PROSVETA .YEAR XXVL rsjr Try^^r w. » ^ Aat «< Omihm «* Mw fodbe Komentarji jeve "volitve" — največja barija našega velta. — Ka, je i vero v Rusiji? predzadnjo nedeljo ae ie Hit-režim v Nemčiji igra Adolf je odredil ne-Jplebiscit, ki naj potrdi nje-prelom z Ligo narodov in ¿orožitveno konferenco in Evo obsodbo versajske po-dalje je postavil listo lidatov za poslance držav-zbora. Eno samo listo svo- m kandidatov! Drugi dan so Hitlerjevi listi ^ko naznanili "sijajno mo". Štirideset milijonov ililcev je odobrilo Hitlerjevo ijo politiko in volilo nje-kandidate! Rekord vseh slilnih zmag" na svetu! Ako bi bile Hitlerjeve "voli-i" res volitve, bi bila to za-i največja volilna zmaga na «tu. Zgodovina še ne pomni bi kateri kandidat ali lista isdidatov dobila 40 milijonov Toda to, kar je bilo zadnjič Nemčiji, niso bile nobene vo-Državljani volijo takrat, idar izbirajo med strankami kandidati. V Nemčiji je da urno ena politična stranka, ij ne more biti govora o iz iju ali vol jen ju. V takih rah ni bilo nobene volilne tbe, ker ni bilo nasprotnikov in kjer ni nobenih nasprot-[ov in nobenega volilnega bo-tam tudi ne more biti nobene tt To, kar so počeli v Nemčiji, la igra, ki nima nikjer pa-Ljudje so bili pozvani, da ibre nekaj, kar je že bilo odo-in bi bilo vseeno veljavno, bi volilci odobrili ali ne. Na-režim je bril norce iz voli VoHlci so bi« prisiljeni liti, da se vlada norčuje iz ■bili so prisiljeni proti Iji volji, da so igrali volilce. a temu je, da je bilo čez Bilijone Nemcev, ki so poka-' da »e ne dajo prisiliti, dasi )va opozicija danes nič ne ni. Hitlerjeva "zmaga" ni nobe-ttiaga, pač pa je največja tka in politična sleparija Afldovini današnjega časa. Mussolini je diktator, ki ga ma Hitler, ampak Musso-je toliko odkrit, da ne vpra-Italijanov za potrdilo svojih »tov. Mussolini ni klovn in w v tem oziru — Hitler pa • s * looaevelt Je priznal sovjete je bilo pričakovati. Med ■»i sporazuma za novo a- •Jiiko-aovjetsko pogodbo je ' ena, ki določa, da morajo »toni v Rusiji imeti ver-«obodo. Zadnji teden so po-PJI* VVashingtona, da je to zavleklo • razgovore * priznanja. Jtvinov je pojasnil, da se ta razume sama ob sebi, H Sovjetska unija sploh ni-J*ko,ia- ki bi to branil ame-W državljanom. Tudi ruaki K,"11 imai° to svobodo, če Bp imeti. Eno pa je: pka propaganda ima tu-v Rusiji — in to je povsod, tudi v Ameri- Bpveltova zahteva verske z» Američane v Rusiji ST^ Koliko pa je ameri-®**vljanov v sovjetski Ru-«»terim je cerkev, kakršna-Miebna? Najbrž niti to-L /napolnili eno samo > 'ako malenkostna, da . »Ma. če so Dotratill krni gumoswvenske narodne podporne jednote __.'S? CMc«fi% III., torek, 21. novembra (Nov. 21), 1933. Asoapum» for manias at .podu ^ « ^^ Subscription «6.00 Yasrty $TKV.—NIJMRKK 228 PANAIERISKA konferenca NE OBETA DOSTI Latinska Amerika se ne bo kla. njala "Kolosu s severa," ker so popustile "vezi". Program konference mm* 11«, Al sf Ost t. îaiT, sstkortwd sa Ju« 14, lllt _ «ar;, : Nil. m> potratili kaj t« K« in da so oma-*«če dober spora- u I"; Ha KO ;*>godbe. jj^ m- \ prašanje "ver-Ivaino za javnost ^"¡¿nja, srajca In o-*;«t<*re j« imel Llt-B. ko je bil v Wa-£■ - katere pa so re-i^tulje vsak dan kot "aHno važen ■liplomatlčne odno- K je mi rut* a« •h i «n l'8ftEw Washington. — (FP) _ Dr žavni tajnik Hull se je odpeljal na panameriško konferenco v Montevideo velik optimist. Njegova zagotovitev, da %) ta kon ferenca podvzela najvažnejše korake od vseh panameriških sestankov v zadnjih 20 letih, pa je v Washington u naletela le na neverjetne Tomaže, ki pravijo, da bo Hullovo poslaništvo našlo vse prej ko prijateljsko at-mosfero. Kuba, ki zahteva odpoklic a-meriškega poslanika Wellesa, ima močne simpatije v Latinski Ameriki, ki ne gleda na "Kolo-sa a severa, Združene države, več tako prijateljsko kakor pred eti, ko je prejemala milijonska posojila iz Amerike. Ta poso ; ila, ki znašajo več milijard, so domalega vsa v defaultu in se smatra, da bodo ameriški inves-orji, ki so bili potegnjeni po Wall streetu, izgubili okrog 97 V investicij. Dokler so wallstreetski bankirji s privoljenjem washington-ske vlade zalagali kubanskega n peruvijskega- diktatorja in druge vlade z ogromnimi posojili in pri tem zaslužili velike comišne, se je na panameriških konferencah vse klanjalo ameriškemu državnemu tajniku, ali tdorkoli ga je zastopal. Na tej konferenci ni pričakovati tegaT ampak le večjo enotno fronto proti "Kolosu s severa" In nje govemu "jenkiškemu" imperializmu. Delno je za to odgovorna NRA, ki je takorekoč zaprla domač trg panameriškemu ?lagu, več pa dejstvo, da je s posojili končano in tudi z odplačevanjem istih. Zadnja leta je bila to glavna "vez"; odnošaji med mogočnim upnikom in pohlevnim dolžnikom. "Brisanje" dolgov pa je^e vezi pretrgalo in obenem tesneje združilo Latinsko Ameriko proti upniku. Washingtonski opazovalo pravijo, če bo na tej konferenci prišlo do večjega koraka, bo to prišlo s strani Latinske Ameri-ce v poskusu, ds se otrese do-minantnosti Združenih držav. Države Latinske Amerike zahtevajo, da Amerika opusti svojo Monroejevo doktrino, na kateri je bazirana njena imperialistična politika, ter sprejme panameriško doktrino. Po tej doktrini bi se nobena država na ameriškem kontinentu ne mogla polastiti teritorija druge države, zgraditi morna-rične postaje ali luke za vojno brodovje brez dovoljenja vseh držav v panameriški zvezi, ki bi bila obenem tudi vrhovno sodišče za vse spore izvirsjoči iz te doktrine. Do sedsj so se Združene države uspešno upirsle tej doktrini, ki pomeni okrnjenje njene hegemonije v Centralni in Južni Ameriki. Kot konkreten dokaz smeri-ške dobre volje do latinske A-merike, bo državni tajnik Hull gkušal dobiti dovoljenje konference, da Združene države financirajo priprave zs zgrsditev že dalj časa projektirane psn-ameriške železnice, ki naj bi tekla iz Gvatemale do Patagonije. od Mehike do najjužnejšega dela Argentine. Drugi del progrsms te konference določa razpravo o ustanovitvi osrednjegs delsvskegs biroja, diskuzijo o socislnem zavarovanju, izboljšanju stanovanjskih razmer In varstvenih naprav, zavarovanju neameriških avtorskih pravic za podvig Intelektualne kooperacije, "organiziranje za mir" in pa kodifika cijo mednarodne zakonodaje. Sovjetski poslanik IT š D H A D j I 71 imenovan I1 "»"saji a.H HTEVAJO črta NJE MLQ0V Trojanovakij, ki je bil prej ? To-kiju, bo v Washington« aasto-pal sovjete. Moskovski alavo-apevi Roosevelt u ae nadaljujejo Washington. D. C., 20. nov.— Državni department je obvestil Litvinova, da je ameriška Wada zadovoljna z imenovanjem Tro-| janovskija za sovjetskega poslanika v Združenih državah. I Na avoji konferenci v Chicagu ao jasno povedali, da ae ne strinjajo a Rooseveltovo poli tiko Chicago. — (FP) — "Odkla- ___________ njamo moratorije In inflacijo Moskva. 20. nov. — Aleksan- ter zahtevamo črtanje dolgov", der Antonov« Trojanovakij, biv- je oinanjeval velik napis na proži poslanik Sovjetske unije na čelju poslopja, v katerem ae je Japonskem, je bil včeraj imeno» vršila druga splošna konferen van za poslanika v Združenih oa ¿krmarjev, organiairanih v državah. Trojanovakij je star 51 Narodnem komiteju akcije, let. Od mladih let je bil aktiven Ta zahteva, ki je odmevala v boljševiškim gibanju in prod tovorih in resolucijah, je bila revolucijo je bil dolga leta v iz- emfatična odklonitev Rooaevel-gnanstvu. Doma je iz Tule v cen- tovega programa za olajšanje tralni Rusiji. pololaja ameriških farmarjev, v Kari Radek, največji sovjet-| k»*erem P° mnenju konference »ki publicist, je včeraj objavil v I mop® rešitve. "Pravdi" tri kolone dolg Članek, Konferenca, na katero je prl-v katerem poje slavo ameriške-|4,0 n*d aedemato delegatov, je mu predsedniku Rooseveltu, no- trajala tri dni. Zastopali ao 46 vemu poslaniku v Rusiji W. C. fermarakih organizacij v 25 po-Bullitu, polkovniku RaymondU IjWelaklh državah in nad sto ti-Ro^insu, senatorju Rorahu inM^ članov. Država Wiaconsln je drugim "nekomunističnim Ame-Izastopana t najmočnejšo de-ričanom, ki so spoznali, kaj ao| k*«cijo in tej ao aledile Mlime-godi v sovjetski Rusiji." V istem *°ta, Michigan, Iowa in Nebra-članku pa Radek ljuto napadal bivše ameriške predsednika Har-I Dolegatje ao govorili o obsež-dinga, Coolidgeja in Hoovra, da- nl kampanji proti sodnljskemu Ije predsednika federalnega vr- f«>dajanju zadolženih farm in hovnega sodišča Hugheaa ter «vlkcljam 'n o potrebi ošje ko-bivšega državnega tajnika ia ča- operacije med industrijskimi do-sa Wilsona, Colby ja, "ki ao mi- **vci v ve,ik,h mestih in far-slili, da svet eksistira le na basi marjl. Obsojali ao vladno politl-kapitallzma in da lahko forsirajol ko uničevanja poljakCh prldel-svoje zakone vsemu svetu." Špasaka vaHhrs prlssa * '^fSÊÊ^ft^wÊÊÎtÎKKjt^' ženske dale večino klerikalcem In monarhistom po prvHi vesteh. Velika smošnjava. Sedem ubitih na volilni dan kov, ker ni prineala višjih cen | in izboljšala poloiaja farmarjev. Alfred Tiala, tajnik Lige adru-Ženih farmarjev, je v svojem I ifpvoru oposa^jai aa pripravo za ftiovo vojno v višli kapitalističnih državah in izjavil, da se bo njegova organizacija borila : vsemi sredstvi proti militari atom, ki vidijo v novi vojni u-godno polje sa kopičenje profl- Italija se pripravlja ia Izstop Iz Lige Vtrska vojaa v Hm&\\\ Katoliška cerkev ae je vmešala v protostantovski konflikt Borila, 20. nov. — V Nemčiji je zadivjala besna veraka vojna med dvema frakcijama prote stantovake eerkve. Konflikt ao iasvali nacijaki kristjani. Hitler-jo v I priataši, kl hočejo "očiotiti" luteransko oerkev vseh judovskih primeal ln Jo pretvoriti v "Čiato nemško, nordično cerkev". V ta namen hočejo odpraviti raapelo in vos stari testament biblije ter pretrgati voe vezi s "svetimi kraji" v Palestini. Konservatlv-ne j li protestanti se temu upi rajo. Tem konaervativnejšim protestantom ao se to dni pridružili tudi predstavniki katoliška cer kve v Nemčiji in javno napadli nacijske kristjane ter njihove "poganatvo". Katoliško glasilo '<3ermania" Je iajavilo, da med luteranl in katoličani "Je le ne-kaj skupnega" In če nacijaki kristjani odpravijo stari testament in simbol krščanstva, raapelo, bodo tudi katoličani udarili po njih, | Vse kaže, da bo ta verski boj, ki se zdaj razpleta v Nemčiji, zanimiv. Madrid, 20. nov. — Izid včerajšnjih volitev za novo špansko zbornico — prvih volitev po u-stavodajni skupščini kmalu po ustanovitvi republike — še ni natančno znan, vendar vso kaže da je zmagala reakcija In do te zmage desničarskih strank sc pomogle španske žene, ki so zdaj prvič volile poslance parlamenta Španski volilni sistem proporč-negs značaja Je precej zapleten in vsekakor so potrebne ošje volitve v velikem številu okrajev Volitve so bile silno burne In krvave. Ubitih je bilo sedem o- Upotkvaaj« bmpoMlalh pri javnih MIh Koliko jo faktlčno bilo upoalenlh v pondeljek, ae Ao ae ve Chlcago. — Cikaški uradi federalne administracije za Javna dola ao včeraj uposlili prve kontingente brezposelnih delavcev, kl ao na reiifni listi. Koliko Jo bilo faktično uposlenih, ni še natančno znano, toda bilo jih . je . - . »iT"" i več tisoč. Upoštevanje se bo na- seb mnogo pa ranjenih. 2rtye se dalJkIar ^ upo. večinoma klerikalci, njihovi na.|-||jo V|ieh na rd|f|l| ,ut, To „ pravi, da prvi na vrsti so družinski očetje In oženjenl mošje brez otrok ter samci pridejo zadnji na vrsto. Vsi prizadeti morajo čakati pismenega (Miživa na padalci pa komunisti. V Bilbau in okolici je bilo ubitih pet oseb, med temi en duhoven, daljo vodja Katoliške akcije In neki o-pat, kl je vozil dve nuni na volišče. V Torrencu blizu Valencljel je bil župan ubit. v* ^^ d|l up0-l|j0 prj Po prvih poročU h so soeUll jmvnJh Mh v drtjiv, ,„jnol- sti osvojili 12 provinc, desničar- lir7f0oo brezposelnih delsvcev, ki ske stranke ps 25 provinc. Med B0 „» ^Hfn, l|iti; <)d uh JIh J# desničarji so monarhlstl In kle iid do 100,(KH) samo v Chl- rikalci, kl so vodili desperatno fl4fU ,n okollc, (okrilJ c^ kampanjo in privlekli na v^lšča Kasneje, ko bodo vsi ti uposleni. vse kstoliške žene ter vse nu bodo ,kuUU upo,„ti tudj on#| k, ne. Ns nekem volišču v Barcelo- nlio rH(fn, ,ut, Mttd Ufn, ^ ni je bila nuna volilni sodnik In največ samcev In pa onih, kl so duhoven Je bil tajnik. ^ prI« >-•»» ,--- ^ ,u J. . u* totumo« poUfcte rMM«ito > to m utori. Domač drobiž Nesreča pri delu Johnstown, Pa.—Dne 13. t. m. se je pri delu v tovarni ponesrečil Fr. Turk. Brusilni kamen na pogon se je razletel in ga težko ranil po obrazu. Turk je znani iznajditelj, ki je patentiral stroj za rezance in zdaj ima dva majhna stroja za lupljenje in rezanje krompirja. Je član druitva It.-44 SNPJ. Nov grob v Chicagu Chicago. — Dne 18. t. m. je umrl Jože Debeljak za pljučnico. Star je bil 56 let,doma iz Spodnje Dobrave in v Ameriki je bil 26 let. Zapušča ženo ln dva majhna otroka. V bolnišnici Pueblo, Colo. — Mary Zaletel, članica druitva it. 21 SNPJ, se nahaja v bolniinici, kjer je prestala težko operacijo. Ponovno izvoljen Eveleth, Minn. — Louis Lesar, dolgoletni tajnik druitva it. 60 SNPJ, je bil pri mestnih volitvah izvoljen z večino 1877 glaaov za drugi aldermanski termin. Prvič ga je izvolil meatni odbor za izpraznjeno alderman-sko mesto. Milwauiki bolniki Milwaukee. — Miss Kathryn Stork iz znane Vertinove družine iz Calumeta je v bolniinici, kjer je prestala operacijo.—Težko bolan je John Wohlgemuth, 382 E. Bay st. Dediči najdeni po dolgih letih Milwaukee. — Dvanajst let je ležala zapuičina $2000 za rojakom Pr. Zupanom, ki je umrl leta 1921 v West Allisu. Nihče se nl oglasil in zapuičina je imela za pasti državi. Prijatelji pokojnika so pa v skrajnem času le naili neke sorodnike v Orel ju pri âmarjeti na Dolenjskem, katerim je milwauAko sodiiče zadnji teden priznalo zapuičino in zadeva Je zdaj reiena. Nov grob v Argentini Buenos Aires, Arg. — Proti koncu oktobra je tu umrl Anton Glavan. star 28 let in doma iz Reber pri 2užemberku. V Argentini je bil Aest lot in umrl v veliki lxidi. Pokopala ga je tehnična !>olezen. • Konec romančka Chicago. — Victoria Gradi-iek. atara 16 let ln stanujoča v Elmwood Parku, jo te dni vložila tožbo za ločitev od Emila Medine, Mehikanca, ki je bil a-retiran zaradi bigamije. Medina ae Je poročil z Gradiikovo, ko se Je "pismeno ločil" od svoje žene v Mehiki, česar pa Gradiškova takrat ni vedela. Te vrste ločitev je neveljavna v Združenih državah. Poroka Milwaukee. — Tu sta se poro-' čila John Rohte in Jennie Gantar. Oba stanujeta v West Milwaukee j u. Adamič korigira Italijane New York. — V decemberski številki Harper's Magaztoa Je članek, ki pokazuje Henryja Huz-zalla. nedavno umrlega v Ameriki. kot al na italijanakih iml-grantov. Inouïs Adamič je poslal uredništvu omenjenega magazine popravek, da je bil pokojni Suzsallo ain hrvaških staršev iz Dubrovnika v Dalmaciji Njegov hrvalki priimek Je Zucalo. Pokojnik je bil predalnik Carnegie Foundation for the Advancement of Teaching. Glasovi iz naselbin krajev Delavsko čaaopfcje Blwabik. Mina. — Ker imam mnogo prostega čeaa, se tudi jaz oglašam v Proaveti. Čudno ae mi zdi. ker se delavci bolj ne zanimajo za zvoj Ust, ki jim je potreben. Ako bi čitali avoj list, bi se jim oči odprle in tudi možgani in bi lahko presodili, kaj je njim v korist. Jaz ne bi mogel biti brez Proevete. Prošlo poletje sem bil dva meseca v Clevelandu, O. in prav lahko mi verjamete, da mi je bilo dolg čas, ker nisem dobival Prosvete. Tam izhajajo slovenski Usti, toda kar pišejo nima posebnega pomena za delavstvo.* Delavci govore, da morajo bolj Jrdo delati, odkar je prišla Nirg^ Jaz nisem delal v nobeni tov^kii, bil sem pa zaposlen na^ neki farmi kakor tudi moj brat. KddPje gospodar te farme, ali je eden ali več, tega ne vem, kajti plačila ni bilo ne od Peti* ne od Pavla. Neki S. je nastopal kot gospodar, toda ko sva z bratom jemala alovo od prijateljev in znancev predno sva odšla v Minnesoto, sva šla seveda tudi k S., a ta se je pred nama skril. Ta mož prav za prav ne bi smel nositi hlač, ker se skriva pred ljudmi. Frank Karli, 211. » Skupna prireditev PJtteburgh, Pa- — Rojake iz Pittsburgha in okolice uljudno vabimo na skupno zabavo z igro, ki Jo uprizore št. 34 HBZ, 163 KSKJ in druitvo Bratska sloga v Slovenskem domu, 67st ia But-ler ave., na zahvalni dan 30. novembra. Na prireditvi bo igral Bele-gov orkester iz East Pittsburgha*; glavni predsednik HBZ John D. Butkovič bo imel govor in članice pevakega društva bodo zapele par narodnih pesmi. Nato sledi igra "Zdravnik proti avoji volji", v kateri nastopijo Josip Bartolič, Franca Adleiič, Steve Bečko, Krsto Belamarič, Marija Grgurič, Joseph Moltz, Andro Ivankovič, Nikola Fa-bac, Franca Pugar, Frank Ga-spar in Janko Ivičak. Igra prične ob 6:30 ¿večer in zabave bo dovolj. Imeli bomo tudi godbo na harmoniko. Vstopnina 26 centov. Za dobro žbo bo skrbel — Odbor. post^ei Stavka in drago Kenoaha, Wie.—-Človek se čudi, ko vidi, kaj vse nekateri delajo-v dobrobit naa vseh kot pravijo. V New Yorku je Rockefeller odprl radijsko centralo. Ta bo alužila Človeštvu in avet bo postal v kratkem paradiž. • Kdor to verjame, mora biti vsekakor zelo naiven. Ko sem pred 26. leti prišel v obljubljeno deželo, se je vsepovsod govorilo o kreditu ln igranju. Igralo se je za milijone dolarjev, toda delavatvo je o tem vse premalo premišljevalo. Tepejo* naa dolgovi in obresti, ki jih je treba plačevati. Vlada dovoljuje visoke obresti in tako se denar kopiči. Ljudstvo kupuje stvari na obroke in tako veletrgovine pobero smetano, manjše mleko, oetali pa dobe vodo. To povzroča periodične krize, tisti, ki igrajo denarno igro, pa delajo dobičke. Predsednik neke banke je prejemal visoko plačo, pa le ai bil zadovoljen. Hotel je le višjo plačo in bonua. daai je njegov letni zaalašek znašal več ko zaslužek dva tiaoč dela v-«v. Ako bi živeli v drugačnih razmerah, bi bile podporne organizacije nepotrebne, toda v aeda-njem času jih moramo imeti. Podporne organizacije ea trn v peti zavarovalnih družb, ki razpolagajo z velikanskim premoženjem. Nisem ekonom, toda vseeno vem, da bi mnogo zavarovalnih družb šlo k vragu, če. bi vlada zahtevala od njih, dai morajo biti solventne. Podporne organizacije, ki so strogo nadzorovane, ker je seveda pravilno, najbrž ne bi dobile podpore od vlade, čeprav so njih cilji plemeniti in podpirajo svoje člane v bolezni. Nekateri člani opuščajo bolniško podporo, kar ni prav. Bolje bi bilo, ako bi opustili amrt-ainako zavarovanje ko bolni-iko. Tukaj imamo atavko ali iz-prtje in zicer pri Nazh Co. Družba je namreč hotela «filiti delavcem delo od kosa in tako je nastal epor. Uradniki so trdili, da bodo na podlagi tega sistema bolj stalno delali, samo plača bi bila niija. Mr. Nash je govoril delavcem in jim kotel dokazati, da bo tudi aa nje bolje, ako bo on delal večje prof i -te. Delavci niso mogli raaume-ti tega, kako je mogoče, da bili oboji na dobičku in so potili delo, Nash pa je potem tovarne zaprl. Krog tri tisoč delavcev je prizadetih. Pred štirimi leti sem čital v tukajšnjem listu, da je Nash Co. izplačala največjo vsoto denarja v zgodovini Kenoshe—$240,-000. Kakšni delavci so bili deležni te vsote, ni bilo omenjeno. Ta družba je v juniju istega leta izkazovala 27 milijonov dolarjev profita, kar je bilo objavljeno v listu. Vsak čitatelj lahko sam presodi to stvar in spoznal bo, da se delavcem krivica godi. Delavec ee mora odločiti za boj proti krivicam, drugače se mu bo vedno slabo godilo. Poročevalec. 7 "Srce in denar' Cleveland, O.—-Tako se imenuje opereta, katero bo pel soc. pev. zbor "Zarja" na zahvalni dan, 80. nov., v SND na St. Clair ave., pričetek ob 2:30 popoldne. Prvi del programa tvori koncert, na katerem nastopita tudi češki zbor "Vojan" in pevski zbor "Delavec". Nato sledi opereta "Srce in denar", ki je tako globoko zamiiljena, da človeku seže do srca. V njej so eolospe-vi, duet! in petje zbora. Vloge 1-majo Josephine Turk, Walter Lazar, V. Poljšak, Jos. Trebeč in Jos. Dolgan. Vsi so dobro iz-vežbani pevci. V opereti vidimo, kaj se vse lahko zgodi, ako ima človek' denar. Videli bomo vdovo s hčerko, kl je podedovala po svojem možu gostilno In nekaj posestva, ki je pa tako zadolženo, da bi moralo biti v kratkem prodano. Radi prevelikega dolga ni mogla dobiti posojila. V bližini živi bogat živinski mešetar Jernač ki večkrat pride stilno. Zagleda vdovkio go-njeno hčer Minko in prične jo snubiti. Min- fiel, ki se je bil proslavil s sto- ka ga ne mara in se mu izogiba. Ker vidi, da je ne more do- piti, prične delati kupčije z terjo. Obljubi ji, da ji plača vae dolgove, ako pregovori hčerko da ga vzame. Mati, ki je v stiskah za denar, seveda privoli, sa mo da reši sebe ia hčer pred i*v. ščfao. Ko Minka zve za to kupčijo,- se upre materi, a mati jo končno spretno pregovori in Minka «e uda, da reši dom in mater. Kaj se potem zgodi, boste vi deli na zahvalni dan. Pevski zbor "Zanja** vabi poleg tukajšnjih rojakov tudi simpatičarje in pri-jatelje iz Girarda, Barbertona, Detreita in elevelandske okolice da se udeleže tega koncerta v velikem številu. Vstopnina je 40" centov in je veljavna tudi sa ve-čer. Vstopnica samo za ples zvečer je 28c. Otfbot. Aktivnosti političnega kluba Ely, R'inn.—Te dni sem šel na agitacijo ln dobil sem tri nove naročnike Prosveti. Z agitacijo bom nadaljeval in upam,, da jih bom dobil le več. „ Tukajšnji slovenski politični klub je ponovno nominlral S. Banovetza in J. Koschaka za al-dermanska kandidata. Prvi je 8tar'37 let in je že v tem uradu deset let. Mike Bochor je bH posebni sodnik aadnje dve leti, zdaj pa je politični klub dal na Hsto kot kandidata za mestnega župana Johna Skalo. Slovenci v tej naselbini smo poi lik Pri volitvah lahfco ponosni na slogo, h kateri je Vettko pripomogel politični klub. bomo morali rabiti zdravo pa-mofcda pridejo vsi naši kandi-datje v urade. Slovenci posedujemo večino glasov v tem mestu in izvolimo nale ljudi, ne tujce, ki se bi nam potem posmeh oval i. Vsi na voliiče dne 9. decembra in glasujmo za slovenske kandidate in zmaga bo naša. Poročevalec. \ _____ Fašizem v Akron u " Akron, O.—Tukaj je bil izvo-1 j eft , za župana človek, ki je v kanijienji pravil, da se ne strinja s tujerodci in da bo odpra» vil i*Aketirstvo. On je izdal osem zapdledi, katerih se bo držal pri delti za odpravo raketirstva. U-vedel bo fašizem, kakršen je v Italiji. Vsak, ki naredi kak prestopek, kupi orožje ali strelivo, se >o moral registrirati. Nbvi župan Sparks namerava udariti delavce. Vsaj tako izgleda. R&ketirjem, ki so oropali delavce za milijone, se najbrž ne bo ničesar zgodilo. Delavci se moramo združiti, drugače bomo dobili fašizem. Bolje je, da podpiramo predsednika Roosevelta ko fašiste.—Martin Klari!. O tem In onem Johnstown, Pa.—Volitve so za nami. Sprememb, kur se tiče mesta samega, ni nikakih, razen te, da smo dobili enega mestnega odbornika v urad, ki bo pomagal cokljl napredka. Sicer pa pričakujemo mnogo zabave, zlaati kadar se bodo vršile seje mestnega odbora. Ljudstvo sme prisostvovati tem sejam in ne bo treba troštti denarja za gledališča. Kdor hoče zabave, oaj pride v mestno hišo, kadar je seja teh očakov in videl bo, kako znajo ti naši "gentlemanaki" odborniki častiti drug drugegs. Znano je, da imamo pri nas že nekaj let zelo avanturistične procentnim pivom po celi Ameriki, a eedanji pa s povabilom armade brezposelnih veteranov iz Washingtona. To je bilo lansko leto. Ker jih je bilo preveč in ni bil kos svoji nalogi, jih je po par dneh sačel poditi ter jim groziti, da jih bo pretepal, češ, da niso drugega kot potepuhi. Takih in stičnih reči bi lahko mnogo napisal o njem. Je nekak-i len vetrnjak, mnogokrat zelo dobrih misli za ljudstvo, ampak je osamljen. Mestni očaki so vsi proži njemu v vsakem oziru, menda iz principa; ker je bil "prize fighter," jim mnogokrat pokaže svoje pesti, in to je ljudstvu v zabavo. Za Slovence je vsekakor treba omeniti v enem oziru le nekaj napredka v Franklin Boru, ki je sicer mala občina, vendar po svojem obsegu in velikosti, kot pravijo, najbogatejša v državi. Davčna moč te male občine znaša skoro 90 milijonov oeenilne vred-nosti. Bethlehem Steel ima o-gromne jeklame v njenem obsegu. V mestni svet sta prodrla tudi dva Slovenca in alee r Jos. Spdoldin, član It. 44 8NPJ, in liouis Bevčin. Sicer pa je ta občina «e nekaj let v rokah Slovanov, ki so v večini. (Načelnik (burgess) je Slovak Mike Sivak; tudi polioaji so Hrvatje in Srbi. V Lorain Bern, kjer je sadež It. 44, 400 in 712 SNPJ in 8DD, je prodrl v občinski odbor Fran* Koreltz. S tem imajo Slovenci v tej občini tri občinske odbornike. Prejšnja sta Math Krašovec 6. decembra in Frank Klančar, v šolskem odbora pa je že več let Frank Ču-ček, njegova hčerka je pa učiteljica. V Bon Airu (Conemaugh township) je prodrl sa aupervi- Maaeollnl je šolarje v Italiji a strojnicami. Najmlajši fallet i ae vadijo sa župane. Prednik sedanjega župa-McKloskyja je bil Joe Çabd zor ja John J. Korbar, večletni moški zbor. Zaključni zbor ttttlK, 2L KOVEMud a j dati Cej.^ Slovenec, ki volil za kompanijsko unijo n £ vrag pocitra in naj bo - t«n lahko nakopal som tvo svojih sovrstnikov, kTT kmalu pozabljeno. To^j £ Sicer pa ae vem mnogo nov SS^em V** iZ b0,D^ Kjer sem bil na operaciji 8e ¿ ma zdravim. Gledam skoii ok iLPLTléljU*m Včaai me i Me kak znanec in običajno v, «aeje je, kako gre z zdrav «oj odgovor je, » 5. novembra :-V. Pagdj «Ušes New Verk. - naj« kuae na sveta. Je T saanil federals«*« • stovoljen bankrot peredel. da je *** milijonov dolarjev _ «i 18 umetnis je prep^ mREK. 2L NOVEMBRA. Vesti iz Jugoslavije Vlsvirna poTrfikT« ifia socialistov v DE uv^hzboenicah Lrvaikesi ln v Srbijliodobl- socialisti ogromne v^ino^ LnanaHProtn.H8U,HsU«a. lalnih sindikatov, Je dobile ¿¿so mak» gl«»ov Ljubljana, 1. novembra 19SS. Volitve v Delavske zbornice ¿te v i nam kažejo dokaj na-„o razmerje moči med socai-(vžtevši komuniste) in me-imi, il»sti nacionalistični- r«udikati. likor »o prejšnjo nedeljo pri volitvah v Ijubljan-Delavsko zbornico socialisti, , so zmagali to nedeljo z ve-veiino po južnejših krajih nlavije. V Sloveniji imamo | socialističnih strokovnih sij tudi nacionalistične klerikalne. Klerikalci so počelo kar dve liati. Na Hr-| in v Srbiji pa ao razen _stov sestavili listo samo urodno-socialistični sindika- irfanizacije, ki uživajo vsa podjetnikov, delavstvu pa predstavljajo kot prave delav-, organizacije. Pri volitvah v ivike zbornice v Zagrebu, _evu, Belgradu in Skoplju [i borili za glasove le aociali-| io nacionalisti, rdeča in pla-iiita. Kakor pa nam kažejo ii rezultati, ni bilo treba Ja sploh nikake borbe. Soci-80 dobili tako večipo, da i mirno rečemo, da naciona-I med hrvaškimi in arbski-¡delavci sploh ni. V Belgrajski delavski zborni-dobili socialisti (nosilec li i. B. Krekič) silno večino; v Beogradu so dobili 6609 ov, narodno-socialistična li-k pa samo 507 glasov. V Skop-lio dobili socialisti 284S gla-r, nacionalisti pa samo 44. ^ Sarajevu je dobil socialisti-i kandidat 2360 glasov, nacio-ti pa samo 150. ko bodo tudi v novi poslov-vodili delavske zbornice ej državi socialisti, so v Srbiji zmagali socia-»tako silno večino, je pač to, ker niso nacionalisti ni-pripravljeni izvajati takih lih metod kakor jih izvaja-ipriv slovenski nacionalisti. Ti JNno bolj papeški od papeža. [▼Zagrebu je glasovalo za so-5666 volilcev, za nasprot-[Mcionalistično listo pa aamo Vsi rezultati Se niso pre-. t gotovo je, da so dobili na fem nacionalisti jedva Če-■ Rlasov, in to kljub priti-pod jetnikov, ki so agitirali za nacionaliste, kakor ptirali in pomagali naciona-■ tudi v Sloveniji. temu, da so nacionalizmi tako agitacijo v Slo-kljub njihovemu volilne-¿■«ju, kljub njihovim ne-metodam, kljub njiho-volilnim fondom bodo Jugo-delavske zbornice u-Ntli socialisti. ¡J MAU OBSOJEN NA SMRT Mali na 20 let roblje. Marl-l^majerjeva na 8 let robije jubljana, 1. novembra 1988. popoldne Je bMa na- »na razglasitev obsodbe v »« Proti bratoma Mali in JU Golmajerjevl. Ob napove-"rt je vstopil sodni senat, J« «> obtoženci in predseduj« Prebral razeodbo: Andrej * o»>»oj#.n na smrt, Anton * 20 let robije in Marija Vfjtva na 8 let robije. Mali je kriv, da je za-. 'Voj.-ga brata k umoru žo-«Vj«- na okruten način in Poudarku, in da Je v ^"'i l ombarju krivo Mali je kriv, da Je da-"•oril svakinjo Am^Hj^ ¡¡^'^neva p« j« kriva VET* P0®1»14 ■ N* L nlcu Antonu «Op , 1 ' M roške in pištolo, ¿«'"»»h .rKliiit utemeljuje zelo obširno. Do-,f. ' ">I umor izvršen TT* l,r> IJdarku in po dot- ^Ijanjg ¡n pripravlja- Z: y * r «Ivj računali s takt razsodbo. Golmajerjeva slej ko prej trdi, da je nedolžna. Ko ao jo odvedli iz sodne dvorane, ae je v hodniku zgrudila in silno začela jokati Niti oče njen je ai mogel potolažiti. Odvetniki ao prijavili pritožbo. Pripomnimo naj, da so slovenski dnevniki, posebno "Jutro" ki "Narod," o vsem procesu silno natanko poročali, celo vse tiste intimne izpovedi, ki bi ne smele prestopiti praga dvorane. Na dan razsodbe pa je izšla po obsodbi celo posebna izdaja ' Naroda," ki so jo napovedali že vnaprej. A ta "Narod" je napravil dober biz-nis in na debelo pital radovedJ nost publike, ki tako rada bere poročila o vsakem dogodku, kjer gre za kri in življenje. Mladina se upira Pred mesecem dni, dne 1.. oktobra se je vršil v Novem mestu kongres slovenskih srednješolcev. Kongresu je bil pokrovitelj ljubljanski gimnazijski ravnatelj Jug, znani demokrat, pozdravne brzojavke pa so poslale skoraj same demokratske akademske organizacije in kulturna društva. Po tem aodeč bi bila organizacija srednješolcev pod vplivom tistih ljudi, ki sodelujejo v današnjem političnem življenju. Toda prišlo je bridko razočaranje in tistim rodoljubom, ki to kumovali temu zborovanju ter ga pozdravljali, je postalo naj-brže nerodno pa tudi težko. Kaj-ti ta mladina je na tem kongresu sprejela menda edino resolucijo, in i ta resolucija tepe prav te demokratske ljudi po butici. Resolucija se namreč obrača proti raznim ukrepom, ki so jih izdali prav tisti ljudje, ki so videli na tem kongresu "svojo rodoljubno mladino, novo zdravo generacijo itd." Nekaj dni pred tem kongresom so morali dijaki trgati iz čitank prvih 16 strani zaradi Cankarjeve besede o slovenski domovini, ki so jo vneti slovenski rodoljubi smatrali za separatizem. Prav tiste dni so uvajali po šolah mnoge srbohrvaške učne knjige. In prav tiste dni so morali starši dijakov plačevati visoke šolnine, ki siromašnejšim otrokom onemogočajo študij. Vse to na odredbo oblasti. In kaj so prizadeti srednješolci na tem kongresu storili? Namesto, da bi izkazali nekakšno hlapčevsko rodoljub je, ki so ga drugi videli v njih, ter izrekli zahvalo za tako postopanje, za tako likvidacijo slovenske bese de, so ti mladi, dozorevajoči in teligenti sprejeli resolucijo, v kateri pravijo: 1) Odklanjamo uvajanje novih nepotrebnih srbohrvaških učnih knjig v slovenske srednje šole, ker predstavlja to napad na slovenski jezik ln slovensko kul turo t S takim postopanjem se hoče ustvarjati nekakšna lažiju goslovanska miselnost, v resnici pa se ustvarja s tem mržnjs in odpor. Obenem pa imajo zaradi tega starši nove znatne izdatke, profesorjem onemogoča taka metoda pouk, dijakom pa ovira študij. Nimamo nič proti temu, da dobimo več učnih ur ca srbohrvaški jezik, želimo ps tudi, da se tudi od srbohrvaških dijakov zs-htevs nekoliko večje znanje o slovenskem jeziku in slovenskih kulturnih vrednotsh. 2) Ugotsvljsmo, ds so morsli učenci srednjih šol iztrgati iz slovenske čitanke zs drugi razred dela Ivsns Csnksrjs, Otona Zu-psnčičs, Antons Aškerca, Janka Kersnika, Janeza Trdine in dru gib. Tako početje smatramo ta zapostavljanje naših najboljših duhov in slovenske kulture Ur žalitev naših čuvste/. Prepričani •mo, da noben poštenjak ne mo-re odobravati takega ukrepa katerim silijo slovensko srednješolsko mladino, da si zakriva o-či pred velikimi besedami, ki sc jih izrekli slovenski kulturni vo» di tel ji o s Jen i in svoji domovini. S) Nujno potrebno je. da s* socializirs sistem šolnine, ki je bila uvedena lansko leto na vseh državnih srednjih is visokih šo-lah, kar pomeni širšim slojem jageslovansk+fr* ljudstva preveliko materijalno breme, «ločim i» taovltejših slojev ne prizad'tv Mladini ae pri njeni poti do pre-potrebne Izobrazbe nr srn« delstl telkoč z materialnimi ovirami P1Q8VETA Ako ae je s tem hotelo zajeziti vsi mladine, ki aili v šole. Js tak poizkus popolnoma zgrešil cilj, »kaj nikjer ni zapisana, da spada samo tisti del mladine, katere starši zmorejo šolnino, med inteligentni proletsrist. Samo duhovna sposobnost mora biti pravo merilo pri šolanju mladine. Ako pa se je s tem hotelo doseči nov finančni vir, je šotnima, vsaj taka kot je sedaj, še bolj pogrešna, zakaj ne sme iskati sredstev Um, kjer jih nI kjer vlada revščina In kjer je predpisano Šolsko izpričevalo edina lestvica do kruh|. To so te tri točke resolucije, ki jih p» nismo citirali v celoti. Dodali so potem še tole prošnjo: "Ta resolucija naj bo prošnja vsej jugoslovanski javnosti, zlasti slovenskim profesorjem, Id čutijo z nami in so to že dejansko dokazati, da nam stoje ob strani v borbi proti vsem omenjenim uredbam . . . itd." Tako je torej spregovorila prizadeta mladina sama. In 6* trdijo rodoljubni listi, da dorašča Jugoslaviji nadonalistična-fašt. stična mladina, Je to mnenje t» mladina s to resolucijo sama dovolj demontirala. Ta mladina, ki nam dorašča, gre akosl toliko krivic, da ki kilo nenaturno, če, bi doraščala z navdušenjem do vseh tistih uredb, ki Jo tepejo. Resolucijo ao dijaki tudi natisnili kot leUk (kje ao tisksV ni znano; tiska kaže, da kje ns Hrvaškem). Letak pa Je bil kmalu zaplenjen in prosvetne oblsst išče "garjave oves med mlsdinor" Našla krivcev še nI. Torej so srednješolci tudi dobro organizirani. 1 j-! • • greater SERVICE than this Hov jmHiMtvikl vtl i t T - PHMp Lekarnarji "ečletUT svojo org. sisseijo. — Ztfovakl otroci ns j večji revett. — Hitler rsUriesr sreda je Ms . Berlin. - (TIS) — Iz vesti iz rsznik k raje k Nemčije je razvidno, ds sedati pripravljajo nov protižidovaki val. 8 perse-kucijami, s katerimi so b<)i,jad-nje ¿aae nekoliko odnehali, ao na povelje propagandnega ministra Goebbeias in Hitlerjevega krvnika Gotringa še pričeli ' Lekarnarji so sklonili "očistiti" svojo organizacijo in so izključili vse židovske članp. Iz Breslsvs in filezlje poročsjo o novih antišidovskik repriaaJijsh. Aretiranih In pretepenih je bilo tik pred volitvami večje AU-vilo judovekih delavcev. V Lens-bergu so fašisti vodili po eeeUh nekega židovskega podjetnika in njegovo "arijsko" ženo, Čistokrvno Nemko, kateri ms so ns vrat obesili UbUce s zsničevsl-aimi napisi. Največji reveži so židovski otroci, katerih sUrši so v Joči ali ps so neznsoeksm izginili — bili umorjsni. Samo v Berlinu je #00 teh otrok, as katero okrbl mesto. Poleg "germaniziranja" kulture, je Hitler sklenil "g»orall-zirati" tudi srednje šole. Njegov prosvetni minister Jo odredil, da sa naprej m sme Mtl pomešanih razredov, ampak mors biti vssk spol v svojom razredu, dijski v svoji ssM in dljsklnje v svoji odnosoo v šolah za dijakinja Ls v Izjemnih slučsjih bodo dovoljene skupne šole, ne ps skupni rasredi. Zri rs industrij Albany, N. T. — V mesecu oktobru so induatrije v dršsvi New York sshtevsls šlvfj#nja 114 delsvcev, nad tiseč ps Js bilo poškodovanih, med temi kodo mnogi ostsll trajno pohabljeni, se glasi poročilo državnsgs dt Uvsksgs departmeota, kl.fe bilo pravkar objsvljsoo. Nesreče pri delu se zshfcrvoie v oktobru 11 žrtev več ko* mesecu sepUmbru. Padat k Ne* York. Kupna ftfs v »eptsmbru psdls kljub vsčjl upsaUlvl delsveev, se fltei poročilo N s rudna indu.irij^-1^ ference, ki bazlrs ns.MstkJh o industrijskih sktlvaod» Is naraščanju cen življensklai po-trebščinam. Orgsaisasijs ne verjame V vrnite** proaperUe*«. sho m ne bo »poredno s osMnl* ka- Februarja 9. 1038 je temperatura padla na 20 stopinj pod ničlo; to je bil najmmlejii dan v Chlcagu za zadnjih 34 let. Dne 7. februarja 1933 smo imeli v tem okrožju salo hud blisard, katerem ga ni bilo para ie nad desetletja. V mnogih zametih je bil sneg več čevljev visok. Ampak vseeno vsak dan v teh dneh, in vsak dan skozi vse leto vam Ja bilo vale mUko gotovo dostavljeno. Dež ali sneg, vročina ali mraz, ne dela nobene razlike vašemu mlekarju, on vam opravi svojo sluibo vsak dan—nikdar ne izostane. Naravno je, da se tako poslulbo kaj hitro vzame, ko da mora biti tako. Ljudje pričakujejo, da morajo dobiti svoje mleko pred vrati vsak dan. Vaši trgovci t mlekom šele, da se enostavno počutite tako, in so se sato trudili skoro polovico stoletja zgraditi si njih poslušbo do tega viška. V gledališču, da tam ne sme ničesar zadržati dnevne predstave to je že tradicija. Med trgovci s mlekom je pa to zakon. Stojte—in se sa sekundo čaaa pomislite sami zase, kaj vse in koliko človeškega požrtvovanja se je zahtevalo za dostavo steklenice mleka pred vaš dom. VAŠ TRGOVEC Z MLEKOM MHm v OcMfmlJI Vloženih Je bilo ve« tošb proti avtorlUtam, ki zstirsjo ustav-as pravice državljanov Lss AageUa, CsL — ln Angleško-amejlški klub, ki je predvsem gojil učenje angleščine in se bavil z dobavljanjem knjig iz Anglije in Amerike, naju je koj prvi teden povabil na večerno prireditev. K tej prireditvi je prišlo tudi nekaj gostov, ki niso bili klubovi člani in ki so le za ailo ali pa sploh ne govorili angleško. Vsega skupaj nas Je bilo petdeset oaeb, zgnetenih v dvoje tesnih sob. Prišli so mladi moalemi Mustafinih let, pravoslavni Srbi, moški in ženske, pol tucata Zidov in dva ali trije katoliki; po poklicu so bili poslovni ljudje, državni u-radniki, časnikarji, učitelji in dijaki; vai so se željno in vroče zanimali za Združene države za svet onkraj sarajevskih gora .'. . za ameriško literaturo, umetnost, film, glasbo, za socialna, plemenska, verska in spolna vprašanja in probleme; živo ao ee zanimali za priseljenstvo, ta pocestno razbojništvo, za de-lavake politike In slednjič tudi za Stello in ta me. Prireditev je trajala vso noč. H koncu ava bila a Stello še do kraja isčrpana od neprestanega odgovarjanja na nešteta vprašanja. Ko ae je alednjič Musta-fl le poerečilo. da naju je spravil domov v hotel, Je musein t m i na re ta bližnje mošeje še pel svoj Jutranji klic k molitvi. Ce sva se čez dan hotela od-počiti, ava morala na tabli v veži pustiti listek z opozorilom, da naju ni doma ... e e e Nekega večera naju je Muatafa peljal v državno gledališče k predstavi "Hasanaginice", bosanske tragedije, zgrajene na stari narodni pesmi, ki pripoveduje o usodi musliiaanke, od katere se mož zaradi nesporazuma loči a tem, da jo enostavno požene od hiše. Ta "Hasanagini-ca'" je eno izmed najzanimivejših del bosanske literature: muslimanska vsebina, obdelana v duhu in po načinu srbske narodne pesmi. Goethe, pravijo, «e je šel učit arbščine, da bi jo mogel prevesti v nemščino. Za naju pa predstava, podana v arbščini, ni bila bolj zani-miva od občinatva, ki so ga zvečine sestavljali premožnejši pravoverni muslimani in mlajša generacija odpadnikov in mlačnežev. Gledališče je bilo Mno, kajti Sarajevčani hodijo ifledat to tragedijo vedno znova Videla sva več sto pravovernih muslimank. ki so dvignile tenči-co izpred obraza v trenutku, ko se je dvignil zastor; če ste se med dejanji razgledovali po gl*. dallštu, ste lahko opazili nenavadne in celo lepe ženske obraze. Kakor hitro pa Je aaator padel, ao ai vnovič nndele tenčico pred obrat. Med odmori, ki so telo dolgi, Je običaj odKi v "kafano" v preddurju ter se pokrepčati s Tu čašico kave ln s cigareto, naju je Mustafa predstavil nekaterim mladim musliman skim prijateljem ln znancem Nekateri izmed dečkov, nama je dejal, so še "modernejši" njega in še fesa ne nosijo več Seznanila sva se tudi z dvema ali tremi modernimi musliman skiml dekleti (ena med njimi je bila prekrasna), ki niso hotele več nositi pajčolana in so oblačile po najnovejši pariški modi. Osupnilo me je fino sukno in pa elegantni kroj večine za padnjaških oblek, ki so jih nosili mladi mualimanski odpadn ki; šinilo mi je na misel, da i vsi z Mustafo vred oblačijo tako dragoceno in elegantno, mara kdo med njimi gotovo dragocene je in elegantneje, kakor mu dopuščajo sredstva, da bi opre vlčill svoje odpadništvo pred svojimi očmi, da bi se bolje počutili pred pravoverno opozicijo starejših muslimanov in hkratu delali propagando svoje nazore. Omenil sem svojo misel Mustafi; nasmehn se Je ter dejal: "Nemara Nekega drugega večera naju Je popeljal v "tekijo", to Je samostan dervlšev, ki leži enem najstarejših mestnih de^ lov. Tu sva videla pobožne in svečanostne obrede skupine svetih mož in njihovih učencev. Med popevanjem so se zibali in zvijali, prepevali vedno glasneje in hkratu vedno hitreje nihali a telesi, dokler niso zapadli v ne- kak božjastni napad, ki naju je spravil malodane v obup. Mu-stafin obup nad tem početjem ie bil nemara še hujši od najinega, dasi ga je ovajal manj vidno. Zadnji večer najinega bivanja v Sarajevu naju je Mustafs imenu svojega očeta povabil na dom, v prostrano, z zidovjem obkroženo hišo, sezidsno okoli velikega, a peskom posutega dvorišča. Hiša je bila stara več sto let. Obut v nogavice (muslimani so doma brez čevljev) naju je Uzeir Aga pozdravil zadržano n dostojanstveno, • nemara z stimi besedami in kretnjami, s katerimi so njegovi predniki pred sto in sto leti sprejemali goste. Potem naju je peljal ▼ prostran sakm, kjer je bilo zbranih že veliko gostov. To je bi edina soba, ki sem jo videl v Hiši. Oprema je bila v bistvu še izza časov, ko je bila hiša zgrajena, zelo preprosta in okusno lepa, po orientalsko. Preproge so pokrivale sleherno deščico poda in vse otomane ob stenah. Pred vsakim gostom je stala mizica za kavo, vloženo sadje in voda. / Na eni steni je visela zbirka starega orožja; na drugi prekrasna damaščanska preproga. Gostoljubnost v sarajevski mu slimanski hiši, tudi po družinah čiste slovanske krvi ni nikol nebrzdana, skoro razposajena in z jedrni preobložena pojedina, k jo mora človek prenašati po krščanskih domovih v Jugoslaviji muslimansko gostoljubje je ved no izredno udržljivo in formal no: sedite, govorite in s so besed niki izmenjavate bolj ali manj enolične opazke. Najmlajša si nova stojita vsak v svojem kotu ter se neslišno približata, kadar sta čašica ali kozarec pred vam prazna; prav tako neslišno se vrneta z na novo napolnjeno čašico ali kozarcem ali pa tiho priskočita, kadar je treba komu prižgati cigareto. 'Stella je bila edina žena v sobi.,, Cez čas jo je Mustafa pro-sDr naj stopi v prvo nadstropje vt/ ženski oddelek ter obišče matey, dve stari materi in dve ne poročeni sestri; in dočim sem e« jaz razgovarjal z Uzeir Ago in njegovimi prijatelji o stvareh iz Amerike in o vtisih iz Jugoslavija je Stella kramljala z ženami. Mustafa pa ji je bil za to mača. Pozneje mi je povedala, da so jo žene sprejele v sobi, ki je bi la podobna salonu v pritličju vendar je bil sprejem msnj for malen kakor pri Uzeir Agi. Povedala mi je tudi, da so si jo dolgo ogledovale in jo spraše vale o življenju ameriških žena Vendar je bilo očividno, da nj hovo resnično zánimanje ne presega kroga njihovih domov in družin. Kolikor je mogla spoznati Stella, so živele srečno in zadovoljno; ln Mustafa ji je zatrdil, da ao srečne. "Nemara srečnejše," je dodal, "od večine ameriških Žena, če naj jih presojam po ženah, ki sem jih osebno spoznal ali bral o njih." Ne Stelli v prvem nadstropju ne meni v pritličju ni bilo docela lahko ln sproščeno pri srcu; preživo snuje v nama nemirni dinamični zapad; in tako se nisva mudila predolgo. Najino slovo je bilo sicer prisrčno, vendar prav tako formalno in udr-žano kakor najin prihod. Mustafa naju je spremljal domov v hotel. Dobršen kos poti smo molčali. Bilo je ob pozni uri mrzlega, meglenega večera; na ,cestah ni bilo skoro nikjer žive duše. "Up dom imate, Mustafa, je menila Stella. Nasmehnil se je. "Res zelo lep, toda ... ali niste hoteli dodati še nekega 'todaT "Nikar ne," je dejala Stella. "In vendar je ta vašo ugotovitev treba pristaviti še 'toda'," je nadaljeval Muatafa. "Z mojega zrelišča vidim vse polno teh iods*. Moji aestri, na primer, sta dobri in ljubeznivi, to-dfr**m, Stella, nista podobni... In tudi Leori ne, Leori, ženi Martina Arrowsmitha v "Ar-rowamithu", romanu Sinclairja Lewiaa . . Obema nama je bilo težko za Mustafo. Zjutraj sva nameravala odpotovati. Prejšnje dneve nama je velikokrat zatrjeval, kako nerad naju vidi odhajati. Skušal sem olajšati slovo, čeprav mi je bilo hudo pri srcu "Mladi ste še, Mustafa," sem se s mehoma pošalil. "Saj ste sami večkrat omenili, da je mladost kriva vašega nemira. Ko se boste postarali, se boste umirili in ustalili; tedaj ne boste nosili le fesa, marveč boste oblekli še široke hlače, ki vam bodo mahale do pod kolen; trikrat na dan boste hodili v mošejo in oženili se boste z zalo muslimanko, od ka-ere boste zahtevali, naj si zakriva obraz s kopreno. Nemara se boste celo prelevili v pravcatega derviša." Mustafa se je smehljal. "Mi slim, da ne," je dejal tez čas. "Res. mnogo očarljivega je našem življenju, toda v bistvu smo še vsi srednjeveški, čez mero konservativni, negibni in ne-svobodni; vsi tičlmo v zgodovinski ln zemljepisni kolesnici, iz katere se ne ganemo . . . Treba nam bo nekaj krepkega, silnega, da nas bo vrglo iz naše koloteči ne. Nemara se bo čez čas res zgodilo kaj silnega in nas premaknilo. Toda," se je zasmejal, mladost kipi v meni in težko je sedeti v prodajalni z umetninami ter Čakati, kdaj se bo sprožilo ono neznano in silno. Ce U ne ljubil očeta in družine, kakor jih ljubim, bi bil že zdavnaj odšel zdoma ... v Anglijo, v Ameriko, kamorkoli. A naše družinske vezi so zelo tesne, zelo močne. Del so našega arhaičnega sistema. Ce bi odšel in se sprostil vseh vezi (če bi namreč mogel), bi ta odhod nemara pomenil očetovo smrt. Rad me ima in je že zdaj nesrečen zaradi mene, čeprav je moje odpadništvo od vere očetov razmeroma zmerno." V obližju hotela je bila še odprta napol orientalska sladči-čarna. In feprav sva bila že preobložena z vsemi dobrotami tega sveta in sva rotila Mustafo, naj nama prizanese, naju je vendarle spravil v sladčičarno, nakupil celo zalogo orientalskih sladčic ter vse škrniclje in zavojčke poklonil Stelli. "Vem, da je neumna Ce bi vse to pojedli, bi bili bolni. Nič zato, če boste jutri pometali vse skupaj v smeti. A to je vse, kar morem storiti za vaju zdaj v trenutku alovesa, preden ai rečemo zbogom za vedno. Ali ne zveni slovesno?" Zasmejal! smo se, nato pa odšli do hotela molče. Najin vlak je odhajal zelo rano v jutro in prepovedala sva bila Mustafi, da bi zaradi naju vstajal ter se prihajal poslavljat še na postajo. Mustafa je spregovoril: "Ves dan sem si ponavljal besede, ki sem vama jih hotel reči za slovo; zdaj pa se mi zdi, da nobena ni prava . . . Prosim, spomnite se me kdaj pa kdaj v Ameriki. Zelo mi je hudo." , Poljubil je Stelli roko, meni pa podal desnico. Dolgo minuto smo stali nepremično ter se gledali. Drugega nam ni preostalo, če smo se hoteli ubraniti solz. Po običaju, ki velja med prijatelji na Balkanu, sva se z Mustafo objela, Stella pa ga je naglo poljubila na brado, ki je bila tako viaoka, da jo je ravno še dosegla. Poslovenil S. Leben. ("Sodobnost".) (Konec.) TOREK, 21. NOVEMBRA enajst Enajst znanstvenih koraj ki so potrebni da * . . ---vam vsi jutro dostavi mleko pred vJ vrat* je bilo pojasnjeno uradnikih Milk Counciia, or nizanje mlekarjev v Chica »amo tisti mlekarji, ki «t najo v amialu doloib predsec ka Združ. držav in ki vid stavijo mleko na vaš dom centov kvart, kooperirajo v M slu dogovora, ki je ločbam NRA, ki pa je k , ljedelskem departmentu. 1 Samo dotični mlekarji, ki ravnajo po tem dogovoru dijo tem 11 znanstvenim '«u njam in vam donaia m zdravo, snažno in najboljfc kovosti, kakršnega zamorete piti. Prvi, od teh 11 važnih k kov je, stalno pregledovi krav-mlekaric na farmah, krave so pod stalnim pregl vanjem od strani mlekarjev, kor tudi od zdravstvenega partmenta mesta Chicage. me, odkoder dobivajo chik mlekarji mleko po dogovor« snažne in krave so v takem nju, da proizvajajo zdrav* hranilno mleko. Drugi korak je prejem mleka od farmarjev na