CpSjo* Ameriška Domovi ima AMCRICAN IN .SPIRIT FOREIGN IN UNGUAGG ONLY NO. 50 National and International Circulation CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, MARCH 13, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LX — VOL. LX KONGO - FEDERACIJA Kcngoški politični vodniki so se zedinili, naj postane Kongo zveza osmih držav, ustanovljenih na temelju plemenske pripadnosti. TANANARIVA, Madag. — Konferenca kongoških političnih vodnikov je končana. Po več dni trajajočih razgovorih, ki so se jih udeležili poleg predsednika republike Kasa-vubuja tudi predsednik njegove vlade Ileo, predsednik Ka-tange čombe, predsednik Mineralne države Kalondži in drugi, je bilo sklenjeno, naj se Kongo spremeni v zvezo os-mih, med sabo le rahlo povezanih držav, katerih ozemlje naj bo zaokroženo na temelju pripadnosti k posameznim plemenskim skupinam. Razgovorov se niso udeležili .zastopniki levičarske skupine iz Stanleyvilla, čeprav so bili prvotno napovedani. Udeleženci razgovorov so izbrali in potrdili za novega vodnika Vzhodne pokrajine, ki jo za sedaj drže še trdno v oblasti pristaši pok. Lumumbe pod vodstvom Gizenge in gen. Lun-dule, nekega Sylvere Bondek-we. Med tem je Indija objavila, da bo poslala v Kongo četam Združenih narodov okrepitev okoli 5,000 mož, eno celo brigado z vsemi podpornimi in tehničnimi enotami. Ta bo i-mela lastnega poveljnika, bo pa podrejena, vrhovnemu p*>-veljstvu čet ZN. Fcslanik Z M obiskal fcšševa v Sibiriji MOSKVA, ZSSR. — Poslanik Združenih držav Thompson je od 2. marca iskal možnosti sestanka s sovjetskim predsednikom vlade Hrusče-vim, da bi mu izročil sporoči-predsednika Kennedya. Končno je prišlo do sestanka v mestu Novosibirsk. Razgovor je trajal skoro pet Pr. Thompson je takoj po sestanku odletel nazaj v Mosk-v° in od tam napisal poročilo Predsedniku, časnikarjem je dejal; “Sem vedno optimist. l1udi to pot. Taki razgovori so vedno zelo zanimivi, tudi ti so bili.” Gotovo so razgovori obsedli skoro vse točke svetovne Politike, v katerih si Združene države in Sovjetska zveza na-sProtujeta ali pa nista še določili svojega stališča, pa so interesi očitno različni. Mr. Thompson je imel od predsednika Kennedya naročilo dobili kar moč izčrpno sliko o Hru-soevem mnenju o vseh važnej-:<|h vprašanjih in ga prepriča-l*> da bodo Združene države skušale sporna vprašanja, kar e mogoče omiliti in znižati Njihovo število. Novi grobovi Viktor Brezar Po hudi bolezni je preminul na svojem domu na 700 E. 159 St. Viktor Brezar, star 80 let. Tukaj zapušča soprogo Mary, roj. Trampuš, doma iz Janč pri Litiji, hčeri Mary ter Louise Petrovič (ki so jo adoptirali) in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Trebnjem na Dolenjskem. Zaposlen je bil v Apex Electric Co. nad 20 let, dokler ni šel v pokoj. Bil je član Društva sv. Jožefa št. 169 KS K J in Društva Mir št. 142 SNPJ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 3:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebo-vzete ob devetih, nato na Ali Soul’s pokopališče. Frank Oster Včeraj zjutraj je po dolgi, mučni bolezni preminul v St. Luke’s bolnišnici 60 let stari Frank Oster, poznan tudi kot Pat (Svetek) Oster, soprog po-grebnice Mary A. Svetek-Oster. Zadnje 4 mesece je živel v No. 4 Beacon Hill Dr. v Bainbridge, Ohio, blizu Chagrin Falls, prej pa na 478 E. 152 St. v Clevelandu. Zapušča soprogo Mary A. Svetek-Oster, mater Amelio O stroski, sina Bernarda in Ray-monda Svetek, hčere Mrs. Patricio v Kirtlandu, Esther Sve-tek-Faye v Bainbridge, brate Edwarda in Raymonda in Franka (v Caldwell, Ohio), sestre Mrs. Bertho Bergner, Mrs. Alice Laughlin (v Chagrin Falls), Mrs. Leona Fischer in 11 vnukov. Bil jb član The Moose. Pogreb bo v četrtek ob 8:30 zjutraj. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob 7:30 v Grdinovem pogrebnem zavodu na Lake Shore Blvd. Pokopan bo na Ali Souls pokopališču. John Hrovat V petek zjutraj je po kratki bolezni umrl v Northeast General bolnišnici v N. Madison, O., John Hrovat iz Geneva, O. Živel je tam 18 let, prej je stanoval na E. 78 St. Star je bil 60 let in rojen v vasi Hrušovec pri Novem mestu, fara Prečna, od koder je prišel pred 40 leti. Delal je pri Geneva Metal Wheel Co. Bil je član Društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ. Tukaj zapušča ženo Mary, roj. Pin-colic, brata Josepha in Franka. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:30 iz Zakrajskovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob deve- Lemnilzerju ni prav! Gen. Lemnitzer, načelnik skupnega glavnega stana oboroženih sil, se pritožuje nad postopkom novega obrambnega tajnika. CHICAGO, 111. — Armadni gen. L. Lemnitzer, načelnik skupnega glavnega stana, je v Sun-Timesu preteklo soboto u-radno protestiral v javnosti proti načinu, kako je novi obrambni tajnik McNamara odločil, naj skoro devet desetin vseh naporov za raziskavo in vojaško uporabo vesolja prevzamejo letalske sile. General je protestiral v zaupni! spomenici poslani o-brambnemu tajniku 2. marca. Kako je ta prišla v roke Sun-Times, je njegova skrivnost. Odločitev je pripravil novi civilni Urad za upravo in organizacijo obrambnega oddelka. General se v glavnem pritožuje, da je imelo vrhovno vojaško vodstvo premalo časa za skrbno proučitev celotnega vprašanja. Odgovor na predlog za novo navodilo je moralo dati že v enem tednu. Formoza se pripravlja na umik gverilcev s področja na meji Burme TAIPEI, For. — Vojaški viri trdijo, da upa vlada nacionalne Kitajske začeti že s prihodnjih dneh odvažati na F or m o-zo kitajske nacionalne vojake, ki so se po zmagi komunizma na Kitajskem leta 1949 umaknili v Burmo in od tam vodili gverilsko vojno. Burma je nedavno odločno zahtevala od Združenih držav, naj pritisnejo na Formozo, da bo umaknila še preostalih 1,200 kitajskih protikomunističnih vojakov. Izgleda, da jih bodo odpeljali z letališča na Tajskem. -----o---- Brandt pri Kennedyu WASHINGTON, D. C. — Koncem tedna je bilo objavljeno, da bo danes sprejel predsednik Kennedy župana Zah. Berlina Willia Brandta, ki bo sicer pri nemških državnih volitvah nastopil kot so-cialstični kandidat proti dr. K. Adenauerju. Povišana podpora za mleko, riž in lešnike WASHINGTON, D. C. — Tajnik za poljedelstvo Freeman je pretekli petek povišal podporo za mlečke izdelke, :.iž in ameriške lešnine. Časnikarjem je dejal, da bo to zvišanje prineslo letno farmarjem od enega do dveh bilijonov novih dohodkov. To zvišanje podpore bo imelo brez dvoma vpliv na cene o-menjenih predmetov, ki bodo verjetno v najkrajšem, času porasle, čemu je bilo zvišanje nujno potrebno, poljedelski tajnik ni v celoti obrazložil. ------o----- (astro pošilja otroke v Sovjelijo na šolanje Po raznih vesteh v prestolnici je vlada poslala že doslej večje število sirot in drugih javnemu skrbstvu prepoščenih otrok v Sovjetsko zvezo, da jih vzgoje v komunistične propagandiste. HAVANA, Kuba. — Zanesljiva poročila trdijo, da pahlja kubanska vlada otroke v Sovjetsko zvezo, kjer jih bodo vzgojili za komunistične propagandiste. Očividci trdijo, da so videli večje skupine otrok zbranih na področju pristanišč Saqua la Grande in Puerto de Caselda. Največ so to sirote, od 4 do 12 let stari dečki in deklice, ki so jih pobrali iz sirotišnic,, delno pa so med njimi tudi otroci kolektivnih “farmarjev,” katerim je bilo rečeno, da bodo njihovi otroci poslani na tehnično strokovno šolanje. Množično zbiranje otrok in njihovo pošiljanje spominja na pošiljanje otrok v komunistične dežele iz Španije v letih 1936-39 in na ugrabljanje grških otrok tekom državljanske vojne v letih 1947-49 in njihovo transportiranje v komunistične dežele. Pošiljanje kubanskih otrok v Sovjetijo vodi Castrov minister za socialno politiko Doc-tora Miret. Castro je v zadnjem času u- UPORNIŠKE ČETE V LAOSU PRESEKALE VAŽNO CESTO Napadalni oddelki komunističnega Patet Lao so v soboto prebili vladne črte ob cesti, ki vodi iz glavnega mesta Vientiane, kjer ima sedež vlada, v Luang Prabang, kjer je kralj z dvorom. Komunistične čete so dobro izvežbane in opremljene z modernim sovjetskim orožjem. VIENTIANE, Laos. — Kriza v Laosu, ki so jo napovedovali že več tednov, je nastopila preteklo soboto, ko so komunistične napadalne čete prodrle vladne postojanke vzdolž ceste, ki veže Vientiane z Luang Prabangom. Po zavzetju Sala Phou Koun, važnega cestnega križišča, so komunistični oddelki pritisnili v obeh smereh, da proboj vladnih črt še razširijo. Vladne čete skušajo s podporo topništva prodiranje uporniških oddelkov zaustaviti. Sovjetska letala so že več mesecev neprestano dovažala orožje in druge vojaške potrebščine. Te so delno prihajale tudi iz Sev. Vietnama po kopnem. Komunistične napadalne oddelke so vežbali in na novo opremili v Sev. Vietnamu in jih nato vrgli v borbo proti vladnim četam, ki so še od novega leta sem napovedovale napad na uporniške postojanke na Plaine de Jarres. Komunistična poročila trdijo, da so imele vladne čete o-koli 300 mrtvih in ranjenih ter da je bil eden njihovih bataljonov popolnoma uničen. Komunisti so začeli napadati vladne postojanke pretekli petek z devetimi napadalnimi bataljoni. V soboto so vladne črte prebili pri Sala Phou Koun, nato pa zasedli še Muong Kassv 22 milj južno od tam. Vladne čete so se ustavile kakih osem milj severno na višinah pri Sala Phou Keng. Trdijo, da bitka dejansko še bi končana, ampak se je šele dobro začela. Podobne izjave po komunističnem uspehu v začetku letošnjega leta se niso uresničile. vale odločen nastop proti upor-nikm. Načrt za končanje bojev Tik preden je prišlo do komunistične ofenzive, sta se v glavnem mestu Kambodže se- Rojstni dan___ Iz Clevelanda in okolice Visoka starost— Danes je dopolnil 81 let Jožef Čebular s 15414 Lucknow Ave. Sorodniki in prijatelji, tudi Ameriška Domovina, katere zvest čitatelj je skozi vsa leta, mu čestitajo in žele še mnogo let zdravja in zadovoljstva ! Zahvala— Družina Zabak, 7731 Union Ave., se zahvaljuje vsem, ki so pok. Franka Zabak obiskali v bolnišnici, mu poslali darila ali pozdrave. Seja— Podružnica št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih v šoli sv. Vida sejo. Udeležila se jo bo tudi predsednica Mrs. M. Prisland. Podružnica št. 10 SŽZ bo imela jutri zvečer ob 7:30 sejo v navadnih prostorih. Molitev— Člani Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ so vabljeni nocoj ob 7:30 v Želetov pogreb, zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Viktorja Brezar. stala Souvanna Phouma, ki ga uporniki priznavajo za pred- G. Jože Štepec s 793 E. 154 St. praznuje danes, 13. marca, svoj sedn.ka zakonite vlade Laosa. 77. rojstni dan. Z ženo je na obi-in gen. Nosavan, podpredsed- j jku pri hčeri in zetu Mr. in Mrs. nik vlade, ki jo je potrdil lao- j Jože Kastelic v Torontu v Ka-ški kralj in jo priznavajo za | nadi. Sorodniki in prijatelji mu zakonito zahodne sile. Dose-, žele še mnogo let zdravja in za-gla sta načelni sporazum o; dovoljstva! V gjavnem mestu mir Vesti o bojih ob glavni cesti so prišle v Vientiane, ne da bi povzročile posebno vznemirjenje. Laoški domačini se dobro zavedajo, koliko je mogoče dati na razne objave in napovedi o zmagah. Zmaga med vlado in uporniki niha, kot dobi katera izmed strani večjo ali manjšo pomoč od svojih podip ornikov zunaj. V zad- revtralizaciji Laosa, ki mora ostati neodvisen in svoboden. Sličen načrt je izročil v i-menu predsednika Kennedya ameriški poslanik v Moskvi Thompson predsedniku sovjetske vlade Hvuščevu v Novosibirsku pretekli četrtek. Izgie-da, da skušajo komunisti doseči čim boljši vojaški položaj v Laosu, prečimo se bodo odločili za razgovore. Zahod je tudi tih, nato na pokopališče Kalvarija. stanovil tudi posebna končen- njih tednih so dobili uporniki tracijska taborišča za svoje politične nasprotnike. Tako taborišče za moške je na Isle of Pine, eno za ženske pa pri Vi-vac de Mantilla v Vzhodni pokrajini. velike količine vojaških potrebščin in so tako lahko izvedli ofenzivo, med tem ko so vladne čete tičale na svojih postojankah več kot dva meseca in vedno znova napovedo- Program predsednika Kennedya za gradnjo stanovanj Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! rain loi Vremenski prerok m pravu Dež in nevihte. Najvišja tem- Peratura 44. WASHINGTON, D. C. — Program za gradnjo stanovanjskih hiš, ki ga je predložil predsednik Kennedy, je zelo obširen po besedilu načrta kakor tudi po vsebini. V načrt je vključeno obnavljanje mest in predmestij, poživitev gradbe srednjih in malih hiš in čim močnejši in hitrejši doprinos gradbene podjetnosti k poživitvi celotnega gospodarstva ter omiljenje brezposelnosti. Predsednik daje temu vprašanju tako pomembnost, da je izjavil, da bo kmalu predlagal Kongresu, naj ustanovi novo mesto v kabinetu federalne vlade za nadziranje izvrševanja tega programa. Predsednikov program vsebuje zlasti tele točke: $2,500,000,000 naj se uporabi v štirih letih za obnovo mestnih delov. Za hiše družin z nizkimi dohodki štiridesetletno odplače-| vanje brez naplačila, dolgoročna posojila za stanovanjske zgradbe za najem stanovanj, podpore za zasebno čiščenje in obnovo zanemarjenih naselij, podpore in posojila za nakup stavbišč, gradnjo 100,000, novih stanovanj, od teh polovico za o-starele, dodatna pomoč za izgradnjo in drugo izdelavo načrtov v federalni prestolici. Računajo, da bodo celotni izdatki za te namene brez posojil znašali v prihodnjem proračunskem letu, ki začne 1. julija, $800,000,ODO. Predsednik je napovedal, da bo v tem desetletju zgrajenih kakih dva milijona novih stanovanj, oziroma stanovanjskih hiš. Za družine z malimi dohodki je predsednik napovedal velike nove olajšave in jih utemeljil kot najpotrebnejše. Teh stanovanj najbolj manj- ka in očitno je, da bi se jih največ gradilo iz nujne potrebe, če bi bili pogoji za to sprejemljivi. Načrt skuša ustreči tej potrebi. Predvideva posojila delavskim unijam, zadrugam, krajevnim javnim in poljavnim ustanovam, ki pospešujejo gradnjo stanovanj. Preko teh ustanov bodo mogli priti do sredstev za gradnjo tudi mali ljudje, ki bi sami, ne mogli prenesti niti najugodnejših posojil, kakor jih predvideva načrt. Krediti za stanovanja starejših ljudi se podvoje in pogoji so bistveno lažji od dosedanjih. F e d e r alna agencija za gradnjo hiš bo popolnoma preurejena. Dočim je doslej pred vsem podpirala zasebno gradnjo, bo odslej posvetila veliko svojih moči in Isiiedstev za obnovo mest in predmestij. Občinske, mestne in druge krajevne oblasti,'ki imajo na skrbi red in snago bodo v novem načrtu dobile zagotovila in sredstva, da bodo lahko podvzele več’etne načrte in jih sistematično izvajale preko večjega števila let, ne da bi se bilo treba bati, da bi naslednji, proračun črtal sredstva za take načrte. Poskrbljeno je celo za sredstva, ki naj podpro trgovce in podjetnike, ki bi bili kakorkoli prizadeti z naglimi obnovami in preureditvami mestnih delov in okolišev, za denar za nakup parcel in zemljišč za potrebne javne naprave, za bodoče občinske in mestne načrte in slično. Predsednik je poudaril, da je razsežnost programa v sedanjih razmerah nujna in program mora biti izredno prilagodljiv posameznim razmeram in skupinam, da bi mogel zadovoljujoče izpolniti naloge, ki jih zahteva primerna stanovanjska kultura v sedanjosti. Zadušni ci*— Jutri ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Franka Zabukovec na 30. dan njegove smrti. -o— Rdeči ne bodo priznali dveh kitajskih držav WASHINGTON, D. C. — Državni tajnik Rusk je dejal časnikarjem, da Združene dr- Kennedy pojde na TV | žave še niso zavzele končne-okrat l'/j same previdnosti in jra stališča glede sprejema vcle-omahljivosti dopustil, da so če Kitajske v članstvo druže-komunisti dosegli uspeh, ki ga nih narodov. To vprašanje bo bodo znali temeljito izkoristi- itak prišlo na dnevni red šele Ih ! pri jesenskem zasedanju skup- i ščine. Rusk sodi, da Peiping ne bo dovolil priznanja dveh kitajskih držav in ne bo dopustil, . da bi njegov zastopnik sedal Počasno razpravljanje Kon- pole}? zast0pnika nacijonalne giesa o vladnih predlogih kitajske vlade na Formozi, izsili predsednika, da gre I j0gitev zastopnika Čankajšeka pred javnost. Napoveduje- bi pa tudi vzbudiia resne medjo, da ji bo V bližnji prihod- narodne prepire in zapletljaje. nosti začel razlagati svoje Vlada Veiike Britanije je v predloge preko televizije. |tem vprašanju bolj nakionje- WASHINGTON, D. C. ________1 na tdeči Kitajski. V lordski Iz Be’e hiše prihajajo vesti, da zbornici je že padla uradna predsednik Kennedy resno >zjava, da je sprejem rdeče preudarja o tem, ali le ni po-j Kitajske v zbor Združenih na-trebno, da stopi pred javnost!rodov neizogiben, in preko nje pritisne na Kon-1 Državni tajnik Rusk se mi-gres, da bo odobril predloge, isb 0 tem posvetovati pred ki mu jih je stavil za izboljša- j vsem z azijskimi zavezniki pri nje socialno-gospodarskih raz- l)r*hodnji sejo SEATO, pri se-mer in za napredek dežele. Tr- jManku v Ankari in pri seji NA- dijo, da bo v bližnji bodočnosti javnosti preko televizije in rada obrazložil svoje načrte in predloge. Na podoben način je pridobil javnost za svoje načrte Franklin D. Roosevelt, ki mu je v prvih sto dneh uspelo izvesti temeljno zakonodajo. G. Kennedy se zaveda svoje pičle zmage in ne mara biti preveč vsiljiv. Odločil se je za umirje-nejšo pot, ki pa jo hoče vstraj-no slediti. TO. — Avstralija in Formoza imata nekako isto število prebivalstva, čeprav je Avstralija 200-krat večja od Formoze. Malti obljubljena zopet samouprava LONDON, Vel. Bri. — Sekretar za kolonije Macleod je objavil, da bo Malta skoro dobila zopet samoupravo. Volitve v okviru nove ustave bodo izvedene še pred koncem leta. Malta je bila še v drugi svetovni vojni važno angleško pomorsko oporišče v Sredozemlju. Po njej je novo orožje njen pomen zmanjšalo in Angleži so umaknili večji del svojih o-boroženih sil z otoka. Ta ie dobil samoupravo, pa jo zaradi notranjih nemirov in izgredov 1. 1958 zopet izgubil. Ameriška Domovina -/%• fV> (E I? I O <«'!%lr-• IO M Er- 6117 St Glair Ave. — HEndereo* 1-0628 — Clevoland 8, O ki* National and International Circulation Publish*« dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary NAROČNINA i Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 5 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za $ mesece Petkova izdaja $3.00 na leto letino okoli 50 milijonov dolarjev podpore, da plačuje stroške PravliaJ0 ^e oder za tretJ0 sve' SUBSCRIPTION RATES« United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Qanada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 50 Mon., March 13, 1961 Maroko Maroko je sam po sebi precej brezpomembna dežela. Maroško ozemlje je po večini puščava ali vsaj brezplodna goličava, dobra za pastirje. Prirodnih bogastev nima posebnih, nekaj rud, nekaj južnega sadja, nekaj fosfatov. Ima tudi nekaj lepih točk ob morski obali, toda skoraj nobene dobre luke. Deset milijonov prebivalcev preganja revščino; kar je bogatašev, so res bogati, toda jih ni niti en odstotek. , , . In vendar igra Maroko svojo vlogo v mednarodni politiki, ki je večja od gospodarskega pomena. Maroko leži na južni strani vhoda v Sredozemsko morje, je torej za svetovni promet v Srednjo in Južno Evropo ter severno Afriko istega pomena kot na primer slovensko ozemlje za dohod od juga v Srednjo Evropo. Ako je Maroko važna dežela v miru, je tem bolj v vojni. 1 o se je videlo nazorno šele v drugi’ svetovni vojni. Maroko je postal za zaveznike strate ško rezervno ozemlje. Ako pade vsa Evropa s Španijo in za vzdrževanje vojaških letališč in da tistih 20,000 Ameri-kancev, ki živijo na letališčih in ob njih, troši tudi vsaj del svoji plač in mezd. Cenijo, da pustijo v Maroku letno do 20 milijonov dolarjev. Maroko dobiva tako od Amerikan-cev letno nad $70,000,000, toda javnost nas še zmeraj gleda postrani. To je uspeh dela maroških levičarskih skupin in podtalnega rovarjenja maroških komunistov. Nastopila je še druga nevarnost. Vsako letališče, ki ga Amerika opusti, preide avtomatično v last maroške vlade. Vlada ga lahko uporabi za svojo letalsko službo, lahko ga pa tudi da — komunističnim državam v najem. Ameriki preti torej nevarnost, da bodo njena letališča uporabljali komunistični bombniki in lovci ter ogrožali z njih naše vojaške postojanke na Pirenejskem polotoku in Azorskih otokih! Takega preokreta v tako kratkem času ni nihče pričakoval. Da bo nevarnost še večja, je poskrbela usoda. Maroški kral Mohamed V. je nepričakovano hitro umrl, njegov sin in sedanji kralj Hasan II. je še mlad, neizkušen, brez priljubljenosti med narodom, menda velik veseljak in nagnjen na levo, ker smatra to za sodobno. Bog ve, pod kakšen vpliv bo še padel. Politična bodočnost Maroka je torej precej temna. To je, kar najbolj skrbi naše državno tajništvo. Lahko se zgodi, da bo naše “kalkulirano tveganje” v Maroku, ki nas je že stalo na stotine milijone dolarjev, treba smatrati kot premijo za mir, ki velja samo za nazaj ne pa za naprej. | BESEDA IZ NARODA Pismo Vrhenškega Tineta Waukegan, Illinois. — Pota naše zunanje politike zopet preusmerjajo. Gotove zadeve v na- ----------— . - . .ši zunanji politiki imajo svoja Portugalsko vred, je Maroko nova obrambna črta proti na_ zagrtana pota in cilje, katerim sprotniku, ki prodira iz Eviope. ^ . se ne more odpovedati ne demo- Maroko je postal vojaško posebno važna postojanka šele kratska) ne r e p u b 1 ikanska drugi svetovni vojni. Pred tem je bila usoda Maroka v francoskih rokah. Po vojni je postal Maroko samostojna država z lastno zunanjo politiko. Na drugi strani je tehnika vojskovanja dvignila pomen Maroka, posebno v dobi 1945-1S60. V tej dobi so postali bombniki in lovci na velike daljave izredno važno orožje. Vojaška letala rabijo tudi letališča. Zavezniški bombniki in lovci jih ne morejo več najti v Evropi, je že premajhna; ruska letala lahko dosežejo katerokoli točko v Evropi, ne brez nevarnosti in zgub, toda dosežejo jo vendarle. Vse to je imela pred očmi ameriška narodna obramba, ko je I. 1952 s Francijo sklenila prvo pogodbo o petih vojaških letališčih v Maroku. Napravila je takrat napako, da o vsem tem ni niti obvestila maroškega kralja. Pravno to ni stranka. Vmes in ob strani je pa seveda stotero drugih problemov, za katere menijo, na eni strani demokrati, da imajo za rešitev boljše načrte in zamisli, na drugi pa menijo republikanci, da imajo za rešitev istih boljše načrte. Nekaj znajo imeti prav enj in drugi. Popolnoma v vseh ozirih in za vse zadeve pa ne eden ne drugi nima prav. In to je menda eden tistih razlogov ali vzrokov, da ne ena ~ ------------ . , , „ ... _ I ne druga izmed naših dveh bilo potrebno,.kerje, takrat fra^'J^^^^^roko vso|glavnih polju.nih slrank ne more nikoli priti do neke stalne rešitve in do stalnega uveljavljenja kake rešitve. Vse rešitve so le začasne in vse reševanje od ene ali druge strani je le neko “flikanje”, ki nekaj časa drži, pa kmalu zopet popusti tam kjer “zaflikajo”, ali pa se pojavi kaka poka ali luknja na kakem drugem mestu, ki ima na sebi značaj stare bolezni. Seveda ne pada radi tega vsa krivda samo na nas. Morda nekaj iste, vsa pa nikoli. Sitnosti in težave se pojavljajo radi neprestanega spreminjanja smernic v svetovnem gospodarstvu. Iz neprestanega spreminjanja smernic v svetovnem gospodarstvu nastajajo sleherni dan novi problemi. Nekaj, kar je šlo še včeraj vse po “žnorci”, danes ne gre več ... Med državami je kakor med trgovci, neka večna tekma. Včeraj še smo pomagali s po-ojili mnogim državam po raznih delih sveta. Zdaj se je ta in ona • država opomogla, zdaj nekaj proizvaja sama in postavlja na trg po nižjih cenah kakor mi in s tem naše izdelke izpodriva na trgih. Priznajmo, dobro se nam to ne zdi, posebno še ne, če se kaka taka dežela poslužuje malo kake zahrbtne zunanjo politiko, politično je pa bilo to napačno. Ko je namreč Maroko postal leta 1956 samostojno kraljestvo s kraljem Mohamedom V. na čelu, se je kralj postavil na sta lišče, da ga pogodba o letališčih, ki sta jo sklenili Francija in Amerika, nič ne tiče, ker je bila skenjena brez njegove ved nosti. Amerika je morala začeti s kraljem dolgotrajna pogajanja, ki so jih zaključili s kompromisom: Amerika naj do 1. 19’63 opusti vsa vojaška letališča in jih izroči maroški vladi. Eno letališče je naša narodna obramba že opustila, ostala pridejo na vrsto. Zakaj je pristala naša narodna obramba na tak kompromis. Merodajna sta bila dva razloga: vojaško-tehničen in političen. Doba važnosti bombnikov in lovcev na velike daljave se je hitro začela bližati koncu. Še 1. 1950 ni nihče mislil, kako važno vlogo bodo kmalu igrale rakete z atomskimi glavami, namreč take rakete, ki lahko letijo na velike daljave. Danes je tehnika v raketad napredovala že tako daleč, da si teoretično lahko zamislimo tako vojno, ki se bo opirala samo na dobro zavarovani dve oporišči, eno na ruski, drugo na ameriški strani. Z obeh oporišč bodo letele rakte z atomskimi glavami po vsem svetu! Tako daleč še nismo, toda rakte so že uničile do neke meje pomen bombnikov in lovcev. Vojaška letališča niso več naši narodni obrambi tako neobhodno potrebna kot na primer pred 10 leti. Na drugi strani so postala letališča dober cilj za rakete. Z eno samo raketo lahko uničiš tudi največje vojaško ali civilno letališče. Letališča so torej postala manj pomembno in bolj ranljivo orožje v sklopu narodne obrambe. To seveda ne velja samo za naša letališča v Maroku, ampak za vsa letališča po vsem svetu. Političen razlog je pa ta-le: Maroški kralj Mohamed V. je po malem poskusu s parlamentom prešel zopet na vladanje v obliki absolutne monarhije/ Je bil sam političen gospodar v deželi, toda ne tako neomejen, kot bi mu to omogo čila ustava. Ozirati se je moral na levičarske struje med. T , , . maroškim prebivalstvom, ki so uživale in uživajo simpa- In. ;dednJc ’°J0 tije maroške javnosti, ker so se vse od kraja požrtvovalno I poljlh businessa vedno ovo J’ pa naj sc predstavljamo še za take angele. Lastno brado vsak- 'svobodo miselno borile za nodvisnost Maroka. Povrhu veljajo levičarji kot nosilci starega sovraštva do vsega, kar je francosko in pomeni zanje izkoriščanje. Postopanje francoske armade v sosednji Alžiriji samo poživlja stara protifrancoska čuvstva v Maroku. Maroški kralj je moral vse to vpoštevati in voditi vsaj navidez nevtralno, toda v resnici levičarsko zunanjo politiko. Vlekel se je za alžirijske upornike, lezel v pri- ri se Je tekom zadnjih štirideset jateljs.vo z Moskvo. Po tej poti je šel tako daleč, da je spre-llet razvil v močnega orjaka, jel ne samo komunistično civilno, ampak tudi vojaško po moč; Moskva mu je poslala 12 ruskih MIG letal kot prvi dar. Amerika se je znašla naenkrat v zelo čudnem položaju. Maroška javnost jo smatra kot francoskega zaveznika, torej odgovornosti, da je na svetu toliko socialne razrvanosti in nepravičnosti, na polju katere rastejo rekruti za sovražne vrste Med komunizmom in liberalizmom je neka razlika v tem da prvi zbira in regimentira vso posest vsega v skupno državno lastnino in s tem slepi delavce, da je v tem redu vse njihovo in jih s tem podžiga k večjemu sodelovanju. V resnici pa vse vodi in upravlja komunistična partija, v kateri se prerivajo do vrhovnih sarž v oblasti razni o-blasti željni diktatorji in ko pridejo do takih mest na vrhu, se tam zasidrajo še vse bolj, kakor pa so se v starem in srednjem veku kaki monarhistični samodržci. Za zgled je svetu Stalin in za njim zdaj Hruščev v Sov jetski Rusiji, v Kitajski Maotse tung, v Jugoslaviji Tito, dru god taki komunistični tiči. Prostih volitev ljudstvu ne dajo nikoli, ne kakih drugih političnih prostosti. Vse imajo strogo za-kovano v komunistične načine upravljanja. Pritožbe proti krivicam, ki prihajajo in nastajajo komunističnih rajonih od vrha, ni nikjer. Liberalizem, kakršnega zagovarja zapadni svet, ima pa last ne napake. V besedi ali imenu samem ima lep pomen. Prostost svoboda, komu ne ugajata? Am pak prostost močnejšemu nekaj drugega pomeni, kakor pa pomeni slabejšemu. Nikjer pa beralizem ne nakazuje dolžnosti pomagati slabejšemu, kjer ta potrebuje pomoči, take ali take. Nesebičnega medsebojnega pomaganja liberalizem dosti ne pozna, če g:a sploh kaj pozna. Morda le v takih slučajih, v katerih pričakuje koristi. Pozna pa samega sebe! Pa še kako! Prav in pošteno je, da ima posameznik svobodo si gospodarsko pomagati v trgovini in vsepovsod —< toda na načine, ki niso drugim v škodo. Ni pa prav nič pošteno, da kje kak posameznik, ali pa kake korporacije, ki obstoje iz nekaj posameznikov, pežanjejo vse, navadni ljudje pa nimajo od. vsega nič, kakor le neko suženjsko dolžnost garati za prve. Prav tu je tisto polje, kjer poganja in raste nezadovoljnosti ki požene tu in tam toliko ljudi delavcev v radikalne tabore, ker menijo, da v mejah liberalnega prostega gospodarstva za nje ni rešitve. V borbi med komunizmom in usmerjenim tovno vojno, ki zna biti morda zadnja svetovna vojna, ker po njej in po njenem uničenju bo težko še kaj ostalo. To so nekaka predznamenja bodočih sitnih in težkih razmer svetu, proti katerim usmerjajo svoja pota vse vlade po svetu. Posebno še za tako deželo, kakor so naše Združene države, ti tvorijo prvo gospodarsko ka-tudi vojaško velesilo na svetu. Bolj kakor kdaj zahteva-sedanji časi od naše Amerike previdnost in modrost. Prav tako doma na lastnih domačih tleh. Zadnjih par desetletij je dalo ameriškemu ljudstvu nekaj več, kakor pa so mu dale prejšnje dobe. Ni še vse popolno, kakor bi bilo želeti, a nekaj je. Nekaj neke socialne oskrbe je le tu za stare in onemogle. Včasih vsega tegia ni bilo. Z neprevidno gospodarsko politiko se lahko vse to pokvari. Treba bo previdnosti in modrosti in na istih zidati in graditi boljšo bodočnost, drugače bo začelo slabeti še to, kar se je do-sedaj pridobilo v tem oziru. Upajmo, da bo sedanja nova administacija storila vse, kar se bo človeško dalo, da bo pot našega napredka naprej v boljšo in srečnejšo bodočnost. Pozdrav čitateljem A.D.! Vrhenšk Tine. iiviipMEK AL PA NE • T O O O O O O 0 O Q_Q_Q 0 0 Q o o o o o o o o o o o “V času obiskanja” do najbolj ljubi, ker jo mora! Današnji svet je razdeljen v dva mogočna tabora. Enega vodi ideologija komunizma, kate- Drugemu taboru, našemu Za-padu stoji na čelu liberalizem, ki se v potrebah v borbah opira in dobrika krščanstvu, dasi li- za maroškega sovražnika. Nič ne pomaga, da daje Amerika | beralizem sam nosi največji del svetom stoji krščanstvo s svojimi nauki o socialni pravičnosti. Poslušajo ga ne komunisti, ne svobodomiselci. Menda mislijo, da je poštena socialna pravičnost nekaj, kar je le za “stare tete in stare strice’*. Menijo naj-brže, da le oni sami imajo rešitev za vse. Ali jo imajo? Yes, Cleveland, O. — Slovenski o-der v Clevelandu bo tudi letos vprizoril pasijonsko igro “V času obiskanja” in sicer na Tiho nedeljo, 19. marca, ob treh popoldne v dvorani (pri sv. Vidu. V času med lansko uprizoritvijo “V času obiskanja” je umrl pisatelj tega dela, slovenski igralec im dramatik — Edvard Gregorin. Med prvo in drugo svetovno vojno je bil eden najbolj priljubljenih igralcev slovenskega dramskega gledališča v Ljubljani. Nad štirideset let je posvečal svoje velike igralske talente slovenskemu gledališču. Že v gimnaziji je kazal veliko zanimanja za gledališče. Zlasti je vplival nanj njegov profesor nemščine Adolf Rob'da, ki je na novo priredil za slovenske odre starejše igre. Pozneje se je Gregorin šolal na Dunaju, Leipzigu, Pragi in Berlinu, kjer je bil slušatelj znane Reimharditove dramatske šole. V času svojega študija se je Gregorin tako dobro privadil nemščini, da so mu njegovi učitelji napovedovali gotov uspeh v nemškem jezikovnem prostoru. Prav tako mu je tudi nemška filmska družba ponudila name-ščenje. Edvard Gregorin je ostal zvest svoji materini besedi in svojemu narodu. Ko je dovršil študije se je vrnil v domovino. Bil je sprejet v igralski zbor Slovenskega dramskega gledališča v Ljubljani in se kmalu povspel do glavnih vlog. Prva njegova vloga je bila Tugomer v istoimenski Jurčič-Levstikovi drami. To je bilo v sezoni 1919-20. V štiridesetih letih je ustvaril nad osemsto vlog. Mnoge naravnost nepozabne. Bil je pravi ljubimec gledališke publike v Ljubljani. Bil je eden naj večjih igralcev slovenske Talijo, eden tistih, ki ji je služil najbolj zvesto in vdano. Edvard Gregorin ni bil samo velik igralec, ampak tudi velik slovenski dramatik. Napisal je več velikih gledaliških del, od katerih naj omenimo zlasti “Kralj neba” — božič misterij, nadalje premišljevanja molitve Očenaš, v katerem je dra-matsko prikazal sedem prošenj Očenaša. Naj večje njegovo delo je pa vsekakor pasijonska igra “V času obiskanja.” Vsa njegova dramatska dela je -prejelo na program tudi slovensko dramatsko gledališče v Ljubljani in jih odigralo z velikim Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca. — l/red. P QQQ0 O OOP OOP o O O O O 0 Q P O O O OOP iče se meniševski in cerkniški fantički nismo mogli videti s koncem svojih oči, to še ne pomeni, da bi si ne bili na roke odrasli. Kar dobro so se imeli in naš oče, na primer, so imeli v Cerknici svojega najboljšega pri. jatelja, Ponikvarjevega Jožeta. Kadar so bili naš oče v Cerknici, sta prav gotovo prišla z Jožetom skupaj, pa ne morda v fron-kariji ali na krvavi rihti, ampak pri Verletu, pri Klemenu, pri Medenu, ali pri Dalmatincu, ki je imel na svoji hiši, ki je stala ob “veliki gasi,” napisano na tabli: Bračo, ne hodi mimo, hodi simo — tu češ piti dobro vino! Ne verjamem, da bi naš oče kdaj zmogli mimo. Krenili so “simo” in kakšnega fantka poslali po Ponikvarjevega Jožeta, da sta rekla eno ali dve' in tako dalje, da je vse teklo od mize. In takrat, ko je na Menišiji gorel Kruščov grad, kakor so rekli stari bajti, je galopirala cerkniška požarna hramba na pomoč. Tako mi je zatrjeval Korčetov Gašper, ki se je takrat učil za kovača pri Kostelinu. Gašper je bil fant kakih 15 let, pa jak za svoja leta. Kostelin mu je ukazal da mora tudi on na pomoč s la, ustvarjanja in uspehov. V vseh svojih igrah je tudi sam na. sitcpal. V pasijionu “V času obiskanja” je nastopal v vlogi Kristusa. Igral je s tako močjo, da je občinstvo naravnost oblegalo ljubljansko dramo. Njegov nastop je bil nepozaben. “V času obiskanja” so zadnjikrat igrali v Ljubljani leta 1944 v postnem času. Predstave so trajale kar ves mesec, pa je bilo gledališče vedno popolnoma razprodano. Ob koncu druge svetovne vojne je moral kot katoliški igralec v zapor, kjer je presedel več let. Pobrali so mu vse, zlasti njegovo veliko knjižnico. Ko sq ga izpustili, je bil bolan in strt. V dramo ga niso več sprejeli. Nastopal je v Mestnem gledališču. Ko mu je po lanski predstavi režiser g. Milko Pust sporočil, da je Slovenski oder v Clevelandu vprizoril njegovo igro “V času obiskanja,” se je tega zelo razveselil. G. Pust ga je prosil, da bi radi igrali tudi njegovo božično igro “Kralj z neba,” pa je odgovoril, da jo bo malo predelal, nato pa poslal. Na Silvestrovo lanskega leta je umrl. Pokopali so ga 4. januarja letos na Žalah. Njegovo ime bo ostalo trajno zapisano z zgodovini osrednjega slovenskem ga gledališča. Ko letos Slovenski oder zopet vprizarja njegovo pasijonsko igro “V času obiskanja,” se hvaležno tudi mi spomnimo tega velikega slovenskega igralca in katoliškega dramatika Edvarda Gregorina. Slava njegovemu spominu! Zdravko Novak. -------o-------- Balon jn ključi Ves razburjen je tekel starejši možakar za pisanim balončkom po parku ,pa mu je lahka reč vedno rznova ušla. čez čas se je vrnil k dečku in ga pošteno zlasal. Razlog: nadebudni vnuček je privezal na svoj balonček ključe dedkovega avtomobila. tako, kakor so jo imeli v prvi uspehom. Edvard Gregorin je in drugi svetovni vojni. Pri- bil takrat na višku svojega d.e- ZA ZIMSKO GARDEROBO Na pločniku zelo prometne pa- riške ulice je stalo dekle, škatlico z napisom “Pomoč” je imela v rekah. Mimoidoči so dajali prispevke. Nazadnje jo je le nekdo vprašal, za kaj zbira. “Nekako moram poskrbeti za svojo zimsko garderobo!” požarno hrambo. Pa še ki je bil Gašperjev stric Janez Kor če, spoštovani gostilničar tam “čez most,” načelnik požarne hrambe. Pa se je Gašper slabo obnesel. Kostelin mu je ukazal, naj skoči v gorečo hišo po kakšno stvar, Gašper je bil pa že takrat zelo brihten jn je iz same ponižnosti dajal prednost svojemu mojstru Kostelinu, naj gre kar on v žerjavico. Za kazen se ni smel potem peljati na vozu, ko se je vračala požarna bramba domov. Gašper je močno pohvalil Me-hiševce, da so bili že takrat go-lant ljudje in niso bili taki ne-vošljivci, da ne bi pustili Cenkla-nom gasiti ognja. Samo pravico so si pridržali, da bodo cvake sami pobirali iz pepela. Saj taka stvar vedno prav pride in so že dovolj storili za Cerklane, če so jim pustili gasiti ogenj, ki je bil absolutno meniševski. Kakor so se pa Cerklani razumeli z gospodarji sosednih vasi, tako se med seboj niso mogli. Vem o Gumiju in Mavru, kako sta delala oplenco tam za Zevša-mi. Pa sta hitela biti oba za gospodarja. Vs§k je rekel, da le on ve, kako se oplenca pravilno zgradi in da dobro gori, da je potem apno kot na Dunaju. Sekala sta goli in dračje, gradila cplenico in se venomer dajala, kateri da je prav za prav za po-lirja. Cumelj je po neki viži zmagal. Maver se je vdal in naravnost in brez ovinkov povečial Gumiju, naj se pazi, če se o-pienca ne bo obnesla. “Več sem že opienc zgradil, kot si jih ti videl, kaj boš ti mene učil,” mu je oponesel Cumelj. Maver pa nazaj, da je njemu oplenco postaviti toliko, kot komu drugemu (ni sicer rekel naravnost —• Gumiju) stisniti v dlani medno tepko. In sta oplenco napravila, da jo je bilo pogledat. Pa je bilo nekaj napek pod Gumlovo komando, ker jima je- oplenca zgorela in vse delo je bilo zastonj. Po vsej priliki bi moral Maver kleti, ker je bilo vse delo brez haismi, pa ni, ampak se je norčeval iz C umij a, da bo on še oplen-ce delal, on ter mu toplo priporočal, naj se gre o božiču kam ukordat za črednika. Pa še druge take koristne nasvete mu je dajal. Cumelj je bil pa že itak nasajen zaradi ponesrečene o-plece, seže po sekiri in za Mavrom. Kakor mi je zagvišno zatrdil Dragoličev France, sta jo vila možaka prav do Cerknice, Maver naprej, Cumelj pa za njim. Sto sreč, da je bil Maver hitrejši in se nista dobila. Pa Vrdjanov Jakob, ki se je hotel odvaditi jesti. Kar na vsem lepem se je zmislil, da ie jed za človeka čisto brez potrebe, da je to sama razvada. Ako je človek odločne volje, se čisto alhko odvadi in kako je potem življenje poceni, če človeku ni treba jesti. Mati so mu rekli, da je štrame, ki ne ve, kaj govori. Jakob pa le svojo, da že ve, kaj dela, da bodo že videli, kako se jim bo smejal, ko bodo drugi čakali na poldne, da bodo sedli k mizi, on se' bo pa lepo v senco vlegel ta čas, ki se bo odvadil jesti. Z bratom sta šla v gozd in tnali so jima dali obilno malco s seboj. Opoldne se je brat vsedel, odvezal culico in povabil Jakoba, naj prisede in si pomaga. Ta pa da ne, da ne bo več jedel, da V' jed samo za otroke in je vihtel sekiro naprej. Tudi zvečer ni pokusil nobene stvari in drugi dan nič in tretji dan nič. Bilo mu je pa že poznati, da ne bo dolgo in zopet bo prijel za žlico. Z bratom sta bila zopet v gozdu, Pa se Jakob še ni vdal, čeprav jc porabil vso voljo, da ni pograbn za klobaso in krajec1 kruha. Pa ni. Komaj se je privlekel domov. In ko so postavili mat1 žgance' na mizo, je bil Jakob prvi za mizo, pograbil je za skledo, jo potegnil k sebi in rekel: “B*2 odstopite drugi, to bo nocoj za' me!” Ako ga je pozneje kd ' vprašal, kako to, da se ni odvadi-jesti, je rekel, da bi se že bil, ce bi ne bil vselej tako nazarensk0 lačen. XMERISKS DOMOVMS, Aleksander Petofi: KRVNIKOVA VRV ROMAN Pričli so in sneli samomorilca. Vzel sem vrv in se odstranil. Odšel sem na pokopališče, na katerem počiva Roza, toda ne k njenemu grobu, ampak k grobu Baltazarja Ternjeja in sem govoril; “Baltazar Ternjej, ali me slišiš? Poslušaj me, jaz sem. Matija Andorlaki. . . Ti si zakrivil, da je mojega sina obesil krvnik, a jaz sem pripravil tvojega vnuka, da se je sam obesil na tistih vislicah, na katerih je visel moj sin. . . in z isto vrvjo, na kateri je visel moj sin, in ki jo zdaj držim v rokah in ti jo pokla-dam na grob. Obesi se nanjo, kjerkoli si, na drugem svetu.” ALEKSANDER PETOFI Sestavil France Bevk. Aleksander Petofi, čigar roman “Krvnikova vrv” prinašamo v tej knjigi, ni toliko znan kot pisatelj, pač pa je največji madžarski pesnik, ki uživa svetovno slavo. Rojen je bil leta 1823 v malem mestecu Kiskorosu blizu Budimpešte. Njegov oče se je pisal za Petroviča in je bil slovaškega pokolenja, po poklicu mesar. Hotel je, da bi se tudi sin izučil tega poklica, toda mladega Aleksandra je gnalo v pesniške višave. Tega mu °če, ki je bil nekdaj zelo premožen, baje vse življenje ni mogel odpustiti. Šolo je obiskoval v raznih krajih. Ko mu je bilo šele šestnajst let, je zložil svojo prvo pesem, ki je kazala že vse značilnosti, njegove poznejše poezije. Ker je proti šolskemu redu obiskoval gledališče — bil je nemirne nravi, ni se mnogo menil za šolsko disciplino in tudi pozneje ni ljubil nednega življenja — je dobil slabo izpričevalo. To je očeta, ki mu že tako ni bil naklonjen, napotilo, da mu je odtegnil vsako pomoč. Prišel je v Budimpešto in postal gledališki statist. Med tem pa mu je bil nče popolnoma obubožal, a za mladega pesnika se je zavzel neki sorodnik. Pri njem je prebil počitnice, prebiral klasike in zlagal pesmi. Misel na gledališče je bil za nekaj časa opustil. Nadaljeval je z učenjem. Toda nemirna nrav ga je gnala v vojaško službo, dokler ni bil leta 1841, odpuščen radi bolehnosti in je peš potoval iz Hrvatske na Madžarsko. Zopet je postal član neke gledališke družbe, potoval z njo iz kraja v kraj in pretrpel obilo bede. Vendar pa ni zanemarjal učenja in pesnikovarr-ja, v tisti dobi je prejel prvo Pesniško nagrado. Pesnik Vorosmarty, kateremu je bil poslal svojo zbirko pesmi, se Je bil zavzel zanj, z njegovim priporočilom se je Petofiju posrečilo, da je izdal svoje prve pesmi. Vzel je slovo od gledališke družbe, se nastanil v Budimpešti in se posvetil literaturi. Poverili so mu bili Prevajanje iz tujih jezikov. Znal je namreč nemški, fran-costi in angleški jezik, tako se je lahko seznanil z največjimi duhovi tujih narodov. Med nemškimi pesniki je ljubil posebno Heineja, med angleškimi Byrona, Shelley a in Shakespearea, njegov ljubljenec pa je bil Beranger. Četudi je bil še enkrat poizkusil z gledališčem in jo je z njim pošteno polomil, lahko l’ečemo, da se je odtlej za dolgo vrsto let posvetil izključno vi prevodi. Bil je še mlad, ko so posegli v njegovo življenje politični dogodki. Leta 1848. je bil izvoljen za poslanca. Toda že v jeseni istega leta je vstopil v armado. Postal je stotnik, nato major. Udeležil se je nekaterih bitk. V eni izmed teh, 31. julija 1849., je izginil. Od takrat ga nihče več ni videl ne slišal o njem. Sodijo, da je umrl za domovino in bil pokopan s tovariši v skupen grob. Nekateri so mnenja, da so ga bili ujeli Rusi in ga poslati v Sibirijo, kjer je umrl nepoznan. Nihče ne ve, kje leže njegovi zemski ostanki. Taka je ob kratkem zgodba pesnikovega življenja, ki je bilo dokaj burno, četudi je umrl še zelo mlad, saj je imel komaj dvajset šest let. Petofi je bil v prvi vrsti liričen pesnik. Popisal je v svojih pesmih vse doživljaje, čuvstva in misli svojega življenja in sicer na tako odkrit in neposreden način, da iz njegovih pesnitev lahko spoznamo vse njegovo notranje in zunanje doživljanje. Posamezne dobe njegovega življenja, tako polnega sprememb, vtisnejo njegovi osebnosti značilen in izviren pečat. Posebno njegovo svobodoljubje, njegova zanesena čustvenost, njegova brezmejna strastnost, ki nam govorijo iz njegovih del s presenetljivo neposrednostjo, dajejo njegovim pesmim izreden čar. Nenavadno privlačen je zaradi ljudskega jezika v svojih ‘pesnitvah. Njegove pesmi so zrasle na tleh madžarske narodne pesmi. V tem pogledu je oral ledino. V njegovi pesmi najdemo vse značilnosti madžarske zemlje in ljudstva, svežost, preprosto neposrednost, svojstven humor, ki so tako značilni za madžarsko narodno pesem. Toda Petofi ni zavrnil madžarskega pesništva le k njegovemu praviru, k narodni pesmi, ampak ga je tudi obogatel z novimi vidiki. Nekaj novega je bila njegova ljubezen do družine. Pred njim ni noben pesnik tako globoko tolmačil tega sveta v malem. Petofi je ljubil svoje starše nad vse; kadar je potreboval tolažbe, je poiskal revno hišico svojih roditeljev. Ko je bil oče vse izgubil in je bil sam v dobrem gmotnem položaju, ga je vzdrževal. V ljubezen do svojega očeta se mu je pri-mešaval nežen humor. Starec je imel svoje trdne, starinske nazore, odi katerih ni popustil niti za las, sin se mu je radi tega le ljubko smehljal, a se mu nikoli ni posmehoval. Spomnil se ga je v nekaterih pesmih, izmed katerih je najlepša: “Dobri, stari krčmar”. Naj navedem nekaj mest v prosti prestavi (v prosti prestavi in le mestoma tudi ostale navedbe v tem članku) : “Večkrat mi je pravil o preteklih časih — on že boljše dni je videl na tem svetu; vrt imel je, hišo, polje, srebrnikov, komaj vedel je število vol in konjev. Ljudje sleparski so mu vzeli srebrnike, od hiše ločijo ga Donave valovi. Tako je obubožal dobri, stari človek . . . Bog ga blagoslovi s polnimi rekami. Že dan življenja se nagiblje mu k večeru, doba, ko si človek zaželi počitka; toda njega, revčka, je hudo zadelo, da na starost skrb in delo ga težita. Slednji dan le delo, ne pozna nedelje, pozno leže, že ga kliče prva zo-krčmar mi, ubogi, stari. .. Bog ga blagoslovi s polnimi rokami.” (Dalje prihodnjič) le slovstvu. Izdajal je knjigo Za knjigo. Največ uspeha jej ra, smili se v srce imel v pesništvu, dasi je pisal tudi prozo, romane, novele in Potopise. Znani so tudi njego- MAREC SSL«?®' m □ IplIiiMlU Wi0!l21![^i23;|4!j25 26127 f28i29:30|ll»: KOLEDAR društvenih prireditev MAREC 19.—Slovenski oder bo podal v dvorani pri Sv. Vidu Gregori-novo pasijonsko igro “V času Obiskanja”. APRIL 9.<—Pevski zbor SLOVAN poda svoj pomladanski koncert v AJC na Recher A ve. 9.—Korotan priredi svoj pomladanski koncert v šolski dvorani pri Sv. Vidu. 23.—Pevski zbor Jadran poda Spomladanski koncert ob 3:30 pop. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Po koncertu večerja in .ples. Igra Urankarjev orkester. 30.—Pevski zbor Planina priredi pomladanski koncert v SND na 5050 Stanley Ave.? Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne. MAJ 3.-7.—KSKJ vzhodna kegljaška tekma v Grdinovem kegljišču. Ples v novi dvorani sv. Vida v soboto, 6. maja. 7.—Pevski zbor TRIGLAV poda letni koncert v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Moskva. Družina Vladimirja Sovčenka je bila tisti večer radostno vznemirjena. Vse so pripravili, iprvič so nameravali vključiti novi televizor “Zarja,” k, ce je ponosno bohotil na mizici. Minevale so minute, “Zarja” pa ni kazala znamenj življenja. “Saj pravim, to sem si že mislila,” se žena Vladiimira Sovčenka ni mogla zadržati. Znana je kot ‘izvrstna prerokovalka,” vendar tistega, kar se je potem zgodilo, niti ona ni mogla napovedati. Prvi je skušal obuditi mrtvo-rojenca radiotehnik kijevskega televizij'slkeiga ateljeja 33. Uspelo mu je v toliko, da je televizor delal tri dni, potem pa je spet utihnil. Začeli so se vrstiti radiom ehaniki. V nadaljnjih šestih mesecih jih je prišlo dvajset, toda vse zaman. Sodelavec lista “Pravda Ukrajini” se je zanimal za primer. Ugotovil je: radiomehanik No-voseljski je po poklicu šofer, Gomeljislki je nekdanji črkoslikar, blagajnik in celo baletni nadzornik. Makarov je šofer, Ave. 14.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu MATERINSKO PROSLAVO. 27.—Podružnica št. 47 SŽZ praznuje 30-letnico svojega obstoja z okusno večerjo in domačo zabavo v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave. 27.—Federacija slovenskih društev v Barbertonu priredi zabavni Večer pod naslovom “Ena noč v Ljubljani” v Slovenskem centru. Pričetek ob sedmih zvečer. Igra Frank Spetich orkester. JULIJ 8.—Štajerski klub priredi piknik za vse rojake. 12., 13., 14., 15 in 16,—Letni kar-nival pri sv. Vidu. NOVEMBER 5.—G 1 a s b e n a Matica priredi opero “Hoffmanove pripovedke” v SND na St. Clair Ave. ob 3:30 pop. 11.—K o r o t a n priredi izredni koncert ob 10-letnici svojega obstoja. Ivanov vodogradbeni inženir. Dergala je ladjedelniški teh- nik, Karas pa je hodil v železniški tehnikum. In'tako dalje. Sprožil se je plaz pisem in pritožb. Vladimir Sovčenko je zahteval, naj mu podaljšajo šestmesečno jamstvo ali pa dajo drug aparat. Direktor ateljeja 33 Banasevič pa ni maral niti slišati o tem: “Kar pritožujte se, prav nič se ne bojimo. Delamo po navodilih.” Tako je minilo že pol leta, televizor pa ni oživel. Za zadevo se je zavzel partijski biro, in sicer zato, ker težav ni imel samo Sovčenko. Tudi novi televizijski sprejemnik ‘Star-2” zdravnika Vireljmana ni delal. Neki Smirnov iz Krivega rega se je pritožil, češ da tam prodajajo televizorje le hkrati z nakupom antene, ki stane nič več in nič manj kot 400 rubljev. O vsem tem in o nekaterih podobnih primerih je razpravljal partijski biro železničarskega rajonskega komiteja v Kijevu. Obsodil je tako prakso in formalistični odnos do pritožb delovnih ljudi. Kaj naj zdaj reče na vse to direktor Banasevič? Po njegovem mnenju Sovčeniko pretirava. Ra-diotehnikov ni klical 25, temveč le 24Hkrat. V popravljalnici ni ležal njegov televizor sedem, temveč le šest mesecev. Nazadnje pa je Banasevič le pristal na zamenjavo sprejemnika. Mar bi tega ne mogel storiti že leto dni poprej? Banasevič se je zagovarjal takole: “Pomanjkljivosti ni mogoče tako brž odstraniti.” Sodelavec omenjenega lista je k temu pripisal, da Banasevič očitno še nadalje dela po birokratskih metodah. To vsekakor drži. Toda kako se je moglo zgoditi, da So prodajali televizorje, ki so takoj potrebni popravila? To vprašanje pa so v še ostrejši obliki zastavili v tovarni trolejbusov v mestu Engels. Tam po pripravili načrte za novi trolejbus “Ziu-5.” Na prvem tro- LE DELNO JE USPEL — Fotograf je 'pritrdil na deblo drevesa oreh v upanju, da bo lahko posnel vrsto veveric, ki ga bodo hotele dobiti. Vse ni šlo po načrtu; že prva veverica, ki je prišla do oreha, je pregrizla vrvico, s katero je bil oreh pritrjen na deblo in z njim zbežala fotografu izpred oči. 18.—Čtajerski klub priredi martinovanje za svoje člane. Po koncertu domača zabava v 26.—Pevski zbor SLOVAN poda Slov. domu na 6318 Denison] v AJC svoj jesenski koncert. Titovci o razmerah v Sovjetski zvezi Posebni poročevalec uradne poročevalske službe FLRJ Rodoljub Bogojevic je pred časom iz glavnega mesta Sovjetije poslal toiie zanimivo poročilo. LOKVANJI? — Led v Michiganskem jezeru pri Chicagu se je razpustil v okrogle plošče, ki izgledajo od daleč kot veliki vodni cvetovi. lejlbusu, ki so ga poslali v Saratov, je takoj počila kardanska os, ne glede na to pa je tovarna nadaljevala serijsko proizvodnjo. Enake trolejbuse so poslali v Moskvo. Leningrad. Harkov in Simferopol. V Mosikvi jih je bilo treba kar s prve vožnje odvleči v delavnico. Ugotovili so grobo napako v konstrukciji. Kako se je moglo zgoditi, da so dobili od vrste ustanov vsa potrebna dovoljenja in so začeli serijsko izdelovati trolejbuse s tako napako. Sodelavec lista “Izvesti j a” je zapisal v tej zvezi: “To je nepojmljivo. To je malomaren odnos do pomembne naloge.” M" V Sovjetski zvezi se je zdaj razmahnila kampanja za boljšo kv aliteto proizvodov, “za zaščito tovarniške znamke.” Dan za dnem objavlja tisk primere posameznikov in podjetij in proizvodov, proti katerim ni pritožb in po katerih je prav zaradi kvalitete na j večje povpraševanje. Če naj ta kampanja prinese tisto, kar pričakujejo od nje —. takšna mnenja je slišati — bi morali bolj vsestransko in bolje analizirati tudi vse vzroke, zaradi katerih se dogajajo tako drastični primeri, kakor sta ta dva s televizorji in trolejbusi, zlasti še, ker nista osamljena. ■o Virusi za lepoto Ob tulipanih je biolog Dubois razvil teorijo, da virusi ne prinašajo le bolezni in drugih nevšečnosti , Kadar kdo govori o virusih, pomislimo na bolezen: na otroško paralizo, na rumeno mrzlico, na gripo; skratka o virusih nimamo nič kaj lepega mnenja. Ti utr am ikr oskopsk i delci nukleinske kisline v proteinski oblogi se razmnožujejo le na račun žive snovi. Vrinejo se v živo celico kot predrzni napadalci, v njej se razmnožujejo na doslej neznan način, celico kot svojo gostiteljico pa nazadnje ubijejo s številnim potomstvom, ki se potem seli. žrtev je lahko sestavni del višjega živega bitja, bakterija ali pa rastlinska celica. Biolog Rockefellerjevega instituta Dubois je objavil zanimivo ugotovitev. Trdi, da ni nujno, da bi se na celicah, ki jih napadejo virusi, vedno pokazale le negativne spremembe, se pravi take v smislu bolezni. V podporo tega svojega mnenja navaja nizozemske tulipane. Marsikateri ljubitelj tulipanov bo z začudenjem prisluhnil pojasnilu, da so redke kombinacije barv nekaterih dragocenih tulipanov pravzaprav posledica virusne okužbe rastline. Vir usna okužba tulipanov j g sprožila med prebivalstvom Nizozemske v 16. in 17. stoletju pravo množično bolezen, ki je prišla v zgodovino kot “tulipo-I manija.” Dogajalo se je, da se je na steblu navadnega rdečkastega tulipana iz neznanih vzrokov razvil prekrasen cvet z rdečimi in belimi progami. Mnogi premožni Nizozemci so dajali pravcato premoženje za redke, lepo pisane tulipane: Po ust- nem izročilu so bili redki tulipani pri takratnem prebivalstvu tako v časteh, da je pomenila čebulica kakega izredno lepega tulipana toliko kot dota hčere zelo bogatega trgovca. Le nekaj družin je sprva poznalo 'skrivnost progastih tulipa. nov, čeprav takih cvetic ni bilo težko gojiti. Vrtnar je poškropil enobarvni tulipan s sokom iz bolne progaste rastline. Ta zamisel seveda ni mogla dolgo ostati skrivnost; kmalu so gojitelji iz Harlema in iz drugih “ tulipan-skih središč” množično sadili progaste tulipane, ki potem niso bili več redkost. Tulipani, ki so jih znani nizozemski umetniki naslikaj kot okraske na svojih podobah, so modernim naravoslovcem dokaz, da je virus napadel te cvetice. Seveda v tistih časih še nikomur ni prišlo na misel, da bi mogle biti proge posledica virusne bolezni. šele pred nekaj leti so naravoslovci /ugotovili vzrok tega čudnega pojava: virus, ki ga z rkstline na rastlino prenaša drobna zajedalska uš ali pa po umetnem postopku človek, ki poškropi zdravo rastlino s sokom bedne. Biolcg Dubois pravi, da tega pojava pravzaprav ni mogoče označiti kot bolezen, ker sok bolne rastline samo spreminja cvetove na zdravih . Cvetu to vsaj na pogled ne škoduje, nasprotno, ljudje se še bolj navdušujejo zanj. Seveda po Duboisovem mnenju ni mogoče reči, da okužba rastlini prav nič ne škoduje. Bolni tuliupan je iz leta v leto slabši, njegovi cvetovi izgubljajo prvotno barvo, na cvetnih listih je čedalje več brezbarvnih lis. Le malo slovitih tulipanov iz 17. stoletja se je — po podobah sodeč — ohranilo do naših dni, pa tudi lepota tistih kar jih je ostalo, je zbledela. ------o----- “Samo za odrasle’' Angleži uvažajo iz Italije oon-bene, ki vsebujejo alkohol, in sicer whiskey in konjak. Ker se je potrošnja teh slaščic precej povečala, so začeli sumiti, da bombone kupujejo tudi otroci. Poslej bodo morale tovarne slaščic opremljati take bonbone z napisom “Samo za odrasle.” Moški dobijo delo Moški 50 do 55 let star ki bi pomagal ženskam pri čiščenju. Mora znati vozit in poznati mesto. Plača. Oglasite se pri Advance Window Cleaning Co. 1453 E. 66 St. _______________________(52) Izdelovalec klobas Splošni mesar, zmožen vseh mesarskih del, rezanje mesa na drobno in na debelo. Pismene ponudbe z navedbo znanja poslati na Ameriško Domovino, 6117 St. Clair Ave. pod značko “Sausage maker”. Tajnost zajamčena. (54) MALI OGLASI Soba se odda 4 sobe se oddajo na E. 63 St., severno od St. Clair Ave. Kličite VI 2-5132. (50) Stanovanje Stanovanje se odda priletni dvojici. Kličite KE 1-2873 od 6. do 7. zvečer. (5J) Naprodaj Philco hladilnik, 1949, 7 kub. čev. V dobrem stanju. Kličite KE 1-3532. (50) Soba se odda Soba se odda poštenemu fantu, s hrano ali brez hrane. Kličite KE 1-6129 od 8. do 10. ure zjutraj. (51) Stanovanje se odda Pet sob s kopalnico na 1285 E. 55 St., zgoraj. Za pojasnila Kličite EN 1-9808. (54) naduha Vas muči! Oglasite se pri nas! Imamo GARANTIRANO zdravilo, ki vam bo 100% pomagalo! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68 Si. ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas JGS, GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 m Karel Mauser: 1 1 1 1 5» 1 LJUDJE POD BIČEM I I. del 1 1 S poklonom je vrnil knjigo Silvi. Potlej se je pogovor preobrnil. Še Blaž je bil drugačen kakor drugekrati. Silva je prinesla na mizo jabolka, narezano svinjino in belega kruha. Potice ni premogla. Blaž je prinesel dve steklenici dobrega črnega vina. Točili so in si voščili praznike. Potlej je Žalar predlagal, da se tikajo. Še enkrat so si segli v roko. Silva ni mogla skriti, da jo je Zalarjeva ponudba za tikanje presenetila. Dobre pol ure pred policijsko uro je hotel Zalar oditi. “Do zjutraj boš menda že zdržal. Toplo je, otrok nimaš in dolgčas ti ne more biti po kom.” Tudi Silva je prosila. Žalar se je precej vdal. Silvina družba mu je bila všeč, čeprav mu je Blaževa gostobesednost presedala. Zjutraj sta s Silvo vred odšla k maši v Šenklavž. Ko se je pri gloriji Zalar ozrl v Silvo, je videl, da veka. * Novo leto ni prineslo zboljšanja, le Silvino življenje je postalo nemirnejše. Morala si je priznati, da jo ljubi učitelj Jerovšek, s katerim je študirala skupaj na učiteljišču. Kako čudno naključje! Od vseh sošolcev ji je bil najmanj simpatičen, pa je zadela nanj. Govorila sta tolikokrat na cesti, v tramvaju, toda vselej je bil pogovor le o vsakdanjem življenju. Na Novega leta dan, ko ji je voščil, je namignil. Silva je zardela. “Andrej, žal mi je. Prepozno.” Bilo mu je nerodno. Zardel ji je segel v roko. Sama je bila zmedena in ni vedela, kaj bi mu rekla. Koj zvečer je srečanje z Je-rovškom omenila Blažu. Nekaj časa jo je gledal, potlej pa raz- CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN — Real Money Maker. Priced to sell - Well established. Owner leaving city. Call GU. 4-9860 — Ask for Jim. (51) TAVERN & LIQUOR STORE Well established - By appointment only. Call PEnsacola 6-1494. (50) GAS STATION SOUTH SIDE LOCATION. REAL MONEY MAKER. Priced right for quick sale. Owner leaving city. No reasonable offer refused. Call AB 4-1480 ask for Tom Lowery. (53) MESNICA — Prava cena za hitro prodajo. Dobro obstoječa. Priložnost za dober dohodek za pravo o-sebo. Lastnik gre ven iz mesta. 3240 W. 26th St. BI 7-5909. REAL ESTATE FOR SALE 4036 W. DIVISION ST. Private party. 6-4-store. Store 21’x 20’. Priced to sell $24,500. Call Ben Saška — DI. 2-9366. (50) BERWYN — BY OWNER 2 flat. 2-6^’s. All newly decorated. Priced right for quick sale. Owner leaving city. Call GU. 4-6541. (51) burjeno vprašal: “Si ga poznala že prej?” “Iz šole mi je bil že antipatičen.” “Tako?” Silvi je bilo žal, da mu je povedala. Bolje bi bilo nemara, ko bi molčala. V Blažu se je odkrila nova slabost. Začel je prihajati v izrednih časih, v katerih ga še nikoli ni bilo. Silva je slutila, da ga grize Jerovšek. Nekoč ga je zbodla. “Temni cvet si hvalil. Zakaj sovražiš prakso, če se navdušuješ nad teorijo?” “Torej si tako daleč?” “Nisem rekla, da sem, toda smešen se mi zdiš v tej pozi.”. Blaž je bil užaljen. Prvič sta se sprla. Drugi dan je Blaž prosil za oproščenje. >!■ Prve dni marca so vzeli Zalarja. Silva je zvedela za to koj zvečer. Prišla je povedat Korit-nikova iz Stepanje vasi, ki je prinesla listič. Silva! Prosim te, vzemi vse moje knjige in ostalo mojo beračijo ter jo shrani. Odhajam, toda upam, da se vrnem. Kačur gre svojo pot, ki jo je slutil. Pozdrav tebi in Blažu. Viktor. Silva je vekala koj, ko je bila sama. Zdaj se je torej začelo. Pod noč je prišel Blaž. Novica ga je udarila kot strela. Nekaj časa sploh ni prišel dp besede. Sedel je in strmel v Silvo. “Jokati ti zavoljo tega ne bi bilo treba,!’ je izdavil. Silva ga ni mogla pogledati. “Veliko mi je bil. Značajev, kot je Viktor, ni veliko.” “Še filozofirati začni,” ne ve Blaž, kam bi usmeril svojo zmedo. Strah pred bodočnostjo ga je zgrabil s tako silo, da je zgubil moč nad živci. “Oprosti, Silva, nisem te mislil žaliti.” Dvignila je glavo, toda odpuščanja ni mogla izreči. “Idealisti odhajajo prvi,” je skoraj dihnila. Blaž ni mogel skriti sramu. “Bojim se, da bom kmalu odšel za njim,” prične Blaž stopati po sobici. “Vsak dan sproti se bojim. Včeraj so blokirali ceste od šentpeterskega mosta pa do Šenklavža. Kar vlačili so moške na kamione.” . “Ce slutiš, kdaj bodo blokirali tvoj konec, se skrij pri meni.” Silva ne ve drugega reči. “Poskusil bom. Za prejšnjo blokado sem zvedel pravočas- „ ^ n no. Potlej Blaž stopi tesno k Silvi. “Silva, bojim se zavoljo tebe, kaj bi bilo, ko bi umrl v tujini?” Šlo mu je na jok. Potlej se je zagnal po sobici. “Ne vidim več izhoda, da bi si zagotovil vsaj eno mirno noč. Kakor da mi meč visi nad glavo. Zbolel bom.” “Ne ženi se, Blaž.” Silvi se smili. Shujšal je in roke se mu neprenehoma gib-Ijejo. “Kako bi se ne gnal, Silva? Od enega trenutka je odvisno lahko vse moje življenje. Umreti se bojim. Mlad sem, načrte imam. Kaj misliš! Lahko je človeku, ki nima nikogar, morda bajto doma. Umre in nihče ne more reči, da je veliko obetal in ga je bilo škoda.” “Človek je vsak,” se upre Silva. “Vsakemu je njegovo najdražje.” “Ne razumeš me,” tišči Blaž svoje. “Pred menoj je bodoč- nost.” “Da.” pritrdi Silva. Ni se hotela več upirati. Bala se je, da bi ga užalila. Poslovil se je, kakor da se jutri morda ne vidita več. Silva je poslušala njegove stopinje. Ko je odhajal, se ji je zdelo, da ga ima vendar rada, da je privezana nanj. Ob misli, da bi ga utegnila izgubiti, so se ji sprostile solze. * Koj drugi dan je odšla po Viktorjeve stvari. Ni bilo veliko. Kakih dvajset knjig, dve srajci, nekaj robcev, album s slikami in 'nekaj pisanih zvezkov. Vsega skupaj za dobro košaro. Gospodinja je vekala, ko je Silva odhajala. “Tako je bil priden in dolgo nismo vedeli, da je učtelj. Nikamor se ni vtaknil, pa so ga vzeli. O Bog se ga usmili!” Silva sama je imela vek v grlu. Komaj se je zmagovala. Toda pred tujimi ljudmi ni hotela vekati. Doma je spoštljivo razporejala prinešene stvari. Potlej je pregledala knjige. Pregelj: Bogovec Jernej. Tudi njej je ugajal. Prešernove poezije, Jurčič, Tavčar, Levstik, Shakespeare v Župančičevem prevodu, dve knjigi Finžgarja in Tagorev Dom in svet. Zadnje ni poznala. Dala jo je na stran. Stisnila je svoje knjige, da so nove dobile prostor. Potlej je začela pregledovati album. Na prvi strani je bila slika stare ženice, zgarane, v ruti, z ozkimi, stisnjenimi ustnicami. Pod sliko z lepimi črkami: Moja mati y 15. 10. 1937. Silva se je naslonila na mizo in natančno ogledovala fotografijo. Oči so Zalarjeve, brada tudi. Le ustnice ima Viktor močnejše. Na drugi strani je očetova slika. Umrl je za materjo dobre tri mesece. jaški obleki, na Triglavu, na Storžiču. Na zadnji strani slika viharnika. Zaprla je album kakor pobožno knjigo. Potlej ga je zavila v prt in dela med perilo. Zazdelo se ji je, da je prišel v sobo kos Zalarjevega življenja, dih mrtvih, ki jih je Viktor ljubil. Popoldne je prišel Blaž. Koj so mu obstale oči na novih knjigah. “Več jih imaš kot po navadi.” “Zalarjeve so.” “Tako?” Zategnil je glas, kakor da ne more razumeti. “Te je prosil?” “Listek je pustil zame. Saj sem ti včeraj povedala, da te pozdravlja.” “Ne spomnim se.” Blaž je teman in nima govor-njenja. Prvič, da se je poslovil prej kot po navadi. Silvi ni žal. Ko je bila sama, je nadaljevala z branjem Cankarjevega Kačurja. Tako kot tokrat, ga še ni nikoli razumela. # Aretacije so se vrstile z vsakim dnem. Blaž bi se rad kam umaknil, toda zavoljo Silve se ni mogel odločiti. Tako je visel do junija. Na sv. Petra dan so ga vzeii. Silva ni koj zvedela, ker na Blažev doni ni zahajala. Mislila je že, da se mu je morda kaj za-teknilo. Potlej je prišlo očetovo pismo. Dvakrat ga je prebrala in ni razumela. Nato se je spustila na stol in zavekala, da so se ji tresla ramena. XYX^nt^YHxxxxfrxxxi xxxxxxxxxxxx AMERIŠKO-SLOVENSKI ROMANJI V FATIMO-LURD-RIM-BENETKE ZDRUŽENI Z OBISKOM DOMOVINE SWISSAIR-JET IZ NEW YORKA 12. junija SWISSAIR-JET IZ NEW YORKA 24. junija pod vodstvom izkušenih slovenskih duhovnikov iz U.S.A. V Sloveniji ostanete, kolikor časa želite! 3 Celotna cena s hoteli I. razreda, hrano, prevozi ter izleti SAMO $795.00 Informacije daje — prijave sprejema BLED TRAVEL SERVICE 6113 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio EX 1-8787 rTTTTTTTTYTYT'TT^TrXxXXxiIItXXXXXxxixIXXXlIXxxxxxTTXTTTT NAROČITE ŽE SEDAJ ZA VELIKO NOČ NAŠE IZVRSTNE DOMAČE PREKAJENE KLOBASE - ŠUNKE - ŽELODCE in drage potrebe Prvoklasno sveže meso — riževe in krvave klobase -— grocerija vseh vrst Model Food Market Mlado dekle s čudno otožnimi očmi. Morda sestra. Previdno je jemala sliko iz ogelčkov. Iz prvih dni ljubezni. Marija. V desnem kotu Zalarjeva pisma. Drobna, da Silva komaj prebere. Umrla za jetiko na božič 1938. Zadnje, kar sem še mogel izgiu-biti. V tej uri je Silva Zalarja do kraja doumela. Obračala je liste. Viktor v vo- 445 EAST 200 STREET KE 1-7447 FIf.ORIAN in . MARIE KONČAR — lastnika M ¥ E v K M C 3 Se priporočamo t ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE, j VRŠIMO VSA V KLEPARSKO ŠIROKO SPADAJOČA DELA. j* NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO * FRANK KURE E Lahko pišete na ta naslov: ’ R. F. D. No. 1, Konte 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 NOVICE- i vsega sveta_________ NOVICE- ki jih potrebujete NO VICE- ki jih dobite ie sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo J Brez moči je bila. Niti s prstom ni mogla geniti zanj. Ko bi šla vprašat na njegov dom? Kaj naj bi zvedela? Kar so vedeli, so ji sporočili. Pozdrav in upanje na pismo. Ko se je stemnilo in je prižgala luč, še ni prišla prav k se- bi. Kakor da tava po nekem svetu, ki nima poti. (Dalje prihodnjič) -------ti----- — Kolikor je doslej uspelo znanstvenikom dognati, je Luna brez ozračja. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St..11002 Lakeshore Illvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene 5 S % i ..... ^ Za vaš pomembni dan! Drage neveste! 5 Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Jglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo iw.e. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA fill? St. Clair Ave. Cleveland 1, Oblo HE 1-062(1 i 5 POPLAVA ALI KANAL? — Ne eno ne drugo, ampak od dežja moker obcestni tlak v Parizu. PRI DELU ZA NABIRKO — Mrs. Eleanor Roosevelt (na levi) je načelnica Girls’ Town. Na sliki jo vidimo v družbi z Mrs. Horase E. Dodge II., predsednico in ustanoviteljico Girls’ Town ustanove, in z Mr. Frankom Sinatra na slavnostnem plesu v Palm Beach, Fla., katereega čisti dobiček je namenjen za omenjeno ustanovo.