vztrajnost, nesebičnost in požrtvovalnost malodane vseh Članov je jela dvigati ime in ugled odseka najprej, pomen gojenja, pozneje. Pričele so se igrati razne tekme in vršil se je tudi l&hko-atletičen meeting. Uspehi Au-dašev, ki so se od tekme do tekme, od dne do dne kazali večji, (to niso le gole besede: evo vam par rezultatom meetinga: skok v daljavo m 5.90, met železne krogle (7.255 kg) 9.75 m, met kopja 40.5), so privabili končno tudi starejše športnike, oziroma telovadce pod društveno zastavo. Bilo je to resnično prizna^ nje mladim za njihov lepi polet, za njihovo delo. Odsek «Audax» se je tedaj malce prelevil in postal pravo društvo z zelo velikim številom članov. Gojil se je v odseku samo le nogomet in lahka atletika, ali, po pristopu starih, se je tema dvema panogama priključila še telovadba, ki ie že od nekdaj bila po naših krajih edina predstavnica sporta in se tudi tako v narodu uko-reninila. Ker pa je bilo moči dosti, so ustvarili še druge odseke: kolesarstvo, smučarstvo in ženski odsek - hazeno. Ljudje vseh narodov na tem milem svetu so ustanavljali, ustanavljajo in bodo še v bodoče ustanavljali razne klube, društva, itd. Naš narodič, čeprav malenkosten, tudi ni hotel biti le gledalec pri takovrstnem gibanju in se je za vsako novo stvar, misel (ki jo naši stari ljudje imroujejo po svoje: neumnost) cgrel ter jo radovoljno sprejel pod svoje dalekosežno delovanje. Imamo pa v tem napako, slabost, pravzaprav, sicer se ista manifestira povsod, a mislim, v manjši meri kot pri nas Slovencih, da kaj stvorimo in delamo le, dokler je železo belo, to je, dokler ne bo stvar eksponentu postala domača, bolj priprosta, kot se je je na prvi mah nadejal, če pa je ta slab element premagan in ako ni skupina res močna, pade pa misel takrat, ko se pojavijo prve, bodisi financielne, bodisi drutre materialne in moralne iežkoče. Takšen žalosten pojav jr. dobil v «Audaxu» svoj odmev. Govoril sem o tem z ustanovitelji društva in evo njih odgo- vor: «Dokler smo bili v društvu samo mi mladi, dokler smo, z drugimi besedami, tvorili skupino samo tisti, ki smo potom velike požrtvovalnosti nekaj dosegli, «Audax» ni padel in bi z nami težko tako hitro končal, a večina ljudi, ki se ne zavedajo svoje naloge, je odprla rano še zdravemu organizmu. Je druga stvar, ako je društvu onemogočeno delovanje radi pomanjkanja moči in radi ovir s strani ol laste v, kot pa tako vrstno strmoglavi] en je, k*i pelje s seboj v prepad smešnosti onega (ono skupnost, del), ki si je društvo omislil in se zanje kar največ žrtvoval. Res je, da je bila panoga nogometa in lahkoatletike že vnaprej obsojena, da ne bo mogla delovati čez žimo, čemur so krivi različni vzroki, med katerimi največjega pomena: odhod dijakov, ki tvorijo v nogometu in atletiki večino, in pa prihod zime z vedno krajšimi dnevi. Na kratko: po odhodu dijakov oni, ki ostanejo, so po večini fantje - delavci. Ti ne morejo pohajati trenaže več ob delavnikih, ker pridejo z dela že v noči, in od onih 25 nedelj zimske sezone, jih je da ali ne samo polovica primernih. Ista velja za hazeno. Kolesarstvo pa sploh po zimi nima življenja v mestu ali deželi. Toda, ko sem izločil te tri panoge, ostaneta vendar še dve, ki ste ljudstvu še najbolj domači. Zakaj se ti nista gojili? Evo vzroke, ki ne dobe nikakega o-proščenja: Telovadnice nismo imeli že od 1. 1921., zategadelj je bilo treba najti telovadbi primeren prostor. Ta se je tudi po »evelikem trudu skoroda našel. Nato so jeli skrbeti za orodje, kajti bila jim je na razpolago samo ena pcAomljena bradlja. Toda tuda to bi se kje istak-nilo. Tako so torej stale stvari, ko se pojavi malenkostno nesporazumi j enje z lokalnimi oblastmi, a šlo bi se tudi preko tega potom potrebnih korakov, formalnega značaja. Ker se pa mnogi elementi niso brigali, drue-i se samo včasih spomnili svoje dolžnosti, vprašanje ni bilo. rešeno in društvo je jelo spati spanje pravičnega. Tu pa tam še kak sunek, kot pri mnogih živalih, ki se nahajajo v trenutku prehoda v smrt, in «Audax» se je končno «stegiiil» (tako pravijo pri nas). Žalostno, res žalostno! Ne vem natančno, komu to pripisovati, ali brezbrižnosti ali nasprotju do tega prekoristnega delovanja. Zavedati bi1 se morali vsi, vsi, posebno pa še oni, ki so proti tem neumnostim, da je namen sporta ne toliko krat« koč asi ti mladino, kot jo vzgajati zdravo, močno, popolno. Sport jemlje še zdravega mladca gostilni in kajenju in vam daje moža, pravega moža, sposobnega., da jutri da narodu še krepkejšega sokoliča. Oni ljudje naj berejo uvodni članek «Eddnosti» od 8. t. m., ki govori o j etiki! — Dreja. — A. M. IZ VIPAVE. Gasilno društvo v Vipavi namerava prirediti dne 14. avgusta slav-nost v proslavo 45-let niče svojega obstoja in odkritje društvene razstave spojeno s cvetličnim dnevom s sledečim sporedom: 1) Budnica ob 5 zjutraj po trgu, 2) od 8—9 ure sprejem doSlih gasilnih društev. 3) ob 9.15 blagoslov-ljenje društvene zastave in na to maša ob 10. uri v farni cerkvi; takoj po maši defiliranje pred oblastvi na glavnem trgu, ob 11.30 4) ob 11.30 posvetovanje skupnih društev v Gas. domu, 5) ob 12. uri kosilo, 6) ob 2. uri vaja gasilnega* društva, 7) prosta zabava, 8) proti večeru ob 7.30 alarm na zato napravljeno stavbo v ognju na vojaškem vežbališču pri Gas. domu. Gasilno društvo vabi vsa bratska društva, naj se udeležijo te slavno-sti, ker se nudi lepa zabava v dolini in lep solčnat vrt v Podskali z dobro postrežbo svežega piva in kapljice vipavca. Natančnejša poročila na posebnih vabilih in plakatih. &t.vi&ko - gorska planota. Cas kaže najboljšo letino. Žito je od cvetelo preden ga je vrglo deževje po tleh. In to je velikega pomena za naše kraje. V dolinah ne zraste žito tako visoko in tudi ni izpostavljeno tako močnim vremenskim neprilikam. zlasti vetrovnemu dežju. Pri nas žita rada poležejo, in gorje če se to zgodi, predno odevetejo. Klasje ostane suho zrna neoplojena in mesto polne žitnice ima kmet kup resm. Košnjo spravljamo ob najlepšem vremenu in to bo podvojilo njeno vrednost. Ostali poljski pridelki kažejo najbolje. Vendar smo se v zadnjih dneh pošteno bali za naša polja. Dvakrat so privihrali nad nas temni žugajoči oblaki, ali hujšega do sedaj ni bilo. Le vzhodno od Šentviške gore je padla gostejša toča, in je poškodovala mlado rast. Vročina je velika, zato še ne moremo biti gotovi, ,da je nevarnost mimo. IZ mirna. •Zmagovalci* t žitni bitki. Mlatitev žita se nadaljuje že tretji teden in v naši občini bo trajala še toliko Časa, dokler ne spravimo vsega našega pridelka žita pod streho. Obilo žita je bilo posejano in pridelek odgovarja srednji letini t. j. 7 do 8 stotov na njivo, ponekod je celo višji. Znano Je, da so mlatiči organzi-r&ni in so si «izkoriščevalno» polje na lep način porazdelili in temu primerno so urejene cene za mla-tev. KIČ konkurence več. Cujte in strmite: 12 lir za vsak stot žita, rasen tega moramo dati po dva delavca, ki opravljata delo pri strojih, tako da stane mlatitev do 15% vrodnoeti žita. _ (Dalje na IV. strani) nun J«tr!fiM6»WKiIi nVR KIH H G&raii n&iM K i H KURJA OČESA § Dobiva so v vsoto lekarnah. FUttfll JMIUA - Ili I« S. PiM 18 • Tnt Potiti nH z nt orne žalosti naznanjamo vsem soroda Ikom, prijateJjem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni EĐKO po dolgi in mučni bolezni, v 18. letu svoje starosti, včeraj ob 18.20 uri, v Gospodu preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vrifl v četrtek, ob 17. ari, iz hiše žalosti na Opčioah it. 231, na domaČe pokopališče. OPČINE, 13. julija 1927. 834 Žalujoča družina Sosli. Vsem sorodnikom, prijateljem In znancem nazuanjamo tužno vest, da je naša nad vse ljubljena Ana vi Godinu (Skuto) danes, ob 4. ori pop., previđena s sv. zakramenti, preminula. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v petek. 15. t m., ob 6. uri pop., iz hiše žalosti v Skednju, Via Pontlcello 5t. 1107 aa domače pokopališče. Skedenj, la. juiija 1927. (633) Žalujoči ostali* BEILITMCM ▼odi v v»eh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-894 STANOVANJE, 2 sobi, kuhinja. dve kleti in vrt se proda. Pojasnila daje Kerpaa Ivan S. M. M. zg. 669 923 ANTON PEČAR, tovarna glasovirjev, Trst via Scussa 8, prodaja, popravlja, uglašuje in menjuje glasovirje, be.r^oiie in orgije. 781 32 LETEN veletrgovec in posestnik v Sloveniji, neoporečene preteklosti, želi ▼sled nenadne smrti v družini, poročiti takoj ugledno, nar cx! nezavedno gospodično, veščo po možnosti v trgovini in gospodinjstvu. Kapital dobrodošel in pogoj. Cenjene ponudbe s curiculum vitae in sliko na upravništvo «Jutra» v Ljubljani, pod «Srce za zvestobo*. 928 LEPŠA KIŠA v okoličanski vasi na lepem kraju, deset minut od postaje, primerna za upokojence, se proda. Naslov pri goriški upravi 929 ZNAMENITO VOGERSKO VINO ima še na razpolago kmetijska vegerska zadruga — prodaja od 100 litrov naprej — gostilničarji podvizajte, da si priskrbite še v zadnjem času najboljšo kapljico dežele po novih znižanih cenah — odda se tudi nekaj nemške modre galice. 930 STISKALNICA olja in vse pritikline na prodaj pri Sv. Antonu št. 69, pri Kopru. 9i8 BRIVNICA, na novo urejena, za ženske in moške. Postrežba točna. Klijentom se priporoča lastnik Piskač, Opčine št. 289. 900 AKO imate za popraviti ure in zlate predmete, obrnite se do Frana Keber, Idrija, ki izvršuje popravila v lastni delavnici po nizkih cenah in z jamstvom. Izbera pravih švicarskih ur, zlatih in srebrnih predmetov. Kupuje staro zlato in srebro. 853 Pred zdravljenjem LMi Maiail! Trst, Via GMiani 42 (Sv. Jakob) a«)) GLYK0L Po zdravljenju FERRO CHINA PiGATTl Okrenčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MAL JKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Mazzinl PGDLISTE FRANCE BEVK: (34) to ia mm li Od Jakca je dobila razglednico iz tujega mesta, pisano s tujo, neznanno roko. Potem dolgo nič. Skrbelo jo je, da dolgo m mogla spati; šla .vprašat sosede, če so drugi kaj pisali. Smejali so se ji. «Kaj misliS, da ti bo pisal vsak d»n,» so ji dejali. Cez par dni je dobida pisma. Bilo je kratko, napisano a svinčnikom na dve strani papirja, s kratkim sporočilom, da je srečno prišel aa mesto, da je zdrav, da ima delo daleč proč od ljudi in da ji pošlje denarja, kakor hitro ga bo dobil. Na koncu je bil pripisan pozdrav sanjo in za Tktčeta. Pričakovala je drugačno pismo. Vsaj besede, Jd j Si ji ves ta čas, kar ga ni, ni govoril, če ne fcesed, ki qq pisane na sejmskih odpustkih. Sedla le, da mea napide pismo. Sedaj je spn- znala, da tudi nji ne gredo take besede na papir. Dsi jih je mogoče govoriti, zapisati ne. Spomnila se je, da; jih bo, če jih capiše, bral kdo drugi pred nJim in jih bo ta pokladal na Jakčeva usta in se smejal. Micka se je spomnila, da njen mož ne zna ne brati ne pisati, da mora svoje besede narekovati drug-emu in besed, ki bi jih najrajši povedal, ne more trobiti v svet. Mislila je in je bila Žalostna. Naglo ginejo dnevi, je preudarila... in gledala solze, ki so kapale na papir in ga močile. Pisala mu je, da je dobila pismo, da je zdrava, in Tinče tudi, la ji je samotno, da ima deklico pri sebi in da upa, da kmalu minejo ti dnevi, in ga je pozdravila ter mu naročila, naj se pazi, da se vrne žsv in zdrav domov. Pismo je nesla v Rečino na poŠto; tam je nagla polno cesto ljudi. «Kaj pravi Jaka?» jo je vprašaja mati. «Piše, da je zdrav, da mu je dobro,* je odgovorila Micka. «VidiŠv» je dejalai mati. «Cesto so pričeli Siriti. Tu bi bfl ostal.» «Ce M bil vedel,» je dejala Micka, ki ni mogla prikriti žalosti. «Vi ste mu dejala, da ni gotovo ...» «Vsi deftamo>» je dejala mati, ki ni več mi-•lila na Jakca; «če bomo imeli preveč dela, bod morala pomagati. Kdo bo tegnil kruha vsem tem ljudem Mickiim mali je bila praktična. Znala je prijeti za delo, vedela je ^g-nesti priliko. Kadar je Slo za zaslužek, ni poznala sanjavo&ti ne pesmi ne molitve, acnpak delo brez počitka. Vsa leta je delala in se je s težavo tepla skozi zapreke. Zdaj je uvidela priliko, da lahko dene krajcar na strani, če ji kak tujec ne izpodnese zaslužka. To se lahko zgodi, če se pripeti, da eden izmed strganih, z blatom pomazanih ljudi ne bo dobil kruha. Micka je pogledala okrog sebe. V kuhinji in v aofci je bilo vzdužno, toplo, kakor v pečL Vse-povsodi so ležale polne deske kruha. Pred kočo je delavec razkladal žaganice in jih skladal v vrste, nekdo je razkladal opeko. «Kaj delate, mati?» «Barako. Novo, veliko peč bom naredila. Za zdaj še stegnem. Pridejo novi in kmalu ne bom zmagovala več.» «Peka boste morali ime ti...» (Sinoči je prišel,» je dejala mati. «Zdaj; spi. In ti bod kateri dan pomagala.* «Otroka imam,» je dejala Micka. «Čemu sem ti poslala deklino?» je vprašala mati. Micka je spoznala, da se mati ne Sali. Poznala jo je, da v takih slučajih ne pozna obzirov in je prtpravljena delati noč in dan. Koliko let je sanjala o denarju, da bi se slednjič oddahnila! «Sa$ ne bo sile,» je dejala mati. «Kruha dobiš-. Seveda, siliti te pa ne morem. Ako hočeš...» Zadnje besede so biie jedke. Težko je bilo odgovoriti nanje. Mfcka je bila vesela, da se je pri-VnrH na stopnicah, ki so vodile v podstrešje, mladenič; bil je vee od moke in si je od zaspanosti mal oči «Ta fc naš pek,» je dejala mati. Micka ga je pogledala. Ta je sedel na stopnice, pomel si oči in pogledal vanjo. Bil je mlađ, gladkega obraza kakor deklica, njegove sinje oči so gledali božajoče, svetli lasje so viseli v lahkih kodrih čez čelo. Njune oči so se ujele in se niso mogle več reSiti. Mladenič je gledal, kakor da je iz prebu- jenja padel naenkrat v čuda; Micko je nežno s prele telo po telesu. Kakor da je tega Človeka že enkrat vidria. Ali v sanjah ali drugje? Ali n podobrn Filipu? In vendar, če ga je primerjala, je našla razliko-. Bil je lepši, zdel se je boljši. «Moja hči Micka,» jo je predstavila mati, ne da bi ji bilo treba dati roko. «Ali ste se naspali, Adolf ?» Ta je vprašanje presliSal. Po ušesih mu je šumela prva beseda. Micka pa je primerjala njegovo vnanjost z njegovim imenom. Naila je sklad je med obema. Predramila se je, ko jo je vpraftal: «Ali ste tu, v Rečini?» Micki je planila kri v obraz. Ni vedela, kaj naj reče. Odgovorila je mati. «V Zalesju je poročena. Pravkar sem jo prosila, naj nam pride pomagat, a noče obljubiti.« Nekoč me je gonila v službo, je potnisHia Micka. Ce bi ne btta poročena*, Bog ve, kje bi bilak Adolf se je oglasid: zadostuje za proizvajanje teh dobrin v obilni meri. Razvoj tehnike je k temu pripomogel. In baš tu tiči po vsej priliki glavni vzrok ameriškega blagostanja: v ogromnem razvoju tehnike, čije pridobitve zna ameriška industrija izborno izrabljati Nenavadni davki v zgodovini Ne samo v današnjih dneh, tudi v prejšnjih časih so države nalagale svojim podložnikom velike davke. Tem bolj so bili ti davki občutni ker jih je navadno moral plačevati samo en stan, dočim je bil drugi stan, navadno premožnejši od prvega, davka prost. Včasih so bili davki različni, če smemo verjeti zgodovini, ki nam sporoča o njih, in če jih gledamo s stališča načoga Časa in naše dobe, se nam zde nekateri izmed njih naravnost smešni. Kadar je bila kaka država v velikih stiskah, se je dobila že kaka iznajdljiva glava ki je stavila predloge za nove davke. Toda malokateri oblastnik, ki je imel pogum državnikom vsiljevati svoje ideje, je dobil tak odgovor, kakrinega je dal Colbert Ludo viku XIV., ki je predlagal davek na inteligenco. «Razumem, zakaj predlagate tak davek,» mu je odgovoril minister Colbert popolnoma mimo. «Vi bi bili od njega popolnoma oproščeni*. Praktični Rimljani so bili pravi izumitelji davkov; obdavčili so vse mogoče stvari. Tako je moral položiti vsak mladenič pri slovesni podelitvi toge precejšnjo vsoto in uveden je bil tudi davek na stare device. Straniščni davek eesarja Vespanzijana je bil povod, da je neki satirik zapisal: «Dober je vonj dobička, pa naj pride odko-dersibodi.« Najbolj bedast davek pa je razpisal Paphlago, ki je obdavčil zrak. Državljani so morali plačati davek že samo zato, da so smeli dihati. Srednji vek na davčnem polju nima zaznamovati nič posebnega, če izvzamemo različne davke, ki jih je moral plačevati kmet svojemu gospodu in duhovniku. Posledice teh velikih davkov, med katere je spadal tudi pogrebni davek, so bili kmečki upori, ki pa kmetom niso prinesli zažoljenih uspehov, pač pa jim naprtili še poseben davek, ki so ga iineuovali puntarski davek. Doba prosvitlje-nih absolutističnih knezov je prinesla nove davčne reforme in iznajdbe. Pruski kralj Friderik I. je uvedel osebni davek, ki ga je tudi sam plačeval. Kralj je plačal letno 4000 gld., kraljica polovico, prestolonaslednik 1000 goldinarjev. Oficirji so brez razlike morali odšteti eno celo mesečno plačo, rokodelski pomočnik je moral plačati 12 srebrnih grošev, kmet 8, dnina-rica 4. Vsak, ki je imel voz, je moral plačati poseben davek, ki je znašal od 12 grošev do 15 goldinarjev, kakršen je pač bil voz. Kot vzrok za obdavčenje navajajo dejstvo, da vozovi kvarijo ceste. Za visoke frizure so morale plačati dame letno goldinar davka, vpeljan je bil tudi splošni davek na lasulje, ki je prinašal mnogo dohodkov. Angleški državnik Pitt je za francoske revolucije uvedel v Angliji davek na mokanje las; angleški aristokrati so rajši plačevali še tako visoke vsote, samo da so se z namokanimi lasmi razlikova- li od tfostudnih revolucionarjev« (Davka na — puder takrat še ni bilo, ker ga pariške in angleške dame menda niso še poznale. Pa ga tudi danes še ni). Nekako ob istem času so v Nemčiji dobili davek na okna. V Koli-nu in Luttichu je bilo treba plačati letno za vsako šipo 2 groša. Imeli so tudi takozvani »deviški davek». Vsako dekle, ki do 20. leta še ni prišlo pod streho, je moralo do 40. leta plačevati letno goldinar davka. (Davka na samce takrat menda še ni bilo). Neka državni grof je v svoji deželi uvedel celo davek na svojo zlomljeno nogo, da je tako mogel plačati zdravniške in zdravilske stroške, po okrevanju pa je davek z mirno vestjo pobiral še naprej. Tako vidimo, da ne bo nič presenetljivega, če bomo morda kdaj v bližnji ali daljni bodočnosti čitali, da je kdo v kaki državi uvedel davek na davek! D. B. Nenavadna riba. V San Giuliano pri Genovi so ujeli zelo redko letečo ribo, ki ima dve peruti, dolgi približno 30 cm, široki pa 25 cm. Riba sama je 40 cm dolga in mnogobarvna. Podobno ribo so ujeli pred kakimi štiridesetimi leti tudi v okolišu Genove. Ta redka žival se je oddala tamošnjemu paroplovnemu muzeju, kjer bo razstavljena. Fakftr Orosaresoo. V Wiener-Neustadtu je ranil desetnik pri tamkajšnjem topni carskim polku Kari Schaffler svojo ženo na javni ulici na levi rami, da so jo morali prepeljati v splošno bolnišnico. Schaffler je poročen od leta 1926. Njegova Žena je skrajno ljublsumna in radi te njene ljubosumnosti je moral mož mnogo pretrpeti. Ko sta se pred par dnevi sprehajala, ga je začela žena zopet trpinčiti s svojimi očitki, on ji Je odgovarjal, nakar mu je skočla z nohti v obraz in ko mu je še zabrusila izjavo: Ce te sedaj ubijem, se tudi meni nič ne zgodi, kakor se ni zgodilo Grosa-rescu! jo je mož ranil z žepnim nožem. Grosarescu je bila žena tenorista, ki je svojega moža tam pozimi ustrelila in bila pred dnevi pred dunajsko poroto popolnoma oproščena. To je v kratkem času že drugi slučaj, ko se sklicujejo ljubosumne žene na slučaj Groearescu, Češ, da bodo oproščene, če umore svoje može. Strašna smrt operetne pevke. Znana poljska operetna pevka Njeviarovska je zgorela v Wilni tako rekoč pri živem telesu. Po neprevidnosti se je vnela pri čiščenju obleke steklenica bencina in je začela takoj goreti obleka pevke. Posrečilo se je sicer, zadušiti zubelj, toda pevka je dobila že tako hude opekline, da je kmalu potem v bolnišnici umrla v nepo-pisljivih bolečinah. Večkrat so se že dogodili taki prizori, posebno ženskam, ki čistijo pri luči z bencinom svoje rokavice. BORZNA PORO CULA. Trst, 13. julija 1927. Amsterdam 732-742, Belgija 353.50-J858.50, Francija 71.75-72.25, London 89.17H-8947M, New York Španija 307.50-317.50 Švica 352.50-356.50, Atene 24.25-24.75, Berlin 432.25-442.25, Bukarešt 10 £041.40, Praga 54.20-54.70, Madžarska 315-325, Dunaj 245-264, Zagreb 32.12 K-32.62 Uradna cena zlata <12;7.) L 355.05 vojnoodškodiiinske obveznice L 62, SO. DAROVI Ob priliki pogreba pok. Frančiška Vadnal iz Velikega Otoka pri Postojni so darovali pogrebci L 50 za Šolsko društvo. v V.a razred dešk. zas. šole pri Sv. Jakobu je daroval ob zaključku šolskega leta L 10 za Šol. društvo. Vsem cenjenim darovalcem srčna hvala! KRONE 812 hriljaoti, platio, ?D-baski zlati ZLATO plaiuj« po vUpfe cemh nego vsak drugI ALBERT POVH - Trst, VI« Mazzlnl 46 Odhodi vlakov TRST — TRŽIČ 5.15 (b)f 5.50 (o), 6.30 (b), 6.45 (b>, 7.40 (ob), 8.35 (ob), 10.50 (b), 12.30 (ob). 15.05 (b), 15.15 (b), 15.25 (ob), 17.— (b), 17.15 (b), 18.10 (b), 18.20 (o), 19.05 (o), 20.10 (b). 23.30 (ob). TRŽIČ — TRST 4.37 (ob), 6.53 (o), 8.12 (b), 9.13 (b), 9.25 (b*), 10.10 (ob), 10.45 (b), 11.08 (ob), 11.56 (b), 1336 (b), 13.37 (b), 14.10 (ob*), 16.28 (ob), 16.53 (ob). 17.36 (b), 17.50 (o), 19.40 (b), 22.12 (ob), 22.52 (ob), 23.46 (b). *) do Nabrežine. TRST — BENETKE 5.15 (b), 6.30 (b), 8.25 (b), 8.35 (ob), 10.50 (b), 15.05 (b), 15.25 (ob), 17.— (b), 13.10 (bj, 18.20 (o), 20.10 (b), 23.30 (ob). BENETKE — TRST 0.40 (ob). 5.10 (ob). 6.18 (b*, 8.10 (b), 9 07 (b), 9.20 (ob), 10.57 (b), 12.08 (ob). 14,48 (b), 16.42 (b), 18.35 (ob), 20.55 (b). TRST _ GORICA _ VIDEM a) i z Trsta: 5.15 (ob), 5.50 (o), 6.45 (b), 7.40 (ob), 12.30 (ob), 15.15 (b), 17.15 (b), 19.05 (oj. b) iz Gorica: 7.16 (ob), 5.54 (o), 8.10 (b), 9.34 (ob), 14^3 [obl 16.43 (b), 18.58 (H 20.59 (o). VIDEM — GORICA — TRST a) iz Vidma: 5.05 (oL 6.45 (b), 9.20 (obj, 12.15 (b), 1435 (ob), 17.35 (o), 18.15 (b), 20_21 (ob). b) iz Gorice: 6.— (o), 7.27 (b), 10.20 (ob), 13.09 (b), 15.58 (ob), 19.05 (o), 19,— (b). 21.23 (ob). TRST — GORICA — PODBRDO a) iz Trsta: 6.10 (b), 6.50 (o). 11.50 (ob), 1735 (b), 18.35 (o). b) iz Gorice: 8 (b), 8.56 (o), 13.59 (ob), 17 (o), 19.46 (b). PODBRDO — GORICA — TRST a) iz Podbrda: 5.45 (o), 8.22 (b), 11.35 (ob), 16.55 (o), 19.27 (b). b) i z G o r i c e: 5.— (o), 9.51 (b), 13.19 (ob), 18,48 (o), 21.52 (b). TRST — POSTOJNA (b), 5.— (o), 730 (b), 9.05 (o), do Nabreziae, od tu zveza do Št. Petra na Krasu in Reke ob 10.C8 (b), 12.— (ob), 14.45 (b), 15.50 (ob). 1S.35 (ob), do Št. Petra na Krasu in Reke, 19.30 (b*), 20.20 (b**), 20.45 (b). *) Od 1. aprila do 30. septembra 1927 samo za potnike I. in II. razreda. **) Spalni vozovi. POSTOJNA — TRST 2 (b)f 435 (o), 6.24 (b**), 7.35 (b), 8.20 (b), 9.30 (ob), 11.20 fb), 14.20 (b). 16.25 (o). 17.37 (b. san o od Št. Petra) 18.15 (ob). 19.40 »b), 20.25 (o) samo do Št. Petra, od tu zveza z vlakom iz Reke ob 21.15 (ob), **) Spalni vozovi. REKA — 6T. PETER 5.20 (o), 9.30 (b, 11.55 (m), 15.30 (b), 191)5 (ob). g T. PETER — REKA 5.25 (m), 8.25 (ob), vozi samo od t. aprila do 30. septembra 1927, 9.38 (o), 11.47 (b). 16.53 (c-b), 21.40 (ob). TRST — BUJE — POREČ 5,_ (ob), 9.45 (m), samo do Buj, 13.55 fra), 18.25 (m), samo do Buj). POREČ — 3UJE — TRST 5.— (m). 14.10 (m), 16.25 (m), samo do Buj). GORICA — AJDOVŠČINA 7.55 (m), 13.30 (ob), 19.35 (m). AJDOVŠČINA — GOntlCA 4.10 (m), 11.15 (m), 17.05 (ob). ČEDAD — KOBARID 7.55 (m), 13.13 (m), 18.42 (m). KOBARID — ČEDAD 5.50 (m). H —