\T V Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izcloja celoletno % Din, za inozemstvo l20Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll Teletom uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2')%. 29olitiki glede reparacij in vojnih dolgov zavzema, kakor znano, precej neprijazno stališče. Ugotovljeno je tudi, da je razširil obrekovanje proti Franciji, češ, da podpihuje Japonsko, ameriški Hear-stov tisk. Italija, ki se vedno bolj naslanja na Anglijo in Ameriko, se jc seveda popolnoma pridružila ameriškemu stališču iu vneto podpira aitieriško-angle-sko diplomatsko akcijo na Daljnem vzhodu. Japonci izkrcali češe iudi v Nankingu Amerikunc/ grozijo — Japonci se za nič ne zmenijo »n so začeli Stsdi v Sangkaiu vnovič napad na celi črti London, 2. febr. V največje začudenje kitajskih uradnikov so danes japonske mornariške oblasti protestirale v kitajskem zunanjem uradu v Naukinga proti obstreljevanju v pretekli noči I Japonci so namreč trdili, da so najprej kitajsko četo streljale lia japonske mornarje in da so šele potem Jajiouri odgovorili s svojih vojnih ladij. Japonci so danes izkrrali mornarje in mornarsko infanterijo na hribu Maiakuanu, s katerega je razgled po vsem Nankingu. Tudi kitajske čete so se začele sedaj zbirati v Nankingu in sc zdi, da so nadaljnji spopadi neizogibni. Kitajsko prebivalstvo beži iz Nankinga po veliki proti jugu vodeči novi cesti Oung-čang, ki je bila šele pred kratkim zgrajena med Nankingom in Hankovom. Japonci so vse japonske državljane in komunalne oblasti iz Vukuja prepeljali na svoje ladje. London, 2. febr. tg. Japonski mornariški vojaki v Sanghaju so davi ob 7.15 srednjeevropskega časa začeli lia celi črti novo ofenzivo proti Čapcjii. Poprej so japonska letala pregledala ves teren, eii-enem pa so Japonci poprej porušili most v mednarodni naselbini, ki vodi v Hinkov, in pripravili ogromne zaloge municijc. V pristanišče jc prišla šo ena japonska vojna ladja. Kitajci so odgovarjali z artiljerijo, s katero so poškodovali tudi mednarodno naselbino. V mednarodno naselbino jo vdrlo zopet mnogo beguncev in skoraj ni več mogoče hoditi po ulicah. Ameriški in angleški posianik se bosta dane« v Tokiu zopet zglasila pri japonskem zunanjem ministru, da protestirata proti japonskemu postopanju. Pri protestu bosta navzoča tudi francoski in italijanski poslanik. Francoski poslanik je vljudno priporočal japonski vladi zmernost in zahteval, naj japonske čete spoštujejo mednarodno mesto. Po vesteh iz japonskega vira, so Japonci v šanghaju podvzeli potrebne ukrepe, da evakuirajo iz Šangliaja najdalje do petka vse japonske žene in otroke. Japonska vlada jo sklenila poslati v Šanghaj dve diviziji vojaštva. Japonska straža, ki straži japonske tkalnice, kaže stalno svojo agresivnost ter na ta način izziva ameriške in angleške vojake, ki jim je poverjena kontrola v tem sektorju. London, 2. febr. ž. Iz Kanghaja poročajo, da prihoda ameriškega admirala Taylora. ki je odplul z vojno ladjo »Iiouston« obenem s 15 vojnimi edi-nicami iz Manille, pričakujejo v četrtek. Trdijo, da bo admiral Taylor takoj, ko dospe v Šanghaj, stopil v zvezo s poveljnikom britanskih čet za skupno akcijo ter zahteval od Japonske, da takoj izprazni mednarodno cono v šangliaju in da umakne svoje čete iz Čapeja. Ameriška vlada je dala admiralu Tayloru instrukcije, da takoj pošlje iibimatiim poveljniku japonskih čet v šanghaju. Ce bi pa se Japonci upirali, izvršiti zahteve, ki jih stavlja ameriška vlada, bo ameriško in britansko brodovje podvzelo skupno akcijo proti Japoncem v Šanghaju. Japon. grozovitosti - Strašen položai v Šanghaju Pariz, 2. febr. tg. »Matin poroča o klanju pri cerkvi ameriških metodistov, da so Japonci 21 krščanskih Kitajcev, ki so pod vodstvom misijonarja hoteli bežati iz cerkve v ameriško koncesijo, umorili pred očmi njihovih žen ln otrok, aretirali 28 mož in jih potem tudi po hitrem vojno-sodnem postopanju ustrelili. Njihovi soredniki so pribežali v poslop je časnika »Nevvjork Ti mest. Japonri niso samo zaprli v kitajskem mestu plinarne in elektrarne, temveč so tudi pokvarili vodovod, tako da se je bati, da ne bi izbruhnile epidemije. Prebivalstvo je popolnoma prestrašeno, tako da kar napada trgovine z živili, ker se boji lakote iu padca vrednosti denarja. Italijanski ukrepi Rim, 2. febr. tg. Križarka Trento in torpedov-ka »Espero sta dobili nalog, da lakoj odplnjeta v Šanghaj. S tem se je Italija popolnoma in brez pridržku pridružila ameriško-« ngleSki akciji na Daljnem vzhodu Društvo narodov gasi požar Japonski delegat je ves srečen, da se more pridružiti miroljubni akciji velesil! Ženeva, 2. febr. ž. Danes popoldne ob pol i. se je sestal Svet Zveze narodov k redni jseji pod predsedstvom Tardieuja, ki nadomešča Boncourja. Najprej je govoril britanski minister in šef britansko delegacije na razoiožitveni konferenci Tho-mas, ki je naglasil, da je nemogoče, da bi sedanji položaj na Daljnem vzhodu trajal še dalje časa. V šangaju se vršijo težko borbe, čeprav beseda vojna še ni bila izgovorjena. Članice Zveze narodov no morejo ostati ravnodušne, ker sedanjo stanje ni v soglasju s pariškim paktom iu s pogodbo devetih velesil, ki bi izgubile zaupanje sveta. Tudi Združene države ameiiške gledajo ua položaj z istimi očmi. Na vsa prizadevanja, ki jih je vložila Zveza narodov v štirih mesecih, da napravi mir na Daljnem vzhodu, so ameriške Združene države vedno pristale na predloge in dale svoja pooblastila. Združene d.zave so napravile korake pri obeh vladah v Tokiu in Nankingu in tudi Velika Britanija in ostale članice Zveze narodov so i vsemi silami delale za mirno likvidacijo spora, vendar pa popolnoma brezuspešno. Zaradi tega sta Velika Britanija in Združene države sklenile, da pokreneta energično akcijo, in sta prepričani, da se bodo tej akciji pridružile še druge velesile. Obo vladi sta predložili v Nankingu in Tokiu sledečo zahteve: Da se končajo vsa nasilju in sovraštva, da se umaknejo čete v šangajsko cono in da se ustanovi nevtralna cona., da so takoj pričuo pogajanja ter du sc ves spor likvidira v duhu pariškega pakta iu resolncije Sveta Zveze narodov od 10. decembra preteklega leta. Nato je Thomas prečital izjavo, katero je njegova vlada danes popoldne dala v brit. parlamentu iu v kateri se izraža bojazen zaradi dogodkov, ki so se dogodili v šangaju, kjer je precejšnje število bril. državljanov. Spomnil se je tudi korakov, ki sta jih podvzeli britanska in ameriška vlada na predlog ameriškega in angleškega konzula v Šangaju. Predsednik Tardieu je nato v imenu francoske vlade izjavil, da vzame na znanje britansko poročilo in da je njegova vlada svojima poslanikoma v Tokiu iti Nankingu že dala analogne instrukcije. Temu sta se pridružila tudi italijanski zun. minister Orandi v imenu svoje vlade ter nemški delegat. Kitajski delegat Jen je izjavil, da Kitajska zelo ceni deklaracijo Vel. Britanije in Združenih držav, katerim so se pridružile tudi Francija, Italija in Nemčija. Japonski delegat Sato jo izjavil, da je srečen, ker je Velika Britanija dala to izjavo, toda japonska vlada jc bila prva, ki jo prišla na idejo, da se v šangaju ustanovi nevtralna cona. Radi tega bo .iaponska vlada z britanskim predlogom popolnoma zadovoljna. Po teh govorih je dobil besedo generalni tajnik Zveze narodov sir Drummond, ki je izjavil da smatra za potrebno, da preje, predno kaj ukrenejo, počakajo na obvestilo odbora, ki je bil pred kratkim sestavljen v šangaju in katerega tvorijo tamkajšnji konzuli. Naglasil je, da se ta odbor sestane še danes. Angleži razumejo Japonce London, 2. febr. AA. Danes popoldne je angle. ška zbornica razpravljala o položaju v Šanghaju Stavljenih je bilo v tej zadevi več interpelacij. Listi upajo, da bodo mednarodne čete, ki hite v šanghaj, preprečile nadaljnje sovražnosti med Jajionci in Kitajci. Glasilo konservativcev >Timesc izraža upanje, da se bo posrečilo preprečiti vojno med Kitajsko in Japonsko. List dalje poudarja, da je zelo težko doseči od Kitajske zadoščenje za eventualne žalitve. Inozemske vlade zalo popolnoma razumejo energično akcijo Japonske. Znano jo vsem, da kitajska vlada nima dovolj avtoritete, da bi napravila mir iu red. V teh razmerah je bil nastop japonskih čet na Kitajskem v neki m tri upravičen. Vendar je izzivalna akcija japonske mornarice razburila kitajske Čete in prebivalstvo v Šanchaju in odvrnila simpatije inozemstva do Japonske. Zato je absolutno potrebno, da pride civilni element v japonski vladi zopet do veljave in postane ponovno gospodar položaja. Zadnje vesti Japonci zavzamejo Harbin Harbin, 2. febr. AA. Poveljniki japonskih čil so odredili pohod proti Harbinu. Velesile sc na vso moč prizadeva o za mir Ženeva, 2. febr. AA. Na svoji današnji seji, ki se je vršila pred otvoritvijo razorožitvene konfe renče, jc Svet Zveze narodov podprl s svojo moralno avtoriteto korake, ki so jih velesile najavile v Tokiju in Nankingu zn ustavitev sovražnosti med Ki ajsko in Japonsko in v svrho ustanovitve nevtralne cone v Sanghaju iu čimprejšnjih pogajanj med Kitajsko in Japonsko. Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe'. Večinoma oblačno. Ponekod padavine. V nižjih položajih morda dež. Zaenkrat nekoliko topleje s si'-vemozapadnimi vetrovi. -— Južne Alpe: Menjaje oblačno. Temperatura se nc bo mnogo spremenili). Otvoritvena seja mednarodne razor&žitvene konference Lepe besede g. Hendersona Ženeva, 2. febr. ž. Dance ob 5 popoldne se je po seji Svela Zveze narodov začela mednarodna razorožitvena konferenca, ki jo je otvoril Hen-d e r s o n. Konference se udeležujejo tudi one države, ki niso članice Zveze narodov, kakor Sovjetska Rusija, ameriške Združene države, Turčija, Brazilija itd. Radi gospodarske krize so vse države zmanjšale število članov svojih delegacij, od katerih je največja japonska. Ne konferenc« jc bilo prijavljenih 50(1—60(1 časnikarjev, ki imajo na razpolag® preko s o telefonskih kabin in 1(K» najmodernejših telegrafistov. Skoro ni nobenega večjega mesta na svetu, ki ne bi bilo v telefonski zvezi z Ženevo. Ogromni kongres dobi lastno serijo poštnih znamk. Ena izmed njih predstavlja goloba miru z oljkovo vejico. Kongres je otvoril predsednik Henderson, ki je najprej uaglasil tragično okolnost. da se ravno v času, ko se jo sestala konferenca, da določi potrebne smernice za ohranitev miru, svet nahaja pred tako resno situacijo na Daljnem vzhodu. Nikdar ni bilo važnejše konference od sedanje, na kateri sodeluje 04 držav, ki predstavljajo 1700 milijonov ljudi. Nato jc Henderson razložil dosedanja pripravljalna dela Zveze narodov in svoj govor končal tako-Ie: »Svet zahteva razorožitev! Svet se mora razorožiti! V naši moči je, da preobrazimo zgodovino bodočnosti! Nad vsemi tehničnimi podatki, ki so tičejo efektivnega stanja vojske, števila topov, tonaže vojnih ladij itd., stoji blagostanje človeštva in bodočnost razvoju naše civilizacije, Človeštvo mora spregovoriti!« Po tem govoru se jo konstituiral odbor. Henderson je predložil, da se sestavijo trije odbori: 1. odbor za verifikacijo pooblastil, 2. odbor za določitev poslovnega reda in 3. odbor za proučevanje prošenj, ki so bile poslane Zvezi narodov od raznih privatnih organizacij. Nato je bila seja preložena na jutri. Delo odborov bo končano v sredo in petek, nakar bo v soboto svečana seja, na kateri bodo preči tali na slovesen način peticije z vse,'ta sveta, ki jih je prejela konferenca. Čuje se, da bo švicarski zvezni predsednik Motta imenovan za častnega predsednika konference. Bolgarija mora spoštovati mirovne pogodbe Atene, 2. febr. tg. Grški zunanji minister Mihalakopulos je izjavil danes Vašemu dopisniku, da mora kategorično demantirati v raznih tujih listih natisnjene vesti, po katerih nameravajo Grčija, Jugoslavija in Romunija na razorožitveni konferenci tvoriti skupno fronto proti bolgarskim predlogom. Te tri države so sicer med seboj izmenjale svoje nazore in so seveda tudi morale zavzeti svoje stališče, da mora omejitev oboroževanja, ki je bila naložena Bolgarski z mirovnimi pogodbami, trajati še dalje. Če pa da Bolgarska zadostne varnosti, bi bila Grčija srečna, če bi mogla svojo itak že zmerno oborožitev zmanjšati še nadalje, kakor je to že storila na ntoiju po grško-turškem paktu. Dr. Beneš o podonavski federaciji Ženeva, 2. febr. 1. Danes je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš sprejel italijanske časnikarje, ki so ga vprašali, kako si prav za prav predstavlja podonavsko konfederacijo. Dr. Beneš je odgovori! zelo odločno, da pojua podonavske konfederacije on ni iznašel, da on te zamisli tudi ne podpira drugače kakor v novi gospodarski obliki. Podčrtati pa mora, da bi bilo popolnoma napačno. ako bi si gotove države mislile, da Češkoslovaška in z njo vred tudi njeni zaveznici Jugoslavija in Romunija smatrajo podonavsko gospodar- sko konfederacijo kot nekako obnovo in preosnovo avstro-ogrske monarhije. Današnji problemi so tako težkega značaja in so tako globoko v zgodovini zasidrani, da jih ni mogoče rešiti s pomočjo zastarelih formul. Če bi podonavska gospodarska konfederacija, za katero se dr. Beneš posebno zavzema, upostavila v Evropi politično formo bivše avstro-ogrske monarhije, poleni mora na žalost ugotoviti, da je svetovna vojna bila popolnoma nepotrebna in da so vse velike žrtve, ki so jih evropski narodi doprinesli za svojo svobodo, bile žrtvovane zaman. Betgrajske vesti Belgrad, 2. febr. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je po poročilu, ki ga je dobil od francoskega ministrstva za kmetijstvo, izčrpan izvozni kontingent za les po tarifskih po-slaVkah 128, 129 bis in 133 iz Jugoslavije, ki je bil določen z dekretom francoske vlade z dne 30. decembra 1931 za prvo troinesečje 1932. Na podlagi lega se iz Jugoslavije ne more več uvažati lesa v Francijo do 1. aprila 1932 razen blaga, ki je bilo natovorjeno pred 31. januarjem in ki gre v breme kontingenta za drugo troinesečje. Belgrad. 2. febr. AA. V smislu § 50 pravilnika o izvrševanju zakona za zaščito industrijske svoji ne z dne i. maja 1928, je minister za trgovino in industrijo sklenil, da se smatra sejma, ki se bosta vršila lotos » Zagrebu in ki ju prireja Zagrebški zbor, in sicer se vrši prvi, to je pomladanski od 23. aprila do 2. maja in drugi, to je jesenski, od 3. do 12. septembra kot 13. redni mednarodni velesejem vzorcev, za uradno priznani razstavi v smislu § 94 omenjenega pravilnika, da se za predmete industrijske svojine, razstavljene na omenjenih sejmih, lahko zahteva zaščita na osnovi § IGO zakona o zaščiti industrijske svojine v zvezi s §§ 90, 107 in 113 istega zakona in §§ 95 do 99 zgoraj omenjenega pravilnika, s pravico od dneva razstave. Katoliško ženstvo in razorožitev Dne 30. janunrja so sklicale katoliške ženske zveze Velikega Berlina veliko zborovanje pod geslom: »Katoliške žene zahtevajo razorožitev.« Zborovanje se je odlično razlikovalo od podobnih zborovanj že n s t va drugačnega svetovnega nazora, ker se ni vršilo v znamenju fanatizma, marveč so katoliške žene na njem pokazale, da verujejo v Božje snovanje v zgodovini. Temu snovanju nočejo bili samo spoštljive priče, tako jo poudarila glavna govornica gospa S c h 1 ii t e r - II e r m k e , marveč mu hočejo ludi služiti. Spoznavajoč zgodovinsko uro in svoje naloge v njej, zahtevajo razorožitev. Zahtevo po razorožitvi je govornica utemeljila predvsem s pravičnostjo: ker bo samo potem imela zmieel nemška razorožitev in ker daje ob današnjih okoliščinah samo splošna razorožitev varnost pred krivično vojno. Zahtevamo pa razorožitev, je nadaljevala govornica, tudi zaradi ljubezni, ker je velika zapoved ljubezni prva zapoved krščanstva in ker so ljudje vseh narodov udje taistega telesa, udje mističnega Kristusovega telesa. Tako se čutimo v boju za mir zvezani s katoliškimi brali in sestrami po vseh deželah sveta in 6i prizadevamo, da skupno z njimi ustvarimo katoliško svetovno javno mnenje za mir. Za tekmovanjem v oboroževanju se skriva slednjič sistem, ki je naperjen proti človeku, proti osebi, ki izpreminja človeka iz gospodarja stvarstva v golo orodje, v gmoto. Oboroževanje, nravno propadanje in gospodarska zmeda so posledica dejstva. da se človeštvo ne ravna več po velikem krščanskem nauku, da je človek ustvarjen po božji podobi. Verska dolžnost in politična volja nas siliti, da zavzamemo svoje stališče proti oboroževanju. Še več: v lem vprašanju mora odločati verska vest. Vprašanje svetovnega miru se ne da rešiti s samimi diplomatičnimi iu matematičnimi formulami. To je stvar stvariteijne, dobre volje. Razorožitvena konferenca bo uspela samo tedaj, če bo stalo za zastopniki narodov krepko javno mnenje, ki bo rešilo nnrode slednjič iz teme medsebojnega nezaupanja. Sofija, 2. febr. AA. Sofijsko apelacijsko sodišče je razpravljalo danes o tožbi zaradi umora , Vasilija Ptindera iu njegovega slugo Stojana Di-I mitrova. Zagovorniki obtožencev so zastopali ime-i nje, da so bili izvršilci zapopadeni v zadnjem za-I konu o amnestiji in dn morajo biti zato oproščeni. ! Sodišče je predlog zagovornikov sprejelo in opro-1 stilo Medarskega in Stamenkova. Francosko italijansko zbližtm'e Pariz, 2. febu. AA. Pri povratku iz Rima je izjavil predsednik pariške občine Francois Latour to-le: " »Na svojem potu po Italiji sem dobil navtlic nekim nosporazumom vtis, da obstoja med Fran-Sjo in Italijo podlaga /a sporazum v gotovih vprašanjih, glede katerih sta ti dve državi naravnost poklicani, da se sporazumeta. V Rimu manifestirajo neprikrito simratije za Franciji). Želel bi, da moje potovanje v Rim doprinese k ustvaritvi spo- j r.v.uma, ki ga diktirala zdrav ra.tim in izkušnja ter spomin na skupno zmago.« Po!(aUi o ukrajinskem vprašani u Varšava, 2. febr. AA. »Ilustrovani Kurier Kodzienic ugotavlja v svojem današnjem članku, da je Svet društva narodov sprejel poljsko tezo, v kateri se naglasa, da se procedura v zvezi z vprašanjem manjšin, kakor jo je sprejelo Društvo narodov, ne bi smela izkoriščati za neprljateljsko propagando proti katerikoli državi. V članku se dalje naglasa, da je jioljska vlada v odgovoru na ukrajinske pritožbe navedla, da je bilo izvršenih od 12. julija do 1. decembra 1030 184 zločinskih atentatov. Energični ukrepi, ld jih je podvzela poljska vlada, so odgovarjali samo željam tamoš-iijih prebivalcev, katerih življenje in imetje je bilo ogroženo. Potem, ko so ti elementi uvideli, da je njihova teroristična akcija propadla, so sklenili napasti Poljsko samo. Nazadnje list ugotavlja, da pomeni sedanje zasedanje Sveta Diuštva narodov preokret v metodah glede postopanja z manjšinskimi problemi. To naj bo svarilo za vse one, ki hočejo zlorabiti proceduro o zaščiti manjšin, da bi omogočili in zaščitili sabotažne in revolucionarne akcije, Romunija '"e solidarna s Frnnci'o Bukarešta, 2. febr. A A. Rador poroča: Na včerajšnji parlamentarni seji je p edsednik vlade Jorga odgovoril na neko tozadevno interpelacijo, da se na osnovi obvestil, ki jih je do danes dobil, lahko trdi, dn podpis pogodbe o nenapadanju med Francijo, Poljsko in sovjetsko Rusijo niti tmjmntije ne škoduje pravicam Romunije, ki bodo tudi dalje spoštovane. V izjavi predstavnikom tiska je Jorga, ki je istočasno zc.stopnik ministra za zunanje zadeve, dejal tole: »V zvezi z vestmi o pogr.janjih s sovjetsko Rusijo se lahko trdi. da dela Romunija soli-da no s svojima zaveznikoma Francijo in Poljsko, katerih zadržanje zasluži romunsko zahvalo.« MacDonaid bo operiran London. 2. febr. tg. Ministrski predsednik MacDonald se bo moral dati takoj operirati na očesu, ker v zadnjem času zelo slabo vidi. Zdravniki pravijo, da ta bolezen nI v zvezi s kakšnim splošnim poslabšanjem zdravstvenega stanja. Prvi ženski senator v Ameriki Nowyork, 2. febr. tg. Kot prvi ženski senator je bila izvoljena gospa Hetty Oara\vay, vdova po pokojnem senatorju iz Arkanziisa, ki je v nadomestnih volitvah dobila mandat po svojem možu. Radio An$Wa-Alrika London. 2. febr. AA. Včeraj so otvoril! radio-'onskj promet med Anglijo in Južno Afriko. Prva sta govorila ministrski predsednik MacDonald in južnoafriški ministrski predsednik general Hertaog, ItaVanska propaganda v Sopari Sofija, 2. febr. A A. V Sofiji je začel izhajati nov časopis pod imenotn »Novi horizontih. Časopis izdaja zn ino italijansko propagandno društvo »Pro oriente«. Časopis urejuje Štefan Karadžov ter je namenjen italijanski propagandi v Bolgariji. Gospodarska kriza Pariz, 2. febr. AA. Iz St. Nazaira poročajo, da so v tamočnji ladjedelnici ustavili delo pri preko-oceanskih purnjkih »Simplon« in >11© de France«. Zaradi tega je bilo odpuščenih 2.500 delavcev, v kratkem pa jih bo še 2000. Delo je bilo ustavljeno in delavci odpuščeni ker potrebni krediti še niso bili izglasovani. Ustavitev dela ima za posledico zatvorilev raznih manjših delavnic. Uoor v EUtador: Nastop skakalcev v Mojstrani Mojstrana, 2. februarja. Danes se je zbrala v Mojstrani elita naših smučarjev, skakačev. Ljubljanska podzveza in akademiki so imeli drugi del svojega prvenstva, in sicer so nastopili sami skakači. Na startu je bilo okoli 100 tekmovalcev, kar je vsekakor rekord. Še celo v inozemstvu, kjer je smučanje bolj razvito, se ne morejo postaviti s takim številom tekmovalcev. Moj-stranEani so pa tudi zaslužili, da je na njihovi skakalnici nastopilo toliko tekmovalcev. Tako idealnih športnih delavcev kot so v Mojstrani je težko najti. Za današnji dan je bila skakalnica dobro pripravljena. Ni bila pretrda in je bila na njej plast snega v izvrstnem stanju. Tudi organizacija je bila brezhibna Skakalec za skakalcem je švigal mimo tribune. Prvi so nastopili naši akademiki. Rezultati akademskega prvenstva v kombiniranem tekmovanju so: 1. Dečman 192:6 točke; 2. Soštarič 186:8 točke; 3. Šubic 185:8 torke; 4. Modec 165:2 točke: 5. Babler 156:3 točke; 6. Kersnik 117:8 točke: 7. Nanv 112:8 točke; 8. MuSi« 111:6 točke. Preseneiil je mladi Dečman, ki je prvič skakal in si priboril prvenstvo. Ne samo to, tudi najdaljši skok dneva 27 m je napravil. Nato so nastopili tekmovalci ljubljanske podzveze. Prvak pod-zveie v kombiniranem tekmovanjn je postal šraniel (Ljubljana), ki si jc priboril skupno 398.55 točk. Za njim so naslednji: 2. Dečman 395.7 točke; 3. K n n p (Ilirija) 354.3 točke; 4. Soštarič 352.85 točke; 5 Biihlcr 842.6 točke. 6. Nanv 339.9 točke: 7 Jakopič 335.4 točke; 8. Bolje 284.5 točke: 9. Strgar 99.7 točke. Razen 3. in 4., ki sla člana Ilirije in 9.. ki je član Kamnika, so vsi tekmovalci člani Ljubljane. Tekmovali so pa tudi samo za prvenstvo v skokih. Rezultati tega tekmovania so: t. Palme 213.9 točke; najdaljši skok 24 m. 2. Sramel 217.6 točke; 3. Deč-iiinn 183.3 točke; 4. šoštarif, 5. Šubic, 6. Pribovšek, 7. Modec. Po končanih prvenstvenih tekmah so se pričele medklubsUe skakalne tekme. Nastopilo je 36 tekmovalcev. Rezultati tekmovanja so: 1. Dečman 141.5 točke- 2. Palme 137.7 točke; 3. Jakopič 137.4 točke: 4. Ženiva 127.2 točke. Šele pri tem medklubskem tekmovanju so skakalci malo več riskirali. Skorai vsi skoki so bili daljši kot 20 m, medtem ko so pri prvenstvenem tekmovanju vsi gledali le na lo. da ni bilo padcev. Vse te tekme, ki so bile dobro organizirane, so dokaz, da nam na Gorenjskem zlasti še v Mojstrani dorašča naraščaj, ki bo uspešno v par letih tekmoval prično pa danes zopet žalostno gledal, kako drugi tekmujejo. Noija. katero si je pri skokih pokvaril, še ui dobra. Skakati najbrže ne bo več mogel. Borza Dne 2. februarja 1932. Denar Zagreb. Skupni promet brez kompenzacij jo znašal 3.88 milij. Diu. Belgrad. Amsterdam 2200.80-2272.16, Berlin 1327.01—1337.81, Bruselj 783.74—787.68 Curih 1096.15—1101.65 London 193.70—195.80, Ne\vyork 5598.47—5625.73. Pnriz 221.07—222.20, Praga 166.S8 —167.24, Trst 280.39—282.79. Dnnaj. Dinar uotira: valuta 12.50. Vrednostni papirji Zagreb. Promet: 8?ž Bler. pos. 2(100, 7% Bler. pos. 0000 dol. noin., vojna škoda 2000 kom. 7% inv pos. 50.000. Dunaj. Podou.-savskii-jadran. 97.60, \VIencr Bankverein 11.45, Escomptegfs. 113, Aussiger Cho-rnisehe 123, Mundus 100.50, Alpine 12.50, Trbovell-ska 84.45. Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo Ivrdke F.dv. Saborsky et Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 8877 pršutarjev in 4770 špebarjev, iz Jugoslavije 2090. Cene: špeharjl najboljši 1.50, I. 1.45—1.48, II. 1.40 —1.44. kmečki 1.45—1.50, najboljši 1.55. pršuturji 1.45-1.85. najboljši 1.90. Tendenca: Najboljši špe-harji so bili za 3 groše dražji, ostale kvalitete pa so obdržale ceue cene prejšnjega tedna. Iga o lepem veden'u Tretja zelo pomnožena in izpopolnjena izdaja. Spisal Ur banu s. - V Ljubljani. 1932. - Založila Jugoslovanska knjigarna 388 strani. Morda poreče kdo, kaj treba v sedanjih časih lepega vedenja! Res .je, da so časi posuroveli. da manjka ljudem prave srčne izobrazbe in omike, in da je zaradi tega na splošno posurovel med ljudmi tudi način medsebojnega občevanja. Zato je vsak, komur se lepo vedenje zdi nepotrebno ali celo smešno, soustvarjalec sedanjega neprijaznega in lako surovega časa, zakaj njemu manjka prav tistega. kar je predjiogoj oblike lepega vedenja: srčna izobrazba in omika. Ako hočemo zdraviti bolezen nršega časa, moramo začeti prav pri viru: zdraviti moramo našo medsebojne odnošaje v malem in drobnem, potem pa prodirati k splošnemu zdravljenju, ki se na tak način samo od sebe razvija. Res je, da mora vladati najprej čvrsta volja za gojitev plemenitosti, potem šele moremo govoriti o oblikah in pravilih medsebojnega občevanja, zakaj oblika je le posledica notranjega dejanja, nagnjenja itd. Oblike medsebojnega občevanja, ki jim pravimo tudi »pravila« ali »predpisi« lepega vedenja, niso v svojem bistvu prav nič jiopirnatega, ceremonijoznegn ali kakorkoli puhlogo. izumetničenega, tnarveč so le sredstvo medsebojnega občevanju, kakor je n. pr. jezik sredstvo medsebojnega razumevanja (saj če bi vsak po svoje govoril, bi nihče ne razumel, kaj hoče). A bistvo vseh leh pravil in predpisov je vendarle notranje, srčno — tisto, kar človek s tem ali onim dejanjem, ob tej ali drugi priliki resnično in odkritosrčno hoče. Zato je knjiga o lepem vedenju prav danes bolj potrebna kakor kdajkoli. Ne smemo namreč pozabiti, da tudi človek, ki si jc, recimo, prilaslil I obliko crladkeca in lepeaa vedenla, ue da bi imej zanjo podlage srčne plemenitosti, že tako ali tako, iz zgolj zunanjih razlogov, sovražnik vsake surovosti in neotesanosti da mu pa priučeno oblika utegne poslati Sčasoma tudi resnična bistvena lnst-nost! Knjiga o lepem vedenju vrši torej velepo-menibno civllizatorično nalogo med ljudstvom in vpliva posredno tudi na oblikovanje ne le posameznikov, marveč celili množic. Ne le odllčnjnk, tudi najpreprostejši človek mora biti dobro poučen, kaj velja za lepo vedenje. Vsakdo si mora prizadevati po svojih močeh, da se nauči olike in sodobnosti v občevanju z drugimi ljudmi. — Koliko manj bi bilo sovraštva, hudobije, škode, ki si jo jio nepotrebnem med seboj prizadevamo, ako bi ljudje spoštovali vsaj oblike lepega vedenja! Kako je potrebna knjiga o lepem vedenju ludi pri nas Slovencih, nam dokazuje dejstvo, da o leh iu podobnih vprašanjih zelo pogoslotna razpravljajo naši listi in revije, da so tudi posebej izšle več ali manj obsežne knjige o lenem vedenju, najbolj pa dejstvo, da sta bili dve izdaji prav Urbanusove knjige o lej>em vedenju že davno razprodani in du se kljub neugodnim razmeram pojavlja prav zdaj tretja, nova izdaja tega dela. Nova izdaja je. kakor čitamo že ua naslovni strani, zelo pomnožuia in izpopolnjena. To jo potrebno kratkega pojasnila. Knjiga, ki vsebuje na 3SS straneh zares vsa pravila lepega vedenja in jo torej v popolnosti pri nas nedosežena, nI ni-kaka suhoparna priredba francoskih ali nemških knjig o lepem vedenju, marveč je najprej prirejena za naše domače potrebe in uvažuje tudi v polni meri svojstvene navade, ki so pri nas udomačene, dobre priporoča, pogreiene pa grajn. Prireditelj se je izognil veliki napaki, ki Jo zagrešijo premnogi prireditelji knjig o lepem vedenju: neupoštevanje skromnejših prilik ali celo kmečkih i razmer. Urbauus ue izpušča sicer navad, ki iih 1 imajo fini in bogati ljudje, pač pa navaja tudi 1 primero za ljudi, ki živijo v prav skromnih razmerah. To je velika prednost njegove knjige, zakaj lepega vedenja ni treba lo odllčnjukom, marveč prav vsem ljudem. Zelo pomembno se nam vidi, da je Urbanus posvetil mnogo pozornosti lepemu vedenju doma, v družini, kjer se prav lejio vedenje navadno najbolj zanemarja. — Ogromno dobrih nasvetov vsebuje knjiga, med drugim se ozira tudi na vedenje v cerkvi, na običaje ob rojstvu, pri birmi in pri svetem obhajilu, kar žal pogrešamo skoraj v vseh drugih knjigah o lepem vedenju. Navesti hočemo le glavne predmete, ki jih knjiga potanko obravnava v neštetih oddelkih: Temeljna pravila medsebojnega občevanja — Vedenje pri mizi in pravila družabne konverzacije — Vedenje na ccsti — Vedenje v cerkvi, običaji ob rojstvu, pri birmi in pri sv. obhajilu — Zaroka in porokn — Drugi veseli in žalostni dogodki — V gostilni in kavarni — Na potovanju, letovanju in v tujini — V gledišču, kinu in tia koncertu — Obiski (jioscli) In sprej: mi — Posetnicn, naznanila i in vabila — Svečano kosilo (Diner, Banket) — Goslitelj in gost v hiši — Večerne prireditve, so-areje in recepcije — Ples — Obleka — Avdijencc in poseti pri visokih dostojanstvenikih — Pravila pismenega občevanja. Brez pretiravanja smemo reči, da je ta knjiga lako jio bogastvu vsebine, svoji obsežnosti in upoštevanju najraznovrstnejših priložnosti, kakor tudi — in to v glavnem — po zdravem in pametnem duhu, v katerem je napisana, liniholiša knjiga o lepem vedenju pri nas, ki bo enako dobro slutila vsakemu izobražen, u kakor preprostemu človeku. Zato jo tojdo priporočamo. Broširan izvod veli.i le 50 Din, v okusni platneni vezavi, pripravni za dfllilo, z zlatim natisom le 04 Dia Kako živijo naši delavci v Franciji Tucquegnieux, 30. januarja. Približno 50km severno od Metza leži industrijski kraj Tucquegnieux. Tu in v sosednji Marini koplje v železnih rudnikih 150 Jugoslovanov. 90% je Slovencev. Skoro polovica je poročenih. Ako prištejemo žene in otroke lahko trdimo, da je tu okrog 500 Jugoslovanov. Pred pol leta je bilo v 10 lun oddaljenem Aumetzu odpuščenih tudi mnogo slovenskih delavcev. Skoro vse te delavce je sprejel po posredovanju tukajšnjega izseljenskega duhovnika g. Kaste-Idca ravnatelj rudnika Anderny Chevillon na Marini. Nemogoče je v pa rvrsticah povedati, koliko dobrega je že etoril gospod Kastelic tukajšnjim Jugoslovanom. Nič čudnega ni; da je omenjeni gospod tako priljubljen. Znal si je utreti pot in pridobiti ugled tudi pri francoskih oblasteh in zlasti pri gg. ravnateljih rudnikov, kar je za jugoslovanske delavce velikega pomena. Kot posredovalca bi ga nikakor ne mogli pogrešati. Zdi se, da bi ne bilo lahko dobiti mu vrednega namestnika. Gmotno stanje tukajšnjih delavcev se je uprav v zadnjih mesecih silno pcslabšalo. Poleg nedelj imamo tedensko še dva »praznika«, t. j. dneva, ko delo v rudniku počiva. Medtem ko so delali prej po 26 dni, delajo sedaj komaj 18 dni na mesec. Vrhu tega so pa tudi dnine manjše, kakor so bile. Redki so, ki zaslužijo nad 35 frankov na dan. Povprečno smemo računati plačo delavca na 25 frankov za en delavni dan. Ce ta znesek pomnožimo z 18, vidimo, da zaslužijo delavci po 450 fr. na mesec. Od tega odtegnejo na rudniku za stanovanje, zavarovanje, bolniško blagajno i. dr. okrog 10%. Samski delavec plača za hrano in stanovanje mesečno 330 frankov. Ostane mu še 70 frankov. Slika je jasna brez komentarja. Vse gleda s strahom v bodočnost in se izprašuje, kaj bo. Poleg tega se mora še vsakdo bati, kdaj bo odpuščen. No, za samsko delavce vendar ni tako hudo. Svoj kovčeg vzame, pa hajdi s trebuhom za kruhom. Vse huje je poročenim. Oskrbeli so si tekom let lepe hišne oprave. Ce se hočejo vrniti domov morajo hi&no opravo prodali. Toda komu? Se zastonj bi je ne vzel vsak. In družina?... Družinska doklada znaša za ženo dnevno 1 frank, za prva dva otroka po 1 frank 50 c, za nadaljne otroke po 2 franka; dobi pa doklade delavec le za one dni, ko dela. Oče. ki ima 4 otroke, dobi na mesec 144 frankov doklad. Vsega torej 550 frankov. Za hrano izda mesečno 500 frankov. Ako varčuje (če smemo to imenovati varčevanje), mu morda zadošča 450 frankov. Kako naj 6 100 franki skrbi za obleko in druge potrebščine družine? Kulturno so naši rojaki nekoliko na boljšem. Lani so si ustanovili »Jugoslovansko delavsko društvo«. Društvo podpira člane v bolezni v dnevnim prispevkom 5 frankov, goji petje, godbo, dramatiko itd. in skrbi za izobrazbo svojih članov s primernimi predavanji. Ravnokar si ustannvlja tudi knjižnico. Pri tem ga podpira v izdatni meri ravnateljstvo rudnika. Društveno delo vodi učitelj Jankovič, katerega ,je kr. bnnska uprava v Ljubljani poslala sem kot kulturnega delavca. On uči tudi šolske otroke v Aumetzu in na Marini, katerih je nad 100. Težko zmore to delo sam. Banska uprava oziroma ministnstvo prosvete bi tuk. jugoslovanskim izseljencem v kulturnem in narodnem oziru veliko pomagalo, če bi poslalo v Francijo še nekaj učiteljev. Pripomnim še da so ravnatelji rudnikov in drugi ugledni Francozi zelo naklonjeni Jugoslovanom. Radi dajo društvom brezplačno na razpolago j društvne prostore; gledališča i. dr. Ravnateljstvo rudnika v Aumetzu je kupilo tamkajšnjemu našemu društvu nov harmonij zn 5000 frankov. Tudi naše društvene prireditve radi o-biščejo. »Slovenci imate napako, da radi pijete; a to napako povsem popravite s svojim lepim petjem.« Tako mi je rekel neki ugledni Francoz. Rojaki! Skrbimo, da nam le napake ne bo treba popravljati, pa tudi vi iz domovine nn« podpirajte v tem. Ko bomo rešeni najhujšega sovražnika, ki nas že toliko let mori in ponižuje, bomo še z večjim ponosom zapeli: Slovenec sem. JVa motornem kolesu v smrt Huda avtomobilska nesreča v Zagrebu - 2 osebi mrtvi, 2 Zagreb, 2. februarja. V nedeljo zvečer kmalu po 7 se je v Vrapču prt Zagrebu dogodila težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi, dve osebi pa sta težko ranjeni. O poteku nesreče posnemamo iz zagrebških listov sledeče: Okrog 7 zvečer je krenil iz Zagreba sluga t-ran jo ltus na motornem kolesu. Na prijateljskem sedežu za njim sta sedela njegov sostanovalec Martin Nemec in žena Pepica. Po pripovedovanju več ouvidcev je vozil Rus silno hitro, brez luči ter po levi strani ceste, kjer je bil teren boljši. Proti Zagrebu pa sta v istem času in po isti oesti vozila dva avtomobila, in sicer spredaj mali ■športni tip *Wanderer«, ki ga je vozil mehanik Evgen Popovič; za tem pa je vozil šofer Vladimir Strepetov svoj avtotaks »Buiok«. Pred neko gostilno pri Vrapču je r.Buick« pravilno prehitel »Wandererja« in za vozil na desuo stran ceste, čez nekaj sekund pa se je pred njim nenadoma pojavilo motorno kolo ki je vozilo po levi strani. Ko je Strepetov opazil pretečo nevarnost, je brž močno zavrl in zavil na levo. Pri tem je nehote ojačil luč reflektorjev iu Rusu. ki je vozli motor, je udarila v oči jarka svetloba. Mesto, da bi se ognil na levo, jo zavil na desno in se tako zaletel naravnost v avto- ranjem taksi. Trk je bil strašen. Motorno kolo jc zletelo v velikem loku e ceste, vsi trije pasažirji pa so padli na tla. Oba moža, Rus in Nemec, sta obležala na tleh nejiremičuo, dočim se je Pepica, ki je dobila le lažje poškodbe, brž dviguila in pogledala, kaj je /. možem. Nesrečnež je ležal n;i tleh s prebito lobanjo, iz katere so lezli možgani. Bil je že mrtev. Tudi Nemec je bil mrtev. Takoj za tem pa je privozil po cesti »Wande-rer« s precejšnjo brzino. Njegov šofer Popovič jo šele v zadnjem trenutku opazil kaj se je zgodilo. Videč na tleh žrtve, je zavil na levo in tako zavozil v avtotaksi. Ker je bil ta mnogo večji in težji, je mali športni avto odletel v jarek ob cesti, pri če. mer je Popovič dobil težke poškodbe. Na mestu nesreče 6e je radi obupnih klicev Pepice nabrala velika množica ljudi. Njo in Popoviča je reševalni avto odpeljal v bolnišnico, dočim sta oba mrtvec« ležala vso noč nn kraju nesreče. Naslednjega dne se je podala na lice mesta sodna komisija, ki j« ugotovila dejanski stan in uvedla preiskavo, kd< je kriv strašne nesreče. Žena ponesrečenega Rusa 1 Pepica trdi, da je njen mož vozil pravilno, dočim trdijo nekateri očividci, da je vozil po le,vi stran: ' in brez luči. 21 oseh aretiranih na Goriškem Dobrotniki gluhoneme mladine Največja beda ponavadi ni tista, ki mnogo 'kriči, ampak tista, ki ždi skrita in tiha in jo zato le malokdo opazi. Tako revo najdete med gluhonemo mladino in njenimi roditelji. Dobra polovica otrok, ki se šola v ljubljanski glulionemnici, ima tako siromašne starše, da ji ne morejo nabaviti niti najpotrebnejše obleke. Napol podrta bajta v kaki pozabljeni dolini ali na kakem odljuduem hribu je njihova domačija. Kopica napol golili otrok se gne-te v njej in dostikrat nima niti krompirja v oblicah, da bi si z njim podprla lačne želodce. Mnogo gojencev pa sploh doma nima. Kakor kamen na cesti so, zapuščeni od vsega sveta. Dokler so pod ■m-vodno streho, jim prav za prav ni sile. Imajo potrebno hrano in šolo, ki jih izoprazuje za koristne Hane človeške družbe. Kaj pa potem, ko je treba zapustiti zavod. Težko jim je najti mojstra, da bi se izučili te ali one obrti in si tako služili skromen košček vsakdanjega kruha. Ali naj ostanejo potem zopet na cesti in naj gre v izgubo vse veliko in težko prizadevanje šole? ''"'"•■Skrbeti za nadaljno usodo teh siromakov, to je ena glavnih nalog »Podpornega društva za gluhonemo mladino«, ki je bilo ustanovljeno pred dobrim letom. Njegova nič manj važna naloga pa je tudi, zanimati 6e za množice tistih gluhonemih otrok v naši banovini, ki niti v šolo ne morejo, ker je ljubljanska gluhonemnica mnogo pretesna, da bi jih mogla vzeti pod 6treho. Samo lansko jesen je bilo okrog 60 prošenj za sprejem v 1. razred, prostora pa komaj za 15. Ali si morete predstavljati obup staršev, ki ne vedo, kam bi s svojim nesrečnim otrokom, ki mu še gluhonemnica zapre vrata. Res je država v prvi vrsti poklicana, da od-pomore temu zlu, toda prav tako je dolžnost nas vseh, ki imamo pri vsej krizi vendarle še nepre-plačljivo bogastvo zdravih udov in čutov, da nam je pri srcu usoda teh brezsluhih bitij, ki so prav tako ljudje po božji podobi, samo v neprimerno težji krizi, nego mi vsi skupaj. Kakor so se pred vojno našli človekoljubi, ki so iz svojih trdih prihrankov postavili sedanjo gluhonemnico, tako bi moral tudi sedaj vsakdo, ki mu razmere le količkaj pripuščajo, prispevati svoj obolus za razširjenje te prepotrebno socijalne ustanove, postati prijatelj gluhoneme mladine in pomagati lajšati njeno bridko usodo. Letna članarina 12 Din ni tako visoka, da bi je ne zmogel marsikak Mariborčan, Celjan ali kak drug rojak v naši banovini, dočim so med sedanjimi Člani sami Ljubljančani. Navadna dopisnica na društvo zadostuje, da dobite položnico in morete poslati redni član društva, čigar sedež je v zavodu samem. Na okrožnico, ki jo je društvo razposlalo v preteklem letu vsem večjim občinam, denarnim zavodom in pridobitnim krogom, je bil kljub težki gospodarski krizi precej povoljen odziv. Bile pa so tudi prav velike občine in močni denarni zavodi, ki | so ostali brez odziva. Pa to je stvar, ki jo bo lahko ; točneje pokazal prihodnji občni zbor. Danes ho-! čemo raje poročati o lepi božičuici, ki jo je priredilo društvo svojim varovancem o priliki godu bla-: gega zavodnega očeta, ravnatelja g. Fr. Grma, to je , pretekli petek. Poleg društvenega prispevka in ba- ! j novinske podpore v" zuesku 500 Din je omogočila tako lepo božičnico 6lara dobrotnica gluhonemih sirot, predobra gospa Ana Ceponova, ki je sama darovala blaga v vrednosti blizu 2000 Din, dalje tudi ravnateljstvo »Jugočeškec, ki je darovalo društvu več kosov blaga za perilo. Bodi imenovanima za ta velikodušni čin izrečena najtoplejša zahvala! Enaka zahvala pa velja tudi vsem drugim prijateljem društva, ki so, četudi z najmanjšim zneskom pokazali, da si niti v najtrših časih ne dajo ugonobiti svojih plemenitih čustev ljubezni in naklonjenosti do naših drobnih gluhonemih siromakov. Čez noč postal berač Preteklo soboto zgodaj zjutraj je nastal pri posestniku Petru Lorberju po domaČe Potočniku na Kozjem vrhu pri Dravogradu požar, ki je uničil hlev, stanovanjsko hišo in hišo prevžitkarja. Zgorelo je vse. ves pridelek živina in vse gospodarsko orodje. Domači so rešili le golo življenje. Ker leži posestvo visoko v rebru in je zelo oddaljeno od drugih selišč, je pomoč prišla prepozno. Ljudje, ki so prihiteli na pomoč, so našli le kup pepela, prežganega kamenja in zadušeno živino. Zavarovalnina je zelo nizka in pogorelec je danes berač. Vrviščar prepeljan v Ljubljano Ljubljana, 2. febr. Vso deželo je pretresla vest o strašni smrti žene-mučenice na Svirkovem vrhu pri Metliki, katero je njen mož, 40 letni posestnik Jožef Vrviščar ' najprej zadavil, polem pn ji iztrgal jezik in izbil zobe. Vrviščarja so nato aretirali orožniki ter ga vklenjenega prepeljali v Novo mesto. Iz zapora je poskušal celo pobegniti, pa so mu to preprečili, j Vrviščarja so davi pripeljali novomeški stražniki v Ljubljano. Vrviščar je bil izredno močno vkle- j ujeti, ker so se oblasti upravičeno bale, da po poti ne pobegne, ali pa da ne napade stražnikov. Po i pomoti pa je bil ob pol 9, ko je prišel na glavni j kolodvor dolenjski vlak z jetnikom, poklican reševalni voz, ki je mesto policijskega avta res prepeljal Vrviščarja s kolodvora v zapore deželnega sodišča. Vrviščar je bil miren, le pogled mu je izdajal notranjo besnost. Proti Vrviščarju je uve- ! dena preiskava, med katero ga bo pregledal in opazoval seveda tudi sodni psihiater, ki bo ugotovil, kaj je z njegovo blaznostjo. Rakek, 1. febr. O aretacijah po Gorici in v Trstu se je širilo dosti netočnih vesti. Imenovala so se celo imena oseb, ki takrat niso bile v zaporu. Za vsakega ugleduejšega Slovenca so že mislili, da je zaprt, ludi število aretiranih so navajali zelo različno. Kolikor se da potek zadeve rekonstruirati na podlagi zanesljivih izjav, je bilo iz Gorice zaprtih 9 oseb in z dežele (iz Brd) 12 oseb, med temi ena ženska. Časnikar Polde K e m p e r 1 e je bil aretiran -ele okrog 12. januarja; aretiran je bil tudi aka- J ubile j gorenjske matere Kranj, 2. februarja 1932. Danes na Svečnieo obhaja svoj 70. god gospa Marija Volčičeva po domačo Pepelnjakova mama. Ob levem bregu Save od bivše Mayr-jeve pivovarne navzdol je bila do nedavnih časov zelo razvita usnjarska obrt. Ta usnjarska četrt mesta se ie zaključila s Pollakovo tovarno - usujarno ob sotočju Save in Kokre. Ko ee je g. Volčičeva, ki je bila rojena 20. jan. 1862 v Groharjevi rodbini v vasi Vin- cerje pri Škof j i Loki, primožila v Kranj, jo posedoval njen mož pok. g. Volčič majhno hišico ob Savi, kjer je izvrševal usnjarsko obrt. S pridnim delom in v zvesti slogi sta oba povzdignila sloves svoje domačijo. Znatno sta povečala hišo, preuredila usnjarsko in strojarsko delavnico, da je bila ena izmed najbolj znanih strojaren v Kranju. Pri Volčiču so predvsem strojili kože, ki so jih pr nesli kmetje iz okolice, kot ovčino, svinjino, teletino itd. Zato je bila Volčičeva usnjarna poznana po vseh okoliških vaseh Kranja, in brezdvomno se še mnogo kmetskih gospodarjev spominja pok. g. Volčiča in današnje jubiiantke g. Marije Voloičeve. Proda- demik Ozvald, prefekt v Alojzijevišču. O vzrokih aretacije se je tudi mnogo ugibalo, dejstvo pa je. da oblastvo o tem naravno drži tajnost. Ker so nekatere uretirance odvedli v Koper, kjer je sedež sekcije izrednega sodišča, sklepajo, da ima izredno sodišče svojo roko vmes. 26. januarja so odvedli v zanor vratarja iz AlojzijeviSča. Nekaj aretacij je bilo tudi v Trstu. Pri znanem trgovcu Prelogu jo bila preiskava in so aretirali njega in njegovega sina. Aretirana je bila tudi žena bivšega urednika »Edinosti« Grbca in še več drugih oseh. Prelogovega sina so kmalu izpustili. Oče je že star in resno bolan. jali [w so vse blago, tudi finejše vrste. Med svetovno vojno so delali tudi za vojake. Včasih so kože strojili z naravnimi pripomočki in je ves proces trajal 6 mesecev, danes pa je s pomočjo kemikalij usnje gotovo prej kakor v 6 tednih. Zato je usnje danes mnogo marij trpežno. V zakonu njena pot ni bila posuta z rožami. Imela je 17 otrok, od katerih je ostalo 5 živih, dva sinova in tri hčere. Pokojni g. Volčič je bil 17 lel bolan in tako je žena morala voditi vse gospodarstvo in gospodinjstvo. Tudi po moževi smrti je obdižalu usnjarno do leta 1927. Gospa Volčičeva jo znana po svojem usmiljenem in dobrem srcu. Vsak je bil dobrodošel gost v njeni hiši, in tako se je pri njej vedno zbirala družba iz soseščine. Veselo družbo ljubi jubi-lantka še danes. Verna in pobožna žena je vso dobo članica Marijine družbe in Prosv. društva. — Ob 70-letnem jubileju pa ji želimo vsi znanci in prijatelji, naj ji Bog nakloni še mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let. IHisijonski dnevi in razstava v Marijinem Celjti Avstrijsko misijonsko znanstveno društvo priredi od 15. julija do srede septembra 1932 misijonsko razstavo na znani božji poti v Marijinem Celju. Razstava bo združena z misijonskimi zborovanji. Natančen sjiored bo objavljen koncem februarja. Popusti za vožnjo, stanovanja itd. so zagotovljeni. Vse, ki se zanimajo za božjo pot v Marijinem Celju in za misijonstvo, že danes opozarjamo na to vele-zanimivo razstavo. Jesenice Volitve obratnih zaupnikov. Preteklo soboto so se na Savi in Javorniku vršile volitve obratnih zaupnikov. Na Dobravi volitev ui bilo, ker je bila tam vložena samo ena lista. Na Savi iu Javorniku so se vršile volitve ob silnem zanimanju vsega delavstva. Posebno krepko je delavstvo pritisnilo na volišče potem, ko je K. I. D. razglasila, da bo reducirala 88 delavcev. Volitve so še vršile od petih zjutraj do polnoči, tako da je vsak delavec lahko volil. Na Savi je glasovalo 1303 upravičencev, od teh je dobila lista I. 910 glasov (11 zaupnikov, prej 12), lisla krščanskih socialcev 263 glasov (8 zaupnike, prej 4), III. lista 130 glasov (2 zaupnika, prej 0). Na Javorniku je volilo -167 delavcev (92%). Dobila je I. lista 267 glasov (4 zaupnike, prej 5), II. lista 126 glasov (2 zaupnika, prej 1), III. lista 73 glasov (t zaupnika, prej 1). Krščanski socialci so torej obdržali prejšnje število zaupnikov. Na i Savi so enega izgubili, na Javorniku pn enega pridobili. Udeležba pri volitvah še nikoli ni bila tako številna kakor letos. France Vcber: Glas in teto (Prini. poročilo, ki je izšlo pod tem naslovom v »Slovencu« z dne 12. In 13. jan. 1932.) Vprašanje, v kakšni zvezi jo človeški glas z različnimi telesnimi in duševnimi posebnostmi človeka, je izkustveno. Samo vsakdanja izkušnja nam uudi primere, ko vidimo, kako ima recimo otrok drugačen glas nego odrasli, moški zopet drugačnega nego ženska, debeluhar drugačnega nego suliec itd. Zato nam more zopet samo Izkušnja pomagati tudi tedaj, ko bi radi to zvezo med glasom in telesom samo še posebej proučili ler znanstveno preiskali. Seveda pa zahteva la naš posebni namen, da mora biti ludi izkušnja, s katero naj la namen dosežemo, enako posebnega značaja; zlasti nam mora biti dana možnost, da tako izkušnjo sami ustvarjamo in poljubno ter smotreno spreminjamo. Do dejanske izvedbe take ;poizkusne Študije« vede več načinov in sem si za prvo delo v tej smeri izbral onejja, ki so mi zdi obenem najpriprostejši ter nuj-lažji. Ta np.čin je v tem. dn si stopita nasproti dve skupini ljudi, vpolzkusne osebo«, za kojih glas gre, in »občinstvo-. ki polekusnih oseb ne pozna in ima nalogo, da ugotavlja samo po n j i h o v e tn glasu še njih ostale ielesne posebnosti; ako se jiokaže v tem ugotavljanju poseben red in izvestna zakonitost, tedaj velja ta zakonitost ludi za iskano zvezo med človeškim glasom in ono telesno posebnostjo, katera je v onem ugotavljanju mišljena. In ta zakonitost bo tem trdnejša ter nedvomnejša, čim več je bilo takega ugotavljanja in Čim večkrat se je mršilo tako ugotavljanje in čim različnejše so bile ostale okoliščine tega ugotavljanja. Zakaj se vrše ti poizkusi v radiju? Prve poizkuse v tej smeri delam v radiju in moram žo zdai izreči najtoplejšo zahvalo upravi na- šega radija, ki je te poizkuse vzela v svoj program in me pri njih izvajanju tudi sicer vsestranski podprla. V radio so me napotili različni razlogi. V času svojih prejšnjih predavanj v radiju sem izvedel, kako je bil nekaterim mojim poslušalcem že sum moj glas povod, da so ugibali, koliko sem neki star in kako sploh izgledam. Isto mi je pripovedoval o sebi tudi g. napovedovalec. Pa tudi meni samemu se je večkrat pripetilo, da sem tedaj, ko sem nn svojem aparatu poslušal različne predavatelje ali pevce, dobival več ali manj določne vtise o njih postavah, o barvi njihovih las, o njih stasu itd. Da, ko sem pozneje le svoje poizkuse v rudiju izrecno napovedal in naprosil poslušalstvo za primerno sodelovanje, sem prejel celo odgovore, ki pravijo, da bodo moji poizkusi samo neko nadaljevanje tega, kar se med poslušalci že dlje časa samo po sebi vrši, čeprav seveda bolj v zabavo in ne v posebne znanstvene svrho. Že vse to jasno priča, kako je vprav. po iznajdbi radija na mah stopil v ospredje oboji življenjsko-praktični in duše-s lov no- znanstven i pomen človeškega glasu ter njegovega razmerja do ostalega Človeškega svojstva. Že vsak, ki je poslušal moja prejšnja radijska predavanja, lahko ve, da je vse moje znanstveno prizadevanje v prvi vrsti namenjeno dušeslovnemu preiskovanju Človeka in njegovega razmerja do ostalega stvarstva. Človek mi je bitje z nekim posebnim ter bistvenim dodatkom, ki bi ga v vsem prirodnem svetu zaman iskali in ki je obenem edini izkustveno dani pogoj za ves kulturnozgodovinski razvoj. V leni načelnem izhodišču vidim ludi ediuo stvarno oporo za filozofijo kot posebno vedo in na tem izhodišču gradim tudi vse posebue filozofske panoge, kakor na pr. spoznavno teorijo, estetiko in etiko. Vprav ta na Človeku samem osredotočeni in v tem smislu antropocentrični značaj moje miselnosli pa tudi v zadostni meri razlaga, kako so me omenjene izkušnje v radiju pripravile, da sem se lotil še prisebnega vprašanja človeškega glasu in njegove?« rnzmerla do ostalega človeškega svojstva. Zato pa lahko trdim, da so tudi moji 6em spadajoči poizkusi v polnem soglasju z mojim ostalim filozofskim zanimanjem, čeprav zahtevajo tak način dela, kakor bi ga — pri meni ne pričakoval tisti, ki me pozna samo po dosedanjih predavanjih in spisih. Vse rečeno tudi pove. zakaj sem pričel s poizkusi v radiju. Radio je naprava, ki nas že po lastni naravi naravnost izziva, da svojega bližnjega samo po njegovem glasu doznavatno in spoznavamo. Radio je nadalje naprava, ki omogoča, da dosežemo kar največje število takih posebnih doznavalcev in spo-znavalcev; v idealnem slučaju bi bilo to število najmanj enako šlevilu radioabonentov. K temu še pristopi dejstvo, da lahko samo na ta način pridobljeni udeleženci takih poizkusov obsegajo najrazličnejše ljudi, najrazličnejše tudi po starosti, telesni obliki, poklicu, značaju in socialnem položaju. Taka in tolika pestrost bi bila v vsaki šolski delavnici že naprej izključena; vprav tn pestrosl pa je za pravi uspeh lakih poizkusov neprecenlji-vega pomena. Radio je končno naprava, ki dviga že sam človeški glas na stopnjo univerzalnega vzgojnega činitelja; radio « pomočjo samega glasu poučuje in zabava, podžiga in pomirjuje, krepi in tolaži. Zalo imajo v radiju izvršeni poizkusi te vrste še to predno.it, da ostajajo v intimni /.vezi z osnovnimi življenjskimi potrebami slehernega človeka in ne spreminjajo teh potreb v papirnato življenje ob zeleni mizi. Mislim, da jo s lem podano dovolj razlogov, naj se vrše prvi taki poizkusi vprav v radiju. Pravim: prvi laki poizkusi. Tudi sam se namreč dobro zavedam nekaterih nedoslatkov takega dela, čeprav bi dal na zadnje mesto oni ne-dostatek, na katerega vprav tu mnogi mislijo. Reklo se mi je, da radio zato ni pripruven za take poizkuse. ker ne podaja človeškega glrsu v naravni obliki ju ga često naravnost popoinoma skvari. Proti temu ugotavljam, da tako .popolno, kvareuje ui Inlcn ooiioslo. zlasti "n v sezonskem času spreje- manja. Znani so tudi različni tehnični pripomočki, ki tako kvarenje zelo omiljujejo. (Poslušanje mi detektor ali vsaj s slušalkami, prikladna lega pred mikrofonom, primerno ojačevanje in dušenje, kvaliteta aparatov itd.) Kolikor pa bi še takega kvare-nja kljub temu ostalo, je za take poizkuse skoro brez vsakega pomena in to iz dvoh razlogov. Prvič je reči, da ostane vsaj razmerje med dvema ali več človeškimi glasovi tudi tedaj nedotaknjeno, ko se ti glasovi ne podajajo povsem naravno (saj je »kvarenje« vsakega glasu enako); vprav pri mojih poizkusih pa ne gre toliko za posamezne glasovne podatke same, pač pa za tako ali drugačno razmerje med njimi. Drugič pa moram poslušalce našega radija opozoriti na neko posebno prikazen, ki se je gotovo tudi že pri njih javila in je v tem, da utegnemo koga že pv duši« ) p> imaiini predstavo pravega, naravno podanega glasu. To no-do mi radi potrdili zlasti oni, ki so oddajanju mine postaje že Irdno privajeni. In ni dvomu, da je m prikazen ludi mojim poizkusom v korist Komun pa mi je samo še omeniti, da priča za sem spada jočo uporabnost radija tudi dejanski uspeh teh po izkusov, o katerem bom še itak poročal. Samo uekoliko pomembnejši je drug neilostn tek takih poizkusov, ki je v zvezi /. omenjenim sn-cinlno-življenjskim značajem našega in svetovnogi. radija. Ta značaj namreč zahteva, da moraio imen ti poizkusi vsaj povečini tudi zanimivo ter privlačno vsebino. Naj navedem samo en primer. Kdor ;« izboren govornik ali dober pevec, bo ludi '••daj. ki nastopa kot moja poizkusila oseba, priklenil nas« občinstvo v močnejši meri nego oni. ki nima takih posebnih darov. Znanstveno preiskovanje človeškega glasu pn bi moralo biti in ostati «>«1 vseh takih jiosebnih razlik popolnoma nezavisno: saj sem že v prvem poročilu sam omenil, da dobi to kar je v dejanskem žlvtlenhi le prilika in Xai pravite? Severni del našega stolnega mesta sc čedalje tolj obljuduje. Bežigrad, Dunajska cesta, Vodovodna centa. Brinje, Linhartova ulica postajajo celota. in bržčas kmalu tudi samostojna župnija. Društveno življenje se živahno razvija, nastajajo nove ■potrebe. '~Ae pred letom se je ustanovilo agilno Prostovoljno gasilno in reševalno društvo za severni del Ljubljane. Z zadoščenjem so davkoplačevalci lega dela mesta pozdravili svoje gasilno društvo, hi si je v Icrotkem času nabavilo svojo motorno briegalno in vse potrebno orodje, popolnoma opre-'nito dve četi gasilcev in si omislilo svojo gasilsko shrambo. Pravila je banovinska uprava potrdila in društvo je že prejelo svoj ognjeni krsi pri požaru v Pod peči. Do Iu vse v redu. Pa je mestno načelstvo — ne morda da bi društvo pozdravilo in mu dalo vsaj moralno podporo za lako človekoljuben namen — odre!,-lo društvu pravico gašenja v mestnem okolišu, češ, da je gasilno društvo v tem okraju nepotrebno, neglede na to, da so vprav v severnem delu mesta najnevarnejši objekti za požar. Jugoslovanska gasilska zveza pa odkloni sprejem društva v svoje članstvo, dokler mesto ne da društvu pravice gašenja. Društvo je vložilo dobro utemeljen priziv na mestni svet, nakar je mestno načelstvo odgovorilo. naj si društvo najprej izposluje članstvo pri JGZ, ta pa odklanja sprejem, ker ... itd. Da bo vse to še bolj očigledno, jc mestni svet na predlog gosp. prof. Jarca v tajni seji razpravljal o tem in s pristankom predsednika hišnih posestnikov(!) in staroste JGZ sklenil: a) društvo mora imeti vsaj 5O z vsem opremljenih gasilcev, b) svoje gasilsko orodje in orodarno, c) mestna občina mora imeti inge-renco na društvo, č) mestna občina ne da društvu nikakršne podpore, in d) društvo mora pristopiti k JGZ. Ti pogoji se morajo izvršiti v enem letu. Društvo je vsem tem pogojem ustreglo, ne more pa isposlovati članstva v JGZ, ki je v starešinski seji dne 28. decembra 1931 napravilo sklep, da »vprašanje sprejema odloži z dnevnega reda vse dotlej, dokler niso izpolnjeni v s i pogoji, ki jih je slavila mestna občina. Mestna občina pa zahteva pristop k JGZ, zveza pa pristopa ne sprejme, dokler društvo ne ugodi tej zahtevi mestne občine. To jo kakor če bi kdo dejal: državljanstvo dobiš, če imaš domovinsko pravico v občini, domovinstvo pa dobiš, če si državljan. Gospod urednik, kaj pravile k temu'? Circu-lus vitiosus! Ali gospod župan vsega lega nc vidi? Prostovoljno gasilno in reševalno društvo Ljubljana-se-verni del je storilo vse, kljub velikim gmotnim irtvam, da ustreže zahtevam mestne občine in JGZ, toda proti takemu postopanju se samo boriti nc more. Vsa javnost, o tem smo čvrsto prepričani, odločno obsoja tako postopanje s človekoljubnim društvom. Na pomoč! Šmartno pri Litiji Prosveta. Živahno delavnost razvijajo v tekočem letu odseki Prosvetnega društva. Fantovski in dekliški odsek zbirata svoje člane k rednim tedenskim sestankom, ki so združeni s predavanji. Na fantovskih sestankih se obravnavajo socialna vprašanja iz papeževe okrožnice, na dekliških pa higi-jena, zlasti prva pomoč in gospodinjstvo. Tako se oboji pridno pripravljajo na prosvetne tekme. Da so ti sestanki prijetnejši, so združeni s poštenim razvedrilom in zabavo. Tudi člani dramatičnega odseka so se z velikim veseljem zavzeli za predstave. v nedeljo 7. febr. zopet nastopijo in sicer z zanimivo veseloigro »Davek na samce«. Ker ima odsek dobro izvežbane igralce, smo prepričani, da bodo tudi topot nastopili v splošno zadovoljnost. Društveni prostori, zlasti dvorana, je dobila prijaznejše lice. ker je bila zadnje dni temeljito očiščena in tlak namazan, kar so naredili člani fantovskega in dekliškega odseka. V soboto dne 30. in v nedeljo 31. jan. so bile v dvorani kinopredstave o Kristusovem življenju in trpljenju«. Ne smemo a pozabiti gasilnega društva v Vel. Kostrevnici, d uprizori ua Svečnico pop. ob pol 4 v svojem letos povečanem domu igro Gasilec je najboljši«. — V Lupinci je umrl mlad gospodar Jožef Sirk. Zarušča vdovo in pet nadoletnih otrok. Družini naše sožalje! Novo mesto Izgubljeno ali vzeto? Na dan Antonovega semnja v Novem mestu dne 19. januarja je posestnik in čevljar A. 0 iz stopiške fare naeukrat s strahom opazil, da mu je izginila listnica z vso vsebino, denarjem, davčnimi položnicami itd. Denarja je bilo precej, saj je mož poleg isti dan prejetega izkupička za kravo in prašiče nosil tudi drug denar s seboj. Vse povpraševanje po listnici je ostalo brez uspeha. Mož je pred nekaj leti pogorel in si je le z največjo težavo opomogel, zato ga je nesreča Antonovega sejma zadela toliko bolj občutno. Vsi pošteni ljudje, ki bi mogli dati o pogrešanem denarju kakršnokoli sled. se nujno uaprošajo, da javijo to župnemu uradu v Novem mestu ali pa v Stopičah. Ljubliana Park pred Glasbeno Matico prav tako gabrovo živo mejo, iki j« bila na več krajih pretrgana. Pustili pa so na sveže nasajena črne gabre na potu. Park je približno pol metra višji kakor hodnik ceste in ga zato omejuje iz sirovih kamnov lepo sestavljeni zid, ki sega v višino 60 cm. Na tem obzidku so postavljene namenite prisekane piramide, ki so jih napravili iz odbijačev na Dovozni cesti. Hkrati z ureditvjjo parka rso tudi lepo preuredili fasado poslopja Glasbene Matice. Po načrtu arhitekta Plečnika so postavili štiri visoke štirioglale stebre iz umetnega kamna, ki jih zaključujejo krasni kapitlji iz istega materijah. Ti stebri nosijo obsežen balkon, ki sega iz drugega nadstropja in čigar ograja je izdelana iz originalnih majoličastih balustrov. Iz prvega nadstropja pa sega manjši balkon, Čigar ograja ima zopet svojevrstne balustre. Mali trg pred poslopjem Glasbene Matice je splaairan in tlakovan. Z netla-kovanega hodnika vodijo do njega stopnice, ki segajo do iste dolžine, kakor to zahteva fasada poslopja. Te stopnice so bile nekdaj stare stopnice pred magistratom. Na malem trgu 6o postavili tudi že dva kandelabra,. ki sta prav taka kot kandelabri na frančiškanskem mostu. Na obzidku so na obeh straneh stopnišča postavili v primernih razdaljah po tri visoke kamenite podstavke. Po on tak podstavek so postavili še nekoliko vstran ob kandelabrih Ti visoki podstavki so bili svojčas rampa ua trgu pri opernem gledališču. Ker so pa kasneje prostor , pred opero zregulirali, so ležali ti kamni neizrabljeni. Ker je banska uprava dovolila njihovo uporabo, so jih namestili tam in bodo nosili doprsne kipe naših starih in priznanih glasbenikov. Kipe bo izdelal kipar Dolinar; izdelana 6ta že kipa Ger-biča in Gallusa. Otvoritev urejenega parka in odkritje teh spomenikov bo 16. maja. nagnjena od 60 do 80 stopinj in končno popolnoma navpična, in doživljaji v ledenih kaminih, kjer 60 neprestano grmeli plazovi ledu in snega mimo njega v preipad, spada med najzanimivejše alpinistične avanture sedanjosti. 0 teh in drugih znamenitih doživljajih bo predaval mladi alpinist, ki ga kritika označuje kot zelo dobrega predavatelja; svoja izvajanja bo pojasnjeval z lepimi skioptičnimi slikami. © Vstopnice za predavanje nemškega alpinista Hansa Ertla o veleturah v snega in ledu so v predprodaji v pisarni Slovenskega planinskega društva, Palača Grafike, Masarykova cesta 14 in pa na dan predavanja od 19. ure dalje pri blagajni v Delavski zbornici. 0 Komorni koncert pihal 6e bo vršil v ponedeljek 8. februarja kot četrti »Slogin« komorni večer v veliki dvorani kina Ljubljanski dvor. Spored večera je sledeč: Mozartov kvintet za flauto, klarinet, fagot, rog in klavir, Rorich: trio za flauto, klarinet in fagot, Rimski-Korsakov: kvintet za flauto. klarinet, fagot, rog in klavir. Izvajajo ga gg. Korošec Slavko (flauta), Gregorc Janko (klarinet), Viljem Hauck (fagot), Lukas Robert (rog), vsi člani j opernega orkestra, in g. Heri Svetel (klavir). Komorna glasba na pihala se jako goji po drugih de-' želah. pri nas je še popolnoma neznana. Koncert bo jako zanimiv in bo gotovo vzbudil širšo pozornost na pihala. Cene vstopnic: parter 8, 6, 4 in 2 i Din, balkon 8 in 6 Din, galerija 2 Din. j 0 Izgubljena torbica. Našla se je ženska tor-I hica, v kateri je bil denarnik z manjšim zneskom | denarja in drugimi predmeti. Lastnik dobi torbico na reševalni postaji. ___JM0 Ljubljana, 1. februarja. Že del j časa regulirajo park pred Glasbc-no Matico po načrtih prof., arhitekta Plečnika, vrtnarsko ureditev pa je prevzel predstojnik mestne vrtnarije g. Lap. — Stare akacije so že vse posekali, Nesreča kolesarja Ljubljana, 2. febr. Danes ob 1 popoldne se je pripetila ua Viču. na prelazu čez železnico pri čuvajnici resna nesreča, pri kateri je manjkalo le za las, da ni zahtevala človeške žrtve. S kolesom se je pripeljal po cesti, ravno ko je bila zatvornica spuščena, 41-letni mehanik pri Gorcu Franc Strniša, stanujoč na Viču 19. Strniša ni zapazil spuščene zatvornice in se je z vso silo zaletel vanjo. Pri padcu se je Strniša, zelo resno poškodoval na glavi. Prebil si je zadaj črepinjo in si pretresel možgane. Dobil je tudi druge notranje in zunanje poškodbe. Reševalni avto ga je jirepeljal v bolnišnico. Zdravniki upajo, da mu bodo rešili življenje. Kal bo danes Drama: Zaprlo. Opera: Knez Igorc. Red E. Rokodelski dom: Ob 20: Predavanje ravnatelja Fr. Gabrovška: »Kolonialna razstava v Parizu«. Ski-optične slike. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik. Marijin trg 5, in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. 0 V bolnišnici niso dobili plač. Ponovno se je sedaj pripetil slučaj, da so ostali uradniki in zdravniki v ljubljanski bolnišnici brez plač. Kdor je bil kdaj v bolnišnici, je moral vedno občudovati ves veliki napor zdravnikov in strežnega osebja, ki ga imajo z bolniki. Umevno je zato, da je postala Ljubljana na ta slučaj zelo pozorna. Po mestu se je namreč ta vest zelo hitro razširila. Čeprav je denar v blagajni, vendar plače niso mogle biti izplačane in sicer iz prav tipičnega birokratskega razloga. Pri knjiženju plač je namreč nastala neka pomota zaradi nesporazuma. Bolnišnica je to pomoto odkrila že sredi meseca januarja in je intervenirala v Belgradu. naj se to popravi. Toda brez uspeha! Belgrad dosedaj še ni odgovoril. Na ta način bi lahko ostali zdravniki in vse nastavljeno osebje bolnišnice še mesece in mesece brez plač. Vsak dan morajo zdravniki in osebje posredovativ sto in sto slučajih in nikoli ne odlože stvari, ki je nujna, kadar gre za življenje bolnikov. Nedavno je obiskal bolnišnico minister za socialno politiko g. Pucelj, ki je obljubil bobiišnici svojo naklonjenost. Na-stavljenci bolnišnice sedaj z upravičenostjo upajo, da bo minister I o svojo obljubo izpolnil! Dokler je bila bolnišnica deželna, pozneje oblastna in banovinska, je osebje v redu prejemalo svoje plače. Upamo, da jih bo tudi sedaj, ko je bolnišnica državna! 0 Veleture v snegu in ledu je naslov predavanja. ki ga priredi Slovensko planinsko društvo jutri v četrtek dne 4. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo Hans Ertl iz Monakovega, eden najznamenitejših nemških alpinistov iz najmlajše struje. ki jo odlikuje nezaslišna drznost, združena z največjo tehnično dovršenostjo. Hans Ertl je danes med Nemci dobro znano ime. Njegova tura čez zaledenelo severno steno Ortlerja, ki je sredstvo, šele v znanosti mesto zakona in višino namena. Toda k temu moram zdaj še pripomniti, da je tudi za znanstveno raziskovanje mnogo bolje, ako ta prehod ni takorekoč pretrgan, tak, da ne prikazuje več nikake vsebinske zveze med tem, kar je v dejanskem življenju le prilika, iu tem, kar naj bo v znanosti zakon. Moji poizkusi v radiju pa so iej posebni zahtevi povsem prilagojeni: s temi poizk usi preiskujem zlasti take strani človeškega glasu, ki so nam že v dejanskem življenju neštetokrat povod za tako ali drugačno presojanje našega bližnjega; in jasno je, da pokažejo samo taki ooizkusi tudi pravo pot do onih posebnih jx>izku-■ov, ki bi jih pozneje vršil v posebni znanstveni lelavnici in ki bi bili namenjeni človeškemu glasu brez ozira na njegov pomen za dejansko življenje. Torej bo pač veljalo, da je radio vsaj za prve poizkuse v tej smeri naravnost idealno pripravna iznajdba. Končno pa naj opozorim še na poseben pomen takih poizkusov v našem radiju. Znano je, da iepe današnje človeštvo eslri boj za golo življenje. To dejstvo resda zvišuje dejavnost sodobnega človeka in razlaga, kako se dandanes vsepovsod pravzaprav mnogo več dela, nego se je delalo kadarkoli poprej. Toda t a dejavnost sodobnega človeka je zgolj v 11 a n j a dejavnost in zato tudi njeni uspehi ne morejo biti trajni, zlasti pa ne takšni, da bi zajeli vse.ga človeka in ustvarili v njegovi duši pogoje za boljšo bodočnost. Tu bo bralec morda osupnil: Kako prihajam od svojih poizkusov na lake socialne zadeve? Popijlnoma naravno! Moji poizkusi dajejo vsakemu priliko, da se vsaj :a pol ure na teden peča s svojim bližnjim tako, da mu ta -bližnji« ni samo sredstvo za stranske nampne. Poizkusne osebe so tu, vsaj v načelu, vsakpmu ne-znane; udeleženci poizkusov slišijo samo njihov glas in iih samo po glasu presojajo. Tu oduade vse to, kar v današnjem življenju včasih tako usodno vpliva na socialno zbliževanje ljudi in na njih medsebojno umevanje. In čim večkrat se bo kdo prostovoljno udeleževal teh poizkusov, tem večkrat se bo obenem vadil v takem nepristranskem ter samo najvišjim namenom posvečenem opazovanju svojega bližnjega. In čim večkrat bo kdo tako -vajo opravljal, tem večja bo verjetnost, da bo kmalu ludi v svojem dejanskem, zasebnem življenju postal napram svojemu bližnjemu drugačen, zlasti pa da bo svojega bližnjega presojal tako, kakor je, in ne samo z vidika lastnih skrbi in' koristi. In v resnici so mi dosedanji odgovor; udeležencev teh poizkusov tudi to pokazali, kako udeleženci poizkusne osebe vedno pravilneje presojajo in kako torej njih sem spadajoča sposobnost takorekoč od poizkusa do poizkusa raste. Tako pa pač opravičeno upam, da raste v enaki mori tudi njihova sposobnost takega motrenja človeka, kakor je neprirodnemu dostojanstvu slehernega človeka edino primerno in kakor mora postati splošno obisti-njeno, ako naj bo obenem opravičeno naše upanje, da bodo nam vsem zopet zasijali žarki lepših in svetlejših dni. Tudi iz tega posebnega razloga bi želel, da bi bila udeležba pri teh poizkusih čim večja in čim Irajnejša. Več o tem prihodnjič. ...................................... FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden- stock, Voigtlander, Welta, Cerlo itd ima vedno v zalogi fofoodd. Jugoslovanske knjigarne v LiubUani Zahtevajte ceniki Celje & Iz seje okoliškega občinskega odbora. V soboto 30. t. m. ob 7 zvečer se je vršila v posvetovalnici občinske hiše na Bregu seja okoliškega občinskega odbora. Po otvoritvi seje je poročal župan pred prehodom na dnevni red o otvoritvi dnevnega dečjega zavetišča, v katero je sprejetih 53 najrevnejših otrok, in o akciji za brezposelne. Izvolil se je odbor za to akcijo s predsednikom g. Pečuhom. Odbor je že razmeroma mnogo, večinoma naturalij, nabral. Nadalje je prosil župan za odobritev postavke 325 Din, ki so se porabili za drva občinskim revežem. Postavka je bila soglasno odobrena. Glede proračuna poroča župan, da je dobil pri banski upravi zagotovilo, da bo v kratkem času potrjen z nekaterimi izpremembami. -— Sledilo je poročilo o obračunu za preteklo leto, ki izkazuje prebitek 338.021.80 Din. Glede vloge okrajnega uačelstva zaradi krajevne potrebe hotela in restavracije gospe Roze Stegu Za gradom št. 33 je bilo sklenjeno, da se ne bo ugovarjalo. G. Baldasin Aleksander je prosil za koncesijo za tovorni avtopromet na progi Celje—Št. Peter pod Sv. Gorami in Rogaška Slatina. Njegova prošnja se bo priporočala ua merodajnem mestu. Parcelacijski načrt za zemljišča pod okoliškim jiokopališčem se sprejme po predlogu odbora. Z ozirom na razširitev področja mestne policije na nekatere kraje okoliške občine, se bo vložila pritožba na državni svet proti tozadevni naredbi notranjega ministra. Si;. Jurij ob Taboru V noči od 28. ua 29. januarja je ob 1 izbruhnil požar v gospodarskem poslopju Franca Grašinerja v Kaplji. Kljub pozni noči, ko je vse spalo, so bili domači gasilci izredno hitro na licu mesta. Stopili so takoj v akcijo s svojo odlično motorno brizgalno. Na veliko žalost pa gospodarskega poslopja kljub vsej prednosti in vsemu trudu niso mogli rešiti, temveč so se morali zadovoljiti s tem, da so rešili stanovanjsko hišo in obvarovali sosednja poslopja, gospodarsko poslopje pa je skoraj z vsem letnim pri- ' delkom popolnoma uničeno. Prizadeti lastnik trpi zelo veliko škodo. Katoliško prosvetno društvo. Sv. Jurij ob Ta- i boru uprizori v nedeljo 7. t. m. ob 3 popoldne v I društvenih prostorih šaljivo-resno igro Prvi april« | in burko »Zakleta soba v gostilni pri Zlati goskk Med odmori igrajo tamburaši. Prijatelji so vljudno vabljeni. Šmarje pri Sevnici V preiskovalnem zaporu je neka domačinka ker je osumljena, da je ona požigalka, ki nam ie napravila toliko razburjenja in strahu. Pravijo da odločno zanika vsako krivdo. Tukajšnji fantje so končali svoj VI šahovski turnir. Nagrade so dobili: 1. Senica ErnesL 2 Planine Rihard in 8. Plevnik Franc. - Dobro si 'znajo naši fantje preganjati dolgi zimski čas; šah jim bistri um, je cenena in poštena zabava in ie ob- vrt-, L,e še **k° naPreJ' Priporočali bi tud onim fantom, ki pravijo, da je šah dolgočasna igra, dase ga najprej nauče, potem pa □ V pisarni ga jo zadela kap. O tragični nezgodi smo izvedeli od Sv. Lenarta v SI. goricah Ko je prišel včeraj sodnik okr. sodišča g. dr Fr. ravzelj na sodišče v svojo pisarno, se je nenadoma zgrudil zadet od kapi. Prenesli so ga na dom, kjer se nahaja v zdravniški oskrbi. Želimo priljubljenemu možu skorajšnje okrevanje. □ Slepi podpolkovnik Lovne pride v Marih»r. Občnega zbora okrajne dobrovoljske organizacije, ki bo 14. februarja v Narodnem domu s pričetkom ob devetih, se udeleži tudi slepi podpolkovnik L. Lovnč iz belgrada, ki je obenem predsednik "la.-nega odbora dobrovoljske organizacije. □ Uredništvo »Nedelje« in tajništvo Ku otiske akcije se je preselilo v poslopje Zadružne "espo-darske banke na Aleksandrovi 6. I. na, G. urednik in tajnik je strankam ua razpolago' ob delavnikih od 8—12 in od pol 15—17. Dopisi naj g» istotako pošiljajo na omenjeni naslov. □ Neizrabljeno drsališče v mariborski okolici. Blizu gostilne župana A. Schikerja pri Sv. Marjeti ob lesuici je veliko močvirje, ki obsega golovo nad štiri orale ravne ploskve. Tu se držijo, kadar ni ledu, divje race in druge ptice. Letos pokriva celo močvirje debela ledena ploskev. Ce bi se kdo zanimal: krasno, idealno drsališče. Za Mariborčane je ugodna avtobusna zveza do dobro znane Scdii-kerjeve gostilne pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Podjetni mariborski drsalci! □ Odprta noč in dan so groba vrata.. V visoki starosti 83 let je zapustila to solzno dolino zasebniea Marija Mak, Frankopanska ulica 5. pokopali jo bodo danes ob 15 iz mestne mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. — V splošni bolnišnici je izdihnil svojo blago dušo v 69. letu svoje starosti vpok. kaznilniški paznik Mihael Bizjak. Pogreb bo danes ob pol 16 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. _ V splošni bolnišnici je podlegel posledicam neozdravljive bolezni vojni zdravnik dr. Vladimir Rudež. Blagim pokojnikom večna luč, žalujočim naše globoko sožalje! □ Razpis mesta jetniškega paznika. Pri tukajšnjem okr. sodišču se odda mesto jetniškega pripravnika z mesečnimi prejemki 1320 Din. Prosilci morajo imeti popolno srednješolsko izobrazbo s končnim izpitom. Svojeročno spisane ter pravilno opremljene in kolkovane prošnje je vložiti do 15. marca pri predsedništvu okrožnega sodišča v Mariboru. □ Boben poje... Dne 2. marca t. 1. bo ob devetih dopoldne v sobi št. 27 tukajšnjega okrajnega sodišča dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Grajski marof, vi. št. 269. Cenilna vrednost je 343.962.13 Din, najmanjši ponudek 172.000 Din. □ Ji.bava granitnega materijala za tlakovanje ulic. Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje dobavo granitnega materijala za tlakovanje mestnih ulic iz kaldrminskega fonda. Prva javna pismena ponudbena licitacija bo dne 25. oziroma 26. februarja s pričetkom ob 11 v prostorih mestnega gradbenega urada v Frančiškanski ulici 8, soba štev. 5. □ Spremembe naslovov. V Ključavničarsko ulico 3 so se preselili Ivan Ž. in Josip H. radi beračenja; Ludovik P., ker je na ulici dajal preglasno duška svojemu alkoholnemu razpoloženju in Otilija P. radi ponočnega frfotanja po mariborskih ulicah. □ Slabost ga jo premagala. V Tattenb^chovi ulici se je zgrudil včeraj nezavesten mestnj po-metač Babič Starost in splošna oslabelost sla ga premagala, da ga niti poklicani reševalci niso mogli spraviti k zavesti ter so ga morali prepeljati v bolnišnico. □ Strup alkohol. Včeraj je bila poklicana v Sv. Janž mariborska rešilna postaja, da prepelje v bolnišnico 24-letnega gostilničarskega sina M. Berlingerja od Sv. Martina pri Vurbergu. Zastrupil se je z alkoholom. □ Na svobodo... 30 kaznjencem mariborske kaznilnice se je nenadoma nasmehnilo solnce svobode. Ministrstvo pravde jim je dovolilo pogojni odpust kazni. Med temi srečneži se nahaja tudi 85-letni starček, Ahmed Ajdarpašič iz Novega Pa-zarja. V mariborski kaznilnici se je nahajal že od leta 1919 dalje iu sicer radi roparskega uboja. Vsi izpuščeni so bili privedeni na mariborsko policijo, ki bo oskrbela za njihov povratek v domovinske občine. □ Z lestve je strmoglavil 78-letni poljski dninar Ivan Grmavc iz Ranče ter si pri padcu stri desno nogo nad kolenom. Ponesrečenega starčka so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. □ Vlomilci šc vedno strašijo. V noči na 1. februar je bil izvršen vlom v pisarno trgovine s kurivom v Gregorčičevi ulici I, ki je last Marka Sei-frieda. Vlomilec je preplezal leseno ograjo ter razbil na pisarniški baraki šipo. Pri tem se je moral obrezati na roki, ker so našli na mestu vloma vse polno krvavih sledov. Skozi odprtino je zlezel v pisarno ter prebrskal vse predale, toda imel je malo sreče, ker je bilo vse prazno. Pri odhodu je pobral vse ostanke razbite šipe, da bi preprečil evenluelno najdbo prstnih odtiskov. Policija je uvedla preiskavo. Slovenska Bistrica Dobrodelni koncert priredi dne 7. februarja v dvorani okrajne hranilnice tukajšnji Rdeči križ. Sodelujejo: koncertna sopranistinja gospa A nt. Škvar ca, operni pevec g. Franjo Neralif, koncertni teno rist g. V. Živko in naš mladi violinist Miran Vihai Ta imena jamčijo, da bomo imeli velik umetnišl t užitek, poleg tega bomo pa pripomogli tudi k dobri stvari, zakaj čisti dobiček koncerta je določen /.a ubogo mladino. Zato smo prepričanj da bodo vsi Slovenjebistričani prišli na koncert. __ Katoliško prosvetno društvo je priredilo s\njo letošnjo predpustno zabavo v korist akcije za ubnž-no mladino in brezposelne. Predstava je prav dobro uspela. Ubožna mladina bo dobila 700 Din. V isti namen je prispevala tukajšnja gostilničarska zadruga 500 Din. Srčna hvala! Rečica ob Savinji Osebne vesti. Na tukajšnjo šolo je nastavljen učiteljski abiturijent gospod Ludvik Kosi, rodom iz Križevc pri Ljutomeru. Iz Rečice v šmartnem ob Dreti pa je odšla učiteljica gospodična Baloli. Občni zbor. Katoliško izobraževalno društvo za Rečico in okolico je imelo zadnjo nedeljo svoj redni letni občni zbor. Iz poročil je razvidno, da si je društvo preteklo leto nabavilo 50 novih knjig, tako da šteje knjižnica okrog 500 knjiig. Med letom je bilo prečitanih 760 knjig. Odboru želimo v novem poslovnem letu čim več uspeha. Tako je prav. Gospod Rejdko Aleks je odstopil ob priliki proslave sv. Save svoje prostore učencem 5. razreda tukajšnje šole. da so lahko —islušali po radiu prenos proslave iz Ljubljane. I ■1 1 1 ■> MAMA In _ „ « ________J V« * I I ■ J ... n« cl i Ki n?PreJ nauce, potem pa poslušali po radiu prenos proslave iz Liubliane mnj„fn7.±' - J^" k?a,u si*«"«", da je šah V kolikor nam je znano, sta se g Rejdto in h Cš •TtX,i W ava kakor pa je ona pri nji šol. upravitelj dogovorila la se bo naši in a- >š,efanu<- ~ P« brez zamere; kar din« taka priložnost večkrat nudila! L^po tej poti naprej l ie res, je res, Dnevna kronika Koledar Sreda. dne 3. februarja: Blaž, škof, mučenec; Oskar, škof. Novi grobovi ■(■ V Ljubljani je včeraj dopoldne umrl znani trgovec z gramofoni in posestnik g. Alojzij Ilas-b e r g e r. Pogreb bo v četrtek ob pol 4 popoldne. Svetila mu večna luč. Žalujoči soprogi naše iskreno sožalje! Osebne vesli = V višjo skupino so napredovali Hugo Va-njek, tehnični svetnik 5. položajne skupine tehn oddelka pri okrajnem načelstvu v Somboru; Valter Ekert, tehn. svetnik 5. položajne skupine tehn. oddelka pri okrajnem načelstvu v Jajcu in Dragotin Rozman, tehn. višji pristav 7. položajne skupine tehn. oddelka pri okrajnem načelstvu v KrušeVcu. — Upokojena sta Nikolaj Kovač, tehnik tehn. oddelka pri okrajnem načelstvu v Bihaču in Viktor Lebl, tehnik tehn. oddelka pri okrajnem oddelku v Osjeku. Ostale vesti — Šolski radio in pravilnik. Veliko se je že pisalo o šolskem radiu in njegovem kulturnem pomenu, nihče pa še ni povedal, kje je največja ovira pouku potom radia. Naše šole, društva in kmetijske organizacijo si zaenkrat vsled denarne stiske ne morejo nabaviti lastnega sprejemnega radioaparata. Prav lahko bi ga pa dobili v svojem okolišu od kakega privatnika za dotično predavanje ali šolsko uro zastonj na razpolago, — toda zdaj veljaven pravilnik o sprejemnih radioapa-ratih tega ne dovoljuje. Prepovedano je namreč (čl. 19.) v istem kraju prenesti aparat čez ulico v drugo hišo, društveno dvorano ali šolo. Po istem pravilniku je pa dovoljen začasen prenos aparata v drug kraj. Tako si sme vsakdo izposoditi v Ljubljani v trgovini z radioaparati aparat in ga prenesti na deželo, po uporabi pa spet vrniti. Treba je seveda aparat na domači pošti pravilno prijaviti, plačati naročnino za tromesečje in po vrnitvi pravilno odjaviti. Na neki pošti so povedali to-le: Prijavite svoj aparat kot prenosen aparat, povejte, kam ga boste od časa do časa nosili, plačajte letno naročnino 800 Din, pa je stvar po pravilniku v redu. — To ni res! i5renosni aparati so po pravilniku samo oni, ki jih kdo rabi v svrho propagande (čl. 18.), ne pa oni v kulturne svrhe. Izgleda, da ta pravilnik ščiti trgovino z radioaparati, ni mu pa za povzdlgo kulture po deželi. Skrajni čas je, da se pravilnik v toliko spremeni, da bodo mogle postati deležne najširše plasti naroda čimveč radioprenosov, brez velikih izdatkov za radioaparate. Če že plačam naročnino za svoj radioaparat, zakaj bi ga ne smel posoditi komu drugemu, bodisi šoli ali kakemu društvu v istem kraju v kulturne svrhe. Zloraba je izključena, ker je tozadevna kontrola zelo lahka. Vemo tudi, da nihče ne izroči rad svojega aparata drugi osebi; če prenesem aparat, bom tudi sam zraven, ko je v rabi. Nepotrebno bi bilo tedaj na drugem kraju plačevati posebej celo naročnino. Mislim, da izrazim željo stotin naših šol, društev in raznih iWWfctWWih organizacij, če pravim, naj bi poštno-tSttgrafska uprava (oz. ministrstvo) pravilnik o fatiibsprejemnih aparatih čimpreje v toliko izpopolnila, da bi si Smela ista v kulturne svrhe izposoditi aparat kjerkoli v domačem kraju od privatnikov, samo da je dotični aparat praviluo pri-(avljen in plačana naročnina. — Vremensko poročilo iz Kranjske gore po stanju dne 2. februarja 1932 ob 7 zjutraj: Barometer: 767 mm, temperatura: — 7" C., vreme: jasno in mirno, veter: sever, snega 30 cm, srež, smuka idealna, skakalnica uporabna, sankališče uporabno. , — Koncert na orglice v Trzicu je preložen na 21. februarja. , „, — Specialna živinorejska anketa v Kranju. V Kranju se bo vršila v torek dne 9. februarja 1932 ob 9 dopoldne v salonu hotela »Jelen« specialna živinorejska anketa. Anketo priredi Zveza živinorejskih selekcijskik zadrug za pinegavako govedo v Kranju dogovorno s sreskim kmetijskim referentom. Ankete se udeleži poleg zastopnika kr. banske uprave tudi sreski načelnik, nadalje kmetijski ter veterinarski referentje srezov Kamnik, Radovljica, Kranj, Ljubljana okolica in Ptuj ter zastopniki 20 pri omenjeni zvezi včlanjenih živinorejskih zadrug. Namen ankete jo, da reši nekatera viseča živinore jska odnosno zadružno - tehnična vprašanja, ki so zelo važna za nadaljnje pospeševalno delo pri živinoreji. To so: 1. dejanska izvedba kastracije nesposobnih bikov pri licenco-vanjih (reterirata kmet. ref. Jos. Sustič in vet. ref. V. Bedenk), 2. izpolnitev tabel in knjižic za ocenjevanje rodovniške živine (referirata kmet. ref. Jos. Sustič in ing. E. Eiselt), 3. poslovne knjige pri živinorejskih zadrugah (referira zvezin tajnik Iv. Ovsenik), i. dr. Pri vseh referatih se bodo vr-Sile temeljite debate, na katere so delegatje dobro pripravljeni. Anketi želimo poln uspeh. — Razpis nagrade za slavnostno uverturo, Fil-harmonična družba v Ljubljani razpisuje nagrado v znesku 5000 Din za najboljšo slavnostno uverturo za veliki orkester. Pogoji: izvedba trajaj 4 do 8 minut; želeti je, da imej skladba slovensko narodno obeležje; tekmovanja se morejo udeležiti j vsi jugoslovanski skladatelji: rokopisna partitura naj se pošlje brez označbe skladateljevega imena, ki naj se priloži v zaprti kuverti; rok oddaje do 15. aprila 1932. ! — Dva ponesrečena mesarja. Ljubljanska bol- j nlšnica je včeraj sprejela dva mesarja, ki sta se ponesrečila pri klanju živine. Prvi mesar jt. ... i Kamnika, drugi pa je iz Domžal. 34 letni mesarski ! Ljubljansko (fledališee DRAMA Začetek ob 20 Sreda, 3. februarja: Zaprto. Četrtek, 4. februarja: REVNA KOT CERKVENA MIŠ. Red B. Petek, 5. decembra: Zaprto. 0PKRA Začetek ob 20 Sreda, 3. februarja: KNEZ IGOR. Red E. Četrtek, 4. februarja: CARMEN. Red A. Petek, 5. februarja: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 3. februarja: Zaprto. Četrtel. t. februarja: Ob 20: LUTKA. Ab. B. Znižan" cone Zadnjič. PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 8. februarja: Ob 20: ŽENITEV. Gostovanje mariborskega gledališča. pomočnik Ivan čuk, stanujoč v Kamniku, Novi trg st. 1, jo v ponedeljek klal, pri tem se je vrezal z nožem v levo roko. — Še bolj nevarno pa se je ponesrečil 19 letni mesar, pomočnik Martin Smer-kolj iz, Domžal, Kamniška ulica 3. Ta je klal prašiča, ki ga je ugriznil v levo roko. Poškodba te zelo nevarna. — Nesreča v trboveljskem rudniku. V Trbovljah se je v ponedeljek ponesrečil 45letni Ignacij Uril, stanujoč v Lokah 69. Ta je včeraj delal pri navijalu v rudniku, ki j>a je odskočilo nazaj in udarilo Urha iu mu zlomilo levo roko. Uril s. zdravi v ljubljanski bolnišnici. Dve nesreči pri smučanju. Zgledu mestnih smučarjev je Sedaj z veliko vnemo pričela slediti ludi podeželska mladina, ki je zelo vzljubila ta lepi in zdravi šport. Pri tem pa se dogajajo seveda semintja tudi nesreče. V ponedeljek se je v Ribnici ponesrečila 20 letna hči posestnika Alojzija Jakopin iz Ribnice 47. Pri smučanju si je poškodovala levo roko. — Drugi ponesrečeni smučarček, 0 letni Anton Hiti, je doma v domovini smučarskega športa, namreč na Blokah, Metulje 22. Ta si je pri smučanju poškodoval desno nogo. Oba ponesrečena smučarja sta bila prepeljana v ljubljansko bolnišnico. — Pri poapnenju arterij, možgan in srca se z dnevno uporabo male množine naravne »Franz-Josef« grenčice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz-Josef« vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri. polstransko ohromelih bolnikih. > Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Stavbenik ustrelil svojega dolavca. Dne 16. novembra preteklega leta je bil v neki gostilni v Banovi Jarugi pri Osjeku izvršen umor. V g> stilni je sedel stavbenik Ivau Ponka iz Orahovice. K njemu je prišel njegov delavec Jurij Habunek in zahteval potrdilo za bolniško blagajno, da bi se šel zdravit. Ponka ni hotel dati tega potrdila, nakar je delavec podjetniku očital, da ga ni priglasil bolniški blagajni, čeprav je za to plačal 68 dinarjev. Med obema je prišlo do prepira, med katerim je Ponka nameril svoj samokres proti delavcu. Habunek mu je zaklical: »Jaz sem nedolžen! Jaz preživljam svojo družino in ludi Vas, gospod stavbenik! Sramujte se!« Stavbenik je sprožil samokres in delavec se je zgrudil mrtev na tla. Te dni je okrožno sodišče v Požegi obsodilo Ponko na 15 let ječe. — V blaznosti skočil v vodnjak. Kmet Mate Kranjčevič iz vasi Vrnjačevac pri Križevcih je nenadoma zblaznel. Žena in trije otroci so čuvali očeta, da si ne bf kaj naredil. Nekega dne je šel Mate iz hiše in sedel na ograjo vodnjaka. Žena in otroci so videli, da je čisto pri sebi, in niso niti slutili, da si bo kaj naredil. Zato so ga pustili, čez nekaj minut je Mate zakričal in skočil z glavo naprej v vodnjak, globok 15. metrov. Pozneje ao ga izvlekli iz vodnjaka. Imel je popolnoma razbito glavo. Po izvršeni obdukciji so ga pokopali. — »Odmev iz Afrike«, mdsdijoriftki mesečnik s slikami. Letnik 29. Blagoslovljen po papežih Pi-ju X., Benediktu XV. in Piju XI. Stane za celo leto 10 Din. Naroča se pri Družbi sv. Petra Kla-verja, Ljubljana, Metelkova 1. — Vsebina št. 2 (februar); Žive goreče sveče v sveto žrtev. _ Misijonar Kolenc piše. — Usmiljenje božje je veliko. — Sirotišnica božje Previdnosti. — Gobavci v Nana-kavali. — Misij on sv. Mihaela. — Apostolska pre-fektura Kronetad. — Gole oblačiti. _ Zvestoba krščenca. — Uslišane molitve na priprošnjo služabnice božje Marije Terezije Ledochovvske. — Albert Odengo. — Za vse naročnike »Odmeva« in ■Zamorčka«, berejo afriški misijonarji letno 500 sv. maš. — »Zamorček«, misijonski mesečnik s slikami za mladino. Letnik 20. Prinaša lepe povestice, slike in popise iz zamorskih dežel. Za mladino lako vzgojen in poučen. Cena na leto 7 Din. Naroča se tam kot »Odmev iz Afrike«, Ljubljana. Metelkova 1. Vsebina št. 2 (februar): Zaraorčkovo hrepenenje. — Zamorček Dominik. — Za eno sve-hnpco. — Zvesta v veri. — Zgodba črne sestre. — Kako je v naših otroških vrtcih. — Kipili — Gospod sprejmi ta dar. — Iz dežele kač. — Zasta vice. — Za vse naročnike »Zamorčka« in »Odmeva« berejo afriški misijonarji letno 500 ®v. maš. — V Zagrebu dobite pristni cviček in štajerska vina samo \ gostilni Vladimirja Černe, Radičeva ul. 1 (dvorišče). K\e so zakladi ? V jeseni smo podali takratno stanje zlatih zakladov najvažnejših držav. Od tedaj pa so se razmere zopet izpremeuile in naši čitalelji bodo v naslednjem videli sedanjo razdelitev zlata. Iz nje so razumljiva stremljenja nekaterih držav po popolni opustitvi zlate valute, kar propagirajo zlasti novejši ekonomi. Toda nasprotno bodo imele države, ki bodo ohranile zlati standard, vedno premoč nad drugimi državami, ki bodo prav rade jemale zlato v plačilo za svoje proizvode. Naslednja tabela nam kaže v milj. dolarjev zlato posest najvažnejših emisijskih bank, izbran je datum 19. septembra lani, torej ob ukinitvi angleškega zlatega standarda in začetek januarja 1932 v po loudonskem Economistu): 19.9.1931 31.10.1931 zač. 1932 Anglija 660 660 588 Unija (rez. banka) 3.486 2.738 2.986 Francija 2.296 2.534 2.695 Nemčija 321 26« 234 Holandija 267 336 354 Belgija 224 357 354 Švica 234 422 464 Italija 285 294 297 Japonska 407 342 244 Ob teh številkah izgleda naš zlati zaklad zelo majhen, saj je znašal po najnovejšem izkazu Narodne banke 31.4 milj dolarjev v primeri 28 milj. dolarjev ob priliki zakonske stabilizacije dinarja sredi leta 1931. Zlata rezerva ameriških federalnih rezervnih bank je sedaj skoraj prav tolika kot je bila v začetku leta 1931. Vendar je pripomniti, da so konec oktobra prenehali veliki izvozi zlata iz Amerike in je zlati zaklad zopet začel naraščati. V letu 1031 so vse evrojiske emisijske banke povečale svoj zlati zaklad, pa celo v relativno večji meri kot Francija. V letu 1931 se je povečal zlati zaklad Francije za 30%, Holandije za 108, Belgije za 80% in Švice za 233%. Skupno so te tri države uvozile lani zlata za 672 milj. dolarjev, sama Banque de France pa samo za 629 milj. dolarjev. S tem odpadejo marsikateri očitki francoski valutni politiki, kateri edini se pripisuje vse zlo. Poleg zlatih zakladov emisijskih bank so važne tudi devizne rezerve. Na eni strani se je povečal dotok zlata, na drugi strani pa so padle devizne rezerve. Ta pojav je bil posebno opaziti po 19. septembru, ko je bil v Angliji ukinjen prosti izvoz zlata. Skupno so znašale devizne rezerve Francije, Nemčije, Holandije, Belgije, Švice, Švedske, Nor veške hi Italije v začetku leta 1981 1761 milj. do lurjev, 19. septembra še 1683 milj. dolarjev, v začetku leta 1932 pa samo Še 1051 milj. dolarjev. Pri tem je važno zabeležiti, da so se devizne r» zerve v Franciji zmanjšale od 1931 na 1933 od 1088 na 827 milj. dolarjev, pri vseh ostalih emisijskih bankah pa od 723 milj. na 334 milj. Devizne rezerve so razen v Franciji minimalne. V Italiji so padle od 221 milj. dolarjev v začetku leta 1981 na 115 milj v začetku 1932. To jo posledica naraščajočega opuščanja zlatomenjalne valute: gold ex-change standard. Nekatere emisijske banke splob nimajo več deviznih rezerv. Švicarska, holandska, belgijska in italijanska emisijska banka so konvertirale v zlato po 19. septembru 324 milj. deviz. Banque de France pa samo 165 milj. dolarjev. Obtok bankovcev V naslednjem podajamo podatke o višini da namega obtoka v posameznih državah. Iz podatkov je razvidno, da je največji obtok absolutno in relativno v Franciji, za kar je več vzrokov. Tako je n. pr. plačevanje s čeki v Franciji zelo slabo razširjeno, posebno v primeri z anglosaškimi državami. Nadalje obstoja kakor v Ameriki veliko tezavriranje gotovine. Dn je obtok bankovcev v Uniji tako narastel, je pripisovati na eni strani tezavrlranju, na drugi strani pa polomom bank. V splošnem pa so emisijske banke vodile še vedno deflacijsko politiko, posebno v Angliji in Italiji, kar je razvidno iz meničnega portfelja bank. Najbolj je narastel eskont v Nemčiji. Zanimivo je v Švici, da je menični portlelj padel v teku leta od 24 na 19 milj., dočim so istočasno vloge narasle 75 na 206 milj. dolarjev. Obtok bankovcev je znašal (v milj. dolarjev): 10. jan. 1931 19. sept. zač. 1932 Anglija 1.771 1.710 1.770 Unija 1.625 2.006 2.651 Francija 3.042 3.040 3.362 Nemčija 1.032 1.010 1.092 Holandija 335 380 424 Belgija 458 464 516 Švica 188 246 297 Šved sin« 136 145 155 Norveška 80 76 86 Italija 820 766 753 Japonska 55(1 455 560 Sodobna kultura Radio Frogrnmi Kadio-Liubffanat Sreda, 3. februarja: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13,00 Čas, plošče, borza. — 17,30 Salonski kvintet. — 18.30 Dr. Keya: Morje. —-19.00 Dr. N. Preobraženskii: Ruščina. — 19.30 Literarna ura: Lippert: »Od duše do duše« (Fr. Vodnik), — 20.00 Prenos dobrodelne akademije iz Maribora. — 21.00 Lahka glasba, izvaja salonski kvintet. — 22.00 Čas, poročila. Četrtek, 4. februarja: 9.00 Prenos Stross-majerjeve p ogiave z realke v Ljubljani. _ 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Plošče. — 18.00 Ing. Zldan-šek: Živinoreja. — 18.30 Drago Ulaga: Gimnastič-ne vaje. — 19.00 Dr. Anton Bajec: Italijanščina — 19.30 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — '0.00 Pero Horn; Pedogugika. — 20.30 Muzika '10. p. p. Triglavskog. ~ 22.30 Čas, poročila. Drugi programi i Četrtek, 4, februarja: Belgrad: 12.05 Radio orkester. 20.30 Ljubljana. 22.50 Uadio-orkester. — Zagreb: 17.00 Balalajke — 20.30 Ljubljana - 22.40 Lahka glasba Budapest: 12.05 Opoldanski koncert (pesmi m vi-jolina) 19.30 »Tannhauser«, opera, Radio orkester Dunaj: 11.30 Opoldnnski koncert — 17.P0 Koncert 19.35 Poljudni koncert — 20.20 Zborovpo petje — 21.35 Simfonični orkester — Rim: 17.30 Vokalni koncert — 21.00 Simfonični koenert — Stuttgart: 19.15 Anekdote — 20.05 Pihala — 21.50 Klavir — Berlin: 20.00 Dobrodelni koncert — Barcelona: 21.05 Operni prenos Praga: 19.20 Češke pesmi — 19.40 Pianinski. koncert — Langenberg: 20.00 Plesna ura — 21.00 Koncert Radio orkestra — Toulouse: 2000 Koncert vojaške godbe Trst: 11.45 Hndio kvintet — 13.00 Opoldanski koncert 19.05 Radio kvintet — 20.15 Pestra glasba Violinist Jack Gordon, umetnik mednarodnega slovesa, je prišel v Chicago in se hotel prepričati, koliko razume široka ameriška množica dobro glasbo. Preoblekel se je pri »tarinarju v razcapanega berača, nataknil temna očala in se postavil na oglu Michigan avenue pred poslopjem Visoke šole za glasbeno in upodobljajočo umetnost. Vzel je svoje najboljše gosle, 40.000 dolarjev vrednega Stra-divariusa, in ves dan izvajal odlične pesmi uglednih skladateljev, odlomke iz oper in slično. Malokdo izmed mimohiteče množice se 1 je za trenutek ustavil in goslaču vrgel v praz- ' no škatlo od cigar nekoliko centov. Noben ! Sardine in kriza Občni zbor francoskih pridelovalcev sardin v Lorientu na Bretonskem je opozoril široko javnost na nezdrave razmere, ki še vedno kljub krizi vladajo v tej industriji. Konsum sardin je v zadnjem času zelo narastel. Poprej so jih kupovale samo štodljive gospodinje za mešano 9olato in v manjšem številu vina vajeni pivci. Poleti so služile sardine tudi izletnikom. Zdaj so izleti v modi ludi pozimi, in pred vsem čislajo sardine kot posebno pripravno hrano smučarji. Toda ribiči in trgovci imajo malokai od tega razmaha, ker gre levji del dobička v žepe lastnikov tovarn za pločevinaste škatle. Strokovnjaki so ugotovili, da se prodaja povprečna škatla sardin za 2 fr. 60 cent. Od tecra zneska pride na vsebino škatle, sardine z oljeni ozir. paradižnikom vred samo 20 cent., dočim stane pločevina z napisom 2 fr. 40 cent.! Vse te škatle romajo navadno med smeti, kar pomeni, da vržejo kupci denar naravnost na cesto. Pobiranje zavrženih praznih šknlel se ni obneslo, ker so večkrat zmečkane ali raztrgane pri nerodnem odpiranju. Razen lega niso priporočljive s h i pijanskega stališča ter bi stalo pomivanje ozir. razkuževanje predrago. Trgovci priporočajo izdelovalcem, da bi poenostavili izdelovanje skalel in na ta način znižali njih ceno. Grozijo da se bodo v nasprotnem slučaju rajši posluževali praktičnih »Vatel iz prepojenega papirja z oljem ki so se obnesle pri prodajanju medu, vkuha-nega sadja in slično. Made in U. S. A. Kanadske šolske oblasti so pričele odločen boj zoper ameriške filme, ki poveličujejo »gentlemene« vlomilske, tilotapske in Irugih sorodnih strok. ZaMbng imajo stične igre še vedno največ uspeha pri množici in pokvarijo marsikaterega zelenega mladeniča. Na zahtevo državne cenzure morajo biti vsi filmi te vsebine opremljeni z napisom, ki se glasi: Dejanje predvajane igre se nanaša samo na posebne razmere v Zedinjenih državah in nima ničesar skupnega z življenjem v Kanadi!« Radio ?n gramofon Nemško najvišje zvezno sodišče je prepovedalo radio postajam predvajanje tako zvane reprodueirane glasbe, ker so bili s tem občutno skrajšani dohodki domačih izdelovalcev gramofonskih plošč. Radio postaje so pričele shajati z Italijanskimi In francoskimi gramofonskimi ploščami, toda inozemske tovarne so nemudoma prijavile protest. Kmalu se bo pri-čeln nova dolon pravda, ki bo za vselej določila avtorske Dravice založnikov plošč. človek ni poslušal igre do konca. Ko je zvečer preštel Gordon zaslužek, je ugotovil, da je zbral samo 5 dolarjev. Obvestil je o svojem uspehu časnikarje in dodal: »Prepričal sem se, da nimajo sedanji Američani nobenega umevanja za boljšo glasbo. Jazz-band jim J« uničil posluh. Moji koncerti so sicer rodno razprodani in dobivam po 5000 dolarjev za nastop. A to dokazuje samo, da nimajo ljudje, ki kupujejo vstopnice, nobenega užitka od mojih gosli. Prihajajo, da bi se potem pobn-hali: »Bil sem pri koncertu, in to me je stalo 10 dolarjev .. SmeinVt« V JAVNEM KOPALIŠČU. Gospod Petelinski je prišel v javno kopališče in vprašal za ceno kopanja v kadi. »Enkratno kopanje stane petnajst dinarjev,« odgovori blagajničarka. »Če pa plačate abonement za 12 kopeli plačate samo 100 Din skupaj.« Gospod Petelinski se popraska za ušesi in pravi: »Kdo pa mi garantira, da bom živel še 12 let!« Berač. »Ali dobite vsak dan toliko, da lahko živite in se prehranite?« Berač: »Ne vedno, dobra gospa, pogosto moram dodajati od svojega.« »Kako ste mogli dati hčerko za ženo temu človeku brez lastne volje in energije?« »Je tak postal šele po poroki.« Stric: 'Prinese! sem ti bonbone. Upam, da ne boš poiedel vseh naenkrat.« Nečak: »Ne bom, stric, ampak enega za drugim.« • »Oprostite gospod, da vas nadlegujem. AH sle videli morda kje v bližini kakega stražnika?« »Ne nisem, prav nobenega ni v bližini.« »Hvala, sedaj pa kar hitro izročite vaš denai in uro!« »Sedaj pride dolg tunel; ali se nič ne bojite, gospodična?« »O, prav nič... če vzamete cigareto iz ust,« Piu\ Gospodinjska šola. Letni gospodinjski tečaj čč. šolskih sester v Mladiki se pričue 7. marca t. I Vsa pojasnila daje vodstvo. Vpisovanje v tečaj se vrši 25., 26., iu 27. februarja t. I. od 10—12 in 14 do 16 v Mladiki. Pasji zapor. Ker se je ugotovila tako v mestu kakor v okolici Ptuja pasja steklina, odrejajo oblasti strogi pasji zapor. Gospoda, ji, ki še niso prijavili psov na občini, morajo to nemudoma storiti radi evidence, drugnče se bo proti zamudnikom postopalo po zakonu. Zagoneten strel. Ko je dne 1. t. in. privozil avtobus proge Maribor-Ptuj do postajališča Ročna nad Sv. Janžom ter obstal, je nenadoma padel strel iz neke hiše v bližini. Projeklil je prebil šipo na avtobusu ter padel med prestrašene potnike. Med njimi je nastalo veliko razburjenje, tembolj, ker je enemu potniku švignila krogla tik glave. Orožništvo, ki je bilo takoj ua licu mesta, je kmalu Izsledilo strelca v osebi nekega 19-letnega dekleta iz Clglene ter je iziočilo v zapore ptujskega okr. sodišča. Pištolo, iz katore je bil oddan strel, so orožniki zaplenili. Kaj je bilo vzrok streljauja, bo dognala sodna preiskava. Najdeno. Najdeni sta bili dve zapestni uri z zapestnico vred ter izročeni policiji. Lastniki se naj zglase na policiji, kjer so najdeni piedmeti shranjeni sss Vsaka beseda 50 par ali prodor drobne vrstice 150Din. Najmanjši znesek 5 Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje.Zaoglase >troqo ttgovskega in reklamnega značaja v?aka vrstica 2Di'rt. Najmanjši zneseklODin.Pmlojbina za šifro 2DinV>akogla> treba plačati pri naročilu. Na pismena vprašanja odgovanamo le,čejepriložena znamka.Čekračun Ijubljana10.3li9.' - J"- Službe iščejo Beseda samo 50 par Trgovska pomočnica želi mesto. Najraje na Gorenjsko ali Štajersko. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 1333. Beseda samo 50 par Izvežb. izdelovateijice športnih čepic, ali pa podjetja, katera bi prevzela izdelovanje čepic proti plačilu od komada, se iščejo. Ponudbe pod »Čepica« št. 1145 na upr. »Slovenca«. Starejše dekle ali vdova brez otrok, se išče k staremu možu v svrho postrežbe. Opravljala bi vsa hišna dela. Stanovanje in hrana v hiši. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1368. Čitajte in širite »Slovenca«! I Beseda samo 50 par Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36. Prva oblast, koncesioni-rana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! Sprejem učencev vsaki čas. Beseda samo 50 par Stanovanje petih sob z vsem kom-fortom se odda v sredini mesta s 1. februarjem ali 1. majem t. 1. Poizve se upravi »Slovenca« pod št. 1265. Milili Beseda samo 50 par Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Liubliana — Selenburgova ulica 6. U. nadstr. na prilike Čakati? Prilike se ne dajo priklicati, pač pa KUPCI IN KUPČIJE! Te lahko kar po načrtu vnesete v Vaše račune. Sredstvo zanje z malimi stroški: NAŠI MALI OGLASI. S priznanjem preizkušeni! Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. E 868/31. Dražheni oklic Dne 26. februarja 1932 dopoldne ob 9 bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin — zemljiška knjiga Vuzenica vi. št. 56, 105, Sv. Janž II. vi št. 36, Sv. Primož II. vi. št. 1, 5, 47, Sv. Vid vi. št. 50. Cenilna vrednost 1,036.211.80 Din. Vrednost pritikline: 16.545 Din, ki je v cenilni vrednosti že všteta. Najmanjši ponudek: 690.807.86 dinarjev. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. OKRAJNO SODIŠČE MARENBERG, dne 23. januarja 1932. Kupimo škarje že rabljene in v dobrem stanju, na ročni pogon, za pločevino do 12 mm, ter eno štanco na ročni pogon, do 20 mm. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Škarje« št. 1347. Beseda samo 50 par Malo posestvo v Sav. dolini, čedno stan. hišo v bližini železnice, kupim. Cena do 50.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1330. Čitajte in širite »Slovenca«! Beseda samo 50 par Jajce 80 par na drobno. — Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. Parna žaga v najboljšem stanju naprodaj. Vprašanja na upr. »Slovenca« pod št. 752. Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto. belo. gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC — Zagreb, llica 82. Kemična čistilnica peria Oves in Normo kupite nnicenete pri tvrdk A. VOLK, LJUBLJANA Veletreovina t žitom. Resi jeva cesta 24. na sedežu banovine na dalmatin. pri-morju z 20 adaptiranimi sobami. Hotel obstoji že 14 let. Obrat dobro vpeljan. Obratuje preko celega leta. Proda se radi preselitve rodbine pod zelo ugodnimi pogoji. Podrobne informacije pri lastniku »HOTEL BEOGRAD«, SPLIT. najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor. ESSPODARSKft MZA Ullllinu Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog ild. Prvovrstna moka ii mlina rorgacs, OaCfta Topola, jc sfalno na zalogi. Neprecenljiv je Teichertov stroj za mizarje in kolarje. Vprašaj: Gledališka ulica 12. Telefon 2059 Premog suha drva Pogačmn, Bohoričeva ulica 5 Ogledala, brušena In nebruSi. stekla, šipe za izložbo, automobilo itd. inarmorsteklo priporočajo tovarne ogledal in brušenega stekla KRISTAL." d. d. Centrala: Maribor. Koroška c. 32, Podružnice: Ljubljana VII, Medvedova c. 38 Split, Zrinjska ulica 6. Beseda samo 50 par Nogavice rokavice, robce, perilo,torbice, kravate nizke cene. samo pri PETGLINC-u Ljubi ana. ob vodi blizu I Prešernovega spomenika. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana. Stari trg št 32. Modroce otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje Ignacij Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu). Fcrrom/ičNiM KOPIRANJEM NUDI LE JUGOSLOVANSKA TISKARNA VLJUBLJANI Po kratki, mučni bolezni me je danes ob 11 dopoldne za vedno zapustil moj nad vse ljubljeni, zlati soprog oziroma brat in svak, gospod Alojzij Rasberger trgovec in posestnik Njegove zemeljske ostanke spremimo k Sv. Križu v četrtek 4. t. m. ob pol 4 popoldne iz Streliške ulice (vhod na Stolbo). Sveta maša zadušnica se bo brala v petek, dne 5. t. m. ob 8 zjutraj v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Pokojnega soproga priporočam v molitev in blag spomin! Ljubljana, na Stolbi 8. dne 2. februarja 1932. Globoko žalujoča soproga Mici Rasberger. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. jata a> s*. 2 H0 -0 Ena, velika si in vzvišena nad moj dvom in črno sumnjo! Ozdravila si me!... Suro, ali naj udarimo? Udarimo, da zbrišem madež, ki mc žge ko živ ogenj!« Kralj je stopil s Surom pred šotor in se približal velmožem, zbranim pod mogočnim hrastom. Nove čete Karnov, ki so bile s prvim jutrom tiho prišle in urejene čakale kralja, so ga pozdravile. »Živel Epulo 1« Kraljiva Ena nas je poslala, da ti pomoremo! Vodi nas, udarimo, kamor nam ukažeš!« Preden je mogel kralj odgovoriti in se zahvaliti Karnom za njihovo pripravljenost, so prihiteli sli, ki so jih poslali Gali, čuječi ob zapadnih obronkih, in povedali, da se konzul vrača z vojsko, katera mu je še ostala, proti Akvileji. »Naši so se zagnali za njimi!« so končali s svojim poročilom. »Udarimo še mil« »Udarimo, udarimo!« Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karel Ce& Velmožje so oklevali. Kljub novim četam niso tvegali, da bi prešli v nov napad, ter so menili, da bi kazalo mirovati, ako bi jih Rimljani ne izzivali, češ, da bi se ta cas bolje pripravili. Kralj ni poslušal velmož. 1 Udarimo!« je ukazal. In vojska se je pripravila in prodirala skozi les in prjsla do obronkov, odkoder je videla preko ravni. Daleč v ravni je opazila, kako se hitro bliža legija Akvileji, nekoliko bolj v ospredju pa drugo skupino, ki se ni premaknila z mesta. »Naši so! Gali so!« :>Spoprijeli so se, borijo se!« In se je Epulo pognal in z njim njegove čete in so pridreveli še pravi čas, zakaj Gali so bili obupen boj s konjenico, ki je krila Manlijevo legijo, da sc j« mogla vrniti. Ko so rimske trume zagledale nov« vojsko, ki je niso pričakovale po tolikem porazu, so sc jadrno umaknile in odstopale za legijo proti Akvi-i&ji. Gali so se čudili, odkod se je vzel v sovražnica tak nenaden strah, ker Karusadij so imeli za hrbtom m v 1 juti borbi niso mogli opaziti, da se izpod redkega lesovja med nizkim grmičevjem pomikajo Istri in Karni, ki jih vodi kralj, so dvignili okrvavljeno orožje in mu vzklikali, da so mogli slišati njihovo veselje preko Natise do Akvileje. Kralj je pohvalil hrabre Gale in potem, ko st je posvetoval z velmožmi, jih je odpustil in posla' domov z naročilom, naj zasedejo izpraznjeno Medej-sko gradišče, kjer naj čujejo in bodo pripravljeni, da jih ne doleti usoda kralja Prona in njegove posadke. Gali so vzklikajoč in vriskajoč odšli. »Tako je prav, kralji« »Kakor ste svetovali in sklenili, velmožje!« Izdajatelj: Ivan Itakovec. Urednik: Franc Krenuar.