MMMD MKI IZOLA OF 15 6310 IZOLA http.//www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK, 28. oktober 2021/ ŠTEVILKA 1421, leto XXVII / poštnina plačana pri pošti 6310 Izola - isola / cena: 1,50 EUR ^ DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM Tel 05 6416 333 /mobi 041 684 333 malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro STISKORNf) MONDROČ Baje denar v vesolje, kot lačnim na tem planetu Bezos seje že naveličal letanja po malo nižji atmosferi pa bi zdaj naredil nekakšno vesoljsko postajo, kamor bi prevažal tiste, ki imajo preveč denarja za ta planet, pa bi ga malo trošili tam zgoraj. Zanj je to napredek, za 99,9999 odstotkov človeštva pa navadno zapravljanje denarja. (Aljoša) Zapis lahko začnem s potencialno retoričnim vprašanjem: kako daleč nas je pripeljal napredek? Ja, vprašanje je verjetno retorično, ker ne pričakujem točnega, ali pa vsaj smiselnega odgovora. Napredek pač težko ovrednotimo z neko mero. Zato se najprej vprašajmo, kaj sploh napredek je. SSKJ pravi, da je napredek: prehod z nižje stopnje na višjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti. Po tej definiciji je napredek morda tudi vožnja s hotelskim dvigalom do tako imenovanega ..penthousa". Ali pa ne. Lahko dovolimo SSKJ-ju nekaj pesniške svobode in igranje s prispodobami ko govori o prehodu iz ene stopnjo v drugo, v drugem delu definicije pa izstopa ta ..pozitivne lastnosti". Ta predpostavlja, da je napredek nekaj pozitivnega, dobrega. Pa je res? Radi govorimo o tem, da naša družba napreduje. Od uvedbe demokratičnih volitev, pa splošne volilne pravice in ustavnega zagotavljanja enakih človekovih pravic, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Ja, tako pravi Ustava. Ne pozabimo na tehnološki napredek, ki nam omogoča potovanja, ki so bila za naše prednike nepredsta- vljiva, odprtje delovnega trga in še marsikaj. To vse je napredek. Zakaj potem stalno poslušam o tem, kako je bilo nekoč boljše? Kako je bilo življenje brez interneta in telefonov lepše. Kako je imela hrana nekoč več okusa, kako je bila glasba boljša, kako so bile zabave pristnejše, kako so se ljudje spodobneje oblačili. In kako so bili nekoč gospodje. Kar se, vsaj zame, ne nanaša izključno na moški spol. Prijatelj mi je pripovedoval, kako je njegov bižnono sprejel prihod televizorja. Čisto vsak dan, preden so začela večerna poročila, je naročil domačim, da ga oblečejo v najboljšo, ..nedelj-sko" obleko. Nadeli so mu čepico in s palico v roki se je odpravil v dnevno sobo, kjer se je usedel v kavč in spremljal poročila. In zakaj ves ta cirkus? Ja, ne bo menda bižnono v spalni srajci sedel nasproti lično urejenega voditelja, ko ga ta naslavlja. To se ne spodobi! Danes pa imamo predsednika Vlade, za katerega je velik pravni uspeh že to, da ima za poravnati samo eno sodbo zaradi razžalitve. Kako daleč nas je pripeljal napredek? Od nedeljske obleke za neznanca v etru do tviterja naperjenega proti vsem in vsemu, ki ne leze v tvojo smer. Od Armstrongovega koraka za človeštvo do Bezosovega vesoljskega imperija. Ta napredek me ni povsem prepričal. nnn INTES4 SNNB40ID BANK MVVIIKAI NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI ^ tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.sl y Osveščeni, obupani, organizirani Kaj je bolj demokratičnega od predstavniške demokracije? Marsikaj, bi lahko rekli. Še posebej pa neposredna demokracija. 0 tem razmišlja Zoran Odič. Nedaleč od berlinskega trga Kot-buser, v nekdanji umetniški četrti Kreuzberg, je lesena baraka. Oblepljena je s plakati, parolami, karikaturami, risbami. Postavili so jo nekdanji najemniki, umetniki, boemi, ki so jih stanodajalci vrgli iz stanovanj, ker niso mogli več plačevati visoke najemnine. V tej baraki se je rodilo državljansko gibanje, iz nje se je po celem Berlinu razširila ideja, najprej samo kot redni ulični protesti proti visokim najemninam, potem kot državljanska iniciativa, nato kot konkretna referendumska akcija o nacionalizaciji stanovanj v lasti korporacij, kakršne so Deutsche Wohnen, Vonovia in Pears Group, ki so samo v Berlinu lastniki okrog pol milijona stanovanj. Razlastitev bi bila izvedena na temelju zakona o katerem mora berlinski senat šele razpravljati, ampak je odločen »da je voljo ljudi treba spoštovati.« Berlinski senat, ki ga sestavlja koalicija SPD, Levice in Zelenih, je že sporočil, da je razlastitev koncernov smislena, »ker koncerni, ki se ukvarjajo z oddajanjem nepremičnin, kršijo ustavno načelo, da lastnina mora služiti zadovoljevanju splošnih interesov.« (Karola Blum, poslanska skupina Levice). Temeljni zakon je ustava V 15. členu Temeljnega zakona (Nemčija nima ustave, ampak Temeljni zakon), je zapisano, da se »zemljišča, naravne dobrine in proizvodnjo, z namenom nacionalizacije, lahko prenese v skupno lastništvo ali drugo obliko javnega na temelju zakona s katerim se ureja oblika in višina odškodnine.« In to pravno sredstvo bodo morali berlinski senatorji upoštevati. Oni so predstavniki predstavniške demokracije, ki se začne in konča z volitvami, strankarskim trgovanjem, denarjem, korupcijo, strahom, neumnostjo, spanjem v parlamentu in ploskanjem vodji. V njej se rojevajo Orbani, Putini, Trumpi, Janše, Vučiči in Kurzi. Šolsko lekcijo so dobili s strani masovnega gibanja osveščenih in obupanih državljanov, lekcijo neposredne demokracije, ki je bolj obsežna od participativne. Kot v antičnih Atenah, kjer so državljane določali na državne funkcije s kocko. Izvoljen je bil lahko vsak polnoleten državljan pod pogojem, da ni sodno ali kako drugače obsojen. Ne na volitvah, ampak s pomočjo volilnega stroja, v katerem so bili listki z imeni vseh atenskih državljanov. Loterija. O podobnem fenomenu neposredne demokracije je nedavno, pred 14 dnevi, pisal pariški Liberation. V Parizu so osnovali Skupščino državljanov. Ni še izvoljena, ampak bo. V njej bo 100 predstavnikov, izvoljenih s pomočjo kocke, po topografskem, starostnem in izobraževalno profesionalnem kriteriju. Za dan zasedanja, sestajali bi se enkrat mesečno, bi dobili 88 evrov plače. Razpravljali bi in predlagali rešitve pariški mestni upravi. Pred tem bodo spoznali procedure, admi-nistarivne in zakonske odredbe in procese, ki so nujni za procese usvajanja odločb in zakonov. Podobne inicijative in civilna gibanja so že dobile svoj prostor v Kanadi, Belgiji in Nizozemski. Kot odgovor na krizo parlamentarne, strankarsko pogojene in strankarsko prostituirane predstavniške demokracije. In to ni nič novega in neznanega, razen za tiste zgoraj naštete politike in njihove podanike in vernike. Deluje še danes, zelo uspešno, ne boste verjeli, v lokalnih skupnostih v subsaharski Afriki, v komuni v Španiji, v Chiapasu v Mehiki, med študenti na univerzah in vaških skupnostih, kjer se ne vlada, ampak se dogovarja in išče splošna korist, ali rešitev nekega posameznega individualnega problema, odpirajo se vprašanja kompetentnosti, skupnega iskanja možnih rešitev, s skupinskim razmišljanjem in zaupanjem, da je vsak pripravljen, da poskrbi za drugega in druge, kar je neposredna demokracija. Zoran Odič PREJELI SMO Pritiski na podpornike referenduma Da je z Občinskim prostorskim načrtom nekaj hudo narobe, daje slutiti že dejstvo, da župan ni spoštoval zakonskih rokov za razpis referenduma. Istočasno se tudi vse bolj intenzivno pojavljajo grožnje in pritiski na posamezne člane Civilne iniciative - Gibanje za Izolo, da bi se jih utišalo, onemogočilo pri izvajanju najosnovnejših referendumskih opravil pri zbiranju overjenih podpisov. Ta dejstva nam potrjujejo podpisniki pobude za referendum, saj jih občinska oblast smatra za svoje nasprotnike. Iz ljudi, ki so zaradi svoje eksistence odvisni od dela z občinsko upravo veje strah pred maščevanjem občinske uprave in se zato raje ne izpostavljajo, saj se jim je očitalo že podpis pobude. Pri zbiranju podpisov na Upravni enoti smo se tako mi, kot občani soočali s problemi PCT pogojev, ki si jih je Upravna enota tolmačila po svoje, brez upoštevanja osnovne ustavne pravice občanov, da izrazijo svojo voljo. Vse do dne, ko je UE na to opozoril naš odvetnik, ljudem, ki niso izpolnjevali PCT pogoja, Upravna enota ni omogočila nemoteno opravljanja referendumskih dejanj. Pri tem je vsekakor potrebno pohvaliti uslužbenko UE Daliborko Stopar, ki je v ponedeljek 26.10.2021 pričela overjati tudi podpise občanov brez PCT, tako da se od zdaj naprej lahko oddajajo overjeni podpisi pred upravno enoto tudi brez PCT pogojev. V članku v Mandraču z dne 21.10.2021 lahko preberemo kaj vse bodo vlada in župan kar naenkrat naredili za preboj v razvoju Izole. Milijonov in denarja bo kot pečka. Tako bomo rešili dom upokojencev, parkirne površine, garaže in vse ostale pereče probleme. Brezplačnega prenosa zemljišč na občino na pomembnih degradiranih področij žal vlada ni omenjala. Škoda. S tem bi se lahko marsikaj rešilo, tudi Kulturni center. Prepričani smo, da se je že začela volilna kampanja in kopica obljub, ki po navadi ostanejo le predvolilne obljube, naredi pa se bore malo ali nič. Ne smemo pozabiti, da je občina še istega dne, ko je prejela pobudo za referendum o OPN, v kinu Odeon sklicala (po njihovem mnenju) vidnejše predstavnike javnega življenja, da bi nam, Izolanom, povedali kako škodljiva je volja občanov po referendumu o OPN. Med njimi je g. Egon Lovrečič, predsednik gasilske zveze Izola potarnal, da zaradi tega ne bomo mogli dobiti novega gasilskega doma. Kako naj si torej razložimo dejstvo, da bodo 3.11.2021 svečano položili temeljni kamen za gradnjo Gasilskega doma? Še eno v nizu različnih zavajanj. Tudi dogajanja v Vina Koper, ki je v 77% lasti Adriafina, niso zanemarljiva, saj imajo Vina Koper v obdelavi vinograde na dveh območjih v občini Izola tj. Ricorvu in Baredih. O Ricorvu je sicer občinski svet sprejel na nadaljevanju seje v zvezi z OPN dne 12.10.2021 poseben sklep. Zakaj? Koga bo zavezoval? Na terenu in na socialnih omrežjih ugotavljamo, da so mnenja o OPN zelo različna, predvsem pa vsi poudarjajo, da je bila javna razgrnitev pomanjkljiva, zapletena in nejasna. Na to smo opozarjali občinsko oblast že pred dvema letoma. Zaman. Celo izjave svetnikov medijem z zahvalami Civilni iniciativi, da so določene rešitve v OPN razumeli šele po tem, ko je občinska uprava pričela pojasnjevati, kažejo na to, da so v bistvu sprejeli dokument, ki ga niso poznali. Prepričani smo, da se uravnotežen razvoj, ki bi Izolo popeljal iz »zaostalosti« pod to občinsko oblastjo ne bo zgodil. Ponovno pozivamo občane in volivce Izole, da gredo na Upravno enoto, podprejo pobudo o referendumu, kjer bomo demokratično odločali o razvoju Izole. Le na ta način bomo razblinili vse grožnje in pritiske. CI-GZI KOMEMORACIJE ZZB NOB ob Dnevu spomina Četrtek, 28.10.2021 ob 17.00 pri spomeniku na TRGU PADLIH MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: CRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Bo Izola zmogla vse te investicije? Lepo je, če se v lokalni skupnosti dogajajo stvari, da se rojevajo in uresničujejo projekti, da občina gradi javno infrastrukturo in hkrati skrbi za dobro počutje občanov, toda vse to stane, Denar pa lahko dobi z večjimi prihodki, manjšo porabo ali z zadolževanjem. Kaj vse namerava Občina Izola investirati v zadnjem letu mandata smo delno izvedeli v prejšnjem Mandraču, toda to še ni vse. Kar nekaj „težkih“ investicij čaka občinsko oblast, če želi izpolniti vse, kar je obljubila v tem letu,v načrtih pa ima še nekatere nove. Blok bomo gradili sami Nenačrtovana investicija je gotovo gradnja bloka neprofitnih stanovanj za Hoferjem, ki naj bi ga, po prejšnjih dogovorih, gradil Stanovanjski sklad, a se je potrdilo, da ta ne more zagotoviti, da bodo imeli Izolani pri najemanju teh stanovanj kakršnokoli prednost. Zato so na izolski občini potihoma sklenili, da bodo stolpič gradili sami, kar niti ni izvedbeno preprosto in hitro, še manj poceni, vendar pa edino možno, če res želijo poskrbeti za stanovanja mladih izolskih družin. Kaj lahko da država Zadnji obisk predstavnikov vlade RS je sicer navdal občinsko vodstvo z določenim optimizmom, vendar tudi oni vedo, da so obljube eno, realizacija pa nekaj drugega, zato ne gre kar tako verjeti, da bo država pohitela z obnovo Osnovne šole Vojke Šmuc, še manj, da bo v kratkem pomagala graditi nov gasilski dom, da o gradnjah državnih cest namesto hitre ceste Jagodje - Lucija niti ne govorimo. Tako se še najbolj verjetna zdi gradnja kulturnega centra na območju nekdanje Opreme, kjer so pomoč, vsaj v odnosu do države, napovedale tudi druge istrske občine (razen Pirana). Ne bomo le prodajali? Potem ko je Občina Izola enostavno preslišala pobudo za nakup zemljišča nekdanje ladjedelnice, je zdaj pripravljena na nakup zemljišča nad nekdanjim kamnolomom, kjer bi zgradila nekatere javne objekte, med katerimi je nov dom upokojencev. Ta gotovo bolj sodi tja kot pod bolnico, saj se lahko logistično poveže z oskrbovanimi stanovanji in bližnjo Osnovno šolo in njihovo kuhinjo, vprašanje pa je, kaj se skriva pod površjem zemljišča nad nekdanjim kamnolomom. Vmes se je napletlo še nekaj t.i. »manjših investicij", ki pa vendarle v skupnem znesku pomenijo, da bo morala občina Izola najverjetneje poseči po rebalansu proračuna. Rebalans pa lahko pomeni zgolj to, da bo skušala nekaj več denarja dobiti s pospešeno prodajo nepremičnin, kar ne bo šlo zlahka, z zmanjševanjem porabe, kar v predvolilnem letu ni dobro, ali pa z najemom novega kredita. Za kaj se bodo odločili bomo verjetno izvedeli v kratkem. D.M. « r) \ rV g ■ SL .1».«. .'■'fiSaSS -IT ; - 3P ~ 'V S:: -: Turistični vodniki in novinarji so zadovoljni Odstotki ne povedo veliko Podatki o turističnem obisku so tudi v mesecu septembru zelo dobri. V tem mesecu nas je obiskalo 19.725 gostov, ki so skupaj opravili 73.668 prenočitev. V primerjavi z lanskim septembrom, to predstavlja sicer 2% manj prihodov in 6% manj prenočitev, v primerjavi s septembrom leta 2019 je to kar 30% več prihodov in 40% več prenočitev. V obdobju od januarja do septembra smo skupaj zabeležili 103.699 gostov, ki so ustvarili 408.184 prenočitev. V primerjavi z letom 2020 to predstavlja 7% povečanje števila prihodov in 5% rast prenočitev. Hoteli ali ne se moramo ob teh podatkih strinjati z gospodarskim ministrom Počivavškom, da številke in odstotki pač ne povedo vsega. Pomembno je, koliko so turisti pri nas pustili denarja. Vse ostalo je bolj ali manj izguba. ur Šared za štirimi zidovi Tokrat ne gre za odločanje o Šaredu za štirimi zidovi, pač pa gre za zidovi, ki bi jih radi gradili oziroma postavljali nekateri stanovalci Šareda, kar so zapisali tudi med pripombe k spremenjenemu Podrobnemu prostorskemu načrtu, ki ga bodo sprejemali na naslednji seji Občinskega sveta. Spremembe sicer niso namenjene takšnim »podrobnostim", ampak predvsem želijo z bolj »sproščeno" dikcijo odloka omogočiti, da bodo stanovalci lahko dobili gradbena dovoljenja za manjše prostorske posege na svojih zemljiščih. Veljavni Odlok je bil namreč, po izjavah predstavnikov Urada za okolje in prostor, preveč tog in po tolmačenju Ministrstva ni omogočil niti tako enostavnega posega, kot je zamik vodnega ali električnega priključka. Toda, ob predstavitvi predloga sprememb so predlagatelji dobili še nekatere pripombe in pobude, ki niso te narave, ampak gre za interese posameznih stanovalcev in investitorjev. Ker pa so bile nekatere od teh pripomb umestne, jih bodo vključili v ta dopolnjen in spremenjen PPN. Med njimi je pripomba, da so vrata v garažni objekt, ki je delno vkopan v zemljo lahko široka 5 in ne le 3.5 metra, da je ozelenjena lahko tudi manjša ravna streha objekta ipd.. Zavrnili pa so predloge o zmanjšanju pozidave na posameznih parcelah, ohranili območje ob igrišču za nestanovanjske objekte itd. Posebej zanimivi pa so bili predlogi, da se omogoči višje ograje od tistih, ki so zapisane v veljavnem PPN. Pobuda se je glasila tako le: ..Omejitev skupne maksimalne končne višine ograje na l,5m grobo posega v človekove pravice do zasebnosti. To pomeni, da lahko praktično kdorkoli pogleduje na tuja dvorišča, pogleda dogajanje, vidi kdo vse je pri vas na obisku, kako ste oblečeni (oz. ne oblečeni) in kaj vse je na vašem jedilniku, ne govorimo javnih, ampak o zasebnih zemljiščih. V novih hišah s panoramskimi okni v pritličju, pa si bodo lahko radovedneži še kaj več ogledali. V kolikor boste omejili ograje na maksimalno višino l,5m bo lastnikom odvzeta možnost pravice do zasebnosti in intimnosti na lastnem dvorišču, če bi si to želeli. GD zakon v Sloveniji dopušča ograje v višini 2m, seveda je ta višina določena z razlogom, omogočiti ljudem pravico do zasebnosti!" V Uradu so tako pripravili predlog, ki ga je potrdil tudi Odbor za okolje in prostor, po katerem so ograje lahko zidane do višine 50 cm, potem pa lahko dosežejo 180 cm, ob tem da lahko živa meja seže še višje. Na ta način naj bi vsaj onemogočili gradnjo obzidja okrog posameznih stavb, kar verjetno ni značilnost istrske krajine. Kaj bi na to rekli Nizozemci, ki imajo velika okna svojih hiš odprta proti cesti. Morda pa manj skrivajo pred drugimi, kot mi? ur Obeta se nam vnovično zaprtje Kot vse kaže bomo v roku enega do dveh tednov spet zaprti. Tokrat naj bi bil Jockdovm" vendarle nekoliko milejši od lanskega, saj še ni govora o zapiranju šol, a vendarle. Minister Poklukarje prepričan, da se mu lahko izognemo samo s cepljenjem in doslednim upoštevanjem PCI pogoja. Število okužb z virusom Covida 19 je v Sloveniji izjemnem porastu. Lani smo bili ob ,.boljših" rezultatih že zaprti, a tudi letos kaže, da brez vsaj manjšega zapiranja ne bo šlo. Tako je bilo razumeti Ministra za zdravje Janez Poklukarja na včerajšnji tiskovni konferenci Vlade. Kot je povedal, je bilo samo v prejšnjem tednu za 76% več potrjenih primerov okužbe s Covidom 19 in 47% primerov hospitalizacij zaradi virusa kot teden prej, zaradi česar so tudi sprejeli sklep o povečanju kapacitet v navadnih covid oddelkih iz 390 na 428 postelj, ..covidni" pa sta postali še dve bolnišnici, v Sežani in Topolščici. Zelo verjetno pa bo treba povečati tudi število postelj v intenzivni negi, saj je teh na razpolago v co-vidnih oddelkih 140, število pacientov, ki jih potrebujejo, pa je včeraj naraslo na 133. Kakšne so številke? Včeraj je bilo v državi opravljenih 8.308 testov, od tega je bilo pozitivnih 3.166 kar znaša 38,1%. 14 dnevna pojavnost se je dvignila na 1.052,6 primerov na 100.000 prebivalcev, število hospitaliziranih pa je 526. Naj slabše trenutno kaže ravno naši regiji, kjer s sedemdnevnim povprečjem 138,5 imamo enkrat večjo incidenco kot Pomurska, ki je prav tako z včerajšnjim dnem v nekdanji „črni fazi“. Samo v Izoli je bilo včeraj 33 novih primerov okužbe, za skupno 295 aktivnih, v Piranu so jih našteli 46 (275), v Kopru 134 (1005), v Ankaranu pa 5 (40). Izola je s 1.763 primeri na 100.000 prebivalcev (upošteva se povprečje 14 dni) krepko nad slovenskim povprečjem. Zato pa smo pod slovenskim povprečjem kar se tiče cepljenja, saj se številke od prejšnjega tedna takorekoč niso spremenile in še vedno smo pod mejo 50% cepljenih z vsemi odmerki. Sicer je trenutno najbolj precepljena občina v državi Kranjska gora s 62,9%, med večjimi občinami pa Murska Sobota (58,2%). Stanje epidemije covida v Sloveniji, najvišji točko doslej zli. januarja. nekaj dni bomo presegli . VI 320 27. 10. 2021 1 torek, okt 26, 2021 • Potrjeni primeri: 1.965,1 • Sprejeti v bolnišnico: 58,3 • Sprejeti v intenzivno: 11 • Priklopljeni na respirator (intubirani): 4,9 • Umrli: 8,4 21. sep 16. nov 11. jan 8. mar 3. maj 28. jun 23. avg 18. okt Minister Poklukar je med tiskovno konferenco večkrat pozval ljudi, da se gredo cepit, ali pa da bi vsaj dosledneje upoštevali izpolnjevanje pogoja PCT, saj je to po vsej državi šlo povsem iz nadzora. Zaradi situacije bodo s petkom omejili izvajanje nenujnih zdravstvenih programov in menda se nam obeta najslabše stanje epidemije doslej. Povedal je tudi, da se nam zaradi prenizke precepljeno-sti zgodi scenarij iz Bergama, ko je zaradi prevelikega števila ljudi, ki so potrebovali zdravniško pomoč povsem odpovedal zdravstveni sistem. „To pomeni, da bi se zdravstvo usmerilo samo še v covid intenzivne oddelke in nujna stanja na urgencah. Naše bolnišnice lahko aktivirajo 220 postelj intenzivnih enot za covid, je pa vprašanje zdravstvenega kadra. Zdravstvene delavce bomo morali prerazporediti iz drugih oddelkov, kar pomeni da ne bo na primer anesteziologov za ostale ne nujne operacije, posegi pa se bodo preložili na kasnejši datum. Zmogli bomo samo še reševati življenja, zato pozivivam prebivalce, da sledijo priporočilom in ukrepom", je povedal Minister za zdravje. PCT deluje, če... Na tiskovni konferenci je bilo večkrat slišati, da PCT pogoj lahko uspešno omeji širjenje epidemije, a samo pod pogojem, če se ga dosledno preverja. Kar se je menda videlo v tednih takoj po njegovi uveljavitvi, zdaj pa je že dosti, če te na vratih trgovine ali v lokalu kdo sploh vpraša, če izpolnjuješ pogoje, kaj šele, da bi jih preverjali. ..Opažamo tudi povečano število ponarejenih PCT potrdil in to nikakor ne odraža zrele družbe. Nošenje mask prav tako ni dosledno, na mehurčke pa smo že zdavnaj pozabili. Virus nas tako postavlja v situacijo, ko moramo zaradi zdravja ljudi predlagati dodatne ukrepe", je še povedal minister Poklukar. Kakšni bodo ukrepi? Novi ukrepi bodo prišli v veljavo s ponedeljkom. Predvidevajo pa redno presejalno testiranje v vseh bolnišnicah in varstveno socialnih zavodih, njihove uporabnike in oskrbovance pa bodo redno testirali, da preprečijo izbruh znotraj teh institucij, kjer so tudi najbolj ranljivi prebivalci. Uvedeno bo pogostejše testiranje oziroma samotestiranje za opravljanje dela. To bo treba izvajati vsakih 48 ur. Podobno velja tudi za učence, dijake in študente, ki se bodo morali testirati ob ponedeljkih in sredah, a še vedno velja, da je to le priporočilo. A priporočilo odslej velja tudi za učence nižjih razredov, ki so bili doslej izvzeti iz odloka. Samotestiranje je potrebno tudi za udeležbo v športnih in športno rekreativnih programih ter obšolskih dejavnostih. Navkljub izpolnjevanju PCT pa je uporaba zaščitne maske obvezna za dejavnosti zdravstva, izobraževanja in socialnega varstva, ter v vseh dejavnostih in pri nudenju vseh storitev kjer prihaja do medsebojnega neposrednega stika. Regeneron ja. a le če smo dovolj zgodnji Minister Janez Poklukar je pozval starejše od 65 let s kroničnimi boleznimi, da takoj, ko začutijo respiratorne težave to javijo osebnemu zdravniku, ki jih bo napotil na PCR test. V primeru, da bo ta pozitiven, bodo, po dogovoru z zdravnikom, takoj napoteni v bolnišnico, kjer bodo prejeli zdravilo Regeneron. Gre za preventivno terapijo, ki pa je ni mogoče aplicirati v fazi, ko se je že razvila akutna oblika covi-dne okužbe. AM Brez pogoja PCI ni vstopa na UE Pobudniki referenduma se pritožujejo, daje zbiranje podpisov oteženo tudi zato, m ker na Upravno enoto ne morejo vstopiti tisti, ki ne izpolnjujejo pogoja PCI, a da bi ta moral spadati med izjeme, Iz Upravne enote odgovarjajo, da to ne drži. Te dni je na sedežu Upravne enote Izola možno oddati overjeni podpis za pobudo referenduma o razveljavitvi OPN-ja. Kot je znano, je za uspešno pobudo potrebnih 673 overjenih podpisov. Gre za kar zajetno število podpisov, ki pa jih je toliko težje pridobiti v času, ko je v veljavi pogoj PCI. Brez izpolnjevanja tega pogoja namreč ne moremo vstopiti v prostore Upravne enote (med drugim), kar marsikomu povzroča nemalo težav. Pobudniki referenduma so sicer prepričani, da bi morala Upravna enota poskrbeti, da „zbi-ranje podpisov poteka nemoteno", a pravijo, da temu ni tako. Zato prosijo tiste, ki so imeli težave pri oddaji overjenega podpisa, da izpolnijo posebni obrazec, ki ga bodo nato posredovali njihovemu odvetniku. Kaj pravijo na Upravni enoti? Civilna iniciativa je za mnenje zaprosila tudi na Ministrstvo za javno upravo. Ne vemo sicer, če so že dobili neposreden odgovor, so pa z ministrstva pozvali izolsko Upravno enoto, da predstavnikom civilne iniciative pošlje pojasnilo, v katerem je zapisano kdaj se pogoj PCT upošteva in katere so izjeme, ko se ne. In glede na zapisano, niti zbiranje podpisov za referendum niti volitve na spadajo v izjeme. Načelnik Upravne enote Branko An-drejašič je zapisal še, da imajo pogosto preverjanje izpolnjevanja pogojev PCT s strani pristojnih inšpekcij. »Zadnji nadzor je bil v ponedeljek 25.10., na katerem so »v živo« nadzirali tudi preverjanje tega pogoja pri vstopanju v upravno enoto in nedvoumno zahtevali, da brez pogoja PTC ne sme nihče vstopiti v notranjost prostorov upravne enote, vse skladno s sprejeto pravno regu-lativo na tem področju. “ Kot nam je še povedal načelnik, se je, po njihovi grobi oceni, na Upravni enoti zglasilo kakšnih 30% podpisnikov pobude brez pogoja PCT. »Slednje »rešujemo« na način, da po trenutni potrebi pristopi (če so seveda pripravljeni počakati določen čas pred vhodom) do njih pristojna uslužbenka in identifikacijo osebe in predajo potrjenega obrazca podpore izvrši izven zaprtih prostorov. “ Povedal je še, da so pobudnikom predlagali tudi dodatne možnosti za osebe brez pogoja PCT, napri-mer da bi zbiranje teh podpisov opravljali ob določenih urah in določenih dneh »vendar, kot sem seznanjen, se s takim pristopom ne strinjajo. Seveda smo odprti za vse predloge od kogarkoli, ki bi bile dobronamerne in z naše strani izvedljive. “ Prosijo za razumevanje Načelnik Upravne enote Izola pravi, da v tem času vzporedno zbirajo podpore še za dve drugi skupini, Podporo pobudi za vložitev Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, katere pobudnik je Sindikat delavcev migrantov Slovenije in Podpora pobudi za vložitev Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih, katere pobudnik je sindikat policistov Slovenije. »Skozi celo leto imamo ogromno število strank na področju tujcev, registracije prebivališča in menjave osebnih listin, zaradi bolniških in ta teden še »krompirjevih počitnic« pa je praktično že dva tedna odsotnih vsaj 30% operativnih uslužbencev. Ne glede na navedeno se maksimalno trudimo, da v okviru objektivnih in subjektivnih možnosti zagotovimo učinkovit in operativen upravni servis, ter zagotavljamo, da bomo rešili vse stranke, pod pogojem, da so občasno pripravljene nekoliko počakat na našo storitev. “ Nekateri bi kar na silo Branko Andrejašič je ob koncu povedal, da na žalost nekateri »izkoristijo« dane razmere za dobesedno nasilne vstope v prostore upravne enote, »seveda brez mask in pogojev PCT, s ciljem zmerjanja in snemanja zaposlenih po principu »kdo nam pa kaj more«, zato smo bili v enem primeru primorani tudi zaprositi za pomoč policijo. “ Valobran tudi proti poplavam Tako smo v uredništvu razumeli dopis, ki so nam ga poslali iz izolske Komunale, delno tudi kot odgovor in pojasnilo k našemu zapisu o tem, da je skalovje valobrana postavljeno tako visoko, da s pomola čez valobran skoraj ni videti morja. V dopisu so zapisali: Z izredno zahtevnim projektom »obnova ribiškega pristanišča - II. faza«, težkim okvirno 2,6 milijona €, smo uspešno kandidirali na razpisu za pridobitev nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter si uspeli zagotoviti povrnitev okvirno 2,1 milijona €. Gradbena dela za obnovo pristanišča so od konca septembra v polnem teku. V pripravo projekta so bile že od samega začetka vključene potrebe občanov oziroma lokalne skupnosti, ribičev in drugih deležnikov, s katerimi smo ves čas tesno sodelovali in usklajevali posamezne tehnične rešitve. Namen projekta ni le posodobitev občinskega pristanišča, temveč predvsem delovne potrebe ribičev, varnost pristaniške infrastrukture ter protipoplavna varnost mesta in s tem imetja občanov. Dela, ki se trenutno izvajajo vključujejo nadvišanje skalometa, postavitev devetih plavajočih pomolov za potrebe ribiških plovil, zabojnikov za shranjevanje mrež ter elektro in vodovodnih omaric, tlakovanje intervencijske poti vzdolž skalometa, ureditev podzemnega ekološkega otoka, ter povišanje obalnega zidu na severnem delu mandrača. Obenem bo prenovljena tudi javna razsvetljava in vzpostavljen video nadzor. Neizbežna potreba po nadvišanju valobrana je posledica klimatskih sprememb in s tem povezanih sprememb vodostaja, posedanja trenutnega skalometa in zagotovitve dolgotrajne protipoplavne varnosti mesta kot tudi zaščite plovil v mandraču pred vremenskimi pojavi, kot sta tra-montana in lebič. Dosedanje vedute v smeri rta Ronek poseg ne bo ogrozil, nadvišanje bo namreč segalo le do višine obstoječega skalometa, ki poteka od konca ribiškega pomola navzven. Dvig obale se bo nadaljeval še v drugem sklopu obnove, v katerem bosta povišana južni del mandrača z malim pomolom in promenada na Sončnem nabrežju, predvidena je tudi ureditev zelenice in namakalnega sistema ter javne razsvetljave med promenado in cesto. SZJ 6 majutoh/m: v Čudež je čudežno pregnal tudi virus Treba je povedati, da je bil glavni pobudnik turistične obnovitve starega izolskega praznika Egidio Krajcar, zdaj je organizacijo prevzel Center za kulturo, šport in prireditve in prireditev je lepo popestrila sončno soboto, Obisk je bil dober in če ne bi bilo preverjanja na vratih, bi na virus čisto pozabili,. Praznik izolskega čudeža, 23. oktober, ko se je zgodila vsem znana zgodba z belo golobico, so Izolani praznovali kot svoj krajevni praznik že od leta 1380. Potem so ga, iz nam neznanih razlogov, leta 1828 ukinili, ponovno pa smo ga obudili leta 2011, z mednarodno veslaško regata v starih lesenih čolnih. Regate med carinskim in ribiškim pomolom se je udeležilo kar 120 veslačev iz Izole, Strunjana, Omišlja na Krku, Pule, Trsta, Tržiča in celo iz Toskane. Takrat je Marino Hrvatin iz Kort tudi splovil batano, ki jo je lastnoročno izdelal, blagoslovil pa izolski župnik Janez Kobal. Spomnimo se, da je v tekmi „scia voga" Sandro Kerin presenetljivo premagal favorita, Marina Sinkoviča. Tako lep praznik bo verjetno težko ponoviti, a letošnji je bil, po nekaj ponesrečenih verzijah, spet vreden obiska. Seveda so tudi tokrat organizatorji pripravili tekmovanje v veslanju starih bark in mednarodno regato v obalnem veslanju, s svojimi plovili pa so bili prisotni tudi člani Društva starih bark. Mandolinisti v Mariji Alietski - M' - ?•": 1 g -. .! X«*;. V,:-"- . Pomol je pravo prizorišče za PCT čase Če je bilo osrednje prizorišče oživljenega praznika Manziolijev trg, se je letos vse preselilo na pomol, kjer so v petek in soboto stojnice zasedli: KD Malija, KTD Šparžin, Pikine Dobrote, Sladkozvočje, Kavarna Zvon, Fina Isolana in Divina Wine Shop & Hub, Vina Markovič, Vina Montis in Eko Laura. Športni utrinki z Igorjem Božeglavom v Domu upokojencev Obisk je bil, kljub PCT pogojem, zelo dober, obiskovalci so bili navdušeni nad brodetom in fritlami pa tudi ostalo jim je teknilo. Za zabavo prisotnih so skrbeli godci, predstavili so se člani Tartinijeve etnografske skupine iz Pirana, v nedeljo pa so na pomolu potekale tudi delavnice za otroke in sicer: poslikava telesa z Ireno Dolinšek in ustvarjanje z glino z Ajdo Purger. Pripravili so tudi razstavo risb na temo izolske golobice: Sodelovali so šolarji vseh treh izolskih osnovnih šol. Nasploh je bilo dogajanja ob letošnjem prazniku izolskega čudeža res veliko, saj so v sklopu praznovanja pripravili tudi koncert Man-dolinistice Capodistriane v cerkvi Marije Alietske, predstavili so knjigo Daniele Tomšič o zgodovini in pomenu cerkve svetega Mavra, Skupnost Italijanov Dante Alighie-ri pa je pripravila večer posvečen legendi o golobici in sv. Mavru. Nedvomno je bilo letošnje praznovanje izolskega čudeža eno najbolj razgibanih v zadnjih letih. ur leden starejših občanov se izteka Tudi 41. teden starejših občanov je dokazal, da je zanimanja za prireditve, ki jih pripravljajo organizatorji, vedno dovolj. Letos so obema društvoma upokojencev pomagali še: Društvo invalidov Izola, Andragoško društvo Morje Izola, Dom upokojencev Izola, Medgeneracijski center Izola, 00 RK Izola, CKŠP Izola. In zdaj sta pred njimi še zadnja dva dneva z naslednjim programom.. Četrtek 28.10. 2021 - ob 10.30 uri v Domu upokojencev Izola na dvorišču doma pevski nastop - Kompanija Izolana - od 15.30-17.30 ustvarjalne delavnice v Medgeneracijskem centru - od 17.00-19.00 šah, družabne igre Petek 29.10. 2021 - ob 10.30 v Domu upokojencev Izola zabava in ples v živo z gostom Leonom Bučarjem - ob 17.00 v parku Pietro Coppo zaključek 41. Tedna starejših občanov. Pozdravni govor predsednika DU Izola in nastop ŽePZ Morje in MoPZ Izola Iz Pirana so prišli Tartinijevi prijatelji BP"* l FEFNIIA Je golobica poletela nad morje ali nad kopno? Zaman smo prebrskali svetovni splet in tudi Wikipedija nam ni pomagala. Dilema ostaja in tako imamo po dveh italijanskih skupnostih, dveh veslaških in najmanj dveh jadralnih klubih tudi dve različni legendi, ki govorita o megli, golobici in zmedenih plenilcih. Supergolobica A". Vi- la ugotovitev seveda ni čisto nič novega, saj je bila dilema o tem, kaj se je zares dogajalo z golobico in osvajalci, že nekajkrat zapisana. Med drugim je o njej pisal tudi koprski škof Paolo Nal-dini, ki pa je zapisal drugačno zgodbo od tiste, ki jo poznamo. Na nek način mu pritrjuje tudi zgodovina, saj je znano, da so se v začetku 15. stoletja bili hudi boji med Benetkami in oglejskim patriarhom. Slednje je podpiral tudi ogrski kralj, ki je želel omejiti moč Serenissime na vzhodni obali Jadrana in obnoviti oblast oglejskega patriarha v Istri. Legenda, kot jo poznamo Pisalo se je leto 1380, ko so se Izoli z morske strani bližale sovražne ladje Genovske vojske. Ladje so se z veliko naglico približevale mestu, zato so se prestrašeni prebivalci zatekli k sv. Mavru. Po legendi naj bi svetnik njihove prošnje uslišal in nad mesto poslal meglo in belo golobico. Megla je popolnoma prekrila mesto in napadalce odvrnila od napada, golobica pa jih je, namesto na obalo povedla na odprto morje in tako rešila mesto. Tako je nastala legenda in izolski grb z oljčno vejico v kljunu golobice. Nihče ni snemal Takrat seveda ni bilo pametnih telefonov, ki bi zabeležili vsak korak napadalcev in polet naše golobice. Zanesti se je pač treba na sila redke pisne vire in to je ugotovil tudi Remigio Grižonič, ki je pred tremi leti pripravil koledar s fotografijami slik na platnu iz cerkve sv. Mavra in tam naletel na dve različni verziji tega dogodka oziroma za dva ločena dogodka. Naldinijeva verzija Prvega opisuje koprski škof in zgodovinopisec Paolo Naldini leta 1700: Kot pripoveduje ljudski spomin naj bi se leta 1380, genovske ladje, potem ko so opustoši-le Justinopoli (Koper), ob povratku domov namenile še po plen v Izolo, takrat pa je s sv. Mavra poletel bel golob in pri preletu tako oslepil Ligurijce, da niso opazili Izole in je niso napadli. Thamarjeva verzija Drugi dogodek iz leta 1412 (32 let kasneje), ki je zapisan pri izolskem duhovniku Giovanniju Thamarju je prav tako povezan z meglo in govori o času, ko naj bi prišel Izolo oblegati Madžarski kralj Sigismund. Ta se je najprej za 14 dni ustavil pred Koprom, potem pa se, s 3.000 konjeniki, usmeril proti Izoli in se za tri ure utaboril pred cerkvijo sv. Lovrenca (porušena cerkev ob stari cesti za Gažon). Takrat je opazil velik oblak, ki se je dvignil in obkrožil vojaško postojanko. Sigismund se je odločil, da ne gre v obleganje Izole ampak se je usmeril proti notranjosti Istre. Oba dogodka naj bi se zgodila 23. oktobra. Tudi Silvano Sau je govoril, da so za nastanek legende „krivi“ Genov-čani, ki so se po opustošenju Kopra leta 1380 podali še proti Izoli in po eni različici zgodbe to počeli s tri ti-sočglavo konjenico. Prespali so v dolini Pivol (pod današnjo bolnišnico), zjutraj, ko so hoteli napasti mesto, pa se je z morja dvignila megla in mesto skrila pred sovražno vojsko, ki je zgrešila smer in se usmerila proti drugim istrskim krajem. Druga različica pa pravi, da so Ge-novčani z ladjevjem pripluli pred Izolo, kjer so se spet znašli v megli, zagledali so belo golobico in pluli za njo, misleč, da jih vodi k obali, v resnici pa je letela stran od Izole in tako končala v mestnem grbu. V diplomski nalogi Mihe Slekovca, ki je IpffJ razmišljal o ponovni ureditvi Izole kot otoka, pa smo celo prebrali, naj bi Izola dobila svoj grb - golobico z oljčno vejico v kljunu, po enem do vikinških napadov na mesto. Seveda pa je tudi mogoče, da je bila ta bela golobica tako premetena in izurjena, da je sovražnike Izole večkrat odpeljala stran od mesta. In kdo ve, morda se bo ponovilo. (Mef) Slika ni v pomoč Dvom o tem, kateri od dogodkov je bil povod za čudež in posledično za praznik, je Remigiu ostal tudi po tem, ko je v cerkvi sv. Mavra fotografiral sliko na platnu, na kateri je upodobljen sv. Maver, ki stoji na oblaku nad veduto mesta. Mesto bi lahko bila Izola, saj so ob mestu upodobljeni konjeniki in bežeči vojaki, ki bi lahko pripadali vojski madžarskega kralja Sigismunda. Seveda je tam tudi bela golobica. Slika je podpisana kot A.S.F in datirana z letnico 1580, pripisujejo pa jo različnim avtorjem, med katerimi bi lahko bila tudi Ales-sandro di Spilimbergo in An-drea Seccante da Udine. Legendi, ki nista resnični Alberto Pucer je v knjigi Istrske štorije zapisal številne zgodbe o ljudeh in krajih slovenske Istre in med temi sta tudi zgodbi o tem, kako so se v srednjem veku Izolani in Pirančani radi pričkali in celo spopadali zaradi mejnikov. Dve sta še posebej izmišljeni. »Ko so Izolani izgubili eno od bitk, je piranski podestat oziroma župan ukazal, da so zaposleni na izolski občini prišli na piranski Stari trg, kjer so morali z votlo trstiko kanelo pihati oslu v zadnjico. Ob posmehu Pirančanov so vsi to storili, izolski podestat, ki je bil zadnji na vrsti, pa seje temu uprl, češ da so imeli kanelo že vsi v ustih. Pa so mu jo obrnili in je moral pihati z druge strani.« „Nato so užaljeni in jezni Izolani napadli Piran, tokrat z morja. Pred mestom so zasidrali barko in s topom, ki je bil iz figovega debla, izstrelili prvo kroglo. »Krogla je eksplodirala že na ladji in pobila nekaj vojakov, kapitan pa je ukazal, naj nehajo, dejal: 'Če je toliko mrtvih že tu na barki, si predstavljate, koliko jih je šele v Piranu!' in ukazal vrnitev v Izolo,« KAPUČINO V Izoli prvo DP v obalnem veslanju NOGOMET 3. SNL-zahod Rezultati 11. kroga Brda - Arol Škofja Loka 2 : 2 Postojna - Slovan - prestavljena Sava Kranj - IKK Tolmin 3 : 2 Elta Izola - Brinje Grosuplje - prestavljena Svoboda Ljubljana - Tinex Šenčur 1:4 Šobec Lesce - Eksist Žiri 3 : 0 Adria - Farna Vipava 0 : 2 Tekma 11. kroga med Izolo in Grosupljem je bila zaradi okužbe s covidom 19 v gostujoči ekipi prestavljena. Pomožna igrišča imajo novo travo Izolski nogometni klub je končno prišel do pomožnih igrišč. Umetna površina na le-teh je bila v teh dneh obnovljena, tako da bodo lahko vse mladinske selekcije ponvno vadile pod reflektorji, kar je seveda v zimskem času ključnega pomena. S tem pa bo prišlo tudi do razbremenitve glavnega igrišča. Primorska članska liga 8. krog 23.10.21 Renče: Boreas Ajdovščina 3:3 (1:1) Portorož Piran : Korte 3 :2 (2 : 0) Galeb Ankaran : Idrija 2 : 2 (0 :2) Bistre Irbis: Komen 0 :1 (0:1) Košana: Ilirska Bistrica 0 : 3 (0 : 3) Portorož Piran - Korte 3 :2 (2:0) Piran - Stadion Pod obzidjem Piran Gledalcev: 80 Korte: Kleva David (46' Sajinčič Miha), Jakovljevič Nemanja , Maletič Željko (46' Subašič El-din), Pirc Boštjan, Mihailovič Nik, Mladenovič Bojan, Viler Rok, Maver Jernej (46' Ečimovič Nikola), Beganovič Alen (74' Ru-tnik Gregor), Koščak Jan (74' Svraka Malin), Lalič Goran Strelci: 1: 0 Jeftenič Dejan (3') 2 : 0, Jusufi Salmin (33'), 3 : 0 Viler Rok (57') AG, 3 : 1 Mihailovič Nik (61'),3:2 Mihailovič Nik (9V) llm ROKOMET Dvotedenski premor za rokometaše Tekma 7. kroga v 1. B ligi med Izolo in Krškim je bila prestavlje- na. V 8. krogu, ki je na sporedu 13. novembra, bodo naši rokometaši gostovali pri ekipi Dol TKI Hrastnik. Rokometašice jutri doma z Velenjem MLINOTEST - TRGO ABC IZOLA 31:20 (15:8) Trgo ABC Izola: Hodžič 4, Čo-kelc 4, Ana Berzelak 4, Nadare-vič, Štritof, Matekovič po 2, Tre-ven Vujmilovič po 1, Meža (V), Bažec, Lukič, Žerjal, Stojičič, Bratina, Peharc, Cepič (V), Močibob. Trener: Borut Hren. Pričakovan razplet, bi lahko zapisali. Trenutno vodilna ekipa v modri skupini 1. ženske lige ni izpustila priložnosti, da bi doma prepričljivo in brez težav odpravila moštvo Izole. V uvodu je igra potekala med obema devetmetr-skima prostoroma in šele v izteku četrte minute je padel prvi zadetek v gostujoči mreži. Naša najboljša strelka Sara Hodžič je s sedmih metrov prišla do prvega izenačenja, sledila pa so še izenačenja na 2. in tretji točki 3:3 in zatem pri izidu 4:4 (13 min.). Sledilo je obdobje domačega Mlinotesta. Ta je v petih minutah z delnim izidom 4:0 prišel do solidne prednosti, ki jo je do polčasa še povišal in že nakazal zmagovalca srečanja. V nadaljevanju so skušale naše rokometašice znižati vodstvo, a jim je domača vratarka Anja Bratina to preprečila. Do konca je prišla do izraza kakovostna premoč Ajdovk, ki so prepričljivo prišle do novega uspeha. Izola je trenutno šesta, jutri (petek 29. oktober) pa jo ob 20.00 v Kraški čaka dvoboj z Velenjem. Tri medalje Arrigoniju V soboto in nedeljo je na Rakeku potekalo člansko državno prvenstvo za tekmovalno sezono 2020/21. Igralo se je posamezno v dvojicah in mešanih dvojicah. V posameznem delu je Lea Paulin v polfinalu proti Sari Tokič iz Vrtojbe že vodila 3/1 nato pa zgubila 3/4 in tako osvojila bronasto medaljo. Erik Paulin se je uvrstil med osem najboljših članov. Nato je v četrtfinalu 0/4 zgubil proti Darkotu Jor-giču ki igra poklicno v prvi nemški ligi. Darko je trenutno 23 na svetovni lestvici in temu primerno je brez zgubljenega seta osvojil državni naslov. Lea je napredovala na državni rang lestvici za dve mesti in je trenutno druga. Erik pa se je iz šestega mesta povzpel na četrto mesto. V dvojicah sta Jana Ludvik in Lea Paulin osvojili odlično drugo mesto. V finalu sta 1/3 zgubile proti Katarini Stražar iz Mengša ter Aleksandri Vovk iz Novomeške Krke. Še eno medaljo in sicer bronasto je osvojila Jana Ludvik v mešanih dvojicah skupaj z Ožbejem Poročnikom iz Ravenskega Interdiskon-ta. Lep rezultat sta dosegla v mešanih dvojicah tudi Lea in Erik z uvrstitvijo med 8 najboljših. JADRANJE Alenka Valenčič zmagovalka v razredu ILCA 4 Mladi jadralci slovenskih klubov so se med 14. in 17. oktobrom v Hyeresu v Franciji borili na regati Europa Cup za evropski pokal, kjer je nastopalo skupaj več kot 200 tekmovalcev. Alenka Valenčič iz JK Burja je premagala vso fantovsko in dekliško konkurenco ter zmagala skupno in med dekleti v razredu ILCA 4. “Trenutno zaseda prvo mesto na lestvici za evropski pokal in kot kaže bo tako ostalo do konca sezone, ” so povedali v domačem klubu. Tudi Svit Dujmovič Šterpin iz JK Pirat Portorož se je odlično odrezal in osvojil skupno 4. mesto, iz JK Jadro Koper pa sta bili Ta-rin Pečar 31. ter Zala Vidmar 32. V razredu ILCA 6 se je najbolje odrezal Luka Zabukovec iz JK Jadro Koper, ki je osvojil 20. mesto. Benjamin Aganovič (37.) in Ivan Vakhrushev (44.) iz JK Burja sta si želela močnega vetra, ta jim je postregel v zadnjih treh plovih, ki sta jih tudi najbolje odjadrala. Iz JK Jadro Koper je bila Lana Vidmar 71. skupno. Val Mario Colarich pa 86. Na Gardskem jezeru se začenja EP v razredu 29er Danes se na Gardskem jezeru začenja Zhik 29er Evropsko prvenstvo 2021, na katerem bo nastopilo 200 posadk, ki bodo tekmovale v 4 skupinah na 2 regatnih poljih. Slovenijo bosta zastopali dve posadki, obe v kategoriji do 17 let: Alja Petrič-Katja Filipič in Maj Petrič-Valentin Štravs. Na prizorišču so pod vodstvom trenerja Sandija Dekleve ta teden opravili še zadnje priprave: “Tu smo že od ponedeljka, priprave so potekale po planu. Obe posadki sta optimalno pripravljeni in jadralci komaj čakajo na začetek prvenstva." Prvenstvo se bo zaključilo v sredo, 27. oktobra. VESLANJE Izola gostila prvo DP v obalnem veslanju Izola je bila minuli konec tedna prizorišče sploh prvega odprtega državnega prvenstva v obalnem veslanju v Sloveniji, naslov najboljšega kluba pa je ostal doma, v rokah Veslaškega kluba Argo Izola! Izdani so v prelepem sončnem vremenu, ki so ga, kot se za "coastal" veslanje spodobi, začinili rahel veter in valovi, osvojili štiri naslove državnega prvaka, VK Bled dva in VK Ljubljanica enega. KAPUČINO mEsaam Enojec članice: Nina Kostanjšek (VK Argo Izola) Enojec člani: Miha Aljančič (VK Bled) Dv. dvojec članice: Nina Kostanjšek, Anea Mlinar (VK Argo Izola) Dv. dvojec člani: Rajko Hrvat, Matej Markuža (VK Argo Izola) Dv. dvojec mix: Marko Bolha, Anea Mlinar (VK Argo Izola) Enojec mladinci: Gabriel Potočnik (VK Bled) Dv. dvojec mladinci: Jurij Korbar, Jakob Pejovič (VK Ljubljanica) Menola ima državnega prvaka RD Oradela Piran je v nedeljo 24.10.2021, organizirala 27. državno prvenstvo v ribolovu z roko iz zasidranega čolna. Iz sedmih Slovenskih klubov se je tekmovanja udeležilo trideset tekmovalcev. Tokrat je bila bera ulovljene ribe skromna, verjetno je bila temu kriva burja, ki je na odprtem kazala svojo moč. Državno prvenstvo se je tako odvijalo v zavetju Piranskega zaliva. Kljub temu pa imamo Menolaši državnega prvaka! Naš učitelj, ki uči ribolovnih veščin naše najmlajše, Gabrijel Glavina, je z največjim ulovom premagal vso zbrano konkurenco. Bravo Gabrijel, čestitamo! ŠPORTflA ŠOLA fAAESTRAL »PRVI KORAKI V ŠPORT« ŠPORTNE DELAVNICE ZA OTROKE STARE OD 2 - 8 LET ZAVOD ZA ŠPORT IN PRIREDITVE POLANJA Premrlova 1, IZOLA, Gsm: 041/ 644 817 (Tone Barič) SPORTNASOLAMAESTRAL@GMAIL.COM Po dolgem času v zagonu Društvo invalidov Izola je bilo ustanovljeno 18. maja 1982 in je v teh 39. letih marsikateremu članu predstavljalo edini prostor, kjer smo invalidi lahko dobili ustrezno podporo, odgovore na mnoga vprašanja, pomoč pri urejanju dokumentov. Imeli smo možnost, da smo se lahko družili na organiziranih izletih in praznovanjih raznih jubilejev, na športnih in rokodelskih aktivnostih ter delavnicah. Leto 2020 je bilo eno tistih, ki si jih invalidi nikakor ne bi želeli več doživeti, saj nas je zaradi ukrepov proti Covid 19, prikrajšalo za skoraj vse naše planirane aktivnosti. Kljub temu smo se uspeli udeležiti nekaj športnih srečanj in organizirati izlet v Postojnsko jamo. Letošnje leto nam je bilo malo bolj naklonjeno. Udeležili smo se štirih tekem v balinanju, kjer so tekmovalci osvojili dva pokala, nato pa še ene tekme v streljanju z zračno puško. V juniju mesecu smo s težkimi invalidi obiskali živalski vrt v Ljubljani. Uspeli smo tudi izpeljati volilni zbor članov, kjer je bil za predsednika Dl Izola ponovno izvoljen dolgoletni predsednik Franc Poropat. Obudili smo ponovno delavnice naših prizadevnih rokodelk in na volilnem zboru tudi prikazali nekaj novih izdelkov, ki so jih članice izdelovale na svojem domu v času ko srečanja niso bila dovoljena. Članice bodo tudi letos z razstavo svojih izdelkov, sodelovale pri organizaciji Tedna starejših občanov, ki je začel 25.10.2021 v Kulturnem domu Izola. Vljudno vabljeni. V juniju letos smo težke invalide povabili na ogled in doživetje v živalski vrt v Ljubljano. Konec septembra pa smo v Termah Zreče organizirali 7-dnev-no ohranjevanje zdravja. Udeleženci so bili zelo veseli programa, ki je vključeval tudi ogled Rogle, ponujene dnevne dejavnosti v hotelu, vključno s predavanjem na temo »zdrava hrbtenica«, nenazadnje pa smo pohvalili tudi dobro kulinarično ponudbo. V letošnjem letu načrtujemo še Martinovanje v Beli krajini, prednovoletno zabavo in obdarovanje socialno ogroženih invalidov in jubilantov, ki so letos dopolnili 80 in 90 let. Za naslednje leto že pripravljamo pester program druženja v upanju, da bodo težave v zvezi z Covidom obvladane. Na koncu pa še težko pričakovana novica o kateri so bili člani na zboru seznanjeni, gre za spremembo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ur. 1. RS, št.121/2021 z dne 23.07.2021, ki ponovno omogoča pravico do invalidnine za telesno okvaro tudi tistim zavarovancem katerih invalidnost ne izhaja iz dela. Ta sprememba bo pomagala več kot 15.000 slovenskim invalidom. Vse informacije in dodatne razlage o postopku za izdajo vlog lahko člani dobijo v tajništvu društva po utečenem urniku: ob ponedeljkih dopoldan, sredah popoldan in petkih popoldan. DRUŠTVO INVALIDOV IZOLA Martinovanje bo 11. novembra 2021 Člane in podporne člane Dl izola obveščamo, da organiziramo Martinovanje v Hrastovljah, v gostilni Švab. Odhod dne je predviden 11. novembra ob 16.00 uri. Prijave sprejemamo v pisarni društva do 5. Novembra. Vabljeni. Predsednik Dl Izola- Franc Poropat Nam bo država priskočila na pomoč? Obisk državnega sekretarja z Ministrstva za izobraževanje sta ravnatelja obeh izolskih osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom izkoristila, da izpostavita najnujnejše težave. V Livadah potrebujejo prezračevalni sistem, v Vojki pa pomoč pri obnovi objektov. Osnovno šolo Livade je v torek. 19.10.2021. obiskal državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje. znanost in šport Marjan Dolinšek. r»4 > ilM. Učenci in učenke ter učitelji in učiteljice so združili moči in se za ta namen odlično pripravili. Vsako leto v oktobru osnovna šola obeleži Dan šole, v okviru katerega uredi svojo okolico in izvede različne ustvarjalne dejavnosti. Osmošolci in devetošolci so imeli Dan šole v ponedeljek, 18. oktobra. Okolico šole so temeljito očistili, svojo novo podobo pa so dobile tudi tribune, ki so zažarele v barvi morja. Da se bodo najmlajši še raje zadrževali na zunanjih površinah in bo čas hitreje minil, so na novo pobarvali tudi družabne igre, ki so jih nekoč igrali naše babice in dedi. Tudi v notranjosti je šola lepše izgledala. Idejno zasnovo je pripravila učiteljica likovne umetnosti Ingrid Knez, učenke in učenci pa so ustvarjalno in zagnano sledili njenim usmeritvam. Državnega sekretarja Marjana Dolinška sta pričakali učenki v narodnih nošah, pod vodstvom učiteljice Karmen Bubnič, in mu izročili spominek, ročno delo učencev Osnovne šole Livade. Učiteljica slovenščine, Jasmina IXirk, je za to priložnost pripravila krajši kulturni program, ki ga je povezovala Eva Džamastagič. Najprej je besedo predala ravnateljici Maji Cetin, ki je izpostavila idejno zasnovo in načrte za ureditev zunanjih površin šole. Poleg ureditve zunanjih je glede na trenutne razmere izrazila tudi željo po posebnih prezračevalnih prostorov. Besedo je predala državnemu sekretarju, ki je ob zaključku govora pohvalil predvsem to, kako dobro šola sodeluje z okoljem in predstavlja to čudovito, obmorsko mesto, kar se je videlo tudi iz videoposnetka. Izpostavil je, da so otroci lahko srečni, da odraščajo v tako zdravem okolju. Najraje bi se nam pridružil kar vsak dan. V krajši dramatizaciji, v kateri so nastopili Luna Runco, Gaja Cetinski in Jakob Peršolja, so prikazali, da v šoli vsak dan preživimo veliko časa, ki ga posvečamo znanju, razvoju in spletanju dobrih odnosov. Pomembno je, da se v njej dobro, sprejeto in varno počutimo. Kulturni program je pospremila pesem Moja dežela, ki jo je zapel Mladinski pevski zbor Livadski metulji pod vodstvom Andreje Štucin Cergol, zbor je na klavirju spremljal Jaka Jerina. V kulturni program so vključili tudi videoposnetke, ki so nastali v času učenja na daljavo. Idejno zasnovo za videoposnetek Pustite nam ta svet je pripravila Andreja Štucin Cergol, pesem pa sta zapeli Špela Pintarič in Lana Vabič. Ob tej priložnosti pa so si ogledali tudi videospot Vokalne skupine Tama-riska: Tu je moj dom, po priredbi pesmi skupine Faraoni, ki je nastal spomladi ob koncu karantene. V Vokalno skupino Tamariske so vključene učiteljice Osnovne šole Livade. Učilnice na prostem Po zaključku kulturnega programa so si ogledali še predstavitev projekta InnoRenevv Centra, to so učilnice na šolskih dvoriščih, ki spodbujajo gibalni, čustveni, vedenjski in intelektualni razvoj otrok. Projekt sta predstavili Vesna Starman in Eva Prelovšek in poudarili, da lahko s skrbno načrtovano šolsko okolico prispevamo k ekološki vzgoji. V naravnem šolskem okolju bodo z ureditvijo tematskih poti uresničili vse cilje medpredmetnih povezav, kar pomeni horizontalno in vertikalno povezovanje znanj, vsebin in učnih spretnosti, ki spodbujajo samostojno in aktivno pridobivanje učnih izkušenj. V načrtu so izgradnja igrala za gibalni razvoj, senzorne poti, šolskega zelenjavnega in sadnega vrta s hoteli za žuželke, igrala za 'tvegane igre', učilnice na prostem in vremenska postaja. V okviru InnoRenew Centra bodo lahko uveljavljeni znanstveniki mentorirali starejše učence. Ko je delegacija številčnejša od razreda Koliko bo pomagala država? Isti dan je državni sekretar obiskal tudi osnovno šolo Vojke Šmuc, kjer se je ob vodstvu ravnatelja Antona Baloha in občinske delegacije, v kateri so bili podžupana Aleksej Skok in Agnese Babič ter podsekretarka Urada za družbene dejavnosti Martina Gamboz, prepričal o stanju šole, ki je še kako potrebna temeljite prenove. Kulturnemu programu je sledil obisk nekaterih razredov, ki so bili večinoma zdesetkani zaradi epidemije covida in sezonskih viroz. Vseeno je državni sekretar lahko na lastne oči videl, da je šola, predvsem njena južna stavba, potrebna prenove. Do te naj bi prišlo v naslednjem šolskem letu, nato bodo že na vrsti tudi ostala dva objekta. Obnova OŠ Vojke Šmuc je ena poglavitnih točk programa ravnatelja Antona Baloha, in je tudi neizbežna. Vprašanje je le, koliko bo zraven pristavila država in koliko, posledično, lokalna skupnost. Katja Bonača, pomočnica OŠ Livade/ur Novi ukrepi za umiritev prometa Občina Izola je skladno s programom umirjanja prometa in potrebami nabavila tri nove prikazovalnike hitrosti, ki jih je že namestila pred avtobusnim postajališčem pri OŠ Livade in na lokalni cesti v naselju Šared. Namestitev tretjega načrtuje na Podvozni cesti, skladno z odločitvijo Komisije za tehnično urejanje cestnega prometa v Občini Izola. Prikazovalniki bodo brezžično povezani v obstoječo spletno aplikacijo »VI VOZITE«, ki je dosegljiva tudi s spletne strani občine in omogoča neposredno spremljanje prometa na različnih lokacijah. S tem ukrepom Občina Izola nadaljuje z zagotavljanjem večje varnosti v cestnem prometu. Dela v vrednosti 8.436 evrov z DDV je po naročilu občine izvedlo podjetje Intermatic, d. o. o. iz Ljubljane. SZJ Rožnati oktober Slovensko združenje za boj proti raku dojk, Europa Donna, vsako leto obeležuje rožnati oktober, ko še posebej osveščajo o problemu te hude bolezni in o rešitvah, kijih lahko najdemo. V letu 2018 je v Sloveniji za rakom dojk zbolelo 1527 ljudi, od tega 1516 žensk in 11 moških, umrlo pa je 473 žensk in pet moških, kažejo podatki onkološkega inštituta. Po podatkih slovenskega registra o raku je ob koncu leta 2018 med nami živelo 18.571 bolnic, ki jim je bila kdaj v življenju postavljena diagnoza raka dojk. Europa Donna med drugimi dejavnostmi deluje tudi na področju osveščanja javnosti in spreminjanja navad (skrb za zdravje, samopregledovanje dojk), obveščanja o aktivnostih in dogodkih združenja ter promocijah državnih presejalnih programov Dora, Zora in Svit. Pri naših dejavnostih radi sodelujemo s šolami in drugimi zainteresiranimi javnostmi. Rožnati oktober je mesec osveščanja javnosti o raku na dojkah. Slogan letošnjih aktivnosti rožnatega oktobra je »Bodi in ostani zdrava«. Ker je simbol rožnatega oktobra rožnata pentlja, smo v vseh mestih na nekatera drevesa obešali rožnate pentlje. Poleg tega so tudi pročelja nekaterih stavb v vseh občinah osvetljena z rožnato barvo. V četrtek, 7. oktobra, smo članice Europa Donna Slovenija, Podružnica Obala - Litorale na oljke v parku Borisa Benčiča obešale rožnate pentlje. Pri tem dogodku se nam je pridružil tudi župan Danilo Markočič, za dobro razpoloženje pa je s svojo kitaro in pesmimi poskrbela Marjetka Popovski. Po okrasitvi dreves s pentljami smo se s Tino Trampuš, naravovarstvenico, podale na pohod med izolskimi drevesi. Skupaj smo preživele lepo popoldan, ki smo ga zaključile v kavarni Zvon, kjer so nam postregli z roza sladoledom. Zvečer smo lahko videli fasado stare občine osvetljeno z roza lučmi. Za Europa Donna Slovenija. Podružnica Obala - Litorale, Vesna Hrovatin c*.. Fih \-= ' 7? Fabrizio bi bil zadovoljen V dvorani Manziolijeve palače so v soboto, 16. oktobra pripravili koncert v čast enega največjih italijanskih kantavtorjev, Fabrizia De Andrea. Njegove pesmi je tokrat zaigrala prav posebna skupina, ki se imenuje “Pane e Refosco", sestavil pa jo je kantavtor Gianni Pellegrini s soprogo Chia-rastella Fatigato, z njima pa so zaigrali še trije otroci, sinova Giuseppe in Michele, ter mala Annamarina, ki je nastopila sploh prvič. Dogodek je še bolj pomemben zato, ker Pellegrinijevi že vrsto let živijo v našem mestu. .........................E...................■■■■■■■' lars longa, vita brevis ' »Umetnost je trajna, življenje je kratko" I V rubriki ki je namenjena opozarjanju na ustvarjanje izolskih in istr- ■ skih pesnic in pesnikov, urednica Dorina Beržan predstavlja avtorja, ■ ki bi ga težko uvrstili med klasične pesnike, čeprav razmišlja na način ■ poeta in se tako tudi izraža. S Šareda prihaja Alfio Šuran. ZANIKANJE IN PRITRDITEV Ne obstajam več, zase, zate, za naju. Ne obstajam več, za Njega, Zanjo, za Njih. Ne obstajam več, za Azijo in Evropo. Ne obstajam več, za pomladni gozd in morske kamne. Samo obstajam še. In sem. Ne ljubim več, ničesar in nobenega. Samo Ljubim, veliko. Velikost veličine je neskončnost na skrajno možnost. Z dodanim trenutkom, seveda, vedno. In mislim na vse zgodbe, ki bi jih lahko povedal. Pesem Zanikanje in pritrditev, ki je izšla v prvi in doslej edini zbirki Alfia Šurana je za trenutek nakazala smer v katero bi se lahko razvijal kot klasični poet, a si je kmalu premislil in raje zavil v svet razmišljanja in idej, ki jih zgolj izraža skozi pesniško obliko, ne da bi pri tem posebej iskal pesniško izpovednost vsake besede. Kot je povedala Dorina Beržan, iz te njegove pesmi veje prav posebno čustvovanje in hkrati racionalno dojemanje odnosa z očetom, ki je po eni strani blizu, po drugi pa tako oddaljen a vendar ga napiše z veliko začetnico, saj se zaveda, da bi lahko od njega izvedel še veliko koristnega za življenje, ki ga živimo. Leta 2013, ob izidu zbirke z naslovom Zgodba o kateri ne moremo govoriti, je bil blizu temu, da ga pogoltne svet besed, potem se je vrnil nazaj v svoj svet in vprašanjem, ki ga še vedno grizejo a ne več tako kot včasih, saj je med tem spoznal veliko modrih ljudi in modrih zapisov iz katerih črpa neizmerljive količine vedenja. Ali se bo še kdaj vrnil k bolj poetični poeziji pa je vprašanje za milijon dolarjev. 28.10. četrtek 17.00 Trg padlihi Komemoracija: V spomin na padle borce NOV in fašističnega nasilja 20.00 Alt kino Odeon film: Mož, ki je prodal svojo kožo 18.30 Sončna dvorana Razstava del z likovne delavnice: JeSBO V Sočergi 17.00 Park Pietro Coppoa Zaključek 41. Tedna starejših občanov 20.00 Art kino Odeon film: Mož, ki je prodal svojo kožo 30.10. sobota 16.00 Art kino Odeon Projekcija filma za najmlajše: PRI ADAMSOVIH 2 20.00 Art kino Odeon Film: SINOČI V SOHU 16.00 Art kino Odeon Projekcija filma za najmlajše: PRI ADAMSOVIH 2 20.00 Art kino Odeon Film: SINOČI V SOHU 2.11. torek 18.00 Galerija Salsaverdek otvoritev razstave: Rdeče niti - Translacija 4.H. n 11 rnnjii»^ 20.00 CKŠP facebook Lokalni program kulture Občine Izola Translacija | Traslacičn je platforma za produkcijo, razstavljanje in raziskovanje performativne umetnosti, ki sta jo ustvarila umetnika Tatjana Kocmur in Francisco Tomsich. V okviru platforme od leta 2018 razvijata projekt Rdeče niti. Rdeče niti je model umetniškega raziskovanja performativne umetnosti osredotočen na recepcijo performativnih umetniških del s strani oseb, ki so bile prisotne v kraju in času, v katerem je bilo določeno delo narejeno. Razstava prikazuje umetniška dela in dokumente Translacije | Traslacičn med leti 2018 - 2020, ko sta umetnika uporabljala model Rdeče niti za preučevanje performansa Where is the line? (Franc Purg, Galerija SKUC, 1998) in TV dražba (Martina Bastarda, TV Pika, Ljubljana, 8.4.2003). Vključevala bo tudi dialoge s trenutnimi performativnimi dogodki, ki bodo pokazali tudi nove usmeritve projekta. Če še vedno niste razumeli, kaj se bo dogajalo v galeriji Salsaverde od 2. 11. do 2.12. Pridite v galerijo v torek, 2. Novembra ob 18.00 na otvoritev. Potem vam bo bolj jasno. KBiegMb LOKAllN HRROG RAMlKU LTiURE ®DlI2EB°SA Petek, 12. november ob 20.00 I g m : i |KulSrW|jzola GledaMška predstavah jgajj kdo se boji Virginie j^ooj|jm £ " i ® O Občina Gvnun* di IZOLA-ISOLA www.center-izola.si Facebook/Ckšp Izola SNG NOVA GORICAl xr,w' _______, Galerija Otvoritev razstava Voj c Sodnikar Ponis & Tomo Vran: POLET _ Razstava spoznanj BRANE GRGUROVIČ Ma ke lepo! mmm Razstava: Slikarska skupina Morje KORAK ZA KORAKOM Fotografska razstava Fotografske skupine Društva MORJE Izola PRIPRAVA HRANE Razstavljajo: TATJANA BRANKOVIČ, IRENA ČARMAN, KRISZTINA DOL-TAR, JOŽEF FABJAN, LILIJANA HRVATIN, OSKAR JOGAN, IRENA LIPOVEC, JACK LORGET, ADRIJANA MANDALENIČ, TANJA MASK in SAŠA SERGEJ MERKANDEL Razstava del primorskih likovnikov VIDEZ TIPNEGA Razstave v Mestni knjižnici - VITRINE USTVARJALNOSTI - Razstava MMM, SLAŠČICE Zbiratelja starin JANEZ IN MARIJA JANEŽIČ iz Kopra sta na ogled postavila zbirko modelčkov za peko slaščic, stare kuharske knjige in zvezke. - STENA USTVARJALNOSTI - PINCE, KROŠTOLE, FRITOLE IN DRUGE DOBROTE IZ PEČICE - Fotografsko razstavo sta pripravili NIVES KALIGARIČ in VANDA BANDEU. - STENA USTVARJALNOSTI V UČNEM CENTRU - CENTRU ZA VSEŽIVLJENJSKO UČENJE V KNJIŽNICI - FOTOGRAFSKA RAZSTAVA članov Fotografske skupine društva Morje pri Univerzi za 3. življenjsko obdobje Izola: IRENA ČARMAN- Čaji in mazila, OSKAR JOGAN - Naša neokrnjena obala in BARBARA CASSERMANN - Lepote narave. - STENA USTVARJALNOSTI V ČITALNICI - Razstava PRIPRAVA HRANE Avtorji razstavljenih del so člani Fotografske skupine društva Morje pri Univerzi za 3. življenjsko obdobje Izola, ki so razstavo za Dneve evropske kulturne dediščine zasnovali in postavili. Izbor fotografij so prispevali: TATJANA BRANKOVIČ, IRENA ČARMAN, KRISZTINA DOLTAR, JOŽEF FABJAN, LILIJANA HRVATIN, OSKAR JOGAN, IRENA LIPOVEC, JACK LORGET, ADRIJANA MANDALENIČ, TANJA MASK in SAŠA SERGEJ MERKANDEL. Razstave si lahko ogledate v času odprtosti knjižnice po zimskem urniku in sicer: OD PON.-PETEK OD 9.00 DO 18.30 ter SOBOTA OD 8.00 DO 13. Koraki do Sočerge s skupino Morje Likovna skupina Morje je nastala ob samem nastanku Andragoškega Društva Univerze za III. življensko obdobje »Morje« Izola. Ves čas ustvarjanja je zelo aktivna. Z leti je pridobivala nove izkušnje in ustvarjalne sposobnosti, se spoznala z zelo različnimi zvrstmi likovnega področja, sodelovala na mnogih likovni srečanjih, kolonijah, razstavah, delavnicah,... v svojem kraju in širom do Sloveniji, Izkušnje, spoznanja, druženja so ustvarjalke vodile do osebnih izkušenj in so ves čas izostrovale njihov osebni pristop do slikanja. Nastala dela so tako njihov odnos do sebe, okolice in časa v katerem živimo, pa tudi odziv vsake posamezno. Pod dolgoletnim vodstvo mentorice prof. Ksenije Pfeifer so izbrusile svoj osebni slog, in tako »korak za korakom« odkrivajo nova spoznanja. Ob vabilu na ogled razstave naših del v galeriji Alga, ki smo jo poimenovale Korak za korakom, vas vabimo tudi na otvoritev razstave mednarodnega slikarskega srečanja "Jesen v Sočergi " z naslovom "Sočerga skozi moje oči", ki bo v petek 29.oktobra ob 18.30 v Sončni Dvorani. Organizator srečanja, ki ga je tudi tokrat obiskala mag Milka Marija Jeretic sekretarka iz ministrstva za kulturo, je slikarska skupina Andragoškega društva Morje Univerza za III. življenjsko obdobje Izola, s počjo območnega sklada JSKD in Kulturnim društvom iz Sočerge. Cl Dante Alighieri m legenda o sv. Mavru in golobici Rezerv je bilo za 15 milijard dolarjev Tako pove diplomirani ekonomist Darko Ambrožič, kije bil, skoraj do razpada Jugoslavije, pomočnik direktorja Zvezne direkcije za blagovne rezerve, zato je ob razmerah, ki smo jim bili priče v zvezi z zaščitno opremo in našimi blagovnimi rezervami, zelo zanimiv sogovornik, Darko Ambrožič (rojen 1950) je diplomiral na Višji in Visoki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru, potem pa se je zanj začela zelo zanimiva in na obdobja tudi zelo stresna poslovna in življenjska pot. Koprčan po prepričanju sicer zdaj živi v Domu upokojencev v Izoli in pripoveduje, kako je bil štipendist agencije Inex Slavnik, ki je bila del zelo nenavadne združbe podjetij v kateri so bili še, Slavnik, Delamaris in Hotel Triglav. To združenje je po devetih mesecih obstoja propadlo, nato je dobil štipendijo Luke Koper. V Mariboru je študiral s številnimi Istrani, ki so bili kasneje pomembni v obalnem gospodarstvu, od Milana Vergana do Alfia Kocjančiča in od Emila Ferfolje do Vjetka Skrta. Iz gospodarstva v policijo Že med študijem so mu ponudili štipendijo Sekretariata za notranje zadeve, kjer so potrebovali usposobljene ljudi za preprečevanje gospodarskega kriminala. Med prvimi nalogami, ki jih je dobil v obdelavo, je bil primer Jadrana iz Sežane, ki je bil takrat v glavnem že razrešen, njegova naloga pa je bila, da preišče še druge povezave obtoženih z ljudmi iz drugih koncev Jugoslavije. Pol leta je zbiral podatke in ko je razkril, da so bili v posle vpleteni tudi nekateri funkcionarji po republikah bivše države, so stvar dali ad acta in takrat se je odločil, da bo zamenjal službo. Nazaj v gospodarstvo Jz UJV sem šel za sedem let za direktorja v Excorrado, ki je bil v sklopu Agrarije, nato je nastal SOZD Timav, kjer so bili združeni vsi, od Droge do Agrarije, Top Portorož, Jadran Sežana, Preskrba Sežana in Preskrba Koper, Kruh Koper itd. To je bil velik konglomerat s kakšnimi 3500 zaposlenimi, saj sta bila v Drogi takrat tudi Argo in Delamaris, Lipica in Pršutarna sta bili v Agrariji in tako naprej. V Timava sem bil koordinator marketinga v upravi, moj šef je bil Izo-lan, pokojni Armido Tuli. Istega dne, ko sem jaz imel poslovilno zabavo ob odhodu v Beograd je on nastopil službo na Drogi in se ob povratku domov smrtno ponesrečil." Odločili so drugi Kot ekonomist ni imel težav z iskanjem zaposlitve, Dino Pucer pa je predlagal Janezu Zemljariču, naj ga zaposli v Beogradu. Tam so namreč potrebovali pomočnika direktorja blagovnih rezerv in mesto je bilo, po ključu, namenjeno Sloveniji ali Kosovu. „Ko sem prvič prišel tja na pogovor k direktorju Živano-viču mi je povedal, da je bil kandidat s Kosova pri njem že s kovčkom, da nastopi delo. Jaz sem se vseeno še odločal, a ko sem prišel drugič na pogovor sem izvedel, da je moje imenovanje že objavljeno v Uradnem listu. Odredbo je podpisal Janez Zemljarič." Koper - Beograd - Koper „Plača je bila v rangu republiških sekretarjev gospodarskega ministrstva, prejemali pa smo tudi dodatek za ločeno življenje, saj sem se vsak konec tedna vračal domov in v nedeljo zvečer, skupaj z vsemi slovenskimi funkcionarji in politiki, spet letel v Beograd. Le v Ljubljani so mi zagotovili Zastavo 101 za vožnjo do doma in nazaj v Ljubljano. “______ - Na letalu smo seveda bili vsi slovenski funkcionarji in politiki skupaj, vendar se tam nismo veliko pogovarjali. Jaz sem imel največ stikov s kraševcem Dragom Miroši-čem, ki je bil na Zunanjem ministrstvu, Andrejem Grahorjem iz Pirana, ki je bil na Sekretariatu za promet in komunikacije in tožilcem Pavletom Dolencem iz Kopra. Z nami se je vozil tudi Zemljarič, ki je bil podpredsednik Zveznega izvršnega sveta in spomnim se, ko je kasneje na oblast prišel Miloševič je imel JAT nenadoma hude zamude ob odhodih iz Beograda. Če smo šli z Adrio ni bilo težav, z JAT-om pa bi morali odleteti ob 5.30 pa smo odleteli tudi ob 22. uri zvečer. V Beogradu sem stanoval v garsonjeri na ulici 27. marca, v kateri je bil pred tem sin Duranoviča, ki je bil dve leti pred tem predsednik predsedstva SFRJ. Seveda je oče živel v vili, garsonjero pa je pustil sinu, ki naj bi tam študiral a je, vsaj po besedah čistilk, v glavnem žural, zato so me bile zelo vesele. -\ v ~J -f; 1 1 ! Vr, 1 1 1509 skladišč - Ko sem nastopil delo sem najprej prosil, da mi dajo mesec dni časa, da spoznam sistem, posebej pa moje področje. Bili smo namreč trije pomočniki direktorja. Jaz sem bil zadolžen za skladišča, za tehnično blago od lokomotive do igle, za medicino in farmacijo ter delno nafto. Drugi pomočnik je imel živilski del, tretji pa je bil zadolžen za finance in kadre. Posebnih izkušenj na področju rezerv nisem imel, razen tistih, ki sem jih dobil v Luki. Tam so bila blagovnim rezervam namenjena tri skladišča in tam so hranili tudi proizvode iz SOZDa Timav, od soli do ribjih konzerv. Seveda pa sem čisto nove dimenzije blagovnih rezerv spoznal takrat, ko sem nastopil delo v Beogradu in najprej izvedel, da ima samo moj sektor 1509 skladišč po celi Jugoslaviji. To je bilo leta 1986, ko je bil predsednik predsedstva Jugoslavije Sinan Hasani s Kosova, iztekel pa se je mandat predsednici Izvršnega sveta, Milki Planinc." Skupna vrednost jugoslovanskih blagovnih rezerv je bila takrat 15 milijard dolarjev, na Slovenijo pa je padlo 12 odstotkov vseh rezerv. Nekatere stvari so pač morale biti pri nas v Sloveniji, še posebej tehnične z Iskro in drugimi proizvajalci. Seveda je imela še vsaka republika svoje blagovne rezerve, imela pa jih je tudi JNA, tako da je bil sistem res zelo razvejan in učinkovit. Rezerve so namreč, poleg pomoči ob naravnih katastrofah, služile tudi za intervencijo na tržišču. Če bi uspeli dokončati projekt naftovoda Krk - Pančevo, bi Jugoslavija lahko vplivala celo na ceno nafte v Evropi. Prihodnjič- Računalniški nadzor zalog RIBARNICA - PESCHERIA TRŽNICA IZOLA J* KAPITAN MARKO - Rl 7:00386(0)40262301 E: ribarnica.marko.izola@gmail.com W: kapitan-marko.com Urnik NEDELJA TOREK, SREDA, ČETRTEK PETEK SOBOTA 8-12 8-13 8-15 8-13 OB PONEDELJKIH IN PRAZNIKIH ZAPRTO Kriminalije Znanci in sorodniki V soboto zvečer smo bili obveščeni o pretepu na eni izmed parcel v zaledju Izole. Ugotovljeno je bilo, da so se med seboj žalili in stepli znanci in sorodniki. Dva kršitelja sta napadla tri osebe. Zoper storilca bo uveden postopek o prekršku. V pretepu je bila ena oseba lažje telesno poškodovana. Sledi zbiranje obvestil in v enem primeru kazenska ovadba za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, za ostale pa prekr-škovni postopek zaradi kršenja ZJRM. Grožnja in poškodovanje V ponedeljek smo prejeli obvestilo o kaznivem dejanju grožnje in poškodovanja tuje stvari. Zoper storilca sledi kazenska ovadba. Fotografski spor V nedeljo smo obravnavali kršitev javnega reda in miru na javnem kraju in sicer je prišlo do spora zaradi fotografiranja. Zoper kršitelja bo uveden postopek o prekršku. Dva po istem pasu ne gre V četrtek smo obravnavali prometno nesrečo v kateri sta bila udeležena dva osebna avtomobila in sicer na cesti od Izole proti Šaredu. Vzrok prometne nesreče je bila stran vožnje in sicer je povzročitelj zapeljal na nasprotno stran. Preverjeni pogoji za udeležbo v cestnem prometu in izdan plačilni nalog povzročitelju. Evri, točke in mamila V četrtek popoldne smo bili obveščeni, da voznik divja in vijuga po cesti z smeri Strunjana proti Izoli. Voznik je bil ustavljen v centru Izole, kjer smo ugotovili, da gre za 35 letnega domačina, kateri je kazal očitne znake vožnje pod vplivom prepovedanih drog. Opravljen je bil hitri test, kateri je bil pozitiven. Odrejen je bil strokovni pregled, vendar je voznik slednjega odklonil. Prepovedana nadaljnja vožnja in podan obdol-žilni predlog na sodišče za prekrške. Predvidena globa znaša 1200 EUR in 18 kazenskih točk. Med čiščenjem našli granato V nedeljo smo bili obveščeni, da so na območju Baredov pri čiščenju okolice našli ročno bombo starejše izdelave. Ročno bombo so prevzeli pripadniki DEVNUS enota Gorica. Opozarjamo, da v kolikor najdete ne eksplodirano uboj no sredstvo le to ne premikate. Nasilje v družini Zvečer so policisti posredovali v okolici Izole, kjer je bil 36-letni moški nasilen do 39-letne partnerice. Zoper moškega bodo napisali kazensko ovadbo zaradi Nasilj v družini, prav tako mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja oškodovanki. Z Dobrave pa peš Ob 15.36 so koprski prometni policisti na Dobravi nad Izolo ustavili 4 Metnega voznika osebnega avtomobila, ki mu je alkotest pokazal rezultat 0,51 mg/l. Moškemu je bila prepovedana nadaljnja vožnja in začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Policisti so mu izdali plačilni nalog. MALI OGLASI - Prodam digitalni snemalnik Taščam DP-006. Praktično nov, primeren za domače snemanje in drugo avdio produkcijo. 120 eur. Tel.: 040 794 536. ODDAMO - PRODAMO - V garažni hiši v Izoli oddamo ali prodamo parkirno mesto. Vse informacije na tel. 069-735-897 STANOVANJA ODDAMO - V Jagodju oddam popolnoma opremljeno stanovanje eni osebi do junija 2022. Toplo je ogrevano, možnost parkiranja . Tel. štev. 031223644 - V starem mestnem jedru (Gramsci-jeva ulica 12) oddam enosobno stanovanje v večstanovanjski hiši (2. nadstr.) za DALJŠE obdobje. Stanovanje je opremljeno, klimatizirano s KTV in internetom. Tel.: 041 792 201 - Dvema študentoma (nekadilcema) ali paru brez otrok oddam 1,5 sobno stanovanje v Izoli. Najemnina po dogovoru + tekoči stroški. Zaželjena ena mesečna najemnina vnaprej. Čas oddaje: do 1.6.2022. Tel: 041 406 830 Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola ETA* MEDGENERACIJSKI CENIER IZOLA CENTROINTERGENERAZIONALE ISOLA www.medgeneracijskicenterizola.si VSE DEJAVNOSTI LAHKO OBISKUJETE BREZPLAČNO, OB UPOŠTEVANJU ZAŠČITNIH UKREPOV NIJZ IN NA LASTNO ODGOVORNOST. PONEDELJEK, 1.11. 2021 Zaprto TOREK, 2.11. 2021 7.30 - 8.30 jutranja telovadba 8.00-8.30 raztezne vaje 9.00 -10.30 nadaljevalni tečaj angleškega jezika 9.00 -12.00 pohod v okolico (zbirno mesto: pred centrom) 11.00 -13.30 druženje ob kuhanju kosila (zbiramo prijave) 13.30- 14.30 pomoč pri praktični uporabi pametnega telefona 14.00 -15.00 klepet v angleškem jeziku 15.00 -17.00 informacije za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper 15.30 -17.30 tarok, družabne igre 17.00 -18.30 meritve krvnega tlaka in pulza 17.30- 18.30 namizni tenis za bolnike s Parkinsonovo boleznijo SREDA, 3.11.2021 7.30 -8.30 jutranja telovadba 8.00 - 8.30 raztezne vaje 9.00 -11.00 namizni tenis 9.00 -12.00 kolesarski izlet v okolico (zbirno mesto: pred centrom) 11.00 -11.45 nadaljevalni tečaj ruskega jezika -1. stopnja 12.00 -12.45 nadaljevalni tečaj ruskega jezika - 2. stopnja 14.30 - 15.30 osebni posvet o vaših pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja 15.30 -17.30 tarok, družabne igre 17.30 -18.00 odprtje razstave modernih slik LIK Izola »Pozitivni junaki« 15.30 -18.00 skupaj rešujemo križanke 18.30 -19.30 joga z elementi plesa za odrasle ČETRTEK, 4.11. 2021 7.30 -8.30 jutranja telovadba 8.00 - 8.30 raztezne vaje 9.00 -10.00 družabni plesi za zaključene pare 10.15 -11.15 družabni plesi za posameznike 11.00 -13.30 druženje ob kuhanju kosila (zbiramo prijave) 14.00 -15.30 začetni in nadaljevalni tečaj esperanta 15.30 -17.30 ustvarjalne delavnice 17.00 -19.00 šah, družabne igre 17.30 -18.30 namizni tenis za bolnike s parkinsonovo boleznijo 19.00 - 20.00 tango - plesna rekreacija za vse generacije PETEK, 5.11. 2021 7.30 - 8.30 jutranja telovadba 8.00 - 8.30 raztezne vaje 8.30 -10.00 merjenje krvnega tlaka in pulza 8.45 -10.15 vodeno sproščanje telesa in duha 10.30 -12.00 predstavitev temeljnih postopkov oživljanja in uporabe AED 14.00 -15.00 klepet v italijanskem jeziku 15.00 -17.00 posladkajmo se v dobri družbi 15.00 -17.00 namizni tenis 17.00 -18.30 skupina za samopomoč bolnikov z multiplo sklerozo 17.00 -19.00 šah, družabne igre _________________________________________ V medgeneracijskem centru so vse dejavnosti brezplačne! +386 (0) 41 858 473 Poznate nas po naših jedeh z žara, pripravljamo pa tudi: Enolončnice 5,00 eur Malice 5,80 eur Okusna kosila od 7,00 eur dalje Bogata nedeljska kosila 10,0 eur Saj veste kje? Med parkom in Lonko. V dopisništvu Mandrača v Ljubljanski ulici 32 se najde marsikaj zanimivega FOTO KO Pl RAMO vse po vrsti, v barvah in črno belo, na formate do A3 in papirje do 300g, naravnost z vašega telefona ali računalnika. BEREMO knjige založbe tednika Mandrač in nekatere knjige, ki so izšle v samozaložbi izolskih avtorjev. Knjige tudi izposojamo in nekatere oddajamo za poletno branje na plaži. IZDELAMO napise za majice ali kape, skodelice, puz-zle ali kaj podobnega, fotoalbume in vse ostalo. OBJAVLJAMO oglas, osmrtnico, zahvalo, mali oglas za naslednjo številko Mandrača. Prinesite članek, fotografijo ali nam povejte svoje mnenje o čemerkoli, kar bi radi, da izvedo tudi drugi. SE POGOVARJAMO, lahko pa tudi samo malo zatežite novinarju ali uredniku. Kdo ve, morda pa ga bo vaše teženje celo zanimalo.