66. številka. V Trstu, v sredo 17. avgusta 1892. Tećaj XVII. „E D I N O S T" tzhnja dvakrat na teden, v u ako iredo in iflboto ob 1. uri popoludu*. „Edinost" stane: ■a vse leto jfl. «.-; izven Avit. 9.— gl. » polu leta „ 3--v' » „ 4.50 „ ■a četrt leta „ l.5d: B „ 2.25 » Posamične številk^ re dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v ^Tritu po fc nov., v (Jorioi in v A]do*ićlni po • nov. narocbo brez priložene naročnine nitravnlštvo ne"T>«ira. EDINOST Oglasi in oznanila se račune po 8 nov vrstica v petitu ; za na«lov» z debelimi črk ami Re plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih »rutic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. ie račune po pogodbi. VRi rtopiRi Re poRiljajo urodniMvu Piazza Caserma it. 2. V Rako pismo mora biti frank o rano kor nefrankovana »e ne sprejemajo. Rokopisi ro ne vračajo. Naročnino, ruklumacije in inserate prejema upravnlitvo P iazza Caserma ftt. S Odprte reklamao.ije o proste poAtnine. Glasilo slovenskega političnega dnužtva za Primorsko. •V »dlnost )• mol' V obrambo. Žalostni odnošaji ao zares mej nami Slovenci: gorje ti, ako odkrito poveš to, kar misliš. Odkritosrčnost tvoja označuje se kot drznost, vsaki besedi tvoji se podtikajo zlobni nameni. Ako ne plaval z veliko reko, in tudi če se po nje strugi vali ie tako motna voda, ti si tisti, ki jo motiš in kališ. Taka se godi nam z ozirom na predstojeći katoliški shod. Ako molčimo, nas obsojajo, ako pa govorimo — nas tudi obsojajo. Gospoda žele dobrih nasvetov, to so nam zatrdili opetovano. Meneči, da ustrežemo gospodi, rekli smo tudi mi svojo o katoliškem shodu, kolikor se je dalo reči, ne da bi imeli v rokah avtentični tekst resolucij. Dober svet je zares dober, ako prihaja od srca, sicer je hinavsk, ne pa dober. Če koga uprašam za svet, želim izvestno, da mi pove to, kar misli, no pa tega, kar ne misli. To stališče je menda korektno. In ker smo se postavili na to korektno stališče, dobili smo tudi plačilo, a ne zasluženo. Kako ? No, čitajte le „Slovenca* z dne 13. agusta ! Gospoda so pričakovali torej, da bomo atvarno razpravljali o programu katoliškega ■hoda! In ker nismo tega storili, napisali ao dopis proti nam, poln sofizmov, a brez dokazev. To je vender od sile: gospdda zahtevajo od nas, da razpravljamo stvarno o programu, kojega niti ne pozuamo. Skoro bo dva meseca, odkar prosimo in prosjačimo, da ie nam pri javi ta program; glas naš ostal je do da-nes glas upijočega v puščavi, ampak za* hteva se, da se kar slepo eksponujemo.*) Vabilo je bilo pinano — to ponavljamo v tretjič — lepo in prikupljivo, a o kakem programu ni bilo v njem ni sledu ni tiru. V naši izjavi z dne 29. junija je bilo označenih 6 pomislekov, odnosno toček, *) Ravnokar doSli nam „Slovenec" prijavlja del rosolucij za katoliški shod. PODLISTEK. Ončgov Oni. (Iz popotno torbice Onćga On&govega.) Poznam vasico. Imenovati je ne smom radi tehtnih uzrokov. V tej vasici Btala jo bela hišica, Uže od daleč zapazil je potnik na njej napis: „Pri Onfemu." V tej hišici živel je kmetic v srečnem zakonu, v kojem mu je povila živenja boljša polovica nadobudnega sinka. V oni usodepolni noči, ko je zajavkal novorojenček prvič v tej solzni dolini, zbrale bo se pod oknom Vile Rojenice in tu v trdi, nočni tomi sklepale so o usodi živenja in ugibale, kako naj bi ga imenovale. Gledč usode bile so koj vse tri jedine, ne tako glede imena. Prva mu je izbrala lepo slovansko, a druga ni bila s tem zadovoljna, temveč pregovarjala jo prvo, češ, da bi bilo bolje za roditolje in otroka, ako bi ga dičilo navadno, priprosto ime, kakor n. pr. Blaž, Matevž, Jurij, Luka itd. A prva ni hotela odjenjati in tako jo nastal velik prepir med prvo in drugo Vilo. Ker sta si skočili celd v lfcse koje smo pogrešali v vabilu. In pomisleki naši niso mogli biti toliko pod nič, kajti spominjamo se, da je „Slovenec" sam spoštljivo pisal o naši izjavi. „Vabilo" je bilo le vabilo, pisano na splošno in ni bilo niti podobno programu, na podlagi katerega bi se moglo razprav-Ijati stvarno o posamičnih konkretnih točkah. Duh vabila je bil res blažilen, a temu duhu dijametralno nasprotna je vsa pisava velečaBtitega dra. Mahniča, ki si prisvaja pravico govoriti v imenu vbc duhovščine, kojo pravico mu pripoznava tudi „Slovenčev* tržaški dopisnik, o koji pravici pa dvomimo mi še vedno. Ni res, da smo mi napovedali vojsko dru. Mahniču, ampak on jo je napovedal nam. Marsikatero smo pogoltnili eo samozatajevanjem, a slednjič smo tudi mi ljudje se človeško krvjo po žilah : vsaj se še črv zvije, če stopiš nanj. Ko je gospod doktor postavil na sramotni oder rasne slovenske liste — mej temi seveda tudi „Edinost" —, ki so baje napisali razne psovke proti njegovi osebi, pozvali smo ga v sveti jezi, da nam pove, katere psovke jo bilo čitati v našem listu, zlasti pod sedanjim uredništvom. Na ta naš poziv je molčal lepo goBp. 'doktor — je že vedel zakaj — in molči še danes. Je-li tako postopanje lojalno P In če pro-testujemo proti takemu nelojalnemu postopanju, pa smo liberalci, brezveroi, sovražniki vere in duhovščine. Z izrekom svojim o „slepih epigonih* dr. Mahniča nismo hoteli žaliti nikogar, ampak hoteli smo povedati, kar je še danes trdna naša vera: da dobra polovica somišljenikov gospoda dra. Mahniča bi vse drugače sodila o našem listu ter o slovenskih odnošajih sedanjih v obče, ako bi le slutila kako s m č r ima „novi kurzu na Slovenskom; ako bi le slutila, kam jadramo — da rabimo iiraz, kojega je uprav, te dni rabil tudi dunajski „Vaterland". Slovenčev tržaški dopisnik igra se uprav frivolno z besedami, ćeš, ali prištevamo mi duhovščino k „razumništvu" ali ne. To radi take malenkosti, raztogotila se je nad njimi tretja Vila in prepir je dosegel svoj vrhunec, kajti ravsale so bo slednjič vse tri. Posledica vsej tej jezi pa je bila, da so pozabile na otroka in da mu niso dalo nikakega imena. Preteklo je od tega nekaj let. Nekega jutra korakam skozi dotično vas sč svojo popotno torbico. Pred že imenovano hišo etal jo dečko. Ustavim se pred njim, kajti ušeč mi je bil. Vprašam ga po imenu, a mesto odgovora spusti se v glasen jok. Prestrašen nekako grem dalje in povprašujem po vasi o tem otroku. A nihče mu ni znal za ime, dani je gotovo znano vsakemu čitatelju, da niti krava v hlevu ni brez njega. Sramotno bi bilo toraj od mene, ako bi imel v svoji popotni torbici brezimnega junaka. Brskati nočem po besednjaku, ker bojim se Vil. Krstim ga raje tako, da ustreženi vsem trem Vilam Rojenicam, namreč z imenom : .Onf/ ■d * * Kakor sem izvedel, prorokovalo so staro, izkušeno ženice Onegovemu Ondmu že v rani mladosti, da bode nekaj iz njega. je zopet tisto zlobno podtikanje, ki znači vse postopanje izumiteljev novega „kurza" na Slovenskem. G. dopisnik se je razvnel radi naše izjave, da se dandanes narodnost označuje kotizrodok poganstva. Ali morete tajiti, da ni tega rekel že opetovano veleč. g. dr. Mahnič, kojemu pritrjute vi z jednim delom veleč, duhovščino vred — nikari pafvsa duhovščino. Ljubeznjivi gosp. dopisnik nam podtika, kakor da zahtevamo, da naj vrže duhovščina od sebe svoje versko prepričanje. To je vendar perfidija, koji ne vemo pravega imena. Mislite-li, da smo res toli drzni, toli popačeni in toli neumni, da bi zahtevali česa, kar vemo, da bi razvnelo ves narod slovenski; da bi hrepeneli po čem, kar se protivi našemu prepričanju, in da bi hoteli izvesti, kar je neizvedljivo. O drznosti ali neumnosti naši naj sodijo drugi; kar se pa dostaje našega prepričanja, čujte naso izpoved, prihajajočo iz globine našega srca: ne le, da ne zahtevamo od duhovščine, da vrzi od sebe svoje versko prepričanje, ampak tudi mi sami ju ne vržemo od sebe za nikako ceno, ker verujemo v večno življenje onkraj groba in vemo, da nas le prava Kristusova vera more dovesti v srečno večnost. Pravite, da duhovščini jo dobro znan nauk, da vera in narodnost si nista nasprotni. Da, za božjo voljo, ali ste resni možje, ali niste: v isti sapi pa pojete slavo onemu, ki pravi in trdi v vseh varijacijah, da sti si nasprotni. Nekoliko logike je treba vendar v javnem življenji. Gospod dopisnik nas hoče smešiti, češ, da ne odrekamo učenosti dr. Mahniču in vendar trdimo, da so načela njegova taka, da ne more ž njimi soglašati slovensko posvetno razumništvo. G. dopisnik izvaja iz naših trditev: ali so neumni dr. Mahnič in ž njim slovenska duhovščina, ali je neumno slovensko razumništvo. Je-li mogoče absurdnejšo in nezmi- To pa zato, ker videlo se mu je, da mu no rase v buči samo prazna slama, temveč vse kaj drugega. Da se prepričajo čitatelji o istinitosti to trditve, podati jim hočem v nekolikih odstavkih vsaj najimenitnejša dela njegovoga javnega delovanjn. * * * Kako pameton je bil O n o g o v On( že v rani mladosti? Nekoga dno gre Onegov Onf z očetom po polju. Naproti jima pride Čestiti starček, gospod župnik. Oče Onćgovega Onoga odkrije se mu prav ponižno. Nekako jezno se zadere mali sin nad očetom, rekši ; „Oče! zakaj ponujate gospodu svoj klobuk, saj je že ves raztrgan!", * * « V taki modrosti rasel je nadobudni sinko. Izpolnil jo Šesto leto in prekoračil je že skomin ono, ko začno zapisovati človeku tam gori v nebesih v črno knjigo vse storjeno grohe. Kakor drugi otroci, moral jo (udi Oni v šolo. Nekega jutra vzame očetovo molitveno bukvico pod pazduho, pridruži se drugim otrokom in ko- selnejše izvajanje. Ne vsakdo, ki je učen, mora imeti v vsakem oziru prava načela, kakor ni neumen vsakdo, ki se morda klanja tu pa tam krivim načelom. Zgodovina priča o učenih možeh, ki so se motili vendar-Ie. Cesar Jožef je bil gotovo veleum, ženijalen mož — temu menda ne oporeka tudi „Slovenčev" dopisnik — in vendar se je hudo motil in vendar jo povsem zgrešil svoj cilj. In Martin Luter in Dolinger? To sta bila tudi učena moža; in vender, vender : kako stase motila in kak6 — grešila !! „Slovenčev" dopisnik ve izvestno vbo to, ali njemu je le do tega, da nam pri vsaki besedi kaj podtakne. Tendencijo svojo kažo tudi v tem, da vedno trdi, kakor da bi bili mi pisali proti vsej duhovščini, ne pa samo proti onemu delu duhovščine, ki sledi dr. Mahniču tudi ob onih vprašanjih, ki se ne dotikajo vero same, ampak posvetnih, narodnih in političnih zadev. Mahničeva načela, v kolikor posesajo v politično in narodno življenje, so pa taka — pri tem ostanemo —, da jih Slovence nikakor ne moremo vsprejeti, ako hočemo živeti kot narod, ako si hočemo ohraniti n rodno individualnost svojo. To jo tiata točka, o kateri se suče ves naš prepir, vse drugo je zgol eofistiško zavijanje v ta namen, da bi se prikrivalo resnično stanje vsega spora pred onim delom naroda, ki nima lastnega kriterija. A dopis v „Slovencu* ima poleg tega še ta plemeniti namen, da bi naliujskal duhovščino proti našemu listu. V ta namen je potajil ta vrliua nekatere markantne stavke iz našega članka, kakor na pr.: „Radi smo videli duhovnika na čelu društev, radi smo bo klanjali njegovi avtoriteti in klanjamo se ii danes, kjer najdemo duhovnika, skrbečega za naš dušni blagor, mimo tega pa bore-čega se za naroda bodočnost . . . „Tem možem jo bil boj za bodočnost narodnosti mimo svotega jim duhovskoga poklica prva dolžnost" ... „A nada-jemo se, da je že čitatelj sam pogodil, da raka kakor stari učenjak prav ponosno z njimi v šolo. * * m Kako so jo vel Onego v Oniv šoli? Bistro učiteljevo oko pregleda koj VH6 otroku in zapazi tudi našega Onega, ki stoji kaj ponosno tam v kotu z bukvi-cami pod pazduho. Namigne mu, naj pride k njemu. Onf bo mu približa. Učitelj ga pogladi po glavi, nasmeje se mu in ga vpraša milim glasom : „Povoj mi sinček, kako ro pišeš?11 Vprašani molči in gleda debelo učitelja. „Morda veš, kako se piše oče?" vpraša ga nadalje. Onf no črhno besedico, ampak zre nepremično v učitelja. „Stavimo, da veš, kako se piše mati," nasmeje se mu prav ljubeznjivo potrpežljivi učitelj. „To pa to," odreže se Onf, „Marija Devica sedem žalosti." (To pa zato, ker jo bil na praznik Marije Device sedom žalosti njo god. Op. stavčova.) * * * (Daljo prih.) naš poziv velja le onemu delu preča^tite duhov&ćine, ki je krenil na nenarodna pota, kajti naglašati nam je zadovoljstvom, da veliki del našega svečeništva vztraja pogumno pod staro zastavo — slovenskega rodoljubja. Čast, komur čast!" Vse te stavke je potajil „Slovenčev* dopisnik, a uprav ti stavki označujejo jasno, na čegavo adreso je meril naš članek. Bodisi kakor hoče : mi nismo pisali proti shodu — to nam mora pripoznati vsakdo, kdor je objektiven — povedali pa smo svoje mnenje, ker so gospoda tako želeli. Da pa nismo mogli vihteti kadilnice pred dri. Mahničem — Gregor i-žem in Sušteršičem, ki igrajo pri tem shodu prvo vijolino, na tem nismo krivi mi. Toliko pa je gotovo, da je poslednja številka „Rimskega Katelika" več škodovala katoliškemu shodu, nego koristila. Z denašnjo št. smo pregovorili sadnjo besedo pred katoliškim shodom. Molčali bomo, ker vidimo, da govoriti ne smemo. Molčali bomo, ker nočemo, da bi se naše besede zavijale svojevoljno in zlobno. Nekaj o osnovnih šolah in vseučiliščih. (V odgovor dru. M a h n i č u.) „En sam akademično, t. j. više — teoretično in filozofično izobražen omika-nec more, ako javm nastopi, več vplivati na duševni razvoj narodov (v dobrem in slabem pomenu), nego deset tisoč ljudskih učiteljev" . . . „Zatorej je pa res otročje, kar je nedavuo pisala „Edinost", zaganjajo se proti namerjavani resoluciji katoliškega shoda, naj bi tudi mi Slovenci podpirali ustanovitev [katoliškega vseučilišča v Solnogradu ; rekla je namreč : „Za nas Slovence jo veliko veče važnosti ena ■ama slovenska, v katoliškem in narodnem duhu vrejena osnovna šola ob periferiji, nego vsa vseučelišča." — „Nam pa je in mora biti veliko veče važnosti, ako bi se le deset slovenskih mladeničev temeljito akademiško izobrazilo na katoliškem vseučilišču v Solnogradu, naj bi bilo tudi skoz in skoz nemško, nego ako bi vstanovili deset tisoč osnovnih šol po Slovenskem, in vrhu tega še dve vseučilišči v Ljubljani, kateri bi bili sicer slovenski, a brezverski." Te stavke smo doslovno navedli iz 4. zv. letošnjega „Rimskega Katolika", da bigčitatelji toliko laže umeli nekaj odstavkov, a katerimi odgovorimo nekoliko gosp. dr. Mahniču. „Edinost" je imela popolnoma prav v stavku, ki smo ga tu ponatisnili. Ona trdi, da so nam ob periferiji osnovne iole, vrejene v katoliškem in narodnem duhu potrebniše, nego kolikor si bodi vseučilišč. Da zahteva „Ediuost" osnovne šole, vrejene katoliško in narodno, temu niti dr. Mahnič ne more očitati ni česar; da so take šole potrebniše, nogo pa še toliko nekatolhkih vseučilišč, to zopet potrjuje sam dr. Mahnič v svojih stavkih, katere smo tudi navedli. Da so pa na rodu našemu ob periferiji potrebniše k a-toliške in narodne šole, nego kako tudi katoliško vseučilišče, je razvidno iz tega, da se narod naš raznaro-duje ob periferiji, in da bi torej tako ka tolisko vseučilišče ne dobilo niti učencev, ako bi mu ne dala podstave zato, to je vzgojila učencev ravno osnovna šola. Ako bi pa dobivalo katoliško vseučilišče od naše Bedanje periferije uže po tujčenih učencev, bi isto vseučilišče ne doseglo namena, ki ga ima dr. Mahnič, namreč, da bi se izobraževali na njem slovenski mladeniči. Slovenske in katoliške osnovne šole so torej prod-uslovje za katoliško vseučilišče, a ravno takih šol potrebujemo ob periferiji, ker je tujstvo zabranilo snovati jih sedaj ali sploh ali pa v zadostnem številu. Narod ob periferiji naši se potaplja v tujstvu, in nič tega, in na da nam ne pomaga, da se je dr. Mahnič poleg toliko drugih izobrazil akademiski ali na vseučiliščih. „Edinost" ni primerjala važnosti osnovnih šol z vseučilišči absolutno ali sploh, ampak relativno, to je v pogledu na slovenske specijalne sedanje razmere, in te so tako resnične, Jda je slep, kdor ne uvažuje teh razmer. Slovencem gre sedaj zato, da rešijo narod potujčenja od spodej, to je prva potreba, ako hočemo zidati dalje. Ker pa še za osnovne šole nimamo dovolj gmotne podpore, imamo je toliko manj za podpiranje kakega vseučilišča v obče, še manj pa za kako tuje vseučilišče. Tekom zadnjega tisočletja so imeli tudi Slovenci gotovo mnogo učenih, po najviših vsakodobnih zavodih izobraženih rojakov ; a pustili so oni narodne množice v popolni nevednosti. Onemogli so bili ti izobraženci gotovo tudi zaradi tega, ker jim ni nikdo dajal pomoćkov za snovanje osnovnih šol. Tudi sedaj bi deset ali več slovenskih mladeničev, ki bi se „temeljito akademiško" izobrazili na katoliškem vseučilišču v Solnogradu, ostalo brez vpliva na izobraženje narodnih mas, ako bi ne bilo osnovnih šol. Sedaj no gre toliko za naobraženje pojedinčev, kolikor pa za naobraženje ali šolanje naroda na široko, narodnih množic, in te more izobraževati le množica učiteljev in učiteljic. Za tak vpliv gre slovenskemu narodu, ne pa za vpliv kakega pojedinca, in da je po zahtevah „Edinosti" ta vpliv v soglasju z dr. Mahničem, vidi se iz Edinost" zahteva katoliške rodne osnovne šole. Zato tiči sofizma v primeri dr. Mah-niča, ko podcenjuje vpliv 10.000 učiteljev nasproti 1 akademiškemu naobražencu. Isti sofizma tiči v podcenjevanju 10.000 osnovnih šol nasproti 10 mladeničem, izobraženim na kakem katoliškem vseučilišču. Ko bi bil slovenski narod brez aka-demiških naobražencev v obče in akade-miški izobraženih svečenikov posebe, imelo bi pomen zahtevanje, da bi se narodu izobrazil kak voditelj na kakem vseučiliššu ; ali tega nedostatka naš narod nima, ki razpolaga z omikanci, izobraženimi ljudmi na vseh oddelkih sedanjih vseučilišč. In kar se dostaje svečenikov slovenskih, jih je gotovo več, nego 10 doktarjev sv. pisma, o katerih bode najmanj dr. Mahnič trdil, da bi ne bili izobraženi akademiski jednako, kakor na fakultetah za posvetne omikance. Vsi ti duhovski in posvetni vseučiliični na-obraženei slovenski pa ne ustavijo potuj-čevaoja šol ob periferiji slovenski, ako ne bode oBnovuih šol in povoljno število uči' teljev. Kar se pa dostaje modrosti, ki je potrebna za osnovne iole, niso Slovenci čisto nič v skrbeh, tudi če se ne napravi s slovensko podporo Solnograško katoliško vseučilišče. Toliko modrosti je že v našem učiteljstvu in vodstvu tega učiteljstva. Za drugo narodno vodstvo pa imamo, kakor rečeno, dovolj akadem, izobražencev, in dr. Mahnič bi sebi in tovarišem svojim dajal jako slabo spričevalo, ko bi zahteval, da se grejo slovenski mladeniči še le v Sol« nograd sposabljat, da bi razširili svoje obzorje ali kakor pravi dr. Mahnič, da bi dobili više-načelno naobraženost. Vidi se, da je dr. Mahnič brezpotreb.io vpletal „Edinost" v svojo razpravo, in da je tudi to pot zagazil s tem, da je govoril presplošno, ne poštevajoč slovenskih razmer. Zato so tudi njegovi sklepi pre-aplošni, kajti qui nimium probat, nihil probat. Y. Pred katoliškim shodom. „Slov. Svet" piše o tem predmetu mej drugim nastopno : Sekcija „za šolo" predlaga snovanje katoliških zasebnih šol in ustanovitev ka-tolišk. učit. seminarja v Ljubljani s po- močjo tudi družbe sv. C i r i 1 a in Metoda. Ta točka dokazuje, da sekcija za „šolo* ali ne pozna ali pa z zavestjo prezira najnujnejše potrebe, katere se slovenskemu narodu sedaj nakladajo in vsiljujejo glede na šolstvo. Nekoliko so obče osnovne šole osnovane po tuje, najbolj pa se tujčijo slovenski otroci po šolskih vrtih in šolah nemškega in italijanskega šolskega društva. Slovenski otroci se na stotino poizgubljajo za narod ravno po teh tujih šolskih društvih, in na tisoče otrok bi vzgojili in ohranili slovenskemu narodu, da bi bilo dovolj srodstev za primerno brambo. Naša šolska družba sv. Cirila in Metoda no more pokriti niti dvajsetega dola stroškov, ki bi bili potrebni za dovoljno število šolskih vrtov in zasebnih šol ob mejah in po potujčenih mestih in trgih raznih slovenskih pokrajin. Kako bi moglo torej to društvo pomagati vzdrževati posebno katoliško pripravnico P Kar vzdržuje ta družba, je itak katoliško poleg tega, da je tudi slovensko ; a temu društvu se ne Bme odtegniti niti novčič za druge, nego za najnujnejše potrebe, in te kažejo pred vsem na dovoljno število otrofikih vrtov in osnovnih šol po najnevarnejših krajih. Smrten greh, ker bi se v resnioi ubival narod, bil bi, ko bi družba sv. Cirila in Metoda trosila svoja preskromna sredstva za druge, kakor pa te najnujnejše potrebe. Sekcija za „šolo" bi bila storila mnogo zaslužniše delo, ko bi bila predlagala poti, kakd bi so pomnožila sredstva za družbo sv. Cirila in Metoda, ne pa krčila za ustanovitev zavoda, kateri ni tako nujen. Nadejamo se, da „izkušeni domoljubje", do katerih se obračajo za „dober svet," bodo v vitalnem interesu odlomkov slovenskega naroda protestovali odločno proti resolu-oiji, katera bi odvračala le prešibka sredstva družbe sv. Cirila in Metoda od namena, za kateri se nabirajo toliko težavno in požrtovalno, in za kateri se je jedino ustanovila. Narodne žrtve od nujnih potreb odvračati pomenja tudi to, da se izreka s e-daj potreba za ustanovitev katoliškega zasebnega gimnazija. Ne gledč na to, da bi imela pri tem govoriti država v okvirju sedanjih zakonov, zahtevale bi se takoj žrtve, katerih ne more zmagovati slovenski narod, ako hoče osredotočiti se za nuj-nejše, sosebno zgorej navedene potrebe. Še neumestniše pa je predlagati podpore za ustanovitev katoliškega vseučilišča v Salcburgu, z nado, da isto sasouje nekaj slovenskih stolić. Niti avstro-ogerski Nemci v skupnosti niso tekom mnogih let doslej nabrali za to vsenčilišče več nego nekaj tisočakov, in Slovenci naj bi tu prispevali s tisočaki, ko niti stotnic nimajo za potrebno število otroških vrtov ! Stvari, katera bi potrebovala občega razpravljanja, ne moremo tukaj pojašnjevati; omejiti se nam je na trditev, da napori v pogledu na podpiranje takega vseučilišča od slovenske strani bili bi nevspešni v primeri z žrtvami, in so tudi nepotrebni, ker za svečenike in doktorje svetih pisem imamo dovolj zavodov, o katerih ni dvomiti, da bi ne bili katoliški tudi v smislu „Rim skega Katolika". O semeniščih za slovenske svečenike bi bilo pa morda potrebno ravno dandanes omeniti, da bi ista ne prezirala v toliki meri, kakor se godi, namena, da imajO ti svečeniki poučevati sloveriski na rod. Ako bi bile torej stolice potrebne v duhovenskih običajnih in viših semeniščih, izrekla naj bi resolucija, da se napravijo za predavanje tudi na slovenskem jeziku. Druge „katoliške" fakultete Salcburškega vseučilišča bi slovenskim katolikom ne po magale čisto nič. Zaslužniše bi bilo, da bi sklenil slovenski kat. shod resolucijo v smislu dr. Laginje, da naj bi dobilo Zagrebško vseučilišče tako obdovo, da bi svedoštva njegova bila jednakove-Ijavna s svedoštvi cislitavskih vseučilišč, da bi torej mogli slovenski dijaki obiskovati isto vseučilišču v večem številu, nego se godi in more goditi doslej. Na mišljenje in življenje vplivajo dandanes bolj člo- veške družbe in pa svojstveno življenje narodov, nego pa razni, še toliko primerno osnovani zavodi, a hrvatski narod ima vendar družtveno življenje, katero ugaja slovenskemu narodu bolj nego pa življenje drugih neslovanskih narodov, je torej veča moral na moč in vez, nego pa duh še toliko „katoliškega" vseučilišča v sedaj nemške m Salcburgu, kateri zajedno vzbuja žalostne zgodovinske spomine ravno glede na to, kar se dostaje cekvene zgodovine, dotikajoče se Slovanov v obče in Slovencev posebe. Slovenci, ki se vzgajajo v Zagrebu, so zajedno iskreni rodoljubi, naj si delujejo potem kot svečeniki ali posvetni stanovi. Sedanje stremljenje Slovencev gleda na vstok, pred vsem na Hrvate, ne pa na nemški zapad, ki uže tako nas postavlja v okvir nemške kulture ; k temu pa bi obiskovanje Salcburškega vseučilišča dajalo še poseben in nov povod. Slovenci imajo potrebo kulturnih vezij z Jugoslovani, kakor izrečno priznavajo tudi v „Rimskem Katoliku;" zatorej je protestovati proti resoluciji, v kateri bi se izrekala podpora iz slovenskih sredstev še za toliko „katoliško vseučilišče" Salcburško. Nemci naj sami naprej pokažejo, da jim je do takega vseučilišča; in njih je v Ne mčiji in pri nas kakih 25 milijonov katoliških ; oni torej ne potrebujejo, da bi beračili za podporo pri poldrugem mili« jonu Slovencev, in ako nam vsiljujejo tak6 radi zapadno, pred vsem nemško kulturo, bodo jednako radodarni širili svoj kntoli-cizem tudi po svojem posebnem vseučilišču in to brez naših sedanjih podpor. Nemški katolicizem je slovenske katoličane osrečeval doslej v toliki meri, da ne poznamo več niti imena za prekriževanje, niti ne moremo moliti veroizpovedanja ali kake druge glavne molitve brez nemških tujk. Politični pregled. Notranja daiala. V posebno zadoščenje naše moremo konstatovati, da tudi staro češka „Politik" pritrjuje posredno našim nazorom, izraženim v uvodnem članku poslednje številke „Edinosti" o sedanjem sistemu, odnosno o taktiki eksceleuce grofa Taaffe-a. Tudi „Politik" naglaša, kar smo uaglašali mi, da je izključno politika grofa Taaffea kriva, da so stvari dozorele v prilog uemški levici. Na vprašanje, kje je iskati vzrokov, da so se morali umakniti „zmerni elementi" ter da so prišli na površje radikalni elementi, odgovarja „Politik da to je provsročila ona politika, ki nijednakomerno p oštevala interesov in čutstev vseh narodnosti. „Proti taki politiki smo vsi radikalni, do zadnjega moža." Tudi neko drugo misel naglaša „Politik", kojo smo mi izrazili že pred letom dni, misel, da grof Taafte koplje le samemu sebi grob, ako se veže z nemško levioo ter peha od sebe nenetoško narodnosti, kajti nemška levica, kakoršna je — in tako ostane izvestno, dokler jej Bog življenje da — ni sposobna za trajno vladanje vAvstriji. Prvič so Nemci v odločni manjšini glede na številno razmerje mej posamičnimi narodnostim! države našo, drugič nemški liberalci ne zastopajo niti te manjšine, ampak le nje odlomek, in tretjič je ta stranka padla tako nizko v moralnem pogledu, da ne impo-nuje nikomur nič se duševnimi avojstvi, ampak le se svojo brutalnostjo. Kar pa sloni le na brutalnosti, to nima obstanka dandanes. Nočemo tajiti, da ne bi bilo mogoče, da ta stranka pride zopet na krmilo ter da utegnemo prav izdatno občutiti nje surovo pest. Ali vse to ostane izveatno le epizoda, kojo boderno preživeli, kakor smo preživeli že marsikako, in potem pojdejo zopet nemško-liberulni srditeži, a injimi pojde tudi grof Taaffe, ako naveže svojo usodo ua njih usodo. Resni časi ao nastali za avstrijske Slovane, pa tudi grof Taaffe ima razlogov dovelj, pre-išljati, kam ga konečno dovede pot, kojo je nastopil. Ob tej priložnosti moramo omeniti tudi znamenite izjave v glasilu nemških konservativcev in veleposestnikov, dunajskega „Vaterlan d a." Ta list piše mej drugim : Ako se jim je (vladnim krogom namreč) zdelo umestno, da se pogajajo z levič rji, potem ne smejo ugovarjati, ako tudi konservativci stavijo odločno vprašanje do grofa Taaffe-a! Kam jadramo P Ako ne dobimo povoljnega odgovora na to vprašanje, utegne ministerstvoj doživeti v bodočem zasedanji marsikako neljubo iznenađenje. A odgovoriti ne sme s kako ceno frazo, ampak s činjenicami, ki ne pripuščajo nikake dvombe, da se vlada drži starih svojih prijateljev". „Varteland" zahteva odločno, da vlada spolnjuje določila deželne ustave, kajti ako ne bi tudi letos privoščila deželnim zborom potrebnega časa, izgubil bi grof Taaffe še ono malo zaupanja, kolikor ga še uživa. Grof Taaffe bodi uverjen, da je to še zadnji trenotek. DOPISI. Iz Ospa, dne 12. avgusta 1892. — Na zahtevanje Vam hočem pojasniti tu položaj, ki je provzročil, da se je gospod deželni glavar istrski o priliki svojega pohoda izrazil nekako nezadovoljnega gledč naše šole.' Imel je prav; saj prvi je vendar predsednik krajnega šolskega sveta, ki bi moral skrbeti, da se odpravijo kričeče nedostatnosti. Njemu gre skrb za materijalni blagor šole. Županstvo ima skrbeti za cesto, posebno, da je okolica šole toliko uiična, da se zna, da biva v sredini šola. Če pa stopi ptujec v obližjo naše šole, mora paziti, da si ne izpahne nog: na desno, na levo, spredaj in zadaj, povsodi groblja; toliko bi vendar morali skrbeti, da se zakrije kanal, v kojega se steka vsa gnojnioa, pa tudi živina se muči, ker mora težke vozove dovažavati v breg po taki razriti poti. In če živinče ne mora speljati, imajo nekaterniki vero, da je kdo „začaral" s slabim pogledom. Napis šole je popolnoma nejasen, ker te ne more brati, ali je narodna, ali italijanska šola. Šolske klopi so razdrte, večino morali bi jih praviti; pa od kar je Lampe preminil, se malo kdo briga zato, naj se piše in prosi, uradno ali privatno. Morda imajo za take stvari kot kakor Vi za nepovoljne dopise. Skozi okna piše po zimi burja, ker ni vse v redu. Vrata odpre vsak vetre. Šola ni bila pobeljena skoro osem let. Pač je pravi križ. Ko bi ne bil učitelj star vojak, bi gotovo ne potrpel. Zdaj je pri nas taka pesem, da 6e ne hvališ vsega in daš duška resnici, pa grom in strela na tvojo glavo. Gospod glavar je bil v gorenjih prostorih. Tudi tukaj se je mogel prepričati, da se skrbi po mačehovski. K sreči je začelo deževati, tako, da gospod glavar ni mogel na šolski vrt, sicer bi bil videl tudi one dvo groblji podrtega sidu. Vprašam : kako naj nam bodo podporniki oni, ko še domačini nasprotujejo vsemu, kar-koli želi učitelj na korist šole P Koliko prošenj je že bilo, da bi so vrt prekopal in vredil, pa vse je bob v steno. Res, mi smo pravi konservativci, toda nesrečni. Krvavo bi trobalo, da se uredi tudi rek«, ki provzroča veliko škode ob času deževja. Le redkokedaj spravijo MaČkoljci srečno svoj seueni pridelek, večidel jim vse odnese voda. Tako lep prostor: koliko blagoslova božjega bi prirastlo, ko bi se vredila reka! Ali najprvo bi morali zajeziti hudournike, ki donašajo iz višin obilo materijala v reko, valed česar zastaja voda. Tudi za pogozdovanje bi se moralo bolj skrbeti. Z ozirom na živinorejo tudi ni bil zadovoljen gospod glavar, češ, da je bik ne-povoljnega plemena. Gospoda glavarja jo tudi razjezilo, ker se mu je dozdevalo, da je učitelj preokoren v laščini. Ta je pa tudi lepa! Med slovenske besede naj bi se mešala kaka laška; kako dobro bi bilo to, ker imamo- Trst tako blizo! Brez znanja toga jezika je težko shajati in ubogej Brškice imajo pravi križi kadar prodajajo črešnje, hruške itd. Trebalo jim bode tolmača, dokler šola no izpolni svoje naloge ter vplete med sedanje predmete tudi kakolaško slovnico. To je bila želja gosp. deželnega glavarja. G. učitelj je preokoren v laščini, a vender gospod glavar ni hotel drugače govoriti žnjim, nego laški. — A ne smete se čuditi, da nam tako vsiljujejo laščini). Prezaspani smo ; da nimamo vnetih duhovnikov, še družbo sv. Mohorja bi pustili na cedilu. Ta zaspanost naša je kriva, da nismo g. deželnega 'glavarja in voditelja Slovanom nasprotne stranko vsprejeli tako, kakor jo želela „Naša Sloga". O cerkvi in župnem dvoru se je izrazil gospod glavar kaj laskavo. Seveda: župniška hiša in cerkev imata gospodarja, ki učini vselej, kar je primerno, Vsak župljan se veseli tega. A tudi učitelju ni smeti zameriti, ako si želi snažnega bivališča, vsaj je te njega jedino veselje na deželi. Zapomnite si to, gospodje oskrbniki. Različne vesti. Rojstni dan Njeg. Veličanstva presv. cesarja, bode ob 9. uri predp. v stolni cerkvi slovesna sveta maša se zahvalno pesmijo. Imenovanja. Pravosodni minister je imenoval sodna pristava Henrika K i a -merja v Tolminu in Henrika Pederzollija v Buzetu ter avskultanta dr. Jakoba Sbisa, sodniškima pristavoma pri deželnem sodišču v Trstu; pristavi so imenovani: avskultanti Ant. L a n e v e in Aloj. M a r t i n e 11 i za Buzet in dr. Anton P e r i š i c za Tolmin. „Nova Sofia" piše v svoji zadnji Številki: „Edinost" objavila je na prvem mestu svoje zadnje Številko obširen članek „Pred katoliškem shodom", ki je Bicer v nekaterih delih oster, a povsem resničen, času primereu ter pisan z najboljšim namenom. Naša tržaška soboriteljica je sicer fie huje zapisana v goriških „črnih bukvah," vendar nas to ne plaši, da izjavljamo svoje popolno šoglasje z omenjenim člankom. In s tem soglasjem mora računiti vsakdo, komur je pri srcu vernost in narodnost naiega dobrega naroda. Toliko je gotovo, da kar je na Primorskem posvetnega razumnifttva, kar je zavednih slojev med narodom, vsi, vsi bomo kot jeden mož stali kakor skala proti pretiranim, veri in narodu vsestransko škodljivim težnjam one goriške gosp6de, ki Be druži okoli „R. K." Ne le „R. K.", ampak tudi drugi oerkveni krogi sami morajo računiti s tem dejstvom, kajti posledice utegnile bi biti silno nevarno, ker nihče ne more danes vedeti, kakć daleč bi se poostrila usiljena nam nasprotja. Kdor s takimi dejstvi in s takimi činitelji ne računi, ta ni moder politik 1 — Že vidimo svoje nasprotnike, ki poreko: lejte, kakč nam „N. S." grozi in kako nas hoče terorizovati. Nič tega! „N. S." le prav jasno povč, kaj bi utegnilo nastati, ako obveljajo nasveti goriških modrijanov, ker pozna čas, v katerem živimo, poznA pa tudi današnji rod, ki imd svojo prihodnost v svojih rokah. Jako previdni moramo biti, ako hočemo, da iz sedanjih „slabih" časov ne nastanejo še slabši. Previdnost pa ne priporoča, da naj se nasprotja še ostrijo, marveč gladijo in b 1 a ž i j o I In v tem tiči prava modrost, prava krščanska politika! Kdor pa misli, da v hipu svet preobrne, ta buta z glavo v zid: glavo si razbije, a zid ostane oel. Menimo, da bolj jasno, bolj naravno in resnično ne moremo govoriti. Kdor nas noče razumeti, slobodno mu ! I To ni častno! Pod tem naslovom se nam piše iz Ljubljane: Vaš list mi ugaja osobito zato, ker šiba grehe na desno in na levo, kjer jih le najde: v konservativnem in naprednom taboru. Danes moram pograjati zopet naš mestni magistrat, odnosno mestni davčni urad. Dočim ima pečat državnega glavnega davčnega urada slovensk in nemšk napis, ima pečat mestnega davčnega urada le n o m S k napis Vsaj jaz sem dobil par spisov s takim nemškim pečatom. To ni častno; kdo bode spoštoval jednako-pravnost našega jezika, ako je ne spoštujemo sami ?! Čehi V Trstu. Poroča se nam: v soboto ob 6 uri 40 min. zvečer dospe v Trst po državni železnici nad 100 članov učiteljskega društva češkega „Komensky". Nadejamo se, da bode dotični odbor Bkrbel za dostojen pozdrav dragim gostom, a tudi drugemu občinstvu je dolžnost skrbeti za dostojen vsprejem. V soboto zvečer imajo češki gostje sestanek v „Restavrant Pilsen" ulica Commerciale. V nedeljo predpoludne si ogledajo mesto, popoludne pa grad „Mi-ramar", kamor se odpeljejo ali s parnikom ob 3., ali železnico ob 4. uri. Isti dan zvečer napravijo izlet k sv. Ivanu, jkjer je sestanek v „Narodnem domu". Čujemo, da je pri sv. Ivanu 'zavladalo veliko veselje na tej časti da jih posetijo vrli sinovi bratskega nam naroda češkega. Stanovanja za Čehe. Poživljamo še jedenkrat vso one, ki hočejo vsprejeti Češke goste v svoja stanovanja, da to javijo v Čitalnici najdalje do jutri, v četrtek ob 7. uri zvečer. Vsprejemni odbor. Iz goriške okolice nam pišejo: „Slovenski meščani in okoličani pritožujejo se dan na dan o neznosnih in za nas skrajno žaljivih odnošajih, ki vladajo pri tukajšnjem poštnem in brzojavnem uradu. Slovenci, ki prihajajo tjekaj po svojih poslih v ogromnem številu, morajo se velikokrat posluževati tujega jezika, ako ga znajo, če hotč, da jih uradniki razumejo. Najslabše je pri brzojavnem uradu, kjer se le redko dobf človek, kateri zna slovenski. Ako prinese kdo slovensko brzojavko, silijo ga celo, naj brzojavi po nemško ali po laško, ako pride kak Sloveneo tjekaj po svet ali pouk, kako hoče to ali ono sporočiti brzojavnim potom, ne izvč ničesa, ako ne zna nemški ali laški. Takih slučajev je vse polno ! O teh žaljivih odnošajih pošiljale so se v Trst že pritožbe, a odgovora ni bilo, razmere se tudi niso zboljšale. V državnem zboru je posl. dr. Gregorčič naštel celo vrsto grehov o pošti in brzojavu v Gorici, a ministerstvo se ni ganilo, ono še vedno pusti, da se slovenska večina žali na take nečuvene načine. A temu mora biti konec ! Slovenski okoličani, ki imamo vsak dan opraviti z mestom, ne bomo dalje trpeli, da nas bodo na goriški pošti in pri brzojavu odurno odpravljali v tujem jeziku ; mi ne bomo dalje mirno gledali, kako se nas žali, ker smo Slovenci. Ne, takim odnošajem mora bili konec ! Dobro bi bilo, da naša županstva v okolici pro-testujejo proti odnošajem na goriški pošti!" Obči nemški „Schulverein" imel je v prošlem šolskem letu 75.000 mark dohodkov, 52.500 mark pa stroškov. Te številke niso Bog ve kaj z ozirom na veliko množino Ncmcev, in tudi sicer ne bi bc brigali zu ta pruski Schulverein, da nam naši avstrijsko-nemškilisti nebi pripo-vedali — in to neverjetnim cinizmom — : kako so se te marke delile — po Avstriji. Na Sedmograsko jih je romalo 14075, v Galicijo in Bukovino 3600, na Češko in Moravsko 15.887, na Tirolsko 8465, na Kranjsko in Štajersko 1246 (na Štajersko samo 150, vse drugo jo dobila Kranjska), v druge dežele Evrope 2940, 4731 pa izven Evrope. — Kaj bi bilo, da stori kaj ta-CPga kako društvo, recimo v Petrogradu ali Moskvi ? To bi bilo vpitje o kotajočem se rublju. Kar pa delajo v Berolinu, jo vse prav storjeno. Slovensko petje razburja silno rahločutne živce italijanske gospodo. Včerajšnji ,11 Piccolo* poživlja slav. „capovillo" Bar-kovljanskega, da ukrene potrebno in zatre, par ptujcem na ljubo, slovensko pesem. Seveda ,11 Piccolo" ne govori o petju, ampak o „po-nočnem rjovenju11. Pojdi no čenča: Bar k ovijanom ne treba rjoveti, kajti oni umo peti inelodijozne slovenske pesmi, umetne in narodne, za kar skrbi vestno tamošnje pevsko društvo „Adrija". To je vendar drzno zahtevanje, da naj bi mi kar molčali na svoji lastni zemlji. Iz Trsta se nam piše: Z velikim veseljem smo vsprejeli vest, da je občinski svet ljubljanski sklenil preskrbeti ulicam zgol slovenske napise. Mislili smo : vsaj jedno mesto bode kazalo svoje pravo slovensko lice. A naše veselje je trajalo le malo časa, kajti slavna vlada je prepovedala izvršiti omenjeni sklep. Človeka mora pač boleti do dna duše videčega, kako se v. nami postopa.. Lahom in Nemcem dovolijo vse, nam pa nič. Nekoliko pa smo tudi sami krivi, ker ne znamo energično zahtevati svojih pravic, sicer bi nam morali dati v Trstu, kar dajejo Nemcem v Ljubljani. Nadejamo se, da se ljubljanski gospodje ne prestrašijo, anipak da ukrenejo vse postavne korake v obrambo naših pravic. Tudi konservativci morali bi se odločno potegniti v tem pogledu; nikar naj ne slušajo onih, ki jim pravijo, da mi smo nemirneži. Ne, mi smo mirni že zato, ker smo verni katoliki. To naj si zapomnijo silovatelji katoliškega shoda. Sicer se je pa svarilo že dovelj. Slovensk obrtnik. Iz SV. Križa se nam piše : Neštevilno krati smo žo govorili o žalostnih razmerah v sv. Križu ter ožigosali dejanja laške stranke, katera se veliko trudi, da škoduje našemu narodu. Slovenskemu življu v sv. Križu ne bodo zagotovljena prihod-njost, dokler se ne odstrani hinavsko delovanje naših nasprotnih voditeljev. Nekateri narodnjaki so jako nejevolni videti take zmotarije ; odkar nam županuje nasprotnik našega naroda slovenskega, ljudstvo se je popolnoma vrglo v naročje tega moža. Tudi naš gospod učitelj nam nasprotuje povsodi. Dobrika se na vse strani, da doaeza svoje namene, da mu le dobro gre. Prvaki občine bi morali dobro paziti in storiti potrebne korake, da so odpravijo razne napačnosti v naši občini; osobito pa, da se mladina vzgojuje v pravem narodnem duhu. Večina Križanov so popolnoma zavrgli svoje slovenske pravice ; res, žalostno je videti kaj takega v občini, ki šteje blizu B tisuč duš. Poglejte nekoliko uaše okoličanske brate, kateri se borijo za narodno pravice ! To je častno: kdor ljubi svoj narod, mora napeti vse sile za dober vspeh. Križani, odprite svoje oči, še je čas, da popravite zamude! Ako krenete na pravo pot, to je, k ljubezni do svojega rodu, slava vam bode na veke. Iz Vrabč se nam piše: Dovolite mi par vrstic v Vašem cenjenem listu. Tudi mi smo se nadejali letos prav dobre letine, a Bog nas je prve dni t. m. poslal hudo točo, ki je napravila veliko škodo. Kes je sicer, da nam je že trtna uš uničila veliko vinogradov, a nekoliko jih je ostalo vender neokuženih. Zato smo se nadejali še dosti dobre letine. Kaj bode z ubogim kmetom ?! Dne 7. t. m. so napravili naši mirni in pošteni fantje iu sicer pri podružnici sv. Ane. Došlo je mnogo fantov iz vseh krajev, ki so vedli mirno in dostojno, kakor se spodobi poštenim ljudem. Ne pa tako večina — ne vsi — Grižkih fantov. Mej vso veselico so iskali prepira in tudi na plesišču so napravili Škodo. Kes da nimamo pri nas ,.Bralnega društva", kjer bi se izobraževalo ljudstvo, pa vsaj tisti bi se morali pokazati omikanejše, ki so bili pri vojacih. A ravno ti so se kazali najbolj robate. Vsa čast gre gospodu županu in podžupanu, kakor tudi slavni žandarmeriji, ki so tako odločno skrbeli za red. A prosil bi jih, da obrnejo svojo skrb tudi drugim občinskim zadevam: za vodo, pota, ki so v jako slabem stanu, itd. Za danes bodi zadosti. Opazovalec. Vabilo k veselici katero prirede dijaki ljubljanskega višjega gimnazija pod pokro- vitelj stvora gospoda profesorja Mat. VoduSeka v nedeljo, dne 21. avgusta 1892. leta na korist ..Prešernovemu spomeniku" v prostorih gostilne g. Petra Maverja v. Kranji se sodelovanjem c. in kr. vojaške godbe domaČega pešpolka. Vspored: 1. a) Ob polu 11. uri do-pohidne v glavni cerkvi sv. maša, pri kateri poje dijaški moški zbor. b) Po maši obisk Prešernovega in Jenkovega groba. Na Prešernovem grobu govorf Iv. Modic. II. Popo-ludne ob 4. uri zabava na vrtu g. P. Mnverja z vojaško godbo, petjeni in telovadbo. Vstop 20 kr. 111. Ob 8. uri zvečer v čitalnični dvorani koncert: 1.) E. Titi: „Overtura po slovanskih napevih", svira vojaška godba. 2.) Prolog, govori Val. Žun. 3.) Ant. Nedved: ,. Prešernu", poje moški zbor. 4.) Leibold: „Hrvatski doni", potpourri. 5.) Ant. Foerster: „Pjevajmo", poje moški zbor. 6.) „Trnje in Martin Kr$p PiaMa Oiovftnni'št- { "ldl lili 1*1 trgovina z mnogoviHtnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. HflcfilnO staroznana pod ime- UUoLllllft „OlUftd , nom „Hellndonna", poleg kavarne „Fabris", priporoma se Slovencem v mestu m na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. AnHrei l/slan čevljar v ulici .Caserma. milil GJ rvaldll, priporoča se najtopleje slovenskemu občinstvu. - JJajolegantnejše ter solidno delo in točna postrežba. Cl. Tiskarna „Dolenc" del (narodni zavod v Trstu), Piazza ma št. 2, izvršujo vsakovrstna tiskarska po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana 65 s poštnino vred. Cl. Karol Colja, žganjarija in tobakarna v ulici Via Arcata, nasproti lavor", Dramatična predstava. 7.) Ples. Vstop ' Cacia, prodaja domače žganje vsake vrste 1. prostor S sedežem 60 kr. ; II. prostor 40 Judr^jač^ kotaHrod;!vrjriti' koleri,°prir^n!,aJiz kr.; dijaki 30 kr. — Predplačila se hva-1 »»mih trav in lokanj. ležno sprejmo. j ' 1 '1 . ...lL Vabilo. Dne 21. t. m. proslavlja vojaško'Hotel lil TeStaVraDt SlŠkOVlC veteransko društvo za tolminski okrai v Tol-1 P°*uj0 IIrPelje • ima jako lep razgled v J visokosti 490 metrov nad morjem ; oskrbljon je minu rojstni dan Nj. VellČ. presv. cesarja Fr. izborno z vsem potrebnim; na razpolago so krasno Josipa I. s sledečim dnevnim redom: 1. Zjutraj1 °P.rft,vljfI!e 8obe za P°,le'n° biT*nje; k"hi"jft )n. . . j "j pijače izborne, cene nizke. Voznina po žoeloznici ob 8. uri slovesna sv. maša. 2. Popoldne po'stane samo 20 kr. 23-26 večernicah na trgu a) godba, b) pozdrav na društvenike in sploh udeležnike c) tombola z TT TUT"rft\7li3 Via Belvedere dobitki plemenite junice in plemenite friziške' V C*., &tv. 19. ovce. (kartela stane le 10. kr). 3.) Ples in prosta zabava. Ker goji društvo blage namene: udanost do presvitlega cesarja, podpiranje bolehnih in Da^oii (nRBlednik A- PlP®nft) onemoglih veteranov, „vedenje mej ljudstvo finieSl 1^11 f^J^SST^^ t plemenitejše goveje živine itd., ker dovoljuje rota, svojo trgovino z moko in raznimi domaČimi druStvo veteranom in sploh „deležnikom brez- ^^.r .'„'t^jCo "'2° plačen ples in ker se slednjič revnejše vete- ------' Anton Godnig, vift Nnova nasproti _ lekarne Zanetti-a priporoča svojo veliko zalogo kave, olja, riža, sladkorja in raznih domačih pridelkov. — Cene so neverjetno nizke, požtrežba je vestna in nagla. S—24 Petroleum dajalnici Artura Fazzini, Virt Stadion št. 22. — Telefon 519. i?-20 Išče za trgovino „ Obrtnijakega društva v Barkovljah. — Več se izve pri predsedništvu omenjenega društva. U. Mrevlja, Priporoča slav. občinstvu vsake moke, otrobov, turšice, ovsa in i krilha po najnižjih cenah. vrste raznega 01. Drogerija Arturo Fazzini y Trstu Ulica Stadion 22 — Telefon 519. Velika izb6r mineralnih vod&, zmletih oljnatih barv najflnejih vrsti; rudeče, rumene, zelene, višnjeve in črne po 28 novč. kilo. Hvinčnata belilo po 32 novč. kilo. Cinkovo belilo najflneje po 40 novč kilo. Kazun tega velika izber barv na vodo in čopičev vsako vrste ter po cenah, s kojimi ni mogočo konkurirati. — Zaloga glasovitoga krepila od Kwizde (Komeuburger Viehnžihrpulver) za živino. Zaloga mirodij, barv, zdravil; zalogo žveplja in modro galice za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 12—J Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka, v ulici Sorgente (blizo tehtnico Kosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna i jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. i Grlena bol kaialj, hreputavlea, promuklost, nazeb, zadavioa, rora. zapala uatljuh Itd. mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH vestna in nagla. Cl. rane odakoduje in pogosti, upa iu pričakuje najobilnejše vsestranske udeležbe odbor. Velik požar je nastal v ponedeljek po »oči v skladnici lesa tvrake S. T e d e s c h i. Bil je grozno-impozanten prizor, videt? v tihej noči visoko gori švigajoče in vspenjajoče se V©kOSlSLV Mod©P pekov plamene. Pravijo da je začelo goreti na dveh ' 8,u mestih hkrati, vsled česar se je opeklo več oseb. Zgoreli so tudi Štirje konji. Na tisoče in tisoče ljudstva se je gnetlo okoli požara, najnižjih cenah škoda znaša baje 200.000 gld. Nasproti ——— stoječa hiša gospoda Man koča je bila v Anton POČkaj, rn\2Ha^č^^9et?oC,ena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom, veliki nevarnosti. domafe žganje . v tabakarni svoji - 'ista hiša - tProdaju se u Prendlnljevo] ljekarni u Trstu Poboj. Konjederčev hlapec, Anton Jenko P* prodaji vie navadno^po^ » 1 se je spri v nedeljo pri igri s kolarskim po- ' Prendinijevih sladkišah (PASTIGLTE PRENDINI) sto jih gotovi Prendinl, lučbar I Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom . I itd Prebdjenih kašljnć noćih, navadne jutranje breputavice i grlenlli zapalah nestaje kao za čudo j uzimanjem ovih sladkišah. mojster „Piazza Caserma", se priporoča Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-slaščic, čokolade, vseh vrst moke itd. po J ^inijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gleda«, pi i ua bude na omotu kutijico (škatule) moj podpis. i Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj ^^^ Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini-1. močnikom Jos. Desavio. Konec prepiru je bil ta, da je potegnil Jenko nož ter prebčl Desavio večkrat. Desavio leži sedaj pri sv. Ani, Jenko pa sedi pod ključem. Žensko maščevanje. Skozi 18 let sta se imela rada, neki Sbisa namreč in njegova ljubica. Po 18 letih pa je začel v njega prsih An+nn lomno naslednik Jakob Hoče-MIIIUII LdlllJJC, varja, Via Bar riera vecohia št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh v8eh vrst, moko, riž, sočivje, fino moravfiko maslo itd. Cl. Mlekarna Frana Gržine iz St. Petra na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba _ „ „ Brunnerja št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat plamen ljubezni pojemati tako, da jei jc pred na dan friSn9 0Pre"n0 ™loko P° 12 kr- llt6r ne-, ,, . , , , , , . . _ . . . posredno iz St. Potra, sveža (irišna) smetana. Na kratkim pokazal hrbet in pete. On je izginil, .ahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda ona pa je bila primorana iti na ulico — le T množini najmanje 25 litrov. Cl. beračit. Izvršujoča to svoj novi žalostni — obrt prišla je v ponedeljek zvečer v neko pi- Ivan KanObel, Z^ip^L^oJo varno v da je ulici „Becherrie," a nesreča je hotela, z»l«go z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; mM1I tll/„„f ,i , , . ,. razpošilja tudi na debelo v množinah od 5 kil. uprav takrat sedel tara nje bivši lju- naprej p0 najnižji ceni. biniec se svojo — novo ljubico. Morete si ——«—————————— misliti, da je v očigled temu prizoru zavrelo po žilah zapuščene: zagrabila je kozarec ter zalučala ga v obraz oni, ki je zasela nje mesto Kavarni ,Commercio' in ,Te-desco' v ulici „Caserma1-, glavni shaja- ^ lišči tržaških Slovencev vseh stanov. ' q , „. , . ., . „ , i N.t razpolago časopisi v raznih slovanskih jozikili. - v srcu vrlega Sbisa. A poslednji, ne bodi len, Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča popade SVOJO bivšo ljubico, jo telebne ob tla 1 Anton Š o r 1 i , kavarnar. Cl. ter jej s petami razrahla kosti prav pošteno Na lice mesta pribegli g. Treves privoščil je | JOSIp KOCjaJlČiČ, obema ranjenima ženskama potrebno zdravniško pomoč, potem pa so redarji jedno odpeljali v bolnico, drugo pa pod ključ v Via Tigor. Domači oglasi. Društvena krčma Rojiinske^a posojilnega in konsuiu-nepi društvu, poprej Pertotova, pri-poroča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo so vedno izborna domača oko-li{aaiiska vina. Cl. Via Bnrriern vec-cliia št 19, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. poooooooooa aoooooooao LEKARNA A. KELLER ex Hondolinif utemeljena v letu 1769. TRST, Via ItlliorKO bi* 13. ilazprodiije sledeče posebnosti: Glasovito in prave flašire iz Brešije, žclezo-Malessi. Navadno ribje olje ; isto olje z jodom in železom. Eliksir Cocca, okrop-Ijači in pvebavljajoči. Eliksir China proti mrz ici. Anatarinsko vodo za usta. Obče poznano vodo katrama in vbrizgavanja katrama. Zmes proti tajnim boleznim. Ekstrakt Tamarimla z Antilov. Vino s Chino okrepljajoče želodec kakor Maršala. Prašek za zobe, bel in rožnat. Ciperski prašek bel in ruduč itd. itd. Glavna zaloga rogatske kislieo kneza Eatorhazyja. NB. Pogodbo /.a tukajšnjo deželo se vspro-jouiajo po ugajtijoči pogodbi ali po povzetju. 6—27 ooooooooaoo oooooooo^oo drogerija na debelo in drobno G. B. ANGELI 10.-18 TRSX „_„ Corao, Piazza della Legna š?., 1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočijo, z Angleškega, iz Francije Nemčije ild. Velika zaloga linih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žvoplo za žvopljanje trt. najboljšo je » čajem iz tavžentrož (milefiori). kri čistečo in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., s pošto 5 kr. več. Čuvati se je ponarejenja zdravila. Dobiva se v odlikovani lokami 6-<—100 PRAXMARER „Ai dne Mori" Trst, veliki trg. Poštne pošiljatve izvršujejo se lieutegoma. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine 24-16 franko! Prečastiti duhovščini se vljudno podpisani priporočam za napravo crkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine, kot: Mon-štranc, kelihov, ciborije, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v o g n j u posrebrim in pozlatim. Na željo pošljem ilustrovane cenike franko. Teodor Slabanja srebar V GORICI (G5rz) Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko ! Novosti l 7—1(J| Srajce za hribolazcel tkano, iz najbo jših [ snovij, gladke barve ali pisane, s ši-1 rokim doli poveše-nim ovratnikom in dvomi žepi na prsih, popolna velikost, izborno delo.' Komad gld. 1.20 Svileni pasi 1 meter dolgi, 6 cm. široki, s posre- i breno dvojno liučo-slo zapono. Komad 50 kr. Klobuk za hribolazcel iz I-a klobučovine so širokim svilenim trakom ter mošnjič-kom za nakite, gl. 2 Ovratnice za hribolazce 3 komadi ostrožba — «10- 55 T » i » 4 » i t i » i i i CARLO FIRELLI mej narodni agent in špediter Trst, Via Arsenal št. 2. ,8.32 Oddaje lisfke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem j»o nizkih cenah in na vso kraje » 4 I I I i » t i i » i Lastnik pol. društvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tinkni-na Dolenr •stu.