Ptuj, petek, ■ « 12. oktobra 2007
letnik LX • št. 80 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: ^ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
d.o.o. U
TRGOVINA. MONTAŽA
•vodovod
•	centralna kurjava
•	plinske Instalacije
•	kopalniška oprema
•	keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
Šport
Boks • Zavec v soboto 24. v ring
Stran 15
Milan Duričič •
»Složno v fazi obrambe in napada«
Stran 15
Nogomet • Bo Zavrč v nedeljo ostal šestič zapored neporažen?
Stran 16
SONCHEK.com
Obišči Sonček, obišči svet!
TURČIJA samo 198 €
Ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika
Izrezite kupon skupaj s svojim naslovom, ga prilepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Rokovo ulico 4, Ptuj ali pa izrezano prinesite na sedež podjetja in prejeli boste festivalski CD 38. slovenskega festivala domače zabavne glasbe Ptuj 2007. Vsak naroinik lahko prejme le en CD. Število CD-jev je omejeno.
Po naših občinah Pragersko-Ormož
• Bomo prestopili na vlak?
Po mestni občini Ptuj • Milijardnih ponikov ni bilo ...
Stran 5
Stran 3 Po naših občinah
Cirkulane • Brez grba gre, brez Mici-ke in Hanzeka ne
Stran 6
Foto: Martin Ozmec
Po naših občinah Po mestni občini
Zetale • Vukova domačija je odprta
Stran 7 Po naših občinah Sv. Andraž • Svetniki so si potrojili sejnine
Stran 9
Ptuj • Koga ogrožajo ptujski športni projekti
Stran 32
Ptuj • Tiskovna konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
Da bo tudi delo postalo vrednota
V prostorih Območne organizacije ZSSS Ptuj je bila 10. oktobra tiskovna konferenca Zveze svobodnih sindikatov - Območne organizacije Ptuj, ki sta se je udeležila tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in sekretar Milan Utroša. V imenu Območne organizacije ZSSS Ptuj jo je sklical sekretar Boris Franjkovič.
Foto: Črtomir Goznik
»Sindikati zahtevamo višje plače od lastnikov kapitala in delodajalcev. Plače morajo rasti ne samo v skladu z inflacijo, temveč tudi z rastjo produktivnosti na panožni ravni,« je na Ptuju v sredo še posebej poudaril Dušan Semolič, predsednik ZSSS Slovenije (drugi z leve). Na fotografiji skupaj z Borisem Frajnkovičem, sekretarjem Območne organizacije ZSSS Ptuj, Pavlom Vrhovcem, izvršnim sekretarjem predsedstva ZSSS, in Milanom Utrošo, sekretarjem ZSSS.
Osrednja točka konference je bilo usklajevanje (dvig) plač zaposlenim Slovenije in protestnih shod, ki bo 17. novembra v Ljubljani. Skupaj z delavci bodo protestirali tudi študentje in upokojenci.
»Inflacija vedno nekomu daje, drugemu jemlje. Delavske plače so realno vse manjše, življenje delavcev je težje. Pregorevanje na delovnih mestih je vse večje. Večino plače delavci dajejo za prehrano, obleke, obutev, zdravila. Zaradi tega je naša občutljivost izjemno velika. Pred enim letom smo se z delodajalci res dogovorili, kako naj plače rastejo v letošnjem letu, nihče pa ni mogel predvideti tako visoke stopnje inflacije, ki je presenetila ekonomiste, politike in seveda tudi nas. Nesporno je, da Slovenija dosega visoke stopnje gospodarske rasti, opravka imamo tudi z izjemnimi dobički, samo lani je čisti dobiček porastel za 26 odstotkov. Uprave podjetij prejemajo izjemno visoke nagrade. Vse to vidimo, vse to se dogaja v našem prostoru, na drugi strani pa delavske plače v večini primerov ne zaznavajo prav nikakršnega
dviga. Povečuje se število individualnih pogodb, s spremembo dohodkovne zakonodaje se je dohodnina za najvišje plače znižala za devet odstotkov, s tem so se za 150 do 200 tisoč tolarjev zvišale neto plače najbolje plačanim. Problem se vedno pojavi, ko se oglasijo sindikati z zahtevo po primernem dvigu delavskih plač. Odgovor na te zahteve je vselej ne, ker za to ni denarja, dvig delavskih plač naj bi uničil gospodarstvo, povzročil ukinitev delovnih mest, dvignil inflacijo. Nikoli pa ne zmanjka denarja za nagrade, za dobičke in številne druge namene.
Temeljna zahteva Svobodnih in tudi drugih slovenskih sindikatov - v tem med nami ni razlik - je, da bi že letos moralo priti do korekcije plač, upoštevaje inflacijo. Korekcije osnovnih plač, ne izhodiščnih, ker sicer ni zaznaven dvig. Zaščititi moramo realno vrednost sedanjih plač, zato zahtevamo, da pride do usklajevanja z do sedaj ugotovljeno inflacijo. Druga zahteva pa je ta, da bi v februarju in ne več avgusta prišlo do poračuna, do usklajevanja plač glede na
ugotovljeno stopnjo inflacije v letu 2007. Tudi v tem primeru je zahteva, da pride do uskladitev osnovnih plač.
Le pri plačah ni evropskosti
V tem trenutku že imamo evropske cene, evropske nagrade menedžerjem, tudi evropske dobičke, imamo pa tudi evropsko storilnost in še marsikaj drugega. Le pri plačah se evropskost ne pozna. Zahtevamo, da moramo z delodajalci in sindikati priti do dogovora, kaj narediti, po
Še enkrat
Tisti, ki sprejemajo vodenje nove slovenske stranke Zares
drugimi aktualnimi politiki. Svojo novo pot začenjajo kot »rušitelji« nekdaj mogočne LDS (Liberalne demokracije Slovenije) in potemtakem bi morali še kako dobro vedeti, kaj je vse tisto, kar lahko stranko dviguje v neslutene politične višave, in kaj tisto, kar jo lahko usodno potisne na samo obrobje političnega ugleda in politične moči. Zaradi vsega tega so seveda tudi njihove (velike) izjave o povsem novi politiki, ali še bolje - novem ravnanju, sprejemljive samo pogojno. Se zares zavedajo dosedanjih napak in pomanjkljivosti, kaj ponujajo kot (zares) novo in kako naj bi to dosegli?
Posamezne vodilne osebnosti v stranki se ne bi smele preveč razdajati z izjavami o nekakšni povsem novi politiki in analogno temu tudi o povsem novih politi-
kateri poti iti, da bomo prišli do evropskih plač. V tem trenutku ni mogoče reči, kdaj bo do tega prišlo, vemo pa, da je to odvisno od tega, po kateri poti bomo šli naprej. Zdajšnja ponudba, da bi plače rasle le z inflacijo, zagotovo ni ta pot. To je zgolj stopi-canje na mestu. Glede na pričakovani standard naših ljudi se moramo približevati EU. Iti moramo po poti, na kateri se bo poleg inflacije upoštevala tudi produktivnost,« je v sredo na Ptuju še posebej poudaril Dušan Semolič.
V Evropi je znano in priznano, da je realna rast plač
- Zares?
kih, ko pa gre vendarle za stare (že znane) politike in kljub vsemu za stare, v glavnem že preizkušene načine političnega delovanja. Dober del sedanje (dejanske) vodstvene strukture nove stranke Zares se preprosto ne more predstavljati kot nekaj »povsem novega«, ker to ne ustreza dejanskim razmeram in ker za to tudi ni nobene potrebe. Mnogi od njih v preteklosti sploh niso bili slabi politiki in na svojih ministrskih in drugih pozicijah niti niso slabo delali.
Res pa je seveda tudi to, da so bili prav oni med najaktivnejšimi grobarji LDS, da je bil ravno Gregor Golobič dolga leta eden izmed najodgovornejših in najvplivnejših politikov v LDS (mimo katerega ni mogla in ni šla niti ena pomembna strankarska odločitev in še zlasti praktična poteza). Brez določenega soočanja z vsemi temi dejstvi, brez jasne in samokritične analize preteklega delovanja in dogajanja znotraj nekdanje velike LDS nova pot zagotovo ne bo lažja in prepričljivej-
skladna z inflacijo in produktivnostjo, zato ni potrebno izumljati neke nove formule. To zahtevajo tudi slovenski sindikati, to je tudi že zapisano v socialnem sporazumu, v katerem so se socialni partnerji zavezali, da bodo zagotavljali realno rast delavskih plač, upoštevaje inflacijo in produktivnost. Problem pa je v tem trenutku v Sloveniji ta, da delodajalci želijo, da se produktivnost ugotavlja le na ravni podjetij. V veliki večini držav, razen Španije in Velike Britanije, se okrog produktivnosti pogovarjajo na panožni ravni. Zato si v slovenskih sindikatih prizadevajo, da bi del plače slovenski delavci dobili iz produktivnosti v posamezni panogi. Če bi pristali na produktivnost na podjetniški ravni, je potrebno vedeti, da v večini slovenskih podjetij podjetniških pogodb nimajo. Več kot 70 odstotkov bi v tem primeru lahko samo sanjalo o dvigu plač na podlagi produktivnosti. Vse več pa je tudi tujih lastnikov v Sloveniji, ki ne pristajajo na dialog na podjetniški ravni. To ja stvar panožnih pogajanj, opozarjajo. To je dodaten argument, da sindikati vztrajajo pri produktivnosti na panožni ravni.
Sindikati gredo na ulice skupaj s študenti in delodajalci, ker iz sporočil deloda-
ša. Gre pravzaprav za svojevrstno samoprevaro tvorcev nove stranke, po kateri naj bi jim predvsem poudarjanje »novega« in »zares-nega« zagotavljalo ugled, prodornost in uspeh. O svojevrstni obsedenosti s tem priča tudi izvolitev petih (v glavnem neznanih) podpredsednikov, ki pa očitno še zdaleč ne predstavljajo (in še dolgo ne bodo predstavljali) resnično najpomembnejše vodstvene strukture stranke.
Novi predsednik stranke Gregor Golobič je na sobotni volilni konvenciji stranke Zares vzneseno dejal: »Danes je dovoljena realnost, jutri so na vrsti nove sanje.« V to »realnost« zagotovo sodi tudi natančno preciziranje vzrokov za nastanek stranke, kar drugače povedano pomeni, da mora biti stranki in javnosti bolj kot doslej znano, kaj v resnici je, kam se umešča, za kaj se zavzema, kaj hoče postati. Seveda bi bilo dobro, če bi bilo pri tem čim manj iluzij in površnih sklepanj. Vsekakor ni moč soglašati z novim predsednikom Golobičem, da Zares - nova politika »nima nobenega namena jemati glasov strankam na tako imenovani levici«. Seveda jih bo jemala. Kaj naj bi bilo v tem slabega in zakaj bi se zaradi tega sprenevedali? Na
jalcev in dosedanjih pogajanj jasno izhaja, da ni pripravljenosti, da bi se plače dvignile skladno z inflacijo in rastjo produktivnosti. Lastnikom kapitala in delodajalcem želijo povedati, da so šli predaleč, da se morajo hlastanju po dobičkih malo odpovedati ter dati veljavo tudi delavcem in delavkam, ki s svojim delom tudi soustvarjajo te dobičke. Druge generacije se bodo pridružile sindikalnemu protestu, ker vidijo v tem veliko soodvisnost svoje blaginje z našimi zahtevami, je Ptuju še povedal Dušan Semolič, ki tudi upa, da bodo delodajalci razumeli sporočilo demonstracij. Če ne bo premika za pogajalskimi mizami, v sindikatih že napovedujejo generalno, splošno stavko delavstva v Sloveniji.
Zadnji velik sindikalni shod je bil 25. novembra 2005, kjer se je kljub mrazu zbralo 40 tisoč delavk in delavcev. Shod je uspel, uspeli so prepričati vlado, da je umaknila idejo o enotni davčni stopnji, ki bi po njihovem trdnem prepričanju pomenila smrt socialne države. To je bil pomemben dosežek socialnega dialoga. Verjamejo, da bodo uspešni tudi z letošnjim shodom. Na cesto gredo tudi zato, da bi vrednota postala tudi delo, ne samo dobiček.
MG
levem polu slovenske politične scene se z nastankom nove politične stranke objektivno pojavljajo nove politične razmere, ki bodo seveda (vsaj posredno) vplivale tudi na položaj v slovenski desni politični sferi.
Lahko bi rekli, da se položaj pri slovenski levici po svoje zapleta, po drugi strani pa tudi bistri. Zdaj bo očitno konec večletnih razprav o potrebnosti nekakšne nove, »prave« leve stranke. Katera izmed obstoječih strank se bo izoblikovala v najvplivnejšo in najprepoznavnejšo, bo zagotovo pokazal šele čas. Vsekakor pa je jasno, da je dokončno konec nekdanje velike LDS, ki je nastala kot konglomerat različnih strank in različnih politikov - in kot takšna tudi razpadla. Boj za nove pozicije in nove glasove na levici bi objektivno moral pripeljati do boljše kvalitete političnega delovanja na levici. S tega vidika ne bo prav nič tragično, če bo takšnih položaj prisilil politične akterje na levi strani politične scene k večjemu sodelovanju, ki pa pomeni tudi manj medsebojnega političnega spodkopavanja in ukvarjanja z najrazličnejšimi (resničnimi ali namišljenimi) notranjimi problemi.
Jak Koprive
Uvodnik
Podajajo si žogico, viSje cene pa plačujemo mi
Ob razpravah o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in prevzemu evra je bilo veliko govora tudi o tem, kako bo nova valuta vplivala na morebitne podražitve cen. Takrat so zagovorniki evra sveto obljubljali, da se cene ne bodo višale in da je bojazen odveč. A žal so se laična pričakovanja ljudi tudi tokrat uresničila. Začel seje val podražitev, ki jim enostavno ni videti konca. Morda res ne zaradi evra, morda je to le zanimivo naključje, a vendar. Najprej so nas udarili po žepu s septembrskimi podražitvami kruha, testenin, jajca in moke. V začetku tega meseca z višjimi cenami mesa, obeta pa se nam še vrsta izdelkov, za katere bomo po novem morali odšteti tudi do 20 odstotkov več kot doslej. Če upoštevamo dejstvo, da se bodo v teh dneh podražili tudi mleko in mlečni izdelki, lahko mirne duše rečemo, da so nas udarili tam, kjer najbolj boli. Podražili so ravno tiste izdelke, ki so skorajda eksistencialnega pomena: kruh in mleko. Kaznovali bodo tudi sladkosnede, tiste, ki so vajeni »luksuza«, kot je čokolada. Tudi ta se bo namreč v kratkem podražila. A kot ponavadi, krivca za vrsto podražitev tudi tokrat ni. Enostavno zgodilo se je! Niso krivi trgovci, ne proizvajalci, še najmanj pa država. In medtem ko si oni podajajo žogico odgovornosti, višje cene plačujemo mi. Navadni državljani. Ne le za hrano, tudi za vodo in elektriko bomo najverjetneje kmalu plačevali višje vsote. Pred nekaj dnevi je eden ptujskih gospodarstvenikov pojasnil: »Kaj je pol evra več na položnici za vodo?« Zanj, ki ima mesečno plačo nekaj tisoč evrov, morda res nič. Pa še za koga drugega nič bistvenega. Za tiste, ki pa se s svojimi dohodki komaj prebijajo skozi mesec, pa bo pol evra pri vsaki položnici in nekaj centov pri vsakem izdelku v trgovini vsekakor zelo veliko.
Dženana Bečirovič
Sedem (ne)pomembnih dni
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Pragersko-Ormož • Posodobitev železniške proge
Bomo prestopili na vlak?
Javna agencija za železniški promet RS je lani decembra podpisala pogodbo za projekt Posodobitev železniške proge Pragersko-Ormož, projekt A (gradbeni del) s konzorcijem izvajalcev, ki jih vodi SŽ-ŽGP Ljubljana, d. d., v vrednosti 36.254.824,15 evra, in aprila letos za projekt modernizacije signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav na progi Pragersko-Ormož s konzorcijem izvajalcev, ki jih vodi Siemens AG Avstrija v vrednosti 45.127.738,66 evra. Oba projekta sta sofinancirana s strani Evropske unije, in sicer je gradbeni del projekta sofinanciran s kohezijskega sklada v vrednosti 14.519.456 evrov, projekt modernizacije signalnih naprav pa je sofinanciran z ISPA sredstvi v vrednosti 10.078.928 evrov. Ostanek sredstev se zagotavlja iz državnega proračuna.
Obe investiciji spadata med prioritetne na slovenski železniški infrastrukturi. Železniška proga Pragersko-Ormož se namreč nahaja na petem panevropskem koridorju, ki poteka v smeri Benetke-Trst/ Koper-Ljubljana-Budimpešta-Kijev in predstavlja enega od desetih prioritetnih koridorjev med Evropsko unijo ter ostalimi evropskimi državami. Posodobitev te železniške proge je ena od prioritetnih nalog pri vzpostavitvi močne železniške povezave z vzhodno Evropo.
Načrtovana posodobitev železniške proge Pragersko-Ormož obsega rekonstrukcijo železniških postaj Kidričevo, Ptuj, Moškanjci in Ormož s predvidenim podaljšanjem tirov na koristno dolžino 750 metrov z ustrezno zamenjavo kretnic in izvennivojskim dostopom na novo zgrajene potniške perone. V okviru gradbenega dela projekta potekajo dela trenutno na postajah Kidričevo, Ptuj in Moškanjci ter na obeh izogibališčih Cir-kovce in Cvetkovci, ki bosta s koristnimi dolžinami tirov namenjena dodatni možnosti križanja vlakov in s tem večji kapaciteti proge. Projekt vključuje tudi obnovo podpornih zidov na delu železniške proge med Veliko Nedeljo in Ormožem ter gradnjo dveh novih dvotirnih mostov čez potok Pesnico in Lešnico. Gradnja mostu čez Pesnico se je začela pred kratkim, sanacija zidov, ureditev postaje Ormož, gradnja mostu čez Lešnico in ureditev podhoda v Dravski ulici v Ormožu pa so planirani v naslednjem letu.
„V okviru pogodbenih del bo na območju izgradnje izogibališča Cirkovce in Cvetkovci po ureditvi pove-
Vodja projekta in vodja sektorja za investicije Dejan Jurkovič iz Direkcije rS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo zagotavlja, da dela potekajo po terminskem planu.
zovalnih cest ukinjeno tudi skupno pet nezavarovanih nivojskih prehodov, štirje nezavarovani prehodi pa bodo dodatno zavarovani z avtomatskimi zapornicami. Z realizacijo zastavljenih ciljev in zastavljenega projekta bo na obnovljenih odsekih zagotovljena deklarirana osna obtežba 22,5 t/os, svetli profil UIC-B ter povečana prepustnost proge Pragersko-Ormož s sedanjih 52 vlakov na 78 vlakov na dan," je povedal Dejan Jurkovič.
V Ormožu je živa tudi želja ali ideja o premestitvi sedanjega postajališča oziroma izgradnji dodatne postaje pri Dravski ulici. Ormož bi tako podobno kot Ljutomer imel postaji Ormož in Ormož-mesto. Na vprašanje, ali so takšna razmišljanja realna, je Jurkovič povedal. „Če je politična volja, je možno vse. Gotovo pa bi bilo potrebno narediti študije o tem, koliko ljudi gravitira na to postajališče. Vsako dodatno postajališče podaljša čas potovanja od
točke A do točke B. Pri takšnih manjših postajališčih, ki so neposredno ob velikih postajah, pa je treba vzeti v zakup tudi to, da na njih ne stojijo mednarodni vlaki. Potem pa je vprašljiva tudi njihova smiselnost."
Posodobitev signalizacije
V sklopu projekta modernizacije signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav je doslej izvajalec izdelal projektno dokumentacijo za izvedbo in pričel fizično izvedbo del. Zaključek oddanih del obeh projektov je predviden aprila 2009.
Načrtovana posodobitev signalno-varnostnih naprav na železniški progi Prager-sko-Ormož obsega tako projektiranje kot tudi izvedbo del. Glavna dela bodo izvedena na sedmih postajah, kjer bodo vgrajene nove elektronske postavljalnice. To so postaje Kidričevo, Cirkovce, Ptuj, Moškanjci, Cvetkovci,
V okviru projekta rekonstrukcije železniške proge v petem koridorju bodo obnovili tudi podporni zid med Ormožem in Veliko Nedeljo.
Ormož in Središče ob Dravi, na katerih bo mogoče lokalno vodenje prometa. Prav tako pa bo možno promet na celotni progi voditi le iz enega centra vodenja prometa, ki bo lociran v Mariboru.
Elektrifikacija proge do državne meje
Za odsek proge Pragersko-Ormož in Ormož-Hodoš-dr-žavna meja, ki je edini slovenski neelektrificirani odsek petega evropskega železniškega koridorja, se pripravlja projektna in investicijska dokumentacija za rekonstrukcije in elektrifikacije proge od Pragerskega do Hodoša. Ocenjena vrednost projekta
je 196,5 milijona evrov. Za izdelavo projektne dokumentacije je bilo odobreno sofinanciranje TEN-t sredstev v višini 2,5 milijona evrov.
Za projekt rekonstrukcije in elektrifikacije železniške proge od Pragerskega do Hodoša je izdelan idejni projekt, trenutno pa teče postopek Državnega prostorskega načrta, v sklopu katerega se izdelujejo strokovne podlage za ureditev zavarovanja nivoj-skih prehodov cest z železniško progo in presoja vpliva hrupne obremenitve na okolje na celotnem odseku od Pragerskega do Hodoša. Javna razgrnitev bo v prihodnjem letu.
„Končni cilj posodobitve
železniške proge Pragersko-Ormož in Ormož-Hodoš-dr-žavna meja je omogočiti daljinsko vodenje prometa vlečnim sredstvom na električni pogon kategorije D4 (osna obtežba 22,50 t/os) s hitrostjo do 160 km/h, zagotoviti svetli profil UIC-B, zmanjšati emisije v okolje (protihrupna zaščita) ter povečati varnost železniškega in cestnega prometa s sodobnejšimi ureditvami zavarovanih cestno-že-lezniških prehodov.
Ko bo rekonstrukcija med Pragerskim in Hodošem končana, ne bo več železniškega prehoda, ki bi bil zavarovan z andrejevim križem," je povedal Dejan Jurkovič. Viki Klemenčič Ivanuša
Dela na Ptujski železniški postaji se počasi končujejo.
Foto: vki
Ptuj • 13. jesenski živžav
Sveta Trojica • 40 let turističnega društva
Zivžav tudi letos uspešen Prepoznavni po kvatrnicah
Teden otroka, ki že vrsto let zapored poteka prvi teden v oktobru, so v nedeljo, 7. oktobra, v Ptuju zaključili s tradicionalnim živžavom na ptujskem gradu. Letošnji, 13. zapovrstjo, je bil namenjen slovenskim ljudskim pravljicam. Prireditve se je udeležilo okrog 300 malih in velikih obiskovalcev.
Nedeljski popoldan na dvorišču ptujskega gradu je bil namenjen zabavi in kvalitetnemu preživljanju časa otrok in njihovih staršev. Skupaj so ga pripravili Društvo prijateljev mladine Ptuj, Center interesnih dejavnosti Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj. V odrskem programu se je letos predstavila pripo-
vedovalka ljudskih pravljic in pevka ljudskih pesmi Klarisa Jovanovič, s plesom pa jo je spremljala Maša Kagao Knez.
V uprizoritvi glasbene pravljice O debeli repi pa so lahko sodelovali tudi otroci. Ustvarjalne delavnice so letos bile zasnovane na osnovi slovenskih ljudskih pravljic. Na teh so si lahko otroci in
starši izdelali kopico izdelkov in jih brezplačno odnesli tudi domov. Medtem ko je bil za otroke vstop brezplačen, je bila vstopnina za starše simbolične - tri evre, v to pa so bile vštete delavnice, vsi izdelki, obiskovalci pa so lahko okušali tudi pečene kostanje in jabolka.
Dženana Bečirovič
Foto: Dženana Bečirovič
Nedeljsko popoldne je na ptujskem gradu preživelo okrog 300 malih in velikih ustvarjalcev.
Ptuj • Koncertni večer z gosti iz Argentine
Večer sakralne glasbe
Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla in Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega vabita v četrtek, 18. oktobra, ob 20. uri na izjemen koncert sakralne glasbe, ki jo bomo slišali v izvedbi basbaritonista slovenskega rodu iz Argentine Luka Debevca Meyerja.
Pevca smo na Ptuju že slišali - pred dvema letoma se je predstavil s programom največjih uspešnic iz sveta opere in požel navdušenje polnega refektorija minoritskega samostana. Tudi tokrat se mu bo v omenjeni koncertni dvorani pridružila rojakinja sopranistka Ani Rode, spremljal pa ju bo pianist Diego Lic-ciardi.
Solist, kakršnega imamo pri nas redko priložnost slišati, se med drugimi laskavimi dosežki lahko pohvali z nagrado za najboljšega pevca Argentine v sezoni 2004, ki mu ga je podelilo Argentinsko združenje glasbenih kritikov. Med njegovimi vidnejšimi vlogami na deskah Teatra Colon ne smemo izpustiti Sarastra v Mozartovi Čarobni pišča-li, s katero je požel izredno uspešne kritike. V tej sloviti hiši redno sodeluje, pel je že v operah: Ljubezenski napoj, Faust, Rigoletto, Les Indies Galantes, Idomeneo, Der Ko-enig Kandaules (Zemlinsky), Don Kihot in Boris Godunov. Pogosto nastopa s samospev-
nimi recitali; njegov repertoar zajema cikluse Schuberta, Mahlerja, Faureja, Iberta in Duparca. Kot oratorijski solist je pel Bachove kantate, Mašo v h-molu in Matejev pasijon, Mozartov Requiem, Haydno-vo Stvarjenje in Stabat Mater, Beethovnovo Misso Solem-nis, Mendelssohnovega Elija, Rossinijevo Stabat mater in Verdijev Requiem. Tudi sodobna glasba mu ni tuja. Za krstno izvedbo vloge Jezusa v Janezovem pasijonu, ki mu jo je posvetil argentinski dirigent in skladatelj Antonio M. Russo, je bil nagrajen. Kot solist je nastopil z vodilnimi simfoničnimi in komornimi orkestri in zbori v Argentini, s slovenskimi filharmoniki, Slovenskim komornim orkestrom, Slovaško filharmonijo in zborom ter s Slovenskim komornim zborom. V okviru vokalnega abonmaja Slovenske filharmonije je imel v Ljubljani samostojni recital. Redno nastopa na glasbenih festivalih v Latinski Ameriki kot operni solist ter z recitali samospevov. Je član operne-
Na pobudo Hinka Mlinariča so 22. oktobra 1967 pri Sveti Trojici ustanovili turi-stično-olepševalno društvo in v počastitev svoje 40-letnice so v petek, 5. oktobra, člani in članice današnjega turističnega društva pripravili slovesnost.
Ustanovni člani turistično-olepševalnega društva so bili Jože Bela starejši, Franc Gori-čan, Franjo Holz, Avgust Kir-biš, Vera Kirbiš, Hinko Mli-narič, Jože Markrab, Slavko Štefanec in Jože Žel starejši. Ob ustanovitvi je bilo navzočih 105 članov. Prvi predsednik društva je bil Hinko Mlinarič, tajnik Jože Bela in blagajnik Franc Goričan. Tako se je pričela pot današnjega turističnega društva Sv. Trojica, ki v teh dneh praznuje 40-letnico delovanja. V 40-letni zgodovino je društvo doživljalo vzpone in padce. V letu 2001 je društvo na radgonskem kmetijsko-živilskem sejmu doseglo prvo mesto za predstavitev nekdanjega kamnoloma v Oseku pri Sveti Trojici. Omenjeni kamnolom je bil odprt pred letom 1358 in je deloval do leta 1950. Kamen iz oseške rude je vgrajen v vsaki starejši slovenskogori-ški hiši.
Turistično društvo je vseh teh letih organiziralo številne izlete, piknike in čistilne akcije. Najpomembnejši razpoznavni prireditvi, ki v Sveto Trojico privabljata vsako leto množico ljudi, pa sta spomladanska in jesenska kvatrnica.
Člani in članice turističnega društva Sveta Trojica so svoj 40-letni jubilej proslavili v petek, 5. oktobra, v kulturnem domu pri Sveti Trojici.
Ob koncu prireditve se je predsednik turističnega društva Jože Ploj zahvalil voditeljici Aniti Kralj.
Prireditev je povezovala mlada pevka Anita Kralj, ki je v programu tudi nastopila. Zraven Anite sta zapeli Katja in Marija Kaučič iz Svete Ane, nastopil je harmonikar Sandi Fras iz Svete Trojice in mlada pevka Tea Vogrinec iz Gočo-ve.
Zbrane sta pozdravila predsednik turističnega društva Sveta Trojica Jože Ploj
in župan občine Sveta Trojica Darko Fras.
V turističnem društvo Sveta Trojica vsako leto podelijo posebno priznanje posamezniku za njegov prispevek k razvoju turizma pri Sveti Trojici. Letos ga je prejel bivši predsednik Marjan Klobasa.
Zmago Šalamun
Slovenska Bistrica • Simpozij o sv. Martinu
ga ansambla Juventus Lyrica v Buenos Airesu ter ustanovitelj skupine Vokalni solisti, ki se posveča izvajanju duhovne glasbe in prireja vsakoletne koncerte v božičnem času. To skupino je vodil tudi na dveh turnejah po Sloveniji. Sopra-nistka Ani Rode se je izkazala z vlogami v operah Mozarta, Puccinija, Verdija in Glucka. Njen široki razpon glasu in barvitost pa se s posebno lepoto izražata v komorni in sakralni glasbi. Sama sodeluje predvsem kot solistka v najrazličnejših argentinskih zborih. Redno nastopa na pevskih samospevnih recitalih s pesmimi francoskih, slovenskih in nemških skladateljev, predvsem pa blesti v Straussovih liederjih.
V četrtek bomo v refekto-riju minoritskega samostana prisluhnili sakralni glasbi, ki je umetnikom še posebej blizu ter ji pri svojem poustvarjanju posvečajo posebno pozornost. Vabljeni ljubitelji opere, lepega petja in navdihujoče glasbe!
V. E.
Tri dni o življenju in poti sv. Martina
Kulturni center mesta in občine Slovenska Bistrica gosti te dni evropski znanstveni simpozij o sv. Martinu Tourskem z naslovom: Slovenija in dežele Srednje Evrope na Martinovi življenjski poti.
Evropska kulturna pot, ki povezuje kraje, povezane z Martinovim življenjem, vodi od Szhombathelyja preko Slovenije in Italije do Toursa in drugih krajev, zaznamovanih z Martinovo zgodovino.
Simpozij so pričeli včeraj, potekal bo do 13. oktobra, pripravlja pa ga skupaj z Zavodom za kulturo iz Slovenske Bistrice in Turistično zvezo Slovenska Bistrica kulturno društvo Poslanstvo sv. Martina. V dveh dneh se bo zvrstilo osemnajst predavateljev iz desetih evropskih držav in Hrvaške, predavanja pa potekajo od 9. ure do 18. ure. Odprt bo tudi za širšo javnost, predavanja pa bodo simultano prevajana v slovenščino.
Danes bodo od 9. ure dalje lahko prisotni prisluhnili predavanjem: Sveti Martin in sveti Ambrozij, Sveti Martin iz Savarije, škof mesta
Tours: pričevanje o začetkih zahodnega meništva v oglejski nadškofiji, Sveti Martin in »martinja« v Istri, Podoba sveta Martina in martinovega v ljudskem izročilu Goriških brd, Kdo je Martin v slovenskem prostoru?, Vpliv svetega Martina na književnost, udeležencem bodo predstavili mesto Dugo Selo iz Hrvaške in tamkajšnjo Martinovo kulturno dediščino, v zadnjem sklopu od 16. ure dalje pa bodo udeleženci prisluhnili še predavanjem: Podoba svetega Martina v »Životopisih« svetnikov in v leposlovju 19. stoletja, Sveti Martin - škof v slovenski cerkveni pesmi, Antični izvor in pot sprememb simbolike vzajemne delitve (partage citoyen).
V soboto bodo na Šmart-nem na Pohorju, pri obnovljeni cerkvi sv. Martina, ob 1l. uri odkrili Martinovo stopinjo, ki bo del evropske kul-
turne poti sv. Martina.
V spremljevalnem programu, ki ga organizira Zavod za kulturo iz Slovenske Bistrice, je včeraj v grajski kapeli ob 20.30 potekal koncert stare in slovenske ljudske glasbe Irene Zdolšek, ki je zaigrala na diskantne in altovske ci-tre, zapel pa je Jože Grobler. Danes bo ob 15.30 v projekcijski dvorani gradu v Slovenski Bistrici potekala multu-medijska predstavitev mesta Dugo Selo in njegove Martinove dediščine, ob 15.30 se bo predstavila na Trgu svobode v Slovenski Bistrici skupina Mali Matički KUD Matiček s Spodnje Polskave z venčkom starih ljudskih pesmi, ob 20.30 pa bo v cerkvi sv. Jerneja na Trgu Alfonza Šarha v Slovenski Bistrici potekal koncert dueta s Poljske - Henryka Blazeja na flavti in Terese Kaban na klavirju.
NP
Ptuj • Pozitivno mnenje s pridržkom
Milijardnih ponikov ni bilo ...
V začetku marca letos so prišli v Mestno hišo na Ptuju revizorji računskega sodišča.
O reviziji je ptujski župan povedal:
„Kot župan sem s poročilom Računskega sodišča, ki je izvedlo revizijo poslovanja Mestne občine Ptuj, lahko zadovoljen. Zadovoljstvo je toliko večje, ker vem, da so revizorji svoje delo opravljali zelo natančno. Za njihovo strokovnost in predvsem poznavanjem mnogih detajlov jim lahko izrečem vse čestitke. Iz uradno objavljenega revizijskega poročila je razvidno, da smo za naše poslovanje prejeli pozitivno mnenje s pridržkom. Kljub temu, da bi bil znatno bolj vesel, če tega pridržka ne bi bilo, pa moram izraziti zadovoljstvo nad takšnim poročilom. Glede na to, da se je revizija opravljala skoraj pet mesecev in so bili pregledani praktično vsi pomembno poslovni dogodki, lahko ob takem poročilu izrečem iskrena hvala in čestitke vsem svojim sodelavcem. Če ob tem povemo, da so mnoge mestne občine prejele negativno revizijsko poročilo, potem so moji sodelavci lahko v ponos tudi našim občankam in občanom."
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Štefan Celan, župan MO Ptuj: „S poročilom sem zadovoljen, še bolj pa bi bil, če bi prejeli mnenje brez pridržka."
Mag. Miloš Senčur, vrhovni državni revizor za lokalno samoupravo, je 15. februarja letos podpisal sklep o izvedbi revizije v MO Ptuj, ki ima namen izreči mnenje o pravilnosti poslovanja občine v lanskem letu. Pred tem so bili revizorji v Mestni hiši na Ptuju leta 2002. Cilj takratne revizije je bil izrek mnenja o izkazih zaključnega računa občinskega proračuna za leto 2001 in pravilnosti poslovanja občine v letu 2001. Revidirali so bilanco prihodkov in odhodkov, izkaz računa finančnih terjatev in naložb ter izkaz računa financiranja. Pregledali pa so tudi obrazložitev podatkov iz bilance stanje. Osnovno za revidiranje pravilnosti izvršitve proračuna MO Ptuj za leto 2001 je predstavljala realizacija proračuna. Za izkaz zaključnega računa proračuna za leto 2001 je bilo podano pozitivno mnenje. V mnenje o pravilnosti poslovanja občine za leto 2001 pa so revizorji zapisali, da je MO Ptuj poslovala skladno s predpisi, razen v nekaj izjemah. Odzivnega poročila po reviziji v letu 2002 v Mestni hiši na Ptuju niso pripravili, ker je občina že med revizijo sprejela ustrezne sklepe za odpravo nepravil-
Svetniki so sprejeli tudi sklep o predlogu prekategorizacije občinske ceste LC 104062 v državno. Občina je namreč od ministrstva dobila pobudo za prekategorizacijo ceste skozi občinsko središče, a ta predlog zanjo ni bil ugoden, zato so predlagali za prekategorizacijo cesto Gornja Radgona-Ivanjci-Cogetinci-Sveta Troji-ca-Sp. Porčič. Aktivnosti za to so se pričele v že preteklosti občine Cerkvenjak, Lenart in Gornja Radgona. Omenjena cesta zraven svoje povezovalne vloge med naselji omogoča širšo povezovanje območij podravske in pomurske regije, predvsem pa novo nastalo občino Sveta Trojica neposredno povezuje z drugimi občinskimi središči.
Svetniki so na seji s sklepom določili tudi cene letne najemnine grobov, uporabo mrliške vežice in za pokritje
nosti, ugotovljenih pri poslovanju občine, ter z internimi akti opredelila način poslovanja, ki naj bi v prihodnje pomembno zmanjšal tveganje za nastanek nepravilnosti pri njenem poslovanju.
Pri revidiranju pravilnosti poslovanja MO v letu 2006 so revizorji Računskega sodišča ugotovili, da je občina ravnala v neskladju s predpisih v desetih primerih, nepremičnino je prodala brez ocenjene vrednosti, ni izdelala štiriletnega načrta
stroškov za ureditev grobnega prostora. Cen niso povišali in tako znaša letna najemnina za grobove 7,3 evra za kvadratni meter. Sprejeli so tudi pravilnik o dodeljevanju sredstev za prireditve in akcije, ki pospešujejo turistični in kulturni razvoj ter promocijo občine, in pravila za izvolitev predstavnika občine Sveta Trojica v volilno telo za volitve člana Državnega sveta RS.
Na seji je bil sprejet tudi sklep o določitvi meril za obratovanje gostinskih obratov in kmetij v podaljšanem obratovalnem času na območju občine Sveta Trojica. Določili so, da se lahko obratovalni čas obratov, ki so od stanovanjskih objektov oddaljeni vsaj 50 metrov, podaljša. V primeru pritožb občanov in trikratnega posredovanja policije ali tržne inšpekcije lahko občina soglasje o podaljšanem
razvoja in vzdrževanja občinskih cest, letnega načrta ni sprejel mestni svet, rednega vzdrževanja občinskih cest v znesku 246.854 evrov ni oddala v predpisani obliki, dve javni naročili v skupnem znesku 87.131 evrov ni oddala po predpisanem postopku, od izvajalcev storitev prevozov učencev osnovnih šol ni pridobila garancije v znesku 8.200 evrov, skladno s predpisi ni izvedla postopka javnega razpisa za sofinanciranje programov in projektov
odpiralnem času prekliče.
Svetniki so sprejeli tudi pravilnik o sofinanciranju programov športa in letni program zanj. Sklenili so tudi, da občina pristopi k medobčinskemu inšpektoratu in soglašali so z izdelavo idejne zasnove za ureditev državne ceste skozi Spodnjo Senarsko in Gočovo. Odločili so še, da bodo za pomoč prizadetim občinam za odpravo posledic neurja namenili evro po prebivalcu, kar v občini Sveta Trojica znaša 2.250 evrov.
Na seji so svetniki tudi sklenili, da bo območje občine Sveta Trojica brez gensko spremenjenih organizmov, saj je to skladno s strategijo občine Sveta Trojica na področju razvoja podeželja, vključno s cilji glede razvoja turizma in ohranitvijo okolja.
Zmago Šalamun
na področju kulture v znesku 9180 evrov, brez javnega razpisa je izvedla tudi transfere v skupnem znesku 84.831 evrov, tudi postopka javnega razpisa za sofinanciranje programov športa v znesku 141.879 evrov ni izvedla s predpisi, tekoče transfere na področju turizma v skupnem znesku 4.173 evrov je dodelila Turističnemu društvu Ptuj brez javnega razpisa, skladen s predpisi po ugotovitvah Računskega sodišča tudi ni bil postopek javnega razpisa za sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov v MO Ptuj v znesku 37.803 evre, skladno s predpisi pa tudi ni bilo financiranje javne gasilske službe, katerega financiranje pa je že uredila v novi obliki. S PGD in GZ Ptuj je MO Ptuj sklenila novo pogodbo o opravljanju javne gasilske službe v MO Ptuj, kjer je določila naloge PGD in organizacijsko ter strokovne naloge in prenesene naloge GZ Ptuj. Tako je za leto 2007 sklenila anekse k pogodbi, v katerih je določila sredstva za izvajanje nalog GZ Ptuj in za redno delovanje ter nabavo opreme gasilskih enot PGD. Pripravila pa je tudi osnutek odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki so ga ptujski mestni svetniki že obravnavali na septembrski seji.
MO Ptuj ni prezadolžena
Iz revizijskega poročila bodo dobili odgovore tudi vsi tisti mestni svetniki, ki so lani pred lokalnimi volitvami zelo glasno razpravljali o tem, kako kritično je zadolžen pro-
račun MO Ptuj. To so še posebej izpostavili na tiskovni konferenci svetniške skupine SDS, ki je bila 28. junija 2006, in na kateri so še poudarili, da kljub temu, da svetniki SDS že nekaj časa opozarjajo na prezadolženost mestnega proračuna in tudi nenamensko trošenje denarja, ker se ne ve, kam so poniknile milijarde tolarjev glede na to, da so se vse večje investicije na Ptuju v tem mandatu zgodile iz kreditov, ne pa „rednih" sredstev proračuna, pregledi nadzornega odbora sicer niso odkrili večjih odstopanj oziroma večjih kršitev pri samem izvajanju proračuna, pa računskega sodišča v tem mandatu v ptujsko Mestno hišo še ni bilo. Revizorji so pri pregledu pravilnosti poslovanja MO Ptuj v letu 2006 ugotovili, da je obseg zadolžitev konec leta 2006 za sedem odstotnih točk presegal zakonsko določene omejitve, vendar so bile pogodbe o finančnem lizingu sklenjene pred uveljavitvijo novele zakona o financiranju občin. Gre pogodbe za najem s postopnim odkupom (lizing) objekta za izgradnjo vadbenih površin pod tribunami na Mestnem stadionu na Ptuj - prva faza, za najem s postopnim odkupom - lizin-gom objekta za novogradnjo učilniškega dela OŠ Ljudski vrt - prva faza - in pogodbo za izgradnjo telovadnice z računalniško učilnico in knjižnico na OŠ Olge Meglič z delnim najemom s postopnim odkupom - lizingom objekta. Po zakonu o financiranju občin se lahko občine zadolžijo v obsegu, ki ne presega 20 odstotkov realiziranih prihodkov občine v letu pred letom zadolževanja, od-
plačila glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne smejo preseči 5 odstotkov realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete dona-cije in transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije. Za investicije, ki so sofinancirane iz sredstev skladov EU, ko gre za financiranje investicij na področju osnovnega šolstva, stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo in javne infrastrukture za ravnanje z odpadno vodo, pa se občine lahko zadolžijo v obsegu, ki presega 20 odstotkov realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, če odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu odplačila ne preseže dodatne 3 odstotke realiziranih prihodkov.
Za pravilnost poslovanja MO Ptuj v letu 2006 je Računsko sodišče MO Ptuj izreklo mnenje s pridržkom, ni pa zahtevalo odzivnega poročila, ker so bile že med revizijskim postopkom odpravljene razkrite nepravilnosti oziroma sprejeti ustrezni popravljalni sklepi. Sicer pa je v vseh pomembnih pogledih poslovala skladno s predpisi in usmeritvami, so še ugotovili revizorji Računskega sodišča.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je zadovoljen s poročilom, še bolj bi pa bil vesel, če bi bilo mnenje brez pridržka. Številne MO Ptuj so namreč dobile negativno mnenje glede pravilnosti svojega poslovanja. Verjetno bodo s takim mnenjem zadovoljni tudi svetniki, zlasti še tisti, ki so v lanskem predvolilnem času imeli veliko „podatkov" o nepravilnostih v poslovanju MO Ptuj, o milijardnih poni-kih sredstev in podobno.
MG
Sv. Trojica • Seja občinskega sveta
Občina brez gensko spremenjenih organizmov
V četrtek, 4. oktobra, so se svetniki občine Sveta Trojica sestali na 9. redni seji. Najprej so se seznanili s poročilom o izvrševanju proračuna v prvem polletju letošnjega leta, v nadaljevanju pa sprejeli odloke o gospodarskih javnih službah, o občinskih cestah in o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč in pokopališkem redu.
Cirkulane • Otvoritev ceste Slatina-Mali Okič
Brez grba gre, brez Micike in Hanzeka pa ne!
Asfalt na cesti Slatina-Mali Okič bi sicer čez kakšna dva meseca lahko upihnil že prvo svečko na rojstnodnevni torti, uradna predaja ceste svojemu namenu z vso potrebno slovesnostjo pa je bila izvedena šele minuli vikend.
„Dugo smo čakali na toto cesto, pa še smo čakali, ka bi jo lehko z novin občinskim grbon pa zastavo otvorili, zaj pa nič od toga. Smo mislili, ka je zadeva rešena, da so vsi naši svetniki roke gor dvignili, pa še na dnevi odprtih vrat no oken smo si lehko vsi grb ogledali, ampak zaj iz tega nede nič," sta najprej pojasnila razlog zavlačevanja z otvoritvijo glavna govorca in povezovalca otvoritvene slovesnosti Micika in Hanzek.
In povedala sta še marsikaj; kako je v Halozah težko priti do asfaltne ceste, pa da so vsakega metra asfalta tako veseli, da mu nazdravljajo dolgo v noč, četudi potem nosijo posledice, ki nikakor niso prijetne; v najhujšem primeru se veseljaki znajo potem tako nesrečno skotaliti proti domu, da so še dolgo na berglah ... Hanzek je na tokratno otvoritev res prišel še na berglah in to menda ravno zato, ker je preveč nazdravljal lanskoletni otvoritvi ceste v bližini ..."Pa nič ne govorte, ka smo toto cesto zastoj dobli. Je blo tolko poti zaradi nje, naš bivši predsednik vaškega odbora je skoro vsaki den ša k stari vladi, h Kokoti v občino, pa bosi Jožek ga je voza, pa še 999 klicov na telefon je blo, da so skoro žice pregorele, pa živci Kokoti tudi, da je na konci popusta pa asfalt nareda!"
Vrvico v znak uradne otvoritve so prerezali župan Janez Jurgec, najstarejši krajan Jurij Krajnc in nekdanji predsednik VO Raj ko Lesjak.
Okrog izvedbe asfalta na tej cesti je bilo povedanega še veliko, sicer v šali, pa vendar ne brez resnice; namreč, da je bila obljuba o asfaltiranju s strani župana Jožeta Kokota podana šele po referendumu, na katerem je bilo jasno, da se bodo Cirkulane odcepile kot samostojna občina, zato tej obljubi nihče ni posebej verjel, da pa se je konec leta, tik „pred polnočjo", kot se je izrazil takratni predsednik VO in predsednik gradbenega odbora Rajko Lesjak, asfalt vendarle „zgodil". Skupno so asfaltirali kar 1700 metrov ceste, 500 metrov skozi naselje Slatina in 1200 skozi naselje Okič, zraven pa so preplasti-li še 900 metrov dotrajanega asfalta.
O obupnem stanju ceste, ki je bila ob dežju večinoma neprevozna, ter o samem poteku del je nato spregovoril še Lesjak in ob tem opomnil, da imajo v tem predelu občine še precej težav s cestnimi povezavami, ter opozoril na uvedbo schengenskega režima, ki bo nekaj domačij odrezal od cestne povezave z matično državo. S komentarjem sta spet vskočila Hanzek in Micika, češ da zdaj pa že imajo novo občino in da je bilo pred volitvami toliko obljubljenega, predvsem novih cest, da to ne bi smela biti več težava ... A župan Janez Jurgec, ki je prav tako spregovoril nekaj besed, se s tovrstnim komentarjem ni strinjal: „Podpiram ideje in predloge o naložbah,
Tako dobra komentatorja in povezovalca prireditve kot sta Micika in Hanzek je težko najti; povedala sta več kot vsi ostali govorniki; tudi o ozadju nastajanja nove asfaltne ceste Slatina-Mali Okič.
ampak tako enostavno pa ne bo šlo! Sicer pa, ne glede na prejšnjo ali sedanjo občino, je bila ta cesta narejena s cir-kulanskim denarjem!"
O vrednosti naložbe nihče od prisotnih ni vedel povedati nič, zato smo poklicali župana Jožeta Kokota, ki je povedal, da je položitev novega asfalta in preplastitev skupno zahtevala okrog 70 milijonov starih tolarjev, polovica teh sredstev pa je prišla iz državne blagajne.
Nato je do besede prišel še poslanec Branko Marinič, ki je ponovno povedal, da so bile Haloze res dolgo zapostavljene, da pa se zadnje čase stanje vseeno počasi popravlja, haloška Micika pa je njegove misli lepo „prevedla" v razumljivo razlago: Ja, saj jaz vas to zastopim; to je tak kak z našimi puži, najpred smo jih meli malo samo na enem konci, pol pa so se počasi po celi parceli razlezli ... " Da je bila ob takšnih
komentarjih otvoritev po-spremljena s salvami smeha, ni potrebno pisati; sicer pa so jo s petjem obogatili pevci cirkulanskega mešanega pevskega zbora, pa ljudske pevke in cirkulanski tamburaši, ki so zaigrali v trenutku, ko so župan Janez Jurgec, predsednik gradbenega odbora Rajko Lesjak in najstarejši občan Jurij Krajnc slovesno prerezali otvoritveno vrvico.
SM
Ptuj • Tiskovna konferenca Lions kluba Ptuj
Bela tehnika za 30 socialno ogroženih družin
Lions klub Ptuj je 8. oktobra v novem hotelu Park na Ptuju, v katerem ima klub po novem sedež, organiziral tiskovno konferenco ob zaključku dona-torske akcije aparatov bele tehnike, v kateri je sodeloval kot koordinator.
Pobudo za akcijo je dalo mlado ptujsko podjetje Dar, d. o. o., trgovina EL-DAR, ki se je odločilo, da bo ob 10-letnici uspešnega poslovanja trgovine pomagalo pomoči potrebnim na Ptujskem. Akcijo sta kot svojo pripoznali tudi podjetji Senčar, d. o. o., ki je z darovanjem obeležilo tudi 40-letnico poslovanja v elektro stroki na Ptujskem, in Gorenje, d. d., iz Velenja, ki je belo tehniko dobavilo pod posebnimi pogoji.
Skupaj so podjetja Dar, Senčar in Gorenje 30 socialno ogroženim družinam na območju Haloz, Slovenskih goric in mesta Ptuja donirala štedilnike, hladilnike in pralne stroje. Družine je pomagal izbrati Center za socialno delo Ptuj, nekaj družin pa so predlagali tudi v Društvu za cerebralno paralizo Ptuj-
Ormož, s katerimi Lions klub Ptuj tesno sodeluje že sedem let. Družinam so podarjene aparate dostavili 18. in 19. septembra, za brezplačni prevoz so poskrbeli v podjetjih Senčar, d. o. o., in trgovini EL-DAR, 31 ur prostovoljnega dela pa so prispevali tudi člani Lions kluba Ptuj.
Na tiskovni konferenci so si bili enotni, da to ni njihova zadnja skupna akcija, še bomo slišali o njihovih dobrih delih. Piko na »i« v tej akciji pa je pomenila predaja televizijskega sprejemnika za varno hišo Ptuj, ki sta ga ob pomoči direktorja Centra za socialno delo Ptuj mag. Mirana Kerina prevzeli sodelavki varne hiše Renata Polanec in Melita Topolovec.
Na ponedeljkovi tiskovni konferenci so člani Lions kluba Ptuj predstavili neka-
-
** J 4ki

Foto: Črtomir Goznik
Tiskovne konference ob zaključku donatorske akcije aparatov bele tehnike so se udeležili (od leve) mag. Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj, Brigita Pulko, nova predsednica Društva za cerebral-no paralizo Ptuj-Ormož, Branko Brumen, pooblaščenec za odnose z javnostmi v Lions klubu Ptuj, Jurij Šarman, novi predsednik Lions kluba Ptuj, Robert Kokol iz podjetja Dar, d. o. o., Ptuj, in Milan Senčar iz podjetja Senčar, d. o. o., prvi podpredsednik Lions kluba Ptuj, ki bo vodenje kluba prevzel 1. julija 2008.
tere svoje osrednje aktivnosti ob 10-letnici delovanja. 24. novembra bodo organizirali že tradicionalni dobrodelni ples, izkupiček bodo namenili za namestitev dvigala na ptujskem gradu, da bi grajske zbirke postale dostopnejše tudi za invalide. Na tradicionalni božično-novoletni stojnici bodo prodajali izdelke v imenu in za račun društev Sonček, Ozara in Zavoda dr. Marijana Borštnarja. Po zgledu iz prejšnjih let bodo izvedli tudi praznično obdaritev otrok in družin, akcijo bodo podobno kot donatorsko akcijo bele tehnike izvedli brez prisotnosti javnosti. V letu 2008 bodo sodelovali tudi na tradicionalni obarijadi. Ob 10-letnici društva pa bodo organizirali tudi slavnostno akademijo, na kateri bodo predstavili jubilejni zbornik.
MG
Foto: SM
Foto: SM
Žetale • Prireditve ob občinskem prazniku
Vukova domačija je odprta
V Žetalah so ob letošnjem občinskem prazniku pripravili celo paleto prireditev; med drugim so tako tudi uradno odprli in predali povsem obnovljeno Vukovo domačijo v roke Turističnemu društvu.
Otvoritev in predaja domačije, ki bo poslej funkcionirala kot etnografski muzej, je bil eden osrednjih dogodkov minulega tedna. Zbranim na slovesnosti je spregovorilo več govorcev; med prvimi župan občine Anton Butolen, ki je povzel potek prevzema in obnove domačije, v katero je bilo vloženih preko 52.000 evrov; večinoma iz naslova Interreg II. in III., z dobrimi 11.000 evri pa je pomagala tudi občina: „Vukova domačija ni edini tovrstni objekt, ki bi ga
radi v občini obnovili; v planu je tudi obnova pletarskega muzeja in gospodarskega poslopja, v katerem bi prikazali način kmetovanja in dela nekoč, vendar pa je potrebno najprej počakati na konec denacionali-zacijskih postopkov. Sicer pa je načelo naše občine, da bomo takšne spomenike preteklosti obnavljali na danih lokacijah in jih ne bomo prenašali."
Pri obnovi in ureditvi domačije, ki se zdaj lahko ponaša ne samo z izjemno lepo zunanjo
podobo, ampak tudi z nadvse lično urejeno notranjostjo, so pomagali še številni drugi za-gnanci; zahvala je bila podana tako mladim kot starejšim članom TD, ki so vložili kar nekaj prostovoljnih ur dela, izvajalcu zunanje obnove, agenciji Halo, slikarjem - udeležencem Ex tempora Žetale, ki so darovali prva sredstva s prodajo svojih slik za namen obnove, in seveda občini Žetale.
O pomembnosti ohranitve kulturne dediščine so nato spregovorili še predsednik TD Stanko Skledar, Jernej Golc iz agencije Halo, ki je pripravljala razpisno dokumentacijo za pridobitev Interregovih sredstev, Srečko Štajnbaher iz ZVKD Maribor ter Andrej Brence s ptujskega Pokrajinskega muzeja, ki je med drugim povedal, da prvi zapisi o lastnikih Vukove domačije izhajajo iz leta 1861. Sloves-
nost so s svojim nastopi obogatili še ljudski pevci in pevke iz Žetal ter mladi harmonikar, zaključno dejanje predaje pa je bilo simbolično končano s predajo ključa domačije iz rok župana Butolena v roke predsednika TD Skledarja.
Znana tudi najboljša Grča in Grčica
Sicer pa je bilo v Žetalah skozi zadnja dva tedna živahno kot že dolgo ne; poleg predaje Vu-kove domačije so bila namreč izvedena številna tekmovanja v malem nogometu, streljanju na glinaste golobe in z zračno puško, v namiznem tenisu, šahu, košarki, odbojki, vlečenju vrvi, organiziran je bil tudi pohod po sami občini Žetale ter po celotni Turistični coni Haloze-Zagorje, pa potopisno predavanje na temo jadralnega padalstva in za občino posebej
prepoznavno gozdarsko tekmovanje za Grčo in Grčico, ki se ga je letos udeležilo veliko tekmovalcev, tudi iz drugih občin. Naslov Grče za letošnjo leto si je „prižagal" domačin Širec Slavko, najboljša Grčica pa je bila Kristina Štajnberger. Organizator in vodja tekmovanja, v katerem so se tekmovalci pomerili v šestih kategorijah, Izidor Štajnberger je po tekmovanju povedal: „Letošnje občinsko tekmovanje je bilo zelo napeto, saj so se skoraj vsi tekmovalci po točkah uvrstili nad 1000, za kar pa že treba pokazati zelo veliko znanja - za vse ostalo pa poskrbi še malo sreče!"
Vsi najboljši tekmovalci bodo dobili pokale na nocojšnji večerni prireditvi v sklopu občinskega praznika, osrednja proslava v Žetalah pa bo jutri popoldne.
SM
Foto: SM
Ena najbolj prepoznavnih žetalskih prireditev je gotovo tekmovanje za Grčo in Grčico; tudi tokrat je bila konkurenca zelo velika.
ja je odprta
»ravili celo paleto prireditev; med drugim so tako ikovo domačijo v roke Turističnemu društvu.
Z velikim ključem, s katerim se odklepajo vrata Vukove domačije, ki ga je župan Anton Butolen predal predsedniku TD Žetale Stanku Skledarju, je bila slovesnost ob otvoritvi in predaji etnografskega muzeja v Dobrini končana.
Ne samo zunanjost; tudi notranjost Vukove domačije je izjemno lepo urejena.
Foto: SM
Foto: SM
Dornava • Velika gasilska vaja
V Zavodu je zagorelo
GZ Dornava je v sodelovanju z Zavodom dr. Marijana Borštnarja konec prejšnjega tedna izvedla veliko gasilsko akcijo v okviru meseca požarne varnosti. „Gre za posebno vajo, saj smo tokrat prvič prikazali reševanje varovancev iz gorečega objekta, pri katerih je potrebna še posebna nota pozornosti," je namen akcije povzel poveljnik GZ Dornava Ivan Starčič.
Akcija reševanja se je začela popoldne, ko se je v pritličnih kopalniških prostorih vnel požar. Zaposleno osebje je pomagalo zapustiti stavbo varovancem na invalidskih vozičkih in težje gibljivim skozi glavni vhod, nato pa je ob hkratnem gašenju požara bilo potrebno rešiti še varovance v najvišjem nadstropju, ki stopnišča in izhoda niso mogli več uporabiti.
„Pri izvedbi reševanja iz višjih nadstropij, potem ko je požar že zajel spodnji del stavbe, nam je pomagalo PGD Ptuj, ki smo ga ob PGD Moškanjci prav tako povabili k sodelovanju v akciji. Ogrožene varovance in osebje smo rešili s pomočjo drsnega prta ali kozare, po kateri so se ob pomoči naših članov spustili na tla," je še povedal Ivan Starčič. V akciji je tako sodelo-
valo kar šest gasilskih društev; štiri iz občine Dornava (PGD Dornava, PGD Mezgovci, PGD Žamenci in PGD Polenšak) ter povabljeni društvi PGD Moškanjci in PGD Ptuj. Ob prikazu gašenja požara je bil bistveni namen akcije pridobiti izkušnje pri reševanju oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v razvoju.
Prvič pa so se s takšnim do-
godkom srečali tudi varovanci. Sicer gasilce poznajo, vendar še niso nikoli bili udeleženci v požaru, zato je bilo med njimi kar nekaj strahu. „Takšne akcije evakuacije v zavodu nismo izvedli še nikoli, zato je bila to prava priložnost, da se vsi skupaj naučimo, kako je treba ravnati v primeru požara. Stavba A, ki je zagorela, ima tri nadstropja, v njej pa domujejo trije oddelki s po 33 varovanci, v glavnem s težjo in težko motnjo v osebnem razvoju. Varovancev o akciji nismo obveščali, ker to potem nebi doseglo učinka, seveda pa je bilo z njo seznanjeno osebje, ki je sodelovalo pri reševanju iz stavbe," je po izvedeni akciji povedal direktor Zavoda Milenko Rosic, Ivan Starčič je izvedbo gašenja in reševanja označil kot zelo uspešno.
SM
Med aktivnimi gasilci je v akciji reševanja sodeloval kot gasilec tudi varovanec zavoda Peter Horvatič, ki je bil kar nekaj let gasilski pripravnik, pred kratkim pa po opravljenem izpitu tudi sprejet med „prave gasilce": „Jaz sem pomagal pri spuščanju ljudi po drsnem prtu, kot gasilec sem se spustil skupaj z enim varovancem po njem. Mislim, da je bila vaja zelo dobra in sem zelo vesel, da sem sodeloval in da sem gasilec!"
Večina varovancev v stavbi A je ob začetku požara lahko zapustila zgradbo skozi vrata ob spremstvu osebja.
Tisti, ki so ostali ujeti v najvišjem nadstropju, so se pred ognjem rešili s spustom po drsnem prtu ob pomoči gasilcev.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Žetale • Ob osmem občinskem prazniku
Kljub težavam ne bodo obupali
Haloška občina Žetale je v minulem obdobju postala skorajda sinonim za vodovodna dogajanja. Letos je izgradnja vodovodnega omrežja končana. „Z veseljem lahko rečem, da je zdaj naša občina v celoti pokrita z vodovodnim sistemom. Naj še enkrat povem, da je bila občina Žetale ob svojem nastanku leta 1999 edina občina v Sloveniji brez enega samega priključka na javni vodovod. V letih 2000 do 2007 smo zgradili 56 km primarnih vodov, nekaj čez 20 km sekundarnih vodov in čez 40 km terciarnih vodov. V občini je pet velikih vodohranov s pre-črpalnicami in pet prečrpalnic,"je ob letošnjem praznovanju občinskega praznika najprej povedal župan Anton Butolen.
Župan Anton Butolen: „Mnogo smo si obetali od sredstev iz evropske perspektive 2007-2013, zato smo pripravili vrsto projektov, vendar rezultati prvih razpisov kažejo, da le-ti niso ravno v prid majhnim in nerazvitim občinam. Pogosto pod pretvezo, da tako zahteva Evropa, naši uradniki sami zaostrijo pogoje iz preprostega razloga, da s čim manj truda (čim manj projekti) počrpajo čim več denarja. To je s strani države racionalno, ni pa v prid skladnega regionalnega razvoja!"
Zaradi izjemno razgibanega terena so vodovod pripeljali v občino iz petih smeri, trenutno pa je nanj priključenih 420 uporabnikov. „Razen vodovoda smo tako kot vsako letu modernizirali dva odseka cest in dokončali obnovo Vukove domačije v Dobrini ter jo predali v upravljanje Turističnemu društvu Žetale, ki je v njej uredilo etnografsko zbirko.
Finančno je občino izgradnja vodovoda seveda precej izčrpala: „Vrednost primarnega in sekundarnega voda ter prečrpalnic je bila 870.000 evrov, vrednost priključkov pa 130.000 evrov. Če k tej vsoti prištejemo še projekte ter nadzor, je vrednost celotne investicije skoraj 1,1 milijona evrov. Od MOP-a smo dobili nekaj manj kot 600.000 ev-rov, iz česar je jasno razvidno,
da tudi ta investicija za nas ni bila ugodno financirana, čeprav je bila najugodnejša doslej. Do tako velikega deleža je prišlo, ker so nam na ministrstvu administrativno dele projekta spremenili v sekundarne in terciarne vode, ki jih mora v celoti financirati občina. Oba letos urejena cestna odseka pa sta stala približno 250.000 evrov. Financirali smo jih iz lastnih sredstev, delno pa smo uporabili sredstva, ki nam jih omogoča 21. člen ZFO. Seveda moram omeniti, da vse te investicije v naši občini še vedno izdatno sofinancirajo občani preko posebnih pogodb, za kar se jim iskreno zahvaljujem," je povedal Butolen.
Zaradi neugodnega sofinanciranja vodovodne infrastrukture, ki je po prepričanju župana celo v nasprotju
AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d.d. * Članica Skupine KD Group
VEN
as
Zavarovalno zastopanje Venčeslav Skledar s.p. Rajšpova ul. 16, SI - 2250 Ptuj Tel.: 02 771 08 86, Fax: 02 771 08 87 e-mail: venceslav.skledar@adriatic-slovenica.si Delovni čas: 8.-16. ure
Ob občinskem prazniku iskrene čestitke! Cenjenim strankam hvala za izkazano zaupanje!
Roman Bele s.p., Žetale 29a, Telefon 02 769 14 11, Gsm 041 748 330, E-mall bele.roman@slol.net
Županu in občinski upravi želimo še naprej tako uspešno delo! Poslovnim partnerjem in cenjenim strankam hvala za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje!
Občina Žetale pred osmimi leti ob svojem nastanku ni imela niti enega priključka na javno vodovodno omrežje; danes je nanj priključenih kar 420 gospodinjstev.
z ZFO, se je občina morala zadolžiti: "Poseben problem je nastal v letu 2005 pri izgradnji vodovoda Žetale-Čermoži-še. Projekt je bil razdeljen na dva dela. Prvi del je bil sofinanciran s programa Phare (410.000 evrov), drugi del pa bi moral biti sofinanciran iz programa Izgradnja vodovodnega sistema Zahodne Haloze, ki pa se je nerazumljivo zavlekel. Bili smo pred nemogočo izbiro: ali gradnjo prekiniti, plačati iz svojega denarja izvedena dela in se odpovedati 410.000 evrom evropskih sredstev, ali pa se zadolžiti in sistem zgraditi po planu. Odločili smo se za drugo verzijo, še posebej, ker smo računali na ekološko takso na mejnem prehodu Gruškovje, ki jo je na zahtevo MOP-a Ustavno sodišče pre-
povedalo. Tako smo ostali s približno 500.000 evri dolgoročnega kredita, za katerega anuitete že odplačujemo v višini 50.000 evrov letno, in 600.000 evrov kratkoročnega kredita, ki ga bomo odplačali v naslednji dveh letih. Naj omenim, da je Ministrstvo za finance v takšnih objektivnih primerih obljubilo pomoč s spremembo zakonodaje, vendar še iz tega ni nič ... "
Ne glede na obveznosti pa v občini načrtujejo naložbe tudi za prihodnje obdobje: „Predvsem planiramo, da bomo na ponovnem razpisu uspešni pri črpanju sredstev za razvoj regij . Pripravljen imamo dveletni program za modernizacijo nekaj čez 6 km lokalnih cest v Nadolah in Kočicah. Prijavili smo se tudi na razpis za izgradnjo vrtca,
Spoštovane občanke in spoštovani občani ob občinskem prazniku občine Žetale iskreno čestitam in vas vabim na osrednjo prireditev v soboto, 13. oktobra 2007 ob 16.00 uri v prireditveni šotor.
Župan občine Žetale Anton Butolen l.r.
vendar so možnosti, da začnemo z izgradnjo v naslednjem letu, minimalne, ker smo pristali na 24. mestu. Prav tako smo na razpis za projekte ob južni meji prijavili kar štiri projekte, od tega dva za prihodnje leto, vendar še odgovora nismo dobili. Neuradno smo dobili informacijo, da so bili vsi objekti, za katere še ni odgovora, neuspešni.
Bo pa se morda še letos, če ne pa drugo leto, začela izgradnja pločnika in razsvetljave v centru Žetal. Sofinancer-ski sporazum z ministrstvom je že podpisan. Vsekakor bodo imele prednost naložbe, za katere bomo uspeli na kakršnemkoli razpisu pridobiti dodatna sredstva, kajti iz lastnih sredstev lahko zagotavljamo zgolj sofinancerski delež."
Glede na majhnost in nerazvitost občine, ki po indeksu ogroženosti spada med najbolj ogrožene v državi, Butolen ocenjuje, da so v nekaj letih dosegli ogromno, zaslugo za to pa pripisuje predvsem usklajenemu delu občinskega sveta, kjer politični interesi nimajo vpliva, pač
pa se je vedno delalo v korist občanov. Osebno pa realne nadaljnje možnosti razvoja občine župan Anton Butolen opredeljuje tako: „V občini Žetale že ves čas njenega obstoja poskušamo ustvariti pogoje za življenje njenih prebivalcev, ki bi bili vsaj za silo primerljivi s pogoji v drugih občinah, obenem pa poskušamo ustvarjati tudi pogoje za razvoj. Mnogo smo si obetali od sredstev iz evropske perspektive 2007-2013, zato smo pripravili tudi vrsto projektov, vendar rezultati prvih razpisov kažejo, da le-ti niso ravno v prid majhnim in nerazvitim občinam. Pogosto pod pretvezo, da tako zahteva Evropa, naši uradniki sami zaostrijo pogoje s preprostega razloga, da s čim manj truda (čim manj projekti) počrpajo čim več denarja. To je s strani države racionalno, ni pa v prid skladnega regionalnega razvoja. Ne glede na to se bomo še v naprej trudili pridobiti čimveč razvojnega denarja in ne samo izboljšati pogojev za življenje, temveč ustvarjati tudi pogoje za pospešen razvoj."
SM
Organizacijske in posredniške storitve ter storitve z gradbeno mehanizacijo
Občankam in občanom ter svojim cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku ter jim želimo prijetno praznovanje.
Žetale 14a Telefon: 02/769-11-71 Mobitel: 041/645-533
Foto: SM
Foto: SM
Slovenska Bistrica • Delitveni sporazum med občinami podpisan
Tudi v prihodnje skupaj
V sejni sobi Občine Slovenska Bistrica so v četrtek, 4. oktobra, župani občin Slovenska Bistrica Irena Majcen, Poljčane Stanislav Kovačič in Makole Alojz Gorčenko podpisali delitveni sporazum, sklenjen med vsemi tremi občinami, ko so iz občine Slovenska Bistrica 1. januarja letos nastale tri nove.
Izhodišča delitvene bilance so potrdile občine že na sejah občinskih svetov v začetku leta, skupno uskladitev so dosegle 16. junija letos, 3. avgusta pa so dodali k sporazumu še manjše popravke in nato so ga 18. septembra potrdili vsi trije občinski sveti občin - svetniki občin Slovenska Bistrica in Ma-kole soglasno, na seji občinskega sveta občine Poljčane pa sta proti sporazumu glasovala dva svetnika, Franc Valand in Urška Kodrič.
Po teritorialnem načelu in načelu števila prebivalcev so si občine razdelile premoženje v naslednjih odstotkih: 79 odstotkov občina Slovenska Bistrica, 14,31 odstotka občina Poljčane in 6,67 odstotka občina Makole. Po takšnem načelu so si občine razdelile tudi vsa bremena oziroma zadolžitve občine Slovenska Bistrica na dan 31. december 2006.
Ob podpisu sporazuma je
Stanislav Kovačič, Irena Majcen, Alojz Gorčenko
županja občine Slovenska Bistrica Irena Majcen povedala: »Ta slavnostni podpis je rezultat trajajočih pogajanj. Uvodne sestanke smo pričeli že lansko leto, letos pa je dogovarjanje potekalo manj intenzivno. Vesela sem, da smo se uspeli dogovarjati konstruktivno, brez nepotrebnih ponavljanj zgodb, ki so stvar preteklosti. Zadovoljna sem, da smo se dogovorili tudi o prihodnjem sodelovanju. Z današnjim podpisom je zaključena samo še ena zgodba o dogovorih, v prihodnosti pa bomo gotovo še veliko sodelovali in se dogovarjali.«
Župan občine Poljčane Stanislav Kovačič je ob podpisu dodal: » Pogajanja so bila korektna in na visoki kulturni ravni, brez nepotrebnega dvigovanja tona. Vsi skupaj smo imeli v ospredju mnenje, da želimo sodelovati. Naše izhodišče je bilo takšno, da smo se zavedali, da v teh delitvenih bilancah zadev ni mogoče 100-odstotno izpeljati, ker so bile v ospredju tudi druge delitve po drugih kriterijih, tako da v tej igri ne more biti velikega zmagovalca. Če bi kdo rekel, da je zmagovalec, bi razmišljal napačno, saj bi se hitro našel kdo, ki bi mu dokazal, da bi lahko dosegel še več. Denar pač ni tisti, ki odtehta vse, odtehtajo pa pravi človeški odnosi za prihodnost.«
Župan občine Makole Alojz Gorčenko pa je ob koncu podpisa sporazuma povedal: »Bil bi neiskren, če bi rekel, da smo zelo zadovoljni, in bil bi tudi
neiskren, če bi rekel, da nismo zadovoljni. Pripravo delitvenega sporazuma smo spremljali tako, da je bilo v ospredju, da v sprejemljivem roku pridemo do dogovora in da obdržimo vezi, ki nas povezujejo z občinama Poljčane in Slovenska Bistrica, saj smo tudi geografsko povezani. Mogoče smo včasih malo zakomplicirali, na koncu smo se znali dogovorit brez velikih podtikanj. To je dobra osnova za prihodnje projekte, kjer bomo nastopali skupaj. Upam, da bomo obdržali stike, saj je sedež upravne enote še vedno v Slovenski Bistrici. Za sabo smo pustili ideje, kaj je bilo pred dvajsetimi leti, to je za nas lanski sneg, sedaj se za-ziramo v prihodnost.«
Vsi trije župani so povedali, da med njimi ni zamer. Mnenja so, da bodo lahko skupaj lažje nastopili in kandidirali za državna sredstva in sredstva Evropske unije. Do leta 2013 bodo kandidirali za finančna sredstva z nekaterimi skupnimi projekti, saj bodo skupaj lažje črpali sredstva za uresničitev svojih ciljev. Njihov prvi skupni projekt, s katerim kandidirajo na evropska finančna sredstva, je projekt Očistimo reko Dravinjo, ki že teče. Ob koncu podpisa delitvenega sporazuma so poudarili, da so veseli, da so se o delitvi premoženja in obveznosti dogovorili sami in da delitvene bilance niso prepuščali državnim organom.
Nataša Pogorevc
Foto: NP
Sv. Andraž • Novi podžupan je Simon Druzovič
Svetniki so si potrojili sejnine, bojda zato, ker se je bistveno zvišala županova plača
Medtem ko so svetniki občine Sv. Andraž doslej prejemali nekaj več kot 46 evrov neto sejnine, so si ta znesek v novem Pravilniku o plačah občinskih funkcionarjev skoraj potrojili in bo sejnina poslej znašala kar 126 evrov. Za občino, kot je Sv. Andraž, bo to precejšen zalogaj.
Na obsežni oktobrski seji so svetniki občine Sv. Andraž obravnavali kar 14 točk, med njimi tudi nekaj zelo pomembnih.
Po vrsti zahtev za tamkajšnjega župana Francija Krepšo, da imenuje podžupana, jih je ta minuli teden (delno) uslišal. Seznanil jih je z imenovanjem novega podžupana, in čeprav so svetniki predlagali Marjana Gaveza, je Krepša funkcijo podžupana zaupal svetniku Simonu Druzoviču. »Mislim, da je najprimernejši kandidat, zato sem se odločil za njegovo imenovanje,« je svojo odločitev pojasnil župan.
Večjih pripomb na Druzovi-čevo imenovanje ni bilo, a kot je dejal Krepša, je zaznal ne-strinjanje nekaterih svetnikov, ki so vztrajali pri imenovanju Gaveza, ki naj bi tudi sam izrazil interes za opravljanje omenjene funkcije. »Gaveza nisem imenoval, ker menim, da ni primeren kandidat,« je še pojasnil Krepša.
Potrdili letna načrta za šport in kulturo
Med drugim so bili svetniki seznanjeni s Poročilom o opravljenem nadzoru zaključnega proračuna občine
Sv. Andraž v Slov. goricah za leto 2006. Kot je dejal Krepša, je poročilo odbora ugodno, saj bistvenih nepravilnosti v minulem letu ni bilo ugotovljenih. Nekaj pripomb je letelo na županova službena potovanja, kjer so svetniki zahtevali, da na obrazec vpisuje ne le pot in kilometre, temveč tudi registrsko številko avtomobila, s katerim se prevaža. Ta je pobudo sprejel in se s predlogom strinjal.
Svetniki so bili seznanjeni tudi s Poročilom o izvrševanju proračuna za prvo polletje letošnjega leta. Proračun, ki je med županom in svetniki
veliko časa povzročal nesoglasja, je bil sprejet precej pozno, kljub temu pa Krepša trdi, da vse teče po načrtih. Tako prihodki kot odhodki so v prvem polletju približno 30-odstotno realizirani.
Krepša je svetnikom na zadnji seji predstavil tudi letna programa športa in kulture za leto 2007. Oba so svetniki potrdili in tako za šport namenili štiri tisoč evrov in za kulturo pet tisoč 400 evrov.
Potrdili pa so tudi Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja, ki uvaja nekatere novosti EU in
s tem prepoveduje kup ukrepov, ki so doslej bili omogočeni.
Svetniki so si bistveno zvišali sejnine
Ob koncu seje so svetniki obravnavali še Pravilnik o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov. Po novo sprejetem pravilniku so sejni-
ne tako bistveno povečali. Te so v lanskem letu znašale neto 46,69 evra, z letošnjim letom pa bodo precej višje, in sicer 126,38 evra neto. Takšna sejnina se jim je zdela primerna, kljub temu da jih je župan prepričeval, da je previsoka in da je višina, ki so jo določili, primerna večjim občinam.
Krepša pravi, da je bil posebej presenečen ob zahtevi svetnikov, da sejo skliče vsak mesec. »Sejnina je visoka, a na to ne morem vplivati, ker o tem odločajo svetniki. Lahko pa rečem, da je v rangu večjih
občin,« je pojasnil župan. Pravilnik, ki bo v kratkem stopil v veljavo, bo določal, da novo določena višina sejnin velja za celotno leto 2007. Krepša dodaja, da svetniki sejnin doslej zaradi svetnika Marjana Gave-za, ki naj občini ne bi dostavil vseh potrebnih podatkov, sploh niso prejemali. Bodo pa najverjetneje prejeli sejnine za celo letošnje leto izplačane skupaj. Razlika v izplačilih bo za občino precejšnja. Če bodo dejansko tudi imeli seje vsak mesec, bo občina samo za sejnine za enega svetnika odštela bruto nekaj več kot 2074 evrov letno, medtem ko bi po starem pravilniku bila vsota veliko nižja, in sicer nekaj več kot 766 evrov. Za majhno občino, kot je Sv. Andraž, bo omenjena vsota, pomnožena s številom svetnikov, precej visoka. Svetnik Marjan Gavez takšnega povišanja sejnin ni zanikal, a je zatrdil, da so si sejnine obračunali na podlagi bistvenega povišanja županove plače. Dodal je, da so bile predlagane sejnine pet odstotkov županove plače, medtem ko so svetniki zahtevali in tudi potrdili sklep o sedmih odstotkih. »Sejnine so takšne, ker smo vezani na plačo župana,« je še pojasnil Gavez.
Dženana Bečirovič
Foto: Dženana Bečirovič
Novi podžupan je svetnik Simon Druzovič
Foto: Dženana Bečirovič
Svetniki so za podžupana želeli Marjana Gaveza, a so zadovoljni tudi z Druzovičem.
Slovenija • Kako in zakaj uzakoniti znamko „Dobrote kmetij"
Da bi bilo bolj jasno, kaj res prihaja s kmetij
Pripravlja se sprememba zakona o kmetijstvu in na pobudo ptujskega KGZ naj bi se v zakonu s posebnim členom določili kmetijski pridelki, pridelani ali izdelani na kmetiji na tradicionalni način, ki bi nosili posebno oznako „Dobrote kmetij".
Nova označba kakovosti je po mnenju zagovornikov potrebna predvsem zato, da se zaščitijo izdelki, ki so dejansko pridelani oz. predelani na kmetijah, saj zakonodaja trenutno ne ločuje obrtno in industrijsko izdelanih artiklov. „Zaradi nekontrolirane rabe izrazov kmečko, domače itd. na različnih izdelkih se posledično zmanjšuje preglednost trga za potrošnike, pomeni pa tudi nelojalno konkurenco za tiste kmete, ki predelujejo lastne surovine po tradicionalnih postopkih ter spodbuja kmete k predelavi na lažji in cenejši industrijski način," je bilo pojasnjeno na minulem posvetu, ki ga je pripravil ptujski KGZ skupaj z Združenjem malih sirarjev.
Glavna težava je torej v tem, da se danes na policah prodaja marsikaj pod znamko domače in kmečko, čeprav je izdelano na povsem industrijski ravni, in da bi ločili tiste izdelke, ki so resnično nastali „izpod kmečkih rok", od tistih, ki so nastali na tekočem traku industrijskega obrata, je potrebno to dvoje razmejiti z ustreznimi zakonskimi predpisi. S tem naj bi se pomagalo kmetom, hkrati pa bi potrošniki s posebnimi oznakami na artiklih takoj vedeli, ali gre za resnično pristen kmečki izdelek iz domačih surovin, narejen na kmetiji, ali pa izdelek, ki ga je pod imenom „kmečko" spro-ducirala (živilska) industrija.
Predlog o posebni oznaki podpira tudi Združenje malih sirarjev, ki se je predstavilo tudi s paleto domačih sirov; sicer pa bo osrednja prireditev slovenskih sirarjev letos 13. oktobra v Ljubljani.
Irena Orešnik iz omenjenega združenja je po posvetu povedala: „Posvet je bil organiziran z namenom, da se pogovorimo o novem predlogu zaščite kmečkih izdelkov, ki jih imamo možnost v okviru zakona o kmetijstvu in dodatnih pravilnikov zakonsko opredeliti kot nacionalno shemo kakovosti ali kot prostovoljno blagovno znamko. Ne glede na to, kako bo zadeva opredeljena na koncu, je cilj te blagovne znamke ta, da se izboljša konkurenčnost tistih kmetov, ki pridelujejo svoje izdelke na kmetiji na tradicionalni način. To blagovno znamko želimo tudi ponuditi potrošnikom, da bodo lažje razlikovali med kmetijskimi izdelki, ki niso narejeni na tradicionalni način na kmetiji, pa so označeni kot kmečko
in domače. Vzporedni cilj tega projekta pa je še, da bi se pri kmečki pridelavi čim manj uporabljale industrijske metode. Namen današnjega posveta je bil, da prediskuti-ramo možne rešitve s tistimi, ki se jih to tiče, ki so vključeni v samo zaščito, to pa so kmetje in na drugi strani pa KGZ in MKGP. Moram reči, da je bilo premalo časa za diskusijo, trdnih zaključkov nismo mogli postaviti, nekaj zadev je še odprtih. Vlada velik konsenz glede opredelitve, kakšen naj bo način dela oz. tehnologija, torej, da se za kmečke izdelke postavijo določene omejitve, da se ne sme uporabljati konzervansov, barvil itd. Je pa še več odprtih vprašanj; med temi zlasti dilema glede samega poimenovanja. V procesu priprave smo ugotovili, da bi
O pomenu in nujnosti uvedbe posebne oznake na izdelkih, ki resnično nastajajo na kmetijah po tradicionalnem načinu predelave in z domačimi surovinami, so na posvetu govorili predstavniki KGZ Ptuj (Peter Pribožič), KGZS (Gabrijela Salobir), Združenja malih sirarjev (Irena Salobir) in MKGP (Ana le Marechal Kolar). Posebna označba naj bi nosila ime Dobrote kmetij.
zelo težko dosegli svoje cilje, če bi novo zaščito poimenovali kot kmečko, s kmetije ipd, zato ker je teh oznak, ki so tudi registrirane pri uradu za intelektualno lastnino, na trgu veliko in praktično pravno nimamo možnosti, da bi ta poimenovanja odstranila s trga. Zato smo se odločili, da se naslonimo na zelo dobro utečeno prireditev in tudi blagovno znamko Dobrote slovenskih kmetij, kjer pa ta trenutek še ostajajo dileme glede dokončnega poime-
Ptuj • Zveza združenj rejcev prašičev Slovenje
Volilni občni zbor na Ptuju
Zveza združenj rejcev prašičev Slovenije je na svojem občnem zboru na Ptuju sredi septembra pregledala in ocenila delovanje organov združenja v preteklem letu.
Volilnega občnega zbora so se udeležili delegati iz vseh društev iz Slovenije ter na mesto predsednika znova izvolili Alojza Jelena iz Križevcev pri Ljutomeru, podpredsednika pa sta poslej Franc Ka-cijan iz Stražgonjce in Peter Ropič iz Maribora. Jelen, ki je to funkcijo opravljal že doslej, ima poleg vizije delova-
nja Zveze v prihodnosti tudi veliko pomembnih izkušenj in predstavlja kredibilnega sogovornika do mnogih poslovnih partnerjev in državnih institucij.
Poglavitni cilji dela v prihodnosti ostajajo še naprej institucionalno-stanovsko združevanje in zastopanje vseh zasebnih rejcev pra-
šičev v lokalnih društvih v Sloveniji, izobraževanje le-teh, promocija dejavnosti ter predstavitve na sejemskih razstavah, tradicionalnem srečanju antonovo, kakor tudi sodelovanje z institucijo GIZ meso in mesno-predelo-valno industrijo.
Združenje se v dobrobit rejcev pomembno angažira tudi v mnogih razgovorih in uskladitvah interesov na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, AR-SKTRP, ter si močno prizadeva za izboljšanje predvsem ekonomskih in od EU predpisanih pogojev gospodarjenja na specializiranih, čistih pra-šičerejskih kmetijah.
Medse so tudi tokrat povabili pomembne in ugledne goste: ministra Iztoka Jarca, direktorico VURS Vido Čado-nič Špelič, Danila Potokarja s KGZS, Dejana Židana, Alberta
Smodiša ..., a se iz takšnih ali drugačnih razlogov nihče od navedenih vabilu ni odzval.
Zveza združenj rejcev prašičev Slovenije bo tudi v bodoče združevala in zastopala interese rejcev prašičev, ki so organizirani in združeni na lokalnih nivojih, v lokalnih združenjih rejcev prašičev, saj je le-taka oblika organiziranosti dejavnosti primeren sogovornik strokovnim in državnim institucijam, poslovnim partnerjem.
V obdobju pred zimo nameravajo izvesti še strokovno ekskurzijo, organizirati tečaj za veterinarskega pomočnika na kmetiji ter nenazadnje tudi dopolniti in ažurirati statut in pravila delovanja ZZRP Slovenije.
Jože Murko,
KGZ Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
novanja; ali dobrote kmetij ali dobrote naših kmetij, ker pridevnik 'slovenskih' zna biti sporen zaradi zakonodaje EU."
Druga sogovornica na posvetu Gabrijela Salobir Vilar s KGZS pa je povedala, da v zbornici predlog absolutno podpirajo, da pa bodo sodelovali predvsem pri usklajevanju in pripravi ter uveljavitvi podzakonskih aktov skupaj s kmetijskim ministrstvom: „Naša vloga bo v opredelitvi in predlaganju stališč za posamezne tipe kmetijskih izdelkov na vseh področjih kmetijske pridelave, sicer pa bo naše delo usmerjeno v dosego konsenza med proizvajalci, torej kmeti, in med stroko ter predpisi s ciljem, da bi bili zadovoljni tako kmetje kot potrošniki ter da bi zagotovili nedvoumno prepoznavnost izdelkov naših kmetij na trgu. Druga naloga zbornice bo potem izobraževanje tako svetovalcev kot kmetov glede uporabe tehnologije za dosego znamke dobrote kmetij. Posredno pa bo naša naloga tudi izobraževanje potrošnika za tipične kmetijske izdelke."
Predstavnica MKGP Ana le Marechal Kolar pa je pojasnila, da v fazi priprave predloga ministrstvo zaenkrat lahko nastopa le v svetovalni vlogi: „Mi lahko trenutno kmetom le pomagamo oz. svetujemo, kako se odločiti; ali bodo podprli koncept nacionalne sheme kakovosti ali koncept prostovoljne sheme. Prva za sabo prinaša določene obveznosti, druga je na prostovoljni bazi, ki ne zahteva dodatnih kontrol izdelave in izdelkov. Vloga MKGP je svetovalna, obrazlagamo pač oba
vidika, potem se bo treba odločiti za eno ali drugo shemo, ki se bo nato tudi uzakonila. Podpiramo pa pobudo, da se zadeva regulira; če bo padla odločitev za nacionalno shemo kakovosti, bo toliko bolje, ampak tudi bolj zahtevno za kmete. Recimo; kmečki proizvodi morajo biti ali višje kakovosti ali pa se odlikovati po kakšni posebni značilnosti, biti mora zagotovljena sledlji-vost, ti proizvodi morajo biti podvrženi tudi letnim kontrolam neodvisnega kontrolnega organa. Natančni pogoji se nato specificirajo skozi pravilnike za določeno shemo kakovosti. Naloga kmetijskega ministrstva je potem v pripravi pravilnikov ali glavnih uredb za vse kategorije kmetijskih proizvodov in vsi, ki so vključeni v nacionalno shemo, morajo potem spoštovati vse pogoje oz. določila pravilnikov in specifikacij. Vključevanje v nacionalno shemo pa je prostovoljno in tudi število članov - kmetov, ni pomembno."
Peter Pribožič se je z mnenjem Kolarjeve strinjal, opisal pa je tudi drugo plat prednosti vključitve v nacionalno shemo: „Podpiramo razmišljanje, da se zaščitijo dobrote kot proizvodi iz slovenskih kmetij. In ta zaščita je večja, če gre za vključitev v nacionalno shemo. Poleg tega vključitev v to shemo prinaša prednosti pri pridobivanju prepotrebnih sredstev za promocijo na tem področju izdelave izdelkov na kmetijah in mislim, da je razmišljanje o zaščite in vključitev v shemo kakovosti zelo dobrodošla, tudi po finančni plati."
SM
Foto: SM
Foto: SM
Slovenska Bistrica • Odprli vrata novemu zasebnemu vrtcu
Blaže in Nežica gresta v vrtec
Ideja o katoliškem vrtcu v Slovenski Bistrici je v tem kraju prisotna že kakšno desetletje. Ob vprašanju ustanovitve novega zasebnega vrtca je bil pogled župnika in župnijskega sveta ves čas uprt v spodnje prostore Slomškovega kulturnega doma, vendar se je izkazalo, da ti niso ustrezni, zato je ideja za nekaj časa zamrla. Sedanji župnik Matija Tratnjek pa je ponudil prostore župnišča in lastne, saj je menil, da ne potrebuje 600 kvadratnih metrov površin zase. Tako so sprejemno pisarno, župnikovo pisarno in prostore za Karitas preselili v Slomškov kulturni dom, stanovanje za župnika pa v prostore mežnarije.
Koncesijo je občinski svet občine Slovenska Bistrica podelil župnišču letos junija, vrata vrtca pa so odprli 1. oktobra. Vrtec je v bližini mestnega središča v prenovljenih prostorih nekdanjega župniš-ča, v neposredni bližini cerkve sv. Jerneja in Slomškovega kulturnega doma. Prostora imajo za štiri skupine od starosti 1 do 6 let oziroma bodo lahko sprejeli do 80 otrok. Letos, v prvi generaciji, je vpisanih 34 otrok, za katere skrbijo dve vzgojiteljici in dve pomočnici vzgojiteljic. Prostori za posamezno skupino so razdeljeni na dve sobi, kjer bodo lahko otroci ustvarjali v različnih kotičkih.
Slomškov vrtec Blaže in Ne-žica bo deloval po državnem programu za vrtce, temu pa bodo dodajali vsebine iz programa katoliških vrtcev. Letos program poteka v dveh skupinah: en v heterogenem oddelku, kamor so vključeni otroci
Vi
Župnik Matija Tratnjek pravi: »Poleg številnih zgodb in pravljic nas bodo v vrtcu spremljale svetopisemske zgodbe in junaki, opazovali bomo naravo in letne čase, praznovali cerkvene in druge praznike, posebej naše rojstne dneve in godove, ter tako postali pravi prijatelji.«
Slomškov vrtec obiskuje 34 otrok.
prvega ali drugega starostne- delovanja je preventivni siga obdobja, in kombiniranem. stem, ki sprejema vsakega po-»Vodilo našega vzgojnega sameznika in mu z ljubeznijo
Maribor • Društvo slovenskih optimistov
Zelo težko je biti sam
Društvo slovenskih optimistov - Klub optimistov Maribor, Ljubljanska 104, vodi ga Vera Čuješ, je društvo v Sloveniji, ki želi povezati čimveč osamljenih, ki si želijo prosti čas preživeti v sebi primerni družbi. Društvo je po nekajletni prekinitvi ponovno pričelo delovati, prej je delovalo kot Društvo samskih optimistov.
ter potrpežljivostjo pomaga k celostni rasti. Naš vzornik je svetovno priznan vzgojitelj in utemeljitelj preventivnega vzgojnega sistema Janez Bosko,« pravi župnik župnije iz Slovenske Bistrice in ustanovitelj Zavoda sv. Jerneja Slovenska Bistrica, katerega del je Slomškov vrtec Blaže in Nežica, Matija Tratnjek, ki je skrbno izbral ves kader: direktor vrtca je Primož Rajh, profesor geografije in zgodovine, pedagoški vodja pa diplomirana vzgojiteljica Mihaela Ekart.
Direktor vrtca Primož Rajh ob odprtju vrtca pravi: »Namen našega vrtca je povezovanje in ne razdiranje. Že takoj v začetku smo vzpostavili dobre odnose z javnim vrtcem Otona Župančiča iz Slovenske Bistrice in z direktorico Ivano Leskovar, saj imamo pri nas le razdelilno kuhinjo, hrano pa bomo dobili iz vrtca Otona Župančiča. Pa tudi sicer upam, da bomo dobro sodelovali, saj se ne čutimo kot konkurenca. Naš vrtec ni ustanovljen zato, da bi izvajali samo verouk in molili.«
V vrtcu pravijo, da je najbližja in najbolj primerljiva oblika poslovanja vrtec Dominik Savio v Domžalah, ki je skoraj identičen po kvadraturah stavbe, obliki dela, številu otrok, zaposlenih, formalnopravni obliki ter prav tako po stroških.
Vrtec bo odprt od 7.30 do 17. ure, v štirih skupinah pa ga bo lahko obiskovalo 80 otrok. Poleg velike površine vrtca imajo v bližini tudi 23 arov prostora za igrišče ter možnost igralnice na prostem.
Kljub temu da vrtec Otona Župančiča iz Slovenske Bistrice v 53 oddelkih obiskuje nad 1000 otrok, morajo še vedno nekatere ob vpisu odkloniti, saj ni več prostora, novih investicij pa še ni. V Slomškovem vrtcu Blaže in Nežica menijo, da bodo v prihodnosti brez večjih težav sprejeli 80 otrok, saj se že nekaj let priselju-je okrog 1000 ljudi na leto oziroma v Slovenski Bistrici prodajo na leto okrog 250 do 300 novih stanovanj, v večjem delu družinam z manjšimi otroki.
Projekt prenove in preureditve prostorov bivšega župnišča je izdelalo podjetje TMD Invest, d. o. o., s Ptuja, glavni projektant je bil Gregor Kraševac, izvajalec del pa Jože Rahle, s. p., iz Slovenske Bistrice. Investitorja sta Župnija Slovenska Bistrica in Nad-škofija Maribor, investicijska vrednost pa bo, kljub temu da še nimajo vseh računov, okrog 30.000 evrov. 5. oktobra je blagoslovil vrtec tudi nadškof dr. Franc Kramberger.
Nataša Pogorevc
Sicer pa je bilo prvo tovrstno društvo, sedaj poleg Maribora deluje le še ljubljansko, ustanovljeno pred 25 leti prav na pobudo Vere Čuješ. Kot pravi predsednica, mnogi iz lastnih izkušenj vedo, da je težko biti sam. »Nekateri se zapirajo vase, zagrenjeni so v službi in doma, zatekajo se k pijači, v bolezen in druge škodljive razvade. Prizadetosti se ob izgubi partnerja pridruži še samota.
Zavedamo se, da gre za občutljivo področje človekovega doživljanja takega druženja, ki se mu kaj hitro prilepi etiketa neprimernosti, nezaželenosti, celo nemoralnosti, zato smo v izogib takšnim ali drugačnim
očitkom v društvena pravila zapisali dokaj stroge pogoje za včlanitev. Srečanja želimo omogočiti le tistim, ki so resnično ostali sami. Naše društvo tudi ni ženitna posredovalnica, kot to nekateri zmotno mislijo. Podatki o socialnem stanju članov društva kažejo, da prevladujejo razvezanci, ljudje, ki v glavnem sami nosijo breme vzgoje otrok, pomanjkanja finančnih sredstev, nerešenih stanovanjskih problemov in podobno. Ob tem, ko se spopadajo z intimnim doživljanjem osamljenosti, morajo imeti še toliko moči, da se spoprimejo še z drugimi problemi, ki jih prinaša življenje, tistimi, ki so v družini po-
Foto: Črtomir Goznik
Vera Cuješ, predsednica Društva slovenskih optimistov: »V društvena pravila smo zapisali dokaj stroge pogoje za včlanitev. Srečanja želimo omogočiti le tistim, ki so resnično ostali sami.«
razdeljeni med oba partnerja. Veliko članov imamo tudi med vdovci, šele na tretjem mestu pa so samski, tisti, ki so ostali sami iz takšnih ali drugačnih razlogov. Za člane organiziramo redna srečanja, izlete, piknike praznovanja, silvestrovanja,« je po novem rojstvu Društva slovenskih optimistov povedala Vera Čuješ, ki poudarja, da si zelo prizadevajo, da bi vsi člani v okviru društvenih aktivnosti kvalitetno preživljali svoj prosti čas. Ob praznikih in vikendih, ko so med štirimi stenami in se nimajo kam obrniti, je samskim še posebej težko, društvo pa je tisto, ki jim lahko polepša takšne trenutke.
Društvo že dolgo časa išče tudi svoj stalni prostor, kjer bi se lahko redno srečevali, organizirali pogovore, okrogle mize, klepetalnice, različna srečanja. Informacije o Društvu slovenskih optimistov je mogoče dobiti na telefonih 041 513 031 ali 041 235 414. Vera Čuješ si želi, da bi jih čimveč osamljenih poklicalo in se včlanilo v njihovo društvo, saj bodo s tem v prvi vrsti pomagali sebi. Bojazen pred neznano družbo je povsem odveč, za vse novince namreč poskrbijo starejši člani, ki jih sprejmejo medse. V veliki meri pa začetno zadrego pomaga premagati tikanje, vsi člani se namreč tikajo.
MG
Zagojiči • SLS organizirala srečanje starejših
Družabno in veselo
V nedeljo popoldne se je vaško-gasilska dvorana v Zagojičih v občini Gorišnica dodobra napolnila s starejšimi občani, tistimi, ki so že dopolnili 70 let.
Šlo je za že tradicionalno družabno in veselo srečanje, ki ga redno organizira OO SLS Gorišnica. Zbrane je najprej pozdravil s skladbo mlad harmonikar, nato pa so zaigrali še domači tamburaši. Osrednji
govornik je bil predsednik OO SLS, sicer tudi župan Jože Kokot, ki je nanizal tekoče in bodoče naložbe v občini ter vsem zaželel nadvse prijetno popoldne. Za hrano in pijačo je bilo dobro poskrbljeno, pa
tudi plesni poskočnež je imel dovolj priložnosti za sukanje peta. Sicer pa so si imeli starejši občani veliko, veliko povedati, saj se v tako velikem številu srečajo zelo redko.
SM
Foto: NP
Ptuj • Srečanje pedagoških delavcev
Podelili 23 priznanj in pet plaket
Ob svetovnem dnevu učiteljev so Društvo ravnateljev ptujskega področja ter sindikata SVIZ in ZSSS v ponedeljek, 8. oktobra, ob 19. uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj organizirali srečanje pedagoških delavcev. Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim podelili priznanja in plakete.
Letos so priznanja dr. Franja Žgeča podelili 23 prejemnikom, petim najzaslužnejšim pa še plakete. Kot je dejala mag. Sonja Purgaj, predsednica Društva ravnateljev ptujskega področja, podeljena priznanja in plakete niso zgolj nagrada, temveč tudi vzpodbuda za naprej.
Prireditev se je začela s pevskim nastopom pevk Vrtca Ptuj, ki ga vodi zborovodkinja Mateja Purg. Sledil je kratek govor župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana, ki je izrazil upanje, da se vzgoji in izobraževanju obetajo boljši časi, delo pedagogov pa je opisal kot izredno plemenit poklic.
Priznanja 22 pedagoginjam in enemu pedagogu
Za izjemno dobro pedagoško delo v vrtcih in šolah so tudi letos podelili priznanja dr. Franja Žgeča. Ta so 22 dobitnicam in enemu dobitniku podelili Sonja Purgaj, dr. Štefan Čelan in Boris Frajnkovič. Letos so šla v roke kar petih pedagoginj iz Vrtca Ptuj: Bojane Ferk, Silve Žuran, Milice Zavec, Ivanke Štiberc in Olge Bez-jak. Prislužili pa so si jih tudi
Foto: Dženana Becirovic
Letos je priznanja dr. Franja Žgeča prejelo 23 dobitnikov.
učitelji osnovnih šol: Darka Korošak (OŠ Cirkulane-Za-vrč), Marija Jurtela (OŠ Cir-kovce), Majda Drumlič (OŠ Destrnik-Trnovska vas), Zlatka Zelenik (OŠ Dornava), Dragica Rozman (OŠ Hajdina), Stanko Podvršek (OŠ Juršinci), Blanka Kojc (OŠ Ljudski vrt), Nataša Ce-
	A
j	m
}	
	
	t fll IIH ■■ I
Foto: Dženana Becirovic	
Slavnostni govornik dr. Viljem Ščuka je s svojim govorom dobesedno osupnil prisotne.
rovič (OŠ Ljudski vrt), Jerneja Bombek (OŠ Ljudski vrt), Jasna Drobne (OŠ Mladika), Milena Širec (OŠ Maj-šperk), Nada Planinc (OŠ Majšperk), Marija Šosterič (OŠ Videm pri Ptuju), Marija Serdinšek (OŠ Videm pri Ptuju), Marija Božičko (OŠ Videm pri Ptuju) in Lidija Šešerko (OŠ Žetale). Letos sta dve priznanji romali v roke učiteljic Glasbene šole Karol Pahor Ptuj. Prislužili sta si ga
Marjeta Babič in Natalija Frajnkovič. Vztrajnost, inova-tivnost, kreativnost, empatija, poznavanje psihologije otroka in ljubezen do njih so skupni dejavniki, ki povezujejo vse prejemnice in prejemnika priznanj.
»Velikokrat pozabimo na poklic pedagoga in se ga spomnimo samo ob dnevu učiteljev,« je uvodoma dejal slavnostni govornik dr. Vilijem Ščuka, ki je s svojim govorom dobesedno osupnil prisotne. Poudaril je, da je delo pedagogov izredne-
Foto: Dženana Becirovic
Prejemniki plaket
ga pomena in da je za dobro opravljeno delo pomembno ne le izobraževanje, ampak tudi vzgajanje otrok. »Ukvarjamo se le s tem, koliko bomo lahko nekega znanja nabasali v otroške glave,« je poudaril Ščuka in dodal, da je pomembno le tisto znanje, ki je razumljivo in prepričljivo in ki otroka dejansko zanima. Dodal je še, da ob kritikah, ki letijo na otroke in mladostnike, velikokrat pozabljamo na to, da so osebnosti, ki imajo tri razsežnosti: telesno, duševno in duhovno. Slednja je po njegovem mnenju tista, ki daje bistvo posamezniku. »Vi, ki ste danes dobili ta priznanja, dokazujete, da je to res, in ponujate učencem tudi tretjo razsežnost, ki je za njihovo ustvarjalnost in osebnost najpomembnejša,« je še dejal in dodal, da je človek več kot znanost, da je tudi umetnost. Izredno globok, zanimiv in poučen govor je Ščuka zaključil z besedami: »Učitelji so veliko več kot samo pedagogi.«
Podelili pet plaket
Najzaslužnejšim pedagogom so Ščuka, Purgajeva in Frajnkovič podelili še plakete. Letos so šle v roke Zdenke Fajfarič iz Vrtca Ptuj, Danice Zelenik iz OŠ Cirkulane-Zavrč, Karla Majerja iz OŠ Destrnik-Trnovska vas, Verene Mikša iz Vrtca Dornava in Mire Reisman Korošec iz OŠ Mladika.
Pred zaključnim delom prireditve pa se je Purgajeva s šopkom rož poslovila od Jožeta Fotina, ki je z letošnjim šolskim letom zaključil svojo ravnateljsko pot in se upokojil.
Tako kot so prireditev začeli, so jo tudi zaključili - z glasbo. Z glasbeno humoresko Tri hčere, ki jo je po ljudskem motivu napisala Gordana Jovič, so pevke Vrtca Ptuj poskrbele za duhovit in zanimiv zaključek večera.
Dženana Becirovic
Tednikova knjigarnica
Prameni svetlobe -plamen ustvarjalnosti
neizbežno trohnenje mrtvo življenje jesenski piš v
padanju
listja
ustvarja
šelestenje
lesi
brez
mezge
mežikanje
zvezd
jesenski,
vetrovi
pihljajo
v
minevanje
Občutenje minljivosti in moči jeseni v vseh metaforičnih pomenih sta le del širjave pesniških besed avtorja Mirka Pihlerja (glej intervju v Štajerskem tedniku 9. 10. 2007), kije te dni v založništvu Slomškove družbe izdal devetinpetdeset pesmi v lični, likovno izbrani knjižni izdaji z naslovom Prameni svetlobe. Le-ta ni knjižni prvenec, saj je prva Pihlerjeva knjiga pesmi izšla v založništvu minoritskega samostana Sostro leta 1994 v Ljubljani, kjer je pater Mirko Pihler takrat služboval. Obakrat je spremno besedo napisal Marjan Ko-vačevič - Beltram, v drugo je avtorja pospremila Berta Golob, »ptujskost« oziroma domoznansko pozornost k drugi Pihlerjevi pesniški zbirki je zraven avtorja prispeval še jezikovni pregled Doroteje Emeršič.
Če je avtor v Večernih spominih, kot je naslovljena njegova prva knjiga in je opremljena tudi s pesnikovimi likovnimi podobami, uvodoma vzklikal: Razkrijte, muze, pajčolan/ prek trudnega čela razpet!/Svetal mi bodi jutrišnji dan,/ da s čisto dušo zapel bo poet!/, potem je slutiti v novi Pihlerjevi poeziji bistven premik, dvig pajčolana raz čelo zrelega ustvarjalca in iskalca dušnega miru - tudi skozi vezano besedo. Avtor se več ne sprašuje o svetlobi jutrišnjega dne, marveč niza življenjska občutenja z obale, izza samostanskih zidov, molitvene misli, hvalnice vinu in življenju, s tostranstvom in onostranstvom, z umnostjo in umev-nostjo zemeljskega veka, z blago ironijo opazuje svet in sebe... Mestoma nekoliko pesniško naivna drža iz prve zbirke (npr. Naša mama, Mami) je v novi zbirki presežena; morda je k temu bralskemu občutju pripomogla odlična, domala elegantna izvedba knjige v oblikovalskem smislu grafične oblikovalke Julije Zornik Strle. Če je prva izdaje dajala vtis »samozaložniškega podviga«, je druga Pihlerjeva pesniška zbirka zgleden koncept v besedi in sliki.
Življenjskost avtorja je Strletova zaobjela s sivo vijoličnimi niansami, z izbranimi črkami besed - naslovov na platnici (Odrešitev, Čakam, Ujemi me Gospodov dan, Izpet poet Mister Emerson, Moja pesem Duhovni ...), kjer raster iz črk, sivih in vijoličastih, svetlih in temnih, malih in velikih, tvori vijoličasto zgoščeni-no nad imenom avtorja in naslovom zbirke. Vijoličasta se ponavlja v kazalu in naslovih pesmi, paginacija ima svoj grafični izraz, ilustracije, bolje vinjete, ki spominjajo na znamenite Rorschachove osebnostne teste (akvarelne packe) dajejo poetsko bralsko vzdušje.
Za spodbudo sem izbrala še pesem z zadnje strani V Pramenih svetlobe. Poslednji žarek
Poslednji/ žarek / zahajajočega / sonca / ulovim / v dlani/ in / skritega / z iskrico / v očeh /položim / v srce / za spomin.
Prijetno branje poezije želi Liljana Klemenčič
Ormož • Praznični oktober v centru za starejše
Mesec praznovanja in druženja
V Centru za starejše v Ormožu praznujejo letos petletnico obstoja. Ker je jesen v Prlekiji najlepši letni čas, 1. oktober - dan starejših, ker je Skupnost socialnih zavodov Slovenije, krovno združenje domov za starejše, ob svoji 40-letnici izbralo 4. oktober za dan odprtih vrat slovenski domov za starejše, je tudi Center za starejše v Ormožu odprl svoja vrata in obiskovalcem predstavil svoj pomen za širšo družbo.
Kot je v svojem govoru povedala direktorica mag. Mihaela Voršič, si v domu prizadevajo biti dom odprtih vrat in širokega srca. Čas velikih prilagajanj, ko je bilo potrebno organizirati delo posameznih služb in stanovalcev, je za njimi. Pri njihovih prizadevanjih so jim priskočili na pomoč številni prostovoljci in vse ormoške institucije, tako da so se spletle trdne sodelovalne vezi. Poleg fizioterapije in delovne terapije pa stanovalcem organizirajo tudi druge dejavnosti, da jim polepšajo bivanje v domu. Organizirali so tedenska druženja skupine za samopomoč. Starostnikom nudijo možnost, da po svoji izbiri krepijo spretnosti v pogovoru, petju, branju in druženju. Stanovalci se lahko preizkušajo tudi v pisanju člankov, pesmi, različnih besedil, ki jih objavijo v domskem glasilu Zvonček, ki izhaja dvakrat letno. V glasilu poskrbijo tudi za zabavo, saj vedno objavijo tudi nagradno križanko, srečni nagrajenec pa si prisluži možnost, da gre skupaj z uredniškim odborom na pico. Leta 2005 so v domu izdali tudi knjigo Pesmi življenja. Ponosni so na bogato založeno domsko knjižnico, ki so jo uredili z darovanimi knjigami in zbirko knjižnice Frana Ksavra Meška Ormož. V domu so posvojili tudi muce, življenje pa jim lepša tudi skrb za ribice in ptice. Ko so se vselili v dom, so stanovalci in zaposleni najbolj pogrešali rože in urejeno okolico. Zato vsako pomlad organizirajo delovno akcijo, v kateri delavci in stanovalci ozelenijo okolico, nasadijo rože in zasadijo balkonska korita. Poleti tekmujejo v urejenosti balkonov in iz leta v leto je vedno več glavnih nagrajencev, ki za nagrado prejmejo sobno rastlino, s katero imajo veselje pozimi.
Stanovalcem so v veliko veselje tudi ustvarjalne delavnice ter praznovanja rojstnih dni in praznikov. Zelo dobro sodelujejo s prostovoljci, ki priskočijo
Za prijetno zabavo so poskrbeli člani gledališke skupine društva Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje, ki so za to priložnost priredili izsek igre Čaj za dve. V ozadju razstava izdelkov starostnikov.
Direktorica Centra za starejše mag. Mihaela Voršič je povzela petletno zgodovino ustanove.
na pomoč, zlasti še, ko se odpravijo na krajša potepanja, obiske ormoških sejmov, sprehode in izlete. Vsako soboto pa so v domski kapeli tudi svete maše.
Kot je povedala direktorica, ob vseh dejavnosti skrbijo tudi za strokovno rast dela ustanove. Lani so tako uvedli program dela na dementnem oddelku, ustanovili pa so tudi skupino
za samopomoč svojcev dement-nih starostnikov. Letos pa so uspeli pridobiti koncesijo za opravljanje dejavnosti pomoči na domu, ki jim zagotavlja 10 let opravljanja te socialno-var-stvene storitve na področju UE Ormož. V domu nudijo tudi dnevno varstvo, nekajurno namestitev v domu za starostnike. Od nedavnega je v domu mogoče kupiti tudi slaščičarske izdelke ter naročiti pogostitev za različne priložnosti. Za 150 stanovalcev in 30 uporabnikov pomoči na domu ter 38 odjemalcev kosil skrbi 72 zaposlenih. Ti niso dejavni le v domu, ampak ustanovo zastopajo na raznih športnih ali kulinaričnih tekmovanjih.
Na nedavni otvoritvi ročnih del se je tako prvič predstavil zbor zaposlenih Sončnica. Stanovalci pa so se pošteno (včasih tudi malo grenko) nasmejali ob nastopu dramske skupine dru-
štva Simon Gregorčič iz Velike Nedelje, ki so za to priložnost priredili igro Čaj za dve, ki govori prav o življenju v domu za starejše. V lepem sončnem dnevu pa so opravili tudi prvo trgatev v domu, saj je stanovalcem in zaposlenim uspelo vzgojiti trto za brajdo. Ob tej priložnosti so podelili tudi pohvale tistim stanovalcem in sodelavcem, ki so pripomogli, da je življenje v domu lepše. V domu pa je odprt tudi javni natečaj za izbor logotipa, ki bo ustanovo predstavljal v javnosti.
Danes od 14. ure naprej je v domu prireditev Pozdrav jeseni, ob ponedeljkih in petkih so ustvarjalne delavnice, zvrstilo pa se bo tudi več predavanj in delavnic. Zaključna prireditev bo 30. oktobra ob 9.30 - delavnica ob pesmi in izdelovanju rož iz papirja. Viki Klemenčič Ivanuša
Dornava • Na obisku v vrtcu
Tetka Jesen je prišla
Ob tednu otroka je bilo v dornavskem vrtcu vse podrejeno obisku tetke Jeseni.
Malčke je obiskala takšna čisto prava teta v obleki, polni jesenskih plodov in barv. „Na ta način so otroci spoznavali jesenske sadeže, se skupaj z njo poigrali in zarajali, seveda pa tudi poskusili, kako okusni so najrazličnejši jesenski plodovi. Vendar pa to ni bilo vse; skozi ves teden so naši otroci iz vseh štirih skupin veliko ustvarjali na temo jeseni; naredili so zloženke in lepljenke, iz sadežev naredili celo nekaj živali, vse to pa razstavili v naši vrteških prostorih. Veliko so se družili med seboj v telovadnici, kjer smo izvajali gibalno-plesne igre," je povedala vodja vzgojiteljic Ana Gracar. To pa ni bilo vse; otroci vseh starosti so se pomerili še v jesenskem krosu, dve skupini pa je pričakalo še posebno doživetje, saj so obiskali bližnjo kmetijo Forštnaričevih, kjer so malo opazovali, malo pa tudi pomagali pri spravilu semen iz buč. Ob vsem tem pa so se vrteški malčki skupaj s prvim razredom OŠ spoznavali okolico vrtca in šole v pravem orientacijskem pohodu.
SM
Svet je majhen
ZDA in Vatikan
Obstajata dve politični velesili, ki se precej razlikujeta po ustavni organizaciji, teritorialni velikosti in vojaški moči. Zadnja leta sta bili zaradi popolnoma drugačnih razlogov oziroma še vedno se nahajata v krizi mednarodne kredibilnosti, ki globoko vpliva na stabilnost svetovnih meddržavnih odnosov: ZDA in Vatikan.
Edina gospodarska in vojaška svetovna velesila ter edina res globalna versko-politična. Dve neprimerljivi diplomaciji. Dve na prvi pogled popolnoma neprimerljivi sili z močnimi skupnimi točkami, ki nas spominjata na ravnotežje in sinergije srednjeveškega ravnovesja med cesarstvom in prestolom svetega Petra.
Združene države Amerike bodo potrebovale še nekaj let in novega predsednika za to, da se bodo začele reševati vseh težav, povezanih z vojno v Iraku, ter osredotočile svetovno pozornost na druga, nič manj prijetna žarišča. Tako so se v sedanjem stanju, v katerem potrebujejo čimveč zaveznikov v boju proti islamskemu terorizmu, odločili za še ostrejšo ofenzivo, ki pa ne bo izvršena na bojnem polju.
Vatikan oziroma Univerzalna Cerkev pa, odkar so se pojavile pred leti prve težave, povezane s seksualnimi škandali oziroma pedofilijo tako čez lužo kot v Evropi, je izgubila nekaj spoštovanja in se počuti napadena od drugih ver, ki se sklicujejo na integriteto in moralno držo svojih pripadnikov, čeprav je to le »marketinška« poteza. Sveta rimska apostolska Cerkev nima nič manj problemov kot katerakoli druga družbena organizacija.
Cesarstvo in papež predstavljata Zahod. Eden ne bo obstajal brez drugega. Eden ne more živeti brez podpore drugega. Od srednjega veka je minilo nekaj časa. Vere so se prilagodile razsvetljenstvu, državam in sodobnim razmeram. A še vedno ostanejo neposredna moč, ki vpliva na mase, združene v svetovljanske organizacije, imenovane države. Za državnike, ki lahko to izkoristijo, pa je vera od nekdaj instrumentum regni.
Države in vere se iščejo, sovražijo, sodelujejo, razidejo ter znova srečajo in skupaj preoblikujejo svet.
V	osemdesetih sta Karol Woytyla in Ronald Reagan veliko sodelovala pri destabilizaciji ruskega cesarstva. Skupaj sta podpirala gibanja za svobodo v tamkajšnjih »provincah« in sprožila val iz Poljske.
V	devetdesetih so se strategije Washingtona in Vatikana začele razlikovati. Cerkev je še vedno ciljala na združitev vseh krščanskih ver. »Zahodni perimeter«, kot ga je opisal Janez Pavel II., je vključeval tudi Rusijo in Južno Ameriko. Državni interes je dejansko ciljal na pridruževanje - vključevanje pod »marelo« univerzalizma zahodnih vrednot.
Istočasno so se Združene države raje osredotočile na ožjo cesarsko strategijo, ki ni predvidevala vloge Moskve in bila utemeljena na moči neposrednega vpliva in postavljanja pogojev. Med Clintonovo vladavino (1992-2000) ni prišlo do večjih težav, ker če želimo poenostaviti, so se ZDA dejansko umaknile iz globalnih iger. Vendar se je pod vedno močnejšim pritiskom terorizma moral Bush vrniti na mednarodni oder in skušati ponovno vladati dogodkom, a je v tistem trenutku našel zelo malo naklonjenosti za uporabo »meča« s strani predstavnikov svetega Petra. Med letoma 2001 in 2003je celo prišlo do trenutkov, v katerih bi predsednik Združenih držav raje kar sam združil meč in križ ter se proglasil za papeža.
Nekaj let je Vatikan moral igrati samostojno geostrate-gijo. Prišlo je do globokih težav in trenj z vodilno zahodno silo. A zadnje mesece smo bili priča nekaj zanimivim dogodkom, ki po mojem prepričanju kažejo novo pot.
Junija letos je George Bush obiskal italijansko prestolnico. Medtem ko je z italijanskimi predstavniki podpisal »lahke« dogovore, ki le potrjujejo brezhibno zavezništvo in zaupanje, je verjetno podpisal nekaj »težjega« s papežem Benediktom XVI. Ker nikakor ne želimo preveč odkrivati odeje, ki prekriva občutljive vezi med Cesarstvom in Cerkvijo, lahko tukaj le domnevamo, da je prišlo do obnovitve zavezništva. Papež je razumel, da glede na svetovna dogajanja krščanstvo potrebuje Cesarstvo, ki ga bo branilo, oziroma ravnati tako, da se sama ne bi znašla v nelagodju. Cesar pa je razumel, da brez Rima ne pride nikamor. Prišlo je do nove konvergence.
Naslednik svetega Petra nikoli ne bo odkrito izrekel svoje podpore, če ne drugo, že zato, da ne bo prišla manj formalna ločenost med Državo in Cerkvijo. Nikoli se ne bo osebno angažiral. A Bushu je dal na razpolago nekaj zelo dragocenega: Comunita' SantEgidio. Verska skupnost prostovoljcev, s katero se je Bush srečal, ki pod oznako človekoljubnih misij obvladuje najširšo mrežo tajne diplomacije na svetu, ki uživa veliko spoštovanja, vpliva in verodostojnosti po celi afriški celini, tudi v islamskih državah.
Cesarstvo in papež se ponovno pogovarjata in pomagata. Zahodni svet se je po nekaj letih razdrobljenosti ponovno združil in se skuša strateško ter moralno repo-
zicionirati.
Dr. Laris Gaiser
Ormož • Glasbena šola v nekdanji grajski pristavi
Selitev šole načrtovana 2009
Že nekaj let se v Ormožu pristojni pogovarjajo o ureditvi prostorov Glasbene šole Ormož, ki sedaj domuje skupaj pod eno streho z OŠ Stanka Vraza. Kar nekaj časa je veljalo, da se bo glasbena šola preselila na Ptujsko cesto v sedanjo upravno zgradbo Kmetijske zadruge Ormož. Narejeni so bili celo načrti, ki so predvidevali kompletno sanacijo zgradbe. Potem pa se je zataknilo in občina je odstopila od načrtovanega nakupa. Uradnega razloga sicer ni povedal nihče, šušlja pa se, da naj bi se razšli v pogledih na ceno, ki naj bi jo plačala občina za precej dotrajan objekt.
Tako se je v zadnjih mesecih razvila ideja, da bi lahko za rešitev prostorskih težav glasbene šole uporabili kompleks nekdanje grajske pristave, ki je prav tako v nezavidljivem stanju, na ta način bi rešili dva problema naenkrat. Zato so svetniki na minuli seji občinskega sveta sklenili, da se propadajoči objekt odkupi od podjetja Wiener-berger. Pogodba sicer še ni podpisana, ker se še niso ze-dinili okrog cene. Svetniki so župana Alojza Soka zavezali, da lahko za nakup porabi največ 170.005 evrov na podlagi predloga sodno zapriseženega cenilca. Pogodba bo pod-
pisana te dni, saj se občini mudi, da bi pričela sanacijo. Okolje želijo urediti, podreti nekaj drevja, saj bo na tem mestu že za martinovo postavljen prireditveni šotor.
Ker je grajska pristava precej velika, bo obnova potekala v dveh fazah, da bi projekt lažje financirali. Celoten projekt bo prijavljen na razpis za sredstva skladnega regionalnega razvoja, ki bo po zagotovilih ministra objavljen marca ali aprila prihodnje leto. Levi trakt zgradbe naj bi namenili za glasbeno šolo, desni pa bo namenjen potrebam arheološke zbirke. V njem bi prostor lahko dobila tudi kakšna de-
V šolskem letu 2007-08 je v glasbeno izobraževanje v Glasbeni šoli Ormož vključenih 225 učencev. To je več kot 13 % šoloobveznih otrok v občini. Pouk poteka v prostorih šole v Ormožu in osnovnih šol Središče ob Dravi, Velika Nedelja in Tomaž. Glasbena šola Ormož je ena prvih v Sloveniji, ki je pričela poučevati diatonično harmoniko, katere pouk seje v desetletju tako dobro razvil, da je postala enakovreden instrument v glasbenih šolah. V sklopu šole delujejo pihalni, harmonikarski in Orffov orkester ter razne komorne skupine. Šola nudi osnovno glasbeno izobrazbo za mnoge instrumente in petje.
Z rekonstrukcijo obstoječih objektov naj bi Ormož v letu 2009 v neposredni bližini gradu dobil novo glasbeno šolo, leto ali dve kasneje pa naj bi za potrebe različnih kulturnih dejavnosti usposobili še desni krak zgradbe.
javnost, morda lokal, v okolje bi sodil tudi mladinski center, nove prostore pa menda išče tudi lokalna KTV. V povezavi z gradom naj bi tukaj nastal zaključen kulturni center.
Del zgradb bo treba podreti in sezidati na novo. Po idejni zasnovi je rekonstrukcija zgradb za potrebe glasbene šole in arheološke zbirke ocenjena na približno 2,5 milijo-
na evrov. S temi sredstvi naj bi financirali vse razen opreme glasbene šole.
„Poslopje je pod zaščito zavoda za naravno in kulturno dediščino in oni bodo gotovo
postavljali svoje pogoje v zvezi z rekonstrukcijo, tako da se lahko marsikaj spremeni. Poslopje nekdanje upravne zgradbe Wienerbergerja bo prav tako razglašeno za zaščiten objekt. Sprva je bilo mišljeno za rušenje, po ponovnem pregledu in priporočilu arhitekta pa smo se odločili, da bi spodnji del ohranili, zgornjega pa nadgradili. Dela naj bi se pričela konec prihodnjega leta, tako da bi bila glasbena šola končana leta 2009. Po tem bi pričeli delo za nov vrtec. Prej ni mogoče začeti, ker se mora najprej glasbena šola izseliti. Drugi del kompleksa pa predstavlja drugo fazo, ki naj bi bila zaključena do leta 2010 ali 2011," je povedal župan Alojz Sok. Idejna študija za nov ormoški vrtec je že narejena, z njo so se prijavili na razpis ministrstva in pristali na 42. mestu. Župan je mnenja, da zato, ker še nimajo gradbenega dovoljenja in druge dokumentacije in jim to ni prineslo nobenih točk. Sicer pa se z vrtcem ne mudi, saj je iz sedanjih prostorov najprej treba izseliti glasbeno šolo.
Nova glasbena šola se bo razprostirala na 900 kvadratnih metrih. Za primerjavo: sedaj jih ima okrog 350 kvadratov. V pritličju se načrtujejo sejna soba, knjižnica, učilnica, v nadstropju učilnica in prostor za pihalni orkester ter dvorana za nastope s 100 sedeži, v mansardi pa bo 12 učilnic za posamezne instrumente. Nova glasbena šola bo imela tudi dvigalo. Sicer pa je župan povedal še, da bo tudi na področju glasbenih šol podpiral zasebno iniciativo: „Konkurenca vedno lahko le prispeva h kvaliteti."
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Koncert ob izidu zgoščenke
Ptujski nonet napolnil dvorano ptujskega gradu
Ob izidu prve zgoščenke z naslovom Imel bi ljubi dve so pevci Ptujskega noneta minuli teden priredili promocijski koncert na ptujskem gradu. Predstavili so se s štirinajstimi skladbami in ponovno očarali občinstvo.
Repertoar Ptujskega noneta zajema pesmi vseh stilov in obdobij glasbene zgodovine, od renesanse do sodobnih stvaritev. V zadnjem obdobju poustvarjajo predvsem slovenske ljudske in umetne pesmi. »Na naši prvi zgoščenki, ki jo trenutno promovira-mo, je moč najti izbor prav teh slovenskih pesmi,« je pojasnil Aljaž Novak, eden izmed članov Ptujskega noneta. Zasedba je v letih prepevanja zamenjala veliko pevcev in štiri umetniške vodje, trenutno pa jo sestavljajo Peter Ca-futa, Aljaž Novak, Andrej Ranfl, Jaka Feguš, Marko Feguš, Mitja Muršič, Dejan Krajnc, Janez Rozman in Primož Vidovič.
Leto 1976 se beleži kot leto ustanovitve Ptujskega none-ta, pomladek tega pa je začel brsteti leta 2000. V zadnjih šestih letih se je zasedba precej spreminjala, ostalo pa je pet pevcev, ki prepevajo vse od ustanovitve pomladka. Vmesne tri sezone je bila njihova umetniška vodja prof. Klavdija Zorjan Škorjanec, v zadnjem času pa sodelujejo s
prof. Maksimilijanom Fe-gušem.
Večina članov poje tudi v drugih zborih, npr. v opernem zboru SNG Maribor, v komornem zboru AVE in Slovenskem projektnem zboru. »Ptujski nonet je med zbori naša največja ljubezen, zato vanj tudi vlagamo največ resnično osebnih virov,« še pojasnjujejo fantje.
Vajam namenjajo nedeljske popoldneve, ki so edini termin, ko se lahko srečujejo v polni zasedbi in nekaj ur neumorno pilijo izbrani program. »Naša strast je tako iskrena, da nam naši bližnji odpustijo vsakotedensko odsotnost na gospodov dan. Vsaj enkrat na leto se podamo tudi na večdnevne intenzivne vaje izven Ptuja, ki so nenadomestljiva priložnosti za tkanje še finejših medo-sebnih vezi, za medsebojno uglaševanje, za vzdrževanje pevske kondicije in za spoznavanje ter povezovanje s sorodnimi ljudmi,« še dodajajo člani Ptujskega noneta.
Njihov trud in neumorno delo pa sta cenjena tako v Slo-
veniji kot tudi v tujini. Nedvomno najtoplejše sprejeme in najbolj obiskane koncerte pa doživijo doma na Ptuju. Tudi na koncertu ob izidu prve
zgoščenke so jim Ptujčani izkazali zvestobo in se udeležili koncerta v tolikšnem številu, da so napolnili dvorano ptujskega gradu. »Z odzivom naše
zveste publike in številnih novih obrazov smo zelo zadovoljni. Ne samo zaradi polne slavnostne dvorane, temveč predvsem zaradi navdušenih
Foto: Dženana Bečirovič
V Ptujskem nonetu se je zvrstilo veliko pevcev. Na sliki so člani, ki trenutno tvorijo zasedbo.
povratnih informacij med koncertom in na zakuski v grajskem palaciju. Veseli smo, da obiskovalcev, ki so bili navajeni na prost vstop na naše koncerte, vstopnina ni odvrnila. Pokazali so razumevanje za naš interes, da na tak način povrnemo del sredstev, ki jih je zahteval projekt snemanja zgoščenke. Ob tem so kupili tudi lepo število zgoščenk in tako podprli naš naslednji projekt,« je dejal Novak.
Sicer pa tudi po izidu zgoščenke člani ne bodo počivali. Delati nameravajo projektno, kar pomeni predvsem to, da bodo k sodelovanju pri posameznih projektih povabili strokovnjake, specializirane za določeno zvrst glasbe. V zadnjem času razmišljajo tudi o snemanju zgoščenke slovenskih napitnic, v perspektivi pa si obetajo še sodelovanje z godalnim kvartetom Feguš. »Trenutno pa smo osredotočeni predvsem na turnejo po Argentini, ki je predvidena za februar 2008,« so pojasnili člani zasedbe.
Dženana Bečirovic
Foto: vki
Nogomet
Bo Zavrč še šestič zapored neporažen?
Stran 16
Atletika
Za konec sezone še zmaga Sabove
Stran 16
Kolesarstvo
Vogrinec še tretjič do medalje
Stran 17
Judo
Klemen Ferjan kmalu na operacijo
Stran 17
Shanghai 2007
Ženski nogomet je v razcvetu
Stran 18
Karting
Blaž Božak zmagovalec, AMD Ptuj drugi
Stran 19
E-mail: sport@radio-tednik.si
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
Nogomet
Zelo pomembna je predvsem tekma z Albanci
Slovenska nogometna nacionalna vrsta nadaljuje z Igranjem kvalifikacijskih tekem za Euro 2008. V tokratnem sklopu bodo naši fantje odigrali dve tekmi s povsem različnima nasprotnikoma. Najprej se bodo v soboto v Celju pomerili z Albanijo, nato pa še v sredo v gosteh proti Nizozemski.
Tekma z Albanci bo nekakšen boj za četrto mesto v skupini, ki pa je po novih Fifinih pravilih dobila širše razsežnosti. Tekma bo namreč zelo pomembna pri razvrščanju reprezentanc v naslednjem kvalifikacijskem ciklusu za svetovno prvenstvo v Južni Afriki 2010. Morebitni poraz bi nas verjetno »pahnil« v peti kakovostni boben, zmaga pa nas bi obdržala v četrtem. Pot do uspeha pa niti slučajno ne bo lahka. Nasproti nam bodo stali zelo motivirani igralci s črnim orlom na prsih, ki ničesar ne želijo prepustiti naključju. O tem zgovorno priča podatek, da so se naši sobotni nasprotniki ves teden na srečanje pripravljali v Sloveniji. Poleg tega na njihovi klopi sedi prekaljeni Otto Barič, ki si prav gotovo želi skalp Slovencev, kljub temu da bo v njegovem moštvu manjkala prva violina - Lorik Cana, ki igra za Marseille. Naši bodo glede na zadnje tekme zaigrali v nekoliko spremenjeni postavi, saj zaradi poškodb v moštvu tokrat ne bo Vršiča (zlom noge) ter Stevanoviča (poškodovana mišica), medtem ko se vrača Cesar. Novinec v moštvu je le robustni napadalec romunske Politechnice Dejan Rusič, ki je po poklicu napadalec in pridno trese mreže v romunskem prvenstvu.
Takoj po Albancih pa bodo pogledi že usmerjeni v Einhoven, kjer bodo naši »žogobrcarji« gostovali v sredo. Točka bi bila velika kot Triglav, toda Nizozemci bodo nedvomno storili vse, da bi dosegli gladko zmago. Po daljšem času (zaradi spora z Van Bastnom) se v ekipo vrača Ruud van Nistelrooy, ki je trenutno v zastrašujoči formi, saj pri svojem Realu zadeva kot za stavo.
Tadej Podvršek
tednik
RADIOPTUJ
tto. ofeletcc
www.radio-ptuj.si
Naša reprezentanca za tekmi z Albanijo in Nizozemsko:
Vratarja: Sašo Fornezzi (Austria Dunaj), Samir Handanovič (Udinese).
Branilci: Mišo Brečko (Hamburg), Boštjan Cesar (West Bromwich Albion), Fabijan Cipot (Luzern), Branko Ilič (Betis Sevilla), Bojan Jokič (So-chaux), Aleš Kokot (Wehen), Igor Lazič (Interblock), Mitja Mörec (Maccabi Herzliya).
Vezisti: Andraž Kirm (Domžale), Andrej Komac (Djurgardens IF), Robert Koren (West Bromwich Albion), Rene Mihelič (Maribor), Dalibor Stevanovič (Real Sociedad), Luka Žinko (Domžale), Anton Žlogar (Anorthosis Fama-gusta).
Napadalci: Klemen Lavrič (Duisburg), Zlatan Ljubijankič (Domžale), Mi-livoje Novakovič (Köln), Dejan Rusič (Politechnica Temišvar), Valter Birsa (Sochaux).
Nogomet • Milan Duričič, trener NK Drava
Složno v fazi obrambe in napada«
»
Prvoligaši so po treh tednih neprekinjenega igranja tekem v pospešenem ritmu sedaj na zasluženem odmoru, saj je po vsej Evropi čas za igranje reprezentančnih tekem. Kako bodo odmor izkoristili pri ptujskem prvoligašu, smo se pozanimali pri trenerju Milanu Buričiču.
Na začetno vprašanje, katere so najpomembnejše stvari, ki jih je opazil v tem mesecu dela z nogometaši Drave, je odgovoril: »Imeli smo veliko težav, saj naši mladi igralci še nimajo dovolj vzdržljivosti za ritem tekem sreda-sobota, ki ga lahko dobiš le z leti treninga. Pri mladih nogometaši je problem v tem, da velikokrat po nepotrebnem trošijo moč in se izčrpavajo, medtem ko starejši to velikokrat znajo kompenzirati z racionalnim gibanjem; to se je lepo videlo na zadnjih dveh tekmah z Interblockom in Celjem. V mesecu dni sem lahko spremenil bore malo stvari, saj sem moral igralce predvsem osvežiti pred vsako naslednjo tekmo; za pravo delo je bilo premalo časa. Brez trdega dela, s katerim bomo izboljšali disciplino v igri, pa ne moremo pričakovati napredka. Ko bom imel na voljo vse nogometaše, bom šele lahko delal na tem, da bi se vsi složno branili in tudi
Foto: Črtomir Goznik
Milan Duričič: »Vsakodnevno delamo na tem, da bi igralci na igrišču delovali bolj kompaktno, da bi vsak tesno pokrival nasprotnikovega igralca in da bi bil pretok žoge hitrejši.«
napadali. Za takšne premike v igri pa je potrebno veliko časa, ki pa ga bo do konca jesenskega dela zelo malo. Ravno zaradi tega sem ob prevzemu mesta trenerja trdil, da bo do zime za nas težko obdobje in da čudežev ne gre pričakovati. Vsi igralci so se sicer trudili po naj-
Boks • Dejan Zavec, slovenski profesionalni boksar
V soboto štiriindvajsetič v ring
Napočil je čas za dolgo pričakovani dvoboj Dejana Zavca. Zgodil se bo v soboto, 13. oktobra, v znameniti dvorani Herrmann Gieseler Halle v nemškem Magdeburgu, kjer bo naš boksar okoli 20. ure prekrižal pesti z Estoncem Albertom Sta-rikovom (15 dvobojev, 8 zmag, 3 s K. O., 7 porazov).
O nasprotniku je Dejan povedal: »S trenerjem Torstenom Schmitzem sva ga spoznavala le preko časopisov in z ogledom posnetka njegovega zadnjega boja z Michaelom Trabantom, ki ga je dobil slednji. Sicer gre za izkušenega boksarja, ki ima za seboj v amaterskem boksu več kot 250 dvobojev, v profesionalnem pa 15. Zgovoren je predvsem podatek, da doslej še nobenega dvoboja ni izgubil s K. O., ampak je vedno konec dvoboja pričakal na nogah. Previdnost vsekakor ni odveč.«
Ta dvoboj ne bo štel za naslov kakšnega prvaka verzije
WBO, kjer je Dejan trenutno peti izzivalec prvaka Američana Paula Williamsa, ampak se bo zmagovalec okitil z naslo-
vom mednarodnega nemškega prvaka. Ker se Dejanov mened-žer za dvoboj ni mogel pogoditi s prvakom Latinske Amerike
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec se bo v soboto v nemškem Magdeburgu pomeril z Estoncem Albertom Starikovom. To bo 24. profesionalni dvoboj našega šampiona, doslej je zabeležil 22 zmag, ena borba pa se je končala brez odločitve.
Argentincem Oscarjem Robertom Medino, bo ta dvoboj za našega boksarja pomenil fazo stabilizacije, s katero bo poskušal zadržati visoko mesto na lestvici verzije WBO.
Dejan je imel nekaj dni pred dvobojem (v sredo, op. p.) le 3 kg prekomerne teže (za vel-tersko kategorijo je dovoljenih 66,7 kg), kar pa je zelo malo, glede na izkušnje iz preteklih dvobojev. »Teža tokrat res ni prevelik problem, saj lahko že z enim treningom izgubim to razliko. Kljub temu sedaj zelo pazim na prehrano, tako da bi v najboljši formi pričakal dvoboj, do katerega bova s trenerjem največ delala na eksploziv-nosti,« je v sredo v telefonskem pogovoru povedal Dejan.
Tudi tokrat se na pot v Nemčijo odpravlja ekipa Štajerskega tednika, ki bo za vas spremljala dvoboj v živo.
Jože Mohorič
boljših močeh, vendar v tem trenutku to ni bilo dovolj za boljše rezultate. Naš položaj na lestvici najboljše govori o tem in je precej merodajen.«
Kakšen bo program dela v tem premoru?
Milan Buričič: »Čaka nas ogromno dela; najprej moramo ekipo naučiti, da se bo znala bolje braniti in da bo iz tega razvijala nasprotne napade. Če nam ta ne uspe, moramo organizirati kontinuirane napade, kar spet zahteva svoj čas. Sedaj bi morali veliko delati na teh stvareh, a so trije mladi zvezni igralci v reprezentanci (Dre-venšek, Kelenc in Bošnjak), nekaj igralcev pa imamo poškodovanih (Horvat, Tisnikar, Kronaveter, Kmetec, slednji se je poškodoval v sredo na treningu). Zaradi teh težav smo v delo prve ekipe vključili nekaj mladincev, s katerimi bomo poskušali zapolniti vrzeli na treningih. Dobra stran tega je ta, da bom lahko bolje spoznal ostale igralce in morda s katerim osvežil ekipo. Tako je bilo tudi pri vratarjih: do sedaj je branil Germič, priložnost pa bo dobil še Murko. Tako bom imel pregled, kaj kateri zmore
Prijateljski tekmi:
sobota, 13. 10, ob 14. url: Drava - Burghausen (Nemčija), ponedeljek, 15. 10., ob 14. url: Čakovec - Drava.
in se na tej podlagi odločal. Na dveh močnih prijateljskih tekmah bo vsak dobil priložnost za dokazovanje; če bo kateri izstopal, bo lahko povečal konkurenco za mesto v prvi ekipi. Vesel bom, če bom našel kakšnega zanimivega igralca, čeprav se bojim, da so to poskušali že moji predhodniki in so izčrpali vse možnosti.
Sicer pa vsakodnevno delamo na tem, da bi igralci na igrišču delovali bolj kompaktno, da bi vsak tesno pokrival nasprotnikovega igralca, da bi bil pretok žoge hitrejši. Kdor je pripravljen trdo delati, bo lahko hitro napredoval in tega bi se morali zavedati vsi."
Milan Buričič torej ni spreminjal stališča, ki ga je zavzel ob svojem imenovanju: trdo in kvalitetno delo je še vedno njegova glavna točka programa.
Jože Mohorič
Drevenšek, Kelenc in Rozman s Finsko in Dansko
V ponedeljek so se pričele priprave slovenske reprezentance do 21. let, ki bo v soboto na gostovanju merila moči s Finsko, v torek pa v Domžalah z Dansko. Med reprezentanti so tudi Marko Drevenšek in Doris Kelenc iz ptujske Drave ter nekdanji igralec Aluminija (sedaj Interblocka) Matjaž Rozman.
Rokomet • 1. A SRL (m, ž) - MIK liga
Nadaljevati uspešni seriji
Štiri zmage in en poraz sta trenutni izkupiček ormoških rokometašev po petih odigranih krogih: »Nismo pričakovali takega starta, vendar vidimo, da je pri vrhu lepo in tu želimo ostati v nadaljevanju prvenstva. Po dobrih rezultatih nismo izgubili stika z realnostjo in se zavedamo, da je še vedno naš vrh šesto mesto ter uvrstitev v ligo za prvaka,« je po zmagi nad Novo Gorico povedal kapetan ekipe Marko Bezjak. Jeruza-lemčke v soboto ob 19. uri na Hardeku čaka tekma proti Svi-šu, ki je že znal presenetiti in odščipniti točko Ormožanom: »Za nas ni lahkih tekmecev in tudi tekma s Svišem bo poglavje zase. Kaj lahko ponudimo ormoški publiki? Kot doslej, v prvi vrsti borbenost. Postali smo prava druščina in tudi to prijateljstvo nosi dobre rezultate. Točki morata ostati na Hardeku,« je o tekmi s Svišem povedal Bezjak.
Največje razočaranje dosedanjega dela prvenstva so ormoški navijači, ki so daleč pod nivojem svojih ljubljencev. Dvorana je sicer zmeraj lepo polna, atmosfera pa gledališka. Rokometaši Jeruzalema upajo,
Foto: Simon Plestenjak (Sportal)
Rokometaši Ormoža (na sliki prizor s tekme v Gorici) bodo v soboto gostili moštvo Sviša.
da se bodo zbudili tudi navijači in pomagali k dobri igri in novim zmagam: »Vsi vemo, kaj pomeni podpora s strani navijačev. Želimo, da bodo navijači naš osmi igralec, zato jih vabim na tekmo, da skupaj uživamo,«
Osmina finala pokala RZS (ž)
Škofja Loka KSI - Mercator Tenzor Ptuj 32:34 (29:29,16:16)
Mercator Tenzor Ptuj: Marinček, Kelenc, Majcen 1, Prapotnik 5, Ciora 6, Kikanovič 3, Strmšek 3, Štembergar, Volarevič 5, Mihič, Notesberg, Levstik in Puš 7. Trener: Nikola Bistrovič.
Ptujske rokometašice so v osmini finala ženskega rokometnega pokala gostovale v Škofji Loki. Za napredovanje so se morale zelo potruditi, saj sta bili ekipi po rednem delu izenačeni. V podaljšku so Ptujčanke le zlomile odpor domačih rokometašic.
Danilo Klajnšek
je še povedal »Mare«, ki igra v odlični formi. Trener Saša Pra-potnik je za tekmo s Svišem ostal brez Matjaža Pisarja (igral bo le, če bo nujno potrebno) in Bojana Čudiča, ki sta poškodovana.
UK
V soboto z nepora-ženimi Celjankami
Ta teden bodo ptujske roko-metašice odigrale v 5. krogu 1. A SRL za ženske v Celju še tretje srečanje. To pa bo tudi derbi srečanja tega kroga, saj gre poleg Krima za najboljši slovenski rokometni ekipi. Celjanke so do sedaj še neporažene, vendar še niso igrale s Krimovkami, kar so Ptujčanke že opravile. To srečanje je seveda prestiž-
nega pomena, saj bo zmagovalna ekipa zasedla drugo mesto na prvenstveni razpredelnici. Po dokaj lahki zmagi pri ekipi Celeia Žalec, ki spada v zgornji del prvenstvene razpredelnice, bi lahko rekli, da imajo roko-metašic Mercator Tenzor Ptuj v Celju veliko možnosti za zmago. »Do sedaj smo vse opravile po načrtu. Za ogrevanje' smo igrale s tekmicami, ki smo jih premagale brez večjih težav. Srečanje proti Žalčankam pa je pokazalo, da je v naši igri še precej rezerve. V Celju nam ne bo lahko, vendar računamo na novi par točk,« je dejala izkušena igralka Mercator Tenzor Ptuj Vesna Puš.
Danilo Klajnšek
Nogomet m 2. SNL
Bo Zavrč še šestič zapored neporažen?
Po prvi tretjini prvenstva v 2. SNL lahko kot glavno značilnost izpostavim veliko izenačenost ekip; praktično lahko vsak premaga vsakega. Med vodilnim Triglavom in osmouvr-ščeno Muro 05 je tako le 5 točk razlike, nekoliko več zaostajata le Zagorje in Krka. Kranjčani so zaenkrat zasluženo na vrhu lestvice, saj gojijo najhitrejši nogomet. Tesno jim sledijo ekipe Bele krajine, Rudarja, Bonifike in Aluminija. Velenj-čani imajo daleč najučinkovitejši napad v ligi, saj so dosegli kar 23 zadetkov. Na vrhu lestvice strelcev sta kar dva njihova nogometaša: Alen Mujakovič (10) in Denis Grbič (5).
Zavrčani so po slabem startu v zadnjih petih tekmah zabeležili tri zmage in dva remija, kar jih uvršča celo pred Krško in Muro. Ponašajo se lahko
tudi s samo osmimi prejetimi zadetki; manj so jih prejeli le igralci vodilnega Triglava (7). Najboljši strelec Zavrča je Matej Murat, ki pa že nekaj tekem ne igra zaradi rdečega kartona. Prav visoke kazni za Murata (4
tekme) in Letonjo (7!) so precej razburile Zavrčane, saj so po njihovem mnenju bistveno previsoke glede na težo prekrškov.
Kidričani so na drugi strani odlično začeli prvenstvo (3 za-
poredne zmage), nato pa zaradi težav s kartoni in poškodbami precej popustili. Zanimivo je, da je pri Aluminiju kar pet nogometašev doseglo vsaj dva zadetka.
JM
Strelci za Aluminij (13):
3	zadetki: Veselič; 2 zadetka: Marinič, Purišič, Vračko, Težač-ki; 1 zadetek: Kvas in Medved.
Strelci za Zavrč (11):
4	zadetki: Murat; 1 zadetek: Rampre, Rozman, Čeh, Golob, Bajlec, Buzeti in Satler.
Foto: Črtomir Goznik
Sandi Čeh (Zavrč) in Denis Topolovec (Aluminij) bosta tudi v nedeljo med glavnimi aduti v svojih ekipah.
Golf m Alps tour
Gojčič pri Torinu dva udarca pod
■ - |VV
parom igrišča
V bližini Torina je prejšnji konec tedna v sklopu serije Alps Toura potekal turnir Open La Margherita. Na turnirju z nagradnim skladom 40 tisoč ev-rov je nastopilo 108 igralcev, med njimi je bil tudi Ptujčan Matjaž Gojčič. Ta si je po treh dneh igranja na koncu delil 18. mesto. Turnir je osvojil domačin Lorenzo Gagli, ki je igral zares izvrstno vse tri dni, saj je skupno odigral 199 udarcev. Njegov rojak Molteni je na 2. mestu uporabil 4 udarce več.
Matjaž je skupno odigral 214 udarcev, kar sta bila dva udarca pod parom igrišča. Vse dni je igral zelo izenačeno, saj je imel dvakrat 71 in enkrat 72 udarcev za 18 lukenj. S tem dosežkom se je Matjaž še bolj ustalil med najboljšimi igralci Alps Toura; to je
bil že njegov četrti zaporedni profesionalni turnir, na katerem je naredil cut oziroma rez. To je dokaz, da trenutno igra v dobri in stabilni formi.
Do konca sezone Ptujčana čakata še dva velika turnirja Alps Toura, že v teh dneh pa nastopa na turnirju Masters 13 na igriščih Point Royal Cluba v bližini Marseilla.
David Breznik
Rezultati:
1.	Lorenzo Gagli (Ita) 199 udarcev (65, 66, 68),
2.	Gregory Molteni (Ita) 203 udarcev (65, 67, 71)
3.	Julien Grillon (Fra) 207 udarcev (71, 69, 67)
18. Matjaž Gojčič (Slo) 214 udarcev (71, 71, 72)
Atletika • Pokal Slovenije
Za konec sezone še zmaga Sabove
Sprva načrtovan Atletski pokal Slovenije v mnogobojih v Brežicah prejšnjo soboto in nedeljo je bil zaradi dežja prestavljen na nedeljo in za atletska tekmovanja nevsakdanji ponedeljek. To ni v ničemer zmotilo edine predstavnice Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj Žive Sabo, ki si je priborila zmago v sedmeroboju za mlajše mladinke. V skupnem seštevku sedmih disciplin je zbrala 3990 točk, kar je na koncu pomenilo zanesljiv naskok pred zasledovalkami. 100 metrov z ovirami je pretekla v 16,13 sekunde, v višino je skočila
149 centimetrov, tri kilograme težko kroglo je sunila 9,10 metra, 200 metrov pa je zmogla v 27,42 sekunde. Drugi dan tekmovanja je v daljino skočila 497 centimetrov, kopje je letelo do 31,40 metra, za tek na 800 metrov, ki je zadnja disciplina sedmeroboja, pa je porabila 2 minuti in 48,44 sekunde.
Po tradiciji se z jesenskim mnogobojem zaključuje atletska sezona v Sloveniji, večina ptujskih atletov pa je že začela s pripravami na novo sezono, najprej sledi njen zimski del.
UE
Živa Sabo, AK Cestno podjetje Ptuj.
Športni novički
Trap • Podlehniški strelci tretji v finalu
V	soboto in nedeljo, 28. in 29. septembra, je na strelišču v Ilirski Bistrici potekal finale Trap lige SZS. Strelci SD Rogatnica Podlehnik so nastopili v ekipni konkurenci in osvojili odlično tretje mesto. Ekipo so sestavljali Mišo Rakuša, Bojan Rakuša in Bojan Potočnik.
V	posamični konkurenci je bil v 1. ligi Potočnik deseti in Mišo Rakuša štirinajsti, Bojan Rakuša pa je zmagal v 2. ligi.
Ur
Motokros • Bele prvi na Madžarskem
V Brežicah je potekala predzadnja dirka za državno prvenstvo v motokrosu. Še najbolje se je odrezal Borut Bele (AMD Štefan Kovač), ki je bil skupno sedmi (v obeh vožnjah je bil osmi). Brata Peter in Kristjan Tadič (MTD Racing team) sta v prvi dirki odstopila, v drugi pa je bil Peter šesti (skupno 10.), Kristjan pa sedmi, kar je bilo na koncu dovolj za 11. mesto.
Borut Bele je v soboto nastopil na dirki na Madžarskem, kjer pa je osvojil prvo mesto.
Danilo Klajnšek
Foto: UE
Judo
Klemen na operacijo
Po podaljšanem bivanju v Braziliji smo Klemna Ferjana spet lahko videli na blazinah, a žal zaradi poškodbe kolena s prilagojenim programom.
»Ja, res že treniram, čeprav sem poškodovan in grem kmalu na operacijo. Operacija je predvidena za 18. oktober v Novi Gorici, operiral pa me bo priznan strokovnjak dr. Iztok Pilih. Poškodbo kolena sem staknil 4 tedne pred svetovnim prvenstvom, a sem zaradi velike želje in zelo dobre pripravljenosti pred usodnim dnem vseeno tekmoval na svetovnem prvenstvu. V Sloveniji je po pregledu dr. Pilih dejal, da gre za strganje križnih vezi in je najboljša rešitev operacija. Seveda sem moral izpustiti vse jesenske svetovne pokale, srčno pa upam, da bom lahko tekmoval naslednje leto na
spomladanskih tekmah. Cilj je še vedno isti, uvrstitev na Olimpijado! Sem na dobri poti, tale poškodba pa upam, da bo samo preizkušnja volje in ne usoden dogodek za uvrstitev v Peking. Moram priznati, da sem si letos želel nastopiti vsaj na nekaj dvobojih JK Drave v ligi, a na žalost to sedaj ni možno,« je pred operacijo povedal Klemen.
Klemen tako žal ne bo mogel pomagati ekipi Drave v 1. judo ligi, a ima ptujska ekipa tudi brez Klemna dobro ekipo in veliko možnosti za uvrstitev v končnico prvenstva.
Trenutno je Klemen na 8. mestu na svetovni lestvici kategorije do 81 kg. Upamo, da bo tako ostalo tudi po zadnji tekmi svetovnega pokala letos, ki bo ta vikend v Azerbajdžanu.
Sebi Kolednik
Strelstvo • Regijska liga
Ptujcani premagali aktualne prvake
V torek je na mestnem strelišču na Ptuju v organizaciji domačega SK Ptuj potekal zelo zanimiv prvi krog regijske lige Podravske regije v streljanju z zračno pištolo v novi strelski sezoni 2007-2008. V prvem krogu se je med posamezniki (brez strelcev iz 1. lige, ki v tem tekmovanju ne smejo nastopati) z izredno predstavo najbolj izkazal strelec vojašničnega kluba Generala Maistra iz Maribora Sašo Porok, ki je s serijami 97, 93, 95 in 96 in skupnimi 381 krogi praktično »povozil« celotno konkurenco in dosegel svoj najboljši rezultat v zadnjih sedmih letih tekmovanja. Na 2. mesto se je uvrstil domači strelec Ptujčan Domen Solina, ki je s 369 krogi prehitel svojega moštvenega kolega Simeona Gonca, ki je s 366 krogi osvojil 3. mesto, ta pa je z enakim rezultatom vendar boljšo zadnjo serijo (92:88) prehitel juršin-skega strelca Mirka Moleha na 4. mestu. Zelo dobro strelsko predstavo, začinjeno s svojim novim rekordnim dosežkom 362 krogov in 5. mestom na tekmovanjih na 40 strelov, je prikazala tudi aktualna državna prvakinja med mlajšimi mladinkami, dornavska strelka Staša Simonič, ki je pod trenersko taktirko svojega očeta
in prekaljenega strelca Boštjana Simoniča izredno napredovala. Ptujski strelec Milan Stražišar, kot posojeni strelec tekmuje za VKGM, je dosegel 362 krogov in je zasedel 6. mesto, Ptujčan Miran Kolednik je s 360 krogi na 7. mestu prehitel juršinskega strelca Dušana Krajnca s 355 krogi na 8. mestu in z enakim rezultatom vendar slabšo zadnjo serijo (92:88) še Bruna Šinceka iz SD Dornava na 9. mestu, deseterico najboljših posameznikov pa je zaključil Janko Berlak, SD Juršinci, s 349 krogi.
V ekipnem delu, kjer se je med seboj pomerilo 5 ekip in kjer je bil razplet streljanja najbolj zanimiv, je veličastno zmago nad aktualnimi prvaki, strelci VKGM iz Maribora, slavila domača ptujska ekipa, ki je z rezultatom 1095 krogov dosegla svoj rekordni dosežek v tem tekmovanju in jasno pokazala svoje rezultatske ambicije v novi sezoni, to pa je odvzeti naslov Mariborčanom. Aktualni prvaki so z zaostankom 5 krogov zasedli 2. mesto pred ekipami SD Juršinci s 1070 krogi, ekipo SD Dornava s 1060 krogi in ekipo SD Elektro Maribor s 1000 krogi.
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gönc
Strelci s pištolo so se v zelo zanimivem in razburljivem prvem krogu regijske lige pomerili na mestnem strelišču na Ptuju; na sliki juršinska strelca Mirko Moleh in Dušan Krajnc, v ozadju Bojan Porok, VKGM in Gorazd Maloič, SD Kidričevo.
Kolesarstvo • Državno prvenstvo v vzponu
Vogrinec še tretjič z medaljo
Kolesarji Perutnine Ptuj so v nedeljo nastopili na državnem prvenstvu v vzponu. Letošnja proga se je precej razlikovala od prejšnjih let, saj so po nekaj zaporednih dirkah na Vršič tokrat »plezali« na Krvavec. Na 11,4 kilometra dolgi progi z 943 metri višinske razlike so bili v odsotnosti najboljših tekmovalcev v članski kategoriji v ospredju boji mladincev. Zmagal je Nejc Košir (Radenska Powerbar), ki je ciljno črto prevozil pred najboljšim perut-ninarjem Nikom Vogrincem, bronasto medaljo je osvojil Rok Grilc (Adria Mobil).
Selekcijo med najboljšimi je naredil srebrni Vogrinec, ki je napadel slaba dva kilometra pred ciljem, ko je bilo v ospredju skupaj še deset kolesarjev. Priključek sta uspela ujeti Košir in Grilc, zato je Vogrinec poskusil s pobegom še enkrat. Takrat mu je sledil le še ljubljanski kolesar, ki je imel še dovolj moči, da je sam napadel mladega perutninarja. 500 metrov pred ciljem si je ustvaril prednost kakšnih 30 metrov, ki se je proti koncu vse bolj topila, a je Vogrincu do konč-
Niko Vogrinec (KK Perutnina Ptuj, levo) je na DP osvojil 2. mesto
nega zmagoslavja zmanjkalo kanček moči. »V začetku nisem bil zadovoljen, zdaj pa se sem sprijaznil z drugim mestom,
saj je tudi srebrna medalja zelo dober rezultat. Vedel sem, da se bo ob koncu zgodil obračun med nami tremi, zato nad raz-
Odbojka • 1. DOL (ž), Pokal Slovenije
Lorberjeva krpa lastno vrsto
Pokal Slovenije (ž):
Kurent SK Company -Slovenj Gradec 0:3 (-10, -18, -17)
V tekmi 2. kroga v 1. slovenski odbojkarski ligi bodo jutri na Ptuju gostovale odbojkari-ce Benedikta. Izkušnje so zagotovo na strani gostij, ki so v prvem krogu zanesljivo premagale Jeseničanke, Ptujčanke stavijo na veliko motiviranost v uvodnih tekmah prvenstva ter podporo domače publike.
»V soboto sem si ogledala srečanje v Benediktu, in čeprav so domačinke z lahkoto zmagale, me s samo igro niso navdušile, tako da optimistično pričakujem sobotno tekmo. Na drugi strani mreže bodo stale enakovredne nasprotnice, o zmagovalcu bodo odločale nianse, predvsem bo pomembno, da storimo čim manj napak. Želim, da nam pomaga tudi sreča, ki nas je v zadnjem času povsem zapustila,« je dejala ptujska trenerka Sergeja Lorber.
S tem je imela v mislih zdravstveno stanje prve po-dajalke Aleksandre Jovič.
Na ponedeljkovem treningu je Korošica staknila poškodbo zapestja, zato je njen nastop pod vprašajem, treningom se bo pridružila šele danes. Uprava kluba je urgentno reagirala in v svoje vrste zvabila lansko po-dajalko Nušo Andjelkovič, ki bo v soboto po vsej verjetnosti igrala namesto Jovičeve. Dodatno skrb Lorberjevi na mestu podajalke povzroča dejstvo, da je zbolela tudi Jovičina »mlada« zamenjava Saška Zupa-nič, ki zagotovo ne bo zaigrala. Bera poškodb je tako popolna, obenem pa je Lorberjeva tudi sama v procesu rehabilitacije po poškodbi prepone. Tako se v ptujskem klubu namesto z nasprotnikom ta teden ukvarjajo s krpanjem lastne vrste. V vsakem primeru pa se obeta zanimiva tekma, ki bo dala prvi odgovor o razmerju med štajerskimi moštvi.
UG
pletom nisem presenečen. Ker se dobro poznamo, je bilo do zadnjih kilometrov precej taktiziranja, nato sem po navodilih trenerja napadel. Če bi bila proga le za dvesto metrov daljša, bi zagotovo zmagal,« je dejal Vogrinec. Letos si je že tretjo leto zapored okrog vratu obesil medaljo, predlansko zlato in lansko srebro na prelazu Vršič.
»Mislim, da je bil Vogrinec letos najmočnejši, a mu je zmanjkalo poguma. Napasti bi moral že prej in v cilj bi zagotovo pripeljal kot prvi. Košir je za odtenek bolj eksploziven, kar je na koncu odločilo o zlatu. Zadovoljen sem z nastopom Purga, ki je kot netipičen kolesar vzpon prepeljal petnajsti, Tementu in Baumanu pa se močno pozna utrujenost od dolge sezone,« je dejal ptujski trener Boštjan Arnuš. Kar so letos spoznali mladinci, bodo morda drugo leto tudi člani, saj se govori, da naj bi bil na istem mestu drugo leto cilj ene izmed etap dirke po Sloveniji, morda tudi kraljevske.
UG
Internetna stran
OK Kurent SK Company ima med drugim tudi vzorno urejeno spletno stran, ki je pred kratkim doživela tudi posodobitev, tako da sedaj vsebuje vse osnovne informacije (kontakte, urnike, razporede ...) o delovanju kluba. Najdete jih na www.kurent.org.
Tenis • Mastersi TZS
Minuli četrtek je bila v ŠD Gi-manizija odigrana prva tekma v sklopu Pokala Slovenije med domačim Kurent SK Company in Slovenj Gradcem. V skladu s pravili morajo ekipe, ki sodelujejo v članskih državnih prvenstvih (ligah), nastopiti tudi v pokalnem tekmovanju. V prvih dveh krogih se pomerijo ekipe iz nižjih lig, nato se v tekmovanje vključijo tudi tiste boljše. Začetek tekmovanja ekipe večinoma vzamejo kot pripravo na prihajajoče državno prvenstvo. OK Kurent v letošnji sezoni tekmuje v 3. državni odbojkarski ligi, zato je tudi zanj obvezno sodelovanje v Pokalu Slovenije.
Prvi niz so brez večjih težav dobile gostje. Domačinke so slabo začele, škripalo je pred-
vsem pri sprejemu servisa. V drugem nizu je sledilo manjše presenečenje, saj so domačinke uspele parirati gostjam do 6:6, nakar so Slovenjegrajčanke pričele počasi pridobivati razliko do končnih 18:25. Tretji niz je bil tako le še formalnost.
Domačinke so na trenutke pokazale dokaj solidno igro z na trenutke odličnimi sprejemi servisa, dobrimi obrambami polja in učinkovitimi napadi, vendar bodo morale biti sposobne kontinuitete svoje igre, če bodo hotele zmagati v prvenstvenih tekmah. Časa za to imajo le teden dni, saj je to soboto (Športna dvorana Gimnazija Ptuj, ob 20. uri) na vrsti že 1. krog džravnega prvenstva v 3. ligi. V goste prihaja ekipa Tabora iz Maribora.
UR
Sabolčki presenetil Rolo, Potočnikova odlična v Kopru
z rezultatom 6:2, 6:4 premagala Simono Rejc (Idrija), nato pa se je pomerila s 3. nosilko Mašo Marc (TK Maja Matevžič) in izgubila v treh nizih (1:6,
Mastersi TZS -člani
Blaž Rola je po zmagoslavju na Mastersu U-18, ki ga je organiziral domači klub Terme Ptuj, nastopil tudi na članskem zaključnem turnirju v Portorožu. Ker ni bil med nosilci, je moral na igrišča že v 1. krogu, kjer pa ga je po napetem obračunu premagal Marko Sabolčki (TK Laško), kljub temu da je Blaž v odločilnem setu vodil že 4:0. Končni rezultat: 4:6, 7:5, 5:7. Sabolčki je v 2. krogu izločil še 1. nosilca
Ljubljančana Gregorja Repino. V odsotnosti nekaterih najboljših slovenskih igralcev je slavil Denis Bovhan (As Litija).
Masters TZS U-12 dekleta
Dekleta do 12. leta starosti so Mastersu odigrala na igriščih TK Koper. Med udeleženkami je bila tudi Ptujčanka Nina Potočnik (na sliki), ki je bila med vsemi najmlajša, saj je letos dopolnila šele 10 let (letnik '97). Nina je v 1. krogu
6:4, 3:6). Proti fizično precej močnejši nasprotnici se je odlično držala do rezultata 3:3 v zadnjem setu, a je nato prišla do izraza večja moč starejše igralke (letnik '95). Udeležba je bila v Kopru zares izvrstna, saj so nastopile prav vse najboljše igralke te starosti v Sloveniji, kar daje Ninini zmagi v 1. krogu še posebno težo.
Prva rezerva za nastop na turnirju je bila Neja Krajnc-Domiter (TK Terme Ptuj), ki pa na koncu ni nastopila. Če bi bila prva nosilka, Jasmina Štor, odpovedala udeležbo (nastopila je poškodovana in je takoj predala dvoboj 1. kroga), bi bila Neja nastopila. A v taboru Slovenjgradčanke tega niso storili ...
JM
Konferenca o razvoju ženskega nogometa, Shanghai 2007
Ženski nogomet je v razcvetu
Športni napovednik
V	nedeljo, 30. septembra, se je v Shanghaju na Kitajskem zaključilo svetovno nogometno prvenstvo za ženske. V velikem finalu je reprezentanca Nemčije premagala atraktivne Bra-zilke z 2:0, medtem ko je prva favoritka prvenstva reprezentanca ZDA v tekmi za 3. mesto premagala tradicionalno neugodne Norvežanke s 4:1.
Zaključnega dela tekmovanj in konference o razvoju ženskega nogometa, ki je potekala vzporedno z zaključnimi tekmami, se je udeležil tudi mag. Stanko Glažar, podpredsednik NZS, ki je v uvodu povedal: »Prvenstvo je zaznamovala brezhibna organizacija, veliko zanimanje gledalcev, polni sodobni stadioni ter všečne predstave številnih reprezentanc. Podobno kot pri moških je tudi žensko svetovno prvenstvo velik športni spektakel, ob tem pa tudi velik biznis.«
Članice trenutno na 62. mestu
V	okviru svetovnega prvenstva je FIFA (svetovna nogometna zveza, ki je sestavljena iz šestih konfederacij (Evropa, Afrika, Azija, Južna Amerika, Severna in srednja Amerika
Joseph S. Blatter, predsednik FIFA in mag. Stanko Glažar, podpredsednik NZS na konferenci v Shanghaju
ter Oceanija) organizirala konferenco na temo ženskega nogometa. »Udeležba je bila zelo številčna, saj so bili prisotni predstavniki skoraj 200 držav iz vseh kontinentov. Predstavljeni so bili različni modeli ženskih nogometnih šol in primeri dobre prakse (Nemčija, Anglija, Namibija, Pakistan, Mehika, Čile in Nova Zelandija). Največji poudarek je bil na razvoju vseh segmentov ženskega nogometa, zmanjševanju razlik med posameznimi državami,
večjemu deležu sofinanciranja, varnosti, skrbi za zdravje, trenerjih, sodnikih, infrastrukturi, marketingu, promociji ...,« je o konferenci povedal mag. Stanko Glažar, dotaknil pa se je tudi slovenskih razmer: »Zraven mene se je konference iz Slovenije udeležil Branko Gros, ki je predsednik komisije za ženski nogomet pri Nogometni zvezi Slovenije. Enotna ocena je, da smo Slovenci na področju ženskega nogometa v zadnjem obdobju naredili velik korak na-
prej. V okviru NZS je formirana 10-članska prva državna liga, deluje pa tudi slovenska liga za deklice do 17 let. Napredek v klubskem delu pa se je odrazil tudi v dobrih predstavah naše ženske članske reprezentance, ki je po zadnjih uspešnih igrah zasedla zelo dobro 62. mesto na svetovni rang lestvici.«
Poudariti je potrebno, da imamo tudi Ptujčani svoj ženski nogometni klub (NK Ljudski vrt), ki uspešno nastopa, iz njenih vrst pa prihajata tudi dve reprezentantki (Martina Potrč in Katja Nežmah). Na Ptuju sta bila pred kratkim uspešno organizirana tudi dva mednarodna turnirja za dekleta do 17 oz. 19 let.
»Po videnem (zaključni del prvenstva) in slišanem (konferenca o razvoju ženskega nogometa) v Shanghaiju lahko z veseljem ugotavljamo, da je ženski nogomet pri nas v razcvetu in da lahko po skoraj pozabljeni moški nogometni pravljici (EP, SP), v bližnji prihodnosti pričakujemo tudi žensko nogometno pravljico, z uvrstitvijo naše reprezentance na eno od večjih tekmovanj,« je optimistično zaključil mag. Stanko Glažar.
JM
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, 2. SML, 2. SKL, U-14
1. SML
Rezultati 10. kroga: Triglav - Aluminij 2:0, Mura 05 - Dravograd 2:1, Rudar Velenje - Svoboda 4:4, Maribor - HIT Gorica 2:1, Domžale - Koper 2:3, Bilje Primorje - Britof 5:2.
1.	MARIBOR	9	8	1	0	34:5	25
2.	DOMŽALE	10	6	1	3	25:11	19
3.	MURA 05	10	5	2	3	15:19	17
4.	KOPER	10	4	4	2	20:12	16
5.	TRIGLAV	9	5	1	3	21:19	16
6.	ALUMINIJ	10	4	3	3	10:10	15
7.	RUDAR VELENJE 10	3	5	2	23:18	14
8.	MIK CM CELJE	9	4	14	17:12	13
9.	INTERBLOCK F. 7	3	2	2	11:9	11
10.	BILE -PRIM. 10 3 2 5 14:21	11
11.	HIT GORICA 10 2 4 4 16:17	10
12.	DRAVOGRAD 10 3 1 6 9:13	10
13.	SVOBODA 10 2 1 7 9:21	7
14.	BRITOF 10 1 0 9 6:32	3 Triglav - Aluminij 2:0 ( 1:0) Strelca: 1:0 Milek (37) in 2:0	Marijan (73).
Aluminij: Poljanec, Miha Lešnik, Hojski, Rotman, Žmavc, Bečiri (Rav-njak), Kušar (Draškovič), Dimc, Re-šek, Meznarič in Draškovič. Trener: Bojan Flis.
12.	DRAVOGRAD 10 2 1 7 9:37 7
13.	MURA 05 10 1 1 8 9:22 4
14.	SVOBODA 10 1 1 8 8:33 4 Triglav - Aluminij 1:3 ( 1:0) Strelci: 1:0 Palibrk (37), 1:1 Haj-
šek (54), 1:2 Kek (54) in 1:2 Dela-mea (72).
Aluminij: Zajc, Jovič (Koren), Petek, Mlakar, Polajžer, Medved, Dela-mea-Mlinar (Kajtazi), Kek (Perger), Tominc, Milec (Čeh) in Pislak (Haj-šek). Trener: Simon Vidovič.
Poli Drava 2:3, Bistrica - Nissan Ferk Jarenina 1:2, Zreče- Dravinja 0:0, Železničar - Šmartno 1928 2:1, GIC Gradnje Rogaška - Malečnik 5:0, Nafta - Simer šampion 5:1, Pohorje - Krško 1:2.
LIGA U-14
1. SKL
Rezultati 10. kroga: Triglav - Aluminij 1:3, Domžale - Koper 0:0, Bilje Primorje - Britof 1:1, Maribor - HIT Gorica 1:1, Rudar Velenje - Svoboda 3:1, Mura 05 - Dravograd 0:1.
1.	BILJE-PRIMORJE 10	6	3	1	22:14	21
2.	TRIGLAV	10	6	2	2	20:10	20
3.	DOMŽALE	10	5	4	1	21:7	19
4.	HIT GORICA	10	5	3	2	20:7	18
5.	KOPER	10	5	2	2	19:8	17
6.	INTERBLOC F.	8	5	2	1	17:7	17
7.	ALUMINIJ	10	4	3	3	19:10	14
8.	MARIBOR	9	4	3	2	18:14	13
9.	BRITOF	10	3	3	4	16:20	12
10.	MIK CM CELJE 9 3 2 4 18:8 11
11.	RUIDAR (V) 10 3 0 7 12:31 9
Rezultati 9. kroga: Rudar Velenje - Aluminij 0:2, Tehnostroj Veržej - Nafta 0:0, Mura 05 - AHA EMMI Bistrica 6:0, Davidov Hram Radgona - Ljutomer 1:1, Maribor - Simer šampion 2:0, Le coq sportif - Dravograd 1:1
1.	MURA 05 9 8 1 0 36:1 25
2.	DRAVOGRAD 9 7 1 1 34:6 22
3.	MARIBOR 9 7 0 2 32:9 21
4.	SIMER ŠAMP. 9 5 2 2 14:8 17
5.	RUDAR VELENJE9 5 0 4 14:17 15
6.	NŠ POLI DRAVA 8 4 2 2 23:16 14
7.	ALUMINIJ 9 4 2 3 14:6 14
8.	NAFTA 9 4 1 4 13:16 13
9.	MIK CM CELLJE 8 3 0 5 10:17 9
10.	A. E. BISTRICA 9 3 0 6 8:26 9
11.	TEH. VERŽEJ 9 2 2 5 7:19 8
12.	L. C. SPORTIF 9 2 2 5 13:27 8
13.	LJUTOMER 9 0 2 7 3:24 2
14.	RADGONA 9 0 1 8 5:30 1 Rudar Velenje - Aluminij 0:2
(0:1)
Strelec: 0:1 Sitar (24) in 0:2 Sitar (54).
Aluminij: Frlež, Cesar, Jevšovar, Ornik, Babšek, Jus, Pullo, Žurej (Lah), Horvat, Sitar in Šešo. Trener: Tomislav Grbavac.
2. SML - vzhod
Rezultati 9. kroga: Ljutomer - NŠ
1.	KRŠKO 9
2.	NAFTA 9
3.	NŠ POLI DRAVA 9
4.	FERKJARENINA9
5.	SIMER ŠAMP. 9
6.	ŽELEZNIČAR
7.	ZREČE
8.	LJUTOMER
9.	DRAVINJA
10.	POHORJE
11.	ROGAŠKA
12.	MALEČNIK
13.	BISTRICA
14.	ŠMARTNO
7	1	1
7	0	2
6	2	1
6	2	1
5	3	1
4	2	3
3	2	4
3	1	5
3	1	5
2	2	5
2	2	5
2	1	6
2	1	6
9 10 8
33:6	22
44:9	21
42:1	20
23:8	20
30:12	18
24:13	14
11:33	11
16:17	10
8:15	10
7:12	8
13:26	8
12:47	7
6:36	7
4:32	3
2. SKL - vzhod
Rezultati 9. kroga: Ljutomer - NŠ Poli Drava 2:1, Bistrica - Nissan Ferk Jarenina 0:2, Zreče - Dravinja 1:3, Železničar - Šmartno 1928 6:0, GIC Gradnje Rogaška - Malečnik 2:0, Nafta - Simer šampion 0:1, Pohorje
-	Krško 6:1.
1.	FERK JARENINA 9 8 1 0 29:8 25
2.	SIMER ŠAMP. 9 8 0 1 51:2 24
3.	NŠ POLI DRAVA 9 7 1 1 39:6 22
4.	POHORJE 9 7 0 2 37:11 21
5.	LJUTOMER 9 7 0 2 20:10 21
6.	ŽELEZNIČAR 9 4 1 4 15:17 13
1. slov. ženska liga
Rezultati 5. kroga: ŽNK Ljudski vrt - Pomurje 1:18 (0:9), Maribor
-	Krka 0:27, Slovenj Gradec - Vele-sovo Kamen Jerič 2:2, Olimpija Bežigrad - Senožeti Škale 7:0.
Opravičilo - popravek
V torkovi številki Štajerskega tednika smo zapisali, da je novi trener NK Stojncev Ivan Zajc, ki je na tem mestu zamenjal Silva Forštnariča. Pisati bi moralo, da je zamenjal Mirana Klajderiča. Za neljubo napako se vsem prizadetim opravičujemo.
Danilo Klajnšek
1. KRKA	5	5	0	0	57:1	15
1. POMURJE	5	4	0	1	34:5	12
2. VELESOVO	5	3	1	1	18:5	10
4. SLOV. GRADEC	5	2	1	2	39:8	7
5. OLIMPIJA BEŽ.	5	2	0	3	19:21	6
6. LJUDSKI VRT	5	2	0	3	7:55	6
7. SENOŽETI -Š.	5	1	0	4	13:25	3
8. MARIBOR	5	0	0	5	0:67	0
ZNK Ljudski vrt - Pomurje 1:18 (0:9)
Strelka za ZNK Ljudski vrt: Karin
7.	BISTRICA	9	4	1	4	18:28	13
8.	G. G. ROGAŠKA 9	2	2	5	11:24	8
9.	KRŠKO	9	1	4	4	14:18	7
10.	ZREČE	9	2	1	7	10:26	7
11.	ŠMARTNO	9	2	1	6	8:31	7
12.	MALEČNIK 9	2	0	7	5:28	6
13.	NAFTA	9	1	1	7	8:24	4
14.	DRAVINJA	9	1	1	7	8:39	4
DEKLETA U-17
Rezultati 3. kroga: Škale Senožeti - ŽNK Ljudski vrt 2:1 (0:1), Krka - Olimpija Bežigrad 18:0 (10:0), Velesovo - Slovenj Gradec 2:2 (0:1), Maribor - Pomurje 4:0 (2:0).
1.	KRKA	3	3	0	0	38:0	9
2.	MARIBOR	3	2	1	0	23:1	6
3.	POMURJE	3	3	0	1	22:7	6
4.	SLOV. GRADEC	3	1	2	0	6:5	5
5.	VELESOVO	3	1	1	1	7:11	4
6.	ŠKALE -ENOŽETI 3	1	0	2	4:21	3
7.	LJUDSKI VRT	3	0	0	3	4:18	0
8.	OLIMPIJA BEŽ.	3	0	0	3	0:41	0
Škale Senožeti - ŽNK Ljudski vrt 2:1 (0:1)
Strelki: 0:1 Potrč (11), 1:1 Antolič (22) in 2:1 Antolič (57).
ŽNK Ljudski vrt: Alenka Murko, Saša Fras, Maja Emeršič, Andreja Najvirt, Laura Arnuš, Mina Pod-hostnik, Lucija Pukšič, Tina Vrečar, Tanja Murko (Marina Fleten), Katja Nežmah in Martina Potrč. Trener: Hvalec.
Danilo Klajnšek
Matjašič (53. minuta).
ŽNK Ljudski vrt: Alenka Murko, Maša Jaušovec, Laura Arnuš (od 34. Teja Šmintič), Barbara Petek (od 26. Nina Pihler), Alenka Trafela, Majda Mesarec, Mateja Arnuš, Karin Matjašič, Nina Cafuta, Martina Potrč (od 50. Vesna Korošak) in Tina Vrečar (od 61. Tanja Murko). Trener: Alen Ivartnik.
Mlade ptujske nogometašice so v sredo popoldne odigrale srečanje 5. kroga v 1. SŽNL z lanskoletnimi viceprvakinjami iz Pomurja. To je bilo za Ptujčanke že drugo zaporedno težko srečanje z ekipama z vrha lestvice. Sedaj prihajajo srečanja, kjer bodo spet lahko igrale enakovredne tekme.
Danilo Klajnšek
Nogomet
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 10. kroga - SOBOTA ob 15.00: Krka - Rudar Velenje; NEDELJA ob 15.00: Aluminij - Zavrč, Mura 05 - Triglav Gorenjska, Bela krajina
-	Krško, Bonifika - Zagorje.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod
Pari 10. kroga - SOBOTA ob 15.30: Stojnci - Šmartno 1928, Koroška Dravograd - Dravinja, Tehnostroj - Kovinar Štore, Črenšovci - Roma, Pohorje - Paloma, MU Šentjur - Malečnik; NEDELJA ob 15.30 Odranci
-	Trgovine Jager.
ŠTAJERSKA LIGA
Pari 10. kroga - SOBOTA ob 15.30: Gerečja vas Unukšped - Šentilj Jarenina, Zreče - Holermuos Ormož, Oplotnica - Partizan Fram, GIC Gradnje Rogaška - Šoštanj, Peca - Simer šampion; NEDELJA ob 15.30: Podvinci - Mons Claudius, Železničar - AHA EMMI Bistrica.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
Pari 8. kroga - SOBOTA ob 16.00: Središče - Cirkulane, Rogoznica
-	Apače, Zgornja Polskava - Bukovci; NEDELJA ob 10.30: Videm - Haj-dina; NEDELJA ob 16.00: Dornava - Boč, Gorišnica - Skorba Saš.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
Pari 7. kroga - SOBOTA ob 16.00: Podlehnik - Tržec, Slovenja vas
-	Tržec, Leskovec - Markovci;NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Spodnja Polskava, Hajdoše - Grajena.
VETERANSKI LIGi MNZ PTUJ
Vzhodna skupina: pari 7. kroga - PETEK ob 16.30: Grajena - Goriš-nica, Markovci - Savaria Podvinci; NEDELJA ob 10.30: Stojnci - Dornava, Leskovec - Tržec.
Zahodna skupina: pari 7. kroga - ČETRTEK ob 16.30: Hajdina - Zg. Polskava; PETEK ob 16.30: Lovrenc - Apače, Skorba - Prepolje, Prager-sko - Boč, Podlehnik - Polskava.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
6. krog: Kamen Jerič - ŽNK Ljudski vrt.
MLADINSKE LIGE
I.	SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
II.	krog - SOBOTA ob 15.30: Aluminij - Mura.
1.	SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
11. krog - SOBOTA ob 13.30: Aluminij - Mura 05. LIGA U-14
10. krog - SOBOTA ob 10.00: Aluminij - AHA EMMI Bistrica; SOBOTA ob 12.00: NŠ Poli Drava - Maribor. DEKLETA U-17
4. krog - SOBOTA ob 10.00: ŽNK Ljudski vrt - Olimpija Bežigrad.
2.	SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod
10. krog - SOBOTA ob 16.00: NŠ Poli Drava - GIC Gradnje Rogaška.
2.	SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod
10. KROG - SOBOTA ob 14.00: NŠ Poli Drava - GIC Gradnje Rogaška.
Rokomet
1. A-SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
Pari 5. kroga - PETEK: Slovan - Prevent; SOBOTA: Jeruzalem Ormož
-	Sviš Pekarne Grosuplje, Trimo Trebnje - Intra Gorica Leasing, Knauf Insulation - Gold club. Srečanji Celje Pivovarna Laško - Gorenje in Ci-mos Koper - Rudar EVJ Trbovlje sta že bili odigrani.
1. A-SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
Pari 5. kroga: Celjske mesnine - Mercator Tenzor Ptuj, Celeia Žalec
-	Burja Škofije, Europrodukt Brežice - Olimpija PLK, Izola - Velenje, Škofja Loka KSI - Zagorje Istrabenz Gorenje. Srečanje Krim Mercator
-	Kočevje Evro Casino je bilo že odigrano.
1.	B-SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
Pari 4. kroga: Istrabenz plini Izola - Moškajnci Gorišnica, Krško - Mi-tol Sežana, Grosuplje - Dobova, Dol TKI Hrastnik - Radeče MIK Celje, Klima Petek Maribor - Krka, Ajdovščina - Ribnica Riko hiše.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - vzhod
Pari 2. kroga: Velika Nedelja - Pomurje, Črnomelj - Drava Ptuj, Ar-cont Radgona - Celje, Šmartno 99 - Sevnica.
Odbojka
1. A-DRŽAVNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA
Pari 2. kroga: ŽOK Ptuj - Benedikt (sobota ob 17.30 v gimnazijski telovadnici na Ptuju), Epic Sloving Vital - Luka Koper, LIP Bled - Pre-valje.
1. A-DRŽAVNA MOŠKA ODBOJKARSKA LIGA
Pari 3. kroga: Svit Unimetal - Salonit Anhovo, Calcit Kamnik - Olimpija, Marchiol Prvačina - Galex Mir, Krka - Astec Triglav.
Namizni tenis
1. SLOVENSKA MOŠKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
3.	krog: NTK Ptuj - SOBOTA (ŠD Mladika ob 17.00).
Športno plezanje • Mina na Japonskem
Najboljša športnica Mestne občine Ptuj za lansko leto, športna plezalka Mina Markovič, bo ta konec tedna nastopila na tekmi svetovnega pokala v Japonskem mestu Kazo.
Danilo Klajnšek
Karting • 8. dirka za državno prvenstvo
Blaž Božak zmagovalec, AMD Ptuj drugi
Foto: U. Langerholc
Ekipa AMD Ptuj v sezoni 2007 (z leve): predsednik društva U. Langerholc, J. Šeruga, M. Dominko, D. Klobasa, S. Stamenkovič, D. Švanjcer-Butinar, v sprednji vrsti sta D. Nestor in B. Božak (manjkata Ž. Zabret in Z. Oman)
V Novem Marofu na Hrvaškem je bila zadnja (8.) dirka za slovensko državno prvenstvo. V lepem sončnem vremenu in idealnih pogojih je nastopilo 65 voznikov v devetih tekmovalnih razredih. V posameznih razredih so najboljši kaj hitro zasedli čelne pozicije in s tem potrdili svojo kvaliteto. Med temi je bil tudi tekmovalec AMD Ptuj Blaž Božak, z 2. in 3. mestom sta dobro formo Ptuj-čanov potrdila Darjan Klobasa in Saša Stamenkovič. Žal je v razredu 9 nastopilo premalo tekmovalcev, da bi si tudi Zlat-ko Oman privozil nove točke.
Uvrstitve za državo prvenstvo (v oklepaju uvrstitve za pokal Sportstila):
R-1: 1. F. Gregorič (1); R-2: 1. K. Praznik (1); R-3: 1. E. Sajovic (1), 8. D. Nestor Ptuj (8); R-4: 1. B. Božak (2), 2. D. Klobasa (4), 3. S. Staminkovič (5), 4. M. Dominko (6), vsi Ptuj; R-6: 1. U. Stare (1), 2. D. Klobasa (3); R-7: 1. J. Preša (1); R-9: G. Tomazin (1), Z. Oman (4).
Ekipna uvrstitev: 1. AMD Moste 74 točk, 2. AMD Ptuj 47, 3. AMD Gorica 43 ...
anc
Športni napovednik
Kegljanje
2. SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - vzhod
4. krog: Drava - Rudar (sobota ob 17.30 na kegljišču Deta center).
2. SLOVENSKA ŽENSKA KEGLJAŠKA LIGA - vzhod
2. krog: Drava - Fužinar (sobota ob 13.30 na kegljišču Deta center).
Svetovni dan hoje
V soboto petkilometrski pohod za zdravje
V okviru Svetovnega dneva hoje se bo v soboto, 13. oktobra, ob 9.30 pred Gimnazijo na Ptuju pričel 5 km dolgi pohod za zdravje.
Organizira ga Športni zavod Ptuj, ki se mu pridružuje tudi študijski krožek Animacije Ptuj pod naslovom Razgibajmo življenje z nordijsko hojo. Na pohod vabijo vse ljubitelje nordijske hoje, planince. Tekače, sprehajalce, družine in posameznike, skratka vse, katerih dejavnost je povezana z negovanjem zdravega življenjskega sloga in gibalno aktivnostjo prebivalstva. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili nordijsko hojo, ki je zaradi svoje lahkotnosti primerna za vse starostne skupine ljudi, prav tako pa je zelo učinkovita pri ohranjanju telesnega in duševnega zdravja. Strokovna dognanja tudi kažejo, da lahko že 30 minut hoje dnevno bistveno prispeva k izboljšanju počutja in pomembno vpliva k preprečevanju pogostih zdravstvenih težav, ki so posledica telesne neaktivnosti. Organizacija TAFISA (Svetovna nevladna organizacija športa za vse, ki ima za svoje delo tudi podporo mednarodnega Olimpijskega komiteja in Svetovne zdravstvene organizacije) je že leta 1992 ob konferenci Združenih narodov o trajnostnem razvoju v Braziliji podala iniciativo pod nazivom Svetovni dan hoje. Do danes se ji je pridružilo že več kot 70 držav sveta, ki na izbrani dan v mesecu oktobru organizirajo prireditve, ki vključujejo različne vrste hoje.
MG
Dan otroške nogometne šole Golgeter Hajdina
Športna zveza Hajdina v okviru praznovanja prihajajočega občinskega praznika občine Hajdina organizira športno-zabavno prireditev Dan otroške nogometne šole Golgeter Hajdina. Prireditev bo v soboto, 13. 10. 2007, od 14. ure naprej na nogometnem igrišču na Hajdini.
Na prireditvi bodo potekale naslednje aktivnosti:
-	nogometne tekme vseh naših selekcij od U-6 naprej,
-	družabne igre (zadevanje cilja z žogo, štafetne igre, teki ...),
-	razne delavnice (žongliranje, risarska delavnica, delavnica z baloni ...),
-	presenečenje dneva.
Organizator bo poskrbel za jedačo in pijačo na prireditvi. Vljudno vabljeni!
Pikado
Ptujska liga 1A
Razpored 1. kroga (sobota, 13. 10., ob 19. uri): Ring - Žaga, Žabica
-	Winston, Opel - Zeleni gaj, Sharky - Justa, Pri stolpu - Ring II.
Ptujska liga 2B
Razpored 1. kroga (petek, 12. 10., ob 20. uri): Sharky II - Runda bar, B. S. Hessol - Zeleni gaj II, Esa - Ojnik, Črni gad - Tobias, Mark 69
-	Capri, Dolence - Darinka.
Futsal • 2. SFL vzhod
Na Hardeku derbi kroga
S prvenstvom so pričeli futsalerji v 2. SFL vzhod, kjer letos nastopa deset moštev. Med njimi tudi KMN Tomaž ABA Mark 69, ki po besedah poznavalcev futsala spada med glavne favorite v 2. SFL vzhod: »Sestavili smo kvalitetno zasedbo in naš osnovni cilj je uvrstitev med prve tri ekipe, ki se bodo po rednem delu prvenstva skupaj s tremi najboljšimi moštvi iz zahoda borila za napredovanje v elitni slovenski fut-sal razred,« nam je o ciljih povedal trener Marjan Magdič. Letošnja drugoligaška karavana na vzhodu je najmočnejša od njene ustanovitve: »Kandidatov za vrh je kar nekaj -Branik, Benedikt, Nazarje in Tomaž. To so po mojem glavni kandidati za vrh. Kot zmeraj pa bodo prvenstvo odločile tekme s slabšimi tekmeci, kjer si enostavno ne smemo privoščiti spodrsljaja,« je o ekipah, ki lahko merijo najvišje, dejal izkušeni Franci Kamenšek.
V 1. krogu so futsalerji Tomaža gladko v Voličini opravili s Slovenskimi goricami (8:1). Tekma proti Marincem pa je na željo ekipe iz Veščice prestavljena na 2. november. V petek ob 19.30 je v Športni dvorani na Hardeku na sporedu derbi med Tomažem in Branikom iz Maribora, bivšima prvoligašema: »Mariborčani v prvih dveh krogih niso blesteli, vendar so zabeležili zmagi. V pripravljalni tekmi pred prvenstvom so nas položili na kolena, kar je dovolj veliko opozorilo, da gre za zelo dobro zasedbo,« je pred gostovanjem Mariborčanov v Ormožu povedal predsednik kluba Zvonko Gašparič, ki se je po minuli sezoni odločil za konec aktivne futsal poti.
Tomaž: vratarja Trop in Vrbanič; igralci v polju: Kamenšek, Miklašič, Školiber, Goričan, Kolbl, Plohl, Bohi-nec, Cvetko, Krampelj, B. Kupčič, S. Kupčič, Jurčec, Gajser in Horvat.
UK
Mali nogomet • DMN Lenart
A-liga
Tekme 6. kroga so bile odigrane 7. oktobra v Trnovski vasi. Rezultati: ŠD Trnovska vas - KMN Remos 4:3 (0:0), KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu ml. II - Pizzeria Vinska trta Voličina 2:3 (0:3), ŠD Vitomar-ci - ZGD Slikopleskarstvo Goričan 2:3 (1:1), KMN Torpedo 05 - ŠD Zavrh 7:3 (1:0), KMN Sv. Trojica Legija - KMN Mitmau 1:5 (0:3), Orfej - KMN Benedikt 6:1 (0:1).
1.	TRNOVSKA VAS 6 4 1 1 29:21 13
2.	TORPEDO 05 6 4 0 2 34:25 12
3.	ŠD VITOMARCI 6 4 0 2 29:24 12
4.	KMN MITMAU 6 3 1 2 29:19 10
5.	V. T. VOLIČINA 6 3 0 3 23:32 9
6.	KMN REMOS 6 3 0 3 37:19 9
7.	SV. TROJICA 6 3 0 3 25:20 9
8.	SLIK. GORIČAN 6 3 0 3 19:23 9
9.	ŠD ZAVRH 6 3 0 3 15:20 9
10.	BENEDIKT 6 2 0 4 29:39 6
11.	CERKV. ml. II 6 2 0 4 24:28 6
12.	ORFEJ 6 1 0 5 21:44 3
B-liga
Tekme 6. kroga so bile odigrane 7. oktobra v Voličini, organizator je bila ekipa ŠD Selce. Rezultati: ŠD
Selce - ŠD Žerjavci 1:2 (0:1), KMN Sv. Trojica - ŠD Lotos ml. 5:9 (3:6), ŠD Zavrh ml. - DMNR Sandberg 1:6 (0:1), ŠND Old boys starejši - M-
Trgovina Lormanje	5:5 (1:2), KMN Sv. Ana ml. - ŠD Destrnik Virtuozi 6:2 (2:1).
1.	SANDBERG 6	6	0	0	46:16 18
2.	ŠD ŽERJAVCI 6	5	1	0	27:8 16
3.	SV. ANA ml. 6	4	1	1	29:20 13
4.	ŠD LOTOS ml. 6	3	1	2	32:34	10
5.	DESTRNIK-V. 6	3	0	3	38:31 9
6.	ŠD SELCE 6	2	0	4	25:32	6
7.	ŠD ZAVRH ml. 6	2	0	4	13:27	6
8.	M-T. LORMANJE 6	1	1	4	21:35	4
9.	SV. TROJICA 6	1	0	5	15:37	3
10.	OLD BOYS-ST. 6	0	2	4	17:23	2
C-liga
Tekme 6. kroga so bile odigrane 7. oktobra v Cerkvenjaku, organizator je bila ekipa KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu ml. III. Rezultati: KMN Cerkv. G. pri Ant. ml. III - KMN Benedikt ml. 2:5 (0:2), KMN Mobicom - ŠD Pernica mladi 5:2(3:1), ŠND Old boys mlajši - Bar Oaza 18:2 (8:0), prosta je bila ekipa ŠD Pernica veterani.
1.	KMN MOBICOM 5 4 1 0 31:13 13
2.	PERNICA VET. 5 4 1 0 28:16 13
3.	OLD BOYS-ML. 5 3 0 2 48:14 9
4.	PERNICA MLADI 5 3 0 2 38:25 9
5.	BENEDIKT ml. 5 2 0 3 16:35 6
6.	BAR OAZA(-1) 6 1 0 5 22:42 2
7.	CERKV. ml. III 5 0 0 5 6:44 0
Zmago Šalamun
Bowling • Podjetniška liga
VGP Drava prevzema vlogo favorita
Ekipa VGP Drave je v tem krogu dosegla drugo zmago posameznega kroga, s čimer je postala ena od glavnih favoritov za skupno zmago (njihov najboljši posameznik Branko Kelenc je tokrat podrl 752 kegljev). Še trije posamezniki so presegli mejo 700, in sicer Robert Šegula (732, Tames), Robi Merc (718, TC Luka Patruša) in Črtomir Goznik (706, Radio-Tednik Ptuj). Rekord lige je v 3. krogu podrl Sebastjan Kotnik (TC Luka Patruša), ki je dosegel zavidljivih 789 kegljev. Slabi dan so imeli tokrat igralci Sara, nič bolje pa se ni godilo Saš baru. Najvišje doslej sta se zavihteli ekipi Kager hiše in Podjetje za stanovanjske storitve.
Rezultati 4. kroga: 1. VGP Drava 2129 (22 točk), 2. TC Luka-Patruša 2059 (21), 3. Tames 2036 (20), 4. Talum 1933 (19), 5. Intera 1914 (18), 6. Kager hiša 1888 (17), 7. Radio-Tednik Ptuj 1883 (16), 8. Podjetje za stanovanjske storitve 1865 (15), 9. SAR 1849 (14), 10. Železniške del. 1841 (13), 11. Saš bar 1838 (12), 12. Avtoprevozni-štvo Novak 1821 (11), 13. Sanjski moški 1816 (10), 14. Bulldog 1786 (9), 15. Exit club 1737 (8), 16. Mark 69 1727 (7), 17. Tfy - Rozika 1718 (6), 18. DaMoSS 1690 (5), 19. Agis plus 1689 (4), 20. Ilkos 1625 (3), 21. Asfalti Ptuj 1562 (2), 22. Projekta inženiring 1521 (1).
1.	VGP DRAVA	8.163	83
2.	TAMES	8.035	79
3.	TALUM	7.880	77
4.	TC LUKA PATRUŠA INPLAN	7.852	75
5.	SAR AVTOMATIZACIJA	7.789	74
6.	SAŠ BAR	7.585	63
7.	RADIO-TEDNIK PTUJ	7.385	57
8.	INTERA	7.258	57
9.	AVTOPREVOZNIŠTVO B. NOVAK 7.370	55
10.	KAGER HIŠA	7.247	53
11.	BULLDOG TEAM	7.337	52
12.	PSS	7.130	47
13.	ŽELEZNIŠKE DELAVNICE PTUJ 7.064	43
14.	EXIT CLUB	6.990	39
15.	DAMOSS	6.875	32
16.	SANJSKI MOŠKI	5.014	24
17.	AGIS PLUS	6.559	23
18.	MARK 69 - ABA	6.367	21
19.	ASFALTI PTUJ	6.348	17
20.	PROJEKTA INŽENIRING PTUJ	6.250	16
21.	TFY - ROZIKA	6.291	14
22.	ILKOS D.O.O	6.242	13
Vrstni red najboljših posameznikov: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) povprečje 177,9, 2. Robert Šegula (Tames) 176,0, 3. Matjaž Lipuš (Intera) 175,8, 4. Dušan Kostanjevec (Avtoprevozništvo Novak) 173,2, 5. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 171,9, 6. Seba Kotnik (TC Luka-Patruša) 171,4, 7. Igor Vidovič (Tames) 169,8, 8. Darko Ferlinc (Talum) 168,8, 9. Bojan Klarič (SAR) 168,3, 10. Simona Vajda (Bulldog) 168,3 ...
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Exita se nahaja v zlati sredini lestvice. V dosedanjih krogih je bil najboljši mož ekipe Marko Šamperl (prvi z leve).
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Bulldoga je trenutno na robu prve polovice lestvice (11. mesto). Simona Vajda (desno spodaj) je po štirih krogih uvrščena med najboljših deset posameznikov lige.
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Radio-Tednika Ptuj (Črto, Janko, Zvone, Mojca, Joži in Monika) letos dosega presenetljivo dobre rezultate. Le-ti jih trenutno postavljajo v prvo tretjino lestvice.
V energetski pisarni svetujejo	.
Toplotne izgube in izkoristki ogrevalnih kotlov
Pri določanju kakovosti ogrevalne naprave za pretvarjanje energije je pomemben izkoristek, ki ga določimo z merjenjem oziroma preizkušanjem kotla v ustreznih laboratorijih. Izkoristek kurilne naprave, ki je določen s preizkušanjem, opisuje le trenutno stanje. Pri določanju gospodarnosti kotla je zato odločujoč njegov energijski letni izkoristek, kjer delovanje ogrevalne naprave spremljamo v celotnem ogrevalnem obdobju.
Ker kotel za centralno kurjavo v ogrevalni sezoni ne deluje ves čas s polno nazivno močjo, je letni obratovalni izkoristek nižji od nazivnega, ki ga proizvajalec določi pri nazivni moči. Pri sodobnih kotlih je uveden t. i. normirani izkoristek. Normirani izkoristek za sodobne ogrevalne naprave je določen po DIN 4702 - 8 in služi za označevanje energijske učinkovitosti kotla in ovrednoti izrabo energije preko celega leta.
Vendar samo dober izkoristek kotla ni dovolj in z ogrevalno napravo ne dosežemo želenih učinkov, če je ta vgrajena v nepopoln ogrevalni sistem. Izkoristek ogrevalnega sistema določimo tako, da upoštevamo poleg izkoristka kotla tudi izkoristek cevnega omrežja in izkoristek regulacijskega sistema.
Izkoristek kotla -splošna definicija
Izkoristek kotla pove, kolikšen delež vložene primarne energije v obliki goriva se spremeni v končno energijo. Del toplotne energije se izgubi oziroma odvede v okolico z dimnimi plini, del pa s sevanjem površine kotla med delovanjem gorilnika in mirovanjem gorilnika. Izkoristek kotla lahko izrazimo kot razmerje med oddano koristno močjo (nazivna toplotna moč kotla oziroma toplotni tok, ko prehaja na vodo v kotlu) in vloženo močjo (zgorevalna toplotna moč oziroma toplotni tok, ki prihaja v kurišče kotla z gorivom). Izkoristek se ugotavlja po EN 303 pri temperaturi predtoka 8o° C in temperaturi povrat-ka 60° C oziroma temperaturni razliki med predtokom in povratkom 20° C.
Izkoristek ogrevalnih kotlov s povišano
temperaturo
povratne vode
Za kotle s konstantno povišano temperaturo se po VDI 2067 in VDI 3808 določa letni izkoristek kotla, ki vključuje še izgube pri mirovanju oz. izgube pripravljenosti kotla na obratovanje. Letni izkoristek za kotle s povišano temperaturo kotlovne vode dobimo, če poleg izkoristka kotla upoštevamo še število obratovalnih ur gorilnika in izgube zaradi pripravljenosti kotla.
Pri določanju letnega izkoristka kotla po VD 2067 je upoštevan izkoristek kotla pri nazivni obremenitvi (100 %) in ne izkoristek pri delni obremenitvi. Za sodobne kotle (nizkotempera-turni in kondenzacijski) pa takšna obravnava oziroma
izračun izkoristka ne velja, ker je pri teh temperatura kotlovne vode prilagojena trenutno potrebni toplotni moči. Zaradi teh razlogov je uveden t. i. normirani izkoristek. Normirani izkoristek za sodobne ogrevalne naprave je določen po DIN 4702 - 8 in služi za označevanje energijske učinkovitosti kotla in ovrednoti izrabo energije preko celega leta.
Izkoristek starejših ogrevalnih kotlov
Povprečni izkoristki starejših kotlov znašajo med 60 in 80 %. Sevalne toplotne izgube znašajo približno 20 %, izgube z dimnimi plini pa približno 12 %. Stare ogrevalne naprave imajo te značilnosti:
-	narejene so večinoma za kombinirano kurjavo v času oljne krize (tekoče in trdno gorivo)
-	ogrevalni kotel, grelnik tople vode in armature so slabo toplotno izolirani
-	toplotno so predimenzionirani (prevelika toplotna moč glede na potrebe po toploti)
-	letna izkoriščenost kotla je zelo nizka
-	visoke sevalne izgube (temperatura dimnih plinov pogosto nad 200° C)
-	nepopolna regulacija ogrevanja (samo z začasnim izklopom obtočne črpalke)
Pri oceni energijske učinkovitosti starega kotla je smotrno oceniti izkoriščenost kotla. Izkoriščenost se definira kot razmerje med urami polnega koriščenja ogrevalnega in časom pripravljenosti kotla. Čas pripravljenosti pri vključeni pripravi vode preko celega leta znaša največ 8.760 ur. Čas »polne ure koriščenja« zajema čas obratovanja gorilnika, ki je potreben za ustvarjanje koristne toplote. V primerjavi s celotnim časom obratovanja gorilnika je krajši za čas, ki je potreben za pokrivanje izgub v času mirovanja gorilnika. Izkoristek kotla v času pogonske pripravljenosti izračunamo tako, da upoštevamo sevalne izgube (hlajenje kotla), ko gorilnik ne obratuje.
Ure polnega koriščenja starejšega kotla lahko izračunamo iz letne porabe goriva, nazivne toplotne moči ogrevalnega kotla in izgub pri mirovanju. Nazivno toplotno moč poznamo iz tipske tablice na kotlu, izkoristek kotla se giblje med 0,6 in 0,8. 100 % izkoriščenost kotla dobimo, če gorilnik obratuje celo leto brez prekinitve. To pa ne nastopi nikoli, saj takšne razmere, na katere je bil kotel dimenzioniran (najnižje zunanje temperature) so le nekaj dni v letu. Realna izkoriščenost kotla tako znaša samo 20 %.
Delež izgub zaradi priprav-
Foto: Martin Ozmec
ljenosti na obratovanje postaja tem večji, kolikor manjša je letna izkoriščenost kotla. Ker so starejši kotli ponavadi močno predimenzionirani, imajo zaradi tega tudi kratke obratovalne čase gorilnika. V primeru, da zgradbo naknadno dodatno toplotno izoliramo, se potrebe po toploti zmanjšajo. Tako pade tudi izkoriščenost kotla, zato se pri starejših ogrevalnih kotlih z rastočim deležem izgub pri mirovanju izniči varčevalni učinek toplotne izolacije.
Izboljšanje izkoristka dosežemo pri starejših kotlih z zmanjšanjem toplotne kapacitete kurišča (zgorevalna toplotna moč oziroma toplotni tok, ki prihaja v kurišče kotla z gorivom) in z nočnim znižanjem temperature kotla (ustavitev kotla 8 ur v noči). Ostali ukrepi so še vgradnja termične lopute v dimniški priključek in dodatna toplotna izolacija kotla.
Izkoristek
nizkotemperaturnih
kotlov
Sodobni nizkotemperatur-ni kotli dosežejo izkoristke do 95 %. Takšne ogrevalne naprave obratujejo pretežno le pri delni obremenitvi, torej z izkoriščenostjo, ki je občutno nižja od 50 %. Sevalne izgube so bistveno manjše kot pri starejših standardnih kotlih in znašajo približno 1/10 letnih izgub starih kotlov. Prav tako se toplotne izgube z dimni plini zmanjšajo za 1/3 v primerjavi z kotli starejše izdelave.
Šele pri izkoriščenosti kotla pod 10 % naraščajo sevalne izgube kotla. Temu je vzrok daljši čas mirovanja kotla. Za nizkotemperaturne kotle je značilno, da se izkoristek povečuje s padanjem izkoriščenosti. V primerjavi s standardnimi starejšimi kotli imajo tako nizkotemperatur-ni kotli stabilen potek izkoristka v širokem območju izkoriščenosti. Konstanten potek izkoristka sodobnih ogrevalnih nizkotemperaturnih kotlov tudi pri zmanjšanju potreb po toploti (kotel obratuje pri manjši toplotni moči) še vedno vodi do prihranka energije. Z novimi sodobnimi kotli lahko prihranimo do 30 % energije v primerjavi s starejšimi kotli. Nizkotempe-raturni kotli obratujejo brez nevarnosti poškodb zaradi kondenzacije tudi pri nižjih delovnih temperaturah do 40° C. To omogoča uporaba na korozijo odpornih materialov (lito železo). Obratujejo tudi brez mešalnega ventila, ker se temperatura vode v kotlu lahko zvezno prilagaja potrebam v ogrevalnem sistemu. Velika prednost teh kotlov so tudi manjše toplotne izgube na strani dimnih plinov ter višji energijski iz-
koristki v prehodnem obdobju.
Izkoristek plinskih
kondenzacijskih
kotlov
Pri nižjih temperaturah dimnih plinov (56° C pri zemeljskem plinu in 47° C pri kurilnem olju) vodna para kondenzira v kondenzat in pri tem sprosti latentno toploto. Z izrazom zgorevalna toplota označujemo vso toploto, ki se sprosti pri gorenju, vključno z latentno toploto vodne pare v dimnih plinih. Koriščenje latentne toplote oziroma zgorevalne toplote je bistveno pri kon-denzacijski tehniki.
Celotne kondenzacijske toplote, ki je na razpolago, ne moremo izkoristiti. Konden-ziranje vodne pare pri niz-kotemperaturnih ogrevalnih kotlih ni zaželeno, ker niti kotel niti odvod dimnih plinov konstrukcijsko nista predvidena za kondenzacijo. Zato so nizkotemperaturni kotli dimenzionirani tako, da držijo minimalno temperaturo. Pri kondenzacijskih kotlih je kondenzacija zaželena, saj sta kotel in odvod dimnih plinov izdelana iz materialov, ki so odporni na kondenzat. Tako pri kondenzacijskih kotlih dobimo s kondenzacijo nazaj latentno toploto, medtem ko se ta pri nizkotemperaturnih kotlih izgubi v dimnik. Izkoristek kondenzacijskega kotla znaša zaradi koriščenja latentne toplote 105,5 %. Izkoristek NT kotla pa znaša 93,5 %.
Stopnja koriščenja konden-zacije je odvisna od temperature povratka in temperature dimnih plinov. Temperaturni profil dimnih plinov določa učinkovitost kondenzacije. Temperatura notranje stene kotla, ki je odvisna od vode v kotlu, je odločilna za dosego temperature pod temperaturo rosišča. Če je temperatura notranje stene nižja od temperature rosišča in temperatura plina nad rosiščem, imamo »delno kondenzacijo«. Če pa je celotni temperaturni profil pod temperaturo rosiš-ča, imamo popolno konden-zacijo. V ogrevalni sezoni lahko ocenimo deleže koristne toplote kot posamezne faze brez kondenzacije, z delno ali popolno kondenzacijo glede na potek povratnega toka in temperaturo dimnih plinov.
Kondenzacijski kotli so primerni za radiatorsko in talno ogrevanje. Tudi pri klasičnih ogrevalnih sistemih 75-60° C lahko koristimo kondenzacij-sko tehnologijo do zunanje temperature daleč pod 0° C. Izkoriščanje kondenzacijske tehnike je tem bolj učinkovito, čim nižja je temperatura kotlovne vode.
Bojan Grobovšek, univ. dipl. inž. str.
Slovenija • Kaj zajema ponudba letovanja 'vse vključeno'
Med Ptujcani se vedno najbolj priljubljen polpenzion
Poletje se je zaključilo, kar pa Se ne pomeni, da se je zaključila tudi sezona dopustov. V tem času se odpravljajo na letovanje predvsem tisti, ki letujejo na primer v afriSkih državah, kot sta Egipt in Tunizija, pa tudi v Španiji, Italiji in na Karibskih otokih, kot so Kuba, Jamajka in Dominikanska republika. In mnogi se odločajo za ponudbo v hotelih, v katero je vse vključeno - all inclusive.
Potovalne agencije med drugim tudi v teh državah ponujajo vse več paketov s tako imenovano all inclusive ponudbo. Po poizvedovanju pri njihovih poslovalnicah na Ptuju smo izvedeli, da se je letos za to ponudbo odločilo več gostov kot v preteklih letih, čeprav je še vedno najbolj priljubljena ponudba polpenzion, torej zajtrk in kosilo ali večerja. Ponudba, v katero je vse vključeno, je nekoliko dražja, vendar naj bi v ceno zajemala vse osnovne storitve, ki jih gost potrebuje na oddihu. Tako gostje med bivanjem v hotelu sploh ne bi potrebovali denarja. Vendar je to realno pričakovati le v hotelih s petimi ali več zvezdicami. Po mnenju delavcev v poslovalnicah potovalnih agencij na Ptuju je ponudba 'all inclusive' najbolj revna pri naših sosedih na Hrvaškem, pa tudi v Tuniziji. Ponudba pa je odvisna tudi od namestitve v hotelih z različnim številom zvezdic. Ponudbe običajno vključujejo pozdravno pijačo, samopostrežni zajtrk, kosilo in večerjo, prigrizke, lokalne alkoholne in brezalkoholne pijače, animacijo za otroke, športne aktivnosti v hotelu, dnevno in večerno animacijo, uporabo ležalnikov in senčnikov ter vstop v hotelsko diskoteko. Za ponudbo, kjer je vse vključeno, se odločajo predvsem družine z
majhnimi otroki, in sicer predvsem za hotele, kjer imajo otroško animacijo. Za to ponudbo se odloči tudi večina tistih, ki se na letovanje podajo z letalom. Na potovalnih agencijah zato potencialnim gostom, ki se bodo odločili za ponudbo 'all inclusive', svetujejo, naj vedno preverijo, kaj v posameznem hotelu ta ponudba zajema.
Kaj so povedali o ponudbi do-pustniki, ki so se odločili za "all inclusive"?
Urška Hlupič, učiteljica: »Pri potovanjih v oddaljene kraje raje izbiram ponudbo, kjer je vse vključeno, saj je kuhinja v hotelu 'narejena' po evropskih standardih, hrana izven hotela pa mi ne ustreza. Letos sem dopust preživela v Egiptu. Izbrala sem hotel s petimi zvezdicami in s paketom, kjer je bilo vse vključeno v ponudbo. V to smo imeli zajeto: zajtrk, kosilo in večerjo, pijačo iz bara ob bazenu in samopostrežne prigrizke, dnevno animacijo ter ležalnike, senčnike in brisače.«
Tatjana Bezjak, samostojna podjetnica: »Za storitev, kjer je vse vključeno, smo se odločili že dvakrat, saj smo si zaželeli dopust, kjer ne bi bilo potrebno nič dodatno plačevati. Z družino (dva mala otroka) smo letovali na hrvaški obali, enkrat v kraju Slana,
Uporabo ležalnikov na plaži je marsikje, kljub vplačani ponudbi 'all inclusive', potrebno še doplačati.
drugič na Bolu na Braču, oba hotela sta imela štiri zvezdice. Prvo leto smo imeli vključeno: zajtrk, kosilo, večerjo, dopoldansko in popoldansko malico, kavo in lokalne alkoholne pijače ter uporabo ležalnikov in senčnikov. Leto
kasneje v hotelu na Bolu na Braču pa je ponudba zajemala le zajtrk, kosilo, večerjo in pijačo ob teh obrokih (hrane je pri obrokih običajno predčasno zmanjkalo) ter uporabo senčnikov in ležalnikov.«
Nina Bezjak, študentka: »S fantom sva se za 'all inclusive' ponudbo odločila, ko sva letovala v Tuniziji - na Djerbi. Za ta paket sva se odločila, ker je to muslimanski svet in v bližini hotelov ni restavracij in trgovin. Bivala sva v štirizvezdičnem hotelu, kjer je bilo v to ponudbo vključeno: zajtrk, kosilo in večerja, malice, pijača, športne dejavnosti ter uporaba ležalnikov in senčnikov. Razen izletov nisva rabila ničesar doplačati.«
Anita Bezjak, študentka: »Letošnji dopust sem preživela z družinskimi prijatelji v Dominikanski republiki v hotelu s šestimi zvezdicami in z vsem vključeno ponudbo. Njihova družina se za to ponudbo odloča vsako leto, ker imajo majhne otroke in tako jim na oddihu res ni potrebno za nič skrbeti. Ponudba je zajemala hrano in neomejene količine pijače (v hotelskem kompleksu je bilo sedem restavracij, ki so imele skupno 400 metrov dolge ruske bifeje s posebnostmi svetovne kuhinje, izbiral pa si lahko tudi med 100 različnimi koktejli), sobni mini bar, varstvo otrok, vsak dan sveže brisače za plažo, uporaba senčnikov in ležalnikov, otroško animacijo, večerne predstave v hotelu ter wellness storitve in fitnes.«
mat
Piše: Barbara Rednak • Dominikanska republika
Otoski čas imajo Dominikanci v genih kot ples
''Me kličejo stranke, da me že več kot pol ure nestrpno čakajo pred pisarno, da kdaj pridem,'' mi je pripovedoval prijatelj Carlos Luis, ko sem tudi sama že nestrpno čakala serviserja televizije pred njegovo delavnico. ''Pa sem jim odvrnil, da sem že skoraj tik pred pisarno,'' nadaljuje Carlos Luis pripoved o večnem zamujanju Dominikancev, ''vendar pa v resnici Se vstal nisem iz postelje v Santo Domingu, dve uri vožnje stran.'' Ko so ga stranke ponovno poklicale čez pol ure, jim je zagotovil, da pride čez 5 minut, v resnici pa Se niti v avto ni stopil, mi je z nasmehom pojasnil.
Kmalu zatem se je tudi serviser televizije prikazal s skoraj dvourno zamudo, kar se mi je po pogovoru s Carlo-som Luisem zdelo še kar sprejemljivo, glede na to, da je bila ura šele 11 zjutraj in celo isti dan. Dominikanska republika s svojimi rajskimi plažami, posejanimi s kokosovimi palmami, bujnim tropskim rastlinjem, veselimi ljudmi s sončnimi nasmehi in temperaturo, ki skoraj ne pade pod 30 stopinj Celzija, vsekakor potrjuje famo o karibskem paradižu. Vendar pa je to le ena plat medalje. Druga, ki je navadno turistom zakrita, pa je trda revščina domačinov.
Prepad med revnimi, živečimi na obrobjih mesta ali na deželi, in milijonarji, živečimi v mondenih rezortih, je nepopisen. Povprečna plača Domi-
nikanca znaša, preračunano, približno 300 ameriških dolarjev, pri čemer so družine z manj kot petimi otroki redke. Domačini na deželi zaslužijo celo manj. Dobre zasebne šole si lahko privošči le redka elita. Prijatelj Miguel Angel, čigar družina šteje kar 11 bratov in sester, mi je pojasnil, da si je med poukom v šoli dejansko odpočil od dela doma - kot najstarejši je namreč skrbel za previjanje in hranjenje vseh desetih bratov in sester. Prijateljica Jackelin, 34-letna samohranilka štirih otrok, se mi je pred dnevi žalostno potožila, da plačuje mesečno za vse svoje otroke skoraj 150 dolarjev šolnine, vendar jih v šoli ne naučijo nič - njen najstarejši dvanajstletni sin komaj premore par angleških besed. Sedaj, ko je vlada uve-
Plaža v mondenem rezortu Casa de Campo.
Foto: Dejan Glavnik
dla posebno politiko, s katero želi dvigniti stopnjo izobrazbe, in tako uvedla dostopne cene za odrasle, ki želijo dokončati šolanje, se je tudi sama odločila končati večerno srednjo šolo. Jackelin tako plačuje mesečno 30 dolarjev, vendar se je potožila, da je še to preveč glede na neresnost učiteljev in učencev. "Pri pouku španščine smo celotno uro poslušali zgodbo o invalidni sestrični učiteljice, pri pouku družboslovja pa je učiteljica že prvih pet minut zapustila razred, ker nihče ni imel domače naloge," mi je svoj prvi šolski dan opisala prijateljica.
Glede na to, da je država skoraj na repu korupcijske lestvice, neurejene zadeve v šolstvu in ostalih področjih niso tako presenetljive.
Ko ima rdeča luč na semaforju bolj dekorativno kot uporabno funkcijo
Promet v Dominikanski republiki je vsekakor svojevrsten fenomen. Pravil dejansko skorajda ni - navadno pri rdeči luči in v križišču zmaga bolj načelo hitrejšega kot desnega. Zaradi slednjega dejstva me niti ni preveč presenetilo, ko sem v carritu, nekakšnem kolektivnem taksiju, ki prevaža ljudi za pol dolarja, pred kratkim držala vrata avtomobila, da niso odletela stran. Carrito je vsekakor poceni oblika javnega prevoza, zna pa biti zaradi tega tudi skrajno neudobna. Sploh, ko se nas je peljalo zadaj v carritu že pet, na sprednjem sovoznikovem sedežu dva in je taksist ustavil še eni potnici ob robu ceste, ki si je kljub vsej domišljiji nisem
mogla naslikati znotraj avtomobila. Pa je gospa kljub mojim prostorninskim izračunom podrla vsa pravila fizike in se ji je uspelo stisniti na zadnjem sedežu, ko so dekleta zadaj sedla svojim prijateljicam na kolena.
Drugi popularen način prevoza, ki se ga navadno poslužujejo, pa je mo-toconcho. Večina domačinov si služi vsakodnevni kruh s prevažanjem ljudi na svojih motorjih, kar zna biti vsekakor svojevrstni kamikaze. Predvsem zato, ker se jih na motorju pelje tudi po pet. Otroci spredaj, zadaj in na kolenih, tudi dojenčki, oblečeni zgolj v plenice. V letu dni nisem zasledila še nikogar s čelado. Prijateljica mi je pojasnila, da so pred časom sprejeli zakon, da gredo vsi, ki ne nosijo čelade, v zapor,
Piše: Barbara Rednak
Foto: Dejan Glavnik
in ker se je nato tam znašlo naenkrat preveč ljudi, so zakon lani ukinili. Le v prestolnici, Santo Domingu, sem zasledila nekoliko strožje ukrepe. Tudi luči na motorju ali avtomobilu, sploh ko pade mrak, so prej dodatna kot obvezna opreme. Varnost v prometu v Dominikanski republiki vsekakor ni vrlina, tako v zakonodaji kot v praksi, in me tako tudi mrtev konj, ležeč sredi prometne avtoceste proti prestolnici, in vsaj trije motoristi, ki se brez luči zvečer vozijo v nasprotno smer, sploh ne presenečajo več. Bolj kot čelada in zelena luč so namreč zaželeni dobri refleksi.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Dejan Glavnik
Domačinka.
Foto: MT
Kuharski nasveti
Kostanji
Kot živilo so kostanje cenili že Rimljani. Zreli kostanji so prijetnega sladkastega okusa z veliko škroba. Te dni jih lahko nabiramo po bližnjih okoliških gozdovih. Kot živilo uporabljamo marone in pravi kostanj, ki ga ne zamenjamo z divjim kostanjem. Surovi kostanji niso užitni. Posebej dober sladek okus maroni in kostanji dobijo, če sveže nabrane nekaj dni sušimo, da se del škroba spremeni v sladkor in tako postanejo slajši. Čas sušenja je odvisen od velikosti kostanjev.
Kostanje v Franciji in Italiji uporabljajo pretežno kot zelenjavo, tako kuhane in glazirane kostanje postrežejo zraven rdečega zelja, kostanji se ujemajo po okusu tudi z brstičnim ohrovtom in tako pripravljene ponudijo kot prilogo mesnim jedem ali jih uporabijo kot nadev pri perutnini. Kostanje lahko kot zelenjavo kombiniramo tudi s čebulo in gomoljasto zeleno. Preden kostanje uporabimo, jih najprej skuhamo, nato olupimo zunanjo rjavo lupino in še notranjo svetlo rjavo kožico. Ravno zaradi dolgega postopka predhodne priprave se nekateri nikoli ne lotijo priprave jedi iz kostanjev.
Jedi iz kostanjev imajo tako fini specifični okus, da se tudi dolga mehanska obdelava obrestuje. Tako pri nas kostanje še vedno bolj pogosto uporabljamo za pripravo sladkih jedi in manj slanih. Pri pripravi slanih jedi jih uporabljamo pri pripravi slanega kostanjevega pireja, ki ga lahko ponudimo kot prilogo zraven mesnih jedi iz svinjine, perutnine in govedine. Posebej okusne so svinjske mesne rulade, ki jih napolnimo z do polovice kuhanimi in olupljenimi kostanji.
Tačke in repki
Jesenska legla
V reproduktivnem ciklusu malih živali veljajo zakonitosti narave, ki je poskrbela, da se največ mladičkov skoti v spomladanskem času ali jeseni. Razlike nastajajo med različnimi vrstami živali. Kužki spadajo med tako imenovane diestrične živali, kar pomeni, da samičke kotijo dvakrat letno. Muce pa so poliestrične živali in lahko imajo mladičke večkrat letno. Med ljudmi je še vedno močno zakoreninjeno mnenje, da so jesenska legla muc in kužkov manj kakovostna, manj zdrava in na sploh manj vredna.
To mnenje izvira iz daljne


M- ,
te ' ■ mL'
y
IN
^fi 'i
Prav tako kostanji dopolnjujejo mesne jedi iz govedine, tako lahko rostbif v omaki zgostimo s kostanjevim slanim pirejem ali so grobo sesekljani kostanji sestavina omak pri pripravi finih jedi iz govedine.
Pri nas kostanje še vedno bolj uporabljamo pri pripravi sladkih jedi oziroma slaščic. Tako pogosto iz kuhanega kostanjevega pireja naredimo kostanjevo torto, različne kostanjeve rezine, kostanjev puding in narastek. Znani so tudi kan-dirani kostanji, iz kostanjeve moke pripravimo tudi kašnate jedi, kruh ter drugo pecivo. Kostanjev pire pa je lahko tudi odlična osnova za kostanjeve slane in sladke namaze ter so hkrati lahko osnova za kostanjeve hrustavce, ki pa so lahko slani, takrat jih ponudimo kot toplo uvodno jed ali kot zanimivo prilogo, lahko pa so kostanjevi hrustavci sladki, takrat jih ponudimo s sladkimi omakami ali prelivi, lahko tudi čokoladnim, in jih ponudimo kot samostojno sladico.
Najbolj vztrajni sladoledarji znajo pozno v jeseni narediti okusni kostanjev sladoled, ki ga ponudijo z vročo čokolado. Včasih pa so pripravljali tudi kostanjeve štruklje, ki jih vedno pogosteje pripravljamo tudi danes. Največ časa nam pri pripravi jedi iz kostanjev
vzame samo lupljene kostanjev. Kostanje lupimo na tri načine. Lupimo lahko surove kostanje, tako da odstranimo rjavo lupino in odstranimo s strganjem še rumeno kožico. Ta način lupljenja uporabljamo za debele kostanje in marone, ki jih ne bomo kuhali, ampak uporabljali pri pripravi jedi drugih toplotnih postopkov. Drugi način je ta, da kostanje križno zarežemo na izbokli strani, potem jih pražimo tako dolgo, da lupina poči. Ohlajene olupimo. Na ta način se kostanji na pol skuhajo in tudi nekoliko osušijo. In tretji, sicer najpogostejši način, je, da kostanje sipamo v vrelo vodo in jih zavremo. Lahko jih do konca skuhamo. Po odmerkih kostanje odcedimo in še vroče olupimo. V kolikor se ohladijo in se koža trga, jih še enkrat prevremo. Najbolje je tudi, da kostanje olupimo en dan prej, kot jih uporabimo za pripravo jedi.
Ker kostanji vsebujejo največ škroba, lahko v sladicah v celoti nadomestijo moko, tako da je okus še polnejši in zaokrožen. Oziroma čim več je v kostanjevi rezini ali torti že v testu kostanjev in čim manj je moke, tem boljšo kostanjevo rezino ali torto boste dobili.
Kostanjeve štruklje naredimo tako, da najprej pripravimo kompaktnejšo vlečeno testo. Oziroma vlečeno testo pri-
pravimo iz gladke moke, jajca, malo soli, olja in mlačne vode. Testo gnetemo tako dolgo, da je volno in elastično. Nato ga premažemo z oljem, pokrijemo s posodo in pustimo, da počiva vsaj pol ure. Posebej pripravimo nadev, tako da skuhamo pol kilograma kostanjev, jih olupimo in enakomerno sesekljamo. Posebej penasto umešamo 15 dekagramov masla ali margarine, dodamo 10 dekagramov sladkorja v prahu, vanilin, 4 rumenjake in 2 dcl sladke smetane ter s kuhalni-co primešamo trdi sneg beljakov. Testo razvlečemo kar se da na tanko, ga premažemo s pripravljenim nadevom in po nadevu potresemo sekljane kostanje. Po kostanjih lahko potresemo še pest sesekljanih mandljev. Dobro zavijemo in razrežemo na 10 do 15 centimetrov dolge kose. Vsak kos posebej zavijemo v dobro po-mokano kuhinjsko krpo, na koncu zavežemo in v vodi kuhamo 15 do 20 minut, odvisno od debeline štrukljev. Še vroče damo na krožnik, prelijemo s toplo čokoladno omako in ponudimo. Kostanjeve štruklje pa lahko potresemo tudi s pre-praženimi mandlji ali lešniki. Tako pripravljene ponudimo kot samostojno večerjo ali v manjši količini kot sladico na jedilniku.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
preteklosti, in sicer zaradi tega, ker so mladički, ki so se skotili v začetku zime, živeli v pomanjkanju kakovostne hrane, toplote, sonca itd. Ljudje niso posvečali živalim toliko skrbi kot danes. Ker so bili slabše prehranjeni, slabše podprti z vitamini, so tudi pogosteje obolevali. Njihov imunski sistem je bil šibak in tako so vsekakor slabše napredovali kot vrstniki, ki so se skotili spomladi in zaživeli v toplem vremenu. Spomladanski mladički so se veselo igrali na soncu, se napolnili s sončno energijo in vitaminom D, mati je lažje prišla do hrane
kot v zimi, pokriti s snegom.
Danes zgoraj omenjena teorija praviloma ne drži več. Nikakor pa ne drži pri mladičkih, ki so načrtovani v jesenskem obdobju in prav tako pri brejih mucah in psičkah, ki imajo lastnika. Živalce, ki povržejo mladičke v začetku zime, so večino brejosti preživele v jesenskem času, ko je še dosti sončnih dni in ker so kvalitetno prehranjene, so mladički zdravi in vitalni. Zaradi tega imajo mame kakovostno mleko, polno hranljivih snovi in vitaminov, tako da mladički lepo napredujejo. Načrtovani mladički imajo v hišah in stanovanjih svoje mesto, ki jim ga pripravimo in kjer se lahko veselijo in igrajo. Če je zima mila, gredo seveda tudi na prosto. Pomanjkanje sonca in s tem primanjkljaj vitamina D nadomestijo s kakovostnimi vitaminskimi dodatki, tako da v ničemer ne zaostajajo za svojimi spomladanskimi vrstniki.
Prihodnjim lastnikom malih hišnih ljubljenčkov, muck ali kužkov, vsekakor svetujem nabavo mladičkov iz jesenskih legel, saj se bodo lepo in skladno razvijali in rasli tudi sredi zime. Seveda moramo poskrbeti za toplo in prijetno bivališče mladih živali, še zlati v mrzlih zimskih dneh. Poskrbeti moramo za kako-
Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralni-k@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
vostno mladičkom primerno prehrano. Prav tako jih moramo seveda zaščitno cepiti proti nalezljivim kužnim boleznim in razglistiti. Ker so zimski dnevi kratki in se radi zadržujemo v hišah, moramo dovolj časa posvetiti mladim živalim, ker so v občutljivem obdobju socializacije in se ne smejo počutiti same in zapostavljene. Najbolj pa uživajo živalce, ki bivajo z nami v hiši oz. stanovanju. V sožitju in sobivanju pa uživamo tudi ljudje in si tako dostikrat popestrimo naporne in stresne dneve. Za mladička je popolnoma vseeno, v katerem letnem obdobju je ugledal luč sveta, pomembno je le, da pride v dobre in ljubeče roke novega skrbnika. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrtna narava čar jeseni
Bogato plodna in cvetoča vrtna narava se pripravlja na zimski počitek. Preden bo legla k zimskemu mirovanju, se je še odela v barvito jesensko ogrinjalo, s katerim še srka že pojemajoče sončne žarke in toploto za njeno dozorevanje in slovo od letošnje vrtnarjeve letine.
V SADNEM VRTU po obiranju poznega sadja poberemo in odstranimo neuporabno sadje in druge ostanke, da bo v pozni jeseni, ko dozoreva listje in se drev-nine odpravljajo k zimskemu počitku, obdržal podobo kot med poletjem. Koncem meseca vinotoka in v začetku listo-pada, ko se bo povsem sklenila letošnja vegetacija, mladike olesenele in dozorele, listje pa odpadlo, se pričenja čas sajenja sadnega drevja, ki ga v jeseni lahko opravimo, dokler zemlja ne prične zmrzovati, spomladi pa, ko je zemlja že primerno ogreta, sadike pa še niso zbrstele.
Ob sajenju sadnega drevja je potrebno opraviti kar nekaj priprav, sajenje pa opraviti z vso skrbnostjo, kajti od sadike in sajenja je odvisno, kako bo drevo raslo in se razvijalo. Vsaj tri tedne pred sajenjem skopljemo sadilno jamo, katere velikosti naj bo 1 do 2 m premera ter 60 cm globine s prerahljanim dnom. Velikost jame se ravna po sadni vrsti, njeni sortikoreninski podlagi ter vrsti zemlje glede na njen zlog in zračnost.
Dotrajana stara drevesa ter drevesne vrste in sorte, ki v sadovnjaku več ne ustrezajo, izkopljemo in odstranimo. Ob izkopu drevesa ali grma dosledno poberemo in odstranimo korenine do najmanjših ostankov.
Trohneči ostanki korenin v sadilni jami so za zdravo rast in razvoj korenin mlade sadike velika ovira. Zemlja, izkopana in jame in namenjena za nadomestno sajenje, se mora dobro prezračiti, še bolje je njena prezimitev, da se v njej uničijo škodljive klice. Pri zamenjavi oziroma nadomestni sadnji sadnega drevja in grmovnic si ne smejo slediti drevesa iste botanične vrste, če so doslej na tem rastišču rasli peškarji, jablane ali hruške, jih lahko nadomestimo s koščičarji, kot so breskve, slive ali češnje. Najobčutljivejše za nadomestno sadnjo so marelice, ki jim v primeru sledljivosti v sadilni jami ob sajenju zamenjamo zemljo, kar velja tudi za ostale sadne vrste.
V	OKRASNEM VRTU je čas jesenskega sajenja sadik okrasnih iglavcev in zimzelenih listavcev, dokler je še zemlja primerno topla, da se do zime že dobro vkoreninijo, kar je še posebej pomembno za posaditev živih mej. Listo-padne okrasne drevnine in grmovnice pa sadimo šele, ko sadike oziroma mladike dobro olesenijo, dozorijo in jim odpade listje. Sadimo v dobro pripravljeno, prerahljano in pognojeno zemljo, preden zemlja ne zmrzuje, sicer pa sajenje nadaljujemo spomladi, ko se zemlja dovolj ogreje za začetek rasti korenin.
Kolikokrat bo pred zimo še opraviti košnjo vrtne trate je odvisno od vremena, trajanja tople jeseni in pojava prvih jesenskih slan. Z jesenskimi slanami se končuje rast trav. Trate naj ne dočakajo zime s prenizkim rezom, s čimer se odkrije in zimi preveč izpostavi travna ruša, nasprotno pa tudi naj ne bo preraščena v višino, da ne poleže, ker v tem primeru prične gniti. Odpadlo listje in druge ostanke iz trate sproti odstranjujemo, da travna ruša pri pripravi na prezimitev ni motena. Z gnojenjem trat prenehamo, priporočljivo pa je v jeseni peskanje trate, še posebej na senčnih mestih, da je ne poškoduje mah.
V	SADNEM VRTU sadimo sadike zimske solate, pa tudi setev še je čas opraviti, posevke pa zavarujemo z vlaknato folijo - vrteksom, ki jim omogoča varovanje vlage, zračnost, svetlobo in varuje pred neugodnimi vremenskimi vplivi. V oktobru je še ugoden čas za sajenje sadik trajnih zelišč luštreka, vinske rutice, ožepka in podobnih, ki jih izkopljemo kot koreninske izrastke iz preveč razraslih grmov.
Miran Glušič, ing. agr.
Eiokokdan 11 oktobra -18, oktobra
12-petek	13-sobota	14-nedelja	15-ponedeljek
16- torek	17- sreda #	18-četrtek *	
Ob zori ljubezni
Kje in koliko tvegati na borzi?
So borzni vlagatelji sedaj lahko že brezskrbni? Vlagatelji se vračajo nazaj na borze, vsekakor pa še niso povsem prepričani v rast svojih naložb. Skrbijo jih predvsem bančne delnice. Sektorjev, ki pa so vendarle zanimivi za vlaganja, pa je kar nekaj. Eno od zanimivejših področij so letalski prevozniki, ki lahko imajo, ob mogoči prihodnji konjunkturi, dobre možnosti za nadaljno rast dobičkov. Pravzaprav so bila pretekla leta, ko je bila cena nafte v vzponu, v glavnem slaba za številne prevoznike. Nekateri manjši so bankrotirali, nekateri životarijo, so pa v tej panogi tudi dobri igralci. Ki si zaslužijo mesto v vsakem port-felju, tako konzervativnem kot tudi bolj smelem.
Kot rečeno, so visoke cene goriv v preteklih letih dodobra prevetrile ta sektor in ločile podjetja na tista, ki dobro gospodarijo, in tista, ki so vseskozi v krizi. Tudi v dobrih časih. Kot denimo italijanski nacionalni prevoznik Alitalia, ki kopiči izgube iz leta v leto. Nazadnje se jih je nabralo toliko, da se je država kot večinski lastnik odločila prodati svoj večinski delež. Novica bi morala biti za delnico dobra, vendar je poleg vsega skupaj še veliko drugega. Italijanski delavci v letalskem prometu imajo namreč močan sindikat ter večjo pogajalsko moč kot denimo v Nemčiji, Veliki Britaniji ali ZDA. Zato so stavke mogoče kadarkoli, večinoma zaradi plač, plačila nadur, dopustov itd. Resda je delnica sedaj poceni, okoli 0,85 evra, vendar je to vseeno investicija za vlagatelja, ki je pripravljen veliko tvegati. Vložek naj bo v vsakem primeru kar se da minimalen.
Mnogo bolj varna in tudi predvidljiva je na primer naložba v nemško Lufthanso. Pravzaprav je delnica vredna približno toliko kot v 90 letih, vmes pa je podjetje utrdilo sloves enega boljših medcelinskih prevoznikov, ki ima, zaenkrat, stvari z zaposlenimi tudi dobro notranje urejene. Poleg tega se izplačujejo dobre dividende. Najbrž to ni papir, ki bi delničarjem prinašal spektakularne dobičke, je pa, glede na riziko, zdrava naložbena možnost.
Vendar je na borzi pomembno še nekaj. Portfelj se ne dela iz ene delnice, kot nekateri vlagatelji radi počnejo, niti se ne sestoji iz enega samega borznega trga. Posebej pa je treba pri sebi prevetriti, ali ste mlajši ali pa že v poznih letih. Dostikrat me pokliče kakšen starejši vlagatelj, ki bi rad zelo aktivno igral z delnicami. Seveda ga je strah izgub, vendar z obveznicami ni zadovoljen zaradi premajhnih donosov. Neka babica pri 90 letih z visoko pokojnino je v neki anekdoti prav tako na veliko vlagala na borzo. Nekaj v obveznice, nekaj v delnice. O svojih naložbah je bila vedno na tekočem in seveda vseskozi v velikih skrbeh. Nečak jo je stalno miril: »Brez skrbi, izračunal sem, da imaš, glede na tvoje izdatke, dovolj denarja, vsaj še za naslednjih 20 let.« »To je v redu,« odgovori stara gospa, »toda kako bom pa shajala potem?« Z dobrimi delnicami je to mogoče.
Mitja Petrič
Škorpijon (24. 10 - 22. 11.)
Mistična skrivnost, brezpogojna ljubezen (1)
Osmo znamenje je skrivnostno, mistično in to os ljudje, ki se od nekdaj zavedajo lastnih skrivnosti in ne poznajo polovičarstva, ali ljubijo ali pa sovražijo, vmesnega zanje ni in ne obstaja. Zaradi lastne lojalnosti lahko drugim ljudem pomagajo in tako so priljubljeni. Mi-stičnost in hoja po robu pa je nekaj, kar jih spremlja celo življenje.
Škorpijon - Oven
Asociacija, ko mi pride na misel ob tej kombinaciji, je tveganost. Zakaj? Ker sta si na svoj način podobna in stari astrologi so bili prepričani, da sta oba varovanca planeta Marsa. Dobro in spodbudno se ujameta v intimnem življenju. Problem je v tem, da je Oven za Škorpijona nekoliko preveč vihrav in stvari ne dokonča tako, kot bi jih moral. Vsak po svojem sta ambiciozna in usmerjena vase in tako postane nevarnost egocen-tričnosti. Seveda pa je resnica ta, da se skupaj lahko neizmerno zabavata in predajata radostim življenja. Avantura
'Tadej óink
horarni astrolog \ **
(04) 515 26 Ot Ijkcvr OWWS 966 Sreñc$*MO ó/cofa J?oka
zna biti zelo uspešna, za zakon pa pokaže čas.
Škorpijon - Bik
Znamenji na solarni osi, zanimivo je, da jima je skupna lastnost vzdržljivost in da, ko si nekaj zamislita, to tudi naredita. Čeprav bi lahko veljalo, da je Škorpijon nekoliko bolj vztrajen, ampak zato mora imeti pravo motivacijo. Skupna jima je tudi trma in težko se zmenita, kdo bo glavni in kdo ne. Rada ukazujeta in znata delati z denarjem. Čeprav je Škorpijon v
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
svojem bistvu nekoliko bolj varčen in je Bik tisti, ki je varčen, vendar tudi z užitkom zapravlja. Skupno ujemanje in reševanje sporov gladita ponoči. Avantura je nekaj zelo uspešnega in vznemirljivega, skupinsko življenje pa je tisto, ki je večna uganka.
Škorpijon - Dvojčka
Po eni strani se neizmerno privlačita, kajti imata mnogo vrlin, ki jima niso skupne in tako življenje lahko postane bolj kvalitetno. Živahni Dvojček lahko Škorpijona spravlja v obup, ampak tako se tudi on nauči sprostiti. Zanimivo je, da se zna Dvojček prilagoditi in tako najde pot do Škorpijonovega srca, kar pa vsekakor ni dovolj. Dvojček je tisti, ki potrebuje družbo in so mu bistveni kontakti z ljudmi, Škorpijonu pa je to izguba časa. Tako se zdi, da se sprehajata vsak po drugem bregu reke življenja in skupna prihodnost je možna le pod pogojem, da si začnete v kratkem graditi most ljubezni in zaupanja.
Škorpijon - Rak
Skupno jima je to, da sta oba »vodni« element in se tako odlično ujameta in dopolnjujeta. Blizu jima je intuicija in tako je možno, da se včasih sporazumeta v jeziku simbolov. Rak je tisti, ki se zna vedno podrediti, tako se
sprašujete. PIP svetuje.
Odgovornost dediča za zapustnikove dolg
Spoštovani,
lani je oče tragično preminil v prometni nesreči. Skupaj z mamo je bil solastnik hiše do 1;, kar sva potem na podlagi zakona podedovali z mamo, in sicer vsaka polovico očetovega deleža. Problem je pa drugje. Oče je imel pri banki visok dolg, le-ta pa je sedaj poslala dopis meni in mami ter od naju zahteva poplačilo njegovega dolga. V njem so nama zagrozili, da v kolikor dolga ne bova poravnali v roku 14 dni, bodo dolg od naju izterjali preko sodišča. Zanima me, ali sva z mamo res odgovorni za dolg, ki ga je imel oče do banke in ali ga lahko banka izterja od mene in mame.
Odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove je tako kot samo dedovanje urejena v Zakonu o dedovanju (ZD). V skladu z ZD je določeno, da dediči po zapustniku ne dedujejo samo premoženja, v vašem primeru je to polovica hiše, ampak tudi dolgove. Z ZD je določeno, da je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Torej je odgovornost dedičev limitirana do višine podedovanega premoženja, v kolikor so dolgovi zapustnika večji od premoženja, se torej ne odgovarja za celotni dolg zapustnika, ampak samo za del. Identična je tudi situacija v vašem primeru, torej je vaša in mamina odgovornost limitirana z vrednostjo podedovanega premoženja. Do te višine je torej upravičen zahtevek banke nasproti vam in vaši mami. V kolikor dolga ne boste plačali ima banka pravico dolg izterjati tudi po sodni poti, zato so njihova navajanja glede izterjave po sodni poti resnična. Z ZD je tudi določeno, da v kolikor je dedičev več, so le-ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine vrednosti svojega deleža. To dejansko pomeni, da lahko banka plačilo dolga zahteva le od vas ali mame, pri čemer pa ne more zahtevati več kot je podedovala katera od vaju. Tisti, ki je plačal celotni dolg oz. več kot bi moral, pa lahko zahteva naknadno sorazmerno povračilo od ostalih dedičev, glede na dedni delež vsakega posameznega dediča. Glede na konkretne okoliščine vam predlagamo, da banko prosite vsaj za delni odpis dolga.
Opozoriti je potrebno tudi na določbo ZD, da v kolikor se je posamezni dedič odpovedal dediščini, le-ta ni odgovoren za zapustnikove dolgove. V konkretnih primerih, ko torej dediči vedo, da je zapustnikovih dolgov več kot premoženja, torej v primeru t. i. prezadolženo zapuščino, se jim svetuje, da dobro premislijo, ali bodo dedovali ali se bodo raje odpovedali dedovanju, predvsem zaradi njihove odgovornosti za zapustnikove dolgove.
Če potrebujete brezplačno pravno pomoč nam pošljite vaše vprašanje s pripisom "za Štajerski tednik" ali nas obiščite v Krempljevi ulici 1 na Ptuju ali pokličite na telefonsko številko 02 7711159.
Zavod PIP nudi brezplačno pravno pomočssoglasjem Ministrstva za pravosodje.
ID pip
pravo
informacije
pomoč
PIP Center Ptuj
Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj
T 02 7711159 F 02 77111 60
ptuj@zavodpip.si www.zavodpip.si
P	zaprto
T	08.00-15.00
S	08.00-17.00
Č	08.00-15.00
P	zaprto
točno ve, kdo je glavni pri hiši - ne glede na spol.
Zanimivo je, da sta vsak po svoje lahko ljubosumna in da morata to čustvo skrbno nadzorovati, da jima ne uide iz skrinje skrivnosti. Kajti tudi Pandori so darovi ušli, ostalo pa je upanje. Navali jeze in prepiri so lahko mučni, toda v tem je nekaj sladkega, imata se še rajši. Vnašata pa v vsakdan neko pisanost, združita lahko moč in zaščito. Srečen zakon!
Škorpijon - Lev
Po eni strani zanimiva kombinacija, vendarle pa se težave lahko pokažejo na samem začetku. Kajti vsak zase in na svoj način sta zavarovana vase in v svoj prav. Prepiri pri tej kombinaciji so lahko bučni in jima je priča vsa ulica. Škorpijon se niti slučajno in pod nobenim pogojem ne bo klanjal Levu in mu nudil nekega spoštovanja, ki si ga bodisi želi ali pričakuje. Včasih mu zna povedati kakšno pikro in zvezde tako opazujejo, kako se odvija igra dveh
fiksnih znamenj. Če v osebnih horoskopih ni kakšnih drugih močnih povezav, je bolje, da se opravita iskat srečo drugam.
Škorpijon - Devica
Mnogo je stvari, kjer se lahko ujameta, seveda pa so tudi področja, kjer se ne ujameta. Nekaj težav imata lahko v intimnem življenju, kajti Devica potrebuje čas in če ga bo imela dovolj, kajti tu Škorpijon zna počakati, se bo odprla kot nežen cvet lotosa. Na drugi strani je resnica ta, da sta vsak na svoj način lahko zbadljiva in se priza-deneta tam, kjer ju najbolj boli. Vprašanje pa je, ali je res skupna pot tista prava ali pa se odločita iskat srečo drugje. Zvezde so prepričane, da to morata odkriti sama in nobeden se ne sme počutiti v življenji kot grdi raček, kajti lahko v nekem odnosu zraste tudi v laboda - odvisno pa je to zgolj od posameznika.
Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si.
Tadej Šink, horarni astrolog
Duševno zdravje
Fanatizem
Napadi fanatikov po svetu se vrstijo. Kaj je fanatizem in kaj človeka vodi to, da postane fanatik, zanima Anito, 18-letno dijakinjo iz okolice Ormoža.
Res je, da se napadi fanatičnih teroristov po svetu kar vrstijo, tako da neke varnosti in brezskrbnosti ni, če več potuješ po svetu, in ljudi je vedno bolj strah, saj taki napadi niso predvidljivi glede kraja in časa. Ne bomo se spuščali v problem tako imenovanega državnega terorizma, ko določena država skuša s svojo vojaško slo vsiliti neki drugi državi sistem, ki je drugačen od njihovih tradicionalnih norm in vrednot, ker je to vprašanje, ki terja temeljito interdisciplinarno proučitev in razlago, temveč bomo poskušali nekako poiskati temeljne vzroke v človekovi osebnosti, ki so razlog priključitve posameznikov fanatičnim militantnim skupinam, ki izvajajo teroristične napade.
Skozi prizmo zgodovine je bilo vedno in je še danes vedno poskus vsiliti nekakšen religiozen aspekt prevlade neke religije nad drugo ali pa preprečitev le-tega, torej v bistvu borba za oblast ali nadob-last, ki pa presega ozke psihološke okvire in tudi ni predmet Anitinega vprašanja. Toda verjetje v grati-fikacijo s strani tistega, kije ustvaril svet in verjetje v to, da se to počne v njegovem imenu, je vsekakor vodilo takih fanatikov. Fanatizem je vedno ozkost in zaslepljenost in je torej vedno na strani zla, saj cena ni važna, nedolžne žrtve pa so nujno zlo. Nekateri med njimi vidijo edini smisel svojega življenja v tem, da se žrtvujejo, drugi nimajo nobenega cilja, ki bi bil kaj vreden v življenju, tretji spet vidijo življenje kot krivično do njih, četrtim so „sovražniki" ubili svojce in se jim hočejo maščevati ipd. Skupno vsem pa je, da so osebnostno in čustveno nezreli ter da nimajo razvitih moralnih cenzorjev in da jim je vseeno za druge ljudi ter so pripravljeni se podrediti nekomu, ki jih vodi in razmišlja in odloča v njihovem imenu z namenom, izpolniti svoje interese in želje. Taki „voditelji" pa vedno vidijo le sebe in jim ni nič mar, najmanj pa drugi ljudje.
Nemara pa je najbolj skupno vsem fanatikom razvrednotenje samega sebe kot človeškega bitja, saj za njihova dejanja ni opravičila, tudi v osebnih, verskih, rasnih in drugih krivicah, ki so jih morda doživljali leta in leta.
Mag. Bojan Šinko
www.rad¡o-ptu¡.s¡
Brezplačna objava
Info - Glasbene novice
Plesna house glasba ima v zadnjih letih kar širok krog pravih oboževalcev na Ptuju in okolici. Vsi ljubitelji klubske glasbe pa boste na svoj račun prišli danes, saj bo v klubu Askari vrtel glasbo in vas zabaval Tim Vegas oziroma polovica znanega dance dueta Soul Central.
Italijanski glasbeni zvezdnik številka ena po svetu v pop glasbi je EROS RAMAZZOTTI, ki bo svoje oboževalce malo razočaral, saj ni posnel veliko novega materiala, ampak bo ponudil še eno kompilacijo hitov z naslovom E2. Je pa EROS vendarle pripravil posebno presenečenje v atraktivni latino pop pesmi NON SIAMO SOLI (*****), in glavno presenečenje je v tem, da gre za duet z Ricky-jem Martinom.
MIKA si bo leto 2007 gotovo zapolnil, saj je nanizal kup uspešnic, prodal nekaj milijonov izvodov zgoščenke Life In Cartoon Motion in ob koncu leta je sodeloval tudi pri ustvarjanju novega projekta same Madonne. Britanski cvileči mladenič je iz rokava potegnil še šesti singl letos z naslovom HAPPYENDING (*****), kije sicer najbolj umirjen, vendar najbolj pozitiven in komercialen.
Britanska izvajalka NATASHA BEDINGFIELD se je to poletje potepala kot predpevka na evropski razprodani koncertni turneji Justina Timberlakea. Njen drugi album N. B. sicer ne dosega dobrih prodajnih številk, a lahko rečem, da je dober ter je postregel že s hitoma I wanna Have Your Babies in Soulmate. Prikupna blondinka se je v novi pesmi SAY IT AGAIN (***) spustila v pop funky vode in eden izmed razlogov za to glasbeno linijo je tudi vokalno sodelovanje Adama Levinea, sicer glavnega pevca zasedbe Maroon 5.
Pravi bum je FERGIE naredila kot samostojna izvajalka pri nas šele to poletje s skladbo Big Girls Don't Cry. Z njene zgoščenke The Dutchness je že pred tem ponudila tri sodobne komade in tudi novi komad CLUMSY(***) je moderen spoj popa in r&b-ja. Produciral ga je Will I Am.
Ste že kdaj slišali za glasbeno ime MARK RONSON? Tisti zares pravi poznavalci glasbe ga poznate, saj je prišel v začetku poletja na lestvice s hitom Stop Me. Gospod Ronson je sicer že lep čas priznan britanski producent in njegova nova ideja je nedvomno prava, saj je k sodelovanju povabil trenutno najbolj vroče glasbeno ime v Veliki Britaniji pevko AMY WINEHOUSE in skupaj sta na elegantni pop, soul in r&b način priredila pesem VALERIE (****) skupine TheZutons.
Trinajst milijonov prodanih plošč je trenutna številka, s katero se lahko pohvali CRAIG DAVID. Britanski soul in r&b car za to jesen napoveduje četrti studijski album Trust Me, medtem ko trenutno sodeluje tudi v komadu This Is The Girl raperja z imenom Kano. Pravi frajer je v teh dneh ponovno šokiral z izjemno vročo r&b godbo z naslovom HOT STUFF (*****). Zanimivo pa je tudi dejstvo, da ta pesem temelji na hitu Let's Dance pevca David Bowieja iz leta 1983.
V ZDA je ob črni godbi, ki jo sestavljajo rap, soul in r&b trenutno najbolj „in" kantri glasba. Ena vodilnih predstavnic je trenutno REBA McENTIRE, ki je pred dvema tednoma imela celo No 1 album z naslovom Reba Duets. Že iz naslova ste razbrali, da gre za album due-tov, ki med drugim vsebuje gostovanja Justina Timberle-kea, Dona Henleya ali Leann Rimes. Akualen hit kantri dame je pesem BECAUSE OF YOU (****), ki jo v duetu poje tudi izvirna avtorica hita Kelly Clarkson.
Sedem No 1 hitov in dva No 1 albuma v Veliki Britaniji so McFLY zabeležili samo v treh in pol letih. 5. novembra sledi že kompilacija Gretest Hits, a še pred njo sledi mlačen rok štikl THE HEART NEVER LIES (***) z zanimivim besedilom.
Legendarni MARKKNOPFLER je ob koncu meseca septembra izdal svojo peto samostojno veliko ploščo Kill To Get Crimson. Moje mnenje je, da gre za odlično balad-no obarvano ploščo, s katere poznamo že evropski hit True Love Will Never Fade. Bivši šef zasedbe Dire Straits je čisto malo več rok energije vključil v skladbo PUNISH THE MONKEY (****), ki ponovno vsebuje odlične kitarske solo dele.
David Breznik
Glasbeni kotiček
erlake dmbaland 6. GLORIOUS - Natalie Imbruglia HEY THERE DELILAH - Plain White T's
TIRED OF BEING LO 9. GIMME MORE
10. DO IT WELL
JELY - Enrique Britney Spears
Jennifer
Magic - Bruce Springsteen
(2007 - Columbia - Menart)
Glasbeni šef Bruce Springsteen se je na njegovem petnajstem studijskem albumu Magic vrnil v zlata osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Brez pretiravanja je konceptualna zasnova iz tega obdobja in ves čas so me pesmi spominjale na pesem Hungry Heart. V vsaj polovici izmed dvanajstih novih pesmi je vsaj delček ali majhna magičnost omenjene uspešnice. Ne vem, ali je vsa stvar postavljena zanalašč na to točko, a zagotovo vem, da je vso stvar korektno iz produkcijskega in aranžerskega zornega kota naredil ali opremil Brendan O'Brian. Če temu slovitemu imenu dodam še, da po petih letih Springsteena na plošči ponovno spremlja njegova standardna zasedba E Strret Band, potem boste kaj kmalu spoznali, da gre za resen in kvaliteten rok projekt. Edini negativni točki albuma Magic so zabrisani ali neiztopajoči refreni pesmi in nekatera
preveč siromašna besedila za tako uveljavljeno ime. Ej, pa smo spet pri naslednji pasti, saj se besedila zmeraj znova prelivajo, torej od siromašnih do magičnih. Podobno neodločen in ne preveč magičen občutek pa me je spremljal ves čas ob poslušanju zgoščenke Magic.
Radio Nowhere je uvodni komad, ki te udari in prepriča v trenutku. Pesem z najbolj izpostavljenim refrenom med drugim gladko zapolnjuje zares malo bolj energični
Filmski kotiček
Zvezdni prah
Vsebina: 18-letni Tristan je brezupno zaljubljen v Vic-torio, ki pa mu čustev ne vrača. Nekega večera ji obljubi, da ji bo prinesel zvezdo, ki je pravkar padla na Zemljo. Da bi prišel do nje, mora preplezati prepovedani zid, ki ločuje svet magije od našega sveta. Tam se izkaže, da je zvezda pravzaprav dekle Yvonne, katere srce omogoča večno življenje. Tristan jo hoče na vsak način zvleči v svoj svet kot darilo Victoriji in dokaz njegove ljubezni, toda Yvonne hočejo ugrabiti tudi tri ostarele čarovnice, ki si želijo zopet biti mlade, ter nekaj princev, ki si poleg prestola svojega očeta želijo večnega življenja ...
Zvezdni prah je tipična posledica trilogije Gospodar prstanov: žanr fantastičnega je danes po zaslugi teh filmov bolj vroč kot kadarkoli. Toda ta žanr vsebuje nenehno tveganje, da ga odrasla publika ne jemlje dovolj resno. Tretira se ga kot nezahteven žanr, ki ima
Gai!!£ Danes hue Pfeiffer -Robert De Niro
y v .-s
v
Stardust
Igrajo: Charlie Cox, Claire Danes, Michelle Pfeiffer, Robert de Niro, Siena Miller Režija: Matthew Vaughn Scenarij: Jane Goldman in Matthew Vaughn Žanr: fantazijska pravljica Dolžina: 130 minut Leto: 2007 Država: ZDA
Lopez
Vsaki sre¿o in nedelja med 19-10 in 2.0. uro
Kdo je režiser filma Zvezdni prah?
Odgovor:_
Ki
NAGRADNO I VPRAŠANJE
■■O
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Domen Perger, Videm 12,2284 Videm pri Ptuju. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore pošljite do srede 17. oktobra na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,22S0 (za Infb).
rok, ki vzbuja pravo nostalgijo. Te je kar nekaj prisotne na albumu Magic in ameriški „glasnogovornik" zadnjih let ni mogel iz svoje kože. Kaj to pomeni? V dinamični Last To Die odpre politično tematiko in odkrito spregovori ali bolje rečeno zapoje o napakah ameriške politike, povezane z vojno v Iraku. Še bolj „zajedljiv" je v Long Walk Home in že naslednja vrstica vam bo odprla oči in povedala vse :"It's Gonna Be A Long Walk Home, Hey Pretty Darling Don't Wait For Me, Because It's Going To Be A Long Walk Home." Za marsikaterega ameriškega vojaka žal ni bilo poti iz vojne v Iraku in Springsteen za to na glas krivi ameriškega predsednika Georgea W. Busha. Naslovna Magic sodi med bolj umirjene že kar malo tradicionalne rok pesmi, ki vsebujejo celo nekaj elementov folka. Mirnejšo stran albuma ponazarjata tipična balada Devil's Arca-
de in enkratna Terry's Song. Klavirsko kitarsko akustična balada ima posebno osebno noto, saj jo je Bruce posvetil ali zapel svojemu pokojnemu prijatelju oziroma asistentu Terryju Magovernu. Iz glasbenega vidika veliko bolj pozitivno zvenijo pesmi, kot so You'll Be Comin' Down, Your Own Worst Enemy, Girls In Their Summer Clothes in I'll Work For Your Love. Vsem opisanim pesmim je skupni imenovalec zvok osemdesetih let, ki ima največjo moč v komadu Livin' In The Future, ki je enkratna kopija hita Hungry Heart. Ta komad vsebuje kul melodijo ter zanimive občasne saksofonske solaže. Edini pravi zgešeni strel na albumu Magic je neopredeljena in zatežena pesem Gypsy Biker.
The Boss bo z novim albumom Magic težko navdušil svoje standardne oboževalce, saj se je po domače povedano kar malo pomehkužil. To je seveda gledano z rokerskega zornega kota. Bruce Springsteen je sicer posnel korekten projekt, ki pa pluje nekje v povprečju in bo z njim sila težko ponovil v 21. stoletju blazen uspeh iz osemdesetih let prejšnjega stoletja.
David Breznik
SiAkmmi
ChvueCQX Siknamiuik ItóvGixwuí PMROTOOU
več skupnega s pravljicami za otroke kot pa z resno literaturo. Če razgledani bralci že dolgo vedo, da temu ni tako, pa Hollywood fantazijske filme še vedno vztrajno degradira na nezahtevne filme, ki so namenjeni otrokom. Zato bodo filmi Gospodar prstanov še dolgo ostali trdno na prestolu kot najboljši fantazijski filmi, medtem ko bodo razni Princi iz Narnije in Čarobni kompasi ostali v domeni otroškega (takšne filme hitro ločite od ostalih preprosto po tem ali vsebujejo po disneyevsko govoreče živali).
Za dela Neila Gaimana, v ZDA živečega angleškega pisatelja, je jasno, da so sicer fantazijske narave, a so izjemno zgoščena, polna zapletov, barvitih likov in na videz neskončne domišljije. Ne, J. K. Rowling ni bila prva, le srečo je imela,
neklasične načine. Da, še vedno imamo tu mladega junaka, objekt, za katerim se peha, nagrado, ki ga čaka in ogromno grdih stvari, ki ga čakajo vmes. A Gaiman te klišeje obdela na svež način, saj mu doda ogromno shakesperijan-skih elementov (od duhov ala Hamlet, čarovnic ala Macbeth, do zmešanih kraljev ala Kralj Lear itd.) in vse skupaj zapakira v konsistentno fantazijo, ki diha in živi in utripa na vseh koncih in krajih. Simpatičen film, ki mu v nekem trenutku uspe doseči tisto zadnje čase zelo redko ujemljivo pravljično filmsko magijo.
Matej Frece
da jo je odkrila mainstream publika. Na srečo so Gaima-nova dela dovolj zapletena, da preživijo tudi holivudsko razredčevanje vsebine. Film Stardust, posnet po njegovem romanu izpred osmih let, je tipičen primer tega: vsebina je (malce) predrugačena, konec spremenjen, a je od knjige še vedno ostalo dovolj, da nas v kinu čakata debeli dve uri na-phani z dobro zgodbo, odličnimi efekti, še boljšimi igralci in življenjskimi liki.
Film se po eni strani zanalašč oklepa klasičnih in v knjigah že zdavnaj preživetih klišejev fantastičnega žanra, po drugi strani pa jih istočasno zavrača ali vsaj obdela na
CID vabi!
KLUBSKI PROGRAMI: Petek, 12. oktobra, ob 20. url: Literarni večer z Zdenkom Kodričem. Večer z večkrat nagrajenim dramatikom, pisateljem in novinarjem Zdenkom Kodričem bo vodila pesnica Kristina Kočan. Glasbena spremljava: duet »Vesele šestnajstinke«. Sobota, 13. oktobra, ob 20.00: Vidinata - večer poezije v glasbi. Branko in Vid Ciglar sta oče in sin, ki poezijo najodličnejših slovenskih pesnikov senzibilno oblačita v glasbo. Večer bomo še dodatno aromatizirali z dišečimi čaji. Na ogled je razstava likovnih del varovancev Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava. Razstava je tudi prodajna.
AKCIJA TEDNA: Sobota, 13. oktobra, od 10. do 12. ure: predstavitev programov CID Ptuj v Qlandiji: info stojnica z informacijami o možnostih aktivnega in ustvarjalnega preživljanja prostega časa, ustvarjalna delavnica, nastop mladih glasbenikov, bobnanje in žongliranje!
Vabljeni vsi žonglerji in vsi, ki se želite izpopolniti v žongliranju ali se ga sploh začeti učiti, poleg tega pa vsi glasbeniki, prostovoljci, mladi vseh starosti, mimoidoči, otroci, starši .... skratka, vsi! TEČAJI IN DELAVNICE:
-	novinarska skupina - prvo srečanje v soboto, 20. oktobra, ob 11. uri v CID Ptuj,
-	literarna skupina - ob sredah ob 16. uri v CID Ptuj,
-	tolkalska delavnica - ob petkih ob 19. uri,
-	tečaj orientalskih plesov -v sredo ob 20. uri v CID Ptuj ,
-	žonglerska delavnica z Nelejem Brunčičem in Anjo Rogina - začetek v soboto, 13. oktobra, ob 17. uri v CID Ptuj,
-	tečaj kitare - ob sredah in četrtkih,
-	tečaj bas kitare - ob sobotah, na voljo je še nekaj prostih mest.
Še vedno vpisujemo v: tečaj risanja s Tomažem Plavcem, začetni tečaj oblikovanja gline z Leo Kolednik, elektro delavnico za vse, ki jih privlači zabavna elektronika, z Danijelom Krapšo
DNEVNI CENTER: Namizni tenis, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje - vsak dan »po pouku«.
PROSTOVOLJNO DELO: Mlade vabimo k sodelovanju pri pripravi in izvedbi klubskih prireditev (tudi samostojno pripravljanje večerov z lastnim izborom glasbe)
-	vabljeni vsi, ki si želijo aktivno prispevati k ponudbi in podobi programov!
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih od 9. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 23. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave .. pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru izven teh terminov. vsak delovni dan od 9. do 18. ure, zunaj tega časa pa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
ZDRAVA TELESNA DEJAVNOST
LIKOVNA UMETNOST, KIPARSTVO
DENAR V NOGAVICI
ANGLEŠKA PESNICA (EMILIA)
STAROZIDOV-SKI KRALJ
ZAŠČITA PRED STRELO
GRŠKI OTOK V KIKLADIH
GORA PRI BOGATINU (1971 m)
MESTO V
ITALIJI
IT. OPERNA PEVKA
JASTREB (BRKATI)
MODEL CITROENA
OSEBA IZ GRUNTOVČA-NOV
RIJEKA
UČENEC REALKE
ČEŠKI EKSTREMNI ŠPORTNIK
(JIRI)
RUSKI KOLESAR (MAKSIM)
POTRATA
MAKEDONSKI PISATELJ (BLAGOJA)
NEMŠKA BRZOSTRELKA
KRAJ POD DOBRČO
KOKOŠI PODOBNA DOMAČA PTICA
NAŠE GOROVJE
NAŠ PODOBAR (FRANC)
TUJE MOŠKO IME
IGRALKA GARR
NAŠ IGRALEC
(ALI)
ZAČIMBA MAJARON (LJUDSKO)
JAP. KOMUNIST (SEITI)
KRALJESTVO MRTVIH
IZ BESEDE BEER
PROUSTOV LITERARNI JUNAK
IGRALEC TOKALIC
TENIŠKI KLUB
ALBERT EINSTEIN
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: selva, triol, Rogla, detajl, zeliščar, HK, spev, atek, obujke, raskavec, zbolelost, brk, Kek, seiderstanz, štab, stalnost, Tobol, čipi, Aida, team, Ila, Izard, vivček, Olt, IT, na-devek, kas, analiza, anatema, ost, stražar. Ugankarski slovarček: AGONA = ena od črt na zemljevidu; AVERIN = ruski kolesar (Maksim, 1985 - ), ELSTIR = oseba v Proustovem ciklu romanov; INAR = japonski bog z lisičjo glavo; IVANOV = makedonski pisatelj (Blagoja, 1931 - ); KANNISTO = finski džezovski saksofonist (Jouni Tane, 1963 - ); LANIER = angleška pesnica (Emilia, 1569 - 1645); VJEŠTICA = srbski novinar (Djoko).
Zanimivosti
V Beogradu se pripravljajo na festival slivovke
Beograd, 9. oktobra (STA) - Beograd bo prihodnji konec tedna 12. in 13. oktobra gostitelj prvega festivala slivovke, ene najbolj priljubljenih srbskih alkoholnih pijač. Organizatorji prireditve želijo s festivalom, ki so ga poimenovali "Vesela ulica - žganje" predstaviti to iz sliv narejeno žganje kot tradicionalno pijačo in kot alkoholno pijačo, ki je med prebivalci v Srbijo zelo priljubljena, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
V okviru festivala bodo na ogled in verjetno na pokušino tudi tuje alkoholne pijače, saj bodo, kot so povedali na ponedeljkovi novinarski
konferenci, svoja pijače predstavila tudi tuja veleposlaništva, med njimi Kuba in Hrvaška.
Festival "Vesela ulica-žganje" s spremljajočimi degustacijami bo sicer odprl srbski minister za kmetijstvo Slobodan Milosavljevic.
Forbes:
Najbogatejša Kitajka je stara komaj 26 let
Peking, 9. oktobra (STA) - Po najnovejših podatkih, ki jih je objavila ameriška revija Forbes, je najbogatejši človek na Kitajskem 26-letno dekle, katere premoženje znaša 11,5 milijarde evrov. Yang Huiyan je hkrati tudi najbogatejša Azijka, poročajo tuje tiskovne agencije.
Bogastvo mlade Kitajke, hčere soustanovitelja nepremičninske družbe Country Garden, izvira iz dela pre-
moženja, predvsem delnic, ki ji jih je leta 2005 dal njen oče.
Na drugem in na tretjem mestu sta s 5,2 milijarde oz. 3,5 milijarde evrov prav tako človeka, ki se ukvarjata z nepremičninami.
Naglo povečevanje števila kitajskih milijarderjev, ki je zdaj že 40, njihovo premoženje pa skupaj znaša 85 milijard evrov, je posledica vrtoglave rasti finančnih trgov ter cen nepremičnin na Kitajskem in to kljub naporom vlade, ki želi ta "bum" upočasniti.
Lani seje na vrhu lestvice 400 najbogatejših kitajskih poslovnežev, ki ga je objavila ameriška revija Forbes, znašel37-letniHuang Guangyu, ustanovitelj podjetja Gome Appliances, ki se ukvarja s prodajo gospodinjskih aparatov. Njegovo premoženje so takrat ocenili na 1,8 milijarde evrov. Bogastvo mlade Yang pa je po Forbesovih navedbah sedemkrat
večje od lanskega najbogatejšega Kitajca.
Umoril sostanovalca zaradi smrdljivih nog
Houston, 9. oktobra (STA) - Dvaindvajsetletni Američan je obtožen, da je umoril svojega sostanovalca, ker mu je ta dejal, da mu smrdijo noge. William Antonio Serrano in njegov sostanovalec sta popivala, ko naj bi sostanovalec Serranu rekel, da mu smrdijo noge. Serrano je takrat pograbil nož in večkrat zabodel svojega sostanovalca. Žrtev, stara med 25 in 30 leti, je izkrvavela, je sporočila policija.
Policija je še sporočila, da sta si moška delila tri krat tri metre veliko sobo, ki sta jo najela pri paru, ki prav tako živi v stanovanju, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 13. oktober:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). NEDELJA, 14. oktober: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30
in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). PONEDELJEK, 15. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). TOREK, 16. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO: Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program
(Radio Sora). SREDA, 17. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkari-je (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
ČETRTEK, 18. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in
17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
PETEK, 19. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Privlačile vas bodo skrivnosti in vse tiste stvari, ki so vam uganka. Blizu vam bo jezik simbolov in ljudi boste spoznali še z nekega drugega zornega kota. Globoko v sebi pridete do resnice, da je življenje dar. Na delovnem mestu bo zelo samoiniciativno in v ljubezni romantično.
BIK
Imeli boste notranjo moč in voljo. Tako boste lahko na svoj način na določene stvari pogledali z drugega zornega kota. Obisk prijatelja vas bo razveselil in v ljubezni bodo pogovori tisti, ki naredijo odnos pristen. Iz majhnega raste veliko in spodbudno bo negovati notranjega otroka.
DVOJČKA
Bistvo v vašem življenju ostala komunikacija, več boste na poti In med ljudmi. Blokade, ki bodo nastale, so izraz tega, da določene stvari lahko spremenite. Doma občutite nek nemir in reševale se bodo stvari iz preteklosti. V pogledu službe pa vas bo zaznamovalo neizbežno učenje.
RAK
Energija, ki počasi in vztrajno prihaja, bo ambiciozna in tako boste z notranjim pogumom naredili selekcijo ter ugotovili, kaj vam je blizu in čemu ni tako. Kreativni in umetniški navdihi bodo močni in skozi svet barv se ozdravite. Na delovnem mestu vam bodo v pomoč pretekle izkušnje.
LEV
-î ^ Pričeli boste z Iskanjem svojega bistva In spoznali, da je lahko sreča skrita v majhnih stvareh. Vsak človek je zase unikat in dobro se je tega zavedati. Napredek je viden finančno in s tem se vam bo dvigovala motivacija. Svet duhovnosti pa je kot perut bele golobico - nežno in čudežno.
DEVICA
Dogodki, ki vas čakajo v tem času, bodo prijetni in sproščeni. Obdajale vas bodo prijetne energije in z neko zvedavostjo odkrijete še tisto, kar vam je bilo neznano. Odprle se vam bodo nove poti in energija bo nekaj, kar vam pomaga. Na delovnem mestu greste po majhnih korakih do cilja.
TEHTNICA
Imeli boste dve možnosti, eno krajšo pot in eno daljšo - odločitev je samo vaša. V pogledu službe vas čaka neka preizkušnja, ki se bo izkazala za dobronamerno. Finančno stanje bo še vnaprej podobno gugalnici in nekaj previdnosti ni odveč. Kocke usode so v zraku, rezultat bo vzpodbuden.
ŠKORPIJON
Največ lahko naredite sami, kajti sami boste tisti, ki imate moč in energijo. Obsojanja pa niso dobro in čaka vas čas, v katerem se vam bo pokazala zelo spodbudna priložnosti. Veliko bo nekega prahu v službi, ampak kako že pravijo. »konec dober, vse dobro«. Srečen dan: sreda.
STRELEC
Zvezdni prah je mistična zadeva, toda vi boste imeli svojo muzo In tako vam bo lažje. Zdi se, da korak za korakom odkrivate labirint lastnega značaja. Odločite se lahko, da si napišete neko pismo in tisto, kar vas moti, dajte iz sebe. Pomoč najdete v svetu duhovnosti. Služba: sladka sreča.
KOZOROG
Odprle se vam bodo nove poti in na življenje pogledate z drugega zornega kota. Vsekakor so spremembe tiste, ki vas lahko osrečijo in napolnijo z neko dodatno energijo. Pričakujte obisk prijatelja ali pa se nostalgično spominjajte preteklosti. Toda spomini so tisti, ki obogatijo srce.
VODNAR
tiiuUM V vas bo zažarel ogenj čiste Wmr ljubezni in tako boste lahko kos vsem tistim obveznostim, ki prihajajo. Delavne projekte opravljate briljantno. Nujno pa je, da stvari, ki vas iz tega ali onega razloga motijo, ne držite v sebi, ampak jih jasno in glasno poveste, tako vam bo mnogo lažje.
RIBI
Iskanje bližnjic tudi tokrat ne bo obrodilo sadov. Vsekakor vas veliko prijetnosti In harmonije čaka v pogledu ljubezni, s srčnim izvoljencem sta si na svoj način naklonjena. Harmonija bo nekaj, kar vam daje moč. Na delovnem mestu pa bo iz-zivnost tista, ki vas pripelje zelo daleč.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
s
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
ZINKA KUNC
ŽABJI KRAK
ERBIJ
DEL ROKE
TINA
TRAČNICA
Ormož • Ob tednu otroka
Živeli so z naravo
Ob tednu otroka so na OŠ Ormož ves teden potekale različne dejavnosti, ki so dale vedeti, da to le ni teden, kot vsi drugi. Vsak razred je imel svoje aktivnosti, bilo je več pohodov, tehniških, naravoslovnih dni, učenci pa si jih bodo predvsem zapomnili kot prijetne dni brez domačih nalog.
Vznemirjenje tik preden so baloni odleteli v nebo ...
Za igro, ustvarjanje in zabavo so uporabili veliko zelenico pred šolo.
Miklavž pri Ormožu • Teden otroka
Minuli četrtek pa se je vsa šola združila v aktivnostih v projektu, ki so ga poimenovali Živimo z naravo. Potek si je zamislila pomočnica ravnatelja Majda Kurpes Podplatnik, ki si je postavila za cilj, da se aktivnosti odvijajo v naravi in z njo. Dan se je za učence pričel z evakuacijo. „Za otroke je bilo to pravo adrenalinsko doživetje in vznemirjenje. Evakuacija je potekala hitro in organizirano. Šolo je 426 učencev spraznilo v treh minutah. Profesor Igor Kavčič je pripravil natančna navodila, po katerih je evakuacija potekala, tako da je vsak učitelj natanko vedel, kdaj je njegov oddelek na vrsti, skozi katera vrata se podajo na prosto in kaj vse morajo narediti. Učence v novem delu šole smo na evakuacijo in požar v šoli opozorili po zvočnikih, v starem delu šole pa smo zavrteli
ročno sireno," je vznemirljivo dogajanje popisala Majda Kurpes Podplatnik. V akciji je sodelovalo PGD Ormož in reševalci ZD Ormož, saj je bilo pri vaji gašenja nekaj „poškodovanih". Nato so si učenci ogledali ormoško zaklonišče in izvedeli, v kakšnem primeru ga uporabimo. Sicer pa so vse aktivnosti potekale v naravi. Na zelenici pred šolo si je vsak razred postavil svoj šotor, nekateri so si ga v celoti izdelali sami iz vrteksa ali naravnih materialov, drugi pa so postavili običajne šotore, ki so signalizirali domovanje posameznega razreda. Daleč najboljši pa so bili seveda vojaški šotori, pod katerimi so imeli učenci malico in kosilo. Tudi to je bilo ta četrtek še posebej okusno. Ves čas so pod šotori lahko našli tudi sok in čaj, daleč naokrog pa se je od šotora vil vabljiv vonj
po pečenih kostanjih. Šotore jim je posodila Slovenska vojska, na pomoč pa so priskočili tudi člani Združenja veteranov vojne za Slovenijo.
Otroci so uživali v dobrotah narave - na voljo so bili kuhani in pečeni kostanji, v foliji pečen krompir, ki so ga pripravili na velikem odprtem ognjišču. V nadaljevanju popoldneva so pred šotori in okrog njih ustvarjali v različnih delavnicah. Najmlajši so naredili tetko Jesen, starejši pa nabirali in izdelovali izdelke iz jesenskih plodov, nabirali zelišča in kuhali čaje, delali dekoracije, živali in okraske, slikali so na različnih podlagah, delali mozaike na lesu, pogrinjke za jedilnico, etikete za marmelade. Popoldne so v šolo v naravi povabili tudi starše, da si ogledajo nastale izdelke. Ob tej priložnosti so prvič pripravili tudi sprejem učencev v skupnost učencev za leto 2007-08. Učenci so obljubili, kakšnih pravil se bodo držali v šoli, nato pa so v znak spoštovanja do vseh otrok tega sveta spustili v zrak vsak svoj balonček.
Druženje se je zaključilo z zabavnimi igrami s koruzo, ličjem, krompirjem, učenci so se preizkušali v spretnosti postavljanja šotora iz ličja, pomerili pa so se tudi v vlečenju vrvi s starši. Viki Klemenčič Ivanuša
Župana opozorili na cestno varnost
Minuli teden so po vseh šolah na najrazličnejše načine obeležili teden otroka. V OŠ Miklavž pri Ormožu so medse povabili župana Alojza Soka in ga opozorili na prometno varnost, ki ponekod ni ravno takšna, kot bi morala biti.
Alojz Sok se je njihovemu vabilu odzval in najprej skupaj z učenci pomagal ustvarjati cvetno pot, ki vodi od šole do avtobusnega postajališča. To je nadaljevanje cvetne poti, ki je vodila od vrtca do šole in je med učenci zelo priljubljena. Podobno so svojo pot do šole ocvetličili tudi učenci podružnične šole na Kogu. Nato pa sta učenki župana Soka opozorili na nevarne prometne odseke, ki so v neposredni šolski okolici in na poti šolskega avtobusa. Povedali sta mu, da drevesa in grmovje zastirajo pogled pri izvozu iz šole in delajo vključevanje v promet zelo nepregledno. Zato bosta tam najverjetneje zapeli žaga in sekira, saj je za boljšo preglednost nekaj grmovja
zares potrebno odstraniti, sta se strinjala župan in ravnatelj Vlado Hebar. Do konca meseca bo rešen tudi problem prehitre vožnje v neposredni bližini šole. Cestno podjetje Ptuj bo namreč na cesto namestilo dve cestni oviri, ki bosta umirjali promet. Stali bosta 15.000 evrov. Namestitev je nekoliko otežena, saj mora izvajalec dobiti dovoljenje za zaporo državne ceste, ki pa je že naročena. Učenki sta opozorili tudi na problem postajališč šolskega avtobusa, ki ponekod stoji tako, da učenci izstopajo in vstopajo na ovinku, križišču ali na klancu. Župan je povedal, da je po vsej občini veliko takšnih nevarnih točk. Najboljša rešitev bi bila izgradnja avtobusnih postajališč. Župan Sok upa, da
bodo vsako leto lahko naredili kakšno postajališče v vsaki od šestih krajevnih skupnosti. Občinski uradniki že evidentirajo postajališča in pripravlja predlog najbolj kritičnih, ki bi jih uvrstili v proračun za prihodnje leto. Učenke so ga povprašale tudi, na koga bi župan prenesel krivdo, če bi se na enem od teh odsekov zgodila prometna nesreča. „V prometu morajo vsi paziti, učenci ne smejo pozabiti, da so na cesti, učitelji pa jih morajo na to nenehno opozarjati. Če pa se zgodi kaj takega, pa ni največji problem, kdo je kriv, ampak to, da določenega otroka ni več. Tudi ko bo vse urejeno, se bodo nesreče na cesti dogajale. Vsi moramo biti bolj pazljivi." Da pa se bo pro-
metna varnost še bolj izboljšala, je župan mladim Miklavževča-nom obljubil težko pričakovani pločnik pri „faroških štalah", ki naj bi se gradil prihodnje leto.
Sicer pa so miklavževski
osnovnošolci imeli minuli teden še veliko dejavnosti. Kostanjev piknik s starši, tekmovanje za naj bučo, uredili so panoje in stojnice, pogovarjali so se o igri. Vsaka ura pa se je namesto
pregleda domačih nalog začela s pogovorom o tem, kaj so počeli prejšnji dan namesto pisanja nalog. Teden otroka je namreč minil brez domačih nalog. Viki Klemenčič Ivanuša
Videm • Jesenski živžav za najmlajše
Ob kostanjih in palačinkah
Društvo prijateljev mladine Videm je minulo nedeljo za vse videmske kratkohlač-nike in kratkohlačnice pripravilo tradicionalni jesenski živžav na igrišču.
Najmlajši so sami ali skupaj s starši lahko uživali, ustvarjali, se igrali in sladkali. Kot je povedala predsednica videmskega DPM Nataša Varnica, so za otroke pripravili tri delavnice, in sicer:
izdelovanje sladkih okusnih gobic iz testa, izdelovanje hrušk in jabolk iz papirja ter izdelovanje papirnatih zmajev, ki so ji nato preizkusili na igrišču, kjer je bilo prav tako živahno, saj so se mal-
čki pomerili še v različnih športnih igrah. Da je bilo druženje tudi sladko in ne samo zabavno, pa so poskrbeli s pečenimi kostanji in slastnimi palačinkami.
SM
Učenci OŠ Miklavž pri Ormožu so župana Alojza Soka opozorili na nevarne prometne odseke v svoji okolici in ga povabili k ustvarjanju rožne poti.
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Prejeli smo
Javno pismo ormoškemu županu
Spoštovani župan občine Ormož g. Alojz Sok!
Po daljšem razmisleku sem se odločil, da vam napišem javno pismo, Vam javno zastavim vprašanja, na katera od Vas ni mogoče dobiti odgovora. Očitno Vam zadostuje, da ste se tudi z mojo pomočjo zavihteli na županski prestol v naši občini. Sedaj pa je očitno potrebno samo vladati in kazati svojo moč, svojo pomembnost, seveda skupaj z ramo ob rami s podžupanom, ki je Vaša desna roka, saj Vas spremlja tudi na proslave občinskega praznika Središče ob Dravi, pa čeprav je v tistem času seja sveta KS Kog, kjer so svetniki ostali z vprašanji brez odgovorov! Kaj hočemo... Očitno je več koristi, če se funkcionar sosednje občine nastavlja kameram in fotoaparatom, kot pa se skupaj s svojimi občani, iz katerih žepov prejemata nemajhne honorarje, soočati s problemi, ki jih je nujno potrebno rešiti! To je seveda vajin odnos do svojih volivk in volivcev, katerim ste (smo) skupaj obljubljali spremembe, spremembe v smeri do-stojnejšega življenja tudi na podeželju, skupaj smo obljubljali spoštovanje vsake občanke in občana .
Obljubljali ste demokratično vodenje sej, kar pa sam občutim na svoji lastni koži... Vaši odgovori na moja vprašanja nimajo ne repa in ne glave in lahko rečem, da niso vredni komentarja, še manj pa župana katerekoli občine na Slovenskem! Čeprav se pisno prijavim za razpravo k točki na seji, ignorirate tudi to! Ne dovolite mi replike, čeprav me svetnik Vaše koalicije besedno napade in to brez razloga. Zaradi tega sem protestno zapustil sejo, Vi pa ste si privoščili napisati neresnično trditev moji ženi in pisali drugače! Še več, v zapisniku manjka del razprave svetnika in to prav tisti, zaradi katerega sem zapustil sejo.
O stanju na cestah niti nima smisla razpravljati. Dovolj je le to, da povem, da je po nalivu bil gramoz na asfaltni cesti in to v najbolj nevarnem ovinku v naši vasi! Na sami seji sem dobil odgovor, da bi lahko vsak pometel cesto pred svojim pragom! To ni bila samo Vaša opazka, pa vseeno . Tako bedast odgovor bi lahko pričakoval le od tistega, ki nima pojma o Zakonu iz varstva v cestnem prometu, pa tudi iz zakona iz varstva pri delu ne! Torej bi lahko rekel, da dobivam odgovore od popolnih analfabetov . Dejstvo pač je, da odgovorni, ki so za to plačani, niso sposobni opravljati svojega dela!
V medijih lahko beremo tudi o tem, da podžupan,
za katerega trdite, da dobro opravlja svoje delo, ustrahuje direktorico javnega zavoda, zgodi pa se nič . Pač, vse skupaj je na sodišču. Kdo bo odgovarjal? Nihče! Kdo bo plačal? Tu pa je odgovor jasen, občanke in občani naše občine! Kaj pa v tem času preživlja nezakonito odpuščeni uslužbenec Javnega zavoda, pa občuti samo on in člani njegove družine .
Prav tako na svoji koži sem spoznal, kako spoštujete zakonodajo s tem, da mi je Vaša vladajoča koalicije preprečila sodelovanje v vseh komisijah in odborih, še več, niste mi dovolili niti predlagati, kar je v popolnem nasprotju z Zakonom o lokalni samoupravi! Vi, kot župan ste bili dolžni zadržati protizakonito sprejete sklepe, pa jih niste. Na tak način izkazujete svojo moč! Takšnega kazanja mišic bi se sam sramoval, Vam pa je vseeno .
Prav iz tega razloga sem se močno razveselil nove oddaje na radiu Prlek, ki se imenuje: »V ringu z Urško«. Na spletni strani radia Prlek je bila objavljena anketa z vprašanjem: »Koga želite, da soočimo v novi oddaji v ringu z Urško«? Rezultat je bil kar zanimiv! Od 70 sodelujočih v anketi jih je kar 58 glasovalo za Alojza Soka in Bogomirja Lucija. To je torej pomenilo, da si občanke in občani naše občine želijo prav naju dva! Sam sem bi pripravljen priti, bil sem pripravljen, da se soočiva kot človeka z različnimi pogledi na probleme v naši občini. Žal... Vaš odgovor je bil šokanten in zame predvsem ponižujoč... Baje se ne boste soočali s svetniki, pač pa le z župani!??? Halo! Župan g. Alojz Sok! Koliko županov pa ima naša občina? Kakšen pa je lahko razlog, da se o problemih v naši občini lahko pogovarjate reciva z županom Ljubljane g. Janko-vičem? Kako se z županom druge občine pogovarjati o najbolj bedasti ureditvi parkiranja v Ormožu? Kako se pogovarjati o problemih družine, ki živi na Magdičevi domačiji v Gomili pri Kogu, pa še vedno nima urejenega dovoza do hiše po ozemlju Slovenije? Mar to pomeni, da se bo predsedniški kandidat g. Lojze Peterle v slučaju izvolitve soočal in pogovarjal o problemih naših državljank in državljanov le s predsedniki drugih držav? Kdo Vas je volil za župana? Z gotovostjo Vam lahko zatrdim, da ne župan nobene od drugih občin. Zagotovo pa sem Vas volil jaz, prav zato seveda pričakujem, da se soočate s svojimi volivkami in volivci, saj ste nam odgovorni in nam ste obljubljali, očitno pa s figo v žepu!
Zanimivo je že dejstvo, da ste v preteklem mandatu bili veseli vsakega vprašanja s strani novinarjev, odzvali ste se na vsako povabilo. Kaj pa sedaj? Sedaj pa vladate, imate oblast . Oblast pa ni
le moč, pač pa je oblast za vsakega normalnega oblastnika velika odgovornost do vseh tistih, ki jim vlada! To pa seveda pomeni, da je Vaša moralna dolžnost javno položiti račune, če delate dobro, se nimate česar sramovati, še manj pa se ogibati soočenja s spodaj podpisanim, ki je po zadnjih lokalnih volitvah postal odveč, ki ga nekateri Vaši somišljeniki označujejo z norcem, nesposobnežem... Morda pa je celo res . Prav zato bi sam pričakoval, da se boste postavili ob meni v oddaji »V ringu z Urško«! Vrgel sem Vam rokavico! To soočenje si želijo Vaše občanke in občani!Imate možnost, da boste kot sposoben, vsevedi in pošteni župan, ki izpolnjuje svoje obljube ter spoštuje zakone, demokratična načela in različnost iz »ringa« šli kot nesporni zmagovalec z dvignjeno glavo! Za radio Prlek ste sicer dali izjavo, da se v ringu, torej se v soočenju ne bi počutili dobro . To pa pomeni, da se zavedate svojih napak, za katere je tudi po mojem mnenju nemogoče najti opravičilo! Vse to pa Vam narekuje, da morate začeti delati v dobro vseh svojih občank in občanov. Vprašam se, če ste tega s to ekipo sploh sposobni? Osnova modrosti vladanja je predvsem spoštovanje vseh in vsakega, pa tudi spoštovanje zakona o lokalni samoupravi!
Bogomir Luci
4. oktober -svetovni dan varstva živali
Vsak človek ali pa vsaka družbena skupina razlikuje živali izhajajoč iz lastnih izkušenj. Deli jih na koristne, nekoristne, škodljive, svete, demonske, okusne, nevarne, nenevarne, pametne, lepe, grde itd. Vendar pravi ani-malist ima do vsakršnega živega bitja čustveno kulturen odnos. Po direktivah EU in po Amsterdamskem sporazumu mora tudi Slovenija vrednotiti žival kot čuteče bitje. Svoje čase so žival obravnavali kot poljski pridelek. Živalim torej nihče ne sme prizadejati fizičnih niti psihičnim (ustrahovanje) bolečin.
V Sloveniji se odnos do živali izboljšuje izredno počasi, vendar ne zaradi ozaveščenosti imetnikov živali temveč iz strahu pred sankcijami. Zakon o zaščiti živali smo sprejeli šele leta 1999. (Ur. l. RS št. 98 z dne 3. 12. 1999), dasiravno smo predlog zakona sestavili (na osnovi 23 tujih) že takoj po ustanovitvi prvega republiškega društva proti mučenju živali 1963. leta. V praksi pa odkrivamo veliko pomanjkljivosti tega zakona, zato bomo v Zvezi DPMŽ predlagali državnemu zboru dopolnitev 342 člena Kazenskega zakonika, in sicer:
- dodati drugi odstavek: »Kdor stori dejanje iz prvega
In že jesen se naredi, narava žalostno dozori...
Narava žalostno dozori ... Letos se to dogaja še nekoliko prej kot običajno in tudi grozdje v vašem vinogradu, dragi Franc, je priklicalo tvoje domače že v 2. tednu septembra v zgodnjo, ne-veselo trgatev. Čeprav si upal in koprnel po vsem, kar prinaša trgatev, se ti želja ni mogla izpolniti. Že v petkovem dopoldnevu, 14. septembra, se je po naših vaseh razširila žalostna novica o tvoji prezgodnji smrti, ki je sledila usodni težki bolezni.
Spoštovani pokojnik, Fošnarov Franc! Nekako ne morem o tebi govoriti v 3. osebi kot o nekom, ki se je rodil 8. marca 1936 v Markovcih, živel med nami in z nami ter umrl v 72. letu svojega sicer tako bogatega življenja. Mnogo laže se preko svojega pisanja s teboj pogovarjam, obujam spomine na mnoge lepe, nepozabne dogodke in predvsem na tvoje petje v vseh zborih in skupinah, ki si jim z vsem srcem pripadal. Če dobro pomislim, si celo v tem zadnjem letu, dokler so ti dopuščale telesne moči, obnovil svoje vezi s Cerkvenim pevskim zborom in Ljudskimi pevci -kosci v Šturmovcu. Že od lanske jeseni smo vedeli, da si resno zbolel, a ko sem ti kak dan pred tvojim 71. rojstnim dnevom, v začetku marca, spet lahko segla v roko in zaželela vrnitev zdravja, si bil tudi v resnici poln optimizma, volje do življenja, petja, dela v vinogradu, do druženja z domačini, prijatelji, sovaščani. Potem sem te kar videvala: na domačem dvorišču, na poti proti pokopališču, ob skrbni ženi, na daljavo sva si dvignila roki v pozdrav. Najbolj prijetno pa me je presenetil tvoj nastop v okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku - bilo je v soboto, 21. aprila - ko si med ljudskim petjem v skupini koscev nabru-sil koso, z njo nekajkrat zamahnil v znamenje košnje ter jo potem zasu-
kal, kakor si jo, med prijatelji, znal samo ti. Kako tudi ne bi znal - le slutim lahko, kako si ob očetu Jakobu in drugih moških že od otroških let dalje, mnoga leta zares kosil tam v dragem Šturmovcu ali kje drugje, tudi v Halozah najbrž?
Hitro, prehitro je mineval ta, tebi samo še kratko odmerjeni čas letošnje pomladi, poletja, zgodnje jeseni, ki si jo dočakal le za nekaj skromnih dni. A sem te videla in slišala na dan markovskega žeg-nanja, bil si med tistimi srečnimi pevci na koru, ki ste bili najbližji blagoslovu novih orgel - gotovo ste v srcih občutili veliko radost in ti, spoštovani Franc, tudi novo upanje, dokler ni bolezen spet začela obvladovati tvojega vse bolj šibkega telesa. Vem, da si se kakor mnogi pred teboj v podobnih preizkušnjah, še hotel bojevati za zdravje in življenje, tvoj duh je bil v tem zelo močnejši od telesa: tako rad bi še živel, najprej za vso svojo družino, za ženo Terezijo, hčerko Ireno in sina Francija
-	tebi in njima v tolažbo imata ob sebi Janeza (zeta) in Vlasto (snaho), pa za vseh 5 vnukinj: Barbaro, Janjo, Moniko, Matejo in Metko.
Nekoč, ob nekem našem skupnem dogajanju
-	osnovne šole in Foš-narvih - sem videla vašo medsebojno povezanost čisto od blizu, zato vem, da si ob letošnji birmi v Markovcih s ponosom gledal najmlajšo Metko pristopiti k obredu sv. birme. Tedaj sem te tudi zadnjič videla lahko si - po petju na koru - utrujen pohi-
tel mimo nas v skupinah pred cerkvijo. Pred kakim mesecem sem se ob gledanju posnetkov z birme lahko prepričala, da si resnično pel v cerkvenem PZ, kakor si s tem zborom letos spomladi potoval v Nemčijo, da bi s svojo pesmijo počastili poročni obred dveh mladih .
Spoštovani Franc, dragi prijatelj! Tvoje pevske talente in organizacijske sposobnosti pa sem spoznala že mnogo prej - Moški pevski zbor, ki si mu pripadal z vsem srcem, bil njegov ustanovni član, bo v letu 2008 praznoval svojo 40-letnico in ti si bil njegov od samih začetkov, ne le pevec tenorist, te ni več tudi njegov dolgoletni predsednik. Kot večletna predsednica Prosvetnega društva v tistih časih sem te spoznala neposredno kot odličnega organizatorja koncertov, gostovanj, srečanj ... Znal si pevce in nas druge navdušiti za sodelovanje na Taborih PZ v Šentvidu pri Stični, pa za izdajo obeh dosedanjih brošur - ob 15-letnici in nato še 30-letnici MoPZ svoje petje ste želeli ohraniti na izdanih kasetah, zgoščenkah, kar vam je tudi uspelo. Pevcem in žalujočim svojcem si bil v pomoč in oporo ob žalostnih dogodkih, ki se jim tudi pevski zbor ni mogel izogniti in spet drugič pa smo mnogi na čestitkah ob življenjskih jubilejih prepoznali prav tvojo značilno pisavo. Potem si se odločil, da pri MoPZ ne moreš več tako intenzivno delovati, zato si se poslovil tudi kot njegov pevec, toda vsak od tvojih pevskih prijateljev je najbrž čutil tedaj in vedno več ponosa, da si bil tako dolgo in tako močno član MoPZ, da tega nikdar ne bi mogli pozabiti. Moji spomini se kar razpredajo, zato jih bom morala kar na hitro zaustaviti s hvaležno mislijo na tebe, svojo osebno in vseh, ki smo te zares spoštovali, cenili, imeli radi.
Karolina Pičerko
odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje za denarno kaznijo.«
-	dodati tretji odstavek: »Če je bilo dejanje s prvega odstavka storjeno na posebno kot ali poniževalen način, se storilec kaznuje s kaznijo zapora od 6 mesecev do enega leta.«
-	dodati četrti odstavek: »Če ima dejanje s prvega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več živali, se
storilec kaznuje z zaporom do enega leta.«
Glede na to, da je mučenje živali nezadostno sankcionirano, Zveza DPMŽ Slovenije ugotavlja, da je člen 342 KZ neučinkovit, ker je standard dokazovanja (stopnja zahtevane krivde) nerazumno visok. Hkrati pa je do sedaj zagrožena kazen najnižja možna. Zaradi dodanih treh odstavkih k sedanjemu členu 342 KZ ne bi bil nepo-
sredno prizadet nihče, niti država nebi utrpela nobenih stroškov.
Prav na praznik, »4. oktober, svetovni dan varstva živali« apeliramo na poslance DZ, naj glasujejo za gornje dopolnitve čl. 342 KZ, ki jih Zveza DPMŽ Slovenije v tem času vlaga v obravnavo.
Zveza Društev proti mučenju živali Slovenije, Predsednica Nadzornega odbora
Lea Eva Müller
Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 50/07), Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/07) ter Odloka o proračunu občine Hajdina za leto 2007 (Uradni list RS št.: 31/07, 47/07, 58/07) Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina, objavlja
JAVNI RAZPIS
o dodeljevanju državnih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v Občini Hajdina za leto 2007
I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za razvoj kmetijstva in podeželja na območju občine Hajdina po pravilih za »skupinske izjeme« in »de minimis«, za naslednje ukrepe:
1.	Naložbe v kmetijska gospodarstva,
2.	Pomoč za plačilo zavarovalnih premij,
3.	Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu,
4.	Promocija in trženje kmetijskih in nekmetijskih proizvodov s kmetijskih gospodarstev
5.	Zagotavljanje tehnične podpore na področju dopolnilnih dejavnosti, predelave in trženja ter nekmetijskih dejavnosti.
6.	Druge pomoči
II. VIŠINA SREDSTEV
Sredstva so zagotovljena v proračunu občine Hajdina za leto 2007 v okvirni višini 32.375 EUR.
Subvencioniranje obrestne mere	4.173
Izobraževanje - delovanje društev gospodinj 8.923 Kmetijstvo po razpisu	19.279
Glede na to, da so proračunska sredstva omejena, bo dejanska višina sredstev, ki jih bo pridobil posamezni upravičenec, odvisna od skupne višine zahtevkov prosilcev, ki bodo izpolnjevali vse pogoje tega razpisa. O razdelitvi in višini finančnih sredstev odloči Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo občine Hajdina.
A. DODELITEV POMOČI - SKUPINSKE IZJEME
1. NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO
PROIZVODNJO
1.	Z naložbo je treba doseči enega ali več naštetih ciljev:
-	zmanjšanje proizvodnih stroškov,
-	izboljšanje in preusmeritev proizvodnje,
-	izboljšanje kakovosti in/ali
-	ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali.
2.	Pomoč se ne sme dodeliti za že izvedene aktivnosti.
3.	Bruto intenzivnost pomoči:
-	do 50 % upravičenih naložb na območjih, z omejenimi možnostmi,
-	do 40 % upravičenih naložb na drugih območjih,
-	do 50 % upravičenih naložb na drugih območjih, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva,
-	stroški obresti kreditov za naložbe na kmetijskem gospodarstvu,
-	najvišji skupni znesek pomoči sme znašati do 5.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.
4.	Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu mikropodjetju (kmetijskemu gospodarstvu) ne sme preseči 400.000 EUR v kateremkoli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 EUR, če je podjetje (kmetijsko gospodarstvo) na območju z omejenimi možnostmi.
5.	Upravičenci do pomoči:
-	pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, mi-kropodjetja (majhna in srednje velika podjetja s področja predelave kmetijskih proizvodov) in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča in sedež na območju občine,
-	društva, ki imajo sedež na območju občine, se ukvarjajo z dejavnostjo s področja kmetijstva ter izvajajo aktivnosti na območju občine, oziroma društva, ki izvajajo aktivnosti za kmetovalce občine,
-	institucije, ki izvajajo dejavnosti za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja na območju občine,
-	ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji.
6.	Pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah.
7.	Pomoči za naložbe v kmetijska gospodarstva so:
7.1	Posodabljanje kmetij
7.2	Urejanje pašnikov
7.3	Urejanje kmetijskih zemljišč
7.1	Posodabljanje kmetij
Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški:
-	stroški za pripravo načrta/dokumentacije za novogradnjo in adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji,
-	stroški za nakup materiala za gradnjo/adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji ter ureditev izpustov,
-	stroški za nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije,
-	stroški za nakup opreme hlevov, vključno z računalniškimi programi,
-	stroški za nakup materiala za gradnjo ali adaptacijo pomožnih živinorejskih objektov (seniki, silaže itd). Gnojne jame in gnojišča za namen izpolnjevanja standarda nitratna direktiva se ne sofinancira,
-	stroški nakupa rastlinjaka in montaže ter opreme,
-	stroški nakupa in postavitve mrež proti toči, stroški postavitve, stroški priprave načrta za postavitev mreže s stroški svetovanja in nadzora,
-	stroški ureditve trajnega nasada: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega sadnega trajnega nasada, stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo in nakup večletnega sadilnega materiala, razen jagod,
-	stroški obresti za kredite.
Pogoji za pridobitev po predhodno odobreni vlogi:
-	ustrezno dovoljenje/dokumentacija za izvedbo investicije,
-	predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov za katere uveljavljajo pomoč,
-	kreditna pogodba, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti, poslovni načrt in
-	drugi splošni pogoje povezane z opravljanjem kmetijske dejavnosti.
7.2	Urejanje pašnikov Upravičeni stroški:
-	stroški izdelave načrta/dokumentacije za ureditev pašnika,
-	stroški za nakup opreme za ograditev pašnika z električno ograjo in pregraditev pašnikov z ograjo na pašne čredinke,
-	stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. Pogoji za pridobitev:
-	predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov za katere uveljavljajo pomoč,
-	načrt postavitve pašnika s popisom del,
-	minimalne površine 3 ha,
-	drugi splošni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti. 7.3 Urejanje kmetijskih zemljišč
Upravičeni stroški:
-	stroški agromelioracij: stroški investicijskega programa in izvedbe agromelioracijskih del.
Pogoji za pridobitev:
-	predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov za katere uveljavljajo pomoč,
-	ustrezna dokumentacija za izvedbo investicije in
-	drugi splošni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.
2.	POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ Upravičeni stroški:
-	sofinanciranje zavarovalnih premij za kritje izgub, ki jih povzročajo neugodne vremenske razmere,
-	sofinanciranje zavarovalnih premij za kritje izgub, ki jih povzročijo bolezni živali,
-	sofinanciranje zavarovalnih premij za kritje izgub, ki jih povzročijo bolezni rastlin ali napad škodljivcev,
-	višina sofinanciranja občine je razlika med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 50 % opravičljivih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov ter zavarovanje živali za primer bolezni.
Upravičenci do pomoči:
-	pravne in fizične osebe, mikropodjetja, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev. V primeru zavarovanja rastlinske proizvodnje je pogoj tudi last oz. zakup kmetijskega zemljišča, ki leži na območju občine,
-	zavarovalnice
-	ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev:
-	zavarovalna polica,
-	drugi splošni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.
3.	ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU
V okviru zagotavljanja tehnične podpore v kmetijskem sektorju se izvajajo državne pomoči:
-	na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu,
-	na področju storitev nadomeščanja,
-	na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe,
-	na področju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih,
-	za publikacije, kataloge, spletišča. Upravičeni stroški:
-	na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu:
-	stroški organiziranja programov za usposabljanje,
-	na področju storitev nadomeščanja:
-	dejanski stroški nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja ali delavca na kmetijskem gospodarstvu med boleznijo in dopustom,
-	na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe: honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja,
-	na področju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih: za stroške udeležbe, potnih stroškov, stroškov publikacij, najemnin razstavnih prostorov, simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca, publikacije, katalogi in spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitev nevrtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji.
-	stroški priprave in izdelave. Bruto intenzivnost pomoči :
-	pomoč se dodeli do 50 % upravičenih stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.
Upravičenci do pomoči:
-	fizične in pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti tehnične podpore ter zagotavljajo, da je pomoč dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju na podlagi objektivno opredeljenih pogojev,
-	ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji.
Pogoji za pridobitev na podlagi predhodno odobrene vloge:
-	dokazila/dokumentacija izvedbe tehnične podpore,
-	dokazila o plačilu stroškov,
-	dokazila o vključenosti pravnih oz. fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča in sedež na območju občine.
B. DODELITEV POMOČI DE MINIMIS
Po pravilu de minimis se državne pomoči dodeljujejo za naslednje ukrepe:
-	predelava in trženje kmetijskih proizvodov ter dopolnilna dejavnost na kmetiji,
-	promocija in trženje kmetijskih in nekmetijskih proizvodov s kmetijskih gospodarstev,
-	pomoč za nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih,
-	zagotavljanje tehnične podpore na področju dopolnilnih dejavnosti, predelave in trženja ter nekmetijskih dejavnosti.
4.	PROMOCIJA IN TRŽENJE KMETIJSKIH IN NEKMETIJSKIH PROIZVODOV S KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
Upravičeni stroški:
-	stroški promocije in trženja (sejmi, katalogi, zloženke, razstave, raziskave, svetovalne storitve ...).
Bruto intenzivnost pomoči:
-	do 50 % upravičenih stroškov. Upravičenci do pomoči:
-	pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko, nekmetijsko dejavnostjo ali predelavo, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter/ali imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča in sedež na območju občine.
-	društva in institucije, ki izvedejo aktivnost za namen promocije in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov s kmetij
-	ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev sredstev:
-	predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov za katere uveljavljajo pomoč.
5.	ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE NA PODROČJU DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI, PREDELAVE IN TRŽENJA TER NEKMETIJSKIH DEJAVNOSTI
Pomoč se dodeljuje za spodbujanje dodatnega izobraževanja kmetov, kmečkih žena in mladine ter kmetijskih društev s prebivališčem v občini za kritje stroškov izobraževanja in usposabljanja, svetovanja, organiziranja in sodelovanja na tekmovanjih in sejmih, s področja dopolnilnih dejavnosti, predelave in trženja ter nekmetijskih dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu. Upravičeni stroški:
a)	individualno izobraževanje:
-	plačilo kotizacije in šolnine za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije,
-	za plačilo strokovnih gradiv, pomembnih za kmetijsko proizvodnjo oziroma dopolnilne dejavnosti, predelavo in trženje na kmetiji ter nekmetijskih dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu,
-	za udeležbo na sejmu, povezanem s kmetijstvom (za stroške najema razstavnega prostora in prevoza živali na sejem).
Pogoji za pridobitev sredstev:
-	račun oz. dokazila o plačilu stroškov za katere uveljavljajo pomoč.
b)	organizacija predavanj, tečajev, seminarjev:
-	za organizacijo brezplačnih predavanj, tečajev in seminarjev, ki se jih udeležijo nosilci ali člani kmetijskega gospodarstva. Med upravičene stroške sodijo honorarji predavateljev in najemnina prostorov za izobraževanje.
Pogoj za pridobitev sredstev:
-	račun oz. dokazila o plačilu stroškov za katere uveljavljajo pomoč.
c)	strokovne ekskurzije
-	za stroške prevoza in stroške vstopnin za strokovne oglede prireditev, opreme in objektov, povezanih s kmetijstvom.
Pogoj za pridobitev sredstev:
-	račun oz. dokazila o plačilu stroškov za katere uveljavljajo pomoč.
d)	strokovna tekmovanja
-	za stroške najema prostora, uporabe zemljišč in opreme povezane s tekmovanjem in prevoza na tekmovanje.
Pogoj za pridobitev sredstev:
-	račun oz. dokazila o plačilu stroškov za katere uveljavljajo pomoč. Upravičenci do pomoči:
-	pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, predelavo ali trženjem ter nekmetijskimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča in sedež na območju občine,
-	institucije, ki izvedejo tehnično podporo, ki ni namenjena primarni proizvodnji temveč drugemu izobraževanju, potrebnemu za opravljanje dopolnilnih dejavnosti, predelave ali trženja ter nekmetijskih dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu
-	ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji.
6.	DRUGE POMOČI
Občina sofinancira tudi programe na področju kmetijstva, ki ne predstavljajo državnih pomoči.
Upravičeni stroški:
-	sofinancirajo se programi dela društev s področja kmetijstva, ki so neprofitna in se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo - 5 € po članu oz. članici društva,
-	materialni stroški delovanja - 14 € po članu oz. članici za prevoz ekskurzij in 400 € za izobraževanje,
-	vlaganja v opremo potrebno za delovanje društva,
-	prireditve (org. razstave, materinskega dne), ki jih izvaja društvo,
-	izdajanje društvenega glasila ter druge dejavnosti društva. Upravičenci do pomoči:
-	pravne osebe - društva, ki izvajajo izključno nepridobitno dejavnost na področju kmetijstva in se dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju občine Hajdina. Proračunska sredstva se upravičencem dodeljujejo v obliki dotacije.
Pogoji za pridobitev sredstev:
-	vloga,
-	dejavnost društva mora potekati na območju Občine Hajdina,
-	seznam članov društev.
III.	MERILA ZA IZBOR
Prednost pri izbiri bodo imeli upravičenci, ki še niso prejeli podpore iz javnih sredstev oz. so prejeli manj podpor iz javnih sredstev. V primeru več vlog za naložbe bo izbran izvajalec z najnižjo ceno.
IV.	ROK IN NAČIN PRIJAVE
A. Rok za oddajo vlog je torek, 6. 11. 2007.
O morebitnem podaljšanju roka odloči odbor z objavo sklepa o podaljšanju. Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. V obrazložitvi sklepa se opredelijo nameni ter opravičljivi stroški za katere so bila sredstva namenjena. Za državne pomoči iz prve in tretje točke velja, da se pomoč ne more dodeljevati za že izvedene aktivnosti. Upravičenci lahko uveljavljajo pomoč iz obdobja od potrditve ukrepov oz. sprejetja pravilnika, dne 12. 09. 2007 do 30. 11. 2007. K vlogi na javni razpis do 6. 11. 2007 predložite predračune. Dokazila o plačilu oziroma plačane račune za izvedene aktivnosti boste upravičenci po izdanem sklepu o odobritvi sredstev predložili najkasneje do 30. 11. 2007. Upravičena sredstva bodo izplačana v 15 dni po predložitvi vseh dokazil o plačilu oziroma po podpisu pogodbe.
Za ostale ukrepe velja, da se pomoč dodeljuje za aktivnosti, izvedene v tekočem letu 2007. Upravičenci lahko uveljavljajo pomoč za stroške iz obdobja od 1. 1. 2007 do 1. 11. 2007. Dokazila o plačilu oziroma plačani računi za izvedene aktivnosti morajo biti z datumom iz tega obdobja in morajo biti skupaj z vlogo predloženi najkasneje do 6. 11. 2007. Upravičena sredstva bodo izplačana v 15 dneh po podpisu pogodbe.
Vloge - prijavne obrazce za vse ukrepe in vso zahtevano dokumentacijo je potrebno dostaviti v zaprti kuverti s pripisom »RAZVOJ PODEŽELJA«, na naslov Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina. Vloge bo obravnaval Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo. Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Brezplačne razpisne obrazce lahko zainteresirani dvignejo na Občini Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina. Objavljeni so tudi na spletnih straneh Občine Hajdina www.hajdina.si.
Župan občine Hajdina Radoslav Simonič
Kajak in kanu na mirnih vodah • DP na Ptuju .
Štirje naslovi za Vidoviča
Brodarsko društvo Ranca Ptuj in Kajakaška zveza Slovenije sta konec prejšnjega tedna organizirala državno prvenstvo v veslanju - kajak, kanu na mirnih vodah. Tekmovanje je potekalo na Ptujskem jezeru, kjer je skupno veslalo kar 82 tekmovalcev v kadetski, mlajši mladinski in mladinski konkurenci. Na novo postavljeni progi in edini veslaški progi takšnega tipa v Sloveniji so organizatorji dobro izpeljali dvodnevno tekmovanje. Progo je uradno krstila oz. odprla Špela Ponomarenko, ki je bila druga na svetovnem prvenstvu v kajaku na mirnih vodah.
Veslači in veslačice so prvi dan tekmovali na 1000 metrov dolgi progi, medtem ko so drugi dan tekmovali na 500 metrov. Iz zornega kota domačega BD Ranca Ptuj je prijetno presenetil Tilen Vidovič, ki je skupno osvojil kar štiri naslove državnega prvaka! Zelo dobro je nastopal tudi njegov ekipni
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik BD Ranca Emil Mesarič v družbi Špele Ponomarenko, ki je otvorila novo progo na Ptujskem jezeru. Špela je dobitnica bronaste medalje na letošnjem svetovnem prvenstvu v vožnji s kajakom na 200 metrov.
kolega Darko Štrucelj, ki je enkrat stopil na najvišjo stopničko. Barve BD Ranca Ptuj so zastopali še Maja Vršič, Aleš Vršič in Žan Emeršič.
Po besedah predsednika Brodarskega društva Ranca Ptuj Emila Mesariča je pre-
mierno tekmovanje takšnega tipa na Ptujskem jezeru dobro uspelo, zato lahko takšna in podobna tekmovanja, tudi v višjih kategorijah in rangih, na Ptujskem jezeru pričakujemo tudi v letu 2008.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek z državnega prvenstva v veslanju na Ptujskem jezeru.
Kasaštvo
Doping afera s Slavičevimi kasači
Tudi v kasaškem športu je prišlo do doping afere, in to v hlevu našega najbolj znanega in najuspešnejšega rejca in tekmovalca Marka Slaviča (KK Ljutomer) iz Ključarovcev v občini Križevci pri Ljutomeru. V vzorcih urina njegovih dveh tekmovalnih konj - triletnega Dawsona MS (9. septembra letos je na ljutomerskem hipodromu osvojil naslov državnega prvaka) in najhitrejšega dvoletnega Donatella MS, so našli nedovoljena poživila. Iz referenčnega laboratorija HFL Limited (Velika Britanije), kjer je bila opravljena analiza (urin za analizo vsebnosti prepovedanih snovi so odvzeli Daw-sonu MS po dirki DP triletnih kasačev v Ljutomeru) so sporočili, da je bilo v vzorcu prisotna prepovedana snov diclofenac. Gre za substanco, ki spada v skupino nesteroidnih proti-vnetnih zdravil.
Lastnika konja Dawson MS (MS Ključarovci, d. o. o.) in trenerja (Marko Slavič st.) je Zveza društev kasaške centrale seznanila z izvidom kontrole vzorca in ga pozvala, da se opredeli glede izvedbe kontrolne anali-
Na posnetku je prizor s končnice dirke DP triletnikov v Ljutomeru, ko je sicer slavil Dawson MS (v ospredju), zaradi ugotovljenega dopinga pa bo naslov pripadel Leonidasu OZ z voznikom Zvonkom Ostercem - KK Lenart Slov. gorice (desno).
ze. Ne lastnik ne trener v predpisanem roku nista zahtevala kontrolne analize, zato bo o kazni zoper trenerja in konja skladno z določili 91. člena Pravilnika o kasaških dirkah, po posvetovanju s pooblaščenim veterinarjem odločal sodniški zbor iz sestave na dirkah v Ljutomeru 9. septembra. Najmanjša zagrožena kazen v primeru dokazane uporabe anaboličnih snovi znaša 5000 evrov. Prepoved nastopa dopingiranega
konja je najmanj tri mesece, to pa je čas, v katerem ne smejo nastopati tudi preostali konji iz lastnikovega oziroma trenerje-vega hleva.
Za dvoletnega Donatella MS, ki mu je bil urin odvzet 23. septembra v Ljubljani, in je vzorec A prav tako pokazal prepovedane substance, Slavič zahteva še pregled vzorca B, ki ga bodo opravili v francoskem laboratoriju.
Niko Šoštarič
Mali oglasi
STORITVE
35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o.. Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo, Vladimir Petek, s. p., Sovreto-va pot 42, Ptuj.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Se priporočamo. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PROFINISH popravilo poškodbe po toči in drugih udrtin na os. vozilih brez lakiranja. Stanko Zagoršek, s. p., Drstelja 23 b, Destrnik tel. 031 666 774.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV servis, Elektromehanika, Ljubo Jurič, s. p.. Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
PREMOG, drva, gramoz (sekanec) zelo ugodno z dostavo. Prevozništvo, Vladimir Pernek, s. p., Podlehnik, Se-dlašek91,tel. 041 279 187.

TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p.. Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. tel. 041 226 204.
MS
Avtoservis, avtoličarstvo, avto-kleparstvo, sklepanje zavarovanj Adriatic Slovenica, dela izvajamo za vse zavarovalnice, Miroslav Slodnjak, s. p., Dornava 24, 041 755 253.
PREDSEZONSKI popust za zimske avtoplašče in posezonski popust za letne avtoplašče do 30 %. Vulkanizerstvo, Zdravko Lamot, s. p.. Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. tel. 02 629 62 77.
KMETIJSTVO
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico, sorte janagold, zlati delišes, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, tel. 769 26 91, možna dostava.
PRODAM TEHTNICO in rampo za nakladanje živali (svinje). Tel. 040 907 330.
NESNICE rjave, stare 13 tednov, prodam, 2,70 €, dostava na dom. Mar-čič, Starošince 39,tel. 792 35 71.
PRODAM drobilec zrnja in reporezni-co. tel. 041 577 008.
KUPIM traktorsko kiper prikolico, 3 tone.Tel.031 207 152.
PRODAM hlevski gnoj za vrt. Tel. 041 938 211.
PRODAM brejo telico v devetem mesecu. Tel. 757 47 41.
PRODAM 25-kg odojke. Tel. 755 31 21.
PRODAM metrska drva. Tel. 031 623 356.
PRODAM sočevsko-jezerske ovce, breje, in seno. Telefon 051 682 055, 764 58 21.
PRODAM suha bukova drva, metrska, kalana, z dostavo. Telefon: 02 740 80 17 ali 041 312 621.
NEPREMIČNINE
PRODAM garažo pri Rimski peči. Tel. 772 46 01.
PRODAM travnik v Žetalah na lepi lokaciji. Tel. 051 453 089.
V NAJEM oddamo 2 pisarni v skupni imeri 42 m2 v poslovni stavbi, Osoj-nikova 3, Ptuj (II. nad.) Inf po tel. 02 7491 221.
PRODAM enosobno stanovanje v Ptuju. Telefon 041 487 999.
DELO
POTREBUJEMO žensko srednjih let za občasno pomoč na domu. Tel. 030 366 486.
TAKOJ ZAPOSLIMO ključavničarja in varilca za samostojno delo v proizvodnji. Konrad Zemljane, s. p., Zabovci 100 a, Markovci. Inf. na tel. št. 041 331 988.
IŠČEMO gospo za čiščenje stanovanje in likanje perila. Kličite 031 257 483 - Metka, popoldan.
V REDNO delovno razmerje zaposlimo samostojnega kuharja. Aljaž Curin, s. p. Alsa, Trstenja-kova ulica 9, tel. 040 415 407.
MOTORNA VOZILA
PRODAM jeklena platišča za xsaro piccaso in aluminijasta platišča za peugeot 2006. Cena po dogovoru. Tel. 041 755 440 (Miran) - popoldan.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
OKNA z roleto širine 210 x 170 in kuhinjske elemente, zgornji 160 ter spodnji 240, dobro ohranjene, prodam. Tel. 78 32 061.
INSA^ nepremičnine
EUROPARK Maribor
t«l.: 02/33 05 B00, 041/61 71 69, 040/66 33 00
PRODAMO dvostanovanj. hišo, Destemik, I. gr. 1965, v izmeri 235 m2, etažnost: P+E, v celoti adaptirana leta 2003, zemljišče obsega 3024 m2, vpisana v ZK, ID:1340 PRIPOROČAMO! CENA: 179.900 eur
KREDITI!
DO 8 LET za vse zap. ter upokojence do 50 % obremenitve doh., stare obveznosti
niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozila, ter leaslngl. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
LUiUlU^I.FfH
DOM IN STANOVANJE
ODDAM 1,5-sobno stanovanje blizu šolskega centra v Ptuju z opremljeno kuhinjo, od 1. 11. 2007, tel 031 648 255.
ODDAM, 1,5-sobno opremljeno stanovanje na Ptuju, Prešernova ulica, s centralnim ogrevanjem in KTV priključkom. Telefon 041 428 673.
KREDITI
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI { do 8 let) (Tudi za prihodke manJSe od 417 €)
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let)
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnko.p. PMeova ulica 19/a, 2250 PTUJ
RADIOPTUJ
Kd úfiUtU www.radio-ptuj.si
PE PMVU
Ul. 25. maja 7 2250 Ptuj
Poslovno svetovanje "Neli" Ingrid Zadravec s.p.
gsm: 031 569 503 email: pmvu.ptuj@gmaii.com
svetujemo in urejamo: krediti lising zavarovanje posojila - posredništvo
NESNICE rjave, grahaste, pred ne-snostjo, prodajamo. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAM suha bukova drva z možnostjo razreza. Tel. 031 299 468.
UGODNO PRODAM jabolka, stare sorte, bobovec. Informacije na tele-fon02 794 58 11.
r]3l\\\< l&Alti 'Jij FUan (sobo	lasov vŠtaj do 100 znakov	irskem tedniku vsak znak nad 100 znakov
sam« besedilo	3,76 €	0,04 €
z okvirjem	6,26 €	0,04 €
z okvirjem in simbolom	1,35 €	0,04 €
Pran* mk h s.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	5,01 €	0,05 €
z okvirjem	7,43 €	0,05 €
z okvirjem in simbolom	10,10€	0,05 €
z okvirjem in logotipom	12,85 €	0,05 €
Naročnikom Štajerskega tedniki priznavam 20% popust na male oglase. Vse cene so brez DDV.		
Foto: NS
GP Project ing
PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN INŽENIRING d.o.o. Vošnjakova 6,2250 PTUJ Tel: 02/ 787 88 56, Fax: 02/ 787 88 57, GSM: 041/ 715 173,031/ 715 173 E-mail: gp.projecting@siol.net
Cenjene stranke obveščamo, da smo razširili dejavnost in da razen gradbenih del izvajamo tudi vse vrste
STROJNIH OMETOV.
Vse informacije in naročila na tel. it, 02/787 88 56.
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
FIAT STIL01.8 JTD3VDYN ALFA ROME0156 SP0RTWAG0N FIAT MAREA WEEKEND 1.8 ELX BMW318T0URINGTDS FIAT PUNT01.2 ACTUAL FIAT PUNT01,2 SX 3V VW PASSAT KARAVAN 1.9 TOI RENAULT SCENIC
CITROEN JUMPER FURGON 35LH 2.2 OPEL ASTRA 2.0 01 FIAT ULYSSE 2.2 JTD VW PASSAT 1,8 T PEUGEOT BOXER 2,8 TOI FURGON
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj
Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva	Letnik Cena€
KOV. T. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SIVA K0V.SRJ ČRNA1
BELA BELA
KOV. SREBRNA T. MODRA BELA
SERVIS IN PRODAJA VOZIL
ugodni prepisi nakup že z 10% pologom Imate avto - potrebujete denar? Dobitek do 80% vrednosti vozila najugodnejši leasing
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
znamka	letnik	cena™	oprema	barva
AUDI A4 AVANT 2.0 TDIS-UNE	2005	23.000.00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
AUDI A{ AVANT 2.5 TDI	2002	12.990,00	AVT. KLIMA	TEMNO MODRA
KIA CARNIVAL 2.9 CRD	2004	15.999,99	KUMA	ČRNA
KIA SEPHIA 1.5 GTX	1997	1.199,99	EL POMIK STEKEL	DORDO RDEČA
MERCEDES VIT0110 D	1990	6.790,00		KOV. SREBRNA
PEUGEOT 206 BREAK 1.4	2003	7.400.00	KUMA	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA GRANOTDUR 2.2 DCI 2004		9.990,00	AVT. KLIMA	K0V.ČRNA
RENAULT MEGANE 1.61BV	200G	11.999,99	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULTTWING01.2	2004	5.599,99	EL POMIK STEKEL	KOV. SREBRNA
ŠKODA OCTAVIA COMBI 2.0 i 4X4	2002	0.790,00	AVT. KLIMA	SVETLO MODRA
VW PASSAT 1.8 T	1997	4.100.00	AVT. KLIMA	BELA
PONUDBA POŠKODOVANIH VOZIL				
znamka	letnik	cena«.	oprema	barva
VOLVO V-70	2002	0.300,00	AVT. KLIMA	BDRDO KOV. RDEČA
T0Y0TAYARIS 1.3 Z REZ. DELI	2002	4.000.00	KUMA	KOV.SRERRNA
ŠKODA FABIA 1.2	2005	4.000,00	KUMA	KOV. SIVA
RENAULT CUD 1.216V	2006	3.090,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
				
petovfcfavto
PETOVIAAVTO PTUJ d.d., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
R LAGUNA GRAND 1.9 DCI	2003	10.900	121.321	ZELENA
CITROEN C31.4 SX	2004	7.500	55.000	KOV. MODRA
RCLID1.2/16VST0R.	2006	7.50D	30.00D	MODRA
R CLI01.2 STOR. NOVA V.	2007	2 VOZILI	0	VEČ BARV
R MEGANE COUPE 1.6/16 V	2006	11.990	12.600	ČRNA
SCENIC 1.5 DCI EXP.	2004	10.20D	100.000-120.000	MODRA
R MEGANE 1.9 DCI	2003	9.200	120.300	KOV. SIVA
ESPACE 2.2 DCI	2005	21.400	95.470	SREDRNA
OPEL ASTRA 1.9 CDT1	2005	11.200	120.123	SREBRNA
R GRAND SCENIC 1.5 DCI/105	2007	19.905	19.905	ČRNA
R MEGANE 1.5 DCI/00	2004	9.100	97.174	TEM.SIVA
PEUGEOT 406 SW 2.0 HDI	2005	16.300	122.534	SIVO MODRA
CITROEN BERLING01.6 HDI	2007	13.164	0	SRERRNA
SEAT IBIZA 1.4	2005	8.500	10.50D	BELA
R SCENIC 1.5/105	2005	11.400	86.321	SV. MODRA
www.evroavto.si
posredniška prodaja rabljenih vozil d.o.o.
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
Posredniška prodaja vozil
Znamka Letnik		Cena Oprema Barva		
VW GOLF 1.9 TDI	2000	7.700,00 6	KUMA	KOV. MODRA
VW GOLF 1.9 TDI	2001	8.390,00 €	KUMA	KOV. SREBRNA
VW GOLF 1.9 TDI	2003	9.350,00 6	KUMA	MODRA
VW PASSAT 1.9 TDI	2002	10.890,006	KUMA	KOV. SREBRNA
VW POLO 1.2	2002	6.790,00 6	KUMA	KOV. MODRA
VW TOURAN 2.0 TDI	2004	15.990,00 6	KUMA	KOV. SREBRNA
FORD MONDEO 2.0 TDCI KAR	2003	8.900,00 6	KUMA	KOV. SREBRNA
HONDA CIVIC 1.4	1998	4750,006	KUMA	ČRNA
OPEL VECTRA 2.0 DTI	2004	11.490,00 6	KUMA	KOV. SIVA
R TRAFIC 1.9 DCI 9 SEDEŽEV	2005	15.990,00 6	KUMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 20« 1.4	2001	5.990,00 6	KUMA	KOV. RDEČA
VW PASSAT 2.5 TDI LIMUZINA	2000	8.900,00 6	KUMA	ČRNA
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	2004	15.290,00 6	KUMA	KOV.SREBRNA
NISSAN TERRANO 3.0 DI4 X 4	2005	18.900,00 6	KUMA	KOV. SREBRNA
AUDI A 6 3.0 TDI QUATTRO	2004	28.900,00 6	KUMA	KOV. SIVA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIMI PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE (KREDIT, LEASING)
VOZILA Z GARANCIJO
www.evroavto.si
Špindlerjeva 3, Ptuj
Vrtiljak
do rndko v
Sobota, 13. oktobe; od 9.00 do 12.00 ure
Jesenski polhec
Otroška ustvarjalna delavnica
Mi seveda, pa še dva medveda. Otroci, obiščite nas, da skupaj pripravimo skrivališče jesenskemu
polhcu, polno	t	v mlako mik
lešnikov, orehov in ^	po Mode -
želodov. Prijazni	^ i	kdo 7wj g,
polhec nam bo	^^■tAafc
hvaležen, tako zelo, da bo dobrote delil tudi z nami. Psst, pa tiho, da odrasli ne izvejo za naše skrivališče.
¿T ~	W
po orehé,
r
£ w

RADIOPTUJ
K* ifiietu www.radio-ptuj.si
www.tednik.si
PllrfililiMJiHimiliB
C 0^/2280110
SoliS d.o.o.
Razlagova 24, Maribor
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
vo;
Znamka Letnik		Cen%	Oprema	Barva
FIAT BRAVA 1.6 SX	1995	2.160,00	SERV0 VOLAN	KOV. SIVA
ROVER 414 SI	1997	2.870,00	1. LASTNIK	KOV. SREBRNA
AUDI A41.8 T KARAVAN	1998	5.300,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POLO 45	1995	1.830,00	RADIO	BELA
VOLKSWAGEN POL01.0	1998	2.790,00	SERV0 VOLAN	RUMENA
RENAULT CLI01.5 DCI	2004	6.050,00	KLIMA	BELA
RENAULT MEGANE1.616V	2003	8.940,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
ŠKODA FELICIA 1.3 LXI	1996	1.150,00	5 VRAT	BELA
RENAULT MEGANE SCENIC 1.9 DCI	2002	7.930,00	KLIMA	BELA
BMW 320 Cl COUPE	1999	10.990,00	PRVA REG. 2000	KOV. MODRA
BMW 316 I COMPACT	1998	4.860,00	PRVA REG. 1999	KOV. SREBRNA
AUDI A31.9 TOI	2005	18.990,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT MEGANE1.616V	2005	10.390,00	1. LASTNIK	KOV. OLIVNA
BMW 316 COMPACT	1999	6.250,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT COM. AUT. MEGANE 1.616V	2003	8.670,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1.416V	1998	4.350,00	SERV0 VOLAN	RDEČA
RENAULT CLI01.216V	2002	6.090,00	KLIMA	KOV. MODRA
RENUALT CLI01.4	1998	2.990,00	SERV0 VOLAN	MODRA
MITSUBISHI CARISMA 1.6	2002	6.750,00	1. LASTNIK	KOV. S. MODRA
FIAT PUNTO 55S	1998	1.900,00	REDNO SERVISIRAN	KOV. OPEČNA
RENAULT MEGANE1.416V	2001	5.900,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN ZX 1.4	1996	1.100,00	5 VRAT	KOV. SREBRNA
0PELASTRA1.216V	1998	4.890,00	SERV0 VOLAN	KOV. OLIVNA
PEUGEOT 2061.1	2000	4.300,00	SERV0 VOLAN	MODRA
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA e	OPR.	BARVA
CITROEN BERUNGO 2.0 HDI	2004	8.950,00	KUMA	KOV. MODRA
CITROEN XSARA PICASS0 2.0 HDI	2003	9.100,00	AVT. KUMA	KOV. PEŠČENA
CITROEN C51.6 HDI	2005	12.850,00	AVT. KUMA	BELA
PEUGEOT 307 1.6 HDI	2005	9.990,00	KUMA	KOV. MODRA
PEUGEOT 407 1.8	2004	13.750,00	AVT. KUMA	KOV. SIVO MODRA
RENAULTTVVING01.2	1998	2.200,00	PAN. STREHA RUMENA	
RENAULT MEGAN 1.9 DTI	1997	3.300,00	KUMA	BELA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI UM.	2005	9.980,00	KUMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI KAR.	2005	10.850,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
RENAULTSCENIC 1.9 DCI	2002	7.790,00	KUMA	BELA
RENAULT SCENIC 1.9 DCI	2004	10.790,00	AVT. KUMA	SIVO METAUC
SEAT ALHAMBRA 1.9 TDI	1999	8.300,00	KUMA	SREBRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KAR.	1999	6.800,00	KUMA	MODRA
VW PASSAT 1.9 TDI KAR.	2004	12.990,00	AVT. KUMA	ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KAR.	2005	13.690,00	AVT. KUMA	KOV. SIV. ZELENA
Na zalogi preko 40 vozil.
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj [ob Maribonki cesti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obročnega odplačila_
A
Petovio
VETERINARSKA AMBULANTA
ZA MALE ŽIVALI |
Ormoška c. 40,2250 Ptuj 1 T: 02 787 75 18, M: 0513017331 mag. Mojca Bandur Križanec J
dr. vet. med.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci
tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
I361CONT ~
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 BO, www.belcont.si
Priporočamo se s svojimi izdelki in storitvami:
NAŠA IZVEDBA ■ VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA

priznanje za najboljše dosežke v gradbeništvu:
poslovna skupina
•	ZA MONTAŽO PVC	"" OKEN IN VRAT
•	ZA PROIZVODNJO
w okna r vrata
r garažna vrata r industrijska vrata
r senčila r zimski vrtovi r izolacijske steklene fasade
DANA BESEDA OBVEZUJE
KAKOVOST JE PRVA
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• prilogo
V reviji SAD oktobra poleg nasvetov za tekoča opravila v sadjarstvu in vinogradništvu pišemo o gensko spremenjenih rastlinah, vlogi kvasovk med fermentacijo vina, o tem, kdaj trgati, v prilogi Vrtnine pa o pridelavi brokolija.
Revija Sad - 18 let z vami. Naročila: 040 710 209.
Prireditvenik
Petek, 12. oktober
11.00 Velika Nedelja, dvorana Zadružnega doma, srečanje krajanov, starih 70 in več let
15.00 Ormož, dvorišče Centra za starejše občane, 6. tradicionalna osrednja
prireditev, Pozdrav jeseni 16.00 Hajdina, športno igrišče, tradicionalni kostanjev piknik 18.00 Markovci, večnamenska dvorana, dobrodelni koncert »Za dežjem vedno posije sonce«
18.00 Ptuj, arheološke zbirke Pokrajinskega muzeja, razstava »Kdo je napravil Vidku srajčico, razstava je pripravljena v sodelovanju z društvi kmečkih žena občine Hajdina in privatnimi zbiralci 20.00 Ptuj, Romanski palacij gradu, Festine Koncertni ciklus 1. koncert, jazz
zgodba Boško Petrovič trio 20.00 Ptuj, CID, literani večer z Zdenkom Kodričem
-	Ptuj, CID, razstava likovnih del varovancev Zavoda dr. Marjana Borštnarja Dornava
Sobota, 13. oktober
9.00 Hajdoše, teniško igrišče, občinsko prvenstvo v tenisu posamezno za mlajše dečke in deklice
9.00 Slovenja vas, pred športni društvom, kolesarjenje po občini Hajdina, za
občane občine Hajdina 10.00 Draženci, ribnik, ribiško tekmovanje z plovcem ob 9. prazniku občine Hajdina
10.00 Hajdoše, teniško igrišče, Občinsko prvenstvo v tenisu posamezno za ženske
14.00 Hajdina, nogometno igrišče, Dan Otroške nogometne šole s starši 16.00 Žetale, prireditveni prostor na igrišču OŠ, 8. občinski praznik, osrednja
prireditev ter 17. kostanjev piknik 19.00 Hajdoše, gasilski dom, literarni večer ustvarjalcev občine Hajdina 19.00 Draženci, vaški dom, komedija Odkritosrčna lažnivka, v izvedbi KUD
Šentvid nad Ljubljano 20.00 Ptuj, CID, Vidinata - Večer poezije v glasbi
-	Stoperce, organiziran pohod po Stoperški planinski poti, organizira PD Donačka gora Stoperce
Nedelja, 14. oktober
19.00 Selnica ob Dravi, Pavlek, igra Peter Ternovšek dobitnik Borštnikovega prstana 2006
-	Ormož, izlet na Blegoš - Ratitovec, organizira Planinsko društvo Ormož, prijave na telefon 041 698 741
Ponedeljek, 15. oktober
18.00 Ormož, osnovna šola, Študijski krožek - izdelava nakita, vodi Milica Šavora
18.00 Ormož, osnovna šola, Projekcija fotografij z glasbeno spremljavo
-	Svetovni dan hrane
-	Slovenska Bistrica, Teden vseživljenjskega učenja, različne prireditve in dogodki
-	Omrož, Teden vseživljenjskega učenja, različne prireditve in dogodki
-	Ormož, telovadnica gimnazije odpira vrata za rekreativne igre, odbojko in badminton
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00 uri: Glasbena oddaja »Alpski večer na Bledu 3. del« Nastopajo: Alpski kvintet. Ansambel Marjana Drofenika. Ansambel StoržiČ, Ansambel Dežur, Ansambel Dori, Ansambel Čuki, Slovenski muzikantje, Navihanke, Vinko Šimek. Poljudna oddaja »Moč polnega življenja« čista izvorna energija in pet elementov v človeku.
Kino Ptuj
12., 13. in 14. oktober, ob 17.00 Vesele nogice (s podnapisi). Ob 18.40 Transfor-merji. Ob 21.10 Art program: Kako se poročiti in ostati samski.
Kolosej Maribor
Petek, 12. oktober, ob 15.20, 17.30, 19.40, 21.50 in 00.00 1408. Ob 16.00, 18.30, 21.00 in 23.30 Super hudo. Ob 19.30 in 22.00 Neustrašna. Ob 15.30, 18.10, 20.50 in 23.35 Zvezdni prah. Ob 16.15, 18.40, 21.10 in 23.40 Gasilca pred oltarjem. Ob 20.30 in 23.00Gospod Brooks. Ob 21.40 in 23.45 V kraljestvu orgazmov. Ob 17.00, 19.15, 21.20 in 23.25 Ful gas 3. Ob 18.00 Sicko. Ob 16.30, 19.00, 21.30 in 23.55 Bournov ultimat. Ob 16.50 in 19.20 Slutnja. Ob 17.00, 17.10 in 20.15 Ratatouille. Ob 16.10 Divji valovi. Ob 16.00 in 19.15 3D manija. Ob 17.00 in 20.15 Ratatouille. Ob 16.00 in 19.15 3D manija. Sobota, 13. oktober, 13.10, 15.20, 17.30, 19.40, 21.50 in 00.00 1408. Ob 13.30,
16.00, 18.30, 21.00 in 23.30 Super hudo. Ob 19.30 in 22.00 Neustrašna. Ob 12.50, 15.30, 18.10, 20.50 in 23.35 Zvezdni prah. Ob 13.45, 16.15, 18.40, 21.10 in 23.40 Gasilca pred oltarjem. Ob 20.30 in 23.00 Gospod Brooks. Ob 21.40 in 23.45 V kraljestvu orgazmov. Ob 12.35, 14.45, 17.00, 19.15, 21.20 in 23.25 Ful gas 3. Ob 18.00 Sicko. Ob 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 in 23.55 Bournov ultimat. Ob 14.30, 16.50 in 19.20 Slutnja. Ob 12.30, 13.45, 14.50, 17.00, 17.10 in 20.15 Ratatouille. Ob 12.20, 14.20 in 16.10 Divji valovi. Ob 12.45, 16.00 in 19.15 3D manija. Ob 13.45, 17.00 in 20.15 Ratatouille. Ob 12.45, 16.00 in 19.15 3D manija. Nedelja, 14. oktober, ob 13.10, 15.20, 17.30, 19.40 in 21.50 1408. Ob 13.30,
16.00, 18.30 in 21.00 Super hudo. Ob 19.30 in 22.00 Neustrašna. Ob 12.50, 15.30, 18.10 in 20.50 Zvezdni prah. Ob 13.45, 16.15, 18.40 in 21.10 Gasilca pred oltarjem. Ob 20.30 Gospod Brooks. Ob 21.40 V kraljestvu orgazmov. Ob 12.35, 14.45, 17.00, 19.15 in 21.20 Ful gas 3. Ob 18.00 Sicko. Ob 14.00, 16.30, 19.00 in 21.30 Bournov ultimat. Ob 14.30, 16.50 in 19.20 Slutnja. Ob 12.30, 13.45, 14.50, 17.00, 17.10 in 20.15 Ratatouille. Ob 12.20, 14.20 in 16.10 Divji valovi. Ob 12.45, 16.00 in 19.15 3D manija. Ob 13.45, 17.00 in 20.15 Ratatouille. Ob 12.45, 16.00 in 19.15 3D manija.
Ponedeljek, 15. oktober, ob 15.20, 17.30, 19.40 in 21.50 1408. Ob 16.00, 18.30 in 21.00 Super hudo. Ob 19.30 in 22.00 Neustrašna. Ob 15.30, 18.10 in 20.50 Zvezdni prah. Ob 16.15, 18.40 in 21.10 Gasilca pred oltarjem. Ob 20.30 Gospod Brooks. Ob 21.40 V kraljestvu orgazmov. Ob 17.00, 19.15 in 21.20 Ful gas 3. Ob 18.00 Sicko. Ob 16.30, 19.00 in 21.30 Bournov ultimat. Ob 16.50 in 19.20 Slutnja. Ob 16.00, 17.10, 18.15 in 20.30 Ratatouille. Ob 16.10 Divji valovi. Ob 16.00, 18.15 in 20.30 Ratatouille.
PTUJSKA TELEVIZIJA	T V
TV spored
Ptujska kronika Torek 18.00, 20.00 Sreda 10.00
Regi TV (Ormož, Gorišnica) Sreda 20.00
Ptujska kronika Petek 18.00, 20.00 Sobota 12.00
ZAHVALA
Si kot sonce življenja sijala, za vse svoje ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleča, naj v nebesih Ti dana bo sreča! Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene, hčerke, babice, mame in sestre
Gizele Vinter
upokojenke Občine Ptuj
IZ PTUJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje.
Hvala nekdanjim sodelavcem Občine Ptuj, pevskemu zboru za odpete žalostinke, govorniku gospodu Alojzu Šeguli za poslovilne besede, godbeniku za odigrano melodijo, gospe Jerici za molitev, gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo ter podjetjema Mir in Komunala. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Mož Lovro in hčerka Karmen z družino
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
Anica Hameršak
Z ROGAŠKE C. 18, PTUJ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo drago mamo 4. oktobra v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše ter ustno in pisno izrazili sožalje. Iskrena hvala govorniku za poslovilne besede, pevcem, gospodu župniku za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Mir in glasbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedka in brata
Otmarja Vučaka
IZ SKORBE 41/B
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem in znancem. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali sveče in cvetje.
Njegovi najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Štajerski
TEDNIK
■ ■»-«JaJU.W.IH.I.«!.!
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO O. URE
Štajerski
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ■b. 0038549 372-605
POSOJILA
TEL.: 02/252 77 01 GSM: 051/204 654
Gorfin d.o.o. PE Mlinska ul. 1, MARIBOR
Kranjska c. 4 Radovljica
Kje si, ljuba mama, kje je mili Tvoj obraz, kje zdaj so roke Tvoje, ki skrbele so za nas?
ZAHVALA
V	sijaju lepega jesenskega dne so naša srca zatrepetala in zajokala, ko smo izgubili najdražjo mamo, babico in prababico ter sestro
Ivano - Ivico Berlak
roj. Zagoršek
IZ RJAVCEV PRI SV. ANDRAŽU
V	bolečini smo potolaženi, da ste bili, dragi sorodniki, prijatelji, sosedje in sovaščani, v teh težkih trenutkih z nami, nam izrekali sožalje, prinašali cvetje, sveče ter darovali za sv. maše, za kar se vam iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku za opravljeno cerkveno slovo, cerkvenim pevcem za ganljivo petje ter govornikoma Zvonku in Frančki za besede slovesa. Hvala podjetjema Zenit ter Kovinoplastika. Hvala Društvu mladih Vitomarcih, Društvu upokojencev Sv. Andraž, KUD Vitomarci ter GD Vitomarci ter Društvu gospodinj Vitomarci.
Hvala tudi pogrebništvu Jančič za korektno opravljene storitve.
Mama, ti nisi umrla, umrla boš takrat, ko umremo tudi mi in v večnosti bomo nekoč spet skupaj!
Žalujoči otroci: Franci, Marjeta ter Olga z družinami
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči,
le tvoj nasmeh nam v srcih še živi, nihče ne ve,
kako zelo boli, ko se zavemo, da te več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube žene, mame, ome, praome, tete in botre
Marije Čuš
rojena Himelrajh
ULICA BORISA KRAIGHERJA 19, KIDRIČEVO
27. 6. 1924 + 5. 10. 2007
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje.
Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni pogreb in sveto mašo, govornici gospe Veroniki za molitev, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Mir.
Vsi njeni
1b
»
l É
Leto dni že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni dneva, ne noči, da te z nami ni. Zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rože ti krasijo in sveče v spomin gorijo.
V	naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s tabo odšla je naša sreča.
V	SPOMIN
Boleč je spomin na 14. oktober 2006, ko smo za vedno izgubili našega dragega
Zvonka Frangeža
IZ SPODNJIH JABLAN 3
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, se spomnite nanj z lepo mislijo ter mu prižigate svečke spomina. Kjerkoli si, naj te angeli čuvajo ... Kjerkoli si, na tebe mislimo mi...
Tvoji najdražji: žena Marjetka, hčerkica Gabrijela, ata, mama, sestra Mojca z družino, tast, tašča ter svakinji Jožica z družino in Helena z Andrejem
Leto dni v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Ni dneva, ne noči, da z nami tebe ni. Zato pot nas vodi tja, kjer ti v tišini spiš, kjer tihi dom le rože ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo.
SPOMIN
Boleč je spomin na slovo 12. oktobra, kar nas je za vedno zapustila draga in spoštovana
Slava Zamuda
IZ OSLUŠEVCEV 39
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem preranem grobu in jo ohranjate v lepem spominu.
Njeni najdražji
Ptuj • Ni miru za Ptujsko jezero
Koga ogrožajo športni projekti na Ptuju?
Prispevek pod naslovom »Zverov športni uradnik skrbi za Ptuj«, ki ga je zadnje dni septembra objavil eden od slovenskih dnevnikov, je močno razburil Ptujčane, posebej še mestno oblast. Prav tako je odmeval na Ministrstvu za šolstvo in šport, ki ga tudi vodi človek s Ptujskega, dr. Milan Zver. V okviru Ministrstva deluje Direktorat za šport, katerega generalni direktor je Ptujčan Simon Starček, ki naj bi bil, odkar zaseda to delovno mesto, zelo darežljiv do ptujskega športa, je "ugotovil" direktor Fundacije za šport Gregor Jurak, ki je prišel na svetlo s podatkom, da je v letu in pol, odkar je v že omenjenem direktoratu Ptujčan, država za ptujsko športno infrastrukturo dala milijon evrov, to je tretjino vseh sredstev za te namene v tem obdobju.
Ptujski župan dr. Štefan Če-lan se je prvi odzval na pisanje. Najprej je bil celo vesel, da je Ptuj s strani države prejel tretjino vseh sredstev, ki so bila v zadnjem letu in pol namenjena za športno infrastrukturo. Veselje je trajalo zelo kratek čas, ker je seštevek hitro pokazal, da je slika povsem drugačna od Jurako-vih navedb. Ministrstvo za šolstvo in šport je v okviru javnega razpisa zbiranja predlogov za sofinanciranje investicij v novogradnje in posodabljanje šport infrastrukture v letih 2007, 2008 in 2009 MO Ptuj namenilo sredstva za sofinanciranje športne opreme v okviru treh projektov: za nabavo premičnega montaž-
nega drsališča v višini 19.516 evrov, obnovo in rekonstrukcijo trim steze v višini 5467 evrov in ter nakup športne opreme za vadbene površine in objekte v MO Ptuj v višini 22.784 evrov. Zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev so se v MO Ptuj morali odpovedati prvima dvema projektoma. V letu 2007 je bil tako s strani Ministrstva za šolstvo in šport sofinanciran le en projekt, športna oprema za vadbene površine. Država je iz že omenjenega razpisa podelila 3.022.530 evrov.
V okviru letošnjega razpisa, prejšnji se je nanašal na lansko leto, je država v letih 2008, 2009 in 2010 podprla sofinanciranje športne opre-
me za športno dvorano Mladika v višini 1080 evrov, za športno opremo za vodne površine v MO Ptuj pa 52.070 evrov. Iz tega razpisa za leto 2008 je bilo skupaj razdeljenih 4.989.410 evrov.
Država ne sofinancira športne dvorane
Neresničen je tudi podatek o domnevnem sofinanciranju športne dvorane na Ptuju, ki si jo ptujski športniki še kako zaslužijo. »Žal pa je ne moremo pričeti graditi, ker nam je država v okviru razpisa ponudila zgolj 7,5-odstotno sofinanciranje ali 253.297 evrov. Za ponujena sredstva smo se ministrstvu zahvalili in odstopili od projekta. Iz tega razpisa za leto 2007 in 2008 pa je bilo skupaj razdeljenih 8.011.940 evrov,« je v nadaljevanju prikazovanja podatkov o silnih denarjih iz države za ptujsko športno infrastrukturo povedal dr. Štefan Čelan. Seštevek je bil na koncu zelo boren: na podlagi javnih razpisov je bilo MO Ptuj skupaj odobrenih okrog 75 tisoč evrov, kar je manj kot en odstotek vseh sredstev, ki so bila namenjena za to področje, ne
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
pa tretjina, kot je bilo javnosti napačno predstavljeno.
Za projekt vitalizacije Ptujskega jezera, ureditev pristanišča, vstopno-izstopnih mest in plovnih poti sta MO Ptuj in občina Markovci iz naslova investicij v športno-turistič-no infrastrukturo, ki se sofinancira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, prejeli v letu 2007 654.200 evrov od celotne razpisane vsote v višini 11.705.528 evrov, kar je malo več kot 5 odstotkov vseh sredstev za področje športno-turistične infrastrukture iz virov Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vsi postopki so bili izvedeni skladno z zakonodajo. Dodatno pa so na Ministrstvu za šolstvo in šport obrazložili, da je bil projekt pripravljen in izveden kakovostno ter zagotavlja doseganje ciljev enotnega programskega dokumenta Evropske komisije.
Ptujski župan je ob tem postregel s podatkom, da je MO Ptuj v letih, ko na Ministrstvu za šolstvo in šport ni bilo Ptuj-
iuŽANCAi
d.o.o. j
i PE Ormoška c. 81/b, 2250 PTUJ, i tel.: 02 749 20 30
j Originalni nadomestni deli znamke !
© BOSCH
Tehnika za življerije
■ za vsa osebna in tovorna vozila ! (akumulatorji Silver, brisalniki Aerotwin, vžigalne in ogrevalne svečke)
čana, prejela sredstva v višini 611.729 evrov, čisto po naključju pa je Celje, od koder je doma funkcionar Fundacije za šport, prejelo 3.242.311 evrov, Ljubljana 2.313959 evrov, Maribor pa 3.005.380 evrov. Ob teh številkah je morda res naključje, da dr. Gregor Jurak prihaja iz Celja, še pravi ptujski župan, ki je tudi malo podvomil o matematični in ekonomski pismenosti doktorja znanosti.
Skrb vzbujajoča v prispevku Zverov športni uradnik skrbi za Ptuj je tudi izjava neprofesionalnega direktorja Fundacije za šport dr. Juraka, v kateri zaskrbljeno navaja dodano vrednost projekta, ki se izvaja na Ptujskem jezeru. Na ministrstvu odgovarjajo, da posebej skrbijo za to, da so sredstva namenjena takšnim športno-turističnim projektom, še posebej iz virov evropskih strukturnih skladov, ki sledijo ciljem velike dodane vrednosti. Na ministrstvu so prepričani, da
ABA I
PTUJ
H Boitin Ainiis.p.
bi takšen moral biti tudi namen delovanja Fundacije za šport. A za neprofesionalno delo direktorja Jurak prejema 2200 evrov bruto nadomestila mesečno, ministrstvo pa še vedno nima informacije o pravni podlagi, na temelju katere prejema takšno nadomestilo. Ocenjujejo tudi, da se direktor fundacije s svojim delovanjem žal ne identificira s potrebami slovenskega športa, nič pa ga tudi posebej ne skrbijo opozorila in nezadovoljstvo javnosti nad njegovim delom.
Ker so Jurakovi nameni takšnega ali drugačnega ugotavljanja koristnosti delovanja ptujskega funkcionarja na delu v Ljubljani ostali neznani (ali pa tudi ne), je javnost vsaj prišla do podatkov, ki jih sicer ne bi bilo. Pokazalo pa se je tudi, da če so projekti dobri, jih ne morejo zminirati ne levi, ne desni, ne črni, rdeči oziroma kakršnikoli drugo-barvniki.
MG
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
¿tuki 26a I Smer Grajena Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05
TOPLOTNE ČRPALKE TERMOTEHNIKA
-	ogrevanje objektov in sanitarne vode
-	zmanjšanje stroškov do 70% ELEKTROINSTALACIJE
-	strelovodi
-	domofoni, videofoni, videonadzomi sistemi
-	meritve elektroinstalacij
KLIMATSKE NAPRAVE PANASONIC
Razdeljevanje je popolnoma transparentno
Za dodatno pojasnilo v zvezi z navajanjem direktorja Fundacije za šport Gregorja Juraka, da generalni direktor direktorata za šport Simon Starček, odkar je na tej funkciji (prej je bil direktor Športnega zavoda Ptuj), izdatno skrbi za sofinanciranje ptujske športne infrastrukture, smo zaprosili tudi Starčka. Odgovorila je predstavnica za odnose z javnostmi Ministrstva za šolstvo in šport Mihaela Praprotnik. »Postopki ministrstva pri razdeljevanju sredstev so popolnoma transparentni in v skladu z veljavno zakonodajo. Zaradi kriterijev, po katerih se preko javnih razpisov dodeljujejo sredstva, ni možnih subjektivnih ali siceršnjih odločitev. Ustreznost delovanja ministrstva na področju razvoja športne infrastrukture je večkrat potrjena na vseh nivojih nadzora. Ministrstvo za šolstvo in šport je ob reviziji poslovanja za leto 2006, ki ga je opravilo Računsko sodišče, kot edino med vsemi ministrstvi pridobilo pozitivno mnenje. Očitek direktorja Fundacije za šport, da ministrstvo na področju sofinanciranja športne infrastrukture deluje netransparentno, ne vzdrži, izraža njegovo verjetno nedovoljšnje poznavanje postopkov javnih razpisov,« med drugim odgovarjajo z Ministrstva za šolstvo in šport na Jurake izjave o netrans-parentnosti postopkov pri razdeljevanju sredstev za športno infrastrukturo.
Napoved vremena za Slovenijo
Če je Gal (16.) suhoten, oznanjuje, da ob letu suša pripotuje.
Foto: Črtomir Goznik
Projekt revitalizacije Ptujskega jezera je končan. Prvič v Sloveniji so mladi tekmovalci v kajaku in kanuju dobili progo, na kateri lahko trenirajo, poslej več ne bodo hodili na tekme, ne da bi vedeli, kakšna je v resnici tekmovalna proga, je med drugim na Ptuju povedala Špela Ponomarenko, prejemnica bronastega priznanja na letošnjem svetovnem prvenstvu v vožnji s kajakom na 200 metrov. Upa, da ptujska proga ni zadnja, ki jo bodo zgradili v Sloveniji za tekmovanje v kajakih in kanujih na mirnih vodah.
Danes bo prevladovalo sončno vreme, zjutraj in dopoldne bo v osrednji in vzhodni Sloveniji še pretežno oblačno. Burja bo dopoldne ponehala. V noči na soboto bo prehodno več oblačnosti, v vzhodni in severovzhodni Sloveniji bo ponekod lahko za krajši čas rahlo deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 12, najvišje dnevne danes od 12 do 16, na Primorskem okoli 20, jutri stopinjo ali dve več. V soboto bo v zahodni Sloveniji pretežno jasno, drugod delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Na Primorskem bo pihala šibka burja, ki se bo v noči na nedeljo prehodno nekoliko okrepila. V nedeljo bo pretežno jasno.