CENA LIR 30. DEMOKRACIJA Leto III. - Štev. 19 Trst - Gorica 13. maja 1949 Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22/11 - te). 02-75 Uprava: 'Irst, ul. 5. Anastasio l/c - tel. 30-50 — Goriško uredništvo: Gorica, Kiva Piazzutta 18 Cenv: posamezna številka L 15. — Naročnina: mesečno L 65 (za inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun št. 0-ISI27. I.*liaja v sak petek Smisel našega boja Od vseh gesel, kar so jih v sedanjem votivnem boju vrgli v javnost nasprotniki Slovencev, je najbolj značilno tisto, ki ga je v zadnji številki zapisal šovinistični »11 lunedi«. Ta pravi: »Kdor je Tržačan, ne more biti Slovenec; kdor je Slovenec, ne more biti Tržačan/« Z drugo besedo se to pravi: Kdor je Slovenec, nima pravice do življenja tukaj, kjer njegov rod prebiva in trpi tisoč tristo let! Slovenec nima pravice do življenja na svoji zemlji, kjer bi po vsaki pameti moral veljati za tuj-‘ ca tisti, ki je prišel sem s trebuhom za kruhom, bodisi kot gost, kol pritepenec ali kot osvajalec. ke in omike. Ce je bilo in če je še vedno tako, prav zatrdno nismo krivi Slo- j venci. Mi nismo ne tukaj, ne nikjer nikoli nikomur jamali pra- j vice do življenja. Mi nismo nikoli začenjali imperialističnih in kolo-j nijalnih osvajalnih vojn. Nikdar < si nismo lastili zemlje, kjer ne bi prebivali Slovenci. Celo tukaj, v Trstu, na svoji zemlji, ki ni do ropa v letu 1918 nikdar bila italijanska, nismo nikoli zahtevali drugega kakor pravico do življenja. Narodnostni boj na tem delu slovenske zemlje so začeli Italijani; to je, tuji, priseljeni element. Z naše strani je ta boj bil vedno Slovenska narodna lista za tržaško občino Volivni znak »Lipova vejica s helebardo" 0d srede do srede. V tem sramotnem izreku je po- ■ zgolj obramba gole pravice do vzeta vsa trpka resnica o resničnem mišljenju in razpoloženju i-talijanskega naroda. Ta je s svojim šovinizmom ' ter imperializmom spravil v nesrečo sebe in pol Evrope, a se od lastne žalo-igre sam ni ničesar naučil. Značilno in žalostno je, da kdor koli taka gesla lahko uporablja za volitve na našem področju. Tu življenja in smo bili vanj prisiljeni. Ni naša krivda, če Italijani niso mogli razumeti zgodovine in razvoja. Ni naša krivda, če niso marali in ne marajo priznati, da tuj otok sredi našega ozemlja brez imperialističnega nasilja ne more obstati pred naravnim navalom naroda, ki ga obdaja. To je neiz- danes vladajo tisti, ki so si ob za- prosni zakon življenja in spričo četku druge svetovne vojne slo- j njega je sklicevanje na kakršne vesno zastavili kot cilj uničenje ! koli »zgodovinske« pravice sme-fašizma. Bistvo fašizma je pa ple- ; šno. Razvoj ga vsak dan sproti po menksa in narodna nestrpnost, vsem svetu postavlja na laž. kratenje osnovnih človeških pra- Toda navzlic vsemu temu It.aU-vi", zlasti pravice do življenja, lani s tem stoletnim bojem nada-pripadnikom drugih narodov. l-uiejo. Niti polom fašizma na tej Nam Slovencem to geslo še zla- zemlji jim ni odprl oči. Kakor s ti priča, da se razmerje med na- pred sto leti, kakor pred tridese-mi in Italijani, edinimi resnični- \ timi leti, tako tudi danes, ob potni tujci na tej zemlji, ni v sto utvah v Trstu, njihov namen in letih žal nič spremenilo, marveč j cilj eden in isti: vzeti Slovencem kvečjemu poslabšalo. pravico do življenja in to z vsemi Pred več kakor sto leti se jel pretvezami in z vsemi sredstvi, istrski fenegat in poznejši simbol Zaradi tega je tudi smisel pri-Tržaskegri "sbufrtČbna,f Rossetii - Re- . silnega boja z naše strani isti, tca-šetič, potegoval za mesto občin- I kor ie bil pred sto in pred tride-skega tajnika v Trstu. Tedanji Setimi leti: mi se borimo ža pra- li Agneletto dr. Josip pok. Jo-s pa, odvetnik, rojen v Tru- S škah dne 8. 11. 1884, biv. v Trstu, ul. S. Lazzaro 17; 2) Sosič Milan pok. Andreja, inženir, rojen v Trstu 7. 6. 1908, U.v. na Opčinah, Proseška u1. 6; 3) Sfissi - Sosič Zoran od Rudolfa, delavec, rojen v Trstu 29. 1. 1915, biv. na Opčinah 161; 4) Abrami - Abram Lavra od Josipa, profesorica, rojena v Trstu 7. 2. 1919, biv. v Trstu, ul. S. Francesco 44; 5. Udov č dr. Peter pok. Andreja trgovec, rojen v Trstu 3. 5. 1901, biv. v Trstu, ul. del-l' Istria 139; 6) Podobnik Josip od Jakoba. \ t ■govec, rojen v Trstu 17. 3 1904, biv. na Opčinah, ul. Ermada 8; 71 Tence Kristjan od Jakoba, kmet, rojen v Trstu 13. 9. 1891, biv. v Sv. Križu pr Trstu 54; 8) Lorenzi - Lovrenčič Pavla por. Sancin pok. Antona, gospodinja, roj. v Trstu 27. 6. 1900, biv. v . Trstu, ul. dei Giardini 57; 9) Cerkvenik Teodor od Antona, študent, rojen v Postojni U. 12. 192G, biv. v Trstu, ul. delle Cave 15; 10) Kalin Ferdinand od Mateja, obrtnik, rojen v Trstu 6. 12. 1907, biv. na Opčinah, ul. del Ricreatorio 34; 11) Vodičar Franc od Antona, delavec, rojen v Saloni 28. 1. 1890, biv. v Trstu, Via Dona: doni 26; 12) Sedmak Marij od Josipa, kmet, rojen v Trstu 22. 12. 1904, biv. v Sv. Križu pri Trstu 5; 13) Ferfila Josip pok. Josipa, de-davec, rojen v Sežani 31. 5 1906, biv. na Opčinah,’ vic Sulici 22; 14) Dolenc Lojzka pok. Alojzija por Goruppi, gospodinja, rojena v Trstu 4. 6. 1899, biv. na Proseku 160; 15) Guštin Karlo od Mihaela, delavec, rojen v Trstu 2. 5. 1903., biv. v Padricah 7; 16) Vesel dr. Franc pok. Franca odvetnik, rojen v Boki Kotorski 3. 4. 1894, biv. v Trstu ul. Torre bianca 18. Hrvati Slobodne Teritorije Trsta! Približuje se dan ončinskih izbora. Prošlo je više od 30 godina od dana kada Hrvati i Slovenci tvog područ.a nisu mogli slo-bodno da glasaju i da izaberu sebi svoje prave narodne prestav-nike. Dugotrajna i teška borba slobo-doliubivih naroda protiv tlačenja i tiranije izvojištila je koračno slobodu i, pravdu za sve svoje trenutni gospodarji mesta so mu postavili pogoj, da mora znati tri jezike: italijanskega, nemškega in slovenskega. S tem so oni in on uradno priznali, da so Slovenci tukaj, da imajo pravico do življenja in do človeškega ravnanja. viro do življenja! Vemo, da samo s svoio silo v tem boju ne bomo uspeli. Zavedamo se, da vam bo pri tem morala pomagati vest človeštva in javno mnenje tistih narodov, katerih voditelji danes — po pravici ali po Danes pa si nam to pravico — krivici — odločajo o naši usodi, in to v senci zahodne demokra- ministri držav-članic bodo sestav- ska, Francija, Irska, Luksemburg, Holandija, ška. Švedska, Belgija in Velika ! vsako državo, ki je voljna sode Britanija so 5. maja podpisale u- j lovati v njem po duhu ustave, stavo Evropskega sveta, bodoče : Zdaj prosita za sprejem Grčija in vlade za Združeno Evropo. j Turčija. O njuni prošnji bo odlo-' Cilj Sveta je čim tesnejše sode- i čal ministrski 'odbor. Na splošno lovapje med evropskimi državami, j sodijo, da bodo ti državi sprejeli ki naj pospešuje gospodarski in j v novo evropsko skupnost, socialni napredek. Ustava določa, da bo posvetovalna zbornica Združene Evrope štela 87 članov. Velika Britanija. Francija in Italija bodo imele v zbornici vsaka po 18 zastopnikov, Belgija, Holandija in Švedska po 6, Danska, Irska republika in Norveška po 4, Luksemburg pa . 3. Zbornica se bo sešla na javne seje vsako leto enkrat. Prvič jo bodo sklicali letos avgusta v Strassburgu, ki je določen za prestolnico Evropskega svčta. Zunanji nacionalno herezijo, je Zahod po- ška zvezna republika bo štela 46 klican, da nastopi aktivneje v tr- | milijonov prebivalcev. Vzhodna dem, a naglem razvoju. Iz Grčije i področ;a, ki jih imajo zdaj zase-in Italije imajo zavezniki odprt i dena Sovjeti, niso vključena va- Prve volitve po novi ustavi bodo razpisali v kratkem, do 15. julija pa bodo sestavili tudi že novo zvezno vlado. Ustavo morajo potrditi še zahodni vojaški upravniki Clay, Robertson in Koenig, nakar jo bodo začeli takoj izvajati. Naglo sprejetje ustave za novo nemško državo je treba pripisovati največ prizadevanjem zahodnih držav, ki hočejo imeti v rokah močne karte za bližnja pagajanja s Sovjetsko zvezo. Združene države, Velika Britanija, Francija in Sovjetska zveza so namreč 4. maja sklenile sporazum, da bodo Sovjeti 12. maja odpravili zaporo' nad Berlinom, zavezniki svoje prometne in trgovinske omejitve proti sovjetskemu zasedbenemu področju v Nemčiji in da se bodo zunanji ministri štirih velesil 23. maja znova sešli v Parizu. Tam bodo razpravljali o vseh spornih vprašanjih, ki so doslej ovirale obnovo miru na svetu. Zahodne države so pogajanja sicer sprejele, niso pa voljne Sovjetom popustiti v nobenem načelnem in življenjsko važnem vprašanju. V ameriškem zunanjem ministrstvu z vso naglico pripravljajo vse potrebno za skupen in enoten nastop treh zahodnih velesil na teh novih pogajanjih. Tak nastop je potreben, ker pričakujejo, da bp Sovjetska zveza prišla s hudimi zahtevami. Zahodne sile so odločene, da u- Amerika odpira vrata beguncem Ameriška zbornica je odobrila zakon, po katerem se bo nadalj-nih 139.000 beguncev in brezdomcev moglo vseliti v Združene države. S tem so prenehale vse o-mejitve, ki jih je določal prejšnji zakon. Združene države bodo torej sprejele vsega skupaj — po prejšnjih in sedanjih določilih — 343.000 evropskih protikomunističnih beguncev. Španska zmaga v Združenih narodih Politični odbor Združenih narodov je odobril predlog, katerega so dali Peru, Brazilija, Kolumbija in druge južnoameriške države glede španskega vprašanja. Po tem predlogu bo vsaka država dobila proste roke glede diplomatskih odnošajev s Francovo Španijo. Za predlog je glasovalo 25 zastopnikov, proti 16, 16 pa se jih je vzdržalo glasovanja. Med tistimi, ki so se glasovanja vzdržali, so zastopniki Združenih držav, Velike Britanije in Kitajske. Politični odbor bo omenjeni predlog dal v odobritev glavni skupščini Združenih narodov, kjer bo potrebna dve tretjinska večina za njegov sprejem. Delo za osvobodi- % tev Evrope Protikomunistični begunci iz 13. držav za železnim zastorom so i-meli prejšnji teden veliko zborovanje v New Yogku. Sestanka se je udeležilo nad 50 političnih prvakov, med njimi bivši rumunski ministrski predsednik Radescu in bivši poljski ministrski predsednik Mikolajczyk. Sprejeli so skupno izjavo, v kateri se obvezujejo, da bodo združeni delovali za osvoboditev svojih narodov. Izrazili so željo, da bi ta enotnost ostala tudi po osvoboditvi. Tako bi lahko ti narodi živeli združeni in v miru po črki in duhu Atlantske listine in v soglasju z velikirrti cilji organizacije Združenih narodov. Radescu je imel govor, v katerem je med drugim izjavil, da so Trumanova doktrina, Marshallov gospodarski načrt in Atlantska o-brambna pogodba spet vžgale v dušah evropskih tlačenih narodov nov žarek upanja. zastopiki članstva v drugih državah. kjer se nahajajo slovenski emigranti. Zasedanje je bila prava manifestacija mlade slovenske miselnosti, ki se očituje že iz ustanovne izjave te organizacije. Po podanih poročilih i organizacijskega, kulturnega in socialnega področja je morajo Sovjeti odpraviti vse ovire, ki preprečujejo redne gospodarske zveze, med vzhpdno in zahodno Nimčijo. Ker se Amerika, Velika Britanija in Francija v vseh važnih vprašanjih, ki se tičejo Nemčije, povsem strinjajo, bo Sovjetska zveza v Parizu naletela ne na skupino sprtih držav, marveč na e-notno m neomajno voljo vseh treti zahodnih v i. s l. Da bo to res, nam pričam izjave zahodi ih državnikov. Tako je n. pr. britanski zunanji minister Bevin v zbornici poudaril, da bodo zahodne velesile obdržale na konferenci zunanjih ministrov svoje odločno stališče, ki je privedlo do preklica sovjetske zapore v Berlinu. »Ce bomo v Parizu dosegli sporazum«, je govoril Bevin, »bo ta • sporazum temelj za bodočo mirovno pogodbo. Ključ do miru na svetu je mir v Evropi. Pri tem pa spet igra najvažnejšo vlogo ureditev nemškega vprašanja, če hočemo, da Evropo spravimo' na pravo pot.« Visoka ameriška osebnost je izjavila adenciji »United Press«, da Združene države ne bodo sprejele morebitnega sovjetskega predloga za umik zavezniških zasedbenih čet iz Nemčije. Ameriške zasedbene sile nameravajo ostati v Nemčiji za daljšo dobo. Zahodne velesile so že poslale svoje zastopnike v Pariz, kjer bodo preučili stališče, ki ga bodo zavzele na konferenci zunanjih ministrov. Zdi se, da bo Sovjetska zveza na konferenci načela naslednja vprašanja: vprašanje o zedinjenju Nemčije, o vojni odškodnini, o • sovjetski soudeležbi pri nadzorstvu nad Porurjem, o avstrijski mirovni pogodbi ter o umiku vseh zasedbenih čet iz Nemčije in Avstrije. Izredni ameriški veleposlanik, dr. Jessup, je dopotoval v Pariz 13. maja. Pri razgovorih med štirimi zunanjimi ministri bo Jessup glavni tajnik ameriškega zunanjega ministra Achesona. On ima največ zasluge, da so se pogajanja med Sovjeti in Združenimi državami za odpravo berlinske zapore končala z uspehom. Z njim bo prišel v francosko prestolnico tudi Charles Bohlen, glavni strokovnjak ameriškega zunanjega ministrstva za sovjetske zadeve. Jessup in Bohlen bosta v Parizu pripravila vse potrebno za skupen nastop zahodnih velesil pri pogajanjih s Sovjeti. Obsodba redaoniliov o Sloueniji Komunistično ljudsko sodišče v Ljubljani je obsodilo sedem jezui-razvidno," da ~šo_ načela1 Slovenske 1 !ov na kazn* «* dveh do _dvanajst pravde že dokaj globoko pronik-nila v slovensko javnost in da je delovanje obrodilo lepe uspehe, čeprav so jasne vse težave, ki se postavljajo na pot pokretu, ki zagovarja premostitev osebnih in strankarskih trenj v slovenski e-migraciji in nakazuje pot strpnosti, sodelovanja in vidnega delovanja v korist pašega naroda, za njegovo nacionalno in socialno svobodo na demokratičnih in krščanskih načelih. Sprejeta je bila resolucija, ki poziva 'iia čimprejšnjo reorganizacijo sedanjega Slovenskega narodnega odbora, da bi tako postal resnično življenjski in s tem dal moralno zadoščenje našemu narodu v domovini za njegovo sedanje trpljenje. Resolucija pozdravlja junaško zadržanje protikomunističnih Slovencev v domovini in izraža neomajno voljo vztrajati na naših zahtevah po slovenski Koroški, Primorski in Trstu. let zapora. Med ob*»jenci sta su perior jezuitskega samostana v Ljubljani, pater Lederhas, ter pater Ivan Javh, ki je bil v letih 1943-44 v Gorici. Ljudsko sodišče je patre obtožilo, da so pomagali redovnikom pri begu iz Jugoslavije v tujino ter da so imeli stike z Vatikanom. Razen tega je patra Javha obdolžilo, da je v letih 1943-44 vodil slovensko Katoliško akcijo v Gorici ter da je bil sovražen komunističnemu režimu. Obsodilo ga je na devet let zapora. Patru Koncilja pa je sodišče dalo šest let zapora zato, ker je leta 1943 vodil papeževega odposlanca po Ljubljani. Ljudsko sodišče v Novem mestu je obsodilo na zaporne kazni od dveh do petih let štiri redovnice iz Šmihela, katere so korpunisti obtožili izdajstva med vojno. Jezuite in redovnice so obsodili zato, da so jim lahko zaplenili samostana v Ljubljani in Novem Z zasedanja so bili poslani po- mestu. Ce bi bili res krivi česa. kar jim očita obtožnica, ne bi bili s sodbo čakali štiri leta po koncu vojne! zdravi predsedniku SNO g. dr. Mihi Kreku, Slovenski demokratski zvezi in narodu v domovini. Slovenci in Slovenke! V nedeljo 15. t.m. ob 16.30 uri priredi volivni odbor Slovenske narodne liste za Trst volivno zborovanje v Bazovici na travniku nasproti gostilne Leban - za SDZ bo govoril g. dr. Agneletto, za SKSZ g. ing. Sosič Milan. Avtobus v Bazovico vozi iz Trsta ob 12.30 in 14.30 uri. Povratek ob 20. uri. Slovenec bo volil Slovenca I Zato v nedeljo vsi v Bazovico! S tiskovne konference pri conskem predsedništvu VPRAŠANJE »DEMOKRACIJE«: ■ Ukaz v pogledu vzpostavljanja poitalijančenih priimkov v prvotno obliko določa, da morajo vse osebe, ki hočejo priti do svojega slovenskega priimka, predložiti poleg drugih listin (namreč krstnega lista) tudi dekret, s katerim je bil njihov priimek oblastno spremenjen. Večina prizadetih oseb nima tega dekreta, ker so ga ali izgubili ali uničili, ali pa tudi iz razloga, ker dekreta niso nikoli dobili, ker so jim priimek »brevi manu« uradno spremenili, ne da bi jih sploh o tej zadevi zaslišali in ne glede na to, če so spremembo priimka sprejeli na znanje ali ne. Kako naj torej postopajo* osebe, ki niso v posesti zahtevanega dekreta? Ali ne bi bilo umestno, da bi se z ukazom pooblastilo consko predsedništvo, naj prizadetim osebam uradno priskrbi manjkajočo listino? (Vprašanje smo 14. aprila prav za prav predložili tiskovnemu u-radu ZVU, ki je pa isto uradno odstopilo tiskovnemu uradu conskega predsedništva.) ODGOVOR: Predvsem ni točno, da ne bi bili dekreti o uradni spremembi priimkov dostavljeni prizadetim osebam. Kakršna koli sprememba priimkov, bodisi na prošnjo ali uradno, je bila izvršena na podlagi dekreta, katerega so vedno dostavili prizadeti osebi. Vsekakor pa ima vsaka občina prepise vseh dekretov in zato more vsaka oseba, ki je dekret izgubila, istega zahtevati v overovljenem prepisu pri pristojnem občinskem uradu. V NEDELJO VOZIJO V BAZOVICO IZREDNI AVTOBUSI OD 14. URE DALJE VSAKE POL URE Z AVTOBUSNE POSTAJE. CENA VOŽNJE 70.— LIR. Tvoja narodna dolžnost: 12« in 19* junija - voli slovensko 1 Kdo so naši kandidati ? Nosilec liste v Trstu Dr. JOSIP AGNELETTO je ro-1 jen 8. nov. 1884 v Trseku na Ko-prščini od kmečkih staršev. Italijanski priimek je prinesel pred 300 leti v slov. vas Trsek, njegov prednik iz Furlanije. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, pravne vede na dunajski univerzi in trgovske vede na dunajski Eksportni akademiji. Ze kot dijak se je udejstvoval v javnem življenju. 1906 je bil tajnik slov. akadem. društva »Slovenija« na Dunaju, 1907-1908 podpredsednik ferialnega akadem. hrv.-slov. društva »Istra«; 1908-1909 predsednik »Kluba hrv. in slov. akademikov« na Dunaju. Kot odvetniški koncipijent v Pazinu je bil tajnik »Kluba za prosveto« in podpredsednik pazinske »Čitalnice«. 1911 kot tajnik Hrv.-slov. političnega društva za Istro je uspešno vodil državnozborske volitve v Istri za dunajski parlament. Jeseni 1913 je prišel v Trst Slovenska narodna lista za nabrežinsko občino Volivni znak ,,Lipova vejica s helebardo1' in 1914 je bil ivoljen za predsednika »Narodne delavske organiza-cfje«, ki ji je načeloval do konca 1915, ko je moral v vojsko. 1919 je postal predsednik »Slov. dramatičnega društva« (Tržaškega gledališča) v Trstu, ki je delovalo do požiga Narodnega doma. V Trstu se je posvetil organizaciji slov. in hrv. zadružništva na Primorskem. 1921 je ustanovil »Zadružno zvezo« v Trstu, ki ji je načeloval do razpusta s strani fašističnega režima 1929. leta. Od 1923 do avgusta 1940 je bil podpredsednik »Tržaške posojilnice in hranilnice«. 12. .junija 1940 je bil interniran kot nasprotnik fašizma. V Trst se je vrnil julija 1945. S svojimi temeljitimi razpravami o gospodarskih problemih, posebno o slov. gospodarstvu, je sodeloval v raznih gospodarskih in socialnih revijah kakor: »Naši zapiski« v Ljubljani, »Veda« v Gorici, »Socialna matica« v Gorici, »Prosvijeta« v Pazinu, v »Edinosti« in za časa fašizma v »Jadranskem almanahu«, v več letnikih revije »Luč« in drugih publikacijah, kjer je kritično predočeval gospodarsko propadanje slov. in primorskega gospodarstva pod fašizmom. Tekom internacije je napisal razpravo »Denarno-finančna politika od prve do druge svetovne vojne«, ki je izšla jeseni 1944 v listu »Bazovica« v Kairu. Tudi kot pravnik je sodeloval pri raznih slovenskih in italijanskih revijah vse do svoje internacije. V začetku 1947 je pričel z malim številom požrtvovalnih in pogumnih mož slov. demokr. gibanje, ki se je' povezalo v »Slovensko demokratsko zvezo«. »Slovenska narodna lista« pod okriljem Slov. dem. zveze bo stranka vseh združenih Slovencev naše občine. Vsi zavedni Slovenci bodo šli na volišče, da izvolijo v naš občinski svet res ljudi, ki so znani vsem Občinarjem kot poštenjaki. Saj se gre v prvi vrsti za 10. LEGISA Mirko, kmet, Medja-vas, 15 11. RADOVIČ Mirko, kmet, Nabrežina, 67 12. ZUZEK Franc, kmet, Mavhi- nje, 27 13. GABROVEC Ivan, delavec, S sl;->n, 12 občinsko gospodarstvo. Kdor ni v j 14. PETELIN Alojzij, obrtnik, lastni hiši dober gospodar, tudi na občini ne more biti dober vladar, je star kraški rek. Tega pregovora se bodo držali vsi naši volivci in volili bodo za »Slovensko narodno listo«. Naše slovensko drevo je bila vedno lipa. Mi, Slovenci, se lipi ne ianeverimo. Zraven lipe bo tudi tržaški grb. Kaj je lepšega kot znak, ki jasno izpričuje, da hočemo biti in ostati Slovenci in~sicer tržaški Slovenci na Svobodnem tržaškem ozemlju. narodne Slovenci in Slovenke občine (Devin - OTabrežinaf Bliža se dan, ko bomo morali pokazati celemu svetu, da slovenski narod na tem ozemlju še ni izumrl, Ha še živi, a ima tudi jekleno voljo še živeti. Zato bratje vaščani, položite svojo roko na srce, ter vprašajte se Kui ste in kam spadate, ter s to mislijo pojdite na volišče. Ne pustite se zapeljati od laž-njive propagande, katera napenja danes vse svoje strune, da bi narod plesal kot oni godejo. Šopirijo usta, napenjajo prsa, obljubljajo same gradove, dejstva pa do danes še ni videti nobenega. Hoteli bi nas zasužnjiti, da bi postali lačni, raztrgani in boG, potem bi se oni šopirili, a zraven bi si še namazali stolčke s čevljarso smolo tako, da bi jim ne odpadli niti tedaj, ko bi po poti hodili. Bliska se in grmi, črni oblaki se vedno bolj kopičijo, hočejo nas ustrašiti, ugrabiti nam svetli žarek vstajajočega sonca, a je že prepozno. Ta naš žarek je že na varnem in kakor ga prej ni bilo mogoče zatreti, tako ga tudi sedaj ne iztrgajo več. Ne bojimo se več ne bliska ne groma, naše oči gledajo smelo in pogumno naprej, a naše glave nosimo pokoncu. Kmalu bo prišel trenutek, ko se bo treba odločiti, tedaj sestra, brat pojdi in oddaj svoj glas za naš narod, kateri mora živeti, kot svobodni narodi na svetu! Ne e-nobarvna zastava, kot vsi pravi demokratski narodi hočemo tudi mi z našo čisto trobojnico ščititi svoje narodne pravice. Slovenska narodna lista z značko lipove vejice naj bo simbol vseh demokratskih Slovencev! Zaveden slovenski delavec Nabrežina, dne 7. maja 1949. Kandidati »Slovenske liste« so sledeči: 1. TERČON Josip, trgovec, Nabrežina, 124 2. KRALJ Oto. uradnik, Nabrežina Kamnolomi, 56 3. TERČON Ivan, kmet, Mavhi-nje, 42 4. LEGISA Jožef, kmet, Devin, 5 5. LEGISA Franc, kamnosek, Sesljan, 48 6. KRALJ Jožef, kmet, Slivno, 9 7. LUPINC Alojzij, kmet, Praprot, 11 8. ANTONIČ Ivan, kmet, Cerov-lje, 34 9. BLAZINA Emilij, delavec, Vižovlje, 8 Nabrežina Postaja, 9 15. REBULA Ladislav, kmet, SempoJaj, 33 16. PERTOT Lambert, bolničar, Nabrežina, 88 17. PERTOT Adolf, delavec - organist, Nabrežina, 177 18. KRALJ Marija, zasebnica, Slivtio, 26 19. PECIKAR Ivan, mehanik, Devin, 74 20. PLESNIČAR Kazimir, delavec, Sempolaj, 39. Volivci in volivke! Primerjajte kandidate naše »Slovenske narodne liste« s kandidati drugih strank! Sodbe se ne bojimo! Ze imena,'ki jih ta lista vsebuje, so Vam jamstvo, da želimo imeti občinski svet, ki bo res vreden tega imena. Slovenci! Slovenke! Ne pozabite, da Vas je rodila slovenska mati. Ne pozabite, kaj ste dolžni lastni materi! Kdor mater zavrže, sebe zavrže, kdor sebe zavrže ni mož, ni človek. Zato naj gre od ust do ust, od hiše do hiše: Vsi Slovenci skupno na volišče, za skupno listo Slovencev ! Volivni odbor »Slovenske narodne liste« za občino Devin Nabrežina. Nabrežina, dne 7. maja 1949. Slovenski delavec! Slovenski kmet! * Slovenski obrtnik! Slovenski razumnik! Če hočeš živeti kot Slovenec in človek, ne kot suženj Moskve ali koga drugega, potem voli slovensko! Socialni čut komunističnih sopotnikov Poznam nekaj »ofarskih« velja-1 ristolovcev mnogo pod moralo sakov, ki na »masovnih« sestankih, j mih kapitalistov. Ti ljudje skuša-pa tudi v gostilnah, na cesti in! jo slovensko demokratsko gibanje kjer koli, razlagajo preplašenemu j prikazati »masi« kot prebrisane narodu dobrote komunističnega j zvijačo anglo-ameriškega kapita-raja. Eden takih kalinov, ki je \ Hzma, čeprav so prepričani, da je premožen trgovec, je postal v neki vasi obče spoštovani predsednik Osvobodilne fronte. Mož je silno domišljav in misli, da je ne le predsednik »vsenarodne« organizacije, pač pa tudi prvi izobraženec v vasi. Dosegel je, da ga »masa« z velikim spoštovanjem gleda in posluša njegove pridige o dobrotah, ki se cedijo onstran meje. Udriha neusmiljeno po kapitalistih, ki izkoriščajo ubogo ljudstvo. j Od svojega velikega bogastva pa i ne bi dal niti drobtinice. Iz njegovega rejenega mošnjička ne pade npbena lira v dobre namene. V svojem »lakomnem idealizmu« misli možakar, da bo lahko tudi v kolhozu ohranil svoj položaj. Taka je — mislim —• približna slika tudi drugih sopotnikov. Naše ljudstvo, posebno ob meji. se je že davno prepričalo, da je onstran meje v izobilju le udarniško delo, o dobrotah pa niti govora, še manj o svobodi. Tisti redki, ki še poslušajo »koran« teh brezčutnih sopotnikov, bodo tudi spregledali, saj je socialni čut teh ko- to debela laž. Dobro vedd, da demokratično gibanje ne razpolaga z denarjem in ne kupuje ljudi, ki naj bi bili priklenjeni ob jasli, enako kot kupljeno živinče. De mokrati so ljudje zdravega razuma, ki niso navezani niti na Rim niti na Moskvo, ali kamor koli. Borijo se nesebično iz — idealizma —• za skupne koristi našega naroda. JČratek oris poljedelstva in gozdarstva na Svobodnem trž. ozemlju Poljedelstvo in gozdarstvo na letu 1945 je bil pridelek mleka za Tržaškem je v zadnjih 10. letih doživelo nekaj bistvenih izpre-memb in zato bomo skušali na kratko opisati preteklo in sedanje stanje obeh panog, saj je posebno poljedelstvo eden izmed glavnih, čeprav skromnih virov dohodkov za Slovence na Svobodnem tržaškem ozemlju. 1) POLJEDELSTVO Poljedelstvo našega krasa je, kot vsi vemo, bistveno različno od poljedelstva, kot ga pojmujemo po navadi v Evropi. Obdelovanje zemlje je na krasu na splošno malo donosno gospodarsko udejstvovanje in naš kmet črpa skromen dohodek iz svojih ograd in njivic, le tani, kjer so v bližini večji naseljeni kraji in mesta, kamor lahko prodaja svoje pridelke, ne da bi moral šele plačevati posrednika. Pred zadnjo svetovno vojno je poljedelec na Tržaškem obdeloval svojo zemljo na način kakor poprej že desetletja in vrsto pridelkov je določalo povpraševanje na več ali manj svobodnem trgu in seveda s tem v zvezi cene. Naš kmet iz bližnjegži tržaškega zaledja je prideloval predvsem zelenjavo, sadje in vino, razen tega pa se je pečal tudi z živinorejo in mlekarstvom. Svoje poljske, vinogradniške in živinorejske pridelke je prodajal večinoma v Trst. razmerje med količino posameznih pridelkov pa so določala tla in rentabilnost. Z izbruhom vojne so se pojavile prve spremembe v dotedanjem obdelovalnem ravnotežju. Občutno se je spremenilo razmerje v obdelovalni površini kmetijstva in vinogradništva. Leta 1938 je bilo na ozemlju sedanjega ŠTO-ja 2346 ha njiv in vrtov ter 1597 ha vinogradov. Leta 1945 se je kmetijska površina za malenkost zvišala na 2493 ha, površina vinogradov pa je padla na 1256 ha. Vendar te površinske številke ne povedo nič bistvenega. Mnogo važnejša je količina pridelkov in tukaj vidimo, da je bilo nazadovanje izredno resno. Tako so kmetje na ozemlju sedanjega STO-ja pridelali leta 1938 skoro 20 tisoč stotov žita, leta 1945 pa le 5 tisoč stotov. Pridelek zelenjave je padel od 90 tisoč stotov v letu 1938 na 42 tisoč stotov v letu 1945. Pridelek grozdja in sadja od 94 tisoč stotov na 38 tisoč stotov. Prav občutno je bilo v tem času tudi nazadovanje v živinoreji in mlekarstvu. Število glav goveje živine se je zmanjšalo od 7302 (v letu 1938) na 3973 (v letu 1945), število prašičev je padlo celo od 3334 na 1734. Tudi v mlekarstvu je padec izreden: v Pri Osvobodilni fronti in ko-minformistih okrog »Dela« se pa trudijo s »fratelanco«, leer jih je sram biti Slovenci - narodnjaki. Najrajši bi se imenovali »Triesti-ni«, ker jim je italijanska govorica bolj sladka. To je posledica povojne komunistične vzgoje, ko so na »masovnih« sestankih vsevprek govorili le v italijanščini. To krasno vzgojo zdaj že sami plačujejo, ker mladina ne zna brati komunističnih glasil »Primorskega dnevnika« in »Dela«, starejši ljudje, — ki to znajo —, niso zgrajeni, mlajši pa sežejo rajši po »Demokraciji«. Kdor drugim jamo koplje — sam vanjo pade! vec kot eno tretjino manjši od onega v letu 1938. Vzroki za nazadovanje pridelka v poljedelstvu in živinoreji so nam znani: pomanjkanje delovnih moči, pomanjkanje gnojil, stalne reicvizicije italijanske, nemške in komunistične soldateske. Pri vinogradništvu pa se je oocutno poznalo pomanjkanje škropilnih snovi, modre galice itd. V poljedelstvu je oilo na razpolago vedno manj vprežne živine, saj so vOjasKe rekvizicije najobčutneje zadele ravno živino, vzporedno z zmanjšanjem glav živine je padel tudi pridelek mleka. Propadanje poljedelstva, živinoreje in vinogradništva na STO-ju je doseglo najglobljo točko leta 1945. Od tedaj pa se je stanje pričelo spet popravljati. Mnogo je k izboljšanju položaja našega podeželja pripomogla Zavezniška vojaška uprava in tukaj naj omenimo le podpore, ki so je bili deležni naši kmetje za nabavo strojev in živine. Vojna je težko prizadela naše vasi in danes vidimo številna poslopja že obnovljena, čejjrav je treba še mnogo storiti. Treba pa je povdariti, da bi obnova našega podeželja mogla še mnogo bolje uspeti, če bi Slovenci bolj aktivno sodelovali pri vseh delih. Danes smo si vsi svesti, kam je tržaške Slovence pripeljala nesrečna komunistična politika nesodelovanja z zavezniškimi oblastmi. Da se povrnemo k številkam: do konca leta 1948 se je kmetijska proizvodnja na Tržaškem temeljito zvišala. V letu 1948 je naše o-zemlje pridelalo približno: 15 tisoč stotov žita, 100 tisoč stotov zelenjave, 100 tisoč stotov sena in slame (radi izredno ugodnega vremena'), 75 tiSQČ stotov sadja in grozdja. Tudi pridelek mleka se je nekoliko zvišal, čeprav še ni dosegel količine iz leta 1938. Kot vse kaže smemo upati tudi v bodoče na novo izboljšanje položaja. Iz izjav odgqvornih osebnosti in iz podatkov naših oblasti ter Uprave za gospodarsko sodelovanje (ECA) morfemo povzeti, da pri obnovitvenem delu Svobodnega tržaškega ozemlja ne bodo pozabili na potrebe našega kmetijstva. Neobhodno pa je potrebno, da se Slovenci sami začnemo malo bolj zanimati za naše lastne koristi in da sodelujemo kjer je to potrebno. Potrebni so pametni in utemeljeni predlogi in kdor jih ima, naj jih predloži pristojnim krogom. (prihodnjič nekaj o našem gozdarstvu) KULTURA Akademija slovenske višje real* ne gimnazije v Trstu Pobuda, da dijaki slovenske višje realne gimnazije v Trstu priredi pred zaključkom šolskega leta svojo akademijo, je bila hvalevredna in vredna vse podpore, kar je nedvomno potrdilo številno občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano v Skednju. Spored je bil kar dobro izbran in so ga dijaki izvedli lepo proti vsemu pričakovanju. Režiserska roka prof. Peterlina je lepo uokvirila dejanje iz »Sna kresne noči« in zlasti igralcem »dosadno kratkega akta« (Sergej Tončič -Stena, Božidar Filipovič - Piram in Vera Čokova - Izba) gre vsa pohvala. Le od Tezeja bi pričakovali . ob prihodnji priliki nekoliko večjo vživelost in dramatsko okolje. Pevski zbor razpolaga z dobrimi glasovi in bo zato pod vodstvom prof. Hareja lahko postal prav dober pevski zbor. Zlasti je u-gajala Nedvedova »Nazaj v planinski raj«. Mnenja pa smo, da bi bilo ob drugi priliki primerneje porazdeliti nastop pevskega zbora na par ločenih, samostojnih nastopov, ker pevci še niso dobro vpe- & is mo iz & ariza Pariz, konec aprila 1949. Čeprav je nekdanja veličina Francije zašla menda za vedno in mora tudi francoščina deliti svojo nekdanjo nesporno veljavo danes z angleščino, je ohranil Pariz še vedno v prav znatni meri značaj nekakega središča, vsaj za vzhodno polovico zemeljske oble. Vzroki#za to ne leže zgolj v zemljepisni legi Pariza, temveč predvsem v njegovem Sijaju, v njegovih stoletnih tradicijah in v francoski kulturi, ki je bila stoletja vodilna v svetu. Po vojni je prevzel nesporno vodstvo kulturnega sveta, vsaj v političnem in gospodarskem pogledu Washington, toda velik del velikih mednarodnih manifestacij se vrši vendarle še vedno v Parizu in vse kaže, da bo za dogledno bodočnost tako tudi ostalo in tu se še vedno shaja kulturna elita vseh narodov. V tem pogledu je bil najvažnejši dogodek zadnjih tednov pač — mednarodni kongres kulturnih delavcev za mir. Čeprav je tudi francoska komunistična stranka izgubila že pretežni del svoje veljave izza prvih dveh povojnih let, je danes popolnoma izolirana v francoskem javnem življenju in ne vzbuja zaradi poloma njenih velikih stavk na zimo 1. 1947. in 1948. tudi več nekdanjega strahu pri francoskem malomeščanstvu. Mednarodni komunizem si je iz zgoraj navedenih razlogov izbral Pariz za torišče zadnjega poskusa svoje mednarodne mirovne ofenzive. Spričo komjfi-omisarske nastrojenosti večirte zapadnih demokratičnih političnih strank bi odmeval pred kakimi dvemi leti tak kongres nedvomno mogočno v vsej zapadni javnosti, toda zlasti po puču na Češkem in uvedbi berlinske blokade je bila tudi za-padna politična javnost končno prisiljena sprevideti pravi značaj kremeljskega manevriranja, zato je ostal ta kongres popolnoma neučinkovit, kajti nihče hi bil več v dvomu, kaj se skriva za to moskovsko igro in vsak mu je pripisoval toliko vrednost, kot če bi n. pr. lastniki žganjetočev priredili abstinentski kongres. Kominform je dirigiral na ta kongres elitne podajače iz vrst svojih »kulturnih« delavcev vseh narodov, toda vsak je vedel, da bodo vsaj tisti izza železne zavese mogli in smeli na kongresu prebrati le tiste stereotipne tirade, ki so jih jim dali seboj propagandni ministri dotičnih držav. Danes je namreč že slehernemu jasno, da bodo grmeli proti sovraštvu, do-čim je ves njih svetovni in politični nazor zgrajen izključno le na sovraštvu, da bodo zahtevali svobodo za svoje razkrojevalno delo le tam, kjer še niso prišli do moči, da bi zadušili sleherni izraz svobode in da je pravi inscenator tega kongresa le Moskva. Ni izključeno, da je zašel na ta kongres tudi kak omejen naivnež, kakršen pač ne spregleda, dokler je ne dobi sam osebno z batom po glavi, toda ogromna večina vse zapadne javnosti si je bila na jasnem, da prireja »mirovni« kongres stranka, ki je pritirala mili- tarizem do vprav perverznih viškov in ki grozi, kakor pred stoletji Džingiskan, vsej kulturni Evropi s poplavo evroazijskih hord. Bistvo »stalinizma« tiči v tem, da skuša postaviti na glavo vse dosedanje pojme in terminologijo ter ne nazivlje komunistov več komuniste, temveč »demokrate«, borce za diktaturo »borce za svobodo« itd. Verjetno je, da je hotel mednarodni komunizem ravno s tem kongresom ugotoviti, v koliko sta njegov cinizem in laž že osvojila zapadni svet in v tem pogledu je lahko prišel popolnoma' na jasno: komunistična strategija je presurova in preveč cinična, da je ne bi spregledal končno tudi najbolj omejen zapadni filister. Ne bo odveč, ako mimo grede omenimo, da je igrala* na kongresu še prav posebno smešno in klavrno vlogo osemčlanska jugoslovanska delegacija, čeprav je bil njen- član tudi sam predsednik popolnoma suverene slovenske rdeče republike in zvesti komunistični prisklednik Jožef Vidmar. Komunistični in komunizantski tisk je navzočnost titovske delegacije seveda disciplinirano zamolčal in ignoriral, za nekomunistično javnost pa ta delegacija ni bila 'toliko interesantna, da bi jo jemala na znanje. Skušala je obrniti pozornost nase vsaj z luksuzno recepcijo na tukajšnjem Titovem poslaništvu, a zaman, le nekaj tisoč »mladincev« doma bo moralo zopet nekaj tednov »prostovoljno« delati, da bodo pokrili težke stroške za razkošni izlet teh »proletarskih« voditeljev. Dala pa je ta komunistična komedija vendarle povod za drugo lepo manifestacijo. Dne 27. aprila so se zbrali namreč v veliki dvorani znane palače ds la Mutualite pisatelji, publicisti, časnikarji in drugi kulturni delavci vseh zasužnjenih narodov za železno zaveso, ki žive v emigraciji v Parizu, da javno "pribijejo pravo vrednost te komunistične »mirovne« komedije. Bilo je navzočih kakih 600-700 najodličnejših kulturnih reprezentantov vseh narodov srednje in vzhodne Evrope, govorili so pa po en zastopnik Albancev, Belorusov, Bolgarov, Madžarov, Bal-tijcev, Poljakov, Romunov, Cehov, Ukrajincev in Jugoslovanov. Za slednje je govoril dr. Radovano- vič, nekdanji šef beograjskega presbiroja, a končno je pozdravil zborovalce še odposlanec francoske akademske mladine in izrazil njeno solidarnost z zasužnjenimi narodi. Resolucija, ki jo je zbor soglasno sprejel, lepo sintetično zajema položaj v srednji in vzhodni Evropi, zato bo bralcem »Demokracije« morda prav, če podamo njeno glavno vsebino: »Tako imenovani mirovni kongres, ki se je vršil pred kratkim v Parizu, je bil le neizmerna sle- . parija, ki je vnovič odkrila komunistično dialektiko. Spričo okrepljene volje demokratičnih narodov, da se upro boljševiškemu imperializmu in spričo hiranja komunističnih strank pri svobodnih narodih so smatrali kremeljski mogotci za nujno potrebno: 1) okrepiti in poživeti kadre svoje pete kolone v demokratskih državah: 2) prikriti s pacifistično igro svojih agentov sovjetske vojne priprave; 3) naprtiti v primeru vojne odgovornost zanjo demokratskim narodom. Udeleženci kongresa iz srednje ti in je zato - opažati proti koncu delno utrujenost glasov, kar je škodovalo pevskemu izrazu kom; pozicije. Sancin je pokazal, da zelo dobro obvlada svoj instrument, kar se je lepo videlo pri igranju v višjih tonih, ki so bili zelo čisti. Da se fant študiju glasbila resno posveča, kaže tudi to, da je sam priredil Schubertovo »Podoknico« za trombeto in klavir. Zelo dobro je interpretiral'Chopina na klavirju dijak Ambrozet. Vse torej kaže, da bo v bodočnosti izšlo iz naših srednješolskih zavodov dokaj kvalitetnih 'glasbenih moči, česar moramo biti le veseii. Kaj naj rečemo o plesu cigank? Mislim, da bi oboje, »Ples cigank« in »Češko besedo« lahko gledali na kakem kvalitetnem plesnem festivalu z izbrano publiko, pa bi izvajateljice žele enak uspeh in navdušeno pohvalo kot v mali škedenjski dvorani. Posrečen je bil obakratni nastop harmonikašev, ki je zelo navdušil, saj je že od nekdaj harmonika priljubljeno narodno glasbilo pri Slovencih. Skoda bi bilo če bi se naši harmonikast razšli. Samo še več skupne vaje jim je treba, ker je bilo sem ter tja o-pažati neenotnost zlasti pri prehodih iz ene melodije v drugo. Vtis, ki smo ga odnesli s te akademije je bil, da je naša mladina na dobri poti vzgoje in napredka. Izredna udeležba pa je pokazala, da slov. javnost razume prizadevanje mladine in je bo tudi v bodoče podprla pri njenih kulturnih prizadevanjih. Zato, pogurrjno naprej, slovenska mladina in kmalu na svidenje! — mir. Ifelika igra na prostem Na Repentabru bodo igrali "Slehernika" Slehernik je veličastna srednjeveška igra dramatika Hofmans-thala. To delo poznajo po vsem svetu in so ga že vprizorili vsi svetovni odri. V Ameriki so ga igrali na prostem že neštetokrat. Nem'i ga igrajo vsako leto, poznajo ga Francozi in tudi Slovenci so ga igrali že ponovno v Ljubljani. Narodno gledališče ga je pred vojno vp)'izorilo pred Nunsko cerkvi,,o na Kongresnem trgu in prišla ga je gledat vsa Slovenija. Zdaj bomo imeli prvič priložnost to delo videti tudi primorsk Slovenci. Repeniabor je za igro brez dvoma zelo primeren. Pred cerkvijo bc velik oder in zvonovi in orgle m ves prostor bo dal igri tisto veličastnost, ki jo potrebuje. Zdi se da bo ta predstava res nekaj edinstvenega. Zato naj je ne Zamudi noben Slovenec! Igra bo v nedeljo 22. maja, pričetek je ob 16. uri. Opustite ta dan povsod prireditve, da se bodo mogli vsi udeležiti igre na Repen-taboru. Organizirajte skupne izlete. Avtobusna zveza s Trstom bo zelo dobra. Vozilo bo več avtobusov stalno. 22. maja torej vsi na Repentabor! Opozorite prijatelje in znance! Združite torej to z nedeljskim izletom! Vesti s Tržaškeora Smrtna kosa 9. t. m. je v Trstu umrl znani slovenski rojak it) zavedna tržaška grča, pekovski mojster g. Pegan Lu.ijan. Ob njegovi izgubi izrekami svojcem iskreno sožalje. Naj počiva v miru! Uspeli majniški izlet Dne 8. t. m. je priredila mladina iz Slivnega in Mavhinj skupno z mladino iz Trsta in Nabrežine majniški izlet. S tem se je začelo delovanje »Organizacije narodne demokratske mladine«. Udeležilo se je izleta petdeset oseb. Zahvaliti se je treba posebno slinvskim dekletom, če je bilo razpoloženje zelo živahno in veselo. Na izletu je bilo sklenjeno, da »Organizacija narodne demokratske mladine« organizira v Slivnem kulturno prireditev in ples v naj-kVajšem času. Ravno tako je bilo sklenjeno, da se organizira mladinska kulturna športna zabavna prireditev v večjem obsegu v teku meseca junija. O vsem tem bomo še poročali. Iz Koprščine Dosti bi vam imeli povedati, ali omejimo se na najbolj vpijoče dogodke. Nekatere natše vasi so letos praznovale vstajenje v znamenju terorja in krvi. Iz raznih vasi, ki meje na STO in ki so prišle pod Jugoslavijo, je hotelo 12 mladeničev in mladenk pobegniti skrivaj izpod Titovine v Trst. Pot so vbrali mimo Zabavelj (Tru-ške). Ali ravno ko so imeli prekoračiti mejo in priti na tržaško ozemlje, so jih obsule mitraljeze Titovih straž in na mestu je obležalo 12 mladih življenj, fantov in deklet od 18 do 22 let. Trije so bili iz Trušk (Kozloviči), nekaj iz Trseka in drugi so bili z one strani Dragonje. Trupla nesrečnih mladeničev in deklet, ki so hoteli iz pekla v svobodno življenje in prostost, so Titovi biriči odpeljali in poskrili, ker jih je bilo končno vendar sram gnusnega pokolja svojih lastnih bratov samo zato, ker so hoteli oditi iz Titovega raja. In mi smo se nad Nem.i zgražali! Ni potreba nagla^ati, da je vse ljudstvo brez' razlike z gnusom obsojalo krvavi zločin, izvzemši onih par plačanih priganjačev. In od vasi do vasi, od hiše do hiše se je širil na zadnjo veliko noč glas: tudi za nas bo prišel še dan vstajenja in povračila. Minister Oalloway v Nabrežini Minister Robert E. Galloway, načelnik m'sije ECA v Trstu, je v spremstvu g. C. K. Mofflyja ravnatelja obveščevalnega urada Zavezniške vojaške uprave, danes popoldne obiskal "kamolo-me v Nabrežini. Minister se je živahno zanimal za načrte, po katerih se naj bi produkcija te industrije povečala in s tem znatno povečala tudi zaposlitev delavcev Ministra Gallowaya sta sprejela odv. Villasanta in g. Sonzogno od ravnateljstva kamnolomov, ki sta mu predložila tozadevne načrte. Popravek obvestila štev. 1040 ZVU S tem se popravlja tiskovno obvestilo ZVU štev. 1040 z dne 27. aprila 1949 o volivni borbi na an-glo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Paragraf 7 (b) je treba citati tako: »Sedanje odredbe ZVU, ki urejujejo na-lepljanje lepakov, bodo ukinjene za tiste lepake, ki se nanašajo samo na volitve, od dne, ko bo župan vsake občine uradno naznanil dan volitev. Zaradi registraci- I je je treba po en izvod vseh lepa-i kov poslati poveljstvu policije v j ustično palačo, soba štev. 105 v \ 24. urah potem, ko so bili lepak■ i nalepljeni«. Prvotno besedilo spremenjenega j paragrafa se je glasilo: »Sedanje | odredbe ZVU, ki urejujejo nalep-1 1.arije lepakov, bodo ukinjene v j. času volivne borbe za vse tiste lepake, ki se nanašajo samo navolit-ve. Zaradi registracije je treba po en izvod vseh lepakov poslati poveljstvu policije v justično pala-i čo, soba štev. 105 v 24. uiah potem, ko so bili lepaki nalepljeni«. I borci, sorod.hi.ki padlih jtd.). Mi* i nistrska uradna navodila prinaša j tudi l\st »Notiziario della scuola I c della cultura«. Pameten predlog Poslanka Saragatove sociali* j stične stranke Bianca Bfiaruchi je I v ritmskem parlamentu predložila osnutek zakona za zaščito- neza* konskih otrok. Poslanka Banchi zahteva, naj se izda zakon za ugotovitev materinstva in očetov* stva nezakonskih otrok, k: jilh je vsako leto v Italiji 47.000 Poslan« ska zbornica je izvajanja poslan* ke pozdravila z velikim odobra« vanjem. V Živinoreja za zaveso Vesti z Gori s k: e ga Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna » ADRIA « d. d. v Trstu Goriški občinski svit Poročilo- o seji goriškega občinskega sveta dne 21. aprila je zaradi pomanjkanja prostora izpadlo iz obeh zadnjih številk »Demokracije«. Ker je s tem poročilo zgubilo na svoji politični aktualnosti, se bomo omejili na najbolj važne ugotovitve. Resnici na ljubo moramo priznati, da skuša novi občinski svet z resnim delom premostiti vsa nasprotstva osmih političnih strank, iz katerih je sestavljen. Pri prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta lansko jesen so vse stranke izjavile, da bodo z mirnim sodelovanjem skušale koristiti prospehu Gorice in njenega prebivalstva. V tem prav-cu se je tudi v bistvu gibalo vse delo občinskega odbora, raznih občinskih komisij in intervencij ter tudi treh javnih sej občinskega sveta. Vsaka izmed teh sej je bila bogato založena z delom in nobena ni bila kratka, rekord jr pa brezdvomno dosegla zadnja, ki je s kratkim presledkom trajala od štirih popoldne skoro do dveh zjutraj. Iz županovega poročila smo zvedeli, da je preskrba z vodo, čeprav je vodovodna centrala onstran državne meje, povoljno rešena. Drugo življenjsko vprašanje, vprašanje preskrbe z električno silo, še ni končno urejeno. Zadeva je zaradi svoje varnosti zahtevala celo tajno sejo občinskega sveta in je tvorila poglavitno točko dnevnega reda. Upati pa smemo da se bo kljub kočljivosti vprašanja skupnemu naporu občinskega sveta le posrečila ugodna zaklju-čitev spora, ki je nastal med mestno občino in družbo SELVEG, katera se je svoječasno obvezala da bo dobavljala Gorici električni tok po znižani ceni, ker ji je mesto odstopilo svoje vodne pravice Nekatere zadeve, kot ureditev sadnega trga, pogrebnih pristojbin za centralno pokopališče in pred mestja, zvišanje števila mestnih stražnikov so bile po kratki debati sporazumno sklenjene. Nekoliko napetosti je zbudila razprava o rdeči Nabavni in prodajni zadrugi, ki je imela svoje skladišče in sedež v Vrtojbi, pa je pred časom hotela prenesti svoje poslovanje v Gorico, v Italijo. Zastopnika Slov. dem. zveze sta podprla predlog frontašev, ker je šlo za zadružno podjetje. Za zaključek naj samo še ugotovimo, da je obč. svetnik g. Rudi Bratuž pri izjavi, ki jo je podal glede Nabavne in prodajne zadruge pričel svoje besede v slovenščini, proti čemur ni nihče razven dr. Delpina (MSI) napravil nobene opazke. Sporočilo uprave t Našim naročnikom in čitateljem sporočamo, da se je uprava »Demokracije" preselila iz Gorice v Trst v ul. S. Anastasio 1-c - tel. 30-36 in vzhodne Evrope, so bili seveda le agenti svojih režimov, ki jih je postavila tam rdeča armada, za okrasek so pa povabili še nekaj nekomunističnih naivnežev, toda ne eni in ne drugi niso imeli nobene pravice govoriti v imenu svojih narodov. Narodi srednje in vzhodne Evrope so bili prvi žrtvovani sovjetskemu gospodstvu v imenu miru že v Teheranu in v Jalti, v Potsdamu in v Parizu je bila legalizirana navzočnost rdeče armade v dotičnih državah, a v San Franciscu je bila tem narodom odvzeta vsaka možnost samoobrambe. Toda vse te zapadne koncesije so se pokazale za brezuspešne napram nenasitnemu sovjetskemu imperializmu. Po štirih letih bridkih Izkušenj in našega nepopisnega trpljenja je moral za-pad končno uvideti, da ne more enim narodom kupiti miru za ceno zasužnjenja drugih. Tudi narodi srednje in vzhodne Evrope hočejo mir, a brez rdečih armad NKVD in koncentracijskih taborišč na svojih ozemljih. Mi nočemo kupovati miru z množičnimi deportacijami baltskih narodov, z umori Mahajloviča in Petkova, s strahovlado na Poljskem in z OZNO v Jugoslaviji, s procesi po vzorcu Mindszentyjevega, z nasilnim »spreobračanjem« k pravoslavju v Rumuniji, z Gottwaldovo Strahovlado v Pragi, Dimitrovo v Sofiji ali Hodžovo v Tirani ali s smotrnim iztrebljevanjem Belorusov in Ukrajincev. Pogoj za resničen mir ni pax sovietica, temveč Atlantska karta in deklaracija človečanskih pravic Združenih narodov. Tiste, ki nočejo aplikacije osnovnih načel Združenih narodov, tiste, ki nočejo spoštovati ne človeške osebnosti in ne pravic narodov do samoodločbe, je mogoče označevati le kot netilce vojne. Narodi izza železne zavese hočejo pripadati Evropi in krščanski civilizaciji ter žele združeno Evropo, toda danes je mogoče izražati solidarnost z Evropo in voljo do svobode in demokracije le tistim posameznikqm, ki žive izven meja svoje zasužnjene domovine. Ti se tudi ne zadovoljujejo z današnjim navideznim in gnilim mirom, ki predstavlja pravo tragedijo za vso srednjo in vzhodno Evropo. Pozdravljamo dejstvo, da so Združeni narodi vendarle sklenili obravnavati afero Mindszentyja in bolgarskih pastorjev, toda neobhodno je potrebno to razpravo še razširiti, ker predstavljata ti dve aferi le drobec celokupnega suženjskega sistema. Tako zvani »mirovni« kongresi v Wroclawi, v New Yor-ku, v Parizu in drugod so le nove komunistične provokacije, ki imajo namen prikriti svetu resnico, da je postala vsa Evropa za železno zaveso le neizmerno koncentracijsko taborišče. Skrajni čas je že, da zapadne demokracije, či-jih lahkovernost je komunizem tako dolgo zlorabljal, podprejo napore naših narodov za vzpostavitev njihove narodne svobode in človečanskih pravic, kajti pax sovietica je vprav kričeče nasprotje z resničnim mirom.« Za nameček naj še pripomnimo, da je komunističnemu »mirovnemu« kongresu predsedoval Joiiot-Curie, šel francoskega instituta za l^sziskovanje atomske energije. Ta je spremenil svoj institut v pravo leglo in zbirališče komunističnih sinekuristov, kjer se pač ne vrši »izrabljanje človeka po človeku«, pač pa vsa ta družba brez sVamu izvablja francoske državne finance za težke milijarde vsako'let6 ter je prišla s svojimi »napori« danes približno tja, kjer so bili Amerikanci že pred desetimi leti. M. J. Goričani »n upravne volitve na Tržaškem Goričani z velikim zanimanjem zasledujejo, kako se razvijajo priprave za volitve na Tržaškem. Čudimo se, kako Zav. voj. uprava ne kaže nobenega pravega razumevanja za razvoj prilik na Svob. tržaškem ozemlju. Samo poštena demokracija, ki mera s časom zajeti vse tržaško zaledje, bo dala Trstu potrebne življenjske pogoje. Italijanski šovinizem, katerega zavezniki sedaj podpirajo, je grobokop tržaške bodočnosti. Zato pozivamo vse demokratične Tržačane, da strnjeno volijo »Slov. narodno listo«! Natečaj Razpsan je natečaj za 20 mest dodeljenega poizkusnega inšpek* t rja (grupa A*stopnja X) pri državni upravi. Natečaja se lah* ko udeležjjo samo gozdni inže* iiir ji ali pa civilni inženir* ji, ki so, v prvem ;n drugem slučaju, dosegli študijske naslove na 'talijansk h univerzah. Prošnje z listinami, ki j;h predpisuje uradu' list (Gaz.zetta Ufficiale) >tv. 89 od 18. aprila, sc morajo nasloviti na ta naslov: M'nistero deH’Agrieoltura e delle Forestc. O rezione Generale delle Foreste. v 60 dneh od 18. aprila. Do 20. maja je podaljšan rok za vlaganje prošenj za sprejem k izpitom v natečaju za 66 mest v policijski službi in za 62 mest v natečaju s študijskim; naslov: tudi za policijsko službo. Prošnje sprejema pristojna prefektura, kjer prizadeti dobijo tudi vsa tozadevna pojasnila. Le ovanje Državni zavod za soealno skrbstvo je razpisal natečaj za sprejem 2700 otrok državnih uslužbencev na enomesečno leto* vanje na morju v mestu Senigal* lia in v hr:bih, to je v krajih Agerola in Spoleto. Letovanje bo trajalo en mesec, in sicer prva ■ kupina od I. do 30. jul ja, druga pa od 4. avgusta do 3, septembra 1949. Za natančnejša pojasnila se prizadeti lahko obrnejo na goriški sedež gor; navedenega zavoda v ulici Randaccio štv. 14. Važen odlok Goriški prefekt j c 4. 5. 1949 iz* dal odlok, s katerim ugotavlja, da sta biij goriška in tržiška podruž* niea banke d’ Italia, goriški jn tr* ž'iški oddelek pokrajinskega za* kladnega urada, zaprti od 2. do 30. aprila zaradi izrednega doi godka (štrajk uradnikov). Ta od* lok ima vse učimke določene po zakonu od 15. 1. 1948 štev. i. Opozorilo šolskim suplentom Pristojna šolska oblast opozar* ja profesorje suplente na sred* njih šolah, da morajo do 30. t- m. vložiti prošnjo za poučevanje v prihodnjem šolskem letu. Priza* deti naj se obrnejo na šolsko skrbništvo za pojasnila o potreb* ni h listinah ter prednostnih pra* vicah pri namestitvi, (invalidi, bojevniki, begunci, partizanski Kočevski »Navod« je dobj! pred dvema letoma od nekje 5000 živih okostij, ki so jih ime* no.vali. govedo. »Poročevalec« in »Pravica« sta zagnala veli.k krik in vik in vsem Slovencem napo* vedovala boljše čase. Nestrokov* njaiki »Navada« so poleg tega ugotovili, da je treba kravja ogrodja nekoliko zrediti. A kje dobiti potrebno krmo, ko je kmetje nočejo dati na razpolago za dvig ljudske blaginje? Načrtna gospodarska rešitev vprašanja je našim »strokovnja* kom« kmalu osvetlila pamet: okrog sto nemških vojnih ujetni* kov je takoj začelo pasti živino vsevprek po poljih in njivah na* ših Kočevarjev. Živina sc jc v splošno zadovoljstvo »Navodov* cev« načrtno pomikala od Kočev* ja čez Korpus Kristi, Mlako, Sta* ro Cerkev pa vse do Koblarjev. Kmetje so domače oblastnike opozorili na ogromno škodo, ki jo s svojim »načrtnim gospodar* stvora« povzročajo, a odgovorili so jim, da se je na Kočevskem začel izvajati amerikanski far* marsiki sistem živinoreje... Že takoj v začetku izvajanja novega živinorejskega sistema je pogini* lo nad 60 glav živine: ni treba omeniti, da je pr šlo zarad'' tega pred sodišče nekaj kmetovalcev, ki so zagrešili težko sabotažno dejanje proti narodnemu gospo* darstvu, s tem da so prejšnje leto posejali mnogo kočevskih njiv s sladko deteljo . .. Živjna je po zgledu kobilic kmalu uničila vsako najmanjšo sled po kočevskem zelenju in za* čela kmalu zopet hirati. Na sre* čo so pašo prekinili volkovi, ki so zmrcvarili nekaj telic iri njihovega nemškega pastirja. Nastalo zmedo sp izkoristili cigani, ki so se naselili po bivših nemških kme* trjah, in odgnali mnogo telet: saj je ljudska živinoreja namenjena narodni blagajni . . . Zasačenim c'ganom so prisodili po tri leta ječe vsakomur s priznanjem vseh olajševalnih okolnosti, zlasti da so se učili krasti pri partizanih. Živina je čudežno pretolkla zi* mo in so jo na pomlad 1948 zo* pet spustili na pašo, kjer se je takoj lotila slinavka v spremstvu njene tovarišice parkljevke. Nuj* ni dopisi raznih ministrstev so načrtno zmedo le povečali. Niti ustanovitev veterjnarne bolnice v Kočevju ni mogla preprečiti šir* jenje kužnih bolpzni, ki so živino temeljito razredčile. Bolezen se je lotila tudi živine posameznih posestnikov, ki so začeli prekli* njati ljudsko načrtno oblast in prosili Boga za pomoč. Pomoč je kmalu prišla o priliki obiska maršala Tita v Kočevskem rogu in Kočevju. Zgleda, da si je maršal pozabil natakniti očala, ker je dal živino prepeljati v Beograd: zgodovina nam še ni povedala, če jc živina, teknila Beograjčanom. Potrjeno jc le dejstvo, da so so Kočevarji od* dahnil , Ribničani' so podrli lese* ne planke, ki so jih postavili, da bi se ohranili pred živinorejsko ljudsko poplavo, »Navodovci« so pa neslavno prenehali z umno govedorejo po sodobnem ameri* škem receptu. Vse po liniji Šolski inšpektor pride v šolo, da v di, če so učenci vzgojeni v duhu marksizmasleninizma. Videč, da ni nekaj v redu vpra* ša več učencev po vrsti, kdo je napisal »Kap tal« in vsakdo od* govori: »Jaz že ne, tovariš nad* zornik.« Nazadnje pokliče moč* nega fanta in mu resno zastavi vprašanje: »Kdo je napisal »Ka= pital«?« »Jaz že ne«, odvrne tudi ta. Takoj nato se oglasi učitelj in pravi: »Tovariš nadzornik, poznam fanta in vem, da ne laže. Če pravi, da ga ni napisal, potem je to kot prib to!« Videl je nadzornik, da šola ni p .j linij, ui jezen zapustil šolo. Pred hi.o ireča šefa OZNE. Pove mu, kaki) in kaj se je pripetilo in ga opozori na plečatega fanta, češ da mora biti velik reakcio* nar. Oznaš mu obljubi, da bo za* devo spravil v red in se razideta. Čez nekaj časa ga sreča na ec* sti, pa ga povpraša: »No, kako si uredil z onim fantom?« In Oznaš mu reče: »Je že vse v redu. Zaprli so ga, fino pretepli jn je priznal, da jc napisai ■— »Kapital« ! ... Mizarji | kmetovalci I podjetniki • Deske smret kooe, mace• snooe in trdih l e s o o, trame, oezun ne plošče, furnir, parkete in droa nudi najugodneje CALEfl TRST Viale Sbnnlno, 2 4 TEL. 90441 O r t o p e d i k NICOLA BECCHI TORINO - Via Guastalla 12 - I. p. specialist za odstranitev KILE (brez operacije) objavlja novo priznanje: »Spoštovani g. N. BECCHI! Smatram za svojo dolžnost, da Vam izrazim svoje zadovoljstvo za posebno pripravo, ki ste mi jo dobavili in ki mi^je v nekaj mesecih zadržala skrotalno kilo, katero že več let nisem mogel zadržati z nobeno drugo pripravo. ZANATELLO ROMANO Montecchia di Crosara (Verona).« Ortopedik sprejema: v GORICI i v nedeljo 29. ma|a v hotelu *PoSta“ in v TRŽIČU: v nedeljo 2<3. mafa v hotetu „Lombardla“ Radio Trst II (360.6 m — 832 Kc-sek.) Dnevne oddaje: 7.00 - 7.45, 11.30- 14.30, 17.30 - 24.00. Ob nedeljah: 7.15 - 24.00 neprekinjeno. Poročila dnevno: 7.15, 12.45, 14.00. 19.45, 23.15. Ob nedeljah: 7.45, 12.45, 19.45. 23.15. Dnevni pregled tiska: 14.15 (iz- vzemši nedelje). Nedelja, 15. 5. 1949: 9.30 Kmetij- ska oddaja. — 11.45 Nedeljska giasoa. — 13.00 Glasba po željah. — 16.00 Sprehodi po našem podeželju: V Barkovlje. — 17.00 To kar vsakdo rad posluša. — 19.00 Človek in šport. — 21.00 Radijski oder - Arturo Pi-nero: Urejena hiša, drama v 4. dejanjih. Ponedeljek, 16. 5: 13.00 Lirike slovanskih narodov. — 18.15 Komorni kvarteti. — 19.00 Gospodinjska ura. — 20.30 Filmski trak. — 21.15 Verdi: »La Tra-viata«, opera v 3. dej. Torek, 17. 5.: 13.00 Ru^ce pesmi. 18.00 Komorna glasba. — 19.00 Angleščina po radiu. •— 20.30 Z domače knjižne police. — 21.00 Vzori mladini: Slovensko fuži-riarstvo, izvajajo člani Radijskega odra. — 21.30 Cesar Franck: S.mfonija v d - molu. Sreda, IX. 5.: 13.00 Glasba po željah. — 18.00 Mamica pripoveduje. — 18.15 Brahms: Kvartet v c - molu. — 20.00 Arije in dueti iz oper. — 20.30 Zdravniški vedež. — 21.00 Razgovori pred mikrofonom. — 21.30 Beethoven: Koncert za violino v D - Duru. Četrtek, 19. 5.: 13.00 Slovenske narodne pesmi. 18.00 Glasbeno predavanje. 19.00 Slovenščina za Slovence. - 19.15 L^iarjeve melodije. —- 20.00 Schumann: Simfonija št. 3. - 20.30 Človek in priroda. 21.00 Radijski o- der - F. Deval: Stelan, drama v 3. dejanjih. Petek, 20. S.: 13.00 Glasba po željah. — 18.40 Šramel, kvintet. —- 19.00 Angleščina po radiu. — 20.00 Znane operne uverture. 21.00 Mojstri besede: Thames Williamson. — 21.30 Schubert: Simfonija št. 9 v C - DURU. Sobota, 21, 5.: 13.00 Popoldanski koncert. 18.00 Iz opernega sveta. — 18.30 Oddaja za naj- mlajše: Pepeluh. — .20.10 Znani' violinisti. — 21.00 Sobotni večer. 22.15 Večerni koncert. PROGRAM Slovenske demokratske zveze za Svobodno tržaško ozemlje v Trstu Tiskala tiskarna „Adrla“, d. d. » Trst, ulica S. Anastaslo l/c Izdala Slovenska demokratska zveza za Svobodno tržaško ozemlje v Trstu . PROGRAM % StODgnsiis dEmofipatskB zveze za Svobodno tržaško ozemlje v Trstu Zakaj Je bila ustanovljena Slov. dem. zveza ? Celih 25 let (1920 - 1945) se je borilo slovensko in hrvatsko ljudstvo na tej naši s solzami in krvjo prepojeni primorski zemlji proti fašističnemu terorju. S tem si je postavilo v zgodovini spomenik borbe proti fašizmu in totalitarizmu. Naši mrtvi, naši jetniki, naši. politični preganjanci od Bazovice do Liparskih otokov, so nam za to večne priče. Ko je 1941. leta napočil oni veliki dan odprte osvobodilne borbe, so se vsi primorski Slovani, v dobri veri oklenili osvobodilne fronte in se z njo borili-za svobodo in odrešenje. Osvobodilni borbi smo žrtvovali svoje sinove, svoje domove, žrtvovali smo zanje vse. Bili smo prepričani, da nam bo Osvobodilna borba uresničila naše stoletne težnje po političnem odrešenju in nam prinesla svobodo in mir po strašnem viharju. Borbo smo izvojevali, ali zmagi je sledilo bridko razočaranje. Slovenci najprej nismo dosegli prvega cilja, za katerega smo se vso vojno borili in za njegovo uresničenje toliko trpeli. Ta cilj je bil združitev vse slovenske zemlje’ v lastni državi. Velik del slovenskega naroda je kljub vsem lepim obljubam in kljub lastnim prizadevanjem ostal pod tujo oblastjo. V veliki meri je te narodne nesreče krivo dejstvo, da' je v Sloveniji in v vsej Jugoslaviji s sovjetsko podporo prišla na oblast komunistična manjšina. Ta je naš narod in vso Jugoslavijo zasužnjila mednarodnemu komunizmu in njegovim načrtom. V osvobodilni fronti na Primorskem se je polastila moči peščica zunaj zraslih oseb, ki niso poznale našega življenja in trpljenja. One so potisnile ob stran vse domače ljudi, ki se niso uklonili nadvladi ene same stranke. In z nasiljem in strahovanjem, ki ga naše ljudstvo poprej ni poznalo, razen s fašistične strani, so se dokopali do odličnih mest in oblasti v vsem našem javnem življenju. Ljudem pa so pravili, da je to ljudska oblast. Teh par ljudi, ki z vsemi svojimi pomagači in kimavci niso tvorili niti pet odstotkov našega ljudstva, je zakrivilo cel kup uso-depolnih temeljnih napak bilo v zunanji kakor v notranji politiki. Ali je bil še kdo med tukajšnjimi Slovani in Italijani, ki bi bil pred koncem vojne sploh še dvomil, komu pripada Primorska ? Toda nasilniška diktatura je začela takoj brezobziren boj proti zahodnim demokratičnim državam, ki so med vojno edine podpirale jugoslovansko borbo za svobodo. Vrhtega je bilo že ob koncu vojne jasno, da bodo edino one odločale o usodi tistih Slovencev, ki so po prvi svetovni vihri bili odtrgani od lastnega narodnega telesa. Nenaklonjenost teh držav do komunističnega režima v Sloveniji in Jugoslaviji smo najbolj občutili mi Slovenci. Zaradi nesrečne in kratkovidne politike na zunaj in terorističnih metod na znotraj, je bila Primorska razkosana, iz nje se je iztrgalo srce — Gorica in Tržaško ozemlje. Ne samo to, ampak tako zvano politično, od komunistov dirigirano vodstvo v Trstu, se ni niti za hip obotavljalo, da slepo sprejme dogovor Tito -Togliatti, da se izroči Trst Italiji. S tem so pokazali, da vodijo njih politiko povsem drugi nego naši narodni cilji in interesi. In pod firmo italijansko - slovenskega bratstva so skušali vpreči v eno politično organizacijo vse Slovane tega ozemlja kot etnično celoto, z druge strani pa le italijanske komuniste; in s tem so ustvarili med obema narodoma tak prepad sovraštva, da je človeka strah. Drugo naše razočaranje je bilo v tem, da niti glavni del našega naroda, ki je prišel v tako imenovano lastno državo, ni dobil svobode. Ni dobil ne svobode, ne demokracije — dveh vzorov, za katere se je toliko' let boril. Izpod nacističnega in fašističnega jarma so ga vrgli v še strašnejšo sužnost komunističnega totalitarizma. Ta je iz svobodnega in svobodoljubnega slovanskega naroda naredil jato sužnjev, iz domovine jetnišnico, vse tisto, na kar smo Slovenci stoletja prisegali in od česar smo duhovno živeli, pa je vrgel med staro šaro. Svoboda, katero so nam leta in leta oznanjali, je na oni strani meje v tem, da sme Slovenec danes misliti in delati le tisto, kar mu zapove rdeči rabelj. Enakost so v Sloveniji dosegli tako, da so vse Slovence naredili za berače in hlapce komunističnega državnega kapitalizma. To je enakost stradanja, enakost prisilnega »prostovoljnega« dela in enakost strahu pred spako tako imenovane ljudske oblasti. Političnemu redu, ki vlada danes v Sloveniji, pravijo demokracija. Toda iz te lepe besede, od katere si obetajo rešitve milijoni in milijoni ljudi na svetu, so brezobzirno napravili krinko. Pod to krinko se skriva strašna diktatura neznatne manjšine in politične policije. Slovenski narod, ki je po svoji veri, svoji omiki in svojem napredku evropski narod, so z neprehodnim plotom odrezali od Evrope in celo od lastnih ljudi zunaj sedanjih jugoslovanskih meja. Cez našo zemljo gredo vse poglavitne poti, ki vežejo evropski vzhod z zahodom ter sever z jugom. Toda navzlic temu so Slovenci ono-stran železne zavese po volji rdeče diktature dalje od Evrope in vseh njenih blagoslovov, kakor pa na primer narodi Daljnjega vzhoda. Spričo vsega tega je bila v marsikaterem oziru sreča, da je vsaj del slovenskega naroda ostal na tej strani železne zavese. Bilo je namreč jasno, da bo vsaj ta del slovenske narodne skupnosti res deležen prave svobode in demokracije ter duhovne in tvarne blaginje, ki iz njiju izvira. To bi se zgodilo, brž ko bi svobodni Trst začel živeti tisto življenje, kakršno mu določa mirovna pogodba, ki ga je uradno ustanovila. Izključno politično vodstvo med temi Slovenci si je lastila, kakor smo rekli, Osvobodilna fronta. Osvobodilna fronta je brezvestno izkoristila trpljenje, hrepenenje in narodno zavednost primorskega ljudstva, da bi tako pomagala komunizmu do oblasti tudi nad njim. S tem je zagrešila enega največjih zločinov nad slovenskim narodom. Ta zločin ji je že sam po sebi vzel vso pravico do kakršne koli besede med Slovenci. Nasilje, ki ga je Osvobodilna fronta vedno bolj odkrito izvajala, je našemu ljudstvu začelo že pred koncem vojne odpirati oči, da s to organizacijo nekaj ni v redu. Se bolj smo Slovenci to sprevideli po tako imenovani osvoboditvi. Videli smo, kakšno »svobodo« in kakšno »demokracijo« je OF vsilila našim rojakom onkraj Morganove črte. Spoznali smo, da se za njenimi krinkami in vabljivimi gesli skriva komunizem v vsej svoji strašni resničnosti. Tedaj so se primorski in tržaški Slovenci začeli obračati od te največje sleparije v vsej naši zgodovini.. Toda Osvobodilna fronta .ie Slovence tudi tukaj, v svobodnem svetu, hotela za vsako ceno obdržati v svojem jarmu. S propagando, z grožnjami, z nasiljem, z zastraševanjem, z umori, ugrabljanji, s politično in sindikalno diktaturo so priganjači komunistične Osvobodilne fronte hoteli tudi tržaškim.in primorskim Slovencem preprečiti, da bi mislili z lastno glavo in se ravnali po lastnih koristih. Osvobodilna fronta je bila tista, ki je našim ljudem takoj prepovedala- sleherno sodelovanje z zavezniškimi oblastmi. Ce bi te prepovedi ne bilo in če bi se ljudje ne bili bali komunističnega terorja, bi bili Slovenci na Svobodnem tržaškem ozemlju že v začetku dobili vse pravice, ki nam ;redo. Slovenščina bi bila enoko-pravna drugim jezikom, zastopani bi bili v vseh političnih, gospodarskih in drugih javnih ustanovah. Slovenskemu šolstvu se ne bi bilo treba od dneva v dan boriti za obstanek in drobtinice. Slovenci smo ob prihodu zahodnih čet na to ozemlje veljali za zavezniški narod, ne za premagance, kakor Italijani. Zaradi tega bi bili lahko dobili v roke vse, kar bi bili hoteli. Naš položaj danes bi bil vse drugačen, kakor pa je. Vse to nam je vzela Osvobodilna fronta in razni SIAU-i, ki so jim bile koristi komunistične stranke več kakor pa pravica in koristi lastnega naroda. Povrh tega je s svojo krivo politiko dosegla še to, da so nekateri zavezniški krogi začeli imeti vse Slovence za komuniste. Ce se zavezniška politika v Trstu danes naslanja na Italijane; če podpira italijanske narodne in politične težnje ter daje bolj ali manj potuho italijanskemu šovinizmu; če je obstanek svobodne tržaške države in s lem svobodni obstanek znatnega števila Slovencev ogrožen; če se moramo Slovenci na tej zemlji, ki je naša. s tako težavo boriti za priznanje osnovnih pravic; če so naši domovi še vedno razdejani; če slovenski človek na lastnih tleh ne more dobiti ne kruha, ne domovinstva; če o naši usodi spet bolj ali manj odločajo tisti, ki so nas dvajset let zatirali in preganjali, je vsega tega kriva komunistična Osvobodilna fronta! A to ni edino zlo, ki ga je storila Osvobodilna fronta nad našim primorskim ljudstvom, odkar se je končala vojna. Osvobodilna fronta je napela vse sile, da .bi Slovence zlepa ali zgrda spreobrnila h komunizmu ter iz njih naredila peto kolono za dosego komunističnih ciljev na tem področju. Pri tem ji je bila najbolj na poti narodna zavednost in zvestoba primorskih in tržaških Slovencev. Zaradi tega je Osvobodilna fronta po načrtu ubijala narodno zavest v slovenskem ljudstvu. Namesto da bi bila naše ljudi vzga- jaia k narodni odpornosti in ponosu, jim je začela vsiljevati »frate-lanco« s tistimi, ki so še včeraj pobijali Slovence, jih gonili v ječe in koncentracijska taborišča ter požgali slovenske domove po Krasu in drugod. Namesto slovenstva je OF začela razglašati geslo o »fratelanci«. Namesto obrambe lastnih pravic in lastne zemlje je začela oznanjati mešanje s tujci. V slovenskih prosvetnih domovih, pri slovenskih prireditvah in ceio v lastnem tisku je uvajala dvojezičnost. Vse zaradi tega. ker so tako zapovedovale koristi svetovnega komunizma! Poleg tega je začela tukaj, kjer smo Slovenci v glavnem vsi proletarci, brez kapitalistov in veleposestnikov, oznanjati razredni boj in sovraštvo med nami samimi. Tako je na tem tako izpostavljenem in za slovenski narod tako važnem ozemlju sejala neslogo. Slabila je slovenske vrste v času, ko je naš stoletni narodni nasprotnik strnjeno pripravljaj svoj naskok na nas. Komunizem, čigar krinka je Osvobodilna fronta bila in ostala, je pri svojih prizadevanjih na tem delu Evrope naletel na glavno oviro prav v narodni zavednosti slovenskega ljudstva. Zato je bilo treba obleči slovensko narodno oblačilo. Dokler bodo Slovenci tukaj Slovenci, ne bo mogoče uresničiti komunističnih zamisli o suženjskem izenačevanju vseh narodov in vseh plemen. Zaradi tega je bilo treba to oviro podreti in uničiti vse vrednote, iz katerih poganjajo korenine slovenske narodne zavesti. Osvobodilna fronta se je vi;g!a na vero. iz katere je Slovenec dobival duhovno silo. Začela je razbijati slovensko družino, ker je ta pač vzgajala slovenske sinove in hčere, ne pa izdajalce svoje krvi. Začela je po načrtu odtujevati mladino domu, jo hujskati proti staršem, jo kvariti in učiti petja, govorjenja in mišljenja v tujem duhu in jeziku. Potvalfala je našo žalostno, toda slavno zgodovino ter devala v nič vse, kar je naše in ne komunistično. Naše ljudi, ki so bili dvajset let brez slovenske besede, knjige in pesmi: brez živega stika s slovenskim duhovnim razvojem in omiko, je učila zgolj tuje krive učenosti. Skratka, Osvobodilna fronta, pohlevna dekla mednarodnega komunizma, je storila vse. da bi na zahodni meji domovine izkopala grob slovenstva. To bi se ji bilo tudi posrečilo, da se ni še ob pravi uri dobila peščica neustrašnih zavednih, rodoljubnih ljudi, ki so spoznali, da vodi komunistična politika slovenski narod v neizbežno pogubo. Dokler je trajala borba za pripadnost Primorske, niso hoteli motiti enotnega nastopa. S podpisom mirovne pogodbe s strani Titove Jugoslavije v Parizu 10. februarja 1947, je nastopil za Slovence in Hrvate na Svobodnem tržaškem ozemlju (S.T.O.) nov zgodovinski moment. Ta je zahteval od nas, da trezno premislimo svoj položaj, da pretehtamo vse činitelje in določimo smer svoje bodoče jipti. Se nadalje čakati in trpeti ono razkrojno delo med našim ljudstvom, ki se je vršilo pod imenom Osvobodilne fronte, bi bil nepopravljiv narodni zločin. Naš narod ljubi svobpdo in prostost ter sovraži suženjstvo in teror. On hoče ostati v svoji hiši sam gospodar. On ne pozna političnega malikovanja in malikov in odklanja one razkrajajoče nazore, ki niso zrasli na domačih tleh, ki so tuji našemu značaju in naši miselnosti. Mi smo hoteli tvornega ustvarjajočega dela, mi smo hoteli vzajemnega sodelovanja vseh slojev našega naroda, ki niti ne pozna kapitalistov in veleposestnikov. Hoteli smo, da se vrne v naše kraje in vasi mir, strpnost, medsebojno spoštovanje, hoteli smo konec terorja, strahovanja in žuganja. Le na ta način si bo slovensko in hrvatsko ljudstvo tega ozemlja ustvarilo one kulturne, socialne in gospodarske vrednote, ki so predpogoj za uspešno politično in gospodarsko uveljavljanje našega življa na tem svetovno važnem ozemlju. Našo narodno čast, ki jo je peščica terorističnih elementov ponižala pred celim kulturnim svetom, morali bi dvigniti na mesto, ki ga je prej zavzemala in ki ga zasluži čast kulturnega in delovnega naroda. In peščica mož, ki so stavili v onih časih vsemogočne OZNE na kocko vse, tudi svoje življenje, samo da rešijo kar se še rešiti da od slovenskih narodnih vrednot in svetinj, so napovedali komunizmu in njegovim izrodkom neizprosen boj in odpor. Tako so se v marcu 1947 postavili prvi temelji Slovenske demokratske zveze, edina demokratična in narodna pomična organizacija, ki jo slovenski narod danes ima. Ce hočete vedeti, kaj je in kaj hoče ta organizacija, je dovolj, če pogledate njen program, ki je bil sestavljen spomladi 1. 1947. Program Slov. dem. zveze Naš smoter je združenje vseh demokratskih sil slovenske, hrvatske in srbske narodnosti v svrho moralne, kulturne, socialne in gospodarske povzdige vseh slojev našega ljudstva na Svobodnem tržaškem ozemlju (STO). Pri našem delu nas bodo vodile sledeče smernice: I. Svobodno tržaško ozemlje kot mednarodna državna tvorba je gotovo dejstvo. To dejstvo sprejemamo in smo za politično neodvisnost STO, ki mora vzdržati dobre prijateljske odnošaje do vseh držav, zlasti do sosednih držav in do držav svojega zaledja. II. Ustava STO se ima zgraditi v smislu tržaškega statuta na podlagi demokratskih načel. Vsa zakonodaja naj sloni na načelu dobre vere. V javni u-pravi naj vlada absolutna poštenost in nepristranost. Korupcija se mora zatreti v vsem javnem življenju. Ona je hudo socialno zlo in se temu primerno kaznuje. fr III. Uprava mora biti razbirokratizirana in poenostavljena. Uradniki se sprejemajo edino na podlagi strokovne in moralne kvalifikacije. Prednost pri nameščanju imajo osebe rojene v STO ali v Julijski krajini in ki znajo oba uradna jezika. Varnost državljanov je predpogoj za mirno ustvarjalno delo in za splošni napredek, zato gre brezhibni in učinkoviti varnostni službi vsa pozornost. IV. Medsebojno razumevanje, spoštovanje in strpnost so pogoj za mirno sožitje med nami in našimi sodržavljani italijanske narodnosti, na podlagi narodne in jezikovne enakopravnosti in popolnega svobodnega razvoja obeh narodnosti. Vsi državljani STO, ne glede na spol, imajo enake pravice in enake dolžnosti. VI. Za vsakega človeka hočemo svobodo pred strahovanjem, svobodo pred pomanjkanjem, svobodo vere, misli in političnega prepričanja, združenja in kretanja, nevmešavanje v njegovo zasebno življenje ter nedotakljivost stanovanja in pisemsko in telefonsko tajnost. VII Državljanom je zajamčena svoboda vere in vesti in nikdo se ne sme ovirati v izvrševanju svojih verskih dolžnosti in pri poklicnem izvrševanju verskih obredov. VIII. Vzgoja otrok je pridržana družini in šoli. državni ali zasebni, po svobodni izbiri staršev. IX. Sola je nepolitična. Ona . je dostopna vsakomur: revnim nadarjenim učencem naj se omogoči brezplačno šolanje. Vzgoja mladine se vrši po priznanih etičnili načelih, v ljubezni do bližnjega, v spoštovanju staršev in tradicij svoje zemlje in svojega rodu, k miroljubnosti in strpnosti do sodržavljanov druge vere, miselnosti in narodnosti, ne k sovraštvu in nasilju. X. Le v skupnem tvornem sodelovanju vseh slojev našega ljudstva je zajamčen obstoj in napredek našega naroda in njegovih kulturnih vrednot. Zato načelno . odklanjamo nadvlado enega samega sioja ali razreda nad celim narodom, ker se je doslej taka nadvlada izpridila povsod v totalitaristično nadvlado peščice ljudi. XI. Socialno vprašanje se reši _ na podlagi socialne pravičnosti. Vestno in pravično je odmeriti zaslužek za storjeno delo. tako da se zajamči vsakemu državljanu, ki ni delomrznež, za dostojno življenje njega in družine, zadostni dohodek; v onemoglosti in starosti pa potrebni dohodek za življenje potom socialnega zavarovanja. Posebno pozornost je obračati vajencem, mladoletnim, ženskam, nestalno zaposlenim in nezaposlenim. Življenjska raven vseh, zlasti delovnega ljudstva, kmeta, ribiča, delavca in uradnika, se mora dvigniti in zravnati navzgor in ne navzdol. In ravno zato odklanjamo kolektivizem, ker ta vzravnava življenjski standard navzdol mesto navzgor in vodi v splošno obubožanje. ‘XII. Smo za znižanje delovnega' urnika, za pravico delavcev in nameščenrev vseh uprav do stavke (štrajka) v borbi za njihove gospodarske in socialne interese ter za pravice združevanja v svobodnih delavskih sindikatih, ki morajo ščititi koristi delavca, ne pa biti samo ekspozitura političnih strank. Pri velikih podjetjih imajo delavci pravico do kontrole in do soudeležbe pri čistem dobičku. Delavcu in nameščencu je pustiti prosto voljo in prepričanje, ne smeta biti zasužnjena eni^ stranki in eni ideologiji, ki ubija v njih samostojnega človeka; biti morata sama gospodar svojega prostega časa, da se posvetita družini, izobrazbi in potrebnemu razvedrilu. Delavcu in nameščencu je treba omogočiti, da prideta do lastnega doma. XIII. Kmet mora biti na svoji zemlji samostojen gospodar, ki samostojno razpolaga ne samo s svojo zemljo, ampak tudi z njenimi pridelki. Svobodna in gospodarsko trdna kmetija je predpogoj za zdravo in svobodno kmečko družino, ki jo je treba kot socialno edinico podpirati in ohraniti. Zato Se mora pomagati kmetu do take kmetije, ki bo v stanu dostojno preživljati njega in njegovo družino. Smo za umno družitev raztresenih parcel iste kmetije in proti kosanju posestev pod eksistenčni minimum. Nadštevilno kmečko prebivalstvo se usmerja v pomorstvo, trgovino in industrijo. Odklanjamo razbijanje kmeta in ustvarjanje kmečkega proletariata iz političnih vidikov, ki vodi k znižanju življenjske ravni. Kmetijske šole naj nudijo kmečkemu prebivalstvu potrebno strokovno izobrazbo. Kmečko zadružništvo bodi prostovoljno združenje svobodnih kmetov, ki zadruge sami upravljajo v korist kmečkega stanu, ne pa v korist političnih strank. Naloga gospodarske politike je ustvarjati dovolj sredstev za čim popolnejše kritje vseh kulturnih in ekonomskih potreb vseh državljanov ter omogočiti zaposlitev vseh proizvajalnih sil. Gospodarstvo naj sloni na privatni lastnini, ki naj vrši socialno funkcijo in na osebni iniciativi (podjetnosti), kot najuspešnejšem činitelju za tvorbo novih gospodarskih dobrin. Poštenost, korektnost in lojalnpst naj’ bodo temelji gospodarskega udejstvovanja. Vsakdo ima v gospodarstvu pravico do poštenega zaslužka, izkoriščanje je nemoralno in dobiček iz izkoriščanja naj gre oškodovancu ali državi. XV. Smo za podržavljenje velikih podjetij, ako se to izkaže iz narodno-gospodarskih vidikov za koristno. Nikomur ne sme država odvzeti njegove imovine kakor samo v primerih, ki jih zakon določa in kadar to zahteva zakonito ugotovljeni javni interes, proti plačilu pravične odškodnine. XVI. Trgovina je svobodna; država jo pospešuje z organizacijo prometnih zvez, s primerno prevozno tarifno politiko in z zaščito v inozemstvu. XVII. Naša trgovinska in finančna politika imata za cilj, da postane celo STO prosto carine z zdravo denarno valuto in s stalno denarno kupno močjo. Vsi denarni zavodi sloje pod državno kontrolo, ki mora zlasti varovati koristi vlagateljev. « Davki naj bodo progresivni in naj jih nosi predvsem državljan, ki jih laže prenaša. Slovenska demokratska zveza je torej po tem programu ORGANIZACIJA DELOVNEGA LJUDSTVA, ker je politična organizacija demokratičnih Slovencev na Svobodnem tržaškem ozemlju in na Goriškem. Slovenski narod na teh področjih je v celoti narod delovnih ljudi: malih kmetov, ki si v potu svojega obraza in z zvesto Iju-« beznijo služijo skromni kruh; kmečkih delavcev, ki delajo isto; de- lavcev v obrti in industrij, ki žive iz rok v usta; malih obrtnikov in trgovcev ter delovnega razumništva, ki ob skromnih, pogosto beraških prejemkih ne le živi, marveč tudi po svojih močeh pomaga svojemu ljudstvu* v njegovem boju za obstanek, za pravico in za lepšo bodočnost. Tudi boj za naš narodni obstanek je v bistvu socialni boj; boj za življenje in za kruh s tistimi, ki nam ne puste niti kot ljudem živeti, ker smo Slovenci. Ze ta resnica nam zgovorno priča, da organizacija, ki hoče zastopati to ljudstvo in pomagati temu narodu, ne more biti drugega kakor organizacija delovnih ljudi. Ce je ta organizacija demokratična, je izključeno, da bi jo vodili in v njej odločali bogatini, tudi če bi jih kaj bilo. Takšna organizacija je Slovenska demokratska zveza. Naši nasprotniki, bolj ali manj prostovoljne žrtve komunistične partije, v kateri vlada najstrašnejša diktatura manjšine, ki ima vse pravice, vse ugodnosti in vso besedo, — ti skušajo naše gibanje prikazovati kot »meščansko stranko«. Njen namen in program naj bi po njihovih trditvah bil ta, da zagotovi »buržujem« oblast nad slovenskim delovnim ljudstvom. Jasen odgovor njihovi gonji in prav tako jasen odgovor tistim, kakšna je socialna vsebina našega boja, daje program Slovenske demokratske zveze. Slovenska demokratska zveza, hoče zastopati vse slovensko delovno ljudstvo na področjih, kjer deluje. Zaradi tega njen splošni in socialni program ne more biti drugačen, kakor je. Slovenski narod, kakor vsak narod, sestavljajo sloji in sta- novi, ki morajo v narodni skupnosti imeti vsi enake pravice. Stranka, ki se bori za pravice enega samega stanu, se bori v bistvu za politično, socialno in gospodarsko diktaturo tega stanu ali sloja nad vsem narodom. Taka stranka ni demokratična, marveč je gro-bokop demokracije. Zato pripravlja polom lastnemu narodu in vsakemu njegovemu pripadniku posebej. Slovenska demokratska zveza tega svojega socialnega programa ni nikoli tajila. Zdaj pa znova poudarjamo, da vemo, da bodo naši nasprotniki v bližnjem volivnem boju skušali tajiti predvsem socialni značaj našega gibanja. Mi si pa upamo trditi, da je uspeh, ki ga je Slovenska demokratska zveza v svojem kratkem obstanku dosegla, treba pripisovati prav njenemu jasnemu, odločnemu in sodobnemu socialnemu programu. Kdor je videl naša zborovanja v Mavhinjah, na Opčinah, v Nabrežini in naše prireditve drugod, se je na lastne oči prepriča), kdo se zbira v naših vrstah: slovenski kmet, slovenski delavec, obrtnik, ribič, razumnik; skratka, slovenski delovni človek. Ta delovni človek je spoznal, da'je diktatura manjšine V izrazito razredni stranki, kakor je komunistična partija, slovenskega kmeta, razumnika, zlasti pa delavca zasužnjila ter mu vzela vse tiste pravice, za katere se je boril proti tujcu. Da se te socialne in duhovne sužnosti ubrani, je slovenski narod na Tržaškem in Primorskem ubral drugo pot — pot, ki mu jo kaže prav naše gibanje. In Slovenska demokratska zveza je prav zaradi tega tudi dejansko, ne samo po programu, postala organizacija slovenskega delovnega ljudstva! Da to resnico še bolj potrdimo in dokažemo, poglejmo, kako gleda Slovenska demokratska zveza na posamezne sloje slovenskega delovnega ljudstva in kako si zamišlja delo za njihove koristi. Mi in slovenski kmet Slovenska demokratska zveza si je zastavila nalogo, zastopati in braniti narodne, politične, gospodarske, socialne in kulturne pravice slovenskega naroda na Svobodnem tržaškem ozemlju in na Goriškem. Slovenci na tem ozemlju pripadajo po večini delavskemu sloju. Znaten del pa je tudi kmetov. A četudi bi bil odstotek, kmečkega ljudstva med Slovenci tukaj dosti manjši, bi morala našemu kmetu posvečati prav posebno pozornost vsaka stranka, ki temelji na pravem narodnem in slovenskem programu. Slovenska demokratska zveza se. te svoje dolžnosti “in svojih obveznosti do slovenskega kmeta docela zaveda. Tej zavesti je dala jasnega izraza v svojem programu, v katerem je eno glavnih načel tisto, ki pravi, da mora biti kmet na svoji zemlji svoj gospod; da mora biti gospodar nad sadovi svojih žuljev in svojega znoja; da je zdrava, gospodarsko trdna in svobodna kmečka družina osnovna socialna edinica slovenskega ljudstva. To osnovo je treba z vsemi silami ohranjati ter varovati pred razbijanjem, propadanjem in pred tistimi, ki bi jo radi iz razredno - političnih razlogov sproletarizirali ter iz kmeta naredili najprej berača, za tem pa brezimnega sužnja totalitarnega reda. Po skušnjah, ki smo jih doživeli v vojni in revoluciji, danes še zlasti dobro vemo, da je prav slovenski kmet bil in je temelj slovenske narodne samobitnosti in s tem poroštvo za bodočnost našega naroda. Prav tako vemo, da je kmet vedno in povsod hrbtenica vsega odpora proti narodnemu in socialnemu zasužnjevanju; da je on najzanesljivejša obramba v boju proti tujemu pohlepu in proti pogubni tuji učenosti. Slovenski kmečki dom je zlasti na tem področju tisti neiz-črpljivi studenec, iz katerega že stoletja teče zdrava slovenska kri v mesto, ki nam je s svojo izkoreninjenostjo povzročilo toliko izgub. Ta kri je tista, ki nas je ohranila, da smo v vseh viharjih in preganjanjih ostali povsod tam, kjer imamo pravico biti in od koder bi nas oni, ki nam ne privoščijo življenja, tako radi iztrebili. Vsi tisti, ki jim je slovenski narod na poti in ki bi radi. posedli njegovo zemljo in njegovo pravico, so se vedno z največjo silo vrgli na slovenskega kmeta. Videli smo, kaj je z njim' delal fašizem, m doživljamo strahote, s katerimi ga hoče uničiti danes komunizem. Niti eden, niti drugi mu do zdaj ni mogel do živega. Slovenski kmet je z drugačnimi koreninami privezan na svojo zemljo in na rodni dom, kakor pa kdo drugi v svojem prezimnem stanovanju in še bolj brezimnem delu. Kdor se torej bori za obstanek in bodočnost slovenskega naroda, se mora zlasti boriti za slovenskega kmeta, za njegovo svobodo in njegove pravice. Mora si z vsemi silami prizadevati, da mu bo zavaroval zemljo, olajšal življenje in mu dal vse pripomočke, s katerimi bo laže kljuboval navalu časa in vztrajal na mestu, katero mu je usoda v narodu določila. Prav posebno je to delo za slovenskega kmeta važno na Tržaškem in Goriškem, kjer je vse slovensko življenje prav za prav en sam nepretrgan boj za narodni in s tem socialni in človeški obstanek Slovencev. V tem boju neprenehoma izgubljamo prve straže, ki jih premaguje zagrizeni politični in gospodarski naval tujstva. A dokler bomo imeli v zaledju prvih črt trdnega, zavednega in požrtvovalnega slovenskega kmeta, bomo vsako izgubo lahko ■ nadomestili in vsako postojanko ohranili. To pa bo le tedaj, če bomo našega kmeta obdržali na zemlji in storili zanj vse, kar nam zapoveduje naša narodna dolžnost in naša odgovornost za bodočnost slovenstva na tem prostoru. S tem bomo dosegli, da bo slovenski kmet na tej zemlji še naprej ostal steber svobode, narodne zavesti in demokracije, kakor je to vsa huda stoletja bil. Slovenska demokratska zveza se, kakor smo že zapisali, te svoje dolžnosti povsem zaveda. Najprej zaradi tega, ker je slovenska, to je, gibanje, ki ga vodi in usmerja narodna misel in skrb za obstanek slovenskega ljudstva, čigar jedro je in bo slovenski kmet. Razen tega pa ji skrb za slovenskega kmeta in boj za njegove pravice narekuje dejstvo, da ni in ne mara biti razredna stranka, marveč gibanje za socialni mir in socialno pravičnost. To dvoje pa je mogoče doseči samo v slogi in soglasju med vsemi delovnimi sloji, ki sestavljajo slovensko narodno skupnost. Slovenski kmet pa, ki se je že v začetku s prepričanjem in zaupanjem oklenil našega, edino res demokratičnega gibanja med Slovenci, bo svojo zvestobo tistim, ki se za njegovo pravico bore, gotovo rad v dejanju izpričal, ko bo prišel čas za to ! Slovenska demokratska zveza in naš delavec Ves program našega gibanja je na kratko povedan v stavku, da je Slovenska demokratska zveza organizacija delovnega ljudstva. Toda Slov. dem. zveza bi tega imena ne zaslužila in svojega poslanstva ne izpolnjevala, če ne bi prav posebne skrbi posvečala tistemu sloju slovenskega delovnega ljudstva na Tržaškem in Goriškem, ki zaradi posebnih razmer tukaj predstavlja številčno jedro tega ljudstva — slovenskemu delavcu. Zavedajoč se te posebne naloge je Slovenska demokratska zveza v glavnem delu svojega, programa dala največ poudarka pravicam in zahtevam slovenskega delavca. Ne zaradi tega, da bi zganjala poceni demagogijo na račun delavca in njegove stiske, marveč, ker se zaveda, da je le v skupnem in tvornem sodelovanju vseh slojev poroštvo za obstanek in napredek celotnega slovenskega naroda. To sodelovanje med posameznimi sloji pa je nemogoče, če ne bo dobil svoje pravice prav slovenski delavec. Bistven pogoj za zagotovitev teh pravic je rešitev socialnega vprašanja. Toda te rešitve si ne zamišljamo tako, kakor jo oznanja komunizem. Mi ne trdimo, da gredo samo delavcu vse pravice in njemu vsa oblast. S tem bi delali krivico drugim delovnim ljudem in se zavzemali za diktaturo enega sloja nad vsemi drugimi. Grešili bi proti enemu glavnih načel našega gibanja, ki se bori za koristi in pravice vseh delovnih ljudi na tem ozemlju, naj bodo to delavci, kmetje, obrtniki, uradniki ali razumniki. Gesla o delavski ali proletarski diktaturi tudi ne maramo u-porabljati, ker se zavedamo, da je ta krilatica le propagandna laž. Ta laž naj majhni skupini totalitarnih stremuhov omogoči, da po delavskih hrbtih in po delavskih žuljih zlezejo do oblasti in do vseh dobrin. V Sovjetski zvezi vlada 14 ljudi nad 200 milijoni duš. Danes vsi vidimo, kako je večina slovenskega delavstva postala žrtev slepila. Ker je verjela propagandi o diktaturi proleta-rijata, je padla na položaj državnih sužnjev, ki jih povrh duševnega in telesnega jarma tepe še bič vseh kapitalističnih izžemalskih in priganjaških delovnih metod. Razlika med tistim, kar je bilo prej, in kar je danes, je le ta. da danes vihti ta bič država. Zaradi tega seveda ni bič nič manj boleč. Toda slovenski delavec pod njim zdaj niti ječati ne sme, kaj šele protestirati ali, da bi se temu zatiranju uprl s stavko, kakor se je lahko poprej. Da vsaj del slovenskega delavstva, ki živi v svobodi, rešimo usode prisilnega dela, priganjane prostovoljnosti in brezobzirnega izkoriščanja po državnem kapitalizmu, smo postavili svoj socialni program. Ta socialni program daleč prekaša komunistični socialni evangelij, ker zagotavlja slovenskemu delavcu možnosti za vedno večji razvoj v sklopu celotne narodne skupnosti. In delavec je prav tako enakopraven in enakovreden član te skupnosti kakor vsakdo drugi. Naš program hoče iz delavca najprej narediti- spet človeka, ki bo imel pravico misliti z lastno glavo, soditi po lastni preudarnosti ter se odločati po lastnih koristih, ne pa po zapovedih in muhah kake partije ali večjih in manjših sindikalnih diktatorjev. Ce bo slovenski delavec spet sam postal človek, bodo tudi njegovi gospodarji prisiljeni ravnati z njim kot s človekom, ne kot s številko, ali kvečjemu kot z drobcem nekega političnega sindikata. Sele tedaj bodo tudi ostali sloji slovenske narodne skupnosti videli v delavcu spet svojega človeka in brata, kateremu so pri njegovih prizadevanjih vsi dolžni pomagati. Sele tedaj se bo tudi on sam spet čutil nekje doma in med svojimi ljudmi. Čutil bo namreč, da sta njegova usoda in njegova bodočnost neločljivo zvezani \z usodo vsega, kar je slovensko. SEVEDA JE DOLŽNOST SLOVENCEV, PRIPADAJOČIH DRUGIM SLOJEM. DA SLOVENSKEMU DELAVCU DO TEGA Z VSO MOČJO POMAGAJO IN MU OB VSAKI PRILIKI IN V VSEH MOGOČIH OBLIKAH DAJO 2IVO ČUTITI, DA GA SMATRAJO NE LE ZA ČLOVEKA, MARVEČ, KAR JE SE VEC, ZA BRATA. Duhovna osvoboditev slovenskega delavca od vseh diktatur in vseh tiranij je prvi pogoj za njegovo socialno osvobojenje. To socia!no osvobojenje, za katero se borimo, mora omogočiti slovenskemu delavcu vedno boljše življenje. Mora mu dajati vse možnosti' za duhovni razvoj, za kulturni napredek in za udeležbo pri vseh dobrinah, ki jih človeštvu nudi sodobna omika. Osebna svoboda, svoboda mišljenja, svoboda besede in združevanja, svobodna pobuda in koristi, ki iz nje izvirajo, morajo postati delavčeva pravica in last ne le na papirju, marveč v dejanju. Ce kdo, potem ima prav delavec vso pravico do sadov svojega truda. Z njegovim zaslužkom ne sme gospodariti nihče drugi kakor on sam, ker le to mu bo omogočilo pravo človeško življenje. Vse, kar delavec od svojega zaslužka kamor koli daje, mora biti prostovoljno, ne na povelje raznih strank in organizacij. Diktaturo političnih sindikatov nad vsem delavčevim življenjem je treba onemogočiti. Osnovna delavčeva svoboščina je ta, da mu ne sme nihče prepovedati, da bi smel delati, če ga je volja. Prav tako pa mu nihče ne sme braniti, da s stavko uveljavlja svojo pravico do kruha in do življenja, kadar je to potrebno. Delavec ne sme biti niti državi, niti zasebnemu podjetniku samo stroj, ki ga je treba čim bolj izkoriščati. Delovni red mora temeljiti na načelu, da je delavec človek, ki ima pravico do oddiha, do vseh užitkov sodobne omike in prosvete, do razvedrila, do zasebnega življenja, do družine in do lastnega doma v vsem pomenu te besede. In nazadnje mora biti delavcu omogočeno, da bo s svojo zavednostjo, sposobnostjo, požrtvovalnostjo in navdušenjem, ki ga levičarski demagogi tako brezobzirno izkoriščajo, kot n. pr. z udarniškim delom, v svoje umazane namene, pomagal kot enakopraven član narodne skupnosti pri delu in boju za novo bodočnost vsega slovenskega ljudstva. Sele ko bo slovenski delavec tukaj po lastnem spoznanju in prizadevanju ter ob podpori tistih, ki mu morajo najprej biti bratje, te poglavitne cilje dosegel, bomo lahko rekli, da je tudi v naši narodni skupnosti postala meso beseda, ki pravi, da gre »delu slava, čast, oblast!« In doseči to. smatra Slovenska demokratska zveza za eno svojih prvih in najvažnejših nalog. Slovenska demokratska zveza in srednji sloj Srednji sloj slovenskega naroda na splošno, še posebe pa na Tržaškem in Goriškem, sestavljajo samostojni obrtniki, mali trgovci, mali podjetniki, nameščenci in uradniki vseh vrst. Zakoni svobodnega gospodarstva povzročajo, da sloj nastaja in rase zBisti v mestih. Zaradi tega ga pogosto označujemo z imenom »meščanstvo«. Tisti, ki jim je zlasti iz posebnih političnih vzrokov ta socialna plast trn v peti, uporabljajo zanjo psovko »buržuazija«. Srednji sloj, meščanstvo ali »buržuazija« je neobhodno potrebna socialna, gospodarska in kulturna sestavina vsake skladne narodne skupnosti. Narodu, ki ne pozna velikega gospodarstva in velikega podjetništva, daje .prav socialno zdrav in trden srednji sloj potrebno gospodarsko silo in odpornost, da more vzdržati in se ohraniti. To velja zlasti za tako izpostavljena področja, kakor je naše. Meščanstvo je dalje pri vsakem narodu hrbtenica in nosilec prave narodne zavesti in vsakega napredka. Zaradi svoje gospodarske* neodvisnosti, ki mu omogoča stalni stik s svetom in splošnim razvojem, je srednji sloj tisti svobodoljubni element, ki preprečuje, da bi ves narod postal plen reakcionarnih vplivov z levice ali z desnice. Iz istega vzroka je slovensko meščanstvo bilo — ali bi vsaj moralo biti — pospeševalec kulture, omike in duhovnega napredka. S tem je opravljalo bistveno nalogo pri splošnem razvoju slovenskega naroda ter bilo v marsičem temelj in gonilo tega razvoja. Morda nikjer med Slovenci ni bila ta vloga srednjega sloja tako vidna kakor prav tukaj. Slovenski obrtnik, slovenski trgovec, slovenski podjetnik, slovenski nameščenec in uradnik je bil tisti, ki je s svojim delom in svojo zavednostjo ustvarjal gospodarske, socialne in kulturne temelje za ohranitev slovenstva v teh obrobnih predelih naše zemlje. Gospodarske ustanove, ki so jih postavili na noge ti ljudje: šole, ki jih ja vzdrževala njihova požrtvovalnost: kulturne ustanove vseh vrst, ki so pred prvo svetovno vojno v Trstu in drugod tako cvetele; pogumno javno izpovedovanje slovenstva ob vsaki priliki in ob vsaki nevarnosti — te stvari so slovenstvo na tem področju zasidrale tako, da je dvajset let fašizma in šovinizma ni moglo izkoreniniti. Slovenski srednji sloj je bil tisti, ki je s svojim vzgledom in svojim delom dajal poguma slovenskemu malemu človeku, da se je kljub vsem naskokom tujstva držal svoje narodne skupnosti in ostajal sin svoje matere. Gospodarski uspehi slovenskega obrtnika, trgovca, nameščenca in človeka svobodnih poklicev so tudi slovenskega proletarca tukaj bodrili in opominjali, da je s pogumom in delavnostjo mogoče vsakemu Slovencu uspeti in obstati. Povrh tega je slovensko meščanstvo v Trstu in drugod bilo prisiljeno živeti v vsakdanjem stiku s tujim narodom. Temu je zato v dejanju Šokazalo, da smo Slovenci samostojen, zrel, sposoben in omikan narod. Tako nam je od tujca naravnost izsiljevalo priznanje o pravici do življenja in obstanka tukaj. Fašizem in komunizem sta se pomena srednjega sloja za ohranitev slovenstva na tej zemlji dobro zavedala. Zaradi tega sta brezobzirno udarila po njem. Fašizem ga je skušal gospodarsko, socialno in človeško uničiti. Uničeval in ropal je slovenske gospodarske ustanove in posameznike. Vzel je slovenskemu meščanstvu sleherno možnost za kulturno izživljanje in uveljavljanje in s tem možnost za zdrav vpliv na vse slovensko narodno življenje. S krivičnim političnim razlikovanjem, poniževanjem in preganjanjem je skušal vlivati v slovenski srednji sloj malodušje in obup, da bi zapustil svoje mesto, s čimer bi slovenski narod na Primorskem izgubil hrbtenico. Pogum, s katerim je večina slovenskega meščanstva tem brezobzirnim težnjam fašizma nasprotovala, je slovenskemu srednjemu sloju v čast. Vrh tega pa mu daje tudi pravico, da dobi v naši narodni skupnosti spet tisto mesto, tisto spoštovanje in tisto besedo, ki mu gre. Komunizmu je slovenski srednji sloj bil tudi silno na poti pri njegovih prizadevanjih za socialno, gospodarsko in človeško izena- > čevanje ter zasužnjevanje slovenskega naroda. Ker je njegovo odpornost proti vsakemu raznarodovanju — in komunizem ni drugega kakor politično in socialno raznarodovanje — poznal, ga ni skušal naravnost likvidirati, kakor se je to zgodilo drugod. Pač pa je nauel vse sile, da bi ga zmešal, razkrojil ter ga duhovno in gospodarsko sproletariziral. Dva največja sovražnika slovenstva, fašizem in komunizem, sta se torej z vso silo spravila na uničenje slovenskega srednjega sloja na tem področju. To nam bolj kakor vse drugo dokazuje, kako pomemben je ta sloj za ves narod in za njegovo bodočnost. Slovenska demokratska zveza se te resnice dobro zaveda. Za svoja glavna cilja si je postavila ohranitev in utrditev slovenstva na teh tleh ter dosego socialne pravičnosti za vso slovensko narodno skupnost v svobodi, mirnem razvoju in* skladnem sodelovanju vseli slojev našega ljudstva. Niti enega niti drugega ne bi mogla doseči, če bi puščala vnemar naš srednji sloj in njegove koristi. Nič manjšo skrb kakor slovenskemu delavcu in slovenskemu kmetu je zaradi tega v svojem programu in v svojem delu posvetila slovenskemu srednjemu sloju. Prav slovenskemu obrtniku, slovenskemu trgovcu, slovenskemu nameščencu in slovenskemu uradniku hoče zagotoviti tisti politični in gospodarski položaj ter razvoj, ki mu bo omogočal, da bo v slovenski narodni skupnosti imel spet tisto mesto in vlogo, katero mu določajo neizprosni zakoni narodnega obstanka. Zaradi tega se že in se bo zlasti v bodoče borila proti rdeči razredni demagogiji, ki hoče srednji sloj zasovražiti pri našem narodu s tem, da ga prikazuje kot škodljivca, zajedalca in izkoriščevalca. SLOV. DEM. ZVEZA JE EDINA SLOVENSKA POLITIČNA ORGANIZACIJA, KI SI UPA TO SVOJE PREPRIČANJE IN TA NAMEN ODKRITO POVEDATI IN GA V DEJANJU UVELJAVLJATI. Spričo vsega tega je več kakor jasno, da slovenskemu meščanu, naj pripada kateri koli socialni plasti, ni mesta drugje kakor v gibanju, ki se edino odkrito bori za njegovo pravico v slovenskem narodu in v življenju! Slovenska demokratska zveza in naš razumnik Razumniški sloj je pri vsakem narodu tisti sloj, ki vodi. To nalogo mu je naložil Bog. Nihče, ki je poklican, se ji ne sme izogniti. Kdor pa to vseeno stori, ali kdor to svojo nalogo slabo izpolni, naj se zaveda, da ga bosta lastno ljudstvo in zgodovina prej ali slej sodila in obsodila. Razumništvo je odgovorno za usodo lastnega naroda. Ono mora svojemu ljudstvu kazati pot pri narodnem, političnem, socialnem in duhovnem razvoju. Cim nevarnejši so časi in čim bolj je sam obstanek naroda na tehtnici, tem večja je odgovornost razumnika za vse, kar se utegne zgoditi. In če ljudje, ki so poklicani za vodstvo, sami zgreše pot, lahko pahnejo vse ljudstvo v nesrečo. Ce slepec slepca vodi. oba v jamo padeta! Ena največjih propagandnih laži komunizma je tista, ki pravi, da morajo voditi usodo kakega naroda tako imenovane ljudske množice. Vodi lahko samo tisti, ki mu je dano večje spoznanje, večja razgledanost in tolikšen čut odgovornosti, da se je pripravljen za to svojo nalogo do konca žrtvovati. Diktatura peščice nasilnikov, ki jo vidimo v vsaki komunistični državi, in sužnost ljudskih množic, ki jih ti nasilniki krote z nagobčnikom, z bičem in s postavo, nam kričeče dokazuje, kako zlagano je komunistično geslo o vodstveni vlogi tako imenovaneg-s »ljudstva«. SAM KOMUNIZEM NE BI BIL SLOVENSKEGA NABODA NIKDAB ZASUZNJIL, CE BI SE ZNATEN DEL SLOVENSKEGA RAZUMNIŠTVA NE BIL IZNEVERIL SVOJEMU LJUDSTVU IN SAMEMU SEBI; če se ne bi bil vdinjal tuji modrosti in tujim gospodarjem samo zaradi tega, da bi se, četudi za ceno krvi, razdejanja in narodne nesreče, prikopal do korit in do oblasti. Ta naša lastna bridka izkušnja nam priča, kaj se kakemu narodu lahko zgodi, če se pokvari njegova sol — njegov razumniški sloj. Hkratu nam to po svoje priča, kakšno usodno vlogo ima razumnik v našem narodu. Toda ni vedno nujno, da je takšnih nesreč kriv samo razumnik. To se lahko zgodi tudi tedaj, kadar se narodnega vodstva po-laste politični špekulanti, koristolovci in nesposobni sebičneži. Ti pogosto z demagogijo in lažjo zaslepe ljudstvo, da svojih pravih vodnikov ne mara več. poznati, ne priznati jim vloge, ki bi jo morali imeti. V takem primeru se razumništvo razočara in odtegne svoji prvi in pravi nalogi, ali pa iz užaljenosti zavije v povsem napačno smer in potegne še narod za sabo. Tudi takih vzgledov imamo v naši politični in narodni zgodovini žal precej. Posebno važne so naloge razumništva pri majhnem narodu, kjer vsak človek, zlasti pa razumnik, pomeni neprimerno več, in ima torej tudi neprimerno večjo odgovornost, kakor pri velikem. To velja za ves slovenski narod, še posebe pa za Slovence na teh področjih. Tržaški in primorski Slovenci so zaradi fašističnega zatiranja četrt stoletja ostali skoro brez vsakega razumniškega naraščaja in torej tudi brez pomladitve svojega vodstvenega sloja. Fašizem, ki se je dobro zavedal, da je razumnik sol in luč naroda, je skušal z brezobzirnim preganjanjem, pobijanjem, obsodbami in krivicami slovensko razumništvo tukaj povsem uničiti. To se mu je, žal, tudi v veliki meri posrečilo. *• Komunizem in njegova Osvobodilna fronta ne bi bila nikoli mogla zavesti tolikšnega dela slovenskega ljudstva na Primorskem, če bi bili primorski Slovenci v najusodnejši uri imeli prave, zavedne in trdne vodnike. KOMUNIZEM SE JE TEGA ZAVEDAL IN SKUSAL SE TISTO, KAR JE OSTALO, ALI POBITI, ALI PA Z OBREKOVANJEM IN LA2JO PRI LJUDSTVU ONEMOGOČITI. To dela še zdaj. Dobro namreč ve, da mu bo tudi- tukaj odklenkalo tedaj, ko bo primorsko ljudstvo spet imelo pravo narodno inteligenco, ki bo svojo vodstveno nalogo vestno in neomajno izpolnje- vala. Zaradi vsega tega je zlasti tukaj vsak pravi slovenski razumnik še neprimerno dragocenejši in njegove naloge dosti večje. Slovenska demokratska zveza se teh resnic do dna zaveda, saj je bila prav peščica redkih poštenih razumnikov tista, ki jo je poklicala v življenje, da reši za Slovence na Tržaškem in Primorskem, kar se rešiti da. Dobro vemo, da bomo svoji veliki nalogi — rešitvi in ohranitvi slovenstva na zahodni meji našega naroda — kos samo, če bomo k temu delu pritegnili vsakega razumnika, ki je vreden tega imena in če bomo z -delom in vzgledom svojemu ljudstvu vzgajali nov vodstveni rod. ENAKO SE MORA PA TUDI VSAK. PRAV VSAK SLOVENSKI RAZUMNIK! ZAVEDATI, KJE JE DANES NJEGOVO MESTO. Sramotno je, odtegovati se svoji prvi nalogi, če slovensko ljudstvo tukaj silo trpi. Se bolj sramotno je, če bi slovenski razumnik tukaj tik ob meji največjega suženjstva, kar jih pozna človeška zgodovina, prostovoljno ali iz strahu hlapčeval ideologiji in sistemu, ki sta tako onesrečila njegov lastni narod. Danes se ves svet bori za končno svobodo, katere zmaga je že na obzorju. Kdor se temu boju ne pridruži, zagreši izdajo nad. las'tnim narodom in vsem svobodnim človeštvom. Slovenski razumnik tukaj, bodisi domačin ali nedomačin, ima edinstveno priliko in možnost za izpolnjevanje svojega poslanstva: priliko in možnost, kakor ni dana razumniku nobenega drugega naroda za železnim zastorom. Edino slovenski razumnik lahko tukaj v svobodi živi med lastnim narodom in torej lahko svobodno izpolnjuje svojo veliko nalogo. Slovenski ljudje na teh področjih potrebujejo vodstva bolj kakor kruha. Zaradi tega se mora slovenski razumnik prav tukaj ves dati svojemu narodu ter res živeti iz njega in zanj. Naše ljud- stvo tukaj bo šlo po pravi poti le, če bo videlo in čutilo, da gredo do konca z njim tudi tisti, od katerih pričakuje rešitve. -* Slovenski razumnik je svojo nalogo tukaj dolžan izpolnjevati tudi zaradi samega sebe. Vojna, revolucija, trojno suženjstvo — vse to ga je moralo poučiti, da bo tudi zgolj človeško mogel živeti samo kot Slovenec med svobodnimi Slovenci. Brez tega tudi zanj ni ne kruha, ne življenja. Oboje si bo zagotovil, če bo zdaj svojo nalogo v lastnem narodu do kraja izpolnil. Nobena skupina in nobeno politično gibanje razen Slovenske demokratske zveze danes slovenskemu razumniku te vloge ne priznava. Vsi ga hočejo imeti samo za brezimnega hlapca in ga ponižujejo na stopnjo propagandnega kričača. Nihče, razen Slovenske demokratske zveze mu tudi ne nudi možnosti, da bi svoje vodstveno poslanstvo izpolnjeval tako, kakor terjata od njega čas ter odgovornost do naroda in do njegove bodočnosti. Samo Slovenska demokratska zveza tudi v svojem programu in svojem delu zahteva, -da je treba slovenskemu razumniku dati v narodu tisto besedo, tisto mesto in tak materialni položaj kakor ga zaradi svojega pomena zasluži. Slovenski razumnik ne more biti hlapec nikomur razen resnici in domovini. Razumnik, ki ni svoboden, pa imena vodnika sploh ne zasluži, saj pelje svoje rojake lahko samo v sužnost, nesrečo in polom. Ce kateremu Slovencu, potem je slovenskemu razumniku mesto v Slovenski demokratski zvezi, pa nikjer drugje! Naš kulturni program •je zapopaden v točkah VI, VII, VIII in IX splošnega programa. Slovenska demokratska zveza se globoko zaveda ogromnega pomena, ki ga ima vera za razvoj in za ohranitev vsakega naroda. Zato se mora ohraniti naša krščanska vera med našim narodom, ker je to vera lubezni, vera požrtvovalnosti, strpnosti in spoštovanja večnih resnic, vera v zmago dobrega nad zlim. Vsakomur mora biti zajamčena svoboda vere in vesti, svoboda izvrševanja verskih dolžnosti in svoboda izvrševanja verskih obredov. Nujna posledica teh načel je ohranitev in obramba cerkve in duhovniškega stanu pred preganjanjem. Vzgoja otrok se vrši po priznanih moralnih načelih krščanstva, v ljubezni do bližnjega, v spoštovanju staršev, in tradicij svojega rodu, k miroljubnosti in strpnosti do sodržavljanov druge vere, druge miselnosti in druge narodnosti, ne k sovraštvu in nasilju. Sola mora biti nepolitična in vzgoja otrok je pridržana družini in šoli, državni ali zasebni-, kakor to starši odločijo. SKLEP To je program Slovenske demokratske zveze; to so dolžnosti, ki jih ima ona do slovenskega ljudstva tukaj in do njegovih posameznih slojev. To so naloge, ki jih more izpolniti ona, in naloge, ki jih ima pri tem delu vsak sloj slovenskega naroda na Primorskem in Tržaškem posebej in vsi svobodni ter demokratični Slovenci v celoti. Slovenska demokratska zveza je danes edino svobodno narodno, demokratično in socialno gibanje Slovencev tostran in onstran železnega zastora. Zato so milijoni in milijoni oči uprte v to naše gibanje, v gibanje vseh Slovencev in Jugoslovanov, iz Jugoslavije in s celega sveta. Vodstvo SDZ se zaveda, da bo edino s skupnim, požrtvovalnim in nesebičnim delom vseh svobodnih Slovencev mogoče doseči cilje, ki si jih je zastavila. Naš narodni cilj je: Ohranitev in utrditev slovenstva ob zahodni meji našega naroda. To bo mogoče doseči z obujanjem in podžiganjem narodne zavesti in z vzgojo kremenitih Slovencev, ki se bodo neustrašeno in vztrajno borili za priznanje vseh narodnih, političnih in socialnih pravic. Naš politični cilj: Ohranitev in utrditev Svobodnega tržaškega ozemlja, v katerem vidimo najmočnejše poroštvo za svobodo, enakopravnost in obstanek slovenstva tukaj ter bistven pogoj za zasidranje in zmago demokracije na tem delu Evrope. Naš socialni cilj: Delo, kruh, napredek, čim večja blaginja in socialna pravičnost za vse. To bomo skušali doseči s svobodno pobudo ter z vza- jeirmim in skladnim prizadevanjem vseh delovnih slojev našega ljudstva. Naš kulturni cilj : Svoboda vere in vesti ter vzgoja na podlagi krščanskih etičnih načel. Napori za dosego teh ciljev pa naj konec koncev služijo še poslednjemu in najvišjemu namenu: SVOBODI. NEODVISNOSTI IN SREČI VSEGA SLOVENSKEGA NARODA. Komur je za slovenstvo in za njegovo bodočnost — in s- tem za lastno bodočnost — naj se temu delu pridruži, ali pa naj nam da vsaj svoje pooblastilo zanj, kadar ga bomo za to prosili! Velika noč, 1949. Slovenska demokratska zveza za STO Kazalo Zakaj je bila ustanovljena Slov. dem. zveza Program Slov. dem. zveze — — Ml in slovenski kmet — — — Slov. dem. zveza in naš delavec — — Slov. dem. zveza in srednji sloj — — Slov. dem. zveza in naš razumnik — Naš kulturni program — — — . fiirf JKwa?»*«eJ!Sr«*-»<*•« '£/> ■.-'.-'v.. ;■:.: V; r-'--'