LIST DELAVCEV V V Z G O J N O I Z O B R A Z E V A L N ! H ZAVODIH LJUBLJANA, 25. MAJA 1965 LETO XVI ST. 10 V POVOJNEM OBDOBJU: V ŠOLSTVU DOSEŽENI RESNIČNO VELIKI USPEH Celjsko srečanje slovenskih učiteljišč Poudarek na strokovnosti Letošnjemu tradicionalnemu pa ne bi smeli pošiljati le v ne-srečanju slovenskih učiteljiščni- razvite šole, ker se tako ne more-kov, ki je bilo tokrat že sedmo, jo poglabljati v ostale probleme je prireditelj — celjsko učitelji- žviljenja na šoli. šče — določil poseben poudarek na strokovnosti. Prvi, »delovni« ' Neugodna struktura dan srečanja se je pričel 14. ma- Zvezni sekretar za kulturo in prosveto Janez* Vipotnik je 16. aprila letos govoril na seminarju občinskih vodstev Zveze prijateljev mladine na Bledu o nekaterih aktualnih problemih v šol- pomoč zaposlenim pri vzgoji in daljnji razvoj šolstva, nega družine ipd. NEPRESTANO SOOČENJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ja v mali dvorani narodnega do-mora samovolji vodilnih ljudi v občin- ma v Celju, kjer so se zbrali ne Razprava je pokazala tudi, kakšen je sestav dijakov učite- biti stalnost dotoka teh" sredstev skih skupščinah, pa tudi ne v predstavniki učiteljišč iz Maribo- Ijišč. Podatki kažejo, da iz leta.v naša brezpogojna skrb. Dokler proizvodnih kolektivih. ra,-Ljubljane, Kopra, Murske So- leto raste število dijakov iz delav- šolski kolektivi ne vedo. s kak- V perspektivi bodo verjetno hote, Novega mesta in Tolmina, skih in uslužbenskih družin, med-šnimš sredstvi razpolagajo , skozi sklepali pogodbene odnose direkt- Na dopoldanskem plenarnem se- tem ko je odstotek otrok iz krneč- vse leto, dokler ne vedo, kakšni no tisti, ki izobražujejo katere, to stanku so udeleženci poslušali re- kih družin vedno manjši. Izjema priložnosti, zadevajo problematiko izobraževanja v širših, jugoslovanskih okvirih, vendar je v teh vključena seveda tudi Slovenija. Čeprav povedanih misli po njegovih lastnih besedah »ne bi smeli vzeti kot nekak recept za delo na tem področju, saj vsi ve- šolsko leto, dokler ne bomo dose- stvu Nieeova izvaiania in neka- PROGRAMOV ZA POTREBE IN bodo' njihovi finančni proračuni ■ šolske ustanove, in pa tisti, ki krate kot npr. o organizaciji di- je edino učiteljišče v Murski So-teri'podatki, ki jih je dal ob tej • NAMENE GOSPODARSTVA IN od januarja do decembra, za vse .. kadre potrebujejo. V sedanjem jaške samouprave, ki naj bo gra- boti, kjer je večina otrok iz kmeč- DRUŽBENIH SLUŽB Med vprašanji, katerim bomo morali v nadaljnjem procesu izobraževanja posvetiti vso skrb, je referent navedel med drugim razumevanje vloge izobraževanja in vzgoje in pa predvsem odnos, ki mo da je področje izobrazbe Sf , ^aže celotna gospodarska osnovna pravica vsake republike struktura gospodarske orgamza-in da republike popolnoma samo- clie, vodilni gospodarstveniki v stojno rešujejo naloge tega po- Proizvodnji m .zven nje do kad-dročja« pa hočemo v ekscerptu rov v prosveti, dof šolanja sploh misli i7 nieso- Žal imamo v Jugoslaviji malo de- podati poglavitne misli iz njegovega referata. Tov. Vipotnik je najprej pove lovnih kolektivov, ki kažejo razumevanje za ta vprašanja, večina podjetij se še vedno primitivno dal, zaka] se v zadnjem - P obnaša... Najbolj jasno kaže tak nas toliko govori in piše prav o problemih izobraževanja in vzgoje. Predvsem je, je rekel, ustava in valorizacija izobrazbe v njej eden od činiteljev, ki odpirajo široko razpravo, na kakšen način naj uresničimo načela, ki smo si odnos podatek, da v Jugoslaviji od tri in pol milijona zaposlenih 64 odstotkov nima dokončane osnovne šole! Druga stran tega vprašanja pa je, kakšen odnos kažejo šole sa- jih zastavili glede šolstva. Gre me do teh problemov: ali izobra-predvsem za uvajanje novih od- žujejo kadre za moderno proiz-nosov med šolo in družbo, za na- vo.dnjo, ali pa jih še vedno for-daljnji razvoj samoupravljanja in mirajo za primitivno proizvodnjo, za povezovanje samoupravljanja z Neprestano soočenje vzgojno-izob-delitvijo dohodka v šolskih insti- raževalnih programov za potrebe tucijah. Na tem področju smo m namene gospodarstva in druz-pravzaprav nppravili šele prve benih služb, njihovo korigiranje korake. Nadaljnja pot zahteva — to je primarna naloga nase neposredno povezovanje delovnih šolske in prosvetne politike, organizacij s področja izobraževa- Tov. Vipotnik je zatem nave-nja in vzgoje z ostalimi procesi del nekaj številk, ki kažejo mate-družbenega dela, zahteva, da gra- rialno situacijo izobraževalnih uidimo materialno osnovo na prin- stitucij v Jugoslaviji v lanskem čipu dohodka letu in s tem’ kakšne osnove so Drugi vzrok, ki vpliva na raz- imele te institucije za razvoj sa-prave o šolstvu, so gibanja v go- spodarstvu, razvoj gospodarstva in imeli z njim povezana zahteva po neprestanem izpopolnjevanju kadrov. V' Tretji vzrok pa je kvaliteta, do moupravljanja in delitev dohodka. Na 17.000 izobraževalnih usta- ______ ____ ______ lani 3,700.000, , . učencev, dijakov in študentov ter ‘ 'i* 120.000 učiteljev in profesorjev. J Osnovne šole so prejele za svojo : osnovno dejavnost 117 milijard - t ž stanju, ob sedanjem razumevanju jena predvsem na samoiniciativ- kih družin. Na učiteljišče se pogosto vpisujejo dijaki iz socialno šibkih družin, in sicer zato, ker oa tovrstni šoli najlaže dobijo štipendijo. Zanimiv je ukrep komi-ije za štipendije pri občinski skupščini Murska Sobota. V tej občini so namreč posebne komisije izdelale pravilnik o štipendi-■anju tako, da so razdelile prosilce na tri skupine — po uspehih v družbeno politični aktivnosti. Sicer pa dijaki protestirajo proti krivičnemu dodeljevanju tipendij v nekaterih občinah, kjer niso merilo niti uspehi niti družbeno-politična aktivnost, temveč vse kaj drugega... V razpravi so udeleženci' posebej opozo-.. rili na kritično stanje nekaterih dijaških domov ter na nepravilne odnose vzgojiteljev do »do-movcev«. Beseda je bila še o tehniškem pouku na osnovnih šolah. Vzroki za težavno uveljavljanje tegg^ predmeta so: precejšnji izdatki, premajhna materialna sredstva, ki bi bila potrebna za ureditev delavnic, in pomanjkanje primerno usposobljenih učiteljev za ta pouk. Dejstvo je, da 50 slovenskih osnovnih šol sploh nima tehniškega pouka, za ta predmet pa primanjkuje 400 predmetnih učiteljev. Zanimiv je bil referat o uvedbi italijanskega pouka v osnovnih šolah. Pokazal je, da je kljub pozornosti, ki jo posveča naša država manjšinskemu šolstvu, na ‘ 'h 4 imm S m •' : 1,1 i| tl »ig “ ' prilagojeni učni načrti za italijan- ski jezik, pomanjkanje učbenikov ^ ' ....... M L” a«™l„lh “ “ m*lisair ■ izboljšamo. Ta naloga je pereča. V zvezi s tem je tov. Vipotnik opozoril na nekaj osnovnih elementov: Pri ocenjevanju rezultatov na področju šolstva in njegovih dosedanjih uspehov moramo biti bolj stvarni kot doslej, kajti spričo težav, s katerimi se spoprije- -š ■ i tali lah so znašale 44 in pol milijard din, amortizacija za opremo in učila pa 5 milijard. ....... Osebni dohodki prosvetnih dd- , ! lavcev so znašali v povprečju 40 A | »I tisoč din, vendar so v nekaterih krajih države prejemali učitelji Hff mamo, moramo vendarle pridna- tu^ipo. 22'000 meShnp°Hr.h,nrl-ti da so bili v povojnem razdob- Da k1 lzravna l ose^. e E0 " iu doseženi resnično'veliki uspe- ke učiteljev in profesorjev z dru-hri ne samo, da hodi pri nas v enakovrednim! strokovnim, šolo vsak peti državljan, marsikje kategorijami delavcev, bi morali se ie spremenil odnos do šolstva njihove mesečne prejemke zvišat, sploh Sazija se ne pojmuje ^ okrog 30 odstotkov, več kot edino veljavna srednja „Pl1 oceni samoupravne baze je vec kot ea odstotkov vazen m zanimiv tudi odnos med šola saj imamo le 30 odstotkov osebn.m; in materialnimi stroški dijakov v gimnazij univer- izobraževanja. V osnovnih šolah je porabljeno za mat. stroške pov- 3 4N v ostalih srednjih šolah; ze in fakultete niso več samo v - 12 4% sredstev za osnov- glavnih mestih republik, _ ampak ^^toJre šoTe pa Ob 20-letnici osvoboditve j'e prav, da delamo kritične pretrese naših uspehov, vendar ne smemo pri tem pozabiti na st6rj'cne napake, inarveč jih moramo analizirati z namenom, da jih odpravimo ... Na AA prispevala, da bi bil pouk zani-t-s® : mivejši in bolj privlačen. Referati in popoldanska razprava — oboje je pokazalo, da slovenski učitelj iščniki zelo dobro poznajo ne le pogoje, v katerih bodo delali v svojem poklicu, temveč se tudi zavedajo težav, ki jih čakajo. Danes razpravljamo o učiteljišču kot o ustanovi, ki odmira, natančneje: spreminja svo-obliko. In prav zdajšnja gene- sobljenosti se večina dijakov odloča za nadaljevanje študija na višjih šolah, na PA v Ljubljani in Mariboru. O tem so govorili ob koncu srečanja in poudarili, da je takšno nadaljevanje študija danes nujnost. Poudarili so, da je treba dijake zadnjih letnikov učiteljišč pravočasno obvestiti o možnostih visokošolskega študija tam, kjer je razvoj proizvodnje m sliki: pred nekaj leti zgrajena stavba fakultete za naravoslovje in tehnologijo - tekstilni oddelek D“ “^3 Szaenes^mizem- družbenih služb zahteval da ^se P ^ k torej (v Ljubljani). Posnetek je iz knjige »Dvajset let graditve “ j° Je PraV* kljub določenim težavam, formirajo visoke sole; Vedno vec tgka tako kot t)red sto leti kar v lepi opremi izdal založniški zavod »Življenje in tehnika« imamo izrednih študentov, ki so hkrati zaposleni in študirajo itd. Uspehi, ki smo jih dosegli, so še toliko večji, če upoštevamo, da je bil današnji šolski nivo dose- ( žen v izredno težkih materialnih razmerah, da je Jugoslavija še POVEČATI SREDSTVA IN DOSEČI STALNOST DOTOKA ' SREDSTEV Prihodnje leto v Mariboru gli, da spremembe v proračunih potreb po kadrih in obveznostih nosti dijakov, pri čemer velja,po- občin ne bodo imele nezaželenih tistih, ki (jih potrebujejo, ni mo- sebej opozoriti na vprašanje men- nčiteliiščnild posledic v financiranju šolstva, to- goče preiti na direktne pogodbe- torstva pri tem delu. Zanimiv je ° .... , . , . liko časa ne moremo govoriti o ne odnose, pač pa bo treba upo- bil tudi referat o delu izvenšol- "»ključih s plenarnim sestankom Potrebno bo povečati in dose- stabilnosti delovanja šol, o na- rabiti vmesne institucije, to je skih dejavnosti, ki je pokazal, da kl 30 Oiganizi- gan:zacijah in za, nov koncept solucija o strokovnem izobraževa- zacijo novega izobraževalnega vn«ifa^st^okovno lzobraze- strokovnega izobraževanja. nju, »Stališča« in Priporočila LS koncepta na področju poklicnega , J , a te™ Posvetovanju v zvezi s tem je prišlo na Go- — LRS; najpogostejše napake šolstva ter zato, da spodbudimo Ir-oc, eoval mea ^ugin1 tudi renjskem do živahnih razprav in pri izobraževanju odraslih; osnov- učitelje praktičnega pouka pa tu-P J ekn svetoyaIec ZPPS^Kranj učinkovitih gibanj na področju ni motivi industrijske psihologi- di učence prvih razredov, ki so r,1 Z govon strokovnega izobraževanja. V tem je; kadrovanje v podjetjih; pran- predelali program panoge, k za- o »prizadevanjih ZFPb Kram v gasu je izši0 tucii gracjivo za jav- liranje in programiranje; plani- vestnemu delu, smo že lani m no razpravo, o strokovnem ižobra- ranje izobraževanja; metoda po- letos priredili tekmovanje vseh ževanju so razpravljali, tudi v učevanja praktičnega dela (uspo- kovinarskih šol s področja Co-družbeno-političnih in gospodar- sabljanje inštruktorje za to delo), renjske. Vsaka šola je določila Mariborsko peuagoŠKo pismo »prizadevanjih ZPPS Kranj v smeri realizacije smernic resolucije ZIS o izobraževanju strokovnih kadrov in stališč LS — LRS v zvezi s strokovnim izobraževanjem«. Ta referat objavljamo v skrajšani obliki. »Pedagoška znanja« so obsega- ° K1 ™ lanl Pokazan s nredavania. Puberteta in 3e znsfoje v ormfji Loki, lems skih organizacijal, občinska skupščina pa) je ustanovila za obrav- , nredavania Puberteta in . . , navo teh vPrašan3 svoj strokovni vzgoini nriiemi’ Sistem n»daeo- na Jesenicah. Rezultati obeh tek- Izobraževanje je kontinuiran organ - svet za strokovno izobra- =kih ved Učna načela T ^latdt- movanj so bili presenetljivi, saj proces, ki je uspesen le tedaj, ce ževanje. Le-ta je dobil specifične SKm Vea’ UCna nacela s POaiavit .... V drugi polovici aprila letos je Vzgojna svetovalnica v Mariboru priredila drugi »pedagoški ietien« kot del svoje preventivne dejavnosti. Program je moral biti 'tako izbran, da je ustrezal — kolikor se je pač dalo — vsem poslušalcem po vsebini in obliki. V ta namen so bile izbrane take teme, ki so po svoji problematiki naj- teama so obravnavali to tematiko s svoje strokovnosti,' t., j. s psiho-loško-etiološke, družbene in pedagoške strani. Pojasnjeni, so bili vzroki oslabi j enosti delovne vzgoje, vpliv dela in dolžnosti na psihofizični razvoj otrok, razlike med spretnostmi in privajenostmi ter poti do oblikovanja pozitivnih delovnih navad, preko katerih se razvijejo določene last- 3 učence, ki so lani pokazali svo- bolj pereče ter izhajajo iz naše, nesti in sposobnosti že pri otro- nimi oziri na strokovno izobraževanje, Učna ura, tipi in struktura, itd. « Organizacija seminarjev so pokazali, da ni več razlik na področju praktičnifi znanj med učenci industrijskih in vajenskih vsakdanjosti v vedno ostrejših oblikah in je prav zato treba o njih takorekoč — vedno razpravljati. Pedagoški teden je obsegal štiri večere, katerih dva sta izpopolnila 4eam zavoda s svojimi šol. Prehod iz zastarelega- klasič- sodelavci drugima večeroma pa Od 15. septembra do 9. marca 1964 je bilo 21 predavanj, ki nega usposabljanja vajencev na nov sistem Izobraževanja učencev ni lahek. Pri tem je treba navezati čim tesnejše stike z gospo- Spet se je približal čas prijetnih letovanj. (Motiv iz Savudrije) le trdnejšo povezavo s kadrov-sko-socialnim sektorjem v podjetjih, temveč tudi to, da se . bo izobraževanje po B programih v .kadrovskih organizacijah nemoteno odvijalo. Za nove inštruktorje bomo jeseni ponovili letošnji program, za tečajnike, ki so že osvojili prvi del programa, pa bomo pripravili nadaljevanje študija. V tem delu naj bi inštruktorji v gospodarskih organizacijah in učitelji praktičnega pouka v šolah spoznali osnovne strukture se odvija po določenem progra- naloge, med njimi kot glavno, da človekove osebnosti v procesu mu tako v šoli kot na delovišču poskrbi za to, da bodo predpisi, učenja in dela ter v zvezi s tem gospodarskih organizacij. Odgo- ki se nanašajo na reformo stro- pogoje, ki pospešujejo in zavirajo vornost za uspešnost ali neuspeš- kovnega izobraževanja, zaživeli dejavnosti na tem področju. — nost izobraževanja je treba deliti tudi. v resnici. ZPPS je pripravil Izbrana poglavja iz industrijske na šole in delovne organizacije, za občinsko skupščino; — skupno psihologije naj bi bila instruktor-saj imajo pri tem delu ene in s svetom za strokovno izobraže- jem opora pri organizaciji delo-druge enako odgovornost. To po- vanje — obsežno poročilo o sta- višča, varnosti pri delu, pri iz-trjujejo tudi zakonska določila — nju vsake šole posebej, o šolskih boljševanju delovnih metod ter resolucija ŽIS o izobraževanju centrih in o centrih za izobraže- organizaciji študija in dela. Teme strokovnih kadrov in stališča LS vanje delavcev. Analiza je vse- so razdeljene v dve poglavji: LRS v zvezi s strokovnim izobra- bovala tudi podatke o material- »Znanja iz psihologije in delov- ževanjem. Tega se morajo zave- nih in kadrovskih problemih ter ■—■■■' »"i........- dati tudi šole in pedagoški za- perspektivnih investicijskih prevodi, in sicer posebno tedaj,, ko blernih na področju strokovnega se učenci na delovišču, kjer je izobraževanja. Na osnovi gradi-pedagoška pomoč in svetovanje va ZPPS je sprejela skupščina Na Dodružnični *nli rfirnii glede na obravnavo praktičnih vrsto sklepov, ki jih je posredo- Leskovec žetozniška znanj iz območja praktičnega vala gospodarskim organizaci- d ^ J dela v tem času več kot potrebna, jam. ZPPS je na osnovi povezave ^ mn6,T Kako smo se lotili realizacije s kadri v gospodarskih organiza- So šole o£n^ se bomo smm projekta strokovnega izobraževa- ®Uab ^er "a materialov, nili tudi partizanske šole £ 20_ nja na Gorenjskem? stroko^o fzobrazevanie SRS iz letnice «^oboditve. Na praznova- Že pred resolucijo in priporo- strokovno izobraževanje SRS,, iz- tem da smo povabm na zadnje trebnQ je globoko zau je med predavanje tudi predstavnike kadrovskih služb, smo dosegli ne onimi, ki onimi, ki nov sistem uvajajo kadre potrebujejo. sta dala vsebino predavatelja — gosta iz Zagreba ozir. 'Ljubljane. Dvorana je bila vsak večer polno zasedena, največ je bilo stalnih poslušalcev. Na prvem večeru (19. 4.) je bila v razpravi tema Kako je z delovnimi in učnimi navadami pri naši mladini? Posamezni člani Vabilo na proslavo čili LS — LRS za strokovno delal na?Iedn3j program seminar- nje posebno vabimo vse prosvetne delavce, ki so poučevali na Pod »Strokovna znanja« so bi- novo’ k' 3e organizator slavja, le med drugim zajete naslednje Osnovna šola Senovo izobraževanje smo bili povezani ]"fY, za instruktorje v gospodar- Gornjem Leskovcu Svojo udelež-z gospodarskimi organizacijami ^in^pSoškl ^ ^vite -i^neje do 20 fint in njihovimi predstavniki. Kma4- * 0 a m Peda§oska ja 1965 matični osnovni šoli Se- lu po resoluciji so se na Gorenj- nar>ia’ skem izoblikovali prvi profili in programi. — Za nov sistem izobraževanja smo zainteresirali svet za gospodarstvo, svet za šolstvo, svet za delo in tako tudi občinsko skupščino. Na prvem srečanju z direktorji podjetij in predstavniki delavskih samoupravnih organov, smo informi--rali udeležence o vsebinski reformi vajenskega šolstva. Izvajanja smo ilustrirali s prvimi profili in programi. Akcija ZPPS je uspela in nekaj dni kasneje smo že organizirali dva uvodna tri \ - > Obisk slovenskih pedagogov na Češkem 1. PROBLEM ENOTNE OBVEZNE SOLE cih. V razpravi se- je ugotovilo, da bi take obdelave morali slišati predvsem tisti starši, ki se roditeljsikiih in podobnih sestankov le redko udeležujejo, njih otroci pa rastejo v bolj ali manj problematično smer razvoja. Naslednji dan (20. 4.) je pre' . daval kot gost znani psihiater dr Mar. Košiček iz Zagreba o Zako nu in zakoncih v medsebojnih od nosih in o vplivih le-teh, ki uči n. kujejo na otroke. Kot duševni higienik je prikazal svetle in temne strani zakonskih zvez ter se izrekel proti prezgodnjem sklepanju zakonov, že v mladeniški dobi. Dlje časa je posvetil zlasti vsebini zakonskih odnosov ter gojitvi simpatij med partnerji, da se odpravijo enoličnosti in fru-stacije v skupnem življenju. Mestoma je razvil svoje osebne poglede na določene probleme ter priporočal vključitev principov mentalne higiene v sistem pedagoških znanosti, ker je uspešnost vzgoje v vpliki meri odvisna od pravilnih medsebojnih odnosov. Na 'vprašanje, kdaj je najbolje seznaniti posvojenca (če še ne ve), da posvojitelji niso pravi starši je odgovoril, da je to najbolje storiti že v zgodnjih letih in ne s tem odlašati do pubertete, ko se občutljivost močno stopnjuje: Poslušalci so izrazili željo po ponovnih predavanjih dr. Ko-šička o sorodni tematiki, poraslo pa je tudi zanimanje za njegove publikacije. Na tretjem večeru (22. 4.) je znova nastopil zavodski team v obliki mozaične tematike o novejših psihopedag. dognanjih. Večere je obsegal 15-20 min. sporočil v obliki ustne revije. Zaradi tega so bili tudi bolj nenavadni naslovi posameznih tem, kot npr. Jajce ali gnezdo (vloga in moč okolja), za alkohol in proti njemu, Intel, kvocient v pravilni luči, nosek mi pokaži (asociativni testi in galvanski refleks kože) ter opis surdopedagoške metode prof. Guberine. S privlačno temo o epilepsiji pri otrocih je živahno sodeloval pediater dr. K. Kancler. Na tem večeru se je pokazala koristnost tesnega sodelovanja zavoda z dispanzerji za otroke. Mozaična problematika je prinesla tako po vsebini kot po obliki pester program in revijalni ton razpravljanja. Sklepni večer (23.4) je bil posvečen šolsko-družinski temi o kaznih in kaznovanju, ku jo je je delovnih organizacij. Zavod je ^preskrbel za uvodni seminar do- njenih razrednih privilegijev, da loškem in mentalnem razvoju puberteto, npr. pridnost in mar- posrečeno obravnaval docent dr, zavlada v šolstvu dosledna demo- mladih generacij. Spoznavanje in ijivost, mehanično pomnjenje, RranC Strmčnik iz Ljubljane. Diferenci orna Vmnkn ima v ,krac,i3a> ki na3 omogoči vsej de- ugotavljanje teh sprememb je za razne vrste zanimanj in nagibov,’ Uvodoma je pojasnil problem obvezni, snlošnniznhraževalni Wj m ,kmetski mladim,, ki je pravilno rešitev problemov osnov- dosežejo s puberteto značilne, kazni in njeno funkcijo z vidikov v ČSSR že kat- itnn tndiniin ker dos^e3 zaradi razrednega šol- ne šole prav tako pereče, kot so včasih nezaželene spremembe. Pn socialistične pedagogike in duš. ie nainžie navezana « nrnhiemnrn sk®ga sist5na. opeharjena in ne- važni družbeni aspekti. Saj je mnogih učeheih pomeni pojav higiene, nato pa je strokovno pošteno diskriminirana, možnost vendar vselej bilo vprašanje dol- pubertete padec splošne inteli- osvetljeval pozitivne in negativ- izgubo nadarjenosti ne strani nekaterih šol. admini- predčasno dozorevajo- strativnih in drugih kazni, ki v “ °------.— . ” , , enotnosti ohvpznefm TT*f -vtV niuinust venuar vseiej ono vprašanje OOI- puner teli store^en^He1 ^tiniki d°visje izobrazbe. Zato progre- zine osnovnega šolanja najtesneje gence telil stareiše eenprariip in šolniki auiauja nat sredniih let se še živo snominiaio fivne Slle niso odbijale samo povezano — in tako bo moralo (zlasti pri preacasno aozorevajo-širokih razprav o ki ^^L?!ihod^e T,Z Vpraša- žih otrodh?.’ P* dFugih Pa IIV tečaj ZAVOD ZA TEHNIČNO IZOBRAŽEVANJE LJUBLJANA razpisuje 45- urni intenzivni tečaj avdiovizualnih sredstev. Tečaj bo na Tehniški srednji šoli, Aškerčeva 7, Ljubljana, od 28. junija do 3. julija t. T. Začetek tečaja 28. junija ob 8. uri, konec 3. julija okrog 12. ure. Stroški tečaja znašajo 16.500 din. Prijave sprejema Zavod, Lepi pot 6. tel. 22-270 do 19. junija. Za kandidate, ki jih prijavlja delovna organizacija, naj prijava vsebuje sledeče podatke: 1. Ime in priimek piijavljenca 2. Naslov in delovno mesto pri-javljenca 3. Izobrazba 4. Naslov organizacije, ki prija a kandidata, z zavezo plačila 5. Ali naj Zavod rezervira stanovanje. Ob prijavi je nakazati tečaj-nino na tekoči račun Zavoda pri NB 600-18-603-84. razprav jo imeli še v šoli, času predmiin- so bile končane v je 1 izšel zakon o šolstvu, ki je 7arad; uvedel enotno devetletno šolsko ° ’ ist za vso mladino i najstega starostnega leta. nitvi zunanje diferenciacije ob- njem fizičnega in mentalnega raz- porast inteligence ter razvoj pre-ehenske renuhlike- lete na so vezneSa ®olan3a, marveč so se bo- voja otroka — predvsem pa z udarnosti in razsodnosti. Iz, vse- letu 1949 ko Sovarjali tudi piedstavniki peda--veka posebno pomembno obdobje, o, učenčevih sposobnostih in zato ’ goškega reformizma. Vse to pa Prav nič ne bo škodovalo, ako tudi pred puberteto ne moremo ker tudi ta koncepci- ob študiju te broblematike na- zanesljivo odločati o boddčem obveznost za vso mladino do net- ne m0r,e nudi^ prePričljivega kažemo nekaj isjedkov, ki so jih učenčevem poklicu. Šolsko delo naistpaa stavnstno^a lota ° ^ 3amstva> da direfenciacija učen- dognali sodobni pedagoški raz- naj bi te ugotovitve upoštevalo, cev na podlagi nadarjenosti ne bo iskovalci: M. SKOREPA v svoji in sicer v tem smislu, da bi po- Razprave o enotni šoli so v pomešana z razredno diferencia- monografiji ugotavlja, da pred klicna odločitev sledila tem bio- gosko upravičeni ocenjevati Vtro- svoji dokončni konsekvenci za- ajo. Obstajala je bojazen, da puberteto ne moremo reči do- loškim in fiziološkim spremem- kovo znanje, da bi se ognili kri- htevale rešitev dvoje vprašanj, lahko postane važna zavora v, končne besede o učenčevih spo- bam, to je v 14. in 15. starostnem vičnemu ocenjevanju vrednosti in in sicer: ali naj vobče obstaja za procesu demokratizacije šolstva, sobnostih. Pa tudi najnovejša letu. To bi bili torej poprej ar- spretnosti n pr zaradi otrokove mladino med H. in 14. starostnim s tem pa tudi ovira za progresiv- psihološka dela, to ugotovitev po- gumenti £>roti diferenciaciji enot- nediscipliniranosti v šoli Uspelo letom enotna šola, ali pa bi mori- ni razvoj njihove družbe nasploh, trjujejo V. Prihoda, ki je v svojih ne šole kot pa dokazi, ki jo opra- zaključno predavanje je’ zbudilo da bilo ustrezneje za to mladino _Če partija danes odpira vpra- razpravah o ertotni šoli priporočal vičujejo in utemeljujejo. Seveda, celo vrsto vprašanj o katerih ie organizirati razne tipe-šol — in šanje diferenciacije pouka, to ni- njeno notranjo diferenciacijo in ako jo gledamo iz starih aspek- vredno razmišljati ’ med letom •n£0 enot- kakor ne pomeni, da hoče s tem se je v nadaljnjih letih ukvarjal tov, ki jih danes ne moremo spre- fz tvarine ' primerov ir, iz- mnogih primerih destimulativno vplivajo na učence zaradi nepravilne rabe. Tako je seciral do nadrobnosti n. pr. vpise otrok v dnevnike, obveščevanje staršev o otrokovih prestopkih s posebnimi naznanili ter se tako zavzel tudi za sporočila roditeljem, če so posamezni učenci-dosegli v šoli tudi kak izjemen uspeh v dobgem. Pojasnil je tudi, kdaj smo peda- drugo vprašanje, ali na šola vsaj notranje diferenci- utajiti ali morda celo zavreči le s študijem irf raziskovanjem jeti brez važnih pridržkov, da' to- sledkov ob predavanjih kakor rana ali ne. Obdobje 1945—1948 princip enotne šole v njegovi pedagoške psihologije, pride v rej puberteta predstavlja nekako tudi v diskusiji, so poslušalci prišli do le-teh zaključkov: je za področje šolstva značilno, osnovi. Ne. To je poziv, ki naj svoji'poslednji knjigi Ontogenoza več ali manj ostro mejo med ker se je tu odigravala uporna opozori pedagoge, šolske delavce ljudske psihike do spoznanja, da otroštvom in dospelostjo in da se borba> kjer je šlo za in učitelje na to, da naj se ne so intelektualni interesi v otroški časovno krije z obdobjem preho- , * ^ zadovoljujejo z dosedanjo kon- dobi le zunanji in nestalni, da da iz obvezne šole v šole druge cepcijo izobraževanja in naj v se- se pa v puberteti ustaljujejo. Do- stopnje in v poklice, danjih bistveno spremenjenih po- gnal je, da mnoge lastnosti, ki Vinko Kus. gojih ne oklevajo,pri iskanju no- jih opazujemo pri učencih pred • (Dalje prihodnjič) razredna to. da reši buržopzijo Naši pedagoški delavci pred internatom tehniške šole v Vsetinu vih poti pri izpopolnjevanju šolskega dela. Smisel zahteve po diferenciaciji na področju obveznega šolstva — tako kot ga formulirajo sklepi oktobrskega plenuma CK KPČ — ni ^istovetna z zahtevo takozvane diferenciacije enotne šole, ki ga uveljavljajo pedagoški reformisti. Od tedaj pa do danes je minila cela zgodovinska epoha in v njej je prišlo do prevratnih političnih, ekonomskih in socialnih sprememb, k zamenjavi kapitalizma s socializmom. V šole se-laj prihajajo, otroci, katerih starši ne ločijo več pregrade razrednih privilegijev in kričečih razlik ' življenjskem standiardu, v ma-erialni in kulturni favni. Moderni šolski sistem' ne more nerespektirati sprememb, h katerim prihaja v anatomskem, fizio- mmm dom tehniške sbfkfje USMMSKE-GILMTERIJSKE ŠOLE DOMŽALE razpisuje dve delovni mest) VZGOJITELJEV Pogoji: učiteljišče, VPS ali smeri visoka šola pedagoške Nastop službe 1. septembra 1965. Interesenti naj vložijo prošnje s kratkim življenjepisom do 25. junija 1965. Hrana in 2 samski stanovanji zagotovljeni. 1. Navajati otroke na delovne in učne navade je važna dolžnost družinskih šol in šol. vzgojiteljev že zelo zgodaj. Pravilna in koristna organizacija otrokovega prostega časa terja pri nas še mnogo naporov. 2. Pravilni medsebojni odnosi med zakonci so primarnega pomena za uspešen psihofizični razvoj otroka v mentalnem in čustvenem pogledu že od njegovega rojstva dalje. 3. Vsak pedagoški delavec naj bi se zavedal pomena in vloge duševne higiene pri vzgoji mladine; te ni zanemariti niti v odnosih med odraslimi ljudmi. 4. V naših šolah manjka cela vrsta predpisov in navodil o notranjem vzgojno-učnem delu, predvsem pa dobro- premišljen pravilnik o tehniki izpraševanja in ocenjevanja učencev ih njihovih storitev, da bi to odgovor^ no delo pote>alo 'čim bolj pravilno in enotoo, ter v skladu s socialističnim pojmovanjem vzgoje. A. Silvin S St. 10 Ob izidu Kramolce ve pesmarice Pred nedavnim sem.priobčil v mariborskem »Večeru« članek Pod naslovom »Zakaj ne zna naša mladina več peti?« V tem članku sem med drugim poudaril, da imamo Slovenci bogato ljudsko Pesem, ki pa žal zadnje čase postopoma tone v pozabo. Skuša! sem nanizati vzroke, zakaj usiha ta naš kulturni zaklad, prelepa ljudska pesem. Na prvo mesto sem postavil Vprašanje pesmarice, ki bi vsebovala vsaj 150 najlepših ljudskih -in partizanskih pesmi. Šolniki vemo iz lastne izkušnje, da so otroci Strogi kritiki in da odklanjajo izumetničeno, nedoživeto, razumsko pesem. Naše maloštevilne pesmarice pa vsebujejo preveč te težko Prebavljive navlake. Lahko zapišem, da smo končno vendarle doživeli izdajo tako Potrebne in pričakovane pesmarice, ki jo je sestavil Luka Kramolc. Prvič po osvoboditvi smo dobili obsežno zbirko ljudskih Pesmic. Spreten učitelj ima tu bogato izbiro in si bo lahko izbral Pesmi, ki bodo všeč njemu in Učencem. Ugaja mi komentar, ki spremlja vsako pesmico. Posrečen je tudi seznam skladateljev in pesnikov, saj si tako otroci na lahek in zanimiv način Prisvajajo osnove slovenske glasbene zgodovine. Tu avtor verjetno nehote nakazuje prijem, kako naj sposoben učitelj podaja zanimivo in živo, sicer suhoparno snov glasbene zgodovine. Dobro je, da Vsebuje pesmarica tudi manj znane, sicer melodično prikupne pesmi, npr.: »V 'gori zeleni« ali »V tihem gozdu«. V januarskem »Prosvetnem delavcu« je bil objavljen natečaj za sestavo šolske pesmarice. Kot Praktik s 30-letno izkušnjo na raznostopenjskih šolah bi konku-fentom tega razpisa priporočal: načelno naj pesmice ne prekoračijo višine dvočrtanega c in to iz naslednjih razlogov: 1. Pesmice, ki jih intoniramo Višje, zvenijo neestetsko in so Zvočno manj blagoglasne. 2. Večina glasbenih učiteljev ne obvlada precej težavne trans- pozicije. Ni nujno, da so pesmi pisane dvoglasno; notalno dvoglasje v osnovni šoli zmorejo le redki učenci. S tem bi se tisk poenostavil. Pesmarica bi dosegla svoj smoter le tedaj, če bi si jo lahko nabavil vsak učenec, to pa bo mogoče le ob visoki nakladi in nizki ceni. . Knjiga bi tako našla pot v sleherno hišo in ob 'dolgih zimskih večerih postala nepogrešljiv prijatelj družine. Le tako bo zopet oživelo domače ljudsko petje, ki je še vedno globoko zakoreninjeno v srcu slovenskega naroda. Malo koristi bomo imeli, če si bo pesmarico nabavil samo, učitelj, ki bo naučil svoje otroke v vsem šolskem letu le nekaj pesmic. Kjerkoli sem prisostvoval pevskemu pouku, sem žal opazil to pomanjkljivost. Dober učitelj mora letno predelati vsaj 30 pesmic tako, da bodo le-te ostale otrokova last vse življenje. Iz preteklosti vzbujam spomine na nevsakdanjo otroško srečo, ko nas je v novomeški osnovni šoli skladatelj Ignac Hladnik z mojstrsko roko , popeljal v začarani pravljični svet narodne pesmice. Da bo glasbeni pouk koristen in prijeten, ne smemo pozabiti na njegov glavni namen — muziciranje, tj. dojemanje in poslušanje glasbe. Suhoparno teorijo obravnavajmo v najmanjšem obsegu; snov mora učitelj podajati živo in zanimivo. Ta problem, namreč pestro podajanje teorije, je izredno posrečeno rešila funkcionalna metoda. Ko smo imeli v začetku šolskega leta v gosteh ljubljanske kolege, ki so prisostvovali pouku petja na nekaterih mariborskih osnovnih in srednjih šolah, so soglasno pritrdili, da smo v Mariboru bolj na tekočem, kar zadeva glasbeno vzgojo; morda zato, ker smo si enotni v pogledu metod. Na naših šolah poučuje precejšnje število Učiteljev po moderni funkcionalni metodi, ki žanje že določene uspehe. Anton Breznik Igor Pleško — Ulcinj, stare soline (1962, tempera) PLESNA FOLKLORA IN OTROCI NOVE KNJIGE Anne in Serge Golon — »Angelika in kralj«. Tisti, ki so se. °greli za že razprodano »Angeliko«, so sedaj prišli na svoj račun z nadaljevanjem »Angelika in kralj«. Doba Ludovika IV. — ali bolje dvorno okolje -1- daje Angelikinim dogodivščinam široke možnosti za pustolovščine, ki sta jih zakonea Golon dovolj korenito izkoristila, da sta ponudila nezahtevnemu bralcu napeto pripoved z vso zgodovinsko dekoracijo, pri tem pa sta se potrudila narediti pripoved dina-mično in mikavno, po potrebi sta vse to garnirala z libertin-sko pikantnostjo. Ne gre zanikati, da so nadrobnosti iz zgodovine spretno izrabljene, pri nezahtevnem bralcu vzbujajo misel o trdni zgodovinski osnovi, pri tem pa pozablja, da ni važno le to, kakšna je zgodovinska osnova, marveč tudi kako rabi književnik to gradivo. Pri zakoncih Golon nastane ,pač »Angelika in kralj«, pri Zweigu pa iz sorodnega gradiva »Marija Antoinetta« — v tem pa je tista bistvena razlika. V okviru zabavnega romana pa romani Go-lonov žanjejo tolikšen komercialen uspeh, da neka filmska družba ni prav nič tvegala, ko se je odločila za filmsko izpeljavo. Bliža se dan mladosti in z njim množica pionirskih prireditev. V programih telesnovzgojnih kakor tudi kulturnoumetniških nastopov bomo videli tudi folklorne plese, ki jih skoraj povsod servirajo kot posebno atraktivne točke. A če tem »atrakcijam« — ne glede na to, da gre za originalne motive ali' za tako imenovane stilizacije — pogledamo do dna, se nam v največ primerih kaj kmalu pokaže njih zgrešenost in papagajska praznota. Oglejmo,si vsaj na kratko, kaj počnemo s plesno folkloro med našimi otroki! Vsi vemo, da v zakladnici ljudskih plesov v glavnem ni otroških motivov, če odštejemo tistih nekaj iger, ki so nam znane. In zato skorajda posiljujemo otroke z literaturo (sem štejemo tudi ljudske pesmi), ki je namenjena izključno le odraslim. Štejemo si v veliko zaslugo, če se nam je po dolgotrajnem trudu vendarle posrečilo preprosti ritem otroškema koraka skom-plicirati v nekaj zmešanega in celo imenitno se nam zdi, če nam .je uspelo, doseči, da desetletno dekletce koketno čez rame pogleda dvanajstletnega partnerja in mu vzpodbudno zapoje: »Priti’ no drei'1, ko bodo mamca spali...« Toda, ko iščemo avbo in ošpetelj za plesalko pa irhovice in krivce za fantiča, nismo prav nič izbirčni in natančni, dober nam je vsak, še tako reven nadomestek, da le oddaleč še spominja na narodno nošo. »Kdo pa bi otrokom zamerjal kakršno koli nepravilnost izvajanja ali opreme, saj so vendar tako prikupni v svoji ljubeznivi nerodnosti...«, se glasi standardno opravičilo za ponesrečene nastope, ki jim za vsako ceno skušamo zagotoviti priznanje vsaj zadovoljive, če že ne presenetljive kvalitete. — Če torej za tem grmom tiči zajec, potem smemo odstopati od načela logike in oblikovalne resnobe tudi na vseh ostalih področjih estetske vzgoje, toda v istem trenutku se nam tudi nujno odpira-vprašanje, ali ima takšno delo sploh še kak vzgojni smisel. Če hočemo biti odkriti in pedagoško pošteni, si moramo‘priznati, da je šolarjem pionirske starostne stopnje plesna folklora le navidezno privlačna, v svojem bistvu pa neke vrste tuja učenost, s katero otroke čisto po nepotreb- nem obremenjujemo, saj pogled na mlade papagajčke, ki na plesnem odru izvajajo vsebinsko in pomensko le napol ali pa docela nespoznane gibe, resnemu človeku ne more biti nikak užitek. Tu zadevamo še ob neko resnico, ki utegne biti prej boleča kot pa razveseljiva, namreč prezgodnje dozorevanje mladine. Kakor je pd eni strani pravilno, da ne zadržujemo oblikovanja mlade osebnosti, ;se pravi, da jo razvijamo skladno z naraynim tempom zadovoljevanja njenih spoznavnih interesov, tako je po drugi plati nespametno umetno vbrizgavati impulze plesne erotike, za katero v otroški zavesti ni še nikakršnih razvojnih osnov, ki bi izvajalcu omogočale pravilno pojmovanje ter ustrezno; interpretacijo gibalnih oblik.' Ker takšno prebujanje spričo svoje globoke zaverovanosti v tovrstno kulturno' dejavnost le precej pogosto izsiljujemo (četudi imamo pred očmi le plesno formo brez notranjih prvin, ki naj bi že sama po sebi zagotovila estetski uspeh), se ne smemo čuditi, kadar nam je takšna prebujenost napoti in odveč. Otroci naj bi v duhu naravne spoznavnosti in življenjske neposrednosti gibno izražali svoj lastni doživljajski svet; v njem so zakoreninjeni in le iz njega naj izvira estetsko gibni izraz. Kako pristno in sproščeno je na primer otroško posnemanje Zupančičeve postovke, pastirske hoje dedka Samonoga ali pa Lenke z metlo! Gibne sugestije, ki jih našim otrokom posreduje RTV oddaja ZAPLEŠIMO IN ZAPOJMO, se mi zde psihološko pogojene in pedagoško učinkovite. Vsebinskih motivov, ki so otrokom blizu, je dovolj in ne more jih zmanjkati, ^gaj jih sproti, tako kakor umetniki ideje za svoja dela, pobiramo s tekočega traku neposrednega življenja. Tudi stilna pogojenost in enotnost kostu-macije nam ob takem izbirariju vsebin ne more postati problem, kajti kolorit, ki ga želimo videti pri otroku, nam je vse bolj iskati v samem elementu in pristni do-življenosti kreativnega izraza mladega plesalca. Da bi se prav razumeli/daleč sem od tega, da bi podcenjeval ali celo odklanjal neminljive kulturne tradicije, toda vse ob svojem času in s pravim pedagoškim . preudarkom! Janez Lampič Razmišljanje o filmu »Kupil sem očka« Po treh letih pouka kitare na osnovni šoli Pred tremi leti je bil prvi tečaj za poživitev pouka glasbe na osnovnih šolah z instrumentalnim poukom. Dotlej so se zdele za nepoznavalce naših dotedanjih vzgoj-no-izobraževalnih razmer in možnosti kaj čudne novotarije: ne samo govoriti o muziciranju, ampak muzicirati, ne skrbeti samo za posebne nadarjence, ampak vsem dati vse. V našem listu je bilo o tem že pisano. Oglejmo' si to dejavnost po treh letih izvajanja na ljubljanski osnovni šoli Zvonka Runka. Na tej šoli je pouk kitare za vse učence šestih razredov obvezen. Sedaj se pripravljajo za nastope ob zaključku šolskega leta. Njihov odnos do glasbe in dela na eni zadnjih vaj kaže, da jemljejo pouk zelo resno. Kaj pravita o delu na šoli predmetna učiteljica Vida Varga in ravnatelj šole? Učiteljica: »Šola veliko razumevanje novost, danes že potrebo. Prvotno 18 kitar, vsako leto dokupili z lastnimi do 10 instrumentov, igrajo. Ker je večini pouk »premalo«, smo je pokazala takrat še za za našo po-smo nabavili pa so učenci sredstvi od 8 tako da vsi samo enoletni sklenjli, da ga ___ _ JI*1 Kitaristi osnovne šole Zvonka Runka v Ljubljani bomo prihodnje leto nadaljevali vsaj v krožku, najsposobnejši pa so itak nadaljevali šolanje na strokovni glasbeni šoli, kar je nedvomno uspeh našega igranja. Podatki glasbene šole kažejo, da je od 150 učencev šestih pararelk vpisanih na glasbeno šolo 26 in od teh samo na kitarski oddelek 8.-« Ravnatelj Dušan Zgonec: »Sola je pokazala razumevanje. Res je. S takim poukom smo lahko samo zadovoljni. Veselje otrok nam pravilnost našega izbora samo potrjuje. Tako sta najbolje povezani teorija s prakso, tudi instrument je primeren za našo šolo, ki nima posebne glasbene sobe. Kitara je vabljiv instrument, preko nje se aktivirajo učenci za glasbo. Za splošno vzdušje na šoli je važno, da ta predmet uspeva, učenci so ' zelo aktivni in tudi glede discipline ni nobenih težav, ker pri takem pouku je možno, da vlada le delovna disciplina.« Onažanja strnimo ~v nekaj ugotovitev : — igra na instrument vzbuja večjo ljubezen do predmeta in jo ohranja, saj si učenpi žele nadaljevati doseženo stopnjo znanja; — kot dodatna zaposlitev je primerna in samo pozitivna; — da so učenci vzljubili instrumente, nam priča velik porast vpisa na glasbeno šolo prav za kitaro; ta vpis iz leta v leto narašča; — instrument je primeren, ker zajema vse učence, ne moti pouka, čeprav na šoli ni posebne glasbene sobe; — doseganje smotrov glasbenega pouka je večje in temeljitejše, tako v pogledu interesa kot tudi intonacije, smisla za podajanje interpretacije itd.; — v letih mutiranja dečkov — 12, 13 in 14 let — je to nova vzpodbuda in pravilno ravnovesje sicer ne počenjajočega zanimanja za glasbo, njihove motnje instrument lepo premosti; — učenci ne igrajo samo na kitaro, ampak tudi pojo in se z instrumentom sami spremljajo ali pa samo pojo; tudi pri samem petju se kaže vpliv instrumentalne vzgoje; — tak način pouka ni dolgočasen, zahteva udeležbo vseh in vzbuja samo pozitivne delovne navade. Celo posebno sposobni, ki se uče glasbe na glasbeni šoli že več let, ne podcenjujejo tega kolektivnega pouka, nasprotno, tudi tu hitreje napredujejo in so dobra opora ostalim. Kdor ni poizkusil s takim poukom, si težko predstavlja navdušenje, uspehe in smotrnost aktivnega igranja na instrument za vso nadaljnjo življenjsko pot in aktivno spremljanje kulture, ki bo iz dneva v dan vse važnejši sestavni del duhovnega življenja vseh mladih, ne le nekaterih. Tako pojmo-vano in izvajano delo na šoli Zvonka Runka je jamstvo nadaljnjim uspehom ob podpori vseh prizadetih, ki jih na tej šoli ne manjka. Igor Pleško Fikhska zgodba je preprosta: Dimka ie čisto majhen deček, ki nima očeta. Marsikaterega otroka ta okoliščina vsaj v tej življenjski dobi še ne bi globlje vznemirjala, toda za bistrega in čustvenega Dimko je to, da se tako izrazimo, osnoven emocionalen problem. V vrtcu, katerega dnevno obiskuje, se otroci postavljajo s svojimi očeti, le Dimka se ne more postaviti z nikomer.' poražen čuti, da na tem področju ne more tekmovati z ostalimi. Zato se igranju raje umakne -in sanjari. Ustvarja idealen lik očeta. Vzgojiteljica kmalu opazi, da je Dimka drugačen kot ostali otroci: samosvoj je, nekako uporen in nedružaben. Zato se čezenj pritožuje in ga krega. Nekega večera tudi Dimka zastavi materi večno otroško vprašanje, kje ga je dobila. Mati mu odgovori, da ga je kupila v veleblagovnici, za očeta pa da ji je zmanjkalo denarja. V svoji čustveni stiski se mali Dimka odloči, da si bo kupil očka sam in sicer takšnega, kakršnega je videl v konfekcijski izložbi. S kovancem za 20 kopejk se mu to ne posreči, z rubljem pa mu uspe, oziroma je prepričan, da je uspel. Naključje ga namreč pripelje v stik z mladim, vedrim delavcem, dobrim človekom, ki nehote, ne da bi vedel za Dimkovo notranjo stisko, ravna prav tako, kot bi bil njegov pravi oče. Malček je presrečen. Zdaj ima tudi on očeta in še kakšnega! Sicer je res, da ni ravno kozmonavt, je pa vendar vsemogočen. Dimki se poslej ni treba več bati avtomobilov, ne sosedovega psa in novi očka mu lahko izpolni prav vsako željo: kupi m(i veverico, pelje ga v otrojko zabavišče in v restavracijo in ga končno privede obupani materi, ki se je že bala, da se je sinku kaj hudega pripetilo. Zdaj se šele našim očem razkrije vsa tragika dečkovih iluzionističnih pričakovani. »Kupljeni« očka odda Dimko materi in odide. Težko, da se bo vrnil, saj ima svoje dekle in mu je vse, kar je pravkar doživel, le bežen pripetljaj. Za dečka in njegovo mater pa je problem še bolj živ in še bolj žgoč. Dimka bo spet ostal brez očeta in ko bo malce večji, bo njegova bolečina vedno hujša . . . Film, ki nam z vidika otroške perspektive kaže svet in življenje, je posebno dragocen zato, ker nam na Pedagogi se vselej razvesele, če naletijo med množico najrazličnejših izdelkov filmske industrije tudi na film, ki obravnava otroka in njego-te — žal ne preveč goste — izjeme, vo duševnost. Brez dvoma sodi med tudi sovjetski film »Kupil sem očka«. psihološko poglobljen način prikazuje boleča intimna dogajanja v duševnosti otroka, ki ne more in ne more dojeti, zakaj ne živi v popolni družini, zakaj nima. očeta. Zal Dimkov primer ni osamljen. Na sto tisoče je takih kot on, ki jim srca jočejo, ker v očeh svoje okolice niso Iz filma »Kupil sem očka« polnovredni otroci in so prikrajšani za nepogrešljiv ' lik očeta, potreben za pozitiven vzgled in . identifikacijo. Zato posebno nekateri hudo trpe in postajajo celo vzgojno težavni in neprijetni. Površna okolica, ki vidi le posledice, ne spušča pa se v vzroke motečega vedenja taki hotrok, jih s svojim nerazumevanjem in napačnimi pedagoškimi pristopi še dodatno oškoduje in nehote poglablja njihov problem. Zaradi vsega, kar smo pravkar povedali, bi bilo prav, da bi si film »Kupil sem očka« ogledali vsi tisti, ki že delajo ali pa še bodo delali z otroki in mladino. Zamislili se bodo... Vojan Arhar 'iUlMIM111!*111 •fr A Državna založba Slovenije Ob praznovanju DNEVA MLADOSTI ne pozabite opozoriti šolsko mladino in pionirje na knjige, ki govore o življenju njihovega velikega vzornika: JEVTOVIC: ZGODBE 0 TITU Knjiga posreduje bralcem neposredne utrinke iz bogatega in revolucionarnega življenja tovariša Tita. Cena: ppl. 500 din. MANDIČ: S TITOM V MAJU Avtor je uporabil zapise in vtise s sprejemov pionirjev ob Titovem rojstnem dnevu. V knjigi, ki je tiskana na umetniškem papirju, je tudi nad 30 umetniških fotografij. Cena broš. 1100 din, platno 1600 din. MUTAVDŽIC: TITO IN UMETNIKI Knjige dobite v, vseh knjigarnah. Naročite jih lahko tudi pri upravi DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE, LJUBLJANA, Mestni trg 26 Koncertni nastopi glasbene šole »Franca Šturma« Glasbena šola »Franca Sturma« v Ljubljani zajema področje občin Siska in Bežigrad. V teh dveh občinah se trudi po svojih močeh razvijati glas6eno dejavnost z vzgojo mladine in z javnimi nastopi. V iskanju najbolj posrečene poti za približanje glasbe mladini je našla šola izreden stik z osnovnimi šolami v obeh občinah. S svojimi nastopi po šolah in drugod na ■ terenu vrši nujno potrebno glasbeno poslanstvo, obenem pa se vključuje v vzgojno-izoforaževalni proces na svojem terenu ter tako prevzema mentorstvo nad glasbeno vzgojo. To pa je tudi ena izmed njenih glavnih dolžnosti in skrbi, saj je ravno glasbena šola najbolj poklicana, da postane središče ne le glasbene vzgoje, ampak tudi glasbene dejavnosti na ob+ močju, kjer deluje. Da so rezultati takega dela čimbolj plodni, je potrebna seveda čim tesnejša povezava z osnovnimi šolami. Ta je rodila v tem konkretnem primeru že vrsto zadovoljivih rezultatov. Ena izmed oblik sodelovanja med glasbeno šolo in osnovnimi šolami so — kot sem že omenil — nastopi za šole. Med Iz Samopomoči PZ9S ' V aprilu t. 1 sta umrla dva naša člana: Smolnikar Jadviga, učiteljica v pokoju, Slovenjgradec, Belšak Slava, učiteljica v pokoju, Ptuj. Svojcem smo izplačali posmrtnino po 60.000 din. Ob tej priliki bi radi ugotovili, da ogromna večina članov vestno opravlja svoje članske obveznosti in v redu pošilja upravi prispevke. Ker nimamo kakega rezervnega sklada, smo seveda vezani nanje. Zato jim uprava izreka poseflno zahvalo. V zadrego nas pa zlasti proti koncu leta spravljajo nekateri člani, ki iz pozabljivosti zaostajajo z vplačili. Take zamudnike moramo seveda opominjati, kar povzroča administraciji nepotrebno delo, pri prizadetih članih pa običajno vročo kri. Takih nevšečnosti ni, kjer delujejo poverjeniki Samopomoči. Zato priporočamo, da si povsod tam, kjer še poverjenika ni, vzgojne, šolske in znanstvene ustanove izberejo poverjenika. Ta pa se naj poveže z osrednjo upravo Samopomoči v Ljubljani, Gosposka 3. Prosvetne in znanstvene delavce vabimo, da se včlanijo v Samopomoč in tako pripomorejo k čimvečji podpori svojceiji umrlih tovarišev. različnimi nastopi v zadnjem času pa jih je vredno omeniti nekaj, katerim je dajala skupni okvir 20. obletnica osvoboditve. Glasbena šola »Franca Šturma« je tako nastopila za nekatere osnovne šole (tako za osnovno šolo Hinka Smrekarja', Zvonka Runka in Mirana Jarca) v festivalni dvorani s programom, ki je zajemal vrsto recitacij, solističnih nastopov in zborovskih ter orkestralnih točk. Sodelovanje med temi različnimi šolami se je na teh nastopih spet lepo manifestiralo, saj so nekatere osnovne šole prispevale k programu recitacije in zbor, glasbena šola »Franca Šturma« pa ostali glasbeni del, baletne točke in orkester. V vrsti prireditev v aprilu in maju pa je bil vsekakor najuspešnejši koncertni nastop v veliki dvorani Slovenske filharmo- nije, ki ga je šola priredila v počastitev 20. obletnice osvoboditve. Program koncerta je bil izredno zahteven, v njem pa so bile nakazane tudi vse glavne smernice, ki jih šola V svojem strokovnem delu zastopa: čim višja kvaliteta, poudarek na sodobnih metodah in na sodobni glasbi ter gojitev slovenske glasbene ustvarjalnosti) ob upoštevanju vrednih dosežkov iz svetovne literature. Koncert sam je bil tako kvaliteten, da zasluži nekaj, več besed. Po uvodnih Škerlovih »Fanfarah« (osem trobent) so se zvr-. stile številne socialistične in ansambelske točke. Med prvimi naj omenim pianistko Bredo Mihelčič, violinista Igorja Koširja, trobentača Janija, Terlepa in čelista Janeza Perneta. Od ansamblov pa so nastopili ansambel ki-. tar, ki ga vodi Ljudmil Rus, dalje godalni ansambel pod vodstvom Milivoja Šurbeka (izvajali so Bartokov^ 4 male skladbe), simfoničnim orkestrom pod vodstvom istega dirigenta je igral 2. otroško suito »Poročilo kurirčka pionirčka Mihca Pikca tovarišem« Daneta Škerla, dalje godalni kvartet je igral Mozarta, štirje pianisti pa Smetanov Rondo za 2 klavirja] Za zaključek je zbor učencev nauka o glasbi zapel ob spremljavi orkestra Gobčevo Pesem o slavi. Polna dvorana Slovenske filharmonije je z velikim aplavzom nagradila sodelujoče, s tem pa izrekla priznanje tudi kolektivu glasbene šole »Franca Šturma«. Visok nivo, kakršnemu smo bili priča na tem koncertu, pa' tudi na številnih nastopih drugje, zavezuje kolektiv za še večje napore in za še večje dosežke v bodoče. / -t ■ V V'-/' iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Novosti Cankarjeve založbe ( Vlado Vodopivec: DELOVNA RAZMERJA IN SAMOUPRAVLJANJE Avtor pojasnjuje v uvodu temeljne značilnosti novega zakona, M nato primerja dosedanjo pravno ureditev s pravili novega || zakona ter ob tem opozarja na razne primere iz prakse, ki = so terjali nove pravne rešitve, končno opozarja še na obvez- s nosti, ki jih novi zakon nalaga delovnim skupnostim glede = samoupravnega urejanja delovnih razmerij, usklajevanja sta- |i tutov s tem zakonom ipd. Knjižica bo nadvse pomembna §§ orientacija delovnim organizacijam, organom upravljanja, || strokovnim §lužbam in posameznikom. Pripomoček bo pa tudi n sindikalnim organizacijam in delavskim univerzam. — Cena: 400 din. || Miha Likar: SKRITI PRIJATELJI ČLOVEKA Usodna povezanost rodovitne zemlje z življenjem njene mikro- || flore in favne je središče te zanimive in poučne knjige, ki jo p bodo s pridom uporabljali vsi učitelji in predavatelji naravo- §| slovja ter še posebej izobraževalci kmetijskega kadra. — Cena = v polpl. vezani knjigi je 2200 din. Nikola Rot: PSIHOLOGIJA OSEBNOSTI Avtor je v knjigi skrbno in pregledno obdelal eno izmed naj- jj pomembnejših panog sodobne psihologije — psihologijo člove- §§ ške osebnosti. Zato bo Rotovo delo, ki ga je prevedel Božidar = Borko, posebno zanimivo za sodobnega humanistično usmer- n jenega izobraženca, posebej še za pedagoge, pravnike, zdrav- §§ nike in pisatelje. — Cena kartonirani knjigi je 1400 din. Navedene knjige dobite v vseh knjigarnah, lahko pa jih naročite tudi s pri CANKARJEVI ZALOŽBI V LJUBLJANI. llilllllllllUlllilllllllitiliiliiiiiilillillillilllllllllllllH Pevski zbor »Stane Žagar« Širšemu krogu prosvetnih delavcev ni znano, da deluje v Kranju že deset let medobčinski učiteljski pevski zbor »STANE ŽAGAR«, kar je najbrž -edinstven primer ne samo v Sloveniji, ampak celo v lugoslaviji. Pevci — učitelji iz kranjske, škofjeloške je namreč, da od otrok preveč zahtevamo. Dobesedno je povedal takole: »Otrok 1. razreda si zapomni tri besedd] pa še četrto in šesto in sedmo, pozabi na vse, kar je dokaz, da razum ne vzdrži in da ne sme učitelj zahtevati od peto, ko mu hočemo vtisniti še in tržiške občine — se zberejo mlade glavice preveč, kar je tako, Učiteljski pevski zbor »Stane Žagar«, slikan pred spomenikom padlih borcev v Preddvoru pri Kranju RAZPIS DELOVNIH MEST Skupščina občine Ljubljana- Šiška razpisuje na novoustanovljeni Osnovni šoli na Jami, Ljubljana, naslednja delovna mesta: 12 učiteljev za razredni pouk, U s strokovnim izpitom; 2 učitelja za slovenščino, PRU, P; 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU, P; 1 učitelj za angleščino, PRU, P; 2 učitelja za matematiko, PRU, P; 1 učitelj za fiziko, PRU, P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU, P; 1 učitelj za zemljepis, PRU, P; 1 učitelj za zgodovino, PRU, p; * 2 učitelja za biologijo in kemijo, PRU, P; 1 učitelj za glasbeni pouk in zbor, PRU, P; »PIMSVETM K HAVEL List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejav-Rpsli Slovenije — Izide štirinajst-dnevno med šolskim letom — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, telefon 313-722, int. 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1, telefon 22-284 — Poštni predal 355-VII — Letna naročnina 6C0 din, za šole in ustanove 1200 din — St. tek. računa 600-14/608-16 — Tiska CZP »Ljudska pravica« 1 učitelj za likovni pouk, PRU, P; 2 učitelja za telesno vzgojo (moškii n ženska), PRU, P; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU, P; 1 učiteljica za gospodinjski pouk, PRU. Stanovanj ni. Razpis za to šolo je prvi redni razpis za šolsko leto 1965/66. Kandidati naj do 10. junija 1965 pošljejo svoje vloge (prošnje in življenjepis) razpisni komisiji na naslov: Celovška c. 121. Prednost pri sprejemu imajo štipendisti občine, prosilci iz šol v občini, in prosilci s strokovnim izpitom. Občina BREŽICE razpisuje dodatno naslednja delovna mesta: Osnovna šola bratov Ribarjev Brežice: - 1 ravnatelj, P ali PRU s 5-let-no vzgojno-izobraževalno prakso; 1 pomočnik ravnatelja, P ali PRU s 5-letno vzgojno-izobraževalno prakso; 1 učitelj za likovno vzgojo, PRU; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU; 1 učitelj za gospodinjstvo in biologijo, PRU; 1 učitelj sa glasbo, PRU; 1 učitelj za matematiko in. fiziko, PRU; 1 učitelj ali P. Osnovna šola Kostrivnica, Kostrivnica, pošta Podplat razpisuje naslednja delovna mesta: 2 učitelja za razredni pouk, U; trosobno stanovanje s kopalnico v novem stanovanjskem bloku. 1 učitelj za matematiko, U ali PRU, garsonjera s prho v novem stanovanjskem bloku. Razpis velja 15 dni od dneva objave. Prijave pošljite razpisni komisiji na osnovni šoli Kostrivnica. Osnovna šola Kuteževo, pošta Ilirska Bistrica razpisuje nasled- nja prosta delovna mesta: 4 učitelji za razredni pouk, U. Osebni dohodki 58.000 din, stanovanje in kurivo brezplačno. Oddaljenost od Ilirske Bistrice 10 km, od Opatije 25 km, avtobus petkrat dnevno. ‘ POPRAVEK Občina MARIBOR-CENTER: Osnovna šola Bojana Ilicha razpisuje mesto pomočnika ravnatelja U ali PRU in ne P ali PRU, kot je bilo napačno objavljeno V- 7. številki »Prosvetnega delavca«. vsak četrtek popoldne v glasbeni šoli in študirajo naše narodne pesmi. Pod vodstvom dirigenta profesorja Petra Liparja, ravnatelja glasbene šole v Kranju, so pevci naštudirali lep izbor in dosegli zavidljiv uspeh. S pestrim izborom naših narodnih pesmi so pevci nastopili že na mnogih prireditvah, zelo radi pa nastopajo tudi med šolsko mladino; da bi tako našo pesem popularizirali med najmlajšimi.. Delo v zboru zahteva seveda velik napor in požrtvovalnost, kar si lahko samo 'zamislimo, saj morajo pevci žrtvovati; vsak četrtek celo popoldne za vaje, mnogo dni pa za nastope, poleg tega pa večina nastopajočih vodi na svoji šoli mladinski ali >pa pionirski zbor. 24. in 25. aprila t. 1. je zbor nastopil skupaj z instrumentalnim orkestrom glasbene šole v Krškem, Leskovcu in Pobočju v okviru proslav 20-letnice osvoboditve. Mimogrede so pevci obiskali našega znanega pedagoga dr. M. Rostoharja, ki je povedal nekaj zanimivih zgodbic iz svojega dolgega življenja, zlasti iz študentovskih let, povedal pa je tudi, da pripravlja svoje življenjsko delo iz pedagogike; ugotovil NOVI DIAFILMl Mat. št. Naslov — avtor črno-bel barven Program mladinskega pevskega festivala v Celju 1965 za angleščino, PRU .ll'l!lll!!lllilllllllllllllll!llll!![|lll!!lll!l!!!!!!!!!ll!lillllll!lllll!ll!l!lllll!!llll!ll!i!llll!!lll!!!l!!ll!9ll 'k IP Založba Mladinska knjiga je zaradi izrednega zanimanja za knjigo ponatisnila FRANCE PREŠEREN: POEZIJE IN PISMA ANTON SLODNJAK: PREŠERNOVO ŽIVLJENJE Cena knjige, vezane v platno, je neizpremenjena: 5800 din. V kratkem bo izšla tudi v usnje vezana knjiga. Tudi pri tej bo cena neizpremenjena: 6000 din. Knjigo lahko kupite v vseh knjigarnah ali naročite pri poverjenikih ali v založbi. Festivalske prireditve bodo od 4. do 6. junija 1965. Zajemajo pa koncerte mladinskih zborov, tekmovanje mladinskih zborov, množični nastop mladinskih zborov celjskih osnovnih šol, posvetovanje glasbenih pedagogov ter dve razstavi: a) dejavnost mladinskih zborov in b) Maksim Gaspari in njegovi narodopisni glasbeni motivi. 1. Revija in tekmovanje mladinskih zborov. V soboto 5. junija 1965 ob 16. uri v Narodnem domu. Nastopili bodo naslednji predmutacijski zbori: Titograd, Skopje, Vršac, Zagreb Sečovlje, Maribor, Trnovo-Ljubljana, Zagorje ob Savi ter dekliška zbora iz Novega Sada in Pulja. 2. Revija in tekmovanje mladinskih zborov. V soboto 5. junija ob 29. uri v Narodnem domu Nastopili bodo naslednji pomutacijski zbori: Prizren, Skopje/ Sarajevo, Bihač, 'Sisak Murska Sobota Maribor, Celje in dva zbora iz Srbije, ki sta bila izbrana na tekmovanju 9. maja letos. 3. Koncert mladinskih zobrov. V nedeljo 6. junija 1935 ob 10. uri v Narodnem domu. Koncert, ki ga mladi pevci posvečajo svojim celjskim gostiteljem. Nastopili bodo: Pio-nyrsky sbor Filharmonie Pracujicfckh GottwaldOvo in dva prvoplasirana mladinska zbora Jugoslavije. 4. Množični pevski nastop. V nedefljo 6. junija ob 11.30 pred spomenikom zmage na Šlandrovem trgu. Nastopilo bo 1500 pevcev celjskih šol. Tu bo tudi sprejem inozemskih mladinskih zborov. 5. Mednarodni koncert mladinskih zborov. V nedeljo 6. junija ob 16. uri v Narodnem domu. Nastopili bodo: Pio-nyrsky sbor Filharmonie Pracuji-cich Gottwaldovo, mladinski zbor iz Švice in najboljši predmutacijski zbor Jugoslavije. 6. Mednarodni koncert mladinskih zborov. V nedeljo .6. junija ob 20. uri 01- 133 Vajevci — (F. Pibernik)................ 01- 301 Vuk Stefanovič Karadžič — (B. Kovaček) 02- 103a Sužnjeposestniška antika 1. del — (T. Weber).................... 02- 103b Sužnjeposestniška antika 2. del — (T. Weber).................................. 02-223 Narodni heroj Franc Rozman-Stane — (L. Požun) ................................ 02-605a Razpad fevdalnega družbenega sistema 1. del — (T. Weber).................... 02-605b Razpad fevdalnega družbenega sistema 2. del — (T. Weber) ;.................. 02- 227 Dolenjska v NOB — (M. Luštek) .... 03- 303 Starorimska umetnost — (E. Cevc) . . . 03- 701 Filmska vzgoja 1. det — (F. Pibernik) . . 04- 324a Kitajska 1. del — (T. Oblak) ...... 04-324b Kitajska 2. del — (T. Oblak)........... 04-325 ZSSR 1. del (splošno) — (A. Lah) .... 04-329 Avstrija — (C. Marjetič) Narodnem domu. Nastopili bodo: De-'' 04-330a Afrika 1. del — Priroda in prebivalstvo — kliški zbor »Kaniszay Dorottla« i? Budimpešte, zatem »Miinchner Chor-buben« iz Miinchna ter najboljši pomutacijski zbor Jugoslavije. Na vseh revijah in nastopih bo sodelovalo 3500 mladih pevcev. Posvetovanje glasbenih pedagogov Jugoslavije z mednarodno udeležbo. Posvetovanje bo dva dni, in sicer 5. in 6. junija, obakrat z začetkom ob 9. uri v dvorani GIP Ingrad, Ljubljanska cesta. Osrednja tema posvetovanja: vloga in pomen mladinskega zbora (v kompleksu glasbene vzgoje). Teme: Musikerzihung in der schule. Jugendchore in der Deutschen Bundesrepublik. Predavatelji: prbf. Elisabeth Sz6nyi — Budimpešta prof. Jaroslav Dostalik — Brno, dr. h. c. Rudolf Schoch — Ziirich, dr. Felix Oberborbeck — Bremen, prof. Egon Kunej — Celje. Razstave: V Likovnem salonu (vogal Narodnega doma) bo odprta razstava narodopisno glasbenih motivov Maksima Gasparija. Rezervacije vstopnic in prenočišč sprejema prireditveni odbor do 1. ju-hija 1965. Pišite na naslov: »Mladinski pevski festival, Celje, Gregorčičeva ulica 6. (M. Vreča) 04-330b Afrika 2. del — Gospodarstvo Afrike in severna Afrika (M. Vreča)............... 04-330C Afrika 3. del — Področje južno od Sahare — (M. Vreča)............................ 04-331a Bolgarija 1. del — (D. Kompare) .... 04-331b Bolgarija 2. del — (D. Kompare) .... 06-505a Zemlja kot nebesno telo 1. del — (D. Kerne).................................. 06-505b Zemlja kot nebesno telo 2. del — (D. Kerne).................................. 08- 122 Botanika — Posnetki mikropreparatov — (S. Amon)............................... 09- 108 Rastlina — kemična tovarna — (M. Prezelj)................................ 09-208 Naše rečne ribe — (A. Polenec) .... 09-209a Naše morske ribe 1. del — (A. Polenec) . 09-209b Naše morske ribe 2. del — (A. Polenec) . 11- 108 Mladim fotoamaterfem — (V. Simončič) . 12- 116 Cink — (P. Jagodič)..................... 12-117 Kovinske zlitine — (P. Jagodič) .... 20-523 Juri Muri v Afriki — (T. Pavček-M. Vovk) Cene so enotne: barvni diafilmi so po 1500 din, črno-beli po 90° din. Naročilnice pošljite na naslov: ^ FT* M, Ljubljana, Grošljeva 4, (čb) razredi (barv) osn. š gim. čb 7 3 čb 8 2 barv 6 1 barv 6 1 čb (4)-8 4 čb 6 2 čb 6 2 čb (4)-3 4 barv (5)—o 1 čb 7 1(4) čb 7 3 čb 7 3 čb 7 2 barv 6 2 "v barv 7 3 barv 7 3 barv 7 3 čb 6 2 čb 6 2 barv 6 — barv 6 — barv 6 1 barv 8 3 barv 6 1 barv 6 1 barv 6 1 čb (5)~ " • 1) barv 8 2 - barv 8 2 barv 4 kakor če bi tiščali v pretesne čevlje prevelike noge.« • Upajmo, da bomo delo dr. Rostoharja kmalu lahko brali. Zbor je obiskal tudi kiparja Štovička, ki je pokazal nekaj svojih lepih del. Zbor ima še obširen načrt dela, škoda je, da ne najde dovolj razumevanja pri merodajnih, da bi delo pedagogov podprli in da bi učitelji pevci laže prihajali na vaje in laže nastopali. R. K. Turistično društvo v Planini vabi vabi šolske kolektive, da pod geslom »Spoznavajte kraški svet in lepoto kraških jam« prirejajo v Planino šolske izlete in ekskurzije. Šolska mladina naj spozna lepoto Planinske jame, zanimivost podzemskega sotočja Unice—Raka, ki je edinstveno, si ogleda Ravbarjev stolp in ostale zgodovinske zanimivosti. Na razpolago je vodič v jamo. Planina sama pa je izredno lepa kot izletniška točka. Turistično društvo Planina upa, da se bodo šole temu vabilu odzvale. Pomladna obleka ILMI v vseh velikostih in dveh barvah -samo 3300 dinarjev PRODAJNI SERVIS’ LJUBLJANA • MARIBOR Ščetkajte svoje zobe in dlesni pravilno in to že pn zajtrku, po vsakem obroku in zadnjič pred spanjem. Pri tem uporabljajte »GIBBS zobno kremo FLUOR«