143. Ste v.
PoStnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, v pondeljek 27. junija 1921.
Posamezna Stev. KI.
Leto V.
izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan eb 10. uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 min po K 1‘50. Uradni razglasi, poslantf ter notice istT prostor K 2’—. Pri večjem naročilu popust
■:	‘Ir-
' y?jl:
Glasilo jugoslov. socljalno - demokratične stranke,
Telefonska it. 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec E 24. Za inozemstvo K 480.
Rekitunacije za list so poštnine proste.
Upravaištvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 t, Učitelj ka tiskarna.
Ustava bo sprejeta?
Ministrskemu predsedniku Paši-ču in vsej vladni gospodi se silno mudi. da spravi ustavo pod streho. Dva glavna momenta sta. ki računa vladna večina nanja: prvič pridobitve raznih strank, ki so jih izvo-evale v teku razprave o ustavi, zlasti muslimani, radikalci in demokrati. o katerih vedo stranke same, da bi se reducirale, če bi sedanja vlada morala prepustiti vodstvo kaki drugi. sedaj še povsem negotovi koaliciji; drugič pa je jutri Vidov dan, ki daje prav lepo priliko, da se poudari out patrijotizma, ki na gospodo jako ugodno vpliva, če uvidijo, da je pa-trijotizem v njihovem interesu. Široka javnost pa bo ta dan kolikor toliko pod vtiskom patrijotičnih priredb.
Tako nekako računa g. Pašič in vse stranke, ki mu pri tem delu pomagajo in prav verojetno je. da bo danes ali jutri ustava sprejeta.
. Včeraj so imeli klubi ves dan seje. Muslimanski klub je sklenil glasovati za ustavo, zaraditega je opozi-cijonalni trgovski minister Spaho de-misijoniral. posli njegovi pa so bili poverjeni ministru Karamehmedo-viču. Muslimanski klub bo glasoval
za ustavo, ker je vlada v večjem delu ugodila njegovim zahtevam ter sklenila dotične spremembe v §§ 135. in 130.
Tudi demokrati so stavili svoje zahteve glede prehodnih naredeb.
Pašič je vabil socijaliste. da bi glasovali za ustavo. Meščanski listi so pisali o pogajanjih med socijalisti in Pašičem, katerih pa ni bilo. Sodjah sti so izjavljali, da za ustavo ne morejo glasovati; če bi pa že hoteli glasovati, bi morali zahtevati v ustavi važne načelne izpremembe. Klub je pa r&zmotrival o položaju na seji in kakor smo že v soboto poročali. sklenil, da ne bo glasoval za ustavo.
Vesti o tein, da poda Pašič demi-sijo. utegnejo biti le toliko resnične, kolikor se ta tiče izpremembe v vladi. Pašič bi pač odstopil zato. da potem sestavi novo vlado, odstranivši ministre, ki se ne strinjajo z njegovo politiko.
Pašičeva najbolj vroča želja je, da bi proslavil Vidov dan s sprejetjem ustave. Njegova želja je pa danes vendar še odprto vprašanje, pa naj hiti in podi zbornico, kakor hoče.
Iz konstituante.
LDU. Belgrad,"25. (ZNU.) 59. redni sestanek konstituante je otvoril predsednik dr. Ribar ob 10. 30. Ko so bile formainosii K'3»&*ne, je čital tajnik zahteve pravosod-ministrstva, po katerih naj bi konsli-tuamta izročila sodišču komunistična poslanca dr. Milana Lemeža in Fabijančiča, ket sta se pregrešila proti § 102. srbskega kazenskega zakonika. Nato se je prešlo na dnevni red.
Radikalni disident Aleksa Žujovlč je
■-.avil, <ja mn nekateri členi VIII. oddelka •otave niso všeč. Končal je: »Gospoda! *’ »slanci večine I 'Mislite na to, da bo unor-d- v kratkem število članov opozicije tako a; nastlo, da vas bodo preglasovali!«
Demokrat Pavle AngjeUč pravi, da bode* določbe o upravnih oblastih v VIII. od-d.Ucu ustave povzročile velike neprillke v i;;.& državi. Pravi, da se je vlada okorlsil-‘u s položajem in je v členu 90. ustanovila »nesta ministrov brez piortfelja in podtajni-07 in je tako, pomnožila uradništvo,pirati CetIler so se ravno radilcalci in demokrati v Preteklosti najbolj borili. K členu 96. odstavka X. o napredovanju prosvete v obla-
sti zahteva ta-le dodatek: »Izvzemajoč vzdrževanje ljudskih šol, za katere skrbi država« — Posla-iec Angjellč de rekel, dr bi se dal na ta način popraviti pogrešek, ki ga je napravil minister za tonstituanto pri 16. členu II. oddelka, Hoo je ravno ta predlog odbil, čeprav je bila večina poslancev zanj. Govoril je Se o nekaterih členih, med njimi o členu 106. in 108. in je končal svoj govor z izjavo, da bo glasoval za ustavo, ker je narodu treba ustave, pa naj bo že kakršnakoli.
Poslanec Milan Mlloradovlč (samostojna kmetijska stranka) očita zemljorad-nikom, da so šli po isti poti, kakor skrajna levica in skrajna desnica in pravi, da bo telasoval za ustavo. Radikalec Mijodrag Miljutinovič govori proti nekaterim odredbam v ustavi in demokrat 'Lazar Grujič se tudi ne strija z nekaterimi členi, glede člena 96. pa pravi, da bi ga ne bilo 'treba iz-premeniti. Izjavil je, da bo glasoval za ustavo. Predsednik nato zaključi sejo ob 12.30 in naznani prihodnjo za ponedeljek ob 10. dopoldne.
Za samoupravo.
Govor poslanca s. dr. M. Koruna v konstituirati dne 18. iunila 1921.
(Dalje.)
ene velike napake: namreč te. da bi
Bojazen je, kakor rečeno, do neke mere opravičena. Vendar mislim, da način, kakor se misli vladna večina izogniti tem nevarnostim, ni popolnoma pravilen. V prvi vrsti je hrvaško vprašanje tisto vprašanje, ki je najvažnejše in zaradi katerega je nastala vsa kritična situacija. Kajti vprašanje Slovenije: ali naj bo Slovenija razdeljena na eno ali dve oblasti, je za vse stranke v tem parlamentu -- to 'bi skoro lahko trdil tudi za gospode slovenskega imena iz Jugoslovanskega kluba*— vprašanje manjše važnosti. Na eni strani ni v tej zbornici nikogar, vsaj resnega politika ne^ ki bi trdil, da je naša zahteva, naj- bo Slovenija nedeljena enota, utemeljena v kakih posebnih plemenskih razlogih, češ da bi se slovensko pleme očuvalo pred kako nevarnostjo, ki mu ne vem od kod preti. Jasno je vsem. da je ta zahteva v 'kolikor jo imamo, diktirana vsled tega, ker tvori Slovenija zase brez dvoma geografično precej zaokroženo ozemlje in ker, gospodje. tvori tudi eno kulturno enoto.
Poslanec Drofenik: »S kakim centrom?«
Konra: Jaz za svojo osebo ne bi nič ugovarjal razdelitvi SJovenije na dve oblasti, če bi obe oblasti ne imeli
bile premajhni. Nikar se ne varajmo 1 Financijelne naloge, ki jih bodo samoupravne enote prevzele, bodo ta-ko velike, da jih ne bo nobena sa-moupravna oblast mogla vršiti samo iz svojih lastnih sredstev, posebno če bo majhna. To je celo čutila vladna večina sama in je predvidela državno pomoč financam samoupravnih teles. Toda, gospodje, na to pomoč čakati bo za samoupravne enote zelo težko in tudi zelo škodljivo.
Če smo torej za to. da bodi Slovenija ena enota, so za to merodajni popolnoma praktični razlogi. Izjavljam pa, da bi v slučaju, če bi se vprašanje zastavilo tako. da bi se reklo: zato ker je Slovenija nedeljeni. hočemo tali nedeljen*) bansko Hrvaško, da bi bil v tem slučaju pripravljen. da dokažem, da mi ne gre za plemensko Slovenijo, doprinesti to žrtev (moram reči. da bi bila to velika žrtev), da bi se zadovoljil z-razdelitvijo Slovenije.
Poslanec dr. Mom. Ivanič: »Ima vrlo krupnih razloga, da bodi Slovenija enostavna.«
Korun: Kar se tiče razdelitve Hrvaške in Slavonije, sem mnenja, da ne gre ustvarjati iz tistih delov Hrvaške, ki so enotno naseljeni po
bratih hrvaškega imena, več oblasti nego eno. razen tamkaj, kjer gravitirajo posamezni deli (n. pr. deli zahodno od Karlovca) k morju.
Tisti dedi današnje banovine pa, ki so plemensko mešani, ki so torej srbsko-hrvaški. pa naj bi prišli v svojo posebno oblast, oziroma naj bi se zaokrožili z deli sosednjih pokrajin v enotno oblast, oziroma pokrajino. kakor je to zamislil že Smod-laka.
Poslanec Drofenik: »To so zopet plemenski vidiki.«
Koriiu: To niso plemenski vidiki, ampak vidiki kulturne zaokrožitve. Kakor hitro sem pripravljen konce-dirati, da naj se tisti deli hrvaškega ozemlja, ki gravitirajo k Bosni ali k morju, ločijo od Zagreba, se ne more več govoriti o plemenskih vidikih pri razdelitvi države, Pač na polagam veliko važnost na kulturne vidike.
Gospodje 1 Po teh glavnih mislih, ki sem jih izrazil v imenu kluba glede razdelitve države na pokrajine, pridem do tega, da se nekoliko po-bavim z nekaterimi posameznimi točkami VIII. oddelka ustavnega načrta.
V	drugem odstavku 94. člena je določeno:	»Upravna vlast može
uredbama sa zakonomskom snagom uredjivati odnose samo na osnovu zakonskog ovlaščenja, koje se daje posebno za svaki slučaj.« Gospodje! Ta določba je v obliki, kakor je tukaj, nesprejemljiva, ker se da vladi možnost, da naredibenim potom določi stvari, za katere je v prvi vrsti poklican parlament, da o njih določa. Če bi dobila vlada od parlamenta samo pooblastilo, da sme izdati vladne naredbe, ki nimajo zakonite moči. bi temu ne ugovarjal. Toda da more vlada samo z navadnim pooblastilnim zakonom izdajati naredbe. ki imajo zakonsko moč. to je s stališča demokratizma in s stališča parlamentarizma popolnoma nesprejemljivo.
O členu 95., kjer se govori o velikosti samoupravnih edinie. v prvi vrsti oblasti, mi prav za prav ni treba nič več govoriti, ker sem naše vidike v tem pogledu že razložil, številka 700.000 in tudi številka 900.000. ki se je baje v čarovniški kuhinji vladne večine izkuhala.
Medklic: »To ni čarovniška kuhinja!«
Korun: Čarovniško kuhinjo jo imenujem radi tega. ker se vse vrši tako tajinstveno — je številka, ki ne pomeni nič in ki bi ne imela pomeniti nič ter bi morala izginiti. Naj se določi najnižja številka, pod katero nobene oblast ne sme pasti: navzgor naj se pa pusti neomejena možnost, da se po principih, katere sem razložil. ustvarijo take oblasti, da bo zasigurana dobra uprava v državi.
Glede tega, da postavlja kralj velikega župana, ki stoji na čelu oblasti, je govoril že moj predgovornik iz kluba, in bom te stvari prešel.
V	čl* 96., prvi odstavek se govori tudi o načelu volitev v samoupravne edinice. V tem vprašanju se je postavila večina ustavotvorcev na jako rezervirano stališče. Mesto, da bi se, kar je po mojem mnenju samo po sebi umevno, določilo, da velja ista volilna pravica, kakor za centralni parlament, tudi za samoupravna telesa, je večina ustavnega odbora sarno določila, da naj bo ta samouprava »uredena na načelu izbor-nom«. Tako je pustila odprta vrata možnosti, da bomo imeli morebiti t kakšno kurialno zastopstvo, da bomo imeli veliko nedemokratičnejši način volitev v samoupravna telesa, kakor pa določa ustavni načrt sam. dasiravno tudi temu manjka ženskega prava glasa, za centralni parlament.
K členu 98., kjer se določi nekako sodelovanje velikega župana z reprezentanti samoupravnih teles, pripomnim, da se s tako ureditvijo ne moremo sporazumeti. Tu ni dana garancija, da ne bomo imeli tako-zvanega dvotirnega upravnega sistema. Pogrešamo tudi določbe, kdo prav za prav stoji na čelu samoupravne oblasti. Predsednik, ki ga v.olijo oblastne samoupravne skupščine. samo predseduje.skupščinskim sejam. Skupščinske posle vodi poseben odbor, ki ga voli oblastna skupščina. Toda kdo stoji na čelu tega odbora, oziroma kdo reprezentira to skupščinsko oblast, tega v ustavnem ^načrtu nisgto našli. Tudi od kralja postavljenem# velikemu županu ni v ustavnem načrtu nikjer izrecno dano polnomočje, da stoji na čelu samoupravne administracije v obteši i. ampak določa, da sto.il samo na čelu državne administracije in da se bo z zakonom odredilo, v katerih slučajih da se mora posvetovati s samoupravnimi odbori. (Konec, prih.)
Oživljeni sovražniki strokovnih organizacij.
Vsemu strokovno organiziranemu delavstvu je še dobro v spominu. kako silno razočaranje so doživele strokovne organizacije takrat, ko so komunisti razbijali njih organizacije. jih oslabili in zanesli v .delavske vrste, vse polno osebnega sovraštva in nezaupanja. Vse težke posledice občuti delavstvo že danes in jih bo občutilo še huje. Če se ne bo uprlo delavstvu sovražnemu početju z vso odločnostjo. Politična stranka deluje za zedinjenje vsega proletarijata v Jugoslaviji. Delo je že precej napredovalo in v tistem hipu pa zopet prihajajo komunisti, ki : pričenjajo z novim razdiralnim delom v strokovnih organizacijah, dasi so se vse važnejše organizacije izrekle, za politično nevtralnost in proti Moskvi, ker ne smejo in ne morejo trpeti, da bi jim diktirali ljudje. ki so v str&kovni politiki diletanti in so z vsem svojim dosedanjim delom dokazali popolno nesposobnost. Namesto uspehov so želi povsod neuspehe, namesto solidarnosti v delavskih vrstah so sejali prepir in razkol, delali za razkol z nepoštenimi sredstvi, obrekovanjem in izigravanjem organiziranega delavstva. Strokovne organizacije so v lem oziru zavzel!? prav pametno stališče, da se medsebojni boj, ki
vihra v politiki, ne sme zanašati v strokovne organizacije.
Kljub temu povsem - umevnem stališču se je pričel boj na iugu zopet med delavstvom. V Belgradu in Zagrebu so osnoyali dve strokovni komisiji; ena za Moskvo, ta je s politično barvo, in ena z nevtralno barvo v političnem boju za Amsterdam. Jasno j§ iz tega razvidno, da bodo morale tukaj strokovne organizacije cele države prav odločno nastopiti za enotnost strokovnih organizacij, ker jih k temu silijo politične in gospodarske razmere v državj. Podjetništvo je nalašč pospeševalo razkol v delavskih vrstah, ker. kakor vemo, so vodstvo, komunističnega rovarenja prevzeli na Hrvaškem zloglasni frankovci. Videlo je. da se delavstvo pridno organizira ter da si izvojuje drugo za drugim znatne uspehe v plačah, delovnih razmerah in delovnem času. To je podjetnike bolelo. Namen se jim je takrat posrečil zlasti na jugu in deloma tudi ori nas. Sedaj pa imajo podjetniki važnejše načrte; vzeli bi zopet radi delavstvu to, kar sj je pridobilo. Najprej hočejo podaljšati delovni čas, znižati plače ter odreči priznanje organizacij in zaupnikov. Kaj pomeni to, mora vedeti vsak organiziran delavec; zaraditega morajo naše strokovne organizacije kar naj-
odločneje čuvati enotnost strokovnih organizacij ter ustvariti v celi državi enotno fronto strokovno organiziranega delavstva, da se ubrani razkola in s tem oslahema.
Naloga članov in zaupnikov ter odbornikov je, da se opozore med seboj na pretečo nevarnost ter uravnajo svojo agitacijo tako. da bo strokovno organizirano delavstvo spoznalo, kako velikega pomena je sloga in solidarnost delavstva v teh najkritičnejšihs časih, ko nam trobi na ušesa grozovita bojna tromba za naš socijalni obstanek.
Nemška vlada protestira.
-UDU. Berlin, 25. (VVolif.) Nemška vlada je poslala veleposlaniški konferenci noto, ki se je izročila tudi vladam v Lomlo-nu, Parizu in Rimu. V tej noti nemška vlada ponovno protestira proti podpiranju poljske vstaje v Gornji šlezijl po uradnih mestih in poljskih vojakih ter nujno prosi, naj zavezniki zagotovijo, da so gorenješle-ško - poljska meja vendarle enkrat zapre in prepreči, da poljski vojaki in deli poljske vojske prestopajo mejo.
Angleški rudarji se pogajajo.
LDU London, 24. jun. Izvrševalni odbor rudarjev ie odgoyore nekaterih strokovnih organizacij na povabilo. naj se jutri sestanejo z njim h konferenci, proučil in z ozirom na značaj teh odgovorov sklenil, umakniti povabila. < Izvrševalni odbor je sklenil stopiti v stik z vlado in lastniki rudnikov zaradi' sporazuma glede mezd. Izjave Horhesa v spodnji zbornici so napravile velik vtis.
LDU London, 25. junija. Lloyd George je povabil zastopnike lastnikov rudnikov in rudarjev na skupni porazgovor v ponedeljek. Ta poziv ie izšel na prošnjo rudarjev.
Vojno stanje med Grško in sovjetsko Rusijo.
Berlin, 25. jun. Kakor poroča »LaJdan-zenger« Jz Aten, je grška vlada poslala sovjetski Rusiji noto, kjjer izjavlja, da se gr-ška vlada smatra, da je v vojnem stanju s sovjetsko Rusijo.
Spor radi Alandskega otočja.
Ženeva, 25. junija. Svet zveze narodov Je snočl naznanil svoje sklep« v vprašanju alandskega otočja. Svet zveze narodov meni, naj se suvereniteta nad otoki prizna Finski, na] Se ot0k| vojaško nevtralizirajo In se dajo prebivalstvu garancije v zmlsfu govora poročevalca. V Imenu švedske vlade le vložil Brantlng proti odločbi sveta zveze narodov formalen protest In izjavil, da ta odločitev baltiškim ozemljem ne prinaša zaželenega premirja. Švedska Je pripravljena sklep sveta zveze narodov lojalno pripoznat! in se bo udeleževala pogajanj, ki se bodo vršila pod avsplcljaml zveze na. rodov med obema strankama v svrho ugotovitve Jamstev, vendar se ne odreka upanju, da pride dan, ko bo zadoščeno tudi prebivalstvu alands*klb otokov.
Nesreče v Atlantiku.
Washington. 25, junija. Vremenski urad priobčuje poročilo, v katerem izraža mnenje, da so bili mno-gobrojni parniki, ki su meseca jantarja in februarja t. 1. Izginil' v Atlantiku. žrtev tačasnih viharjev, ki so dospgli brzino 75 do 90 mili na uro. Londonski zavarovalni zavodi na gledajo na nesreče, ki se dogajajo ob ameriških obalah že z nezaupanjem.
Pristopajte k izobraževalni organizaciji »Svoboda*.
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 143.
Politične vesti.
+ j Vlada na] pove, ali Ima večino ali
ne. V petek je imel socialni demokrat Divac razgovor z Pašičem in Pribičevičem. Pašič je ponovno apeliral na socialiste, da bi glasovali za ustavo. Poslanec Divac ie zahteval, da vlada pojasni socialistom svojo pravo situacijo, da bi se videlo, ali ima potrebno večino. Ako bi socialisti glasovali za ustavo, bi zahtevali nekatere načelne 'z-pr omembe.
.+ Francoska bi tudi rada polovico sveta, oziroma tretjino, če bi jo Amerika in Anglija sprejeli v angleško ameriško zvezo, ki se sedaj snuje in ki ima v načrtu razdelitev zemeljske oble v ameriško in v angleško področje, Pod pretvezo, da bi se osnovala antanta vseh velikih držav, ki so soudeležene na Tihem oceanu v svrho »varovanja svetovnega miru«, predlaga francoska vlada v svojem glasilu »Tempsu«, tudi sebe v tako koalicijo. Da ji pri tem ne gre za svetovni mir, še manj pa za kako koalicijo z Japonsko ali drugimi državami razen Amerike in Angleške, je razvidno iz »Tempsove-ga« kritiziranja Lloyd Oeorgevega načrta o podobni zvezi m iz namigavanja, da bi se dal preveliki japonski imperializem ukrotiti z ojačenjem Kitajske, kar naj bi bil predpogoj angleško ameriško francoskih odnašaj ev ali v oklepaju povedano} francoskih odnošajev. Prav zanimivo bo, 6e se bratci še enkrat snidejo, toda to se najbr-žc ne bo zgodilo, ker. ne vemo, če sta ameriški in angleški imperializem voljna, deliti svoje šanse s francoskim Imperializmom.
prostore Szantnarjeve trgovine v Šelen-burgovi ulici
Na Vidov dan Bodo v Ljubljani trgovine zaprte.
Denarni zavodi so na državni praznik - Vidov dan, 28. t m. zaprti.
Na Vidov dan bodo v 'Ljubljani trgovina praznik sv. Petra la Pavla pa od 8 ure zjutraj do 12 ure opoldan odprte. Člani zadruge naj sklep načelstva zadruge vpošte-vajo.
Roparski napad na vlak v Bosni. Načelnik mostarskega okrožja je ugotovil, da so Izvršili napad na vlak pri Zeleniki znani črnogorski roparji z Ojumom Todorovičem ln Zeke Dalibaničem na čelu. Roparjev ni bilo mogoče izslediti. Izdane so za roparji, ki jih poznajo, tiralice,
OrsanizacljskS
vestnik.
Iz stranke.
Spodnja Šiška. Zaupniki in pristaši se vabijo na diskusijski večer, ki ae bo vršil danes to je 27. t m. ob pol 7. uri zvečer v bivši nemški šoli Dnevni red: Ustava. Ker je predmet zelo važen, se opozarjajo vsi, da nihče ne manjka. Udeležba dolžnost.
• Vestnik Svobode.
Del Izobr, društvo v Zabukovci priredi dne 3. julija, Izlet na Mrzlica z rudniško godbo. K obilni udeležbi se vabi vse člane, kakor tudi privatnike. Posebno pa sodruž-na društva.
Dnevne vesti.
Na Jutrišnji državni praznik .»Vidov dan« »Naprej« ne izide. Tako izide šefe v četrtek.
Stavbinsko delavstvo, pozori Stavbni podjetniki, katerim moraš garati^ ubogo delavstvo že večinoma po >10 in 12 ur, na dan,
&i izmišljajo še huiše klešče, s katerimi bi te radi uščipnili Brali so menda nekje, da sta Leuin in Trocki-prepovedala svobodno menjanje dela ter sedaj tudi sami .pisarijo drug drugemu, če si delavec izbere drugega delodajalca, ker noče dalje delati ob prikrajšani plači, da se takega delavca ne sme sprejeti pri drugem podjetju. Res čudno, ti oderuhi se precej prilagodijo rečem, ki so njim ugodne. A brati bi pa tudi bili morali že, da sta Lenin in Trocki to preklicala in da je tam sedaj svobodno menjavanje delavnih mest. Kar se njima ni posrečilo v Rusiji, mislite da se bo pd nas vzdržalo. Tako ravnanje spominja tudj na nekdanje črne liste na Vestfalskem in Turskem ozemlju. Ali tudi tam je padel ta up kapitalistov v \jodo. Stavbinsko delavstvo bo pahnilo v vodo tudi ta vaš poizkus, ko se priključi svoji Uniji stavbinskih delavcev v Celju. Kdor Izmed stavbinskega delavstva je zato, da se ne uvajajo slabše razmere za delavstvo, pa bodisi iz Rusije ali Nemčije, naj pomaga izpopolniti armado strokovne organizacije s tem, da vstopi sam v njo in jej privaja nove člane s svojo agitacijo. Le sloga v organizaciji nas bo rešila bede in nakan, ki nam jih pripravljajo naši neusmiljeni izkoriščevalci. — Stavbinskl delavec.
Univerzitetni senat na< belgrajski univerzi je izvolil za univerzitetnega rektorja za tr-i1 leta dr. Bogdana Oavrilovlča.
Na tehniški Srednji šoil v Ljubljani absolvira letos prvič po vojni večje število mladeničev višjo strojno šolo, strojno de-lovodsko šolo in elektrotehnično delovod-sko šolo. Naše industrijske ta obrtne kroge opozarjamo, dia imajo priliko, pridobiti sl teoretsko in praktično dobro izvežbane domače tehnične moči Interesenti naj se obrnejo na ravnateljstvo imenovane šole, ki radevolje posreduje.
Kmetijski pouk po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi na podlagi doš-lih prošenj sledeča predavanja tekom meseca julija in sicer: 1. v nedeljo dne 10. Julija v Braslovčah (predava ravnatelj Belle o kmetijstvu); v Št. Jurju ob Taboru (instr. M. Zupanc o živinoreji); v Starem trgu pri Slov. grade« (vet. Peršuh o živinoreji); v Mali Nedelji (instr, Zupanc o vinogradništvu) in v Zabnicl pri Škofji Loki (predava višji živinorejski nadzornik Ing. Zidanšek o živinoreji). 2. v nedeljo dne 17. julija: zjutraj v Sromljah in popoldne v Stari vasi na Bizeljskem (predava višji vinarski nad zomik Skalickv o vinogradništvu in kletarstvu), v Cermošniicah (predava višji živi' nor e j skl nadzornik ing. Zidanšek o živino reji), v Hotavljah prj Celju (predava instr M. Zupanc o živinoreji) ln v,Mengšu (predava kmet, svetnik Rorhmam o travnjštvtu ln pridelovanju krme).
Deželna banka se Je preselila Iz dosedanjih prostorov v bivšem deželnem dvorcu, ki se bodo porabili za univerzo,
« Kulturni vestnik.
Iz XIX. umetnostne razstave. Od nedc-Iju 26. t. m. dalje so razstavljeni konkurenčni načrti Jugoslovanske Matice za spomenik neodrešenetnu ozemlju. Razstava ostane odprta do 6. julija.
Kongres Udruženja gledaliških igralcev SHS v Ljubljani Ljubljansko občinstvo katero v dneh 2„ 3., 4. in 5. julija še nima sreče zapustiti prašnih ulic našega mesta, hoče Udruženje gledaliških igralcev oškodovati kolikor je v njegovi moči z raznimi domačimi -prireditvami na .prostem, kakor tudi z dobrimi dramskimi in ^operetnimi predstavami v obeh gledališčih. Pri predstavah sodelujejo vse najboljše močj jugoslovanskih gledališč iz Beograda, Zagieba, Novega Sada itd, na kar se občinstvo že sedaj opozarja. Predprodaja vstopnic, ka- • kor tudi natančen spored vsake prireditve bode pravočasno javljeno <*• dnevnem ča-' sopjsju.
Ilustriran list »Plamen«. Izšla je 12. Številka tega lista, kd obsega takrat 16 strani, bogatih na ilustairoijah hi tekstu. Kakih 30 1 lepih slik krasijo to številko, med drugim naslovna Slika o odkritju spominske plošče-1 Janezu Trdini, več krajinskih slik Iz neod-rešene Goriške, sliki gledaliških. igralcev Pregarca in Kralja in moniumentailni vhod v ljubljanski velesejm, ki bo v dneh 13. do 24. avgusta v Ljubljani itd. Med pripovednimi spisi je posebno zanimiva ljubka humoreska Cvetka Golarja: Pesnikovo maščevanje z ilustracijami in drugi prispevki, pesmi in poučni spisi. V tej številk, ki zaključuje prvo polletje »Plamena«, podajata uprava in izdajatelj lista utemeljeno izjavo, da se vsled materijelnih in tehničnih tež-koč mora začasno prekiniti nadaljnje izda-anje »Plamena«. Skušalo se bo izterjati zaostalo naročnino in preosnovatl tehnični in upravni del lista. Ko se to posreči, bosta uprava in izdajatelj nadaljevala z izda-anjem lista ter odškodovala zveste naročnike za kratki Izostanek. Ce pa ne bo kazalo nadaljevati z izdajanjem lista, bo uprava na željo povrnila razliko naročnine onim naročnikom, ki so. predpiačali za celo Uto ali pa jim v odškodnino doposlala, v razmerju s tržno ceno, ponatise z nadaljevanjem in koncem v »Plamenu« začetih po vesti.
mesnice prima voH 32 K prvi del, 36 K zadnji del, Pričakovati je v kratkem ugodnejših cen. Branjevke vsled določitve najvišje prodajne cene za črešnje 12 K za kg za prvovrstno blago, 6—8 K za blago druge vrste, štrajkajo cel teden, tako da na trgu ni bilo črešenj. Prve letošnje iz Italije pripeljane črešnje so staže 32 K, potem je cena polagoma padla na 24 K in potem obstala na ceni 16 K za kg. Vpliv italijanskega novega sadja in zelenjave na naš trg je skrajno neugoden vsled valute ter stalna diktira cene domačim pridelkom. Ker smatramo lahko uvoz sadja in zelenjave iz Italije kot luksus blago, ki stane vsako leto težke milijone, brez faktične potrebe ln poleg tega diktira našemu domačemu trgu da-leko previsoke cene, moramo označiti ta uvoz kot vsestransko škodljiv. Potrebo domačega trga krijemo lahko z domačinu pridelki brez uvoza ter s tem pospešimo lastno produkcijo in obdržimo denar doma. -Vsled valutne diference so cene italijanskega blaga naravnost gorostasne. Grah v stročju 25—30 K kgy črešnje 32 K, čebula 16 K, hruške 24 K* fižol v stročju 30 K, mala glava solate 5 K itd. Te cene potem veljajo kot smernica za nekaj tednov pozneje na trg došlo domače blago. Interesente se opozarja, da se v bodoče ne bo pripustijo za ljubljanski trg visokih cen omenjenega importiranega blaga, temveč edino cene, ki so v dopustnem razmerju s predvojnimi cenami Sto in večkratnih cen ne smemo dopuščati Trg je dobro založen samo jajc zopet primanjkuje, cena 2 K za kos. Občinstvo se prosi, da naznani .vse prekupce. Zadostuje anonimna ovadba.
— Likvidacija avstrijske kompenzacijsko pogodba. Oni. ki so okvirju kompenzacijske pogodbe z dne d, septembra 1919, št. 180—SHS uvažali blago iz Avstrije ter so dobili od nemško avstrijskega blagovno prometnega urada (Deutsch - osterrelchi-sches Warenverkehrsburo) na Dunaju obvestil^ da so Jim pri. Centralni upravi za trgovski promet z inozemstvom stavljeni na razpolago Iz storniranih akredltov ali iz. kurzne diference izvirajoči denarni zneski, se pozivajo, da vlože s kolkom za 2 din. opremljene prošnje za izplačilo teh zneskov pri navedeni upravi v Beogradu, Krunska ulica 14. Prošnji je treba priložiti potrdilo pristojnega davčnega urada, da ie -prosilec plačat za leto 1920 in prvo polovico leta 1921 predpisane davke. Prošnje brez tega potrdila se ne bodo vpoštevale.
— Papirnati denar na Češkoslovaškem. iJsota papirnatega denarja na Češkoslovaškem se je v preteklem tednu znižala na
1.40.622 miMionov, torte m 163 naujonov. tir — Dežela narečjih davkov Je Nemčija. V berlinskih parlamentarnih krogih trde, da je mogoče računati z 20 milijardami celokupnih davčnih .dohodkov. Med raznimi . drugimi bo prinašal samo prometni davek
okrog 12 milijard mark. Nemška vlada deluje na to, da obdavči v velikem obsegu, obširna premoženja. Težka notranje kriza jo sili k temu, da je pričela računati tudi s -kapitalisti oziroma proti njim. Vendar nosi ..doslej najtežja bremena še vedno delovno .ljudstvo.
TU«
Društvene vesti.
Gospodarstvo.
ljubljanski trg. Škodljivost Italijanskega uvoza sadja la zelenjave. Večina ljubljanskih mesarjev ae je ovadila, na drž. policijo, ker niso hoteli znižati cen. Izgovor na še vedno visoke cene živine ljubljanskega nakupovalnega področja ne utemeljuje visokih mesnih cen v Ljubljani, ker .je danes nakup živine na Hrvaškem in deloma na Štajerskem mogoč pri mnogo nižjih cenah kot ha Kranjskem, kjer delajo prekupci in direktni italijanski nakupovalcu Glede zelo različnih mesnih cen po slovenskih .mestih in pa deželi posebno pa v pri. meri z onim cenlmi vojaškimi dobavami se občinstvo opozarja, da so cene odvisne v pretežni meri od kakovosti blaga. Dobro volovsko meso se ne more sekati po isti ceni, kot mršave stare krave in biki. Najvišja prodajna cena za volovsko meso za trg Je 30 K kg prvi del, 34 K zadnji del. Za
Komerz Društva zasebnega urad-ulštva Slovenije ji Ljubljani. Društvo zasebnega uradništva .Slovenije. v 'Ljubljani priredi povodom svoje skupščine v torek 28. t. m. ob 8. zvečer v hotelu Bellevue komerz, h kateremu vabi vse, Id ljubijo prosto, neprisiljeno zabavo.
' GremiJ trgovcev v Ljubljani Gremij u trgovcev v Ljubljani dolgujejo nekateri njegovi člani še znatne prispevke na članarini in dokladah za leto 1919, 1920 ln 1901. Vse te zaostanke utora iztirjati gremij v smislu pravil lin' obrtnega reda upravnim potom, t. J. po mestnem magistratu. Ta pa sme po naredbi centralne Vlade pobirati o dvsa-kega opomina po 4 vinarje, od Izvršitve 4 vinarje in od prodaje 2 vinarja od krone. Ker je gremi) zaostanke za leto 1919 oddal magistratu v Iztirjanje, za leto 1920 in 1921 bo pa to storil prihodnji teden, poziv-Ije gremij vse svoje člane, da svoje zaostanke takoj poravnajo . v gremljalni pisarni Gradišče 17. 1, da ne bodo imeli nepotrebnih troškov.	Načelnik.
Dopisi.
Trbovlje, 2rtev stanovanjske mizerije ali bolje rečeno neusmiljenega tirana trboveljskega delavstva g, Krasnigg kot neomejenega faktorja rudniških stanovanj je postal v petek pretečeni teden delavec Fr. Dovbre, katerega Je- tirala neobzdmost g. Krasnigga, da je skočil v Savo in utonil. Omenjeni Dovbre, Id ni imel nikakega stanovanja ln se je vsled tega le začasno naselil z nado, da dobi v kratkem druga stanovanje v baraki, ki še ni bila policljsko-- varstveno odobrena. Ali neusmiljeni Kras-nigg se Je takoj vrgel na uboga, žrtev in jo
tiral x vsemi sredstvi iz stanovanja. Vložila se je tudi tožba v dosego prisilne izpraznitve stanovanja. Sodišče v Laškem je imelo obzir in je odredilo rok izpraznitve do 5. julija 1921, Dovbre se .je podal v petek 17. t. m, k Krasniggu, da mu sporoči odlok sodišča, A Krasnigg. razjarjen odvrne, da ga ta odlok nič ne briga in da mora Dovbre do 18. t. m. izprazniti prostore, sicer je odpuščen iz dela. Ta izjava . Krasnigga je gnala Dovbreta v samomor, ker mu je bilo nemogoče izprazniti prostore, sicer pa bo odpuščen, čudno se nam le zdi, kako more gospodariti tako neomejeno s stanovanji gospod, ki je že povzročil marsikatero grenko uro delavstvu. Kompetentne oblasti bi dobro naredile, da bi vzele iz rok takih ljudi vajeti glede stanovanj in jih dale v. roke v to svrho izvoljeni stanovanjski komisiji Želeti bi bilo tudit da se pokaže Krasniggu, kanj spada, ne le v Avstrijo, marveč v Kolin, ker nam pamnožuje žrtve vdov in sirot, katerih nam- Joklika Kori in comp. za časa svetovne -vojne premnogo napravila ln katere breme nosi edino ie delavstvo ne pa prenapeti privrženci Habsburg ovce v, Delavstvo pa naj uvidi iz tega primera, da je potrebno vzpostaviti armado strokovno organiziranega proletariata, ki ho zabrunda taka protj, delavstvu naper jena dejanja krutežev kot je 'Krasnigg.
Hrastnik. Preteklo nedelio je prišel k nam oznanjevat nesesarski evangelij kapitalistični oproda, uzurpator g. Juvan. Razen odbora se je udeležilo shoda še par drugih ljudi, po večini pripadnikov drugih strank. Razpravljal je g, Juvan o -delavskem socialnem problemu po znani, kapitalistični metodi: volk naj bo sit in .ovca cela! Jako hvaležnega se je izkazoval militarizmu in ga poveličeval kakor Kairo ne-obhedno humanitarno institucijo. Agitiral le za kraljevino, videč spas delavstva le v monarhiji. Dejal je, da uživamo najobšir-nejšo svobodo, katere pa se največkrat ne zavedamo. (Pri tem je gotov pozabil na obznanol) Zaletaval se Je tudi v s. Koru-' na, ki se je -v, konstituantt zavzel za šta-I jerske- Nemce, češ da ni mogoče, da bi ! nemški in slovenski delavec živela eden ' poleg drugega. Tako zamore govoriti pač le naroden socialist, kateremu je dobrobit delavstva deveta briga. Ej gospodje zizl-toambulil :Šovinistični nacionalizem ne vleče več in tržaško krumirjenje ni več aktu-1 elno!
Rajhenburg. Ni moj namen se spuščati v javnost, ali delavski duh mi ne dopušča molčati Zato sem se namenil opisati tukajšnje delavske, razmere trboveljske premo-gokapne družbe.-Znano.Je, da. je.*-direktor Mariin** ■ nemški šovinist in kot tak ljubi, najbolj sebi enake. Kakor hitro pride kak tak, precej pošlje kočijo na kolodvor in ga odvede v svojo , pisarno, in mu da najboljšo službo kot uradniku. Za nas tukaj rojene rojake Pa ni nikake.. službe! On enostavna-• pove nam. domačim: »Wir nehmen keiue Leute an«! Posebno pa tistih naših ljudi ne more < videti, ki prihajajo Jz vestfalske-ga okraja in so tukaj rojeni Tudi iz Amerike Jih je že precej prišlo, ki so bhi za posleni v premogovnikih po 20 let in več,
Ti so gotovo najboljše kvalificirani, toda.. odgovori jim, če pridejo vprašat za delo:
Za vas ni prostora! Zakaj pa ne? Gospodič! Mogoče zato, ker so ti ljudje bali vedT no strogo organizirani! To pa vam gotovo najbolj smrdi! Zagotovim vas, da bo tudf tukajšnje ljudstvo izpregledalo in se ne b<j več dolgo dalo.voditi za nas. Svetujiin torej, da skrbite najprej, da mi domačini dobimo prvi delo, pptem pa šele naj pridejo vaši »lancmani« na vrsto! Ako tega ne izpolnite, je boljše, da greste! Vaan pa, sotrpini, svetujem:	Pristopajte	k	delavskim
strokovnim organizacijam! Kajti one so bič proti kapitalistom. N e, pozabit ej tudi napočiti se na delavski list »Naprej«,* kajti le tako se boste izobaazild da; iprifiU' tndl do dui ševne moči. — Opazovalec.
Brežice ob Savi Tukajšnje trgovske zadruge predsednik Anton Umek je čuden človek. On smatra samo veletrgovca mliii Jonarja za trgovca, t. j. tiste ljudi, ki so si med vojno milijone nabrali in bili doma. Pri sejah, trgovske zadruge se zgodi, da Umek sama svoje somišljenike povabi na sejJu Dimčku enak je Lipej. Ta se je že parkrait, pritožil na deželno vlado za. Slovenilo, češ da tukašnji mali trgovci solidni trgovini škodujejo! Menda zMo, ker'imajovsako sobota mala trgovci svoje stojnice na trgu In delajo z malimi dobički. To seveda dela ta gospoda pa le zato, ker jo jezi, da zdal ne more več s takimi dobički trgovati, kakor je med vojno, recimo s 100 da 1000 odstotki. Lipej tol sl rad dal.veliko hišo sezidati, hiša bo stala približno 4-6 milijonov. Radovedni smo, kdaj sl je Lipej toliko denarja napravil, tisti Jipej, ki drugim odreka pravico živeti! Tudi naš vročekrvnež Tone Bučar, trgovec, nas malih ne more videl}. Je seveda prijatelj Lipeja«- N* dtm občinsltih volitev se je odlikoval kot libe^ ralni agitator« Zdaj pleše okoli poslanca«
Ureka an ga prosi, naj ob Intervenira v 'Ljubljani in v Beogradu, naj se tukajšnje volitve razveljavijo! Tone je tudi velik prijatelj Nemcev in Francozov. Nemško že zna, zdaj se pa že tudi 3 leta francoski uči pn gospodični Heleni samo kakor vse kaže, mu nič v glavo ne gre. Dalje imamo pri naš še okrajnega gozdarja Rudolfa Premer-steina. Ta je fin gospod in izvrsten gospo* dar ter najboljši prijatelj Tončka. Kako i« moder, je pokazal na veselici v Narodne® domu, ko je rekel: Kdor, nima Jugoslovanskega srca naj si ga zdaj kupi! Pri gnajšči-.ni zahteva mleko za svojega psa. Zaradi tega tudi ne morejo dobiti anali otročiči mleka pri grajščini, ker večinoma saani tak dobivajo mleko, ki ga za svoje pse porabijo. Tukaj je tudi veliko kriv vsemogočni upravitelj tukajšnje grajščine, gospod Lani ki take gospode podpira, AH ne bi bilo boljše, da hi revnim otrokom mleko dovrctth H koncu še nekaj! Tukaj se govori da s® bodo občinske voUtve razveljavile. M***3 vendar ne na ljubo tistih, ki so volitve rt* mudili vsled tega, ker so si tisti dan Pre" dolgo korajžo, zalivali z vinom?!
Posvetu.
Ceš^l bančni la hranUnlč«* uradni1,
so .proglasili splošno stavko^ ker, Jim t0*' Jetniki nočejo priznati službene pragma^ Nemške.toanke na .Češkoslovaškem so *V0' Jim . uslužbencem take pragmatike priznaj zato Jih splošna stavka ne zadeva. — Kakor Javljalo listi, se je stavka češk!i> bančnih. uradnikov, razširila na vso repu* bliko.
t- Skoda v Gornji SleztU, povzročena v. nemirih in vstajah, znaša doslej po P°" ročilu nekega nemškega Usta okrog tri
iijarde nemških mark.
— Obsodba nemškega komunista. Sodi šče v Berlinu je obsodilo znanega voditi* komunističnih pučev v Nemčiji U61ZA, &a dosmrtno ječo m izgubo državljanstva.
■m Na Norveškem so Imeli te dni &&& strsko kriza M. Biehr je sestavil nav kabinet. Demisija prejšnje vlade je bila v zve zi z veliko stavko norveškega delavstva.
— V Monakovem se je začela velik® sodna obravnava proti 17 Jcomunlstičnifl' Pristašem (med njimi 1 ženska), Id ®o obtoženi, da so za:.časa veldolh nemirov v Srednji Nemčiji nameravali uprizoriti tak« nemire tudi na Bavarskem.
• Izurjen žagar
nk .ciifcuterki za akordno delo se išče. Oglasiti se je pri tud. Ueršič, Ahacljera cesta 10.
ir
J Proda se kompletna
mlinska naprava
- s 6. kamni. in stopami. Kje, pove ev upnavnistvo ^Napreja*.
H
Bakreni
za žganje‘v zalogi.* Izdelujem vse vTste po naročilu. Lastni proizvod, prvovrstni materijah Sprejemam popravila vseh vrst. Jamčim za vsako delo.
»tkoUGl,
—— Pntrlnjska 88. ———
LJULJMM: HIUKI DUH STEV. I
**=*= ttOlSTMMIi ŽUNKI Z IMJEM UVEZI. *=■«*=■
:'i tiskovine za soii» Zupan«
STVA IN. IIRAO8^-NAJMODERNEJŠE! PLAKATE IN VABILA » SMODE IN VESELICE ...
letne zaključke
( ' NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA t TISKANJE ČASOPISOV« KNJIG,
1 BROŠUR. ITD. STEREOTIPI JA.; LITOGRAFIJA.
Kapital : 20,000.000 kron.
eskomptna
; on
ix.J
Rezerve okrog #»000.000 .kron.
lllllHH Ailiu! I	tl mr U jm	LJUbljsna	SaUmburOVa	Ulica	št. 1. toršuje vse barčne transakcije najkulantneje.
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut, — Eskompt menic, terjatev, faktur Akreditivi Borza.
Izdajatelj; Ivan Mlinar.
Tisk »Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Jak. Vehovec.