Poštnina plačana v gotovini. Štev. 27. Cena posamezni številki 1*50 Din XII. leto. V Ljubljani, dne 20. septembra 1&30. »NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega ki dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20’—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino. •= Oglasi po ceniku. = NAS GLAS Uredništvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Dpravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev. Dr. K. Dobida: Kongres Mednarodne uradniške federacije v Ženevi. (Konec.) ski kongres, ki se je vršil na svobod* I hom« stanovske solidarnosti, medna* nih, tradicijonalno mednarodnih tleh, rodnega tovarištva in občečlovečan* je bil proze't s pravim »ženevskim du* ' skega pacifizma. ) Za upokojence. Nato skuša poročilo opredeliti či* . sto posebno in svojevrstno stališče uradništva in proučiti vprašanje prava do združevanja. Teorija Hanriouja, velikega francoskega jurista, ki negira obstoj pogodbenega razmerja med dr* žavo in uradništvom, je po Thomaso* vem mnenju pomanjkljiv. Prav tako kritizira mnenje drugih slavnih juri* stov, ki so razločevali funkcije oblasti in funkcije upravnih organov in ki so dosledno temu razlikovanju zgradili teorijo pravic in dolžnosti, različnih po teh dveh kategorijah uradništva. Po mnenju poročevalca bodo morale urad* niške organizacije, če hočejo doseči dalekosežnejše uspehe na gmotnem in socialnem polju, poglobiti svoje delo v tem smislu, da bodo umele pritegniti v svoja združenja prav vse uradnike do poslednjega in z druge strani, da bodo znale ta združenja pravilno in smotreno voditi. V nadaljnjem razpravlja o vzroki,h ki porajajo nesoglasja med uradni* štvom in državami ter navaja sredstva, s katerimi bi se ta nasprotstva mogla odstraniti, če že ne sploh preprečiti, kar bi bilo v interesu države in javno* sti in seveda uradništva samega. S sta* tističnimi podatki ugotavlja poročilo, da je gmotni in ponekod celo pravni položaj uradništva sorazmerno znatno slabši od položaja ročnega delavstva, ki si je s pomočjo svojih krepkih or* ganizacij v povojnih letih priborilo daleko višji odstotek svojih nekdanjih predvojnih plač, nego se je to posre* čilo uradništvu. Obenem so pa razne ugodnosti in jamstva, ki so nekdaj tvorila posebne privilegije uradniške* ga stanu, raztegnjene do mala že na velik del ročnega delavstva. Ta neugodni položaj za uradnike se bo izboljšal šele, čim se bodo drža* ve notranje zdemokratizirale in uvedle kolektivne pogodbe, ki bodo ščitile vse stanove. Vsekakor je pa treba, da uradništvo poišče tesnejših stikov z drugimi strokovnimi združenji ročnih in umskih delavcev. — Velezanimivi, s statističnimi podatki opremljeni re* ferat g. Thomasa izda MUF kot poseb* no brošuro in bomo tedaj o ti po* membni razpravi kaj več spregovorili. Nato je podal francoski delegat g. Medori poročilo o vprašanju »Urad* niška zastopstva v najvažnejših ev* ropskih državah«. Nato se je razvila živahna debata o problemu izenačenja službenih prejemkov in o enotni na* čelni ureditvi pragmatičnega položaja državnega uradništva, pri čemer naj bi sodelovale strokovne in stanovske uradniške organizacije. V zvezi s to razpravo je kongres soglasno sprejel resolucijo, ki zahteva, naj se zakonski uredi odločevanje v sporih, ki nasta* nejo iz službenega razmerja med urad* niki in državami. O vseh takih neso* glasjih naj razpravljajo posebne me* šane komisije, katere bi bile sestavlje* ne iz vladnih organov in iz zastopni* kov organiziranega državnega uradni* štva. Združenja, ki bi ostala izven pri* znanih osrednjih strokovnih organiza* cij, bi ne imela pravice do zastopstva v teh paritetičnih komisijah. Izčrpne razprave o tem vprašanju 80 se udeležili zastopniki skoro vseh 0rganizacij ter se je könSTicrponovno sklenilo, da se Mednarodni urad dela naprosi za oficijelno podporo in teh* nično soHelovanje pri izvršitvi teh važnih nalog, kar je službeni predsta* vitelj istega, g. B o i s n i e r obljubil. Iz njegovega govora je sledilo, da MUD, vsekakor po inicijativi svojega direktorja g. Alb. Thomasa, posveča uradniškemu vprašanju največjo paž* njo in da bo zastavil vse sile, da se čimprej povoljno izvede to važno so* cialno delo. Ker je bil dnevni red s tem izčr* pan, so se vršile nato volitve funk* cijonarjev federacije. Dosedanji gene* ralni tajnik g. Noordhof, ki je prevzel uredništvo nove revije holandske sin* dikalne zveze, je zaradi prezaposleno* sti odložil posle tajnika, katere je 5 let opravljal z velikim uspehom. Nato je bil soglasno z vzklikom izvoljen za generalnega tajnika dosedanji pred* sednik MUF, g. Charles Laurent (Paris), za predsednika j)a g. Falken* b e r g (Berlin), tudi jugoslovenskemu državnemu uradništvu znani simpatič* ni organizator. Kot predsednik nem* škega »Allgemeiner deutscher Beam* tenbund*a« se je namreč udeležil sara* jevske skupščine Glavnega Saveza leta 1928. Ostalo predsedstvo MUF se ni izpremenilo. S sklepom, da se prihodnji kongres uradniške internacionale vrši leta 1932. v Haagu na Holand* skem, je bila skupščina, kateri je pri* sostvovalo nad 300 članov uradniških delegacij iz devetih evropskih držav in mnogo opazovalcev iz drugih dežel, ki niso bile oficijelno zastopane, v po* polni harmoniji in složnosti zaključe* na. Ponoviti je treba še enkrat, da so bili vsi sklepi, vse volitve in vse reso* lucije sprejete soglasno in da do boj* nega glasovanja sploh ni prišlo. Popoldne so udeležniki kongresa priredili skupno vožnjo po prelepem ženevskem jezeru, katero je pa nesta* novitno vreme precej motilo. Jugoslovanska delegacija, 'kateri je načeloval g. dr. Mihajlo J o v a n o * v i č , načelnik našega Glavnega Save* za, je bila povsod predmet splošnih simpatij. Govor našega predsednika, ki je želel uradniški internacionali mnogo uspeha, posebno na polju med* narodnega zbližanja in pomirjenja na* rodov, je bil izredno navdušeno po* zdravljen. Zato je bila udeležba jugo* slovenskega državnega uradništva na tem važnem mednarodnem zborova* njü, katero so pazljivo zasledovali od* ločujoči činitelji po vsi Evropi, potreb* na in koristna. Opaziti je bilo, da uživa naša država in naše državno uradništvo v mednarodnih krogih ve* lik ugled in da inozemstvo pričakuje od nas, da bomo tudi v naprej prav tako in še bolj intenzivno delovali na polju mednarodnega sporazumevanja, ki bo koristilo vsem državam in na* rodom. Mednarodni uradniški kongres, ki je razpravljal o vprašanjih, katera so po veliki vojni postala enako pereča za vse evropske države, je pokazal od* ločno voljo vseh udeležencev, da delu* jejo vzajemno v prospeh napredka vseh držav in v interesu občega miru v Evropi. Prisotni delegati, ki so za* stopali nad pol milijona organiziranega državnega uradništva iz najrazličnej* ših delov Evrope, so obnavljali stare osebne zveze in sklepali nova poznan* stva, ki bodo mednarodni značaj fede* racije učvrstila tudi dejanski. Saj so interesi uradništva po vseh deželah docela enaki in v bistvu povsod isti, zato je tudi potrebnost skupne, res* nično mednarodne organizacije tako očividna in vsakomur umljiva. Ženev* Zveza jc poslala sporazumno z »Društvom drž. upokojencev in upoko* jenk« v Ljubljani, 13. t. m. ministrske* mu predsedniku g. Petru Živkoviču to*le pismo: Gospod ministerspredsednik! Usojamo si Vam, gospod minister predsednik, tem potom najvdaneje iz* javiti, da se spomenici glede nujne po* trebe izenačenja vseh državnih upoko* jencev in upokojenk s prejemki aktiv* nih državnih nameščencev, predloženi Vam 15. julija t. 1. od »Društva umi* rovljenika« v Sarajevu v polnem obse* gu priključujemo. — Historijat odnosno postanek tega velevažnega vprašanja, ki je za državne upokojence življenskega pomena, Vam bo nedvomno znan v vseh podrobno* stih, saj ste, prevzemajoč predsedstvo kraljevske vlade ob zgodovinskem ma* nifestu Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. januarja 1929. postavili v njen delovni program med drugim tudi izdatno poboljšanje gmotnega stanja državnih upokojencev in upokojenk. Ta točka vladinega delovnega pro* grama znači najresnejšo voljo, končno* veljavno spraviti z dnevnega reda siro* maštvo in obup državnih upokojencev, kar žal ni bilo v zadostni intenciji prejšnjih strankarskih režimov. — Gospod minister*predsednik! Vsi državni upokojenci in upoko* jenke se iz polnih duš zahvaljujejo Vaši humani inicijativi, ki je v največji meri pripomogla do tega, da je postalo vse dotlej nerešeno vprašanje njihove* ga gmotnega stanja del delovnega pro* grama kraljevske vlade, ki ji imate čast načelovati. Državni upokojenci pričakujejo z največjimi nadami uveljavljenje nove* ga zakona o pokojninah, ker so uverje* ni, da je osnovan na načelih enakosti, človečanstva in socialne pravice in da bodo mogli, rešeni morečih skrbi za obstanek, spokojno preživeti večer svojega življenja. Ni nam sicer znano, iz kakšnih razlogov ta zakonski osnutek, ki je bil baje izgotovljen že koncem leta 1929., »Slovence« z dne 11. septembra 1930., štev. 207 piše: Beograd, 10. septembra z. Strokov; na komisija, ki izdeluje zakon o urad* nikih, je končala svoje delo. Zakon se bo predložil ministrskemu svetu. Zakon se v mnogih stvareh razlikuje od dose* danjega. Z njim se bodo ukinile stop* nje in skupine. Uradnikom se bodo prožili mnogi beneficiji pri napredo* vanju. — »Jutro« z dne 17. septembra t. 1. št. 215 pa poroča: Beograd, 16. septembra, M. Po* sebna komisija, ki je sestavljala novi uradniški zakon, je definitivno dokon* čala svoje delo. Načrt novega uradni* škega zakona je že definitivno redigi* ran in bo v prihodnjih dneh že znan v podrobnostih. Definitivno je določe* na nova razdelitev uradništva. Name* sto dosedanjih kategorij in skupin se uvede 10 uradniških razredov. S po* sebno uredbo, ki bo tvorila sestavni del zakona, bo odrejena prevedba uradništva iz dosedanjih kategorij in skupin na odgovarjajoče razrede. do danes še ni uveljavljen, smo pa skromnega mnenja, da njegove objave ne ovirajo proračunski pomisleki. Zato Vas, gospod minister*pred* sednik, najvdaneje prosimo, da izvolite zastaviti ves svoj vpliv v dobro držav* nim upokojencem in da izposlujete skorajšnje uveljavljenje navedenega zakona. Če pa bi uveljavljenje tega zakona iz kakršnihkoli razlogov že v dogled* nem času ne bilo izvedljivo, potem Vas, gospod minister*predsednik, pro* simo: Izvolite ublažiti bedo drž. upoko* jencev in upokojenk začasno na ta na* čin, da se do uzakonjenja zakonskega osnutka o pokojninah zvišajo prejemki državnih upokojencev sorazmerno s prejemki, ki jih dobivajo aktivni držav* ni nameščenci. Pred durmi je zima. Vsi državni upokojenci jo pričakujejo s strahom, hkratu pa tudi v upanju, da boste, gospod minister*predsednik, storili v najkrajšem času vse, kar bo od njih odvrnilo malodušnost in pobolj* šalo njih dosedanje nevzdržno stanje. Vsi državni upokojenci Vam bodo ohranili za ta človekoljubni čin trajno hvaležnost in neomajeno zaupanje. Prejmite, gospod minister*predsed* nik, tudi ob tej priliki izraze našega najglobljega spoštovanja in verne vda* nosti. Zveza drž. nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Za odbor: Maks Lilleg s. r. Joža Bekš s. r. t. č. načelnik. t. č. tajnik Društvo drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani. Za odbor: Maks Lilleg s. r. Ant. Spende s. r. t. č. predsednik. t. č. tajnik. V enakem smislu je Zveza apeli* rala tudi na Glavni Savez s prošnjo, da se za čim hitrejšo pomoč drž. upoko* jencem na najizdatnejši način in brez odloga angažira pri vseh centralnih oblastvih. Plačilni razredi bodo urejeni tako, da bodo dosedanji uradniki III. kate* gorije uvrščeni v X. do VI. razred, oni II kategorije v 'IX. do V. razred, urad* niki dosedanje prve kategorije pa v VIII. do L razreda. Druga važna reforma zakona se nanaša na pokojnine. Rodbinske po* kojnine prevzame poseben pokojnin* ski fond, ki bo zasnovan na moderni podlagi. Zakon tudi podrobno ureja služ* bene odnošaje uradništva, disciplinsko postopanje itd. Ni še znano, ali bo novi uradniški zakon predložen Vrhovnemu zakono* dajnemu svetu. Z ozirom na obilico gradiva, ki se sedaj nahaja pred VZS in na nujnost uradniškega zakona iz* gleda, da se to ne bo zgodilo. TOVARIŠI! Stanovska dolžnost vsakega za* vednega državnega uslužbenca, brez razlike stroke in položaja, je, da pod* pira svoje glasilo. Zato naročajte, ši* rite, podpirajte in priporočajte »Naš Glas«! Uradniški zakon. 1 [CDIIIKI. Konec meseca aprila so pričeli na Češkem razpravljati o osnutku zako= nov, ki naj bi uredili vprašanje pre* jemkov stroupokojencev. Teh je na Češkoslovaškem vsega skupaj 127.800, za kritje njihovih prejemkov je pa potreben skupni znesek 317,171.860 Kč, to je za poedinega staroupokojenca po 2481 Kč na leto ali na mesec nekaj nad 200 Kč.' Že doslej so bili češkoslovaški sta* roupokojenci v mnogo boljšem polo* žaju nego so jugoslovenski. Na Češko* slovaškem so prejemali doslej na leto staroupokojenci: uradniki V. razreda 57.334 Din, VI. razreda 45.227 Din, VII. razreda 36.047 Din VKI. razreda 31.200 Din, IX. razreda 27.220 Din. Zvaničniki so prejemali na leto 23.467 Din, služitelji pa 16.840 Din letnih pre* jemkov kot staroupokojenci. Pri nas prejemajo staroupokojenci V. činovncga razreda komaj doseda* njo pokojnino češkoslovaškega zva* ničnika*staroupokojenca. a oni VI. razreda prejemke staroupokojenega češkoslovaškega služitelja. Leta 1926. je na Češkoslovaškem izšel novi zakon o državnih uradnikih, ki je prejemke aktivnim državnim na* meščencem znatno izboljšal. Na ne* prestano prizadevanje staroupokojen* cev, ki je našlo pri vladi popolno raz* umevanje, razen tega pa podporo vseh parlamentarnih strank, je češkoslova* ški ministrski svet odobril predlog fi= nančnega ministra o ureditvi pokojnin vsem tistim državnim uslužbencem, ki so bili upokojeni po raznih zakonih, kateri so bili v veljavi pred letom 1926. S tem zakonskim predlogom so češkoslovaški staroupokojenci docela izenačeni z novimi upokojenci, upo* kojenimi po zakonu iz leta 1926. Ta izenačitev se pa ne bo izvedla kar na enkrat, temveč v štirih etapah. Še tekom letošnjega leta bodo iz* enačeni oni staroupokojenci, ki so bili rojeni do leta 1865. Nove povišane pokojnine se jim bodo izplačevale od 1. januarja 1930. dalje. Teh upokojen* cev je približno 58.369, njihovi prejem* ki pa znašajo 135,284.190 Kč. Od 1. januarja 1931. naprej se bodo pričele izplačevati povečane po* kojnine staroupokojencem, rojenim med letom 1865. do 1870.; letni znesek njihovih pokojnin znaša 31 700.140 Kč. Tretjo etapo tvorijo staroupo* kojenci, rojeni v razdobju od 1. 1871. do vključno leta 1875., ki bodo preje* mali nove pokojnine od 1. januarja 1932. dalje. 1 \ V četrto etapo pa spadajo kon* čno vsi ostali staroupokojenci, kate* rim se bodo izplačevale nove pokoj* nine od 1. januarja 1933. dalje. Ta zakon obsega vse uradnike upravne in sodne stroke, častnike, profesorje in učitelje, zdravnike, ma* nipulativno uradništvo, vojaške in orožniške gažiste, državne uslužbence, služitelje, pomožno osebje, delavce državnih podjetij in njih vdove. V prvo etapo bo uvrščeno tudi približno 8000 uradniških sirot brez staršev. , Ta zakon velja tudi za učiteljstvo nedržavnih meščanskih in osnovnih šol na Slovaškem in v Zakarpatski Rusiji. Od skupne vsote, potrebne za no* ve pokojnine, odpade: na državne že* leznice 100 milijonov, na pošto 32 mi* lijonov, na tobačno režijo 1'7 milijona, na upravo državnih poseste\ 2 milijo* na in na državne delavce L4 milijo* na Kč. Sočasno se je zvišala dosedanja meja privatnih dohodkov od 4000 Kč, do katere je bilo mogoče obenem še uživati državno miloščino (ki znaša dnevno 11 Kč), na 7200 Kč, ker se smatra, da je na Češkoslovaškem na* vedena vsota prenizka za pokrivanje vsakodnevnih izdatkov. Ta uspeh je pripisovati v prvi vrsti številčno močnim in dobro orga* niziranim društvom staroupokojen* cev, ki so neutrudno, dosledno in srni; selno znale in dosegle, lda so se odlo* čilni činitelji prepričali in uverili o po* trebi nujnega izboljšanja položaja sta* roupokojencev. Organizacije so seve* da zahtevale, naj se vsi staroupoko* jenci naenkrat izenačijo in naj se to izenačenje izvede tudi za nazaj od leta 1926. dalje. Ti zahtevi češkoslovaška vlada ni mogla ustreči, ker za to nima gmotnih sredstev na razpolago. Nova ureditev prejemkov staroupokojencev bo zahtevala za skoro tretjino pove* čane proračunske izdatke, ker so nji* hove pokojnine izboljšane za več ne* go tretjino dosedanjih vsot. Češkoslovaške organizacije upo* kojencev vztrajajo pri opisanih svojih zahtevah in bodo še naprej delovale, da vlada tudi tem zahtevam ugodi. (»Nlaš Glas«, Zagreb). in čokolado, izdeluje pecivo in peče kruh, producira sveče, barve in izdes kije avtomobile itd. Za izdelovanje vsega tega in za organizacijo te produkcije ima zadru* ga nad 300 različnih podjetij in tova* ren z 32 ravnatelji, ki vodijo in nad* zirajo vse poslovanje s pomočjo veli* kega števila uradništva. Zadruga ima lastno brodovje, ki prevaža pridelke iz zadružnih nasadov čaja in kave v In* diji, Južni Afriki in Ameriki. Vsaka zadruga vpiše, čim pristopi v to glavno nabavljalno zadrugo, za vsakega svojega člana delež v višini enega funta (približno 270 Din). Vsa* kih 500 članov daje pravico do enega glasu na občnem zboru. IPoedini dele* gat, ki se udeleži rednega letnega zbo* ra zadruge, ki se vrši dvakrat na leto, ne more zastopati več nego 500 čla* nov, kar znači, da more imeti vsak delegat le po en glas. Glavna nabavljalna zadruga vzdr* žuje v poglavitnih središčih Ang eške j 'Iz poročila upravnega odbora Sa* veza p. t. t. uslužbencev, podanega na kongresu v Sarajevu dne 12. julija t. 1. posnemamo naslednja načela, ki tvo* rijo program delovanja centralne po* štarske organizacije: 1. Stalno in energično delo na iz* vajanju državnega edinstva našega na* roda, ki si je po dolgem suženjstvu, trpljenju in ogromnih žrtvah ustvaril na kosteh svojih sinov veliko in svo* bo.dno državo — Jugoslavijo. 2. Obnovitev ministrstva pošte in telegrafa ali tradicionalni posebni po* ložaj naše stroke v resoru gradbenega ministrstva. 3. Izvajanje korenitih reform p. t. t. stroke po vzgledu modernih dr* žav v duhu novega časa in stvarnih državnih in družabnih potreb. 4. Izprememba uradniškega za* kona v pravcu, da se zviša eksistenčni minimum in da se zmanjša število službenih let za polne pokojnine. 5. Skupno in specielno zakono* dajstvo za poštno, telegrafsko, telefon* sko, radiotelegrafsko, tehnično in če* Bliža se jesen, prišla bo zima. tre* ba bo obleke, perila in obutve za otro* ke, zlasti za one, ki hodijo v šole, ljudske in srednje. To so velike skrbi za vsakega očeta, zlasti za uradnika, ki ima pičlo mesečno plačo. Naj še tako štedi, ne zmore tolikega zneska, da bi primerno oblekel svojo rodbino. Treba se je zadolžiti in potem odpla* čevati v mesečnih obrokih. Težko je dobiti kredit, zlasti cenen kredit. Na obroke se še dobi blago pri tem ali kmete. Naneslo pa je, da so se prikla* tili skozi .Neveselo cigani. Brhka ci* ganka mu je hotela prerokovati. Ker je tolikanj sličila na njegove Filipinke, je Filip privolil. jPregledala mu je dlan, potem pa resno premetavala kvarte. »Velikega neprijatelja imaš « je velela. »Kmalu pojdeš preko tekoče vode. Pismo dobiš. A ta kvarta? Ta pomeni, da se skoraj oženiš: lepa, mlada de* vojka, dosti denarja.« .— »To me ne .zanima. Dovolj sem «e ženil, čeprav le na drobno,« jo je zavrnil, »Povej mi rajše, kako je z zdravjem!« — »Vse ,jd dobro in v redu, gospod, samo pa* iziti se moraš, da te kap ne (zadene.« Lipe Gonder ni bil prav nič bab* jeveren. Kakor človek, ki je preplul in prepljuval več sveta, nego smo ga mi navadni suhozemci videli. Vendar gle* ide zdravja ni poznal šale. Lotil se je idiete, umne prehrane. Poslej je pil do* mala čisto slatino, ogibal se je popra in drugih razdražljivih začimb. Ako mu je ob rahlem prehladu šumelo v ušesih, se je že bal, da ga bo »božje«. Kadar ga je malce glava zabolela, ga je obšla skrb: »Kap me bo!« Neprevi* doma se je dal speljati v Tivoliju na tobogan in se mu je vrtelo. »Da me ne bi kap!« ga je prešinilo in presunilo do srca. Vsak dan je užil nekaj kap* Ijic jodove tinkture, da bi preprečil svoje agenture, ki nakupujejo polje* delske proizvode, polizdelke in indu* strijske sirovine. Razen teh vzdržuje tuji agenture v inozemstvu, v Zjedi* njenih državah severno*ameriških, v Kanadi, na Ceylonu, na Danskem, Francoskem, v Španiji itd. Na ta način kupuje glavna nabavljalna zadruga vse proizvode neposredno od producentov, oziroma sama organizira proizvodnjo vsega, kar konzumenti potrebujejo. Glavna nabavljalna zadruga bo kmalu edini nabavljahu vir vsem za* družnikom. Seveda ima zadrugarstvo na Angleškem mogočne zaščitnike, propagatorje in sodelavce na najvišjih mestih državne uprave. Tako nosi na primer ministrski predsednik R. Macdonald sam obleko, izdelano v za* drugi in v nji nabavlja vse svoje dnevne potrebščine. Samo tako je mo* goče razumeti ogromni uspeh, katere* ga je angleško nabavljalno zadružni* štvo doseglo v neenaki borbi z neza* družno trgovino in industrijo, iz kat<^ I re pa je izšlo kot zmagalec. kovno službo in njene uslužbence. 6. Stalna strokovna p. t. t. in teh* nično*mehaniška šola ter prometna akademija. 7. P. t. t. stroka mora kot kultur* na dobrina naroda pod vsestransko državno oblastjo služiti narodu in državi. 8. Odprta vrata v stroki za vsa strokovna vodilna mesta — strokov* nemu osobju, po načelu: stroka stro* kovn jakom. 9. Pravično in redno napredeva* nje osobja. 10. Ekonomsko izboljšanje, moral* no in zdravstveno dviganje ter stro* kovno*kulturno izpopolnjevanje p. 1.1. uslužbencev. 11. Postavljanje domov, sanatori* jev, zdravniških ambulant, lekaren in bolnic s pomočjo državne podpore. 12. Stalna trajna komisija tehnič* no * gospodarskih znanstvenikov in predstavnikov Šaveza v svrhonafati* čne ugotovitve in pravilnega placira* nja investicij ter njihovo racionalno izkoriščanje. onem trgovcu, a cene so visoke in ta* ko pride uradnik z dežja pod kap. Zadolži se prekomerno ter težko od* plačuje obroke, ker je moral vzeti sla* bo blago po visoki ceni, ki malo za* leže, a zelo obremeni njegove dohodke. So pa tudi lahkomiselni ljudje, ki kupujejo vse na kredit, kjerkoli in karkoli le morejo dobiti. Zadolžijo se pri tem trgovcu, pa tudi pri drugem in tretjem itd.. Izrabljajo pripravljenost trgovcev, ki radi dajejo strankam bla* poapnenje žil: arterioskleroza pač ni kar si bodi. Da se ne odebeli, je žara* na telovadil ter obilo hodil na Rožnik Razburjal se ni, kvečjemu po malem gondral: tako je delal čast imenu svo* jemu. Posebno se je pazil na spomlad, ob ljudomornih mesecih — sušeč in mali traven — ko se »božja roka« če* šče javlja -nego ob drugih letnih časih. O svoji bojazni je govoril z neštetimi znanci: tako je seznal od vojaškega zdravnika, da Srbi njegovemu strahu rekajo kaplja, od nekega batjuške, da se po rusko nazivlje por ali č, kar je iz grškega »paraliza«. Vrnile so se ptice selilke iz južnih krajev, z njimi je oživelo zidarsko delo. Stric Gonder se je šetal proti Večni poti in razmišljal v svojem du* hu, koliko primerov mrtuda se dogaja baš ob pomladitvi Matere narave. Pod večer je nameril korak proti domu. V predmestju obstane pred novo vilo, kjer je razbijalo nekaj delavcev na strehi. Dva sta pritrjevala žleb. Ne* sreča pa je hotela, da se jima izmuzne pločevinasta cev iz rok in telebne na* šemu zijalu na vrat V omedlevici so ga spravili v po* steljo. Ponoči se mu vje bledlo. Zdrav* nik, ki je stal ob njem, je slišal ,»Pazi se, da te kap ,ne zadene!« Poškodba pa je bila premočna. Ob zori se je Glavna nabavljalna zadruga v Manchestru. Leta 1840. je bila na Angleškem, v nik, industrijec, producent in bankir. deželi, kjer je stekla zibelka konzum* nega zadružništva, ustanovljena v Manchestru osrednja nabavljalna za* druga, ki še danes predstavlja naj* večjo trgovskodndustrijsko zvezo vseh angleških konzumnih zadrug. Ta glav* na zadruga je največji trgovec, uvoz* •Nenad Kapistran: Kap ga je. Kdor poseča dalmatinske kleti, gotovo pozna bivšega pomorščaka Gondra, ki sliši na ime Filip. Dalma* tinski tovariši na brodovih so ga kli* cali Pilip, anagramsko ime, ki ga mo* rebiti poznate iz sodobnih križaljk. Za pokojne Avstro*ogrske »mrharije«, ka* kor on nazivlje danes preminulo mo* narhijo, je mali mož mnogo brodaril in križaril po svetovnem morju. Rad omenja Filipinsko otočje, koder je spoznaval trdoprsne, akoprav ne trdo* srčne Filipinke. Z vidnim zadoščenjem se tudi spominja redkih pristankov na Haitiju, koder so ga mamile ostrogru* de Haitijanke. Nalik junakom Ca* moensovih »Luzijad« je objadral taki* sto Kap Dobre nade. Ali odkar ga poznam, namreč iz* za svetovne vojne, naš Gonder ni bil kdo ve kaj podoben ljudem, ki vedno in vedno plovejo proti rtiču dobre nade. Včeraj kakor danes, zmeraj je mislil, da ga gloje in izpodjeda ta ali ona težava. Spričo njegovega večnega oprezovanja in obezovanja udov mu je njegov zaupnik Džebič včasih pikro oponesel: »Filipe, ti nisi zdrav, ako nisi ma* lo bolestan!« V svojih skladiščih ima vse kar potre* buje človek od zibelke do groba. To ogromno podjetje proizvaja moko, surovo maslo, milo vse vrste obleke in obuvala, razno platno in perilo, izde* luje pohištvo, predelava tobak v smod* ke in cigarete, iproduclra vino, kakao In res, že v početku zime je Pilip nosil dolgo, kosmato pahavko, kakor pravijo Dolenjci šalu. Največji del je bil seveda ovit okoli vratu. Natikal si je galoše, 'to galsko obuvalo. To ga ipa ni oviralo, da si ne bi bil vsako jutro pripel na čevlje pasjih koltrčkov, ako smem uporabiti ribniški naziv za znane nizke gamašice. Nekdanji sošolec, sedanji slavni kirurg Režek, mu je nekoč zabrusil1: »Bratec, ti si pravi, pristni hipohon* der!« Gondrov nečak je slišal to di* agnozo in v »Iliriji« na solncu ležeč ko martinček iztuhtal na strica zafrk* Ijivo popevko: Lipe Gonder, hipohonder, bi v vodo skočil, pa bi se zmočil, v planke bušil, pa bi se posušil.. . Striček Gonder je nejevoljno go* drnjal in gondral >ob tej zbadljivki, to* da izpreobrnil se ni. Vse leksikone, tudi najnovejšega slovenskega, koli* kor ga je tiskanega, je pretehtal in pretuhtal, nima li take ali onake bo* lezni. In skladno s francosko narodno poslovico, ki trdi: »Kdor si mnogo pri* sluškuje, vselej si kako bolest izmo* druje«, je črnogledec iztaknil prej ali slej kak nedostatek v svojih udih. Slepa usoda mu je lani navdihnila misel, da bi šel ob avgustovski pripeki za nekaj tednov k sorodnikom na Smernice delovanja saveza ps 1.1. uslužbencev. Najcenejši in najprimernejši način kredita za uradništvo. O ■Svilenkaste bujne lase daje ELIDÄ SHÄMPO O go na kredit. Kaj kmalu pa pridejo taki lahkomiselni kupci v plačilne te* zave, ne morejo plačati. Trgovci imajo z izterjavanjem velike sitnosti in pre* mnogokrat tudi občutne izgube. Ni čuda torej, če zaračunajo trgovci strankam, ki hočejo blago na kredit, višje cene, nego onim, ki takoj plačajo v gbtovini, ker morajo vkalkulirati rb ziko izgube. Da se na eni strani zaščitijo inte* resi kupcev, na drugi pa varujejo tr* govci izgube, so se osnovale v Ame* riki, pa tudi že v državah zapadne Ev= rope posebne organizacije kupcev na obroke in trgovcev, ki prodajajo blago na obroke. Tudi za dravsko banovino s sedežem v Ljubljani se snuje taka organizacija »OKO«, t. j. Odplata Kre« ditna organizacija. Trgovci, ki pristopijo k ti organb zaciji se pogodbeno obvežejo, da bodo dajali kupcem, udruženim v »OKO«, blago po prosti izbiri po istih cenah, kakor drugim za takojšnje plačilo. Ker trgovcem jamči za redno in točno plačevanje obrokov organizacija »OKO«, ne smejo trgovci vračunati nb kakega rizika za prodajanje na obro* ke. Prodajati morajo torej kupcem, združenim v »OKO« po cenah, kakor drugim za gotovo, takojšnje plačilo. To je zlasti za uradnike in urad* niče velike važnosti. Kakor so zadruge osvobodile kmeta in obrtnika raznih oderuhov, ki so jim posojevali za vb šoke obresti denar, tako bo »OKO« osvobodil uradnike in uradnice iz rok raznih trgovcev, ki jim prodajajo za drag denar slabo blago na obroke. Uradniki in uradnice, ki imajo stalno mesečno plačo, dobe, če pristo* pijo k '»OKO«, kredit v višini eno», ozb roma dvomesečne svoje plače celo brez porokov in brez podpisa menice, kar je zopet velika ugodnost za urad* nike in uradnice. Kako cenijo drugod velike ugod* nosti in prednosti, ki jih nudi taka or= ganizacija trgovcem in kupcem — uradnikom in uradnicam, vidi lahko vsak iz velikega napredka takih orga= nizacij povsod, kjer se ustanove. Prav lepo uspevajo take organizacije v Nemčiji, Franciji, na Češkoslovaškem, v Avstriji, pa tudi že v Jugoslaviji v Zagrebu in Beogradu. Povsod vladajo v začetku razni predsodki. Napram vsaki novi stvari so ljudje skeptični. Tajništvo Zveze državnih nameš* čencev in upokojencev posluje za stranke vsak dan razen sobot in dni pred prazniki ter nedelj oziroma praz* nikov, od 18. do 20. ure v prostorih Zveze v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, desno. Telefon Zveze ima štev. 3473. Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani posluje za svoje Gondrova duša preselila iz šibkega života. Vzrok njegove smrti: kap. Moja zgodba nima poučnega na* mena. Kdor pa zna razbrati pomen iz preprostih pojavov, je gotovo izluščil iz te vsakdanje historije zlato mo« drost, ki nam priporoča, naj uživamo življenje s pametjo. Čez mero se ne kaže čuvati. Srednja je največ vredna. In vse nam je usojeno. Josip Skalar, Ljubljana: Pismo iz Züricha. Konec avgusta 1930. V poslovnih zadevah sem moral za več dni v Zürich, kjer sem imel precej prilike, občevati s pristnimi Švicarji ter slišati in videti razne ka« rakteristične zanimivosti. Predvsem me je zanimala izredna Podjetnost in delavnost tega ljudstva. Vse je zaposleno in zbira denar, celo hčerke dobrih meščanskih rodbin, ka= tere bi starši lahko Vzdrževali, so za« Poslene pri podjetjih in celo kot na« takarice v penzijah. Nihče se ne sra« ^ouje dela. Poznam več trgovskih pod« iotij, kjer ni nobenega sluge. Razen snažilke, ki pride dvakrat na teden osnažit pisarniške prostore, opravi v.Se ostale posle uradništvo. Sami no« SlJO Pisma na pošto in kontoristke se V dravski banovini je isto. V Ljub« Ijani sc n. pr. slišijo isti ugovori, ki so drugod že davno premagano stališče m na katere nikdo več ne misli, ker vsakdo uvidi, da so ničevi. Ko jje Pf\ enkrat prepričajo o velikih prednostih take organizacije, ise je oklenejio trgov« ci in kupci, zlasti uradniki in uradnice, ker nudi trgovcem in kupcem obilo prednosti med vsemi drugimi oblikami kreditiranja, prodajanja in kupovanja raznih življenskih potrebščin na ob« roke. Praktični Amerikanci bi se go« tovo ne posluževali takih organizacij, če bi popolnoma ne odgovarjale dejan« skim potrebam in če bi ne imele go« tove prednosti pred drugimi našimi kreditiranja, kupovanja in prodajanja življenskih potrebščin na mesečne ob« roke. Napredni narodi v Evropi Francozi, Nemci in Čehi so takoj uvi« deli velike prednosti takih organizacij ter so jih ustanovili in niso se varali. Danes štejejo ne le na tisoče, temveč na milijone organiziranih kupcev in promet raste iz meseca v mesec ter znaša na stotine milijonov. Dosedaj še ni znan niti en slučaj, da bi bila kjerkoli le ena taka organi« zacija nazadovala in morala likvidirati ali da bi bila celo propadla, temveč povslod lepo napredujejo, ker odgoivar« jajo potrebam življenja. Trgovci so zadovoljni, ker dobi« vajo s tako organizacijo na tisoče stal« nih kupcev, katere, da jih privežejo na sebe, poslužujejo z dobrim blagom po kar mogoče nizkih cenah, saj se jim ni treba bati za plačilo, ker dobivajo obroke redno in točno plačane od vodstva organizacije Kupci so pa tudi zadovoljni, ker dobivajo brez vseh sitnih formalnosti kredit, da lahko pri prosti izbiri tr= govca in po prosti izbiri blaga, kupu« jejo svoje življenske potrebščine, oble« ko, obutev, perilo, gramofone, radio« aparate itd. na udobno odplačevanje v mesečnih obrokih, in sicer po nizkih cenah, kakor drugi proti takojšnjemu plačilu v gotovini. ' Uradniki in uradnice informirajte se, da se uverite o velikih prednostih novega načina kredita. Pojasnila daje »Gospodarski procvit«, družba z o. z. v Ljubljani, Resljeva cesta 13/11. iPre« pričali se bodete, da je »OKO« najce« nejši in najprimernejši najčin j:redita za privatne in državne uradnike in uradnice. člane v pisarni Zveze državnih na« meščencev in upokojencev v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, 1. nad« stropje desno, in sicer samo ob torkih od 4. do 6. ure popoldne. Ob drugih dneh, razen navedenih, tajništvo dru« štva državnih upokojencev in upoko« jenk svojim članom v navedenih pro« štorih ne more dajati nobenih pojasnil, informacij, nasvetov itd. Zato naj se ne sramujejo, brisati dnevno prah in pomesti pisarne. V večjih podjetjih je uveden za to poseben turnus. Ma« lokatera dobra meščanska hiša ima služkinjo, vse opravi gospodinja sama in je ponosna na to, da ne potre« buje nobene tuje pomoči. Seveda stori to lahko, ker dobi v velikih trgovskih hišah vse, kar potrebuje za gospodinj« stvo. , Povsod vlada izredna čistoča in kako je poskrbljeno za varstvo zdrav'« ja, dokazujejo napisi v javnih parkih: »Prosimo, ne pljuvajte!« V mestu ne vidite nobenega berača, za vse onemo« gle skrbi država; brezposelnih pa sploh ni, saj nudi mesto vsled tuji'skega pro« meta ,in razvite industrije zadosti za« služka domačinom. Tujec pa se itak ne more naseliti brez (posebnega do« voljenja, ki ga dobi le v prav izjem« nih slučajih. Zato mora deponirati pri daljšem bivanju potni list in druge dokumente pri policiji, dokler se ne izseli. Dobi jih nazaj le, če dokaže, da je plačal eventuelno med tem predpi« sane davke. Davkarija, policija in ob« čina poslujejo v tem oziru naravnost ►vzorno! Plače so zelo različne. Tipkarice prejemajo po 250 do 500 šv. fr. me« sečne plače, prokuristi 900 do 1200 šv. tfr. Perice dobe dnevno za delo od 8. do 18. ure po 12 šv. fr. ter petkrat je« vsi člani točno drže navedenih uradnih ur, ali paj se pismeno obračajo na imenovano društvo. Rodbinske pokojnine vdov drž. upokojencev. Obči oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo št. 8731 od 20. februarja 1930., po katerem mo« re vdova drž. uslužbenca navzlic določ« bi čl. 153. uradniškega zakona preje« mati svojo osebno in še moževo rod« binsko pokojnino, toda le v slučaju, če je pridobila obe ti dve pokojnini po zakonskih predpisih, ki so veljali še pred uveljavljenjem uradniškega zako« na iž leta 1923., oziroma če je ti dve pokojnini prejemala že ko je ta zakon stopil v veljavo. V nasprotnem primeru ima pravo samo do ene pokojnine in sicer do večje. Če je vdova državnega uslužbenca sama državna uslužbenka, potem izgubi pravo do rodbinske po« kojnine, dokler sama aktivno služi ne glede na to, na podlagi katerih zakonov si je priborila pravo do moževe rodbin« ske pokojnine. Prav tako nima tudi pravice do dveh pokojnin, če je eno od njih ali pa obe pridobila šele po uveljavljenju sedanjega uradniškega zakona. Taksna obveznost kazenskih za« pisnikov v disciplinskih zadevah. Pri neki poštni direkciji je bila neka dnev« ničarka kaznovana z administrativno denarno kaznijo zaradi nepravilnosti, katero je zagrešila v službi. Kaznovana dnevničarka se jc pritožila in zahteva« la, da se ji globa, ker ni kriva očita« nega ji prestopka, oprosti. Po nalogu poštnega direktorja je bila pritožnica zaslišana na zapisnik, kateri jc bil do« stavljen pristojnemu referentu v pošlo« vanje. Pri tem se je pojavilo vprašanje, dali je tako zaslišanje na zapisnik na ustno prošnjo zaslišane dnevničarke podvrženo taksni obveznosti in če je, po kateri taksni postavki. — Na to vprašanje je oddelek za davke s finan« čnega ministrstva izdal pod št. 19.924 od 5. aprila 1930. naslednje pojasnilo: »Če je kazen bila izrečena po zakonu o uradnikih in ostalih civilnih usluž« bencih, tedaj se v smislu čl. 222 istega zakona ne plača taksa«. Monopolske blagajne in odplače« vanje posojil. Upravnik državnih mo« nopolov je po prošnji Združenja mono« polskih uradnikov in uslužbencev do« volil, da smejo monopolske izplačilne blagajne, ki izplačujejo monopolskim uradnikom in uslužbencem, članom ►sti, razen tega imajo opoldne daljšo pavzo za čitanje časopisov. Cestni po« metač ima 400 šv. fr. mesečne plače, službeno obleko in poceni stanovanje iter — pokojnino. V čudnem nasprotju s tem so plače nekaterih inženjerjev, ki prejemajo samo po 500 fr. mesečno. Blizu kolodvora podira vojni do« bičkar cel mestni del ter zida na njem velike trgovske palače. Nastale so ši« roke ulice in trgi ter krasne 5 in več nadstropne palače: Industriehof, Schmidhof itd. V kratkem bodo podrli židovsko sinagogo, da postavijo tam poslovne hiše. Videl sem »Schmidhof«, ki je opremljen z najmodernejšimi dvigali iz stekla. Na enem ,se vozijo lahko av« tomobili v nadstropja, ekspresno dvi« galo pa te .popelje naravnost v 5. nad« stropje. Pisarne so svetle in ločene med seboj s steklenimi stenami? zve« zane so s podzemsko pošto (Rohr« post) s 7 bankami. Zanimiva je nova institucija izposojanja slug. Omenil sem že, da nekatere trgovine nimajo slug, ali pa samo enega, ki je — narav« no — .večkrat odsoten. V slučaju po« trebe se sluga lahko dobi na posodo proti malenkoistni odškodnini. Telefon posluje izborno: v eni do dveh minutah dobiš lahko vsako ino« zemsko zvezo. Za 10 centimov te zbu« di pošta po telefonu ob določeni uri, imenovanega združenja, službene pre« jemke, le«tem odtegovati odplačila, do« ločena za pokritje brezplačnih posojil, prejetih od združenja. Dalje je dovolil, da monopolske izplačevalne blagajne odtegnjene vsote neposredno pošiljajo združenju, in da se to odtegovanje vrši po posebnih seznamih, katere bo zdru« ženje predlagalo izplačevalnim blagaj« nam. To dovoljenje znači za imenovano organizacijo veliko ugodnost. Ukinitev gostaščine. »Slovenec« z dne 12. septembra 1930., štev. 208 piše: Beograd, 11. septembra z. Finančno ministrstvo bo predložilo predsedniku vlade v odobritev zakon, s katerim se ukinja gostaščina. Ta zakon je bil izde« lan pred kratkim v finančnem ministr« stvu. —- »OKO« — odplata, kreditna orga« nizacija. Tudi na zadnji članek v štev. 24. smo dobili razna vprašanja, pred« vsem z dežele. Kakor smo že omenili, se bo naša organizacija postopoma iz« vedla po vseh večjih krajih Dravske banovine. O. K. O. Letna skupščina Združenja jugo« slovanskih inženjerjev in arhitektov. \ dneh 27. do 29. septembra se vrši glavna letna skupščina Združenja ju« goslovanskih inženjerjev in arhitektov v Splitu. Monopolska uprava, je do« volila vsem inženjerjem in arhitektom, ki so v službi uprave državnih mono« polov, pa so člani imenovanega zdru« ženja, tridnevni odmor razen časa, po« trebnega za potovanje, da se lahko udeleže navedene skupščine. Policijska ura v srezu Čabar. Ban dravske banovine je odredil, da veljajo predpisi razglasa o policijski uri (»Uradni list« št. 170—47 z dne 27. ma« ja 1925.) tudi za srez Čabar. Za kraj Čabar je torej policijska ura za go« stilne 23. ura, za kavarne pa 24. ura. Za vse druge kraje pa poleti, to je od 1. aprila do 30. septembra za gostilne in kavarne 23. ura pozimi, to je od 1. oktobra do 31. marca za gostilne 22. ura, za kavarne pa 23. ura. Gostilne in kavarne se ne smejo odpirati po« leti pred 5. uro, pozimi pa ne pred 6. uro. Desetdinarski srebrniki. Iz Beo« grada poročajo, da bo finančni mini« ster v kratkem predložil ministrskemu svetu predlog, naj se desetdinarski bankovci zamenjajo s kovanimi srebr« nimi novci po 10 dinarjev. Srebrnikov, ki bodo izdelek državne kovnice, na« za nadaljnjih 10 cent. ti javi hkrati, kakšno je n. pr. vreme na Rigiju, ne boš zaman delal izleta. Ako plačaš 50 cent., ti odpro pošto .in poslujejo tudi ponoči. Dostava brzojavk je tako urejena, da se dostavljajo od 8 do 12. in od 14. do 18. ure v pisarno, od 12. do 14. ure in po 18. uri pa ti sporoče vsebino brzojava telefonski na dom. Ogledal sem si tudi cene na trgu. Breskve prodajajo kg po 1'50 fr., pa« radižnike 75 c«s„ fižol F25 fr., čebula 40 cts., krompir 39 cts. Mesečna soba stane 70 do 90 fr., penzija od 10 do 15 fr. Naše čitateljice bo zanimalo, da prinese nevesta navadno v zakon le opravo za eno sobo in kuhinjo, vse ostalo mora preskrbeti ženin. Končno naj omenim še posebno vlake, ki te za mal denar popeljejo da« leč od Züricha Tako stane vožnja v Friedrichshafen ob Bodenskem jezeru z ladjo, nazaj pa z vlakom, vštevši prehrano, samo 20 fr. Kdaj bodo mi tako daleč?! Oblačilnica za Slovenijo Ljubljana, Mikložiteva cesta štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst ma-nufakhjrnega blaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije. Vestnik. Stran 4. »NAŠ G L A S« Štev. 27. merava izdati finančno ministrstvo za eno miljardo dinarjev. Nov sistem cen v zagrebškem gles dališču. Uprava narodnega gledališča v Zagrebu bo z novo sezono uredila nov sistem cen za opero in dramo. Ce* ne so znižane, da bo obisk omogočen najširšemu prebivalstvu. Gledališče naj postane res narodna kulturna in pa iz? obraževalna institucija, dostopna vsem slojem in stanom. Temu primerno bo sestavljen tudi repertoar, ki bo razno* vrsten, da bo privabil čim širšo pu* bliko — Prednje beremo v ljubljan* skem »Jugoslovanu«. Smatramo, da je ta ukrep uprave zagrebškega narod* nega gledališča iz vsakega ozira ume* sten in pravilen. V interesu razširjenja kulturnih stremljenj, čemur morajo baš narodna gledališča v prvi vrsti slu* žiti, bi bilo vsekakor potrebno in prav, da je čim več ljudi deležnih umetniške* ga užitka v teh državnih gledališčih. Ker je znano, da so gledališča zaradi slabih gmotnih razmer prebivalstva če* sto precej nezadostno zasedena, bi bi* lo priporočati, da se ta zagrebški si* stem uvede tudi v Ljubljani. Saj je v denarnem pogledu popolnoma vseeno, če je gledališče napol prazno ob višjih cenah, ali pa dobro zasedeno pri ni* žjih vstopninah. Kulturna korist bi pa bila s tem, da se število obiskovalcev pomnoži, vsekakor znatno večja. Tovariši! Nabavljajte svoje po* trebščine pri tvrdkah, ki oglašajo v »Našem glasu«. Pri nakupu se sklicuj* te na naše glasilo. Kdor podpira nas, tega podpiramo mi. Prepoved krošnjarenja. Trgovinsko ministrstvo je po prošnji gospodar» skih krogov izdalo naredbo, ki prepo* veduje krošnarenje sploh. Dovoljena je še nadalje prodaja na krošnjarski način za tele predmete: jestvine in brezalkoholne pijače, izdelke naše do* mače hišne obrti in za knjige, časopi* se, srečke in dr. Ob epidemijah smejo obrtna oblastva prepovedati krošnjar* sko prodajanje tudi teh predmetov. Nova beograjska električna cen* trala. Prva stavbna dela za novo elek* trično centralo v Beogradu so se za» čela te dni. Stala bo na nekoliko dvig» njenem prostoru ob Donavi in bo vsa poslopja te naprave zgradilo Švicarsko društvo za promet in električne napra* ve. Centrala bo zgrajena v dveh letih in bo imela kapaciteto 18.000 kw. Če bo treba, bo mogoče dvigniti kapaci* teto na 30.000 kw. Obleke kemično čisti, barva, piisira in lika tovarna J O S. REICH. Avtomatska telefonska centrala v Beogradu. Ministrstvo za zgradbe je oddalo nabavo avtomatske telefonske centrale v Beogradu neki znani ber» linski firmi. Nova centrala, ki bo zgra» jena po najmodernejših principih, bo prirejena za 7000 naročnikov. Novo poslopje carinarnice v Su* botici. Finančno ministrstvo je dovo» lilo kredit, potreben za stavbo novega carinarničnega poslopja v Subotici v znesku 20,000.000 Din. S stavbnimi de* li so že pričeli. — Želeti bi bilo, da se tudi vprašanje ljubljanske carinarnice premakne z mrtve točke. Novo carin* sko poslopje bi bilo v veliko korist Strank in uradništva, pomenilo bi pa tudi važno dejanje za omiljenje stano* vanjske bede v Ljubljani. Učiteljstvo na Bolgarskem. Železniške olajšave za učiteljstvo v Bolgariji. Že več let so imeli bolgar* ski učitelji 75% znižano vožnjo po že* leznicah. Dolgo časa so se borili za to ugodnost, preden so jo dosegli, sedaj pa je železniški minister izdal naredbo, ki bo stopila v veljavo s 1. junijem t. L, da se jim ta ugodnost ukine in dovoli le 50% popust. Med učiteljstvom je ta naredba napravila veliko nevoljo. Na eni strani zahtevajo od njega, da mno* go potuje in brez dnevnic in nagrad spoznava svojo domovino, da bi mo* gel imeti večje uspehe pri pouku in vzgoji bolgarske mladine, na drugi strani pa mu vzamejo edini pogoj, da je mogel do sedaj to res potrebno zah» tevo, s precejšnjim pritrgavanjem na hrani, tudi izvršiti. Prepričani smo, da bo železniški minister do junija umak* nil svojo naredbo. zič. Učitelji v Bolgariji plačujejo v po* kojninski fond 10% svoje plače, ven» dar ko odslužijo svoja šolska leta ne dobijo celotne pokojnine, ampak le 80%. Zaradi tega učitelji ne gredo radi v penzijo in one, ki jo že uživajo, naj» večkrat mori denarna stiska. Učitelj» stvo zahteva — sedaj ko se sestavlja državni proračun — da bi dobil uči» teljski pokojninski fond samostojno upravo (od skupnega uradniškega po* kojninskega fonda), v kateri bodo za» stopani tudi penzijonisti sami. Obe» nem zahtevajo, da se izboljša položaj upokojencev s tem, da se jim prizna celotna pokojnina. zič. Plače učiteljstva v Bolgariji. Bol» garsko prosvetno ministrstvo je predlo* žilo finančnemu ministru načrt o zvi* šanju učiteljskih plač. Do sedaj so imeli prvonačalni učitelji začetno plačo 1900 levov, progimnazijalni 2500 levov, gimnazijalni pa 3500 levov. Po ministr» skem predlogu pa bodo zvišali prvona» čalnim za 200 levov progimnazijalnim 300 levov in gimnazijalnim 400 levov. Tako bodo imeli prvonačalni učitelji s povišico vred, prenešeno v naš denar, komaj 865 Din, progimnazijalni 1165 Din in gimnazijalni 1585 Din. To so za naše razmere prav žalostne številke, a v Bolgariji imajo nekoliko več veljave, ker je življenje veliko cenejše kot pri nas. Kljub temu je povišica zelo pičla in z vso pravico zahtevajo bolgarski učitelji večjo povišico, kot jim jo je predlagal njih minister. Mi jim v tem boju želimo največ uspeha. (Iz »Učit. Tovariša«.) Državoznanstvo. Dr. Fran Ogrin (Kamnik) je izdal in založil Dopolnilo k »Državoznanstvu«. To obsega pre» gled nove državne organizacije in no* vih zakonskih predpisov izdanih do konca julija t. 1. (20 strani). Cena pr» votni knjigi (broširani) je znižana na 20 Din, skupno z Dopolnilom pa stane 26 Din; samo Dopolnilo 12 Din (brez poštnine). Ker je prvotna knjiga v ne» katerih delih že zaostala, je rabljiva le z Dopolnilom, potrebna pa vsako* mur in primerna kot pomožna knjiga v šolah. Dobi se pri banovinski zalogi šolskih knjig, v knjigarnah in pri piša* telju. »Naš Olas« je edini res nepristranski list vseh drž. nameščencev. Širite va! C. J. HAMANN üublistna Vam nudi najsolidnejsi vir nakupa perila, opreme nevest in novorojenčkov» perja, modnih potrebščin - Predtiskarija modernih ročnih del« Nogavice, žepne robce, dišeča mila, kravate, rokavice, vezenine, čipke, razni trakovi, sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, tapetnike in krojače v največji izberi samo pri JOSIP PETEUNC, Ljubljana --- (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi - Telefonska štev 2412 Štev. pošt. bran. 11.165 Vzajemna posojilnica v Ljubljani r. z. z o. z. Miklošičeva cesta 7 v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2. MANUFAKTURNA TRGOVINA FABIANI & JURJOVEC LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5 Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok. volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta. Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in kro-iače priporoča tvrdka A. PERSCHE LJUBLJANA, Pred škofijo 21. Priporoča se cen), občinstvu špecerijska trgovina Pisalni slio] „UL“ moilela II najmodernejše konstrukcije THE ÜEX Co. I.jnliljaua, Gradišče lO Ljubljana, Jurčičev trgi Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah ki inserirajo v „NAŠEM GLASU“ L. Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo deiiovlenpieUaialnili palic Popravila se izvršujejo točno in solidno 4 Veletrgovina A. ŠARABON V LJUBLJANI priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. Raznovrstno rudninsko vodo. PLES! KONCERT! Kavarna in restavracija ZVEZDA LJUBLJANA — KONGRESNI TRG. ZBIRALIŠČE VSEGA NARODNEGA OBČINSTVA! V kavarni in restavraciji svira dnevno prvovrstni orkester. ♦ Poleti krasen vrt, pozimi moderna vinska klet. * DNEVNO PRIREDITEV PLESA. ■* Izborna pijača, dobra gorka in mrzla jedila. Prvovrstna postrežba. se priporočata FRAN in ROZI KRAPES. DVORANA! IGRALNE SOBE! I Učiteljska tiskarna v Ljubljani je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpreprostejšega do najmodernejšega. — Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem in večbarvnem tisku; brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah; časopise, revije, mladinske liste, plakate, letake in osmrtnice. * Zahtevajte cenik! Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Vizitke, pisemski in poslovni papir. Lastna tvornica šolskih zvezkov. Šolski zvezki za osnovne, meščanske in srednje šole, risanke, dnevniki in beležnice. Zvezki za okroglo pisavo št. 1, 2 in 3. UČITELJSKA KNJIGARNA prodaja znanstvene, strokovne, leposlovne, pripovedne in mladinske knjige; dalje knjige za osnovne, meščanske, srednje in obrtne šole; zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin in učil; umetne in pokrajinske razglednice v veliki izbiri. TELEFON ŠTEV. 2312. •» RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠTEV. 10.761. Izdaja Zveza drž. nameščencev in upokojencev v Ljubljani. Zanjo odgovarja M. Lilleg. Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Za Učiteljsko tiskarno odgovarja France Štrukelj. Vsi v Ljubljani.