9 narodskih řečí Odgovorni vrednik Hr. Jun e» JBieivveis. Tečaj sredo 3. novembra (poznojesna) 1852 List / rca in ternjer germ Basen. Stresali so oblaki Dež, točo, s treskám vmés V7iharjev silni vlaki Gonili hrup in ples, Ko zgubljena ovčica Přetéká plaha gaj , Iskaje okrog srotica Si kak zavétja kraj. »Pod mano tu ostani Ji reče zvito tem Neviht in plohe brani Te moj košati germ« ? > Se koj nadloge polna O v germ pod ? Pa kodrasta nje volna Se v ternje zamota. Ko huda ura jenja, Hvaležna če odiť; Al germ se je oklenja Je noče preo pustit1. »Od mene iti proste Popřed te ne pustim Da tvoje volne goste, Dovolj nasiten sim.« Nié prošnja ne pomaga Zastonj se le solzi,' Na zadnje gola, naga, Razpraskana zbeži. So b 0 gat i ni taki li i revne vabijo: »Ne bojte se sromaki Sej mi vas varjemo« 5 j 5 Pa njih taka Ak Da nimajo za greh sromaka mga Oderejo na meh. J. W g ! d nabiranja sadnih peská in kosíc Povsod se čujejo enaki glasi kličejo stare in mlade, moske in ženske: naj nabirajo sadne peske in košiće. Tak klic je razglasila te dní tudi Du najska kmetijska družba takole: Kamor pogledamo, je še prostora dovelj za sadno drevje ali dreves pomanjkuje zato ker 5 se sadne peške in košíce zametujejo od tistili ki sadje povživajo, mošt iz njega prešajo, in na vec druzih viž. Da se sadniga drevja povsod dovelj zasadi, se pa potřebuje veliko zrelih peská, in da jih eno leto za drugim sejemo. Ce hoćemo le enoralQoh) s peškami obsejati, potrebujemo blizo pol vagana ali 70 funtov hruševih in jabelcnih pešk blizo pljevih košić pa deset ali većimu petina izrase veliko jih pokončá potem še mraz, suša moča, zajic in clovek! - deveti del jih gré se pri ce pijenju pod zlo; tedaj jih le clo malo d oraše. Če tedaj tratimo in zametujemo peške, zave za rod sadunosnic, in s tem škodo delamo ramo sami sebi in naslednikam svojim Kaj modri Stvarnik peške in košíce zato vstvaril, da naj jih nečimerni clovek z nogami teptá in gnjiti pustí?. Sramujmo se, ako smo tako kratke pameti, da ne spoznamo, da vsaka peška ima svoj namen v do biček svetu Res je, da peške žlahnig sadj ne rodijo tako čverstih in rodovitih drevesc, kakor je drevje iz divjakov in iz tépk prirojeno in sploh iz ti stiga sadja, iz kteriga se jabelčnik ali hrušavec delà. Ali naša skerb naj bo, da naberemo kar koli moremo zrelih pesk h plemén in si tako zasadimo drevja dovelj; med tem, kar nam poprej drevja opeša iz žlahnih sadunosnic, si zamoremo druziga iz divjakov prirediti. Le dobre volje naj nam ne manjka, in nabi ranje in spravljanje nabraniga ne bo težavno. H pertih akljičkih j abel h pesk 9 hi h in naj se v od c tih krajih spravljajo, v veži in pod streho; kđ misi ne morejo zraven 9 šah ali v zapertih omarah pa zakurjenih Cesnj 5 v w 1 t cesplj berz ko je moc denej in breskne košiće naj se v 1 ml j ali vlaz hram pešek v klet fkelder) ali scer v hlađen 1 a r * v r , da ne zgube kálne moci Popolnama zrele h j a b e 1 so ru jave, zrele češplj peške so černe, 1 • fl V f kosíce se ne deržijo mesa Suhe peške ali peške p ali h an i g sadj niso za nobeno rabo več. Kdor koli to bere, naj si prizadeva kakor more in vé, da se nabirajo dobre peške in košiće in množi toliko dobrotljiva sadjoreja! Mako naj se obris za startjenje nore hise naprari (Konec.) Stopni ce (štenge) naj seizpeljejo od kleti , Sto , pa ne do dil ene čez druge, in scer znotrej hise pnje naj se narede čez 8 pavcov visoke pod pavcov široke Most pri hiši so tudi potrebni. Od mo *»ii • Vf îuiiiuv iiiuoc/Viii ili laucituiH pt/oiv , uii/^u rr v. u o i u v l i pit nitsi ov iuu» vagane fmecne) pa češnjevih in češpljevih ali dru- stovža naj se pride do vsake izbe in na stopnice zih košić. Izmed vsejanih hruševih in jabelcnih Biti morajo široki in prostorni, da se vse pohišje peská komaj polovica, izmed češnjevih in češ- itd< ročno po njih u izbe spravljati zamore. M 350 Stopníce in niostovži morajo tudi tako postav- tega voljo se morajo v takih krajih ljeni biti, da jim světlo be dovelj prihaja. ,uyw » «jtii, ujci se konj cez noć na gmajnah zvunaj puste, sosedje verstiti elej nekteri svoje konje za kako potřebo do Naprava za kurj naj bo u iz noviga zida, pripravna sedanjimu se imu pomanjkanju in dragini d 5 torej naj se vpe da ma ohranij Ijej povsod a (Sparherde) in s tri Grajsine in njih gospodarske pristave V 9 il i • t ii Va a * - farovzi, fabrike, fužine k vorile 5 o kterih so ze „Novice 55 ont, îai uvi/ij irtUilivc, 1UZ.1I1C, KUVaCIUCI veči hiše imajo z vso pripravo za gasiti kl o kovacnice in druge 5 e j. lojtranii, aivt, îunumi g^iviiiuitiiii, îa vuzuu za vouo^ Dimniki naj se znotrej hiše napravijo. Vrsako z vec aii manj, kakor so veći ali manji, previđene aki 5 ročními gasivnicami to je 5 Z vozmi za vodo ognjiše naj ima svoj poseben dimnik glej pobegne,ternenadleguje kuhinam, kar Tako dim biti zgodi y da v sili tako dobro sebi j i će ie dimnik u vunanjim zidovju (Umfassungsmauer) V ^ « A ■ * . A A if 1 A É à A ak agajo 5 napravljen, kjer se hitro ohladi, pa dvigniti ne more. imeti kakor drugim po Manjši hiše imajo nar manj eno lojtro,en nektere škafe za vodo in eno plehasto laterno Hlevi naj se tako napravijo, da so svitli A mm a 1 Ê \ i\# 1 1 • • i oknja loba živini naravnost v očí 5 pa naj ne bojo tako postavlj jala živini naj se klaja lahko in na- bolj premožne, tudi en sod ali dva za vodo to 5 da svit škodlj volj lojtro Zra ven tega imajo pak tudi soseske, će se za sromastva ne morejo bolj previditi dva aka, nektere ročne gasivnice 5 J 5 vsaj eno , in če so ocem m mozganam; glo polagati zamore; scer naj bo u njih dobro sprav- zéh ali kolesih imeti, ki so zmiraj z vodo napolnj ljena brez prepiha in tako, da se potrebna snaga Kakošno pripravo za gasiti kmetiške hiše imeti vedno ohrani. U velicim kravjaku naj torej širok imajo, bodo gosposke previdile in ukazale, vender hod za kermo (Futtergang) u sredi se naredi, pak tudi kmete v nepotrebne stroške gnati ne smejo na kteriga od zgorej dol klaja se vreći zamore Grajš 5 Sked in t kloštri, farovzi in veči dvori imajo popis hiše preč zidajo: da oginj vsiga ne pokončá • • • r « • I • _____ j ^T^ •__ se na već krajih od svojih priprav kresii naznaniti, ktere dolžnosti bo bolj ^ » vj »H JJ A I IA T 111 V UI Ilt4£i 11(411 I VI 11VU1 V UUICiU1 jim naročiti, kaj si še dalej napraviti imajo, bolj stojé na visocim suhim prostoru. Naj se moćne primozne prigovoriti, da si veči gasivnice napravijo naredé; njih zidovje naj bo debelo in terdno vožnja biti. 5 5 Pri naklada in odkládá pri njih mora priličn (Dalje sledi.) Skednji morajo nar manj 12 čevljev široki biti in dvoje vrat imeti 5 8 / îgle ti nove kazenske postave zoper hudodelstva, pregreške in prestopke Postava zavoljo ognja na kmetih♦ (Dalje.) Kako se ima oginj hitro pogasiti. Da se oginj hitro pogasiti more, je treba že da v nesreći d y 5 priprave za popred skerbeti njo in ljudi za delo ne manjka. Gosposka ima te daj gledati, da se šterne o svojim času čedij in da se luže za napajanje živine, bajerji in drugi vodnjaki v dobrim stanu deržé Vr -J-nlrili i i li Iz i û r i a ri takih krajih, kj malo vode, se luže in zbirki te vode v niskih kadéh • » y, lm im ic vuuc v ii 19 ivi ii naucu napravijo, nj^i oi dežnica (kapnica) skupej zbira, ali še kako drugači Gradovi, kloštri, ťarovži, fabrike, malni, fu kovačnice in druge hiše morajo pod streho se zine y čebre z vodo pripravlj imeti. Pa tudi druge hiše se imajo s takim polnim čebrom previditi manjših vaséh pa in tam y se taki če kraj bri zraven vrat, ali kje na dru pokriti stati. Zlasti se pa to bri pod strehami ne morejo spraviti, imajo pri hi šah, ktere so nar dalje od vode in šterne, taki z vodo napolnj gim priložnii] od tacih vaši zastopi, ktere dalječ od vode proč leže in s šternami previđene niso; tam bi per vsaki deseti hiši tak čeber z vodo napolnjen stati imel. Tudi na z vodo perpravlj kvah pod streho morajo cebri , da se pa v dobrim stanu biti 5 za ohranijo, in o pravim času z vodo napolnij to imajo fajmoštri, mežnarji in cerkovni ključarji, (Dalje.) Od dvojnega zakona v Ce nj ali m o ž e n a oseba z d r u go osebo zakon sklene, stori hudodelstvo dvoj k Enako hudodelstvo stori tista oseba. ktera tudi sama neoi stopi v zakon z nj ali ce je m dom jenim ali z om Kazen tega hudodelstva je ječa od 1 do 5 let Ako je hudodelnik osebi, s ktero je nil, svoj zakonski stan z am o 1 cal drug težk i zakon skle- ga je obsoditi v jeco Od obrekovanja y pri cr Kdor koga zavoljo hudodelstva , ktero mu pod ti ka osposki ovadi, ali tako obdolži, da bi njegovo dolženje priložnost k gosposkinemu preiskovanju ali saj k izsledovanju zoper obdolženca dati zamoglo, je kriv hudodelstva obrekovanja. ^ áJT b Kazen obrekovavca je pravilno težka ječa od 1 do taisto je pa zdaljsevati do 10 let, čs a) se je 5 let obrekovavec poslužil posebne zvijačnosti, da bi dolzenju vero zadobil y ali je obdolženega v večjo nevarnost postavil; ali če je c) obrekovavec posel, domaćin ec ali pod lož in obrekovanega, ali če je urednik v svojem uredu obrekovanje doprinesel. Od podpomoči, hudodelnikom dane. Da se s prip o maganj em stori hudodelstvo ravno tistega plemena ? kterega je kriv neposrednji storivec, je na y * že bilo razloženo. Pa tudi tisti, ki hudodelniku podpomoc daje, postane v naslednjih primerlejih sam hudodelstva kri v : Pervi primerlej. Ako kdo iz hudobije ne ubrani hudodelstva, ko bi ga bil vendar lahko ubraniti zamo- ali za tište Pri hu- Teh rusovskih, pri nas novih peci, ktere je slavni dodelstvih velike izdaje, ogleduhvauja, brezoblastnega 1 1*1 1 i*. 1__ 1 V . _ _ m__• _ _____• __________. - - w- - . V m ali kdor je scer čez cerkev postavljen, skerbeti Da taistikrat, kader oginj vstane, kónj zmanjka, kteri vodo in priprave za gasiti vkup^ zijo, ali scer za kako drugo potrebo pripravlj biti morajo, so dolžni tako sosedje kakor ptuj niki kteri so v vasi, svoje konje tje postaviti. Za gel in brez nevarnosti za sebe, svojce, osebe, ki so pod njegovo postavno brambo. predsednik kmetijske družbe gosp. Ter pin c pervi nam očitno nasvetoval, se delà pri nas zdaj toliko, da v enih letih, ce bo ta reč tako naprej šla, ne borno imeli druzih kot rusovskih — toliko koristnih peči, ako so dobro nabiranja in ravnanja s kakim clovekom kakor s suzni kom, se ima takosno opusenje za sokrivost in se kaznaje, kakor je bilo že odločeno. Pri druzih hudodelstvih naj napravljene. Vred. se krivec kaznuje z ječo od 6 mescov do i leta; ce je 351 pa za djanje ustanovljena kazen smert ali dosmertna jeca, 8 těžko ječo med 1 in 5 leti. i j / opis Dru^i primerlej. Ce kdo izsledvajoci gosposki za najdbo hudodelstva ali storivca si užij oče ovad-leje (znamenja) zataji, to je njih zvedenje na starih slovenskih mater iz uniga sveta svojim sedanjim unukinam. Preljube hčerke slovenske! V britki žalosti se to- las uhraniti ali saj otežiti skuša; ali če hudodel- PU° serca naše, slišati po svojih mlajših sestrah, ki se ko nika pred njo skrije; ali znanim sebihudodelnikom po- prave rojakinje našimu srečnimu zberališču pridružujejo, tubo dajč, ali k njihovim shodom pripomaga ? ko bi °d leta do leta hujih popisov b nos t m prevzet jih uhraniti zamogel. Taki skrivavec, ako ni morda pri hudodelstvih velike izdaje , ogleduhvanja in brezob ti, posebno kar vaso oblek o zadeva, po kteri so častitljive stare slovenske zemlje več spoznati ne lastnega naberanja ovade opustil, in sokriv ravno teh hudodelstev postal, naj se kaznuje po nevarnosti prikri hcere daste. Dol > morebiti predolgo smo svojo pravično voljo nad vami zaderzevale ? zadnji je, vam hudodelnika, in po škodljivosti, ki jo je po svoji k nebu vpijoče napake živo pred oči postaviti zad pomoci povisal, z ječo od 6 mescov do 1 leta; in če nj* cas je,^ nekoliko cvetlic, pod kterimi se červ vije, je potuho dajal, ali zastran shodov na roko šel, s těžko ječo do 5 let. Vendar se hudodelnikova žlahta in svak- v navgorni in navdolni versti, kakor tndi njega šina ki vam vašiga premoženja podpore spodjeda, s čversto roko potergati, ceravno vas morebit žalimo s tem. K temu nas veže dolžnost naša donašenekdanjedomačije,— h bratje in sestre, njegovi stranici ali ki so mu se temu nas priganja mila skerb materna za srećo unikinj bližje v rodu, njegov zakonski druže, bratje in naših! Bojimo se scer, da bomo pred ko ne bob v steno sestre njegovega zakonskega drnžeta in zakonski metale in prazno slamo mlatile, ker ste jo že predelječ družeti njegovih bratov in sester zgolj zavoljo ta- zagazile v osabnost svojiga časa ? vemo tudi, da s čega prikrivanja ka z no vati ne morejo. casam se spreminja tudi nosain obleka ? da ravno vse ne Tretji primerlej. Ako kdo zavoljo hadodelstva more po starim ostati zapertemu priložnost* k pobegnjenju z zvi- vaša prevzetnost bo vémo tudi, da kramarji, ktere nas bojo pisano gledali i ali jačo ali silo olajša, ali izsledujoči gosposki opo- vso to nas ne overa, vam povedati, kar nam naše serca vere delà, da bi pobegnjenca zopet ne vjela. Ako podpomoč tak clovek dajè, ki ima dolžnost na sebi tezi bit d k J d sile kd ne m P za čuvanje jetnika skerbeti, ali če je tisti, ki je podpo In o tem se hoćemo z vami pogovoriti. Da bote pa, nam še vedno drage následnice magal, vedel, da je zaperti velike izdaje, ponareje toliko loze spoznati zamogie, kako delječ se steže od ali prenareje upnih listov ali dnarjev, umora , razboja pi pota zgubile, da bote spregledale i kako ali zaziga obdolžcn ali kriv spoznan i se bo hudodelnik skerbno ve same vsih stezic išete , ktere vas od nekda kaznoval s težko ječo, in sicer, če se je podpomoč dala njiga varniga pota ločijo, vam hoćemo ob kratkim po kacemu zavoljo velike izdaje ali pa pouarejenih ali prenarejenih upnih listov zapertemu, med 5 — v --------------o------- -------- in 10 leti; v druzih tukej imenovanih primerih pa med torej enmalo časa svoje zerkala na stran, in poglejto dobo nekdanje in sedanje Slovenke izrisati, stare in nove čase vašim očém nekoliko razgerniti. Položite 1 in 5 leti. Ako je pa zaperti zavoljo kacega dru natanjko podobo, ktera vam kaže nek da nj o ponižno, z e ga kakor ravno imenovanega hudodelstva v preiskavi pa pri vsem tem pošteno in obrajtano Slovenko ali v kazni, iu ti, ki mu je podpomagal, nima posebne dolžnosti na sebi, nad zapertim čuti, je kazen jeca med 6 mesci in 1 letom. Domaće, od nas spředeno in od nas tkano platno dobra roba mezlanaste jopice in krila čversto v domačii izdelano sukno je naše zdravo telo pokrivalo, nas v mladosti in starosti, poleti in pozimi grelo in hudiga vremena varvalo , in tako vse. kar paške službe ušel (uhajavcu, uskoku), s tim, da mu metin clovek od svoje obleke terjati zamore, natanjko pot pokaže, da ga preobleče,skrije, mu posta- dopolnovalo. S prostim usnjatim pasam si je pohlevna i m drugo v Ceterti primerlej. Kdor brez dogovora naprej storjenega vojaku ali sluzbniku, ki je iz v oj a . s tim. nek pri sebi dovoli, ali kakor si koli bodi na deklica ravno tako kakor krotka oblačila pre Kak pisan, v dolge roko gré, tako da je uhajavcu ložeje daljej bežati ali pasovala in si jih tako privarov da ga težeje izsledé in zopet vlové. Tacega polajšavca kite spleten trak je lišpal nedolžno deklino ob nedeljah je treba razun tega, da mora 100 goldinarjev v voj- in praznicih, in ako si je celo kako svitlo gumbico v skno dnarnico plaćati, in 1 letom kaznovati. se v Ce zraven z ječo med 6 mesci ospetel vtakniti zamogla, je bila srecna, da ji ni bilo je pa takošno olajševanje se para rokodelske hčere so zgodilo odkupljenjem vojaške obleke, orožja druzih reči vojaške oprave pobegnjenca, s prikrivanjem, ki je dalj časa terpelo , konja Bogate kmečke in premožne nosile enako oblačilo, — berača ni bilo med njimi. V svojih otročjih letih so se od pridnih mater hišniga opra-ali iz lakom- vila učile, v svojim diviškirn stanu pa jim gospodariti ali z ali > ali v druzih posebnih obtežavah, je kazen težka pomagale. Poštenje je zalo Slovenko h poroki spremilo ; pridna desnica je zakonski perstan sprejela ; zveste usta nosti jeca od 1 do 5 let. more Ako krivec dnarja v vojaško dnarnico plačati ne so zakonsko zvestobo obljubile in cisto serce je obljubo , naj se kazen na dalj časa odmerja ali pa po- spolnovalo. Dobri otroci so bili sad pošteniga zakona. ostruje, in po nazocem zavkazu je vsakakor ravnati, če Oj » da bi vam zamogie prav živo vtisniti v serce bi bili tudi uhajavca zopet dobili. Kdor moža k vas® popis tistih zlatihcasov, v kterih se lepot vojaski službi zavezanega, če prav sam nima nobene in cena Slovenke se ni kupovala (Dalje sledi.) pri kramarjih ztlovicar s Sa vans h ih Síra jev take dolžnosti na sebi, k temu zapelje, nagovarja,«podbada ali zapeljati skuša, da bi vojaško službo nezveš to zapustil (ušel), ali da bi kakor si bodi dru-gaci po prisegi obljubljeno zvestobo, pokorsino, opaz- nost ali kako drugo dolžnost vojaške službe přelomil in s tim po kazenskih postavah, za cesarske vojake ve- hudiga deževniga vremena, o přetečením tědnu tergali Iz Radgone 23. oktobra. Pri nas je u tem tědnu tergatev grojzdja dokončana. Kteri so, strašeni 9 ljavnih, hadodelstvo doprinesel; ali mu, ko kako vo- so nekaj več pridobili; vendar sercnejšim ni na škodo jaško hudodelstvo doprinaša, kakor si koli bodi pomoč kteri so u tem silno lepim tědnu pobírali*), ker vino da , tega preiskavajo in kaznajejo vojaške sodnije po po- *) Ta beseda se letos dobro prileže, kajti je večidel grojzdja sebnih za to danih predpisih. (Dalje sledi.) zemlji ležalo Pis St 352 dražji prodavajo, v občoem od 65 do 85 fl. srebra šter- trebno y da z m podukam o tem odženemo tinjak. Gornjih Štajarcov je mnogo viditi, in zato ver- brezvestne mazače in odpravimo velik kod ki jeti y de se bo hitro spoknpilo. Vince bo dobro. F. Jančar. zlasti o tezkih porodih neumni pomagači vlastníku J° v • pnzadevaj Po sklepu od 6. p. m. je slavno mini Od Savine 28. oktobra. Kako de je Savina sterstvo nauka sostavo „slovenskega berila za 3. in 4 mesca oktobra delala, se razun pridniga J. S. nihče ni ničesar „Novicam" povedal. S » dopisnika razred doljnega gimnazia Pa tudi uni mu naznamovalo vodila. a izrocilo vredniku .,Novica in > po kterih se imajo dotični pred dopis zadeva samo Celje. Ne bo od škode, ako še jaz meti izbrati. Z prijaznimi nasveti za napredek sloven ob kratkim povém , kaj je Savina od Celja višji in na skiga jezika v gimnazialnih šolah živo skerbniga Gorogranskim naredila. Od 3. do 15. t. m. je trikrat vodja g. Necasek-a, in s V # pripomocj stnih slo iz svojiga rečiša stopila, narveč straha, pa tudi škode venskih pisateljev in po izgledu že dodelanih ilirskih in je pa roženkransko nedeljo in četertek potem napravila, čeških čitank se bo dala ta naloga dobro in v kratkim Še teden potem, ko se je zvedrilo , so sploh vsi mlini dognati. ____ y in žage stale , ker je voda nektere jeze mocno razderla druge pa celo poderla in odnesla, sploh pa struge visoko zasula, de je veliko delà in truda treba, poprej ko se iztrebijo. Pravijo, de nektere žage pred spomladjo ne pojdejo, ker je razdertija prevelika, pa bo že tudi za take delà posihmal premerzlo. Mnogih žag tudi za zdaj ni potreba, ker so povodnji skor vse stogove lesa IXoviéar iz mnogih hra jev. ovi zbor za posvetovanje nemške colne zveze Novi se je začel na Dunaji 29. oktobra, v kterim ročnikih nemške vlade Bavarski po po . Sa y Badenskiga, Heskig pobrale in odnesle, ki je bilo za žago zloženo. Škodo ksonskiga štovane , ktere deržé o ti zade tem ko je Pruska vlada razterg i, Virternberškiga, in Xasavskiga nadome z austriansko vlado, po delala. y ki niso bile tako čez več bude nad Grob- cenijo silno visoko, pravijo, de že 30 let ni voda tako Druge povodnji kakor letošne , so sploh hlode po germovji ljo (Sannbriicke) pušale ; posestniki so jih po vsekanim znamnji spoznali, in spet na žage zvozili. Zdajne dvé, prav za prav, tri povodnji so, pa veči del lesa naprej tovanje. v Gali nemšk nJ posve Po cesarskim ukazu se zamore vsak, ki ima cesarskim vradnijam kako pisanje predložiti, y p o 1 j s k ali k služiti, ako v pismu ni advokat (dohtar) poďp jezika po pa t biti podp nesle, in kdo vé, kje ga pušale, le malo ga je tu okolj obviselo. Tako so zgubili mnogi žagarji svoj zaslužik, posestniki pa svoje blago, in potem takim bo na Goro- de si je ravno Bog dobro letuvno dal, ker si Gorogranci sploh narveč z lesam pomagajo. san; je , mora pismo v nemškim jeziku spisano obravnave v kazenskih zadevah in naznaníia razsodbe morajo biti v deželni m jeziku, ako zatoženc ne razume; v pravdah se imajo razsodbe v y granskim (Ober-Sannthal) mnogimu huda za kruh nemski nemšk v d eže y i m jezik i Ini jezik jezik vradnij je dajati; če pa pravda terj prestavo y gori naj se priloži ta prestava nemškimu in doli med vradnij m š k ? y Po mlinih je bilo kaj strah in groza y gruntne bukve se imajo nemšk o pisati, vendar se morajo sosebno ro- pisma, ki so v deželnim jeziku spisane, v tem izvirnim ženkransko nedeljo in cetertek potem. Voda je tako hi tro rastla , de so si mlinarji komaj še z nevarnostjo živlenja svojo živino iz hlevov resili 9 in jo v bližnje so seske odgnali. Voda je spodne sobe vse napolnila, klopi in do ognjisa segala. Kakor mlinam in žagam, je ta povodinj tudi zem V I na jeziku gruntnim nemškim jeziku, potrebe in za potrebe bukvam vpisati, zraven pa převod v Po vikšim ukazu u • V na za dež p r o s te nj za prihodnje leto od vsaciga goldinarja gruntniga, hiš davka sledeca poveršina (na niga in druziga naravniga vdark") odrajtati : v spodnji Austrii 13 v or nj i 1 na ljišam silno škode naredila, ker je svoje rečiše močno razširjala, tam pa tam iz njiv zemljo z blagam vred po-brisala, ali blizo brodov tudi dosti zemljiša spodjedla in odnesla. Tako je delala med drugim pri Malih Brašlov-čah , Preserjah, Parižlah in Orli vesi v Brašlovški fari, kjer zemljo spodjeda, in zmerej dalej v polje sili. Tako Solnograškim 13 lj<1, na Štajarskim 15, Koroškim 12 Krajnskim 13, Istrianskim i 2> y 12%, Goriškim Marskim 811 10% Ti /4 y roljskim in Ceskim 9 Galicii 10, v Bukovini 3, Dalmacii 6, na Erdeljskim 9, Horvaškim in Slavonskim i Sleskim 7l 2 1 V Ogerskim 12 v Voj y 2 > vođini 91/4 krajcarjev Dunajski casniki pravijo y da je blizo brodov zelje, korenje, korun, ajdo izruvala in s sebo jemala , dalej od brodov na niskim mnogo pod-sula, povalila ali poblatila, in pokošeno otavo odnašala. v letu 1452 je na Dunaji vagan p reži 5, ovsa pa 4 vinarje veljal. cim je bilo nek takrat m 2 senice 1 gros, srečni časi ! Po V okolici Tarnovski (Kojiec sledi.) lz Ljubljane. Četerti del na Offersk občniga zdravstva" yy živino so to mogli delà nek terd červ ozimini tako škodo, da nekteri kmetovavci vdrug • V sejati V B je dodělán pod imenam „nauk spozna nj a in ozdravljanja unanjih in notranjih bolezin tu in Ba čk je b letina za oves tako slaba komaj seme přidělali V B ozdravlj , da sedaj konj, goved, ovác y koz prešičev in psov, kte- nek mazač y bolezni zjabelcnikam Cerkev rimu je pridjan tudi nauk ozdravljanja navadniših bole- Pavla v Frank o brod zin domaće peru tni ne, in je priložen ob ris unanjih konj- nemški deržavni zbo y v kteri je bil leta 1848 je bila 24. oktobra spet za skih bolezin na podobi. Gosp. dr. S trupi je izdelal važno ke v blagoslovjena ; pridiga je pridigoval o besedah delo po nar boljših skušnjah zdravniških, in ker se vse sv. pisma: „nebo in lja boste prešle, moje besede v njem najde , kar bolezni naše domaće živine zadeva pa ne a y na zadnje so peli n zahvalno pesem u in je k spoznanju in ozdravljan j u bolezin potreba, Piemontežka vlada se zmiraj ne more noviga mini obseze 23 pól; jezik, v kterim je delo spisano ~ ' l,v" y J " " 1 y v J" uviv opiouiiu, je —« — ^ ..... —™ -------------- r- lahko umeven, kakor je v podučnihbukvah potreben. Po klican 15. ali 26. tega mesca, 10. decembra pa se bo sterstva skup spraviti Zbor v P bo nek po dokončanim tem delu se je lotil vrednik „Novic" delà, ki bo obseglo ioni vreuniK „iyovic" o. oklicalo cesarsivu irauuuoivv. — ««oi« kako pomagati o po- nek na pismo Turške vlade, v kterim ta protestira t francosk Ruska vlada je „nauk, rodih in kako po porodu ravnati s staro in per mostojnost C y to mlado živino in ozdravljati poporodne bo- nogora samostojna t odgovorila, da Cer Serbski časniki prigo lezni; — pridjali se bojo temu delu v boljši in natanjčni varjajo vladi, naj se loti zidanja železnice v Belgrad zapopadek važnih opravil podobě prave in napčne lege na svoje stroške. — Na Gerškim tudi ni brez homa- mladiga in pa obris mnogoteriga orodja, ker je sila po važni pomenki so sedaj o 1 e dst kraljevim Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.