PRED VOLITVAMI Za četrtek dne 11. 3. 1982 so razpisane volitve delegacije v zbor združenega dela občinske skupščine Litija in posebnih delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Razprave o evidentiranih kandidatih so bile na temeljnih kandidacijskih konferencah, prav tako so bile predlagane in sprejete kandidatne liste za vse omenjene delegacije. Imena kandidatov v delegacijah so bila objavljena v 3. št. Litijskega predilca. VOLILI BOMO Delegacija v zbor združenega dela bo štela 15 članov, devet posebnih delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa ti.'! članov. to je vsaka delegacija po 7 članov. Sindikalna konferenca. ki je opravila vse politične priprave, je sprejela takofme-novane zaprte kandidatne liste. bilo je sprejet o ravno toliko kandidatov, kolikor jih volimo. Volili bomo torej z dvema glasovnicama, z eno bomo volili delegacijo v zbor združenega dela. kjer ho kot že omenjeno na glasovnici 15 članov napisanih po vrstnem redu in z zaporednimi številkami. volilci bomo ohkroževali številke pred imeni kandidatov. Na drugi glasovnici pa ho ti.'! kandidatov za posebne delegacije samoupravnih interesnih skupnosti. Dela v zvezi z volitvami ho kar precej, volilci pa bodo morali tudi paziti pri obkmževanju. volilni odbori pa bodo pojasnjevali volilnem način glasovanja, pa tudi na glasovnicah samih bodo pojasnila. Na volišču bosta po dve skrinjici, tako da bodo volilci lahko dali v skrinjici glasovnice posebej za zbor združenega dela in posebej za posebne delegacije. Volitve so tajne in vsak volilen neposredno voli sam. Oni. ki so na odsluženju vojaškega roka. bodo tudi volili v svojih vojaških enotah, volilna komisija pa jim ho poslala glasovnice. Glasovnice nam hodo ti delavci poslali po pošti nazaj. Volivci so imeli čas oz. ga še imajo, da se prepričajo, če so vpisani v volilnih imenikih Volilni imeniki so objavljeni. Volili bomo na štirih voliščih: Volišče Št. I — čistilnica, melanžirnica, čistilnica odpadkov, mikal-nica, predpredilnica, česalnica, tehnično in administrativno osebje proizvodnega sektorja. — v laboratoriju prdpredilnice. Volišče št. II — predilnica bombaža in sintetike ter rezerva predilnice, — v garderobi predilnice I. Volišče št. III — sukalnica. sukalnica efektnih sukancev, vlagalnica. zbiralnica cevk, rezerva sukalnice. — v garderobi sukalnice. Volišče št. IV — vzdrževanje, pisarniški delavci (kadrovsko-splošni sektor, komercialni in finančni sektor), transportni delavci, pomožno osebje in obrat družbene prehrane. — v sejni sobi nad bivšo stročnarno. Volišča bodo odprta od 4. do 14. ure (volišče I. II. III). IV. volišče pa bo odprto od 5. do 14. ure. Delo na voliščih bodo vodili volilni odbori, ki jih je imenovala volilna komisija, odbori bodo še posebej seznanjeni z nalogami, ki jih morajo opraviti. OBČINSKA SKUPŠČINA IN NJENA DELEGATSKA OSNOVA TOZD IN DELOVNE SKUPNOSTI I KRAJEVNE 1 SKUPNOSTI DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINSKE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI _L 1 TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB DISLOCIRANI OBRAT DELOVNA SKUPNOST, KI NI OZD ODVETNIŠKE PISARNE DELAVCI V OBOROŽENIH SILAH SKUPNOST KMETOV SKUPNOST OBRTNIKOV KRAJEVNA SKUPNOST KRAJEVNA SKUPNOST KRAJEVNA SKUPNOST KRAJEVNA SKUPNOST n <3 3i too ZVEZA KOMUNISTOV ZVEZA SINDIKATOV ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE ZVEZA BORCEV VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE RAZISKOVALNA DEJAVNOST KULTURA ZDRAVSTVO SOCIALNO VARSTVO i r D D D D D D D D D VT VT VT VT VT SK SK SK SK SK i 1 1 KD KD KD LISTA KANDIDATOV UJ z < ZBOR ZDRUŽENEGA DELA ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR VZGOJA IN IZOBRAZEVA RAZISKOVALI DEJAVNOST KULTURA ZDRAVSTVO OBČINSKA SKUPŠČINA LEGENDA: D-DELEGACUA; VT-VOLJENO TELO DPO; SK= SKUPSClNAOBČINSKE SIS; KD - KONFERENCA DELEGACIJ POVZETO IZ BROŠURE dr. CIRILA RIBIČIČA: SKUPŠČINSKI SISTEM V OBČINI IN DELOVANJE IZVRŠILNE FUNKCIJE V NJEM 11.3. ’82 VSI NA VOLITVE Opozoriti ie treba, da oni. ki bodo ta dan na službenem potovanju. ne morejo voliti prej kot na dan volitev, zato bodo morali voliti na svojih voliščih, ki so odprta zgodaj zjutraj. Volilci. ki bodo 11. .1. 1982 na rednem dopustu ali na bolniškem dopustu, naj se udeleže volitev, če smejo oz. morejo od doma in če se bodo zadrževali doma. Nadalje ie treba opozoriti, da bodo v nedeljo. 14. 1982 še volitve v delegacije v krajevnih skupnostih in v delegacije družbenopolitičnega zbora. Te volitve pa ne bodo v tovarni, ampak na terenu in vas bodo o poteku volitev seznanile občinske volilne komisije. A. A. Predvolilna dejavnost je v teh dneh praktično že končana. Čaka nas glavno opravilo — volitve. Ker se vsi le nismo udeležili predvolilnih razprav, je dobro, če pred volitvami obnovimo, katere delegacije kje volimo in preverimo svoje znanje o skupščinskem sistemu. Katere delegacije bomo volili? 11. marca bomo volili delegacije v delovni organizaciji v zbor združenega dela občinske skupščine in v posebne delegacije za samoupravne interesne skupnosti (o volitvah v Predilnici Litija je napisano v uvodu). 14. marca pa bomo volili v svojih krajevnih skupnostih : — delegacijo za zbor krajevnih skupnosti, — delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, — posebne delegacije v skupščine SIS. Kako je organizirana občinska skupščina? Občinsko skupščino, kot najvišji organ upravljanja v občini, sestavljajo trije zbori: — zbor združenega dela, ki bo imel v litijski občini v prihodnjem mandatnem obdobju 27 delegatskih mest. Večje organizacije združenega dela imajo v zboru svoje delegatsko mesto, več manjših OZD pa se povezuje skupaj v konfe- rence delegacij, posamezna konferenca delegacij pa ima v zboru združenega dela eno delegatsko mesto. — zbor krajevnih skupnosti ima v naši občini 18 delegatskih mest. Toliko, kot je v občini krajevnih skupnosti. Delegacija vsake krajevne skupnosti ima torej v zboru krajevnih skupnosti svoje delegatsko mesto. — družbenopolitični zbor bo imel v prihodnjem mandatnem obdobju v naši občini 25 delegatskih mest. Delegatska baza za ta zbor so občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij (občinske konference SZDL, občinske konference ZK, občinskega sindikalnega sveta, predsedstva ZSMS in občinskega odbora ZB). Enotno listo kandidatov za ta zbor predloži občinska konferenca SZDL, na osnovi predlogov posameznih družbenopolitičnih organizacij. O kandidatni listi za ta zbor bomo glasovali na volitvah v krajevnih skupnostih. Skupščine SIS družbenih dejavnosti so dvodomne, sestavljata jih zbor izvajalcev in zbor uporabnikov. Večina delavcev v OZD voh delegacije v zbor uporabnikov teh skupščin (izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva), razen delavcev v delovnih organizacijah družbenih dejavnosti (šole, kulturni in telesno-kulturni delavci, zdravstveni delavci, delavci vzgojno-varstvenih zavodov), ki volijo delegacije v zbor izvajalcev. V zbore uporabnikov skupščin SIS bomo volili delegacije v delovni organizaciji in kot občani tudi delegacije v krajevnih skupnostih. Skupščine SIS družbenih dejavnosti imenujemo in tudi imamo kot četrti zbor občinske skupščine, ker o zadevah s svojega specifičnega področja odločajo enakopravno z zbori občinske skupščine (glej shemo na prvi strani). Dvanajst kongresov jugoslovanskih komunistov ROJENA JE PARTIJA Več kot šest desetletij revolucionarnega boja ima za seboj komunistična partija, oziroma zveza komunistov Jugoslavije. Postala je resnična avantgarda delavskega razreda. V ilegalnih bojih, narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji, z napori pri ustanavljanju družbe svobodnih samoupravljalcev, je partija kalila svoje vrste in vedno odpirala nove možnosti za lepši in varnejši jutrišnji dan. V tem času je imela partija enajst kongresov in več konferenc. od katerih se nekatere zaradi pomembnosti lahko primerjajo s kongresi. Vsi ti zbori predstavljajo mejnike v njenem idejnopolitičnem razvoju, in v razvoju gibanja, kateremu stoji na čelu že več kot 60 let. Prav je, da se v času pred 12. kongresnim ZK-J spomnimo na vse to. Komunistična partija Jugoslavije je rojena 1919. leta, na kongresu v Beogradu. Zgodovinski pomen tega zbora je v tem, da je z združevanjem delavskih partij posameznih jugoslovanskih dežel nastala socialistična delavska partija Jugoslavije (komunistov) revolucionarna avantgarda delavskega razreda. Poleg tega je ta kongres pomemben še zato ker se je na njem razodela revolucionarna usmerjenost, pri kateri je partija ostala dosledna ves čas svoje zgodovine. Na kongresu združenja so triumfirali pristaši »nepopustljivega razrednega boja« nad pristaši razrednega sodelovanja z buržoazijo. Nedvomno je bil to dokaz tedanje revolucionarne preobrazbe jugoslovanskega delavskega razreda. Ze leto kasneje je bil v Vukovaru drugi partijski kongres, ki se ga spominjamo po tem, da je komaj ustanovljena revolucionarna organizacija dobila ime — Komunistična partija Jugoslavije. To ime je spremljalo partijo vrsto let njenega delovanja. Kongres je bil od 20. —24. junija 1920. leta, v hotelu Grand v Vukovaru. Prisotnih je bilo 374 delegatov iz vse države. Zgodovinarji so zapisali: »Partija je v tem času imela 60 tisoč članov. Kljub temu je na njem zmagala revolucionarna komunistična usmerjenost, in zato bo ostal ta kongres nepozaben. Ta zmaga je izvojevana v neposrednem spopadu med komunisti in reformisti. Bila so nesoglasja o osnovnih dokumentih partije — njenega programa in statuta. C e je" ustanovni kongres predstavljal v zgodovinskem smislu, kompromis različnih opredeljen) in tokov v delavskem gibanju, je vukovarski kongres pomenil prekinitev s takšno prakso. Tudi sama sprememba imena in priimka ni zgolj formalnost. S tem je uresničena prelomna zmaga revolucionarne nad reformistično orientacijo v delavskem gibanju. V Vukovaru so delegati osvojili program v katerem poleg ostalega piše: »Vsaka misel, da bi uveljavljali socializem s pomočjo kompromisa z buržoazijo na ozemlju buržoazne demokracije, je utopija«. Tretji kongres je potekal od 17. do 22. maja 1926. leta. na Dunaju. To je bil prvi kongres naše partije, ki je potekal v tujini. Bil je sklican na pobudo izvršilnega komiteja komunistične internacionale. Najti je bilo potrebno izhod iz zapletene situacije v naši državi in notranjih razhajanj v partiji. Neusmiljena preganjanja so povzročila, da je imela partija v tistem času le 2.300 komunistov. To je na Dunaju predstavljalo 48 delegatov iz vseh krajev Jugoslavije. Nedvomno je bila na tem kongresu najvažnejša odločitev o spremembi v organizaciji in metodi dela v bazi. Da bi partijo osvobodili sektaštva in frak-cionaštva, so se odločili, da menjajo njen socialni sestav, in povečajo vpliv množic. Ob tem so zahtevali, da se poveča kontrola centralnega komiteja nad celotno aktivnostjo partije. Takoj po kongresu je CK KPJ izdal proglas članstvu v katerem je jasno rečeno, da naj gredo komunisti med ljudstvo, da bi se skupno z delavci in kmeti borili za njihove pra vice. Četrti kongres KPJ je bil v začetku leta 1928 v Dres-denu. Prisostvovalo je 22 delegatov. predstavnikov 2.034 članov KPJ. organiziranih v 364 celic s 25 okrožji in 83 mestnih komitejev. Priprave so potekale v znamenju zahtev članstva, da se frakcionaškim pritiskom končno stopi na prste. Na dnevnem redu je bilo več vprašanj: diskutirali so o poročilu, politični situaciji in nalogah partije, sindikalnem gibanju . . . Ostro so obsodili »desno« frakcijo s Šimom Markovičem na čelu. Na kongresu so izvolili nov centralni komite. Dobil je pooblastilo — vsakega frakcionaša ie potrebno takoj odstraniti iz vrst partije. Kongres je pokazal še eno slabost partije — nepoznavanja osnovnih načel marksizma — leninizma. Dogovorili.so se, da osnujejo biblioteko in pričnejo izdajati partijske liste in časopise. To so bili štirje kongresi komunistične partije Jugoslavije v predvojnem obdobju, v času težke, ilegalne borbe, v času ko se je pripravljala in dozorevala za dneve, ki so šele prihajali. (Se nadaljuje) D. Majstorovič — Tanjug Primerjalni kazalci poslovanja delovne organizacije Z dosežki obsega proizvodnje in s finančnimi rezultati poslovanja smo se že seznanili v zadnji številki »Predilca«, danes pa se bomo še s 17 osnovnimi primerjalnimi kazalniki, ki jih predpisuje zakon o združenem delu in zvezni izvršni svet. Kazalnike bo • ta čas obravnaval tudi DS in SDS ob obravnavi rezultatov dela in poslovanja naše delovne organizacije v letu 1981. Žal še nimamo vzporednih kazalnikov naše grupacije po zaključnih računih za leto 1981, če tudi je primerjava smiselna le v določenih kazalnikih (npr. dohodek na delavca, akumulacija v primerjavi z dohodkom), tako da bomo primerjali le zaključno leto z njegovim planom in letom 1980. Poglejmo tabelo: PRIMERJALNI KAZALNIKI REZULTATOV POSLOVANJA DO I n d e k s 1980 Plan 1981 1981 1981 1981 plan 83 1980 I. Kazalniki po 140 členu ZZD 1. Dohodek na delavca (v din) - dohodkovna produktivnost 220 012 250 852 579 654 151,1 172,6 2. Dohodek v primerjavi s 0 porabljenimi poslovnimi sredstvi - rentabilnost v % 50,0 67,6 66,8 98,8 155,6 5. Ustvarjeni Č D na delavca 171 657 192 769 289 922 150,4 168,9 4. Akumulacija v primerjavi z dohodkom (v %) 12,2 8,7 28,2 524,1 251,1 5. Akumulacija v primerjavi z ustvarjenim čistim dohodkom v % 15,7 11,5 56,9 526,5 255,0 6. Akumulacija v primerjavi s 0 uporab, posl. sredstvi (t %) 6,1 4,1 18,8 458,5 508,2 7. OD in sredstva skupne porabe na delavca (v din)-mesečno poprečje 12 064 14 242 17 047 119,7 141,5 8. Cisti OD na delavca -mesečno povprečje 7 528 8 859 10 801 121,9 145,5 II.Kazalniki po odloku ZIS 1. Izločanje iz OD na delavca -mesečno povprečje (v din) 4 159 5 485 4 159 119,4 145,5 2. Izločanje iz dohodka na delavca (v din) 48 576 58 085 68 142 117,5 140,9 5. Ak z Am v primerjavi s 0 uporab. posl. sredstvi (v %) 19,1 12,5 27,0 216,0 141,4 4. Povprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca (v din) 440 471 555 461 568 175 106,5 129,0 5. Celotni prihodek v primerjavi z uporabljenimi sredstvi (v %) - ekonomičnost 148,6 158,6 148,8 107,4 100,1 6. Celotni prihodek v primerjavi s povpr.uporabljenimi obratnimi sredstvi (v %) 2,5 2,4 2,8 116,7 121,7 7. Dohodek v primerjavi z načrto-r vanim dohodkom (v %) 105,2 - 145,5 - 156,4 8. Del ČD za OD v primerjavi z načrtovanim zneskom (v %) 91,5 - 114,7 - 125,6 9. Povprečno število zaposlenih 1 050 1 046 992 94,8 94,5 Kazalnik "izguba na delavca" ni prikazan, ker nismo imeli izgube. Gledano v celoti so rezultati poslovanja izredno lepi. kar moremo takoj oceniti po visokih indeksnih stopnjah. Ko bomo ocenjevali rezultate po posameznih kazalnikih, bomo videli, da ima pri tem uspehu vendarle največ »zaslug« inflacija oz. povečane cene proizvodov. Kazalnik dohodka na delavca je izhodiščni kazalnik rezultatov poslovanja, ker v njegovem okviru zadovoljujemo tako naše kot skupne potrebe delavcev, ustvarjamo pa tudi sredstva rezerv in razširjene reprodukcije v naši delovni organizaciji kot tudi zunaj nje. To je kazalnik boljše proizvodnosti dela. Na visok dohodek so vplivale višje prodajne cene, vplivala pa je tudi višja fizična produktivnost, kar je najpomembneje, saj smo proizvedli toliko več preje pri občutno zmanjšanem številu zaposlenih. Upoštevati moramo še. da so vzporedno s prodajnimi cenami rastle še hitreje tudi cene reprodukcijskega materiala in ostalih materialnih stroškov ter da smo povečali tudi delež najmanjše amortizacije za 27 Tv primerjavi z letom 1980. T o rej, lep uspeh. Z drugim kazalnikom prikazujemo, kolikšen je dohodek na povprečno uporabljena poslovna sredstva oz. koliko naj hi osnovna sredstva pripomogla k boljšemu dohodku. To je kazalnik rentabilnosti, čeprav hkrati ne odgovarja, kako smo s poslovnimi sredstvi gospodarili. Cisti dohodek na delavca sledi normalno, z manjšimi odstopanji. rasti dohodka, tako da so iz dohodka izločena sredstva po sprejetih samoupravnih sporazumih, zakonske, pogodbene in druge obveznosti. Ostanejo torej samo sredstva za osebne dohodke in sklade DO na delavca. Po uspešnosti moremo indeks primerjati z indeksom dohodka na delavca. Kazalnik akumulacije v primerjavi z dohodkom je v velikem porastu, to pa zato. ker so se sredstva akumulacije (t. j. del dohodka za amortizacijo nad predpisano stopnjo + del čistega dohodka za poslovni in rezervni sklad) indeksno povzpela v letu 1981 na 376. dohodek pa le 163 indeksno ali za 63 W je večji kot v letu 1980. Predvsem smo močno povečali sredstva za poslovni sklad in skupna sredstva amortizacije, kar je pametno in nujno v sedanjih razmarah. C e vemo, da so se poslovna sredstva povečala le za 22 r< v primerjavi z 276 T akumulacije, potem lahko razumemo, zakaj imamo tolikšen indeks pri 6. kazalniku. Enako lahko uravnavamo 5. kazalnik. Ker pa se je v tem razmerju čisti dohodek povečeval za 60 ri, je temu ustrezno manjši indeks povečanja (to je 23.7.0 oz. 326.3 v odnosu realizacije na plan 19811. OD in sredstva skupne porabe so nekakšno merilo vključitve delavčevih interesov v delo delovne organizacije, ker zajemajo poleg dela čistega dohodka za osebne dohodke še sklad skupne porabe, t.j. sredstva za prehrano režijskih delavcev (ker se stroški prehrane neposredno proizvodnih delav- (Nadaljevanje na 4. strani) POROČILO O IZDAJANJU GLASILA LITIJSKI PREDILEC V LETU 1981 V lanskem letu je izšlo 24 številk našega glasila v skupni nakladi 40.600 izvodov. Posamezne številke so izhajale v nakladi 1.700 izvodov, le zadnji, 23. in 24. številka v nakladi 1.600. Stroški izdajanja so bili naslednji: Stroški tiskanja 817.339,85 din 92,02 5 Neto honorarji 62.455,10 din 7,03 5 Prispevki od honorarjev 8.512,55 din 0,95 5 Skupaj 888.307.50 din 100.00 5 Stroški, oz. cena za en izvod: Cena tiskanja 20,15 din Neto honorarji 1.55 din Prispevki honorarjev 0,20 din S kupa j 21.90 din Do konca novembra so glasilo urejali in konkretno oblikovali člani uredniškega odbora, od decembra dalje pa 6 članov uredništva. Takrat smo ustanovili tudi odbor za obveščanje, ki vodi politiko celotnega obveščanja pri nas — s tem tudi zasnovo glasila. Odgovorni urednik: Matic Malenšek z : x PROSLAVA DNEVA ZENA Letos nas bodo učenci osnovne šole Dušan Kveder-Tomaž iz Litije že petič obiskali in priredili našim delavkam kratko, prisrčno proslavo za 8. marec — dan žena. Proslava bo v ponedeljek, 8. marca v čistilnici sintetike, ob 13. uri, takrat, ko se menjata dopoldanska in popoldanska izmena in se proslave lahko udeleži večina naših sodelavk. Avtobus, ki vozi v Zagorje bo počakal do konca proslave, ki ne bo predolga. Udeležite seje! VSEM SODELAVKAM Čestitamo I ZA DAN ŽENA! PRIMERJALNI KAZALCI POSLOVANJA DELOVNE ORGANIZACIJE REKLI SO... Delavci ob obravnavi zaključnega računa Iz zapisnikov samoupravnih delovnih skupin ugotavljamo, da so o zaključnem računu za leto 1981 razpravljali delavci na vseh petintridesetih samoupravnih delovnih skupinah. Gradivo za razpravo je bilo primerno in pravočasno pripravljeno. V vseh SDS so delavci poleg poročila o gospodarjenju v preteklem letu obravnavali tudi programe dela posameznih sektorjev in stabilizacijske ukrepe, ki jih je sprejel delavski svet za poslovanje v letošnjem letu. (Nadaljevanje s 3. strani) cev krijejo iz materialnih stroškov). regresi za letni dopust, stanovanjsko gradnjo in druge namene in skupne porabe. Rast kazalnika 7 za 41,3 T (indeksno 141,3) malo zaostaja za rastjo neto osebnih dohodkov na zaposlenega, ki so bila v letu 1981 večja za 44 ^ v odnosu na leto 1980, kot kaže kazalnik pod številko 8. Dobro poslovanje se torej predvsem izraža v rasti osebnih dohodkov in sklada skupne porabe na delavca in v rasti akumulacije na poslovna sredstva, če upoštevamo, da rast enega kazalnika ne sme iti na škodo drugega. Izločanja iz osebnega dohodka na delavca (predvsem za skupne potrebe družbenih dejavnosti), to je kazalnik 1 /III, rastejo, razumljivo, indeksno vzporedno s čistimi osebnimi dohodki na delavca - 143,5. Izločanja dohodka na delavca. to so izločania po samoupravnih sporazumih za družbene dejavnosti (kot so izobraževanje, znanost, zdravstvo, itd.) in skupnosti materialne proizvodnje (kot npr. stanovanjsko komunalna skupnost, skupnost varstva pred požari, splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite itd.), za potrebe invalidsko pokojninskega zavarovanja ter ostale obveznosti po samoupravnih sporazumih, zakonske in pogodbene obveznosti. Le-te, kot vidimo s 140,9 indeksno zaostajajo za izločanji iz OD na delavca. Drugikrat. kot je že bilo, pa bi mogli pokrivati širše družbene potrebe in obveznosti z višjimi dajatvami iz OD na delavca. Odvisno je pač, kako sprejemamo samoupravne sporazume oz. kako zakonsko urejujemo dajatve iz OD iz dohodka. Enkrat smo »udarjeni« nepo- sredno po »žepu«, drugikrat pa po našem dohodku. Pri kazalniku 3/II ne pozabite, kot smo že dejali, da so sredstva akumulacije z amortizacijo v letu 1981 močneje porastla kot povprečno uporabljena poslovna sredstva, to je osnovna in obratna sredstva skupaj, zato so izkazana indeksno tolika povečanja. Povprečno porabljena poslovna sredstva na delavca so poskočila tako na račun povečanih porabljenih osnovnih sredstev kot tudi na račun zmanjšanja števila zaposlenih. Ostale kazalnike si boste iz vsega povedanega znali tolmačiti že sami, zato naj le za tiste, ki s tem delom in pojmi nimajo opraviti, pojasnimo na kratko, da sestavljajo celotni prihodek redni prihodki najrazličnejših vrst. kot so prihodki s prodajo proizvodov ali storitev na domačem ali tujem trgu, prihodki doseženi z lastnimi storitvami v naši delovni organizaciji, kot tudi izredni prihodki, npr., v zvezi z ugotovljeni presežki, prejetimi povračili za penale, zamudnine itd. Ločili naj bi tudi porabljena sredstva, ki pomenijo materialne stroške z amortizacijo po minimalnih stopnjah od uporabljenih sredstev, to je uporabljenih poslovnih sredstev (osnovnih in obratnih sredstev). Tako si tolmačimo tudi stroške, ki so vedno povezani z nastajanjem poslovnih učinkov, to je proizvedenih proizvodov in opravljenih storitev. Ugotovljene primanjkljaje ali različna povračila škode pa štejemo k izrednim odhodkom in ne k stroškom. Stremimo za tem, da bi vse informacije približali vsem zaposlenim za boljšo razumevanje in kvalitetnejše odločanje, vendar je izredno težko, ker ni pravega odziva bralcev. O teh problemih hi se morali pogovarjati tudi na SDS. V.K. V proizvodnih SDS so se delavci pogovarjali o tem. kako uresničevati letošnje planske naloge in se dogovarjali za boljšo izrabo strojnih zmogljivosti, zmanjšanje števila pretrgov, zmanjšanje odpadkov, zmanjšanje števila stoječih vreten, plansko izrabljanje rednega dopusta, da hi na ta način dosegli še boljšo delovno storilnost. Delavke v SDS sukal niča. 2. izmena, so v razpravi povedale, da so preveč obremenjene in da dela ne zmorejo, posebno pri rotorski preji, ker slabše teče in je zato več odpadkov. Pravijo, da hi morale biti bolj enakomerno obremenjene v primerjavi z drugimi številkami preje. Predlagale so tudi nabavo plastičnih cevk in nabavo Škarij. Zahtevale so, naj se čim prej izdelajo normativi obremenitev za grobe in sukane preje. Tudi delavci neproizvodnih SDS so se pogovarjali o svojih programih dela in stabilizacijskih nalogah. V SDS mehanična delavnica so ocenili, da bo v delavnici težko izdelati čimveč rezervnih delov v lastni režiji (kot predvideva stabilizacijski program), ker so delovne priprave zastarele, saj že dalj časa niso nabavili nobenega novega stroja, tako, da je na primer varilnica stara skoraj 40 let. Več SDS sektorja vzdrževanja je menilo, da bi morali že ob tej priložnosti razpravljati o programu reorganizacije sektorja vzdrževanja. SDS remont pred-predilnice pa se ne strinja s programsko nalogo za reorganizacijo vzdrževanja. Zanima jih, kaj s sedanjim sistemom ni v redu, ker menijo, da stroji v redu obratujejo in na to doslej ni bilo pripomb. Več SDS sektorja vzdrževanja je imelo tudi pripombe na osebne dohodke preteklega leta. Pravijo, da so razlike med ključavničarji in vodji izmen prevelike, manjšajo pa se med predieami in ključavničarji. Na osebne dohodke so padle pripombe tudi v obratu družbene prehrane, kjer so nezadovoljni s prenizkimi OD. Delavci zunanjega transporta pa zahtevajo, da se jim ponovno ovrednotijo delovni pogoji. Tudi delavke zbiralnice cevk so se zavzele za povišanje osebnih dohodkov. Delavci v samoupravnih delovnih skupinah skupnih služb so se temeljito pogovorili o povečanju delovne storilnosti in o krepitvi delovne discipline. V SDS finančni sektor so se dogovorili kako bodo prerazporedili delovne naloge med seboj zaradi odhoda dveh delacev in daljše odsotnosti delavk. Dela bodo opravili delno s prerazporeditvijo del, delno pa v nadurah, vendar brez novih zaposlitev. Delavci SDS kadrovsko splošnega sektorja pa so se ponovno zavzeli za to, da je potrebno poiskati za naše delovne invalide delo, ki hi ga lahko opravljali kot stransko dejavnost in menili, da prestavitev teh delavcev v proizvodne oddelke za zbiranje cevk ne hi bila ustrezna rešitev. Dogovorili so se tudi, da je treba sproti spremljati študijske uspehe delavcev, ki študirajo ob delu in ugotoviti zakaj nekateri ne izpolnjujejo študijskih obveznosti. Zavzeli so se za izpolnjevanje teh obveznosti po sklenjenih pogodbah. M. K. P redilni prstančni stroj z avtomatskim snemanjem VARSTVO PRI DELU V LETU 1981 V letu 1981 je bilo v delovni organizaciji zaposleno povprečno 1046 oseb, od tega 709 žensk in 337 moških. Zaposlenih je bilo tudi 13 mladoletnih oseb. Na nočnem delu so zaposlene 503 ženske in se je število žensk na nočni izmeni v primerjavi s preteklim letom zmanjšalo za 3. Poškodbe na delu v letu 1981 v primerjavi z letom 1980 Lansko leto se je na delu izgubljenih dni zaradi poškodb poškodovalo 19 žensk in 22 se je v splošnem zmanjšalo, moških, skupaj torej 41 nezgod podrobnejši podatki o tem pa na delu. število poškodb in so navedeni v tabeli. OBRATNE POŠKODBE IN POŠKODBE NA POTI NA DELO IN Z DELA ZA LETO 1981 IN 1980 Oddelek Obratne poškodbe Izgubljeni dnevi Poškodbe na poti Izgubljeni dnevi 1980 1981 1980 1980 1981 1980 1981 čistilnica « - 57 - - 1 - 35 Predpredilnica 12 11 95 89 - 3 36 Predilnica sintetike 5 4 53 35 2 1 21 8 Predilnica bombaža 9 6 75 44 2 4 21 57 Šukalnica 7 7 96 86 2 5 13 86 Šukalnica ef. sukancev 2 2 66 24 - 2 33 Remont 3 3 23 32 1 52 24 Transport 5 1 61 9 i 1 29 26 Elektroobrat 2 - 43 - - _ _ Remont klima naprav 1 - 12 - - - - - Obrat družbene prehrane i i n i - 7 - Mehanična delavnica i i - - - _ Zidarska skupina 1 - 4 - - - - - Valjčkarna i - 9 - i - 74 _ Zabojarna, zbiralncia cevk i i 37 n - - - - Pom.osebje + MDA + VV i * 1 44 i - 11 - Skupaj 56 41 656 394 11 18 228 305 Opazimo, da je bilo največ nezgod v predpredilnici (tu je zajeta tudi čistilnica). V tem oddelku so poškodbe nastajale pri udarcih oh dele strojev, zdrsnitev in padcev, udarca flajerskih kril. padcu navitka. odpiranju hal v čistilnici in zaradi transportnih sredstev, zabojčkov, zabojev, delov stroja, ureza zaradi poškodovanih cevk. V predilnici izrazito izstopajo poškodbe, ki so nastale zaradi transportnih sredstev (vozičkov za predprejo. zabojčkov, kontejnerjev itd.). V sukalnici oziroma sukal-nici efektnih sukancev so poškodbe nastajale zaradi odle-titve travelerja oz. dela cevke, padcev zabojčkov, udarcev oz. dotikov ob vretena. Tudi pri remontu se število poškodb ni povečalo. V ostalih oddelkih (remont klima, mehanična delavnica, zabojarna. obrat družbene prehrane) je bila po 1 nezgoda. Tudi pri letošnjem analiziranju poškodb ugotavljamo veliko število poškodb s transportnimi sredstvi in sicer: — padcev pločevinastih zabojčkov (na prstančnih pre-dilnih strojih in v sukalnici): — udarcev oh kontejnerje ali lesene zaboje: — padcev večjih zabojev: — poškodbe pri vožnji vozičkov s predprejo. Pri rednih vzdrževalnih delih bo potrebno večjo pozor- nost nameniti tudi popravilom transportnih sredstev, predvsem čiščenju koles vozičkov za predprejo. popravilu nog pri kontejnerjih, pravočasno pa ho potrebno tudi krpati dna pločevinastih zabojčkov, ki so večkrat preluknjana in razcefrana in obstaja možnost ureza posluževalk. Lansko leto so se najpogosteje poškodovali posluževalei čistilnih in rahljalnih agregatov (4x), transporterji preje in predpreje (4X). snemalke (.3x3, predice (4x). vodje izmen (2X3. po 2X pa še posluževalke flajerjev in posluževalei mi-kalnikov, transporterji preje v predilnici itd. Največ poškodb je bilo od 6.—14. ure in sicer 30. V času. ki se šteje za nočno delo (od 22.-5. ure) so bile le tri poškodbe. Značilno je tudi. da so se največkrat poškodovali delavci s krajšim delovnim stažem (od 1. do 4. leta). Teh je bilo 14. Kot najpogostejša oblika poškodb nastajajo udarci, ranitve, padci predmetov na dele teles, stisnitve in urezi. V letu 1981 smo imeli tudi tri poškodbe, ki niso nastale na delu v delovni organizaciji, štejejo pa se za poškodbe na delu. To sta 2 poškodbi na mladinski delovni akciji in ena poškodba na vojaških vajah. Težjih poškodb na delu v letu 1981 ni bilo. Iz razpredelnice št. 2 vidimo. (1.3) in seveda tudi manj poda je bilo lani tudi manj izgub- škodb na 100 zaposlenih (0.4) ljenih dni za eno poškodbo Leto obr. oošk. Poškodbe na noti SKUPAJ Povor. Na 1 pošk. Poškodb izg.drevi izg.dnevi izg.dnevi zaposl. izgub.dni na 100 z. 1960 56/656 11/228 67/884 1113 6,0 1981 41/394 18/505 59/699 1046 11,8 5,6 0g Tl OR - 15/-262 4 7/4-77 - 8/-185 - 67 - 1,5 - 0,4 POŠKODBE NA POTI NA DELO IN Z DELA Lansko leto smo imeli 18 poškodb na poti na delo in z dela. pomeni, za sedem več kot leto poprej. Te poškodbe so nastajale predvsem v zimskem času zaradi zdrsnitev in pad- cev na poledenelih oziroma zasneženih pločnikih in poteh. Poškodovali so se predvsem pešci, le v dveh primerih mopedist in v 1 primeru kolesarka. ZDRAVSTVENO VARSTVO Nadaljevali so se zdravstveni sistematski pregledi delavcev. ki jih je izvedel zdravstveni dom Litija, vozniki viličarjev pa so v skladu s predpisi opravili tudi psihofizični pregled za varstvo pri delu v Ljubljani. Pregledanih je bilo: predpredilnica — 85 delavcev, predmešalnica vlaken — 5 delavcev. notranji transport — 17 delavcev. delavnice — 31 delavcev. remont in zidarska skupina — 29 delavcev. DELOVNI POGOJI V letu 1981 je zavod za varstvo pri delu opravil redne letne in zimske meritve mikroklime. zaprašenosti. hrupa in osvetlitve. Ugotovljeno je bilo. da v posameznih oddelkih delovni pogoji niso optimalni. — V več prostorih je bila temperatura dokaj iznad dovoljene: — pri nekaterih predilnih in sukalnih strojih je bila hitrost gibanja zraka večja od dovoljene (0,5 m/s): — zaprašenost nikjer ni bistveno presegala maksimalno dovoljenih koncentracij: — na nekaterih mestih je bila osvetljenost slaba (predvsem zaradi neočiščenih svetlobnih teles): — raven hrupa je predvsem v predilnicah in sukalnici večja od dovoljene vrednosti 90 d RA oz. N 85. Lansko leto je služba za varstvo pri delu v sodelovanju z izobraževalno službo organizirala predavanja iz varstva pri delu za naslednje skupine: mikalnica — 3 skupine — 20 delavcev, zid. skup. — 1 skupina — 4 delavci, predpredil. — 3 skupine — 73 delavcev, remont — 2 skupini — 14 delavcev, šukalnica — 3 skupine — 165 delavcev, pred. bom. — 3 skupine — 125 delavcev, pred. sin. — 3 skupine — 85 delavcev, pred. rez. — 1 skupina — 18 delavcev, mojstri, vodje izmen — 2 skupini — 53 delavcev, zunanji transport — 2 skupini — 13 delavcev, počitniški dom — 1 skupina — 14 delavcev, suk. ef. suk. — 3 skupine — 27 delavcev, miz. in meh. del. — 1 skupina — 18 delavcev. Skupaj — 28 skupin — 632 delavcev. Prvič so opravljale preizkus znanja iz varstva pri delu tudi delavke v sukalnici oziroma predilnici. V letu 1981 je intenzivno pričela delovati komisija za periodične preglede delovnih naprav in priprav, ki je pregledala vse delovne priprave in naprave ter zgradbe in instalacije. Pristojne službe so morale pred izstavitvijo certifikatov ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti. Republiška inšpekcija dela je v letu 1981 opravila pregled delovne organizacije, ugotovljene pomanjkljivosti so bile do predpisanih rokov odpravljene. o čemer je bila obveščena tudi samoupravna delavska kontrola. V letu 1981 je bila tudi dograjena klimatska naprava v predpredilnici sintetike. oddelek Hergeth in rekonstruirana klimatska naprava v predilnici bombaža I. O posameznih pomanjkljivostih na delovnih pripravah in napravah služba za varstvo pri delu tudi izvaja varnostne ukrepe. Ko gledamo nižji bolniški stalež. manjšo resnost in pogostnost nesreč v lanskem letu. lahko trdimo, da je to odraz truda službe za varstvo pri delu. samoupravnih organov in drugih pristojnih služb. Andrej Krhlikar Zmanjšana zmožnost za delo - invalidnost V letu 1981 je opravljalo lažja dela in naloge 45 delavcev oz. delavk in 27 nosečnic. Trenutno, stanje 26/1-1982, je razporejenih na lažja dela in naloge še .39 delavcev (2 moška in 37 žena) ter 10 nosečnic in 59 delovnih invalidov. Skupno število teh delavcev torej ni majhno. Vzroki premeščanja na lažje delovno mesto je zmanjšana sposobnost delavca za opravljanje svojega dela. ki je lahko posledica bolezni, nesreče itd. Premestitev v teh primerih je samo začasna. Glavni namen tega je preprečitev nastanka invalidnosti oz. izboljšanje zdravstvenega stanja, dokler je to potrebno in kasneje po- novno opravljanje svojega dela. Drugače pa je pri delavcih pri katerih je že nastopila invalidnost. V tem primeru je delovna organizacija dolžna najti ustrezno delo glede na preostale delovne zmožnosti delavca. Seveda se moramo oh tem zavzemati za uveljavljanje spoznanja, da se invalida ali delavca ne sme obravnavati kot invalidno osebnost, ampak kot delavca, ki se lahko glede na preostale delovne zmožnosti skupaj z drugimi polnovredno in produktivno vključuje v delo. Ena izmed bistvenih nalog delovne organizacije je prilagajanje delovnih priprav in okolja tem delavcem, v kolikor to dopušča sam delovni proces. Število invalidov od leta 1976 do 1981 Leto 1976 1977 1978 1979 1980 1981 Kategorija II. III. 6 ni 7 58 50 14 49 14 47 12 47 SKUPAJ 47 45 59 65 61 59 Velik del teh delavcev je zaposlenih v zbiralnici cevk. vse ostale skušamo zaposliti v rezervah posameznih oddelkov s tem, da opravljajo lažja dela in naloge ali da jih razbremenimo opravljanja določenih del in nalog. Ker je število lažjih delovnih mest manjše od števila delavcev, ki so razporejeni na lažja dela. nastopijo težave pri zaposlovanju kar seveda neugodno vpliva na samo delo v proizvodnem oddelku in seveda na samega delavca. Dela in naloge, ki jih opravljajo delovni invalidi Zap. št. Dela in naloge Število delavcev 1. zbiralka cevk 16 2. sestavljalec žabo,jev 5 5. posluževalec mikalnikov 1 4. čistilka raztezal 7 5. poenterka 5 6. administrator 5 7. čistilka strojev 4 a. čistilka flyerskih cevk 5 9. vodja izmene 2 10. razmnoževanje in ekspedit 1—t 2 11. posluževalec cist. in rahljal, agregatov^ 1 12. snemalka kopsov -1 1 15. previjalka-pomožna previjalka 2 14. delavec pri remontu 1 15- sukalka 4 16. laborant 2 59 Ob vsem tem moramo biti pozorni na možnost prekvalifikacije delavca oz. delovnega invalida, ki bo dela po rehabilitaciji lažje oz. uspešneje opravljal. Zato posvečamo glavno pozornost spremljanju zdravstvenega stanja delavcev, organiziranosti preventivnih pregledov (zgodnje okrivanje vzrokov za nastanek obolenj. odstranjevanje vzrokov za nastanek nesreč pri delu, osveščanju o škodljivosti uživanja alkoholnih pijač itd. Velik pomen za izboljšanje zdravstvenega stanja ima tudi posodabljanje delovnega procesa (v okviru možnosti), izboljšanje klimatskih naprav oz. nasploh delovnih pogojev. Konrad Jolanda Udeleženci 2. letošnjega rekreacijskega smučarskega izleta raztovarjajo smuči v Kranjski gori. Šport in rekreacija V tej dveletni mandatni dobi se je komisija za šport in rekreacijo sestala osemkrat. Obravnavala in sprejela je program dela za tekoče leto. Organizirala je razna športna tekmovanja in tudi druge dejavnosti npr. smučarske izlete ter športno rekreacijo v telovadnici, v zimskem času. Z doseženimi rezultati na področju rekreacije organizatorji ne moremo biti zadovoljni. Še posebno ne, ker je premalo zainteresiranih ljudi, da bi se ukvarjali z organizacijo še kakšnih drugih zvrsti rekreacije, da bi bila bolj vsestranska. Na žalost pa se udeležuje naših tekmovanj tudi premalo žensk, rekreacije pa nobena, čeprav v naši delovni organizaciji številčno prevladujejo. Pri nas se vseskozi ukvarjamo z rekreacijo v prostem času pa tudi organizatorji se ukvarjamo s tem povsem amatersko, brez kakršnihkoli želja za zaslužek ali osebno uveljavljanje, zgolj iz lastne volje in veselja do športa. Čeprav nismo dosegli prav velikih rezultatov lahko vseeno rečemo, da smo stopili za korak naprej, če primerjamo s prej-šnimi obdobji. Prav gotovo so temu vzrok tudi boljši športni objekti. Lahko bi več storili za kadre, da bi jih bolj in tudi kvalitetneje usposobili. V lanskem letu je v PL raziskovala posebna skupina specializiranih zdravnikov pogoje dela, različne bolezni, okvare organov idr. Poudarili so, da bi tudi aktivni odmor med delovnim časom lahko bistveno pripomogel za zmanjšanje teh bolezni, kakor tudi k izboljšanju počutja pri delu. Dobro bi bilo, da bi tudi o teh stvareh razmišljali. Čeprav izgleda na prvi pogled smešno, bi se sčasoma privadili in postal bi nepogrešljivi del delovnega časa, kakor je v nekaterih sodobnih tovarnah. Vsekakor pa je rekreacija v prostem času primarnega pomena, če govorimo tudi o aktivnem odmoru — rekreaciji med delom. Da doseže svoj namen mora biti redna, vsaj dvakrat tedensko. Pri nas je organizirana enkrat, gotovo pa se vsak, kdor ima rad šport, ukvarja tudi večkrat na teden z rekreacijo. Vsi se gotovo ne moremo baviti s športom, bodisi iz objektivnih razlogov ali kakšnih drugih tradicionalnih mišljenj ali predsodkov, zato je za tiste rekreacija tudi delo na vrtu, lov, ribolov, itd. S kakšno vrsto rekreacije se kdo ukvarja je to povsem njegova lastna želja in izbira. Organizatorji rekreacije imamo željo, da bi v bodoče popestrili zvrsti športne rekreacije. Potrebno je motivirati ljudi, da se aktivno vključijo v organizacijo in vodenje rekreacije, da si posamezne zvrsti športne rekreacije razdelimo. Eden ali dva ne moreta organizirati ali voditi rekreacijo s tako veliko različnih interesov, ki obstajajo v naši delovni organizaciji. Vsekakor potrebujemo razumevanje vseh delavcev do športne rekreacije, tistih ki se ukvarjajo z njo, da se zavedajo, da na takšen ali drugačen način tudi trošijo družbena sredstva ali uporabljajo družbene objekte, kjer je potrebna tudi neka organiziranost, red, disciplina, odgovornost itd. Potrebno pa je razumevanje tudi tistih, ki se ne morejo ali pa nočejo aktivno vključiti v aktivnosti rekreacije, da je to pravica slehernega delavca naše DO. Janez Hauptman PLES PREDILCEV 82 Tako imenovani »Špinerbal« so v Predilnici organizirali že vrsto let pred vojno, nekaj let po vojni pa je takratni direktor Tone Koprivnikar-Gorki ponovno uvedel to tradicijo, ki so jo tedaj preimenovali v »Ples predilcev«. Ta tradicija se je ohranila do danes, vendar so se naši delavci pred leti mnogo bolj veselili te prireditve. Tudi letos sta 13. februarja ob 20. uri DITT in sindikat naše delovne organizacije organizirala v sindikalni dvorani na Stavbah ples predilcev. Priprave na samo prireditev so se pričele že dosti prej. Potrebno je bilo primerno ure- jetno vzdušje in ples pa je poskrbel mladi ansambel »Format« iz Litije. Tako kot prejšnja leta smo tudi letos pripravili rezervacije sedežev. Teden pred plesom smo si že lahko pri Miji Sistek zagotovili primeren sedež. Na balko- Ples je odprl glavni direktor Jože Mirtič s predico Olgo Kres. diti in dekorirati dvorano, organizirati ustrezno postrežbo. priskrbeti ansambel ter vstopnice. Za dekoracijo so bili zadolženi člani DITT. delo pa je zelo uspešno vodil Leon Sker-hina. Originalne kolovrate za dekoracijo so nam prijazno posodili člani našega kolektiva, večji kolovrat pa so izdelali naši spretni mizarji. Velik delež pri dekoraciji so opravili tudi delavci naše valjčkarne. Preskrbo smo zaupali restavraciji Pošta Litija, za pri- nu pa je ostalo še nekaj mest nezasedenih. Kot veleva tradicija, prične vsakoletni ples glavni direktor. Tokrat se je zavrtel s predico Olgo K reso-vo. Domači in tuji gostje so bili kar prijetno razpoloženi, k čemer so znatno pripomogli delavci restavracije Pošta s solidno in zelo dobro postrežbo. Rajanje se je zavleklo do zgodnjih jutranjih ur. Želimo, da bi se nas na plesu v prihodnjem letu zavrtelo še več. Joža Zupančič PRIŠLI - ODŠLI ODŠLI V MESECU JANUARJU 1982 Pismeni sporazum — odpoved delavke: 24. 12. 1981 Kata PRIMC, Litija, Brodarska 8, predilnica sintetike 1. izmena; 29. 12. 1981 Marija Marinčič, Zagorje, Polje 11, predilnica sintetike 3. izmena. Odhod v JLA: 6. 1. 1982 Milan KOKALJ, Litija, C. kom. Staneta 12, remont II; 6.1.1982 Franc ŽELEZNIK, Gabrovka, Gabrska gora 7, transport. V naši delovni organizaciji je bilo na dan 31. 1. 1982 zaposlenih 1026 delavcev, od tega 698 žensk in 328 moških ter 13 mladoletnih oseb. V mesecu januarju nismo zaposlili nobenega delavca ozm. delavko. Tudi v minulem letu jih nismo veliki zaposlili, vsega skupaj le 16 za nedoločen čas, od tega so se trije vrnili od vojakov, eden pa je bil štipendist. Zaradi tega se je precej zmanjšalo število zaposlenih. M. Š. Po povabilu Turtističnega društva Litija, da bi se udeležila pustnega karnevala tudi skupina iz naše tovarne, so člani sindikata določili delovni odbor, ki naj bi pripravil vse potrebno. Odbor so sestavljali: Ljuba Kovič (predsednica), Borut Komotar, Stane Sevljak, Meta Krnc in Albin Ankon. Mislili so in mislili, kaj naj bi skupina predstavljala, nazadnje so se odločili za temo, »Pospešeno v izvoz«. V delavnici so naredili mičen vlak, toda, kdo bi nastopal? Nihče od članov odbora ni imel za to pravega veselja. Na pomoč so priskočili mladinci in stvar uspešno dokončali. Nastopilo je 12 mladincev, dobili so 2. nagrado in obogatili svojo blagajno za 3.500, — din. LITIJSKI PUSTNI KARNEVAL Prvo nagrado je prejela skupina iz Lesne industrije Litija s svojo »Predvolilno litijsko kocko«. Rubikovo seveda. Zbrano množico je debelo uro zabaval »Šraufciger«. Ugankarski slovarček TETRAKORD — akord iz štirih glasov NOEMA — smisel, vsebina misli GORTAN — Vladimir, istrski heroj ESPRESSO — majhna restavracija, kavarnica EKVIVALENCA — enakovrednost MONETA — kovan denar ARDA — pritok Marice iz Bolgarije KVITO — glavno mesto Ekvadorja (naša pisava) ARCO — mesto v severni Italiji HUMORESKA Ljubosumnost Nagradna križanka Rešene nagradne križanke »Ob dnevu žena« oddajte najkasneje do petka, 12. marca 1982, v skrinjico Litijskega Predilca — Nagradili bomo 5 izžrebanih reševalcev, ki bodo pravilno rešili križanko. Srečneži bodo dobili po 50,— din. V majhnem podjetju »Dišava« je bila 8. marca velika gneča. Vrata so se kar naprej odpirala in zapirala. Uslužbenci ter obiskovalci so kar naprej nekam hiteli. Človek bi pomislil, da je najmanj kakšna maškerada ali, o groza, kontrola. Vsi so nosili darila direktorici, kar pa je Ivana strašno motilo. Najprej se je po- fevANjk KWE1>0- 02EŽCEIČ, VAiEnJ °Q.Qan V£LUd£> 2LAB-4 -VE" 3 CAv/t' « e 2.03 (vLAdlMlC) ?ClT0IA MAC.1CE CAfial ABiEL 1-C.E61- VALC.1 'C»A OtEBA Z". V ZALI 'A BE -43u(WI Borp, 4 _ 3'TKA BAtJCD Delavec. ZcClVjE JEZE ant C Me HOVtUAR. ?0g0 CIL AlicQ.t iz Iriem ČLAC.OV "Sr V L ASA'MF. iOBZ) -A J>eLAV£C-. ( Tvout) 'TALIJ! SESTAVI L fZiPAMu £rvACNiL EtSVAZjh kavarna HZVATSičl SKLADAT, TO V U7( 'Rhalaa itLtbr} obbcBjE ERA, DRŽALO, £oČ *ZAkcOS- £n\SEL, AVRLI vecjsite CZogMCE JUVfUlUJt Čtt/ALUlcA PR E h STA č llIRiZhA (STANKO) TemAT MINATV K šRObMA REPUBLIK c k m L povA/V GRobjEl A stzqauje ŽAR, Sl} VZE&IVAIVA Euo.omčtj. reLAisA yj7cR.nA VnUČ/T 3 £L/ ŠpORT COLJAiA, CUAl^i- c-A VESELKE ■ŠALoiuiiL i!£Ml3tvU k.TQ MAC KOVIC 2RŽAVMA 2laqajma STRcctJiCA TRcPStLI yus£AO_ PovRl/N. AE7FU ČE- ' •ŠPANIJE VtUiOUtJ. Z.U MANJI •AlNltTEZ' ViSciCA IG. KARTA CL. MtjrO _ew/ij)oej"A HcMUfJllI aubALii. 'CRALEC 32ATIVA wet mira v/ec ta ZAIMKA PZE8/K4- ?č>CAN~ 3CK1 HATRlJ Tuje mn£ hči*:# 'VE (jCVAt) ilbCilSRl URAL} 3R(U8EN| RAZCEP C E BRUS Al 7AS7VfW< SVtCAZ PlRAJEL} Čte/-WA) javil šef Mirko. Ni ga bilo mogoče videti, ker je nosil ogromno lončnico, kljub temu ga je Ivan prepoznal po medvedji hoji. — Ali je kje razprodaja cvetja, da si ga toliko kupil? — ga je zlobno vprašal. — Ni, vendar želim, da bi tovarišica direktorica videla, kako jo spoštujem. V Ivana se je kmalu za tem skoraj zaletel blagajnik Zoran, ki je nesel veliko keramično svetilko. — Kaj je? Da te niso morda premestili in vlačiš tudi svetilko s seboj? ga vpraša Ivan. — Ne, to je originalna kopija antične svetilke. Za našo drago direktorico. Ivan je bolj in bolj besnel zaradi vse večje gneče. Še pet ali šest jih je prineslo bonboniere, cvetje, lončnice, spominčke . .. Mršil se je, vmes pa »metal« jezne pripombe in zardeval od besa. Nazadnje, glej, še kurir Janez. — Kaj, tudi ti Brut? — nejevoljno vpraša Ivan. — Sem mar slabši od drugih, če sem kurir! — Nisi. Tak si kot Clark Gahle, samo brčice in lasulja ti manjkajo! Ob koncu delovnega časa se je gneča umirila. Ivan je bil še vedno jezen in na-mrščen. Počasi je krenil proti domu. Spotoma ni ničesar kupil, zaradi ljubosumja, niti šopka cvetja svoji ženi — naši dragi direktorici! Dušan Starčevič-TANJUG ! - ČAKAJ! KAJ PA NAPITNINA ZA LJUBEZNIVOST OSEBJA? LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in Niko Stamatovski. Fotografije: Matic Malenšek. Štev. telefona: (061) 881 411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj, Naklada: 1600 izvodov.