Biblos. östcrreische Zeitschrift für Buch- und Bibliothekswesen, Dokumentation und Bibliographie.
Wien. 29 (1980), 1—4.
Največ prispevkov v Biblosu je kot prejšnja leta posvečenih zgodovini knjižnic in knjige, mednje
sodi tudi nekaj poročil o knjižnicah v drugih državah. 16. zborovanje avstrijskih knjižničarjev v Kremsmünstru je bilo posvečeno stari knjigi, obravnavali pa so mnoga zelo zanimiva vprašanja, npr. retrospektivne bibliografije, izdelavo bibliografij z minikomp-juterjem (referent dr. Karl Stock) in zavarovanje podatkov bibliografij. Avstrija in Irska imata naj-strožja določila v Evropi. Tako je mogoče anonime in psevdonime razreševati samo z avtorjevim pristankom, pri umrlih pa šele 70 let po smrti!
V 3. številki je Otto Wächter objavil zelo tehten članek o možnostih restavriranja knjižničnega gradiva doma in v tujini. Prizadeto ugotavlja, da je v zadnjih desetletjih materialna vrednost starih knjig izredno narasla, zlasti zaradi velikega zanimanja zbiralcev starin. Knjižnice bodo morale kmalu dobro zavarovati dragocene rokopise in jih hraniti v klimatiziranih trezorjih, da bi jih obvarovale pred škodljivimi vplivi okolja in pred tatovi. Težave nastajajo tudi pri restavriranju starih tiskov in rokopisov. Knjižnice ne zmorejo visokih stroškov, razen tega pa primanjkuje usposobljenih restavratorjev in knjigovezov. Avtorju se zdi, da je zadeva dokaj dobro urejena v Švici in v nekaterih velikih knjižnicah v svetu, ima pa precej kritičnih pripomb glede masovnega restavriranja v Firenzi in kemičnega konzerviranja, ki spreminja kulturno dediščino v prave konzerve. Misli pri tem predvsem na postopek laminacije, ki zapira papir v plastične folije, in na fiksiranje prelepih miniatur na pergament s teflonskimi raztopinami.
Frank Wawrik je napisal članek Kartografska zbirka in bibliotekar kartograf. Teoretično skuša preučiti vlogo bibliotekarja, ki vodi kartografsko zbirko in ugotavlja,
da je za to delo razen bibliografskega potrebno tudi poglobljeno strokovno znanje. Precej pozornosti namenja dobrim in slabim stranem dela z uporabniki. Sodi, da bo zaradi rasti gradiva treba kmalu uvesti računalnike; poleg klasičnih strok (geografije, etnografije, zgodovine, domoznanstva in kartografije) se namreč pojavljajo nove stroke, zlasti prostorsko načrtovanje in varstvo okolja.
Ugledni bibliotekar dr. Josef Ma-yerhöfer, upokojen konec leta 1979, a še vedno aktiven, je napisal prispevek Znanstvena knjižnica kot kibernetični sistem. Kibernetičnemu modelu, temelječemu na teoriji sistemov, je mogoče sicer v marsičem oporekati, ker knjižnica ni tovarna. kjer so si delovne operacije zelo podobne, vendar pa članek prinaša precej koristnih pobud za boljšo organizacijo dela in mnogo treznih misli o avtomatski obdelavi informacij, zlasti stvarnih podatkov. Mayerhöf er trdi, da je drobitev knjige v »informacijske elemente« utopija, kajti znanstveno delo .ni omejeno le na vprašanja iz kvizov in originalnih dokumentov ne morejo nadomestiti še tako podrobne sekundarne informacije, npr. vpisi v katalogih.
Med vestmi iz domačih knjižnic zbuja pozornost skromno poročilo o vararlberški deželni knjižnici v Bregenzu, prvi splošni znanstveni knjižnici v Avstriji, kjer so uvedli avtomatsko obdelavo podatkov. Uporabljajo Siemensov program za knjižnice BIKAS II, kar jim omogoča tudi povezavo z bankami podatkov v zahodnonemških knjižnicah.
t Zlata Kert