t*
lir-
AMESUCAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINQ
daily: newspaper
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, APRIL 13, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
0 0, jjfl"
M
1 AF
m , #
nit)'? 0 the tot* t. &
V teku enega meseca bodo ameriški
i
Zed d,
jfzave in Anglija smatrajo Hitlerja za sovražnika številka 1. Samo s pomočjo Rusije se ga bo stric, zato je treba dati zdaj Rusiji vso pomoč.
Lonci,
on. -— Ameriška letalska sila se bo pridružila angleški
j'fati enG£a meseca in obe bosta skupno začeli z vso silo bombar-
s reti skupnega sovražnika — Hitlerja. Tako se zagotavlja tišjih vojaških krogov.
mtim»a zaupnikapredsed J zda j' naVazpolago, vozijo potreb-	^
»teku
§/o Nemčiji in storili vse v svojih močeh, da se pomaga Ru-To'
rft ti] J Se zagotavlja nadalje, jej ameriškega generalnega štaba , lift ^^av,]i namen obiska načelni-! Anglijo in ne kako drugo fronto, ,u r t® er'škega generalnega šta- dokazuje, da snjatrajo zavezniki t^rala Marshalla, in ra-[ kot glavnega sovražnika Hitler-10 c{tj Vr .''r, pos°jilnega s k 1 a d a,! ja in pomoč Rusiji kot prvo točko {af'liozii ■ 0pkinsa> katera smatra- j na programu. Vse ladje, ki so
Li^imna.za -<	11
,Ve'ta.	jščine v Rusijo. Zato jih pri-
;kij Vl. b°mbniki, Stirling tipaj manjkuje za prevoz vojaštva, s '( k aj0 Po štiri 'motorje in ki1 katerim bi zavezniki odprli dru-°®*ejo 8 ton bomb, so bili , 1 zdaj angleškim zra-
( ^ obi akdronom. ki so sinoči zo-I tj \*e nemško ozemlje in •zr0^ij'e zasedene kraje in 1 v Por ur j u ogromno atneinški industriji. .el8v°če bomb je bilo vrženih mj noči na nemško to' ^znanja letalsko mini-J
Quisling je preklical ukaz, da se zapre vse norveške duhovnike
Stockholm, 11. apr. — Norveški oblastnik Quisling je preklical ukaz, da se zapre vseh 1,100 luteranskih duhovnikov ki so se
Komaj 10 od 100 v starosti Japonci so se izkrcali na 36 do 45 let bo poklicanih otoku Cebu, kjer so nale-v armado	teli na močan odpor.
Washington. — Zdaj se dela Washington. — Japonci so se na načrtu za registracijo onih izkrcali na najmanj šestih točkah moških, ki so stari od 18 do 20 otoka Cebu, ki je del Filipinske-let. Ti še niso registrirani, ker ga otočja. Toda mala skupina po- postavi niso klicani v arma-' ameriških in filipinskih vojakov do, dokler ne dosežejo 20. leta.1 jih drži tesno pri obfežju, pri-Do 1. junija bodo razstavili po zadevajoč jim pri izkrcavanju razredih vse one, ki so se regi-' velike izgube, strirali 16. februarja in potem1 Cebu je kakih 130 milj dolg in
S fc*
Kin
go fronto proti Nemčiji, za katero Rusija vprašuje že dlje časa.	.
Iz bolnišnice
Frank Grebene se je povrnil iz Glenville bolnišnice. Prijatelji ga zdaj lahko obiščejo na njegovem domu, 1044 E. 148. St.
bo vlada lahko začela s tretjo | približno 20 milj širok otok, 300 registracijo. 20 let stari, ki so'milj južno od Manile. Glavno se registrirali 16. februarja, bo mesto Cebu šteje 143,000 prebi-klicani v maju ali juniju v ar-'valcev in je največje mesto na uprli odredbi, da pristopijo k|mado	I Filipinih za Manilo
vladni stranki. Quisling je naj-j 0ni, ki so stari od 36 do 451 Mornariško poveljstvo tudi ja-brže dobil ukaz iz Berlina. Nem-; leta> bodo klasificirali! komaj do' vlja, da ni že več kot en mesec cija se je zbala jeze norveškega jeseni. In od teh se ne pričakuje1 poročil o ameriški podmornici ljudstva, če bi se zaprlo vse du-;več kot 10 od i00, da bodo klica- Perch in je najbrže izgubljena. hovnike-	j ni v armado. Sodi se, da jih bo | Operirala je pri Javi. To je že
Quisling je bil ukazal, da se|komaj 10% sposobnih za vojakej četrta ameriška podmornica, ki
nimajo dema odvisnih'jo smatrajo izgubljenim.
te popoldne ne prekličejo svoj
o
Kultura v slovenski metropoli
Slovenski Cleveland je podal včeraj tri sijajno uspele
koncerte.
izstop iz cerkve. Ako se ne bodo pokorili, je zagrozil, bo poslal v nedeljo na prižnico lajike. Toda ker so duhovniki vztrajali pri svojem, je Quisling preklical aretacije.
Quisling je najprej aretiral štiri škofe in jih poslal v konfi-nacijo češ, da so nahujskali svoje duhovnike. Ti škofje so še vedno zaprti.
-O-
°vprečno je bila vrže- Nemčija z vso silo zatira revolto v okupiranih deželah
stirih nočeh vsako mi gpa bomba. V k.ec sto angleških bombni-• Poleteli na Nemčijo,
bll° trinajst izgubljenih na Kruppove tovarne Glavni cilj angleških °v Je bila nemška indu-"enu- Drugi škadroni \k rdirali Havre in druga
u°brežna mesta
in grozi s pobijanjem talcev
London.—Tukaj se poroča o novem valu strahovlade preko okupirane Evrope, ko skuša nemška Gestapo in vojaštvo za-treti rastočo revolto proti Nemčiji, ki se dviga vse od Norveške pa do jugoslovanskih gora.
Hitlerjevi gauleiterji (gover-, nerji), ki so dobili ukaz, da za-Poskusil v prvi vrsti, tro rev0lt0; poročajo, da so na-
U<
yv
dovozno pot do Ru-• Sre vojni material L Il_> Amerike. Drugi Aj]a J 10 Pa olje v Kavkazu. ;\;;>ija in Zed. drža-% , le V tem, da bo Ja-Rusom za hrbet |?W fa naPad pričakujejo X& U' ko bo Hitler udaril No; .L2 največjo silo. Rusi iNjje sm° pripravljeni!"
tipki VS?' da bodo ruaki >\ f J' ^stem trenutku pole-
^>cii!10' glavno mesto Ja" Jjijj.J1 bo Japonska udarila
vHe °d Vladivostoka do
poti. v sam° 68(> milj zra-
i!i T istem trenutku bi
'Kib •P°nsko pa tudi ame"
^llu .l'azgovorov generala ^j1'1 Harry Hopkinsa .z v, voditelji ne pride ni-\lje 'n°st, da ne dobi osi-SivolaČrtov za nameravale v!.' Toda
javna tajnost razgovori glede
bili po vseh okupiranih deželah letake, v katerih se grozi z masnim pobijanjem talcev in tudi z masnim razdejanjem celih vasi in mest, ako bo dobila revolta večji obseg. Hitler se boji, da bi se podjarmljeni narodi dvignili, kar bi zelo oviralo'njegovo spomladansko ofenzivo.
Ameriški general Marshall, ki je v Londonu, pazno študira ta poročila o nameravani revol-ti evropskih narodov, ker bi to igralo zelo važno vlogo v pomoči zaveznikom. Nekateri svetujejo, naj bi se ljudem povedalo, da s splošno vstajo počakajo, dokleit ne bodo zavezniki pripravljeni z vojaštvom vpa-sti v Evropo. Tedaj bi pa narodi v posameznih deželah lahko mnogo pomagali.
Po raznih krajih Evrope je položaj sledeč:
Nemci so posvarili prebivalstvo francoskega pristanišča Brest z obsednim stanjem, ker se boje, da pošiljajo Angležem važna poročila.


M
v
Je obiskal načelnik
%v^adekletaprisegajo, da
■k
°stala zvesta vojakom
J^tchinson ^NoJt!ub deklet, katerega \% l8eSle, da bodo osta-
Iola Chris-Minn. je
,v°jim fantom-voja " zaročenka prvega ki je stopil
V
o v°J'aka %
nice v te klube, pove dekletom, da smejo kot članice tega kluba Ca
Nemške in italijanske čete v Jugoslaviji so dobile ukaz, naj polove civiliste, pobijejo 16,000 talcev ter razdenejo mesta in vasi, ako general Draža Mihaj-lovič ne odpove svoje nameravane spomladanske ofenzive.
Nemške oblasti na Holand-skem so posvarile domačine, da če ne preneha sabotaža in odpor napram Nemcem, da bodo mesta in vasi spremenili v koncentracijska taborišča.
Nemci so razglasili delno obsedno stanje na norveški in belgijski obali.
Heinrich Himmler, načelnik nemške Gesliapo, je ukazal brezobzirno postopanje za vsak najmanjši prestopek od strani civilnega prebivalstva na Poljskem. Himmler se boji, da bi Poljaki napadli nemško armado na ruski fronti za hrbtom.
-:—o-
Nov grob Pred dvema tednoma je prišla na obisk k svojima po pol bratoma Ignac Rugelj in Frank Peček, Mrs. Frances Raven iz Brownsville, Pa. Tukaj je zbolela in se podala v Charity bolnišnico, kjer je v soboto umrla. Poleg omenjenih sorodnikov zapušča žalujočega soproga Franka in šest otrok: Josipa, Franka, Johna, Ano, Julia omo-žena Ujchich in Mary ter več drugih sorodnikov. Doma je bila iz vasi Trebinec, občina Mirna, kjer zapušča brata Antona in sestro Antonijo ter več drugih sorodnikov.; V Ameriki je bivala 35 let in je bila člani-Ameriške bratske zveze.
v , 5	Ameriška podmornica je
Naborne komisije bodo do-|potopila dve japonski ladji , bile vprasalne pole za re^i- in zadela tretjo stracijo v vojno industrijo
Vseh 51 nabornih komisij v okraju Cuyahoga okraju bo dobilo danes vprašalne pole, na katere bodo napisale poklicne zmožnosti moških od 45 do 65 leta, ki se bodo registrirali 27. aprila. Vladni posredovalni urad za delo bo potem iz teh vprašalnih pol mobiliziral delovno silo za vojno industrijo.
Trije dnevi so dolbčeni za registracijo moških od 45 do 65 leta in sicer na 25., 26. in 27. aprila. Naborne komisije so dobile naročilo, naj dobe ljudi, ki bi se hoteli prostovoljno javiti za pomoč pri registraciji in da naj dobe tudi prostore za registracijo. V Cuyahoga okraju se bo registriralo okrog 130,000 moških na gori omenjene dneve.
Tajna policija je prijela v N. y. 64 Nemcev
New York. — Ameriška tajna policija poroča, da je aretirala 64 Nemcev, med temi mnogo članov nemške organizacije vojn'ih veteranov. Pri njih so dobili orožje in municijo. Med prijetimi je nek 20 letni fant, pri katerem so dobili ameriško vojaško uniformo. V to uniformo se je oblekel, kadar je hotel v Washington, da so ga motoristi po poti pobrali in ga vozili zastonj. Imel je tudi pri sebi vstopnico za galerijo v senatni zbornici.
nih

pač imeti "date" s kakim dru gim, toda resnega pa nič, dokler ne pridejo fantje domov z vojske. Kadar pa pride njen fant, kateremu je članica takega klu-z ameriško- eks- ba obljubila zvestobo, je odveza-na od prisege in lahko dela kar hoče.
Dekleta pravijo, da hočejo s tem lajšati srca fantom, ki so bogve kje na fronti, da ne bodo imeli vsaj ene skrbi: če mu je dekle zvesto ali ne.
f® Je že zelo razširila 1 klubi
so se ustanovili mestih. Klubi no-

v mojem srcu
V°di kampanjo za čla-
Truplo je bilo prepeljano v soboto večer v Brownsville, Pa., s posredovanjem Želetovega pogrebnega zavoda. Pogreb bo v torek zjutraj. Naše sožalje prizadetim.
Druga obletnica V torek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Antonom Makše spomin druge obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Vile rojenice
Mr. in Mrs. Frank Trček iz 973 Addison Rd. sta dobila obisk prijaznih rojenic, ki so jima prinesle zalo hčerko. Mati in dete se dobro počutita v Booth Memorial bolnišnici, 1881 Torbeson Drive. Materino dekliško ime je bilo Jennie Bogataj. Mr. in Mrs. Nick Trček iz 1006 E. 61. St. sta pa že drugič stari oče in stara mama. Čestitamo!
V počast vojakom
V avditoriju Euclid Central višje šole bodo postavili na steni tablo z imeni onih bivših dijakov te šole, ki so zdaj v armadi. 42 imen že imajo in starši so prošeni, da pošljejo šoli imena svojih sinov-vojakov, ki so obiskovali to šolo ali graduirali tukaj.
Pogreb L. Viranta
Pogreb pokojnega Ludwig T Viranta bo jutri zjutraj ob devetih iz cerkve Philip Neri, St. Clair Ave. in 82. cesta; mesto iz cerkve sv. Pavla na Chardon Rd.
Washington. — Samcata ameriška podmornica, ki je križari-la skozi sovražne vode v zahodnem Pacifiku, je potopila Japoncem eno veliko tovorno ladjo in ena manjšo ter zadela in morda potopila tretjo tovorno ladjo.
Zadnji teden je bilo poročano delo neke druge ameriške podmornice,Jd je tudi samcata prizadela Japoncem še večjo škodo: potopila je eno križarko, en ru-šilec in eno transportno ladjo ter poškodovala dve križarki in tri tovorne ladje s torpedi. Bolgarski kabinet odstopil v protest proti osišču Bern, Švica. — V soboto je odstopil bolgarski vladni kabinet, ker je bila večina istega proti želji diktatorja Hitlerja, da bi šla Bolgarija v vojno proti Rusiji in Turčiji. Premier Filoff je sesta-bil nov kabinet, o katerem pravi, da bo sodeloval z osiščem. Vesela vest Mr. in Mrs. Steve Jochum, 19211 Shawnee Ave. naznanjata rojstvo hčerke, ki je bila rojena 30. marca v Polyclinic bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Bertha Urbančič, hčerka Mr. in Mrs. John Urbančič "iz 18930 Monterey Ave. Čestitamo! žalostna vest iz Minn. Joe Stare iz 1096 Norwood Rd. je prejel žalostno vest, da je v Elcor, Minn, umrla zadnjo sredo Mary Mrhar, katere soprog je umrl že pred desetimi leti. Zapušča enega sina, pet hčera in več drugih sorodnikov. Državni avtomobili ne smejo voziti nad 40 milj
Državni uslužbenci v cleve-landskem distriktu so dobili iz Columbusa ukaz, da se ne sme voziti nobeno vozilo, ki je last države, nad 40 milj brzine. Kdor bo prekršil ta ukaz, bo ob službo.
Kar ne mo.re dati nobena druga slovenska naselbina v Ameriki, je dal včeraj slovenski Cleveland. Imeli smo kar tri koncerte in pri vsakem je -bila zelo lepa udeležba. To zna-či, da je društveno življenje v Clevelandu sijajno razvito, pa da ni niti najmanjšega znaka pojemanja ali mrtvila.. Vsa čast narodu, ki se odzivi j a našim kulturnim prireditvam, še večja čast pa gre kulturnim delavcem, ki se trudijo in žrtvujejo za dobro ime klenega slovenskega naroda.
Koncert Glasbene Matice
V	SND na St. Clair Ave. je podala včeraj svoj spomladanski koncert Glasbena matica, pod vodstvom Ivana Zormana. Program je bil zelo srečno izbran in zbor ter solisti, dueti, kvarteti in seksteti so bili iz-borno pripravljeni.
"Nekje v Franciji" je pel mešan zbor po skladbi E. Adamiča. Zelo lepe melodije, vendar je za naše uho četverospev, ki ga je priredil Tone Šubelj, veliko prijetnejši. Ženski zbor je bil zlasti dober v "Moj fantič."
Zelo dobra sta bila v duetu Carolyn Budan in Louis Grdi-na, posebno v "Ko lani sem tam mimo šel."
Kvartet: Louis Belle, Frank Plut, John Nosan in Vencel Frank, je pel ko posrebren bron. Divni glasovi! "Oj Doberdob" je silno užgal srca poslušalcev.
Sekstet: Anne Zarnik, Louise Mlakar, Mollie Frank, Minka Kramer, Emily Mahne in June Babitt, ima zelo skladne glasove in je zlasti ugajal v narodni "Dober večer, ljuba moja."
V	soli je nastopila naša odlična sopranistka Tončka Simčič, ki je včeraj triumfirala v Zor-manovi skladbi "Ladje bele, ladje lepe." Ne samo, da je pela precizno in čeprav v skrajni višini, z največjo lahkoto, ampak je pela to pomenljivo pesem z največjim umevanjem in s čutečim srcem.
Ko je predvajala tožbo ". . Glase žalne smo prinesle, plač in bolni krik rodu . . .," se
nila nikdar! P i a n i s t in dirigent, Ivan Zorman, je ob zad-njeni£ zvoku pesmi udaril na, strune, da se je slišalo kot—tako je in tako se bo zgodilo— amen!
Končno je nastopil še mešan zbor, ki je zapel več pesmi, a kot grand finale se je izkazal v Verdijevi skladbi "Rigoletto." Tukaj je mojster Zorman pokazal, kako fino izvežban zbor ima.
Petje je zelo dovršeno spremljal na klavir mladi in nadarjeni Edwin Kužnik.
Med zborom smo z veselim presenečenjem opazili dva nova pevca: Franka Jakšiča in Charles Lauscheta, oba zelo dobre pevske moči.
Na koncertu smo opazili več odličnih zunanjih gostov, kot: Rev. Matt Jagra iz Barbertona, Toneta Šublja, ministra Kosa-noviča, dr. Furlana, g. in go. Etbin Kristan, Rude Trošta, Mr. in Mrs. Dolčiča iz Girarda.
Balkon je bil popolnoma zaseden, spodaj pa je bila dvorana malodane polna.
Koncert društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ
Zvečer se je pa vršila v Slovenskem domu na Holmes AVe. slavnost 20-letnice društva sv. Jpžefa, št. 169 KSKJ. Ob tej priliki je podala godb^ tega društva svoj koncert, o katerem se moramo prav laskavo izreči. Včeraj smo imeli prvič priliko slišati koncert te godbe in odkrito rečemo, da nismo nikdar pričakovali take finese v inštrumentih.
Poleg težkih skladb, ki pa niso bile prav nič dolgočasne, so igrali tudi več domačih skladb, ki so silno ugajale. Tako ven-ček narodnih melodij, katere je priredil za godbo Tony Pucel. Druga skladba, ki jo je priredil za godbo miadi Louis Ižanec, ki sa!m igra pri godbi klarinet, je tudi zelo ugajal občinstvu.
Za zaključek je pa zaigrala godba najlepšo, "Morje adri-jansko," kar je priredil za inštrumente neumorni in nadarjeni dirigent Louis Opalek.
Kot rečeno, ta godba je fino izvežbana in bi lahko brez skrbi
nam je stisnilo srce ob spomi- j nastopila pred najbolj razvaje-nu na domovino, ki nas tužna|no publiko. Vsa čast, fantje in in zapuščena pozdravlja, kot bi I kar naprej tako! umirajoča mahala v pozdrav, j John Pezdirtz, vrli in pridni A ko je dražestna pevka po-j društveni predsednik, je podala up v besedah "... A pri-: zdravil navzoče, se zahvalil za nesle smo i glase silne volje in j tako sijajno udeležbo ter nato moči, neupogljivosti, ponosa,! predstavil glavnega tajnika
vestnika srečnejših dni
tudi pfevka zanosno dvignila glas in nam v imenu domovine zaklicala: domovina ne bo klo-
je : KSKJ, Josipa Zal»rja. Ta je v
ameriški vojak je hotel poročiti irskega dekleta, pa ga ne sme
Pvt. Herbert Cooke, star 20 let, ameriški vojak zdaj na Irskem, je bil s svojo nevesto že pred oltarjem, ko je zvedel, da s poroko ne bo nič. Mnogo ljudi se je bil<) zbralo v cerkvi, da bodo videli poroko ameriškega vojaka z irskim dekletom, Thelmo Smith. Toda firbci so morali oditi iz cerkve z dolgim nosom, ker poročni obredi, niso bili izvršeni.
Poroka je bila preložena, ker vojak Cooke ni dobil uradnega dovoljenja za poroko. Cooke je
zanimivem govoru orisal zgodovino društva, katerega je tudi on pomagal ustanavljati s pokojnim župnikom Josip Škur-jem ; 18 članov je pristopilo v juliju, 1921, a danes šteje 1,401
__[članstva v obeh oddelkih ter je
slišal, da namerava ameriški'največje društvo pri KSKJ in kongres sprejeti postavo, ki bi sploh največje podporno dru-prepovedovala poroko ameriških istv med Slovenci v Ameriki, vojakov v inozemstvu, pa se je' Mr- Zalar -l'e Poudarjal, kako hotel naglo poročiti. Nevesta J'e zlasti POtrfebna mladina pri hčerka nekega irskega gostilni! društvih jednoti, ki je kakor čarja, si je bila nabavila poro-i družina, ki i z u m r j e, ako m čno obleko in vse je bilo priprav-1 otrok- Zlasti je občinstvo vzhi-ljeno za veselo svatbo. V zad-ičeno vzeI° na znanje' ko je gL njem trenutku so pa ameriške ttajnik Poveda1' da ima KSKJ oblasti poroko prepovedale izdaj že 800 članov v ameriški Ameriške vojaške oblasti SJarmadi, pa da teh svojih članov
vznemirjene radi velikega števi-|nebo zaPustlla- <Sh 80 v bo-> za la zarok med ameriškimi vojaki domovino' za nas m za naso
in irskimi dekleti.
svobodo, zato je zdaj tudi dol-(Dalje na 3 strani)
v v
«117 St. Clair Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
Cleveland, Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA :
Za Amerike in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland pd pošta, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months, Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c
Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
•83
No. 86 Mon., April 13, 1942
Tudi sabotaža je začela z ofenzivo
V evropskih deželah, katere imata okupirane Nemčija in Italija so začeli tudi domoljubi z ofenzivo na celi črti, da bi tako kolikor mogoče ovirali Hitlerjevo spomladansko ofenzivo. Na mnogih tovarnah, ki izdelujejo vojne potrebščine za nacije se je pokazal rdeč petelin in o vedno večji sabotaži se poroča od vseh strani. Poročila iz sledečih dežel pričajo, da so sabotažniki pridno na delu:
NEMČIJA — Ena največjih nemških tovaren Forback je morala prenehati z delom radi nekega "incidenta." Poročila vedo povedati, daso delili več dni prej po okoliških vaseh protifašistične letake in Gestapo je izvedel več aretacij. O več razstrelbah se poroča tudi v municijskih tovarnah blizu Berlina in mnogo inozemskih delavcev je bilo aretiranih. V kemični tovarni blizu Duesseldorfa je nastala raz-strelba. V tej tovarni je zaposlenih več sto inozemskih delavcev. V Goeringovih tovarnah v Lincu je nastala razstrel-ba, kateri je sledil ogromen požar. Več tovaren je bilo popolnoma razdejanih. V teh tovarnah je delalo mnogo Poljakov, Čehov, Belgijcev in Francozov. V Neubergu so delavci "slučajno" polomili več važnih strojev.
ČEHOSLOVAŠKA — V Škodovih tovarnah je sabotaža na dnevnem redu. V eni izmed tovaren je bilo ustreljenih 17 delavcev, ko je vojaštvo streljalo v stavkarje. Orožarna v Brnu je morala prenehati z delom za 14 ur, ker se je pokvarila elektrarna. Drugi dan je nastala razstrelba v puškar-ni. V Škodovih municijskih tovarnah se je sabotaža tako razpredla, da so oblasti postavile vojaško stražo pri vsakem 15. stroju.
FRANCIJA — V 74 jeklarnah je bila izvršena sabotaža; 18,000 truicov, napolnjenih z vojnim materialom, je bilo uničenih, 30 municijskih skladišč je zletelo v zrak in 184 vlakov je bilo iztirjenih. Neka tovarna v Parizu je morala zmanjšati svojo produkcijo za 45f,'{ radi poškodb na orodju. Blizu Rouena je zletel v zrak vlak, poln municije.
MADŽARSKA— Šest največjih tovaren je bilo poškodovanih, med temi edina tovarna, ki izdeluje kavčug. Poškodovana je bila edina kemična tovarna, ena predilnica in tovarna za spenjače. Razstrelba je nastala v skladišču za municijo in v skladišču za olje.
ITALIJA — 135 nemških vojakov je bilo ubitih, ko se je iztiril vlak na progi Alcamo- Castelvetrano.
ROMUNIJA — Vlada je morala postaviti v tovarne policijo, da se prepreči sabotažo. V železniški nezgodi pri Craiova je bilo ubitih 72 nemških vojakov. Požar je deloma uničil poslopje železniške direkcije v Bukarešti.
GRŠKA — Vlak, ki je vozil nemško vojaštvo, je bil iztirjen v bližini Herrai. Več kot 100 nemških vojakov je bilo ubitih in mnogo municije uničene. Ko je vlak skočil s tira, so ga obsuli s strojnicami grški četniki.
POLJSKA — Četniki brez prestanka uničujejo prometne zveze, telefone in brzojave.
JUGOSLAVIJA — Četniki napravljajo pohode na nemške garnizije in na skladišča, pobijajo nemške vojake in vozijo plen v gore.
Potem, ko je komisija poročala o svoji najdbi, je kampanja proti Slovencem v časopisju ponehala, toda niti časopisje, niti civilna ali vojaška oblast ni podvzela kakih korakov, da bi se dalo zadoščenje nedolžno preganjanim Slovencem. Še več, na 7. novembra 1922 so pripeljali sedem fantov, ki so jih obdolžili poškodbe spomenika in ki so bili ves ta čas zaprti, pred kriminalno sodišče v Gorico. Trije od teh v starosti od 12 do 16 let, so bili res na Krnu štiri dni po odkritju spomenika in so pobrali par bakrenih vijakov, ki so ležali tam na tleh. ne da bi imeli pri tem kak zločest namen. Vzeli so '.udi album, ki je bil namenjen za vpisovanje obiskovalcev na Krnu. Ko je oče enega izmed dečkov videl album, mu je ukazal, naj ga takoj izroči oblastem. Fant je bil aretiran, ko je bil na potu na policijo. Dva mlajša dečka so izpustili radi mladoletnosti. Starejši pa, ki je bil star 16 let, je bil obsojen na sedem mesecev in pol ječe ter na globo 200 lir.
Dva osumljenca, ovčji pastir Josip Sovdat in Josip Mi-kuž, ki sta bila prijeta pod Krnom, ker so dobili pri njima nekaj železnih palic, sta bila obsojena vsak po sedem mesecev in pol ječe in nt globo po 200 lir.
Zadnja dva osumljenca, pastirja Ivan Ivančič in Ven-ceslav Bajta, sta bila oproščena, ker sta dokazala, da sta bila na 20. junjja ob času poškodbe spomenika, s svojimi ovcami več kot eno uro proč od tistega kraja. Toda državno pravdništvo je napravilo priziv na sodišče v Trst. ki ju je obsodUo na sedem, odnosno na 15 mesecev ječe in vsakega na 500 lir globe. Poleg tega sta morala pa plačati sodne stroške.
Ena najbolj tragičnih posledic te kazenske ekspedicijc fašistične druhali na Slovence pod Krnom, je bila smrt vi-
BESEDA IZ NARODA
Pismo iz NewYorka
V zadnjem pismu sem omenil dejstvo, da se je Amerika obletnici jugoslovanske odločnosti kar dobro oddolžila svoji zaveznici v tijsku in v radiu. Kmalu potem sem prejel pismo od nekega Slovenca-Jugoslova-na, ki med drugim takole pravi:
"Slutim, da vsa ta jugoslovanska proslava od strani Amerike dne 27. marca ni prišla kar sama od sebe. Ali mi moreš povedati, koliko zasluge pri tem ima naša jugoslovanska politična misija v New Yorku? Toliko rečem: Če je vse to zasluga tistih naših mož, potem blagor telesom, ki so jih nosila, in blagor prsim, ki so jih dojile."
Najbrž ni prav preveč primerno, da je fant rabil te besede v tej zvezi. Morda se bodo komu zdele preveč svete, da se v taki zvezi uporabljajo.. Ampak eno je gotovo, dečko je dal izraza svojim čustvom na način, da bi bolje ne mogel. In ker je stvar pomenljiva tudi za javnost, naj nekoliko povem o tej reči v tem javnem pismu.
Res je veliko vprašanje, koliko bi Amerika, popolnoma sama sebi. prepuščena, naredila ob omenjeni obletnici. Pa ni bila sama sebi prepuščena. Naša jugoslovanska m i s i j a v New Yorku se je od vsega začetka dobro zavedala, kaj v Ameriki in sploh na svetu pomeni—propaganda. Zato je poskrbela za poseben urad, ki dela za propagando med Amerikanci, kakor ga ima tudi v Londonu, če se prav ne motim. V tem uradu se zbira ves material o Jugoslaviji in njenih posameznih delih, ki je bil objavljen v ameri-riških listih in .publikacijah od lanskega leta. ištotako kolikor mogoče vse, kar je bilo govorjenega po ra,diu ali drugače. In tega je za cele piramide.
Tako je na primer ta urad te dni spravil v predale kakih 50 radio govorov ali krajših komentarjev, ki jih je bilo slišati okoli 27. marca. Časopisnih izrezkov pa toliko, da bi z njimi lahko pokrili celo peto avenijo.
Pa takrat je ta urad samo žel, kar je bil poprej tedne in tedne sejal. Marljivo je zbiral vsakovrstno snov o Jugoslaviji in vseh njenih posameznih delih—vas bo seveda najbolj zanimala Slovenija—ter ga razpošiljal na vse strani Amerike, v prvi vrsti uredništvom in radijskim komentatorjem. Zraven je bilo pismo s prošnjo, naj bi se ta snov uporabila zlasti v zvezi s proslavo jugoslovanske obletnice. Istotako so šla pisma z obvestili o nameravani proslavi na naslove raznih visoko stoječih Amerikancev s primernim opozorilom na splošno važnost Jugoslavije in njenega stališča v tej vojni. Uspeh se je pokazal v tem, da je prišlo našim ministrom mnogo čestitk v obliki telegramov ali pisem od vseh strani.
Nobenega dvoma torej ne more biti, da ima jugoslovanska politična m i rf.i j a pri tem svoje^sasluge, in sicer prav vfe-like zasluge. Marsikak naš človek še danes ne more razumeti, zakaj je potrebno, da so se Nekateri jugoslovanski ministri nastanili v New Yorku in tu odprli svoje urade, ki—toliko stanejo . . . Zakaj se niso spravili kam med svoje ljudi, se omejili na delo med svojim narodom. Nekateri celo pravijo in pišejo, čemu so sploh šli v svet in prepustili svoj narod doma samemu sebi. Če so kaki j voditelji, naj bi ostali doma in j magari umrli tam. Tako bi ' najbolje pokazali, da so junaki, j
Kakor kdo stvar razume, ta- I
ko o njej govori. Kdor stvari sploh ne razume in kljub temu o njej govori, kaj hočete drugega pričakovati ko to, da boste slišali neumnosti? Kako bi bilo mogoče, da bi svet vedel za Jugoslavijo in njene pravične zahteve, če bi vsi ostali doma in se dali pobiti ali zapreti v kak "logor?" Na drugi strani pa spet niso mogli vsi od kraja v tujino.| Da se vlada reši v takem slučaju, je pač najbolj naravna reč. Vlada predstavlja vodstvo države in kot taka lahko pričakuje, da bo tujina njen glas poslušala. Ves narod je naprej pričakoval, da bodo ministri šli čez mejo v slučaju poloma, če bo le mogoče. Poleg njih je pa narodno predstavništvo že pred izbruhom vojne določilo nekaj posameznikov, ki so bili od naroda samega poslani ven, da v slučaju poraza pomagajo vladi pri njenem delu v inozemstvu.
Vprašanje torej nikakor ni, čemu sploh imamo te ljudi v Ameriki in v Londonu, odgovor nato je jasen in mora biti jasen. Samo veseli bodimo, da jih sploh imamo. Vprašanje pa je, v koliko razumejo svoj poklic in če so zmožni svoje naloge vršiti. Bolje rečeno, tako vprašanje je bilo na mestu, recimo pred šestimi meseci. V tem času, mislim, so se dovolj dobro izkazali pred očmi svojega lastnega naroda tu, pa tudi pred očmi Amerikancev, ki niso prišli v»to deželo neposredno iz Jugoslavije. Da so se izkazali, je med drugimi rečmi prav živa priča ravno 27. marca, 1942, Z drugo besedo—ti možje ne lenarijo, ampak prav resno delajo. In čeravno hočete, da to omenim, bodite prepričani, da med temi delavci nikakor ni na zadnjem mestu naš slovenski minister Franc Snoj.
Nardžič.
Srebrni jubilej društva Bled št. 20 SDZ
Hitro mine čas in že ne bo ga več pri nas . . . Res hitro mine vse, le vojske so dolge. Tudi 25 let je minilo, dne 11. februarja, odkar smo ustanovili društvo Bled št. 20 Slovenske dobrodelne zveze. Ker pa je bil letos kratek prepustni čas, smo vso slav-nost prestavili na spomladanski čas in sicer na nedeljo 19. aprila..
Ob praznovanju 25 letnice bomo tudi razvili in blagoslovili novo društveno zastavo, katero nam je preskrbel Mr. Jože Grdina še lansko leto, ker bi jo v sedanjih časih skoro gotovo ne mogli dobiti. Hvala Jože! Ker se v naši novi domovini smemo še javno pokazati, da smo narodno zavedni Slovenci in kjer nas nihče ne preganja, zato smo sklenili, da prazhujemo ta srebrni jubilej omenjeno nedeljo. Obširnejši program pa bo poročan pozneje.
Za danes naj omenim le toliko, da bo dotično nedeljo zjutraj ob pol osmih v cerkvi sv. Lovrenca slovesna sveta maša za vse žive in mrtve člane našega društva. K sveti maši prav prijazno vabim vse člane in članice. Spomnimo se pri sveti maši naših umrlih bratov in sester. Popoldne ob pol treh pa bo blagoslov nove zastave v cerkvi sv. Lovrenca.
Vsi |čtani in članice našega društva naj zberejo že ob dveh v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Obljubilo je tudi več društev, da se bodo udeležili naše slavnosti. Vsi Oni, ki imate dotični dan svoje seje, da malo bolj pohitite z njimi, da boste prišli pravočasno. Po paradi, ki «c bo razvila iz Slovenskega narodnega doma v cerkev k blago-
slovljenju, se podamo zopet nazaj v dvorano, kjer bo program. Po tem programu pa se vrši v veliki dvorani banket.
Ob času ustanovitve je bilo 108 ustanovnikov, od teh je še 38 živih članov pri društvu. Nekaj jih je pomrlo in nekaj pa prestopilo, a zopet nekaj pa sploh društvo pustilo. Danes šteje naše društvo 378 članov in članic v odraslem oddelku in 145 v mladinskem. Torej skupaj 523 članov in članic.
Prav vljudno vam priporočamo, da si vstopnice k banketu nabavite pravočasno. Dobite jih lahko pri tajniku Mr. Jos. Per-ko, 3546 E. 81 St., in tudi pri podpisanemu. Skrbeli bomo, da boste vsi zadovoljno postrežem ter veseli šli domov. Naj bi bil dan 19. aprila vesel za vse članstvo društva Bled kakor tudi za vse posetnike te proslave. Novi zastavi pa želim: Vihraj ponosno nad glavami svojih članov, ne bo ti treba iti na bojne poljane, kjer se bije na miljone ljudi in kjer imaš tudi ti precej svojih članov, čuvaj jih, da se zmagoslavno zopet vrnejo nazaj in da ti ostanejo zvesti člani do smrti. Kadar pa božja previdnost katerega izmed nas pokliče v večno nebeško domovino, mu izkaži zadnjo čast s tem, da mu stojiš zvesta ob mrtvaškem odru.
Botra, botro in vse naše častne goste, svate, tovariše in družice opišem prihodnjič. Za danes pa vam samo kličem na svidenje na naši slavnosti.
Jacob Resnik.
karja v Starem Selu. Kot smo že povedali, so bili fašisti udrli med mašo v cerkev in stari župnik se je tako prestrašil, da jc kmalu potem zbolel in umrl.
Slovenski odbor za rusko vojno pomoč
V sredo dne 8. t. m. se je vršil v S. N. D. na St. Clair Ave. lepo obiskan sestanek naših društvenih delavcev, na katerem je bila organizirana slovenska podružnica Ruske vojne pomoči (Russian War Relief, Inc.). Shodu je predsedoval Ahacij Prežel. Državni poslanec in član elevelandskega od-boda Ruske vojne pomoči Mr. Lody Humi je navzočim obširno pojasnil namen in pomen te organizacije ter obenem čestital elevelandskim Slovencem, da so vzlic prezaposlenosti s svojimi lastnimi problemi našli dovolj časa in energije vpreči se v delo za .to koristno in prepotrebno stvar. Nato je bil izvoljen sledeči odbor, ki bo vodji akcijo za Rusijo med cle-velandskimi Slovenci:
Predsednik Ahacij Prežel, podpredsednik Victor Wood, tajnik Ivan Jontez, pomožna tajnica Ann Mrak, blagajnik Joseph Skuk, zapisnikar Anton Janša in nadzorniki John Tavčar, Frank Fende, Tony Mrak in Anton Švelc.
Sklenjeno je bilo, da se odbor pismeno obrne na vse naše organizacije v Clevelandu za denarne prispevke za Rusko vojno pomoč. Zadevni apel bo razposlan v kratkem. Upati je, da se bodo naša društva velikodušno odzvala, kajti s tem, da pomagamo Rusiji, pomagamo obenem poteptani Jugoslaviji in naši novi domovini Ameriki, kajti brez Rusije in junaškega odpora njenih armad in požrtvovalnosti njenega ljudstva bi bila zavezniška stvar tako rekoč brezupna. Dalje je bilo sklenjeno, da se vrši prihodnja seja v sredo dne 15. aprila ob osmih zvečer v dvorani št. 2 S. N. D. na St. Clair Ave. Na to sejo so vabljeni poleg odbornikov vsi rojaki, ki se zanimajo za Rusko vojno pomoč.
Dne 13. maja se bo vršil v Public Hali ogromen ljudski shod za Rusko vojno pomoč, na katerem bosta glavna govornika sovjetski poslanik Maxim Litvinov in bivši ameriški poslanik v Moskvi Joseph Davies. Upati je, da bomo tudi Slovenci na tem shodu častno zastopani.
Več o naših aktivnostih bomo še poročali.
Tajnik.
Ustanovljena 1. januarja, 1939. Inkorporirana 13. marca, 1939 V
Ohio.
Glavni sedež: BARBERTON, OHIO
ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM. ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preis"31®
Pristop od 16. do 55. leta.
Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem članu do
pogrebnih stroškov.
Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske organiz4^'
GLAVNI ODBOR:	.
Predsedn'k: FRED UDOVICH, 183—22nd St. N. W„ Barberton, <■>• Prvi podpredsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St.. Cleveland, Drugi podpredsednik: MICHAEL TOMSIC, Box 286, Strabane, Penn»-Tajnik: VINCENT H. -LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron. O. Blagajnik: JERRY ZUPEC, 982 E. 207th St., Euclid. O. Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O.
NADZORNI ODBOR:	,„ m!
Predsednik in prvi nadzornik: JOHN LINTOL, 208—23rd St. N.
berton, O.	. 0.
Druci nadzornik: CHARLES BENEVOL. 16007 Holmes Ave., Clevei»" > Tretji nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1440 E. 40th St., Cleveland, <-'■
FINANČNI ODBOR:	&
Predsednik in prvi odbornik: AUGUST F. SVETEK, 478 E.
Cleveland. O.	nllio.
Drugi odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Girard, u Tretji odbornik: JOHN ROŽANCE, 469 E. 149 St., Cleveland, Ohio,
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske Moške 1067 Sutherland Ave., Akron, O.
Cenjeni sočlani!
i Naprej L*8
Prvi mesec naše tretje kampanje je že za nami še precej lep, ampak bi bil lahko še boljši, če bi se člani i'®s 1 ^ dili in agitirali za novo članstvo. Polje je rodovitno in trudimo, bo cilj te kampanje gotovo dosežen.	driiW'
V zadnjih par mesecih je bila naša prilika obiskati P° ^ ce in nas veseli poročati, da je nekaj posebno agilnih čla* ^ nami in ako bi bilo mogoče vzpodbuditi vse člane, da s. - Ji
inlih
koj na delo, bi bil napredek kampanje veliko boljši in zal ^ Hvaležni pa smo v glavnem uradu za požrtvovalnost^ vidimo vsak mesec iz lepih poročil naših podružničnih " Zapomnite si, da je vaša požrtvovalnost lep dokaz vase ^ napredek slovenščine in slovenskih organizacij, posebno F Slovenske moške zveze.
Posebno lep napredek je pokazala, v. prvem mese(5 \


ci
^es
■eni
kampanje, podružnica št. 5, katere člani in uradniki so
še vpra*
zelo aktivni. Le tako naprej! Druge podružnice pa	"-"ft
"ALI BOSTE DRUGI MESEC KAMPANJE TUDI 0/5 bila DA BO ŠT. 5 NA PRVEM MESTU?" Vem, da ni v n«®^ } Kve zaciji člana, ki bi bil zadovoljen samo z navadnim_^ f Torej, ker je sedaj v teku kampanja in je to posebni caS|ll0;i'i r Je, dobivanje novega članstva, je tudi potrebna posebna ag hočemo pokazati dober napredek.	il8®^
Slovenska moška zveza v Ameriki ima sedaj že na(' J°!>e članov v vojaški službi. Za vse te člane je zadnja konve11 ^ *ti] S) čila ali odobrila dobrostoječnost brez vsakega asesmen ^ vojaške službe. Res je to precej velika obveznost
za t8ti ti H
organizacijo, ampak če premislimo, pa še premalo, k^J ^ fantje so pripravljeni žrtvovati vse, samo da zasigur8j°i01^1 , r dočnost. Upamo, da se bo vsaka podružnica še P°®e 1 j9 r ^v0( kampanje potrudila, da pridobi čim več novega članstva^ r ^j? -
L' ' v i)
iefj it
lahko pokazali našim vojakom, kadar se vrne'jo, da m1 "v'
ma spali, ampak da smo napredovali tako v članstvu nanci. Torej delujmo za napredek organizacije slove in mladeničev.
Z bratskim pozdravom,	. $ $ k
Vincent H. Lauter,	L'
---—^je ^ ^f
miru božjem povžil, PW M
iiiiimiiiiiimiiii
Ce
^verjamete al' pa ne
iiiiiiimiiiiiinii
Oče je prišel nekega večera
malo bolj pozno domov. Važno sejo je imel, revež, menda ja! Ustavil se je v kuhinji in ko je odložil suknjo in klobuk, je šel na poizvedovalno patruljo v ledenico. (Gospodinje se pritožujejo, da imajo moderne ledenice samo eno napako in ta je, ker se jih ne more zakleniti).
Ko si je napravil odličen kočevski sendvič, za kakršnega bi bil v Nemčiji ali Italiji takoj obsojen na smrt, ga je nesel proti sprejemni sobi, da bi ga tam v
p- » t
šal iz parlor,j a glasove> X tam? Prisluhnil je * v/t ^ po glasu spoznal,	».f
domača hčerka
in

%
■	I
njet i rN
Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke.
Victory
buy
UNITED
STATES EFENSE
ONDS
AND
STAMPS
ju domača hčerin " ^t*^
že je hotel odi»'etl fi bi ju pozdravil, ko KJofffcP
proseč glas njegovi zeta:
"Zakaj se pa bra"1*'.g, "Nikar me ne sil'- ^, rila njegova hčerka- Jj'^tr pa ne morem." ,.va f j *ij< "Tudi če to še ^AK zame? Saj ne bo llir ^J i A zvedel; samo midva.. la." (Oče je P^^'V' '|>c na vrata; tukaj	.
J CS

"Ne, to bi bilo P^'itiO jo. Saj moram P^L^Av,: jega očeta in na *vf >> K , očeta. Saj bi mora'*^ ^ , večati oči, če bi v kaJ' ^t . -\>
volila," se je zopet
ka-	o**''
"Ce te pa lepo P1 ur, j,



V'6

bi me tako srečne!,"1' val bodoči zet.
"Pravim, da ne; kar volim, volim jev kratsko listo. J lil moj stari oče, ta* (cbi moj oče in zato H bo ne bom volili W ce. Ne, pa ne! ne sili!" (Oče se dahnil)
/V

\S
K'
v* ^
x

Dei

SATAN IN ISKARIOT
Po nemikem iirlrnUn K. Hays
. il sem, da bi skočil za ,7a že je izginil Winnetou
"»lovih.
J* nekaj trenutkov je pri-11 »a površje. Tucat rok , ei%nil0) da bi mu odvzeli
«aako.
jjjozrl se ni Melton za njo, k meni, me prijel za ln sikal:
menoj ste prišli, moj de-" m°j denar — moj, čuj-Ali
- ■ ste hoteli imeti 50, sir v
^ttio
sem odgovoril:
eze
J
0 Se je zasmejal.
Pa skočite v jezero
j, ^ Poiščite —! Tamle le-
.^''ijoni, ki ste jih lovili!
tv jih vrgel — v vodo 'Odo __t>»
,, «10 se je zakrohotal. sem dejal.
Ni res —? Sir, 0 blli, ki sem jo vrgel .•K 0Izgubljeni so,, iz-Sit
Htjj! Veste' to pomeni v^t ®V0J° čast, svo-%'.sv°j dušni mir, svoje i- 3e sem prodal za de-stav« sem teptal, vse storil, da bi si ga ' 7 ko sem ga imel, v divjino, kjer ga ,. j^l uživati, — norel Prokleto žensko,—
a CJ'denar- -ni pa
, L* 2 menoj mojega -za* . JenJa — ni se zme-Pekočo vest
■set!' denar->a ne dobili ž, .,ga vrgel v vodo —
. Jieni t' Slr> kaj to — kaj 2a mene — ?"
W!m se blazneža, pro
'1(1:
K
110
r8

,v»
n&j ga že vendar stoPil, da pogledam
^nila. Pa mrtva men-KVel.prekratko je bila v Jeoiu le nezavestna. 1 je Se,»i Ji Žilo, bila je še.
ni se mi bilo treba \n° življenje in trdo-Zasodil, da ji je rar-^dobro dela. lfvm 3o in se pobrigal JSe Posle DEDtft
$ kraju -
Je bila usodna za
leri ' za P°sled-j>r. treh Meltonov-zlo-
Jie^j 3eli smo ga, slepo
v dobro nastavljeno
se je bližal
že tudi v že-1 sem ga Meltonu Seli 'peči, eden l^v. Franc Vogel, >ij'Jk°nec pri Nijorah.
le njegova \^dič, je bila še v ili lonov. Da jo bomo Kiij 0 tem nisem čisto
^ bili lahko že tisti
ktir ^ reČ' 8 St° Ni"
Sjefati tri sto Mogol-
Vu' Mart0 in od"
, Nij Phyja. Pa obljubi-.:\e Pomoč, ker so sui0p0lllagali nam. Te-8klenili obračuna-'' ki so bili na boj-Vnfd "je. nauk smo i, ali dati
ki bi si ga (AV|]; mnogo let. v\ n »mo se, da jih \ jeHv Ploščadi v cano-\\Ze čakal na nje v J 3t^Ščica- poglavar / C'C3 bojevniki, dobro Rta amI in v gozdu,
IS
Pa smo prihajali ln Jaz s tovariše-
Dunkerjem ^h'^mi, da bi zapr-Sanjalo se ni ^ zgrinja okoli 12 »je ni bilo iz-
1 le 1..
' ' Položaj tisto ju-
j, '^jeli Meltona in
L ^t Mogollonov lfc.
pri Črni vodi. Kvečjemu v štiriindvajsetih urah je bilo vse pri kraju.
Pa mnogokaj je bilo še treba pripraviti.
Predvsem je bilo treba obvestiti Nijore, da smo zmagali in zajeli Mogollone. In obvestiti sem jih moral, sicer bi se bili čisto po nepotrebnem izogibali četi, ki nas je "lovila."
Odposlal sem enega izmed oglednikov pa mu zabičal, da se mora skrbno skrivati pred glavnim krdelom Mogollonov. Na potu k Senčnatemu studencu so bili, studencu se je moral izogniti, pa tudi sled za seboj kolikormogoče zabrisati. Če bi ga videli ali pa našli njegovo sled, se je bilo bati, da bi zasu-mili, kaj se pripravlja.
Pa /vkjljub vsej previdnosti so ga Mogolloni le videli, kakor sem še tisti dan zvedel. K sreči se niso mnogo zmenili za njega., Neprevidni so bili
Rad bi bil tudi zvedel, ali so Mogolloni res vzeli s seboj svoja ujetnika, Marto in Murphy-ja.
Močrti veter, poglavar Mogollonov, je sicer Jonatanu Meltonu obljubil, tako je pravil Juditi, da ju bo vzel s seboj. Pa nisem verjel, da bi ju bil. Jezditi nista znala, v kočijo bi ju bil moral naložiti, ki sta z njo pripotovala v mogollonske gore. In kateri indijanski poglavar bo vlačil s seboj na bojni pohod kočijo —? In še mlado žensko povrh —.
Taka kočija pušča sled, ki je vidna nekaj dni, in kolosek se ne da lahko- zabrisati. Šla sva z Winnetouom iskati sled.
Na obrežju Črne vode ni bilo najti ničesar. Tudi ni bilo verjetno, da bi bili Mogolloni vlačili voz po preseki skozi gozd. Stopila sva okoli gozda.
In na zapadni strani — sami smo prišli od vzhoda — sva res našla zelo razločen' kolosek. Razbrala sva iz sledov, da je stal voz na robu gozda. Izpre-gli so in gnali konje napajat, pa spet zapregli in odpeljali kočijo na jug, tam se je kolosek združil s široko sledjo glavnega krdela. Winnetou je majal z glavo. "So ju le vzeli s seboj —!" "Prepričani so, da bodo zmagali. In še z lahkoto da bodo zmagali —."
Karajoče je dejal: "Močni veter je zelo nepreviden poglavar!
Zakaj so ju vzeli s seboj, kaj misliš?"
"Melton mu je prigovarjal. Boji se za ujetnika.' Pri Beli peči so ostali samo starci in ženske, takim ljudem pa jih ni hotel prepustiti. Prenevarna sta mu."
"Se je le bal, da prideva za njim k Beli peči, da najdeva tabor prazen in mu odpeljeva dedinjo —."
"Zelo dobro mora biti Melton zapisan pri poglavarju, da ga je pregovoril —. Kake sitnosti in neprilike bo imel s kočijo —! In čemu si je tako sitnost vobče nakopal — ? Saj ju bo moral stražiti tudi na bojnem pohodu, in še ostro stražiti—!"
"Ni bil pameten! In njegova neprevidnost se mu bo maščevala! Izgubil ju bo!"
"In tista pot na Ploščad v canon in iz nje —! Po tistem klancu —! Kako bo prišel z vozom na Ploščad — ? Pravil si, da je po klancu komaj za dva jezdeca prostora. In če je že tudi klanec dovolj širok, za vožnjo gotovo ni pripraven!"
"Morebiti pa Močni veter ne pozna poti v Temni dol —."
"Ce je ne pozna, bi jo bil moral dati pregledati! In če tega ni storil, si zasluži, da ga Mogolloni odstavijo! Kdor gre nad sovražnika, se mora predvsem pobrigati za pot.
(Dalje prihodnjič)
1942 APRIL
11	i	%	We 1	Jk «1
T	j	T	1 8	L 91
12	13	14	15	M
(19]	Sol	m	^	[23
26	27	28	29	30
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
APRIL
17.—University	Club, koncert v avditoriju SND.
18.—Društvo	Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ priredi plesno zabavo v SND na St. Clair Ave.
18.—Little	Flower Cadets, št. 47 SŽZ prirede plesno veselico v SND na 80. St.
19.—Društvo	Najsv. Imena v fari sv. Vida priredi veliko prireditev v korist cerkve v cerkveni dvorani.
19.—Dramski zbor Ivan Can. kar, predstava in ples v avditoriju SND.
19. — Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. priredi koncert in opereto "Desetnik in sirotica" v SDD na Waterloo Road.
19.—Društvo Presv. Srca Jezusovega, št. 55 SDZ priredi plesno veselico v dvorani sv. Pavla na 40. cesti.
19. —Pevski zbor "Planina" priredi koncert v SND, Maple Heights, Ohio.
19.—Društvo Bled, št. 20 SDZ praznuje 25-letnico obstanka. Ob 2:30 blagoslovitev nove zastave, potem program v SND, zvečer banket.
25.—Ohio KSKJ Booster Dance v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Društvo	Lucky Stars, št. 61 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND.
26.—Pevski	zbor Zvon priredi spomladanski koncert v S. N. D. na 80. cesti.
* 26.—Spomladanska priredi-mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu 11a Recher Ave.
MAJ
2.—Honor Guards SDZ ples-
SDD na Waterloo Rd.
9.—Podružnica	št. 50 SŽZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma.
10.	— Duquesne University tamburaški orkester priredi koncert v avditoriju SND.
10.—Podružnica št. 10 SŽZ bo imela proslavo 15-letnice ustanovitve in bo priredila Materinski dan v Slovenskem domu na Holmes Ave.
10.—Mladinski pevski zbor črički priredi Koncert in Materinsko proslavo v SND na 80. cesti, začetek ob štirih popoldne.
24. — Mladinski pevski zbor Kanarčki priredi koncert in ples v SDD na Prince Ave.
JUNIJ
7.—Društvo sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik na Basta's Grove.
14.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ priredi piknik na 6818 Denison Ave.
21.—Društvo Napredek, št. 132 ABZ priredi piknik na Stu-škovi farmi.
28.—Pevski zbor Sloga priredi piknik na Stuškovi farmi.
JULIJ
12.—Pevski zbor Zvon priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
AVGUST
2,—S. W. O. C. local 1519 ima piknik na Stuškovi farmi.
16.—Fevski zbor Sloga ima piknik na Stuškovi farmi.
23.—Zveza slovenskih društev Najsv. Imena v .Clevelan-du priredi Katoliški dan na kar predstava v avditoriju
Metoda, št. 18 SDZ ima plesno veselico v avditoriju SND.
26.—Jugoslav	Camp, št. 293 WOW ima plesno veselico v avditoriju SND.
27.—Društvo	sv. Janeza Krst-nika, št. 37 ABZ priredi proslavo 40-letnice obstoja v avditoriju SND.
OKTOBER
10. Honor Guards of SDZ, ples v avditoriju SND.
10.—Društvo	Collinwoodske Slovenke "'št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
11.—Mladinska	godba fare sv. Vida priredi v SND na St. Clair Ave. popoldne koncert, zvečer pa ples.
16.—Carniola	Hive, št. 493 T. M. plesna veselica v avditoriju SND.
17.—Društvo	Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
24.—Carniola	Tent, št. 1288 T. M. plesna veselica v avditoriju SND.
25.—Dramski	zbor Ivan Cankar, predstava in pes v avditoriju SND.
31.—Društvo sv. Katarine, ZSZ, plesna veselica v avditori. ju SND.
31.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v Slo. venskem društvenem domu na Recher Ave.
NOVEMBER
1. — Glasbena Matica, opera in ples v avditoriju SND.
7. — Društvo Clainvoods, št. 40 SDZ ples v avditoriju SND.
14.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
21.—Društvo	sv. Ane, št* 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND:
22.	— Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. ima prireditev v SDD na Waterloo Rd.
22.—Dramski zbor Ivan Can-
Trije koncerti
genta Frank Bečaja. Godbene komade je dirigent zelo posrečeno izbral in fantje so pokaza-
(Nadaljevanje s 1 strani)	i,. ,	, , ..v ,	...
žnost jednote, da jih ne zapu-!h> da so od zadnJ1c> ko smo Jih sti. In jih tudi ne bo," je pou-: slišali, zelo veliko napredovali, darjal g. Zalar, ker za vsakim! Skladbe, ki so nekatere zelo tež-
Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave.
SEPTEMBER 12.—Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno veselico v
na veselica v avditoriju SND.
3.—Podružnica št. 41 SŽZ,'avditoriju SND priredi Materinsko proslavo v 19.—Društvo sv.
SND.
£8—Martha Washington, št. 38 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
_:-O-
Buy U. S. Defense Stamps
Cirila in and Bonds.
Na Greenlundiji je narava sama prišla na pcmoč in zgradila leden pomol, da je posadka ledolomca Northland obrežne straže Zed. držav lahko poslcakala naravnoti z ladje na obrežje. Ladja se mudi v Severnem Atlantiku v svrho patruliranja. Osišče bi rado dobilo Greenlandijo za oporišče svojim ladj am in letalom.
članom, ki bi slučajno padel na bojni poljani, bo jednota plačala polno smrtnino. Vsa čast KSKJ!
Potem je bil predstavljen in navdušeno aklamiran glavni predsednik John Germ, ki je prihitel na to slavnost iz daljnega Puebla, Colo. Gl. predsednik je čestital ustanovnikom in vsem članom, ki so tekom dolgih 20 let tako neumorno delali za društvo, da so ga pripeljali do tega sijajnega števila v članstvu.
Glavni predsednik je poudarjal, da bo KSKJ tudi v bodoče in vedno stopala po poti, ki je pot slovenskega naroda, to je po^katoliški poti, po poti za vero in narod- Slovenske fare in slovenska katoliška društva morajo delati roka v roki, kot so delala dozdaj, je klical govornik, ker so drug na drugega navezana.
Povedal je, kako iskreno upa in želi, da bi se mu izpolnila ena želja in ta je, da bi mogel pozdraviti delegacijo na 20. konvenciji v avgustu v imenu 40,-000 članstva, do katerega števila ne manjka več dosti. (Gro-movito odobravanje).
Predsednik Pezdirtz je potem predstavil še druge glavne odbo'rnike, ki so vsi izrekli tople čestitke društvu: Mary Ho-chevar, Ivan Zupan, Stanle^ Zupan, urednik "Our Page." Pozneje je prišel tudi vrhovni »zdravnik dr. M. F. Oman, ki je bil prej zadržan pri bolnikih.
Potem je bil poklican k besedi še priljubljeni domači župnik, msgr. Vitus Hribar, ki nosi v sebi toplo slovansko srce in ki pri vsaki priliki poudarja, in tako je tudi sinoči, da bo še prišel dan, ko bo Slovan vladal svet, a Slovenci bodo vodili Slovane. Pozival je mladino, naj bo poštena in dobra, da bo vodila naš in ameriški narod. Naš narod je bistrega uma in nobenega vzroka ni, zakaj bi ne bil povsod prvi, je rekel preč. g. župnik.
Potem je prišel pa težko pričakovani trenutek, ko smo prisilili glavnega predsednika Germa, da je vzel v roke harmoniko in zapel nekaj prav mičnih kupletov s svojim so-nornim glasom. Občinstvo ga je nagradilo za vsako pesem s sijajnim aplavzom. Čudovito visok in močan tenor ima John Germ in je prav škoda, da ni s svojim odličnim glasom kje v kaki veliki ameriški operi.
Končno je glavni predsednik Germ še posebej pohvalil društvene godbenike, ki toliko žrtvujejo, ko hodijo k vajam ter jim zaklical: "Fantje, le tako naprej za društvo in našo dič-no KSKJ!"
Pri koncertu je nastopila v spretnih akrobatskih vajah tudi mala Bernice Korošec, ki je kljub svojim nežnim letom pokazala že res veliko izurjenost. Le tako naprej, Bernice!
Zares, pnav lep večer smo imeli pri Jožefovcih. Svojo 20-letnico ste lepo praznovali in collinwoodska naselbina in K. 3. K. Jednota je prav lahko ponosna na tako društvo. Koncert mladinske godbe fare sv. Lovrenca
V SND na 80. cesti se je sinoči vršil pa koncert mlad,eni-ške godbe fare sv. Lovrenca pod spretnim vodstvom diri-
ke, so igrali fantje uprav mojstrsko in z največjo lahkoto.
V duetu sta nastopila naša priljubljena in vedno tako toplo sprejeta Agnes Žagar in Silvester Paulin. V drugim duetu pa Victoria Zabukovec in Julia Bartol. Vsi štirje so želi toplo pohvalo.
Nevvburžani so zelo ponosni na to svojo godbo in lahko so, ker fantje res igrajo, da jih je veselje poslušati. Le tako naprej, sebi in narodu v veselje in ponos!
-o-
V Nizozemski Indiji je komaj 300,000 evropejcev napram 60,000,000 domačinov.
MALI OGLASI
Brivec dobi delo
Išče se slovenskega ali hrvatskega brivca, ki bi vzel brivnico v najem, ali pa delal zame. Oglasite se pri
Louis Somrak 783 E. 222. St., Euclid, O. __(x)
Trgovina naprodaj
Proda se establirana trgovina z grocerijo in mesnico, ki dela na mesec do $2,700 prometa; poleg je stanovanje; zidano poslopje; v slovenski naselbini, se nahaja južno od Union Ave. Se proda ali zamenja za hišo za eno ali za dve družini. Za pojasnila vprašajte
Wargo & Mikes 10413 Union Ave.
Telefon Michigan 2440.
(April 13, 15, 17)
Vaša dežeia potrebuje vašo izurjenost!
Ako ste izurjen strojni delavec in ne delate poln čas na vojni produkciji, je vaša dolžnost do dežele, da se zglasite osebno pri U. S. Employment Service 1244 W. 3rd St. CH 0980 Nobene vpisnine. Vladna agencij^_(88)
Delo dobi ženska
Sprejme se ženska, ki bi delala v beer parlor ju. Nobenega pranja ali kuhanja. Ne sme biti prestara. Oglasite se pri Louis Somrak
783 E. 222. St., Euclid, O. _^
Hišo išče v najem
ženska, ki dobro skrbi za hišo in drži čisto, bi rada dobila v najem hišo za eno družino z več sobami; najraje med 53. in 74. cesto. Kdor ima kaj pripravnega, naj pokliče POtomac 4069.
_^86)
Delo dobi
Dekle v starosti od 17 do 25 let se sprejme za splošna hišna dela. Lahko ostane čez noč ali hodi domov. M 1 a, d zakonski par z enim otrokom. Pokličite POtomac 4820.	(87)
Soba se odda
, Spalna soba za enega ali dva fanta. Vprašajte na 6701 Bonna Ave.	(86)
načeno mesto s puško, kamor je padla jepanska bomba, ki je bila namenjena ameriški križarkit ki jo vidimo v bližini. Slika je bila posneta M. februarja, ko je naša inortutrica napadla otok Wuke.
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov:
DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave.
vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje.
Delo dobi moški
Moški dobi delo, ki se razume na farmarsko delo. Plača po dogovoru. Oglasite se na 6905 Superior Ave.	(90)
Delo išče
Pridna ženska srednjih let, išče delo za pomoč v restavrantu ali v kuhinji, ali oboje. Kdor bi rad res pridno in snažno žensko, naj pokliče IVanhoe 0090. (86)
Sobe v najem
V najem se oddajo 4 sobe, zgorej, mirnim in odraslim ljudem. Za naslov se izve na 1034 E. 72. St.	(87)
Prijatel's Pharmacy
.SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
■4"	4-
+ *
* f *
RDEČA KQKARDA
ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE
STANLEY WEYMAN
+ * *

Toda župnik še vedno ni iz-pregovoril. Stokrat sem ga bil čul, kako je zatrjeval svojo simpatijo do ljudstva in svoje sovraštvo do podkupljivosti, sebičnosti in vseh zlorab uradne oblasti; ura še ni bila minila, kar je z iskrečimi se očmi govoril o padcu Bastilje. Po njegovem nasvetu sem bil dal sežgati sramotni steber; na njegovo prigovarjanje sem bil lani daroval v času lakote veliko vsoto za prehrano vašča-nov!; In zdaj, ko sem čakal, da vstane in mi jame prigovarjati, naj zaigram svojo vlogo, je molčal!
Nazadnje se nisem mogel več premagovati.
"Nu?" sem rekel vznemirjeno. "Ali mi nimate ničesar povedati, gospod župnik?"
Tako govoreč sem prestavil eno izmed sveč, da bi mu bolje videl v lice. Toda 011 je še vedno pobešal oči in se ogibal mojega pogleda; njegov obraz je bil zamišljen in njegovi prsti so se igrali z drobtinicami.
"Gospod vikont," je dejal naposled z resnim glasom, "po svoji babici sem tudi jaz plemič."
Bilo mi je, kakor da sem pal z neba, ne zato, ker je bila ta podrobnost nova zame, ampak zato, ker sem videl, kam meri.
"In zaradi tega," sem dejal, "zaradi tega bi radi ..."
Ustavil me je z mahljajem roke.
"Ne," je rekel rahlo. "Nič ne bi rad. Zakaj vzlic vsemu \sem rojen iz ljudstva in s poklicem siromak. Toda ..."
"Toda kaj?" sem ponovil zlovoljno.
Namesto odgovora je vstal, vzel enega izmed svečnikov in stopil k steni, ki jo je krasila slika mojega očeta, obrobljena z vencem umetno izrezljanega listja, in prečital ime, ki je bilo zapisano pod njo:
"Antoine du Pont, vikont de Saux," je rekel kakor sam pri sebi. "Pravičnik je bil in prijatelj siromakov. Bog mli daj večni mir in pokoj!"
Zamišljeno mu je gledal nekaj časa v resni in plemeniti obraz, ki mu je očividno vzbujal mnogo spominov; nato je s svečnikom v roki pristopil k portretu, ki je visel na nasprotni steni.
"Odrien du Pont, vikont de Saux, polkovnik Flandrskega polka," je čital. "Mislim, da je bil ubit pri Mindetu . . . Vitez svetega Ludvika in kraljevskega doma. Zal plemič je bil in gotovo tudi hraber. Nisem ga poznal."
Odgovoril mu nisem, toda; rdečica mi je jela stopati v lice, ko se je obrnil k tretji sliki, za mojim hrbtom.
"Antoine du Pont, vikont de Saux," je čital tu, dvigaje svečo. "Maršal in per francoski, vitez kraljevskih redov, polkovnik kraljevega doma in član tajnega sveta . . . Umrl je za kugo v Genovi leta 1710. Slišal sem, da je bil poročen s princeso Rohansko."
Dolgo ga je gledal; nato se je približal četrtemu portretu in stal nekaj trenutkov molče pred njim.
"In tale?" je izpregovoril naposled. "Ta je bil plemič nad plemiči. 'Antoine, gospod du Pont de Saux, vitez reda svetega Ivana Jeruzalemskega.' Ši-ritelj francoskega jezika. Umrl je v La Valetti, tisto leto po veliki oblfegi, za ranami, kakor pravijo nekateri — od nezaslišanega dela in napora, kakor piše redovni letopis. Krščanski vojnik je bil."
Ta slika je bila zadnja. Ko jo je župnik nekaj časa ogledoval, se je obrnil in postavil svečo na pološčeno mizo. Njena gladka plošča je obenem s stenskim opažem požirala vso luč in najina obraza, ki sta bila edina razločno vidna v svetli obstreti, sta se risala na temnem ozadju. Priklonil se mi je.
"Gospodvikont," je dejal naposled z rahlo drhtečim glasom, "potomec ste plemenitega rodu."
Skomignil sem z rameni.
"To je znana stvar," sem dejal. "Nu — in?"
"Ne upam se vam dajati nasvetov."
"Toda stvar je dobra!" sem vzkliknil.
"Da," je tehtno odvrnil, "to trdim od nekdaj. Ne upam se preklicati svojih lastnih besed. Toda . . . stvar ljudstva je stvar ljudstva. Pustite jo ljudstvu."
"Vi govorite tako!?" sem se zavzel, osuplo mu strmeč v obraz. "Vi ki ste mi več ko stokrat dopovedovali, da sem človek iz naroda, da je plemstvo izšlo iz ljudstva in da sta v Franciji samo dva stanova: ljudstvo in kralj!"
Nekam žalostno se je nasmehnil in pobobnal s prsti po mizi.
"Govoril sem teoretski," je priznal. "Zdaj, ko bi moral iz-premeniti teorijo v prakso, me ostavlja pogum. Zakaj tudi v mojih žilah se.pretaka kaplja plemenite krvi, gospod vikont, in verjemite mi, da vem, kaj to pomeni."
"Ne razumem vas več," sem rekel ves zmeden. "Zdi se, gospod župnik, da hočete biti voda in ogenj, oboje namah. Ko sem vam prej le povedal, da j sem na plemiški skupščini go-ivoril v prilog ljudstvu, ste mi j pritrjevali."
i "Ravnali ste plemenito."
"In zdaj?"
"Tudi zdaj trdim isto," je s i prepričanjem odvrnil abbe Be-noit. "Plemenito ste ravnali. Borite se za ljudstvo, gospod vikont, toda borite se v svojih lastnih vrstah. Povzdigujte svoj glas tam, kjer ne boste želi ničesar razen graje in nespo-štovanja. Toda če že mora priti med vašim slojem in med preprostim ljudstvom, med meščani do boja in če se plemič j vsa usodnost njihovega pomene more ogniti izbere, da se pri-!na in spoznal sem, zakaj se je
Mirabeaua," sem dejal. "Nanj, ki ste ga vpričo mene imenovali moža!"
"Še danes mislim, da je velik mož," je odvrnil abbe, ne da bi umaknil oči in ne da bi prestal bobnati po mizi.
"Slišal sem, kako ste z občudovanjem govorili o njem."
"Velikokrat."
"In o gospodu de La Fayette!"
"Istoteko."
"In o drugih."
Župnik je pokimal.
"In vendar so vsi ti možje plemiči," sem vztrajal. "Plemiči, ki vodijo ljudstvo."
"Da," je dejal.
"In jih ne grajate?"
"Ne, ne grajam jih."
"Še občudujete jih! Občudujete jih, gospod župnik!" sem ponovil, nepre*rnično mu gledaje v obraz.
"Vem," je dejal. "Vem, da sem slab in nedosleden. Še huje, goispod vikont: nedofetaja mi poguma, da bi ravnal po svojem prepričanju. Toda če sam občudujem te može in če se mi vidijo plemeniti in veliki, sem vendar slišal ljudi, ki govore o njih povsem drugače. In
—	imenujte to slabost ali kakor vam drago — poznal sem vas otroka in ne bi hotel, da bi govorili tako tudi o vas. So stvari, ki jih od daleč občudujemo," je nadaljeval, gledaje me s pritvorjeno porednostjo, da bi skril ljubezen, ki mu je sijala iz oči, "in jih vendarle neradi srečavamo pri tistih, ki so nam dragi. Očitek zoper tujca nas ne zadene; če pa vidimo, da pade na prijatelja, bi rajši umrli."
Umolknil je, zakaj glas mu je zastal; minuto ali dve sva oba molčala. Ker mu pa nisem hotel pokazati, kolikanj so me ganile njegove besede, sem vprašal, kakor da hočem odvrniti pogovor:
"Toda moj oče?" sem rekel. "Tudi on je bil pristaš reforme _t"
"Da, reforme, ki naj bi jo izvršili plemenitniki v prilog ljudstvu."
"Toda plemenitniki so me pahnili od sebe!" sem oporekal. "Stopil sem korak naprej in sem izgubil vse. Zakaj ne bi smel napraviti dveh korakov, da pridobim, kar sem izgubil?"
"Na to pa ne mislite, koliko bi izgubili nadalje?"
"Izgubil? Saj sami pravite, da mora ljudstvo zmagati."
"Tudi v tem primeru," je odgovoril kratko. "Ljudski tribun
—	toda garjava ovca!"
Prav te besede sem bil izrekel v svojem samogovoru na povratku: zdrznil sem se, ko sem jih spet začul. V tem trenutku me je mahoma prevzela
druži svojim stanovskim tovarišem ali pa stopi v vrste ljudstva, tedaj" — glas abbeja Be-
abbe Benojt tako dolgo obotavljal s svojo sodbo. Naj bi bili moji nameni še tako čisti in
noita je nekoliko zastal in nje-1 moj pogum še tako vzvišen nad gova bleda, shujšana roka je j vse — svoje nature vendarle ni-rahlo pobobnala po mizi — "te- j sem mogel izpremeniti. Ce bi daj bi vas rajši videl med va- bil moj napor uspešen, kam bi
šimi ljudmi."
"Zoper ljudstvo?"
me mogel povzdigniti? Samo v sijajno osamljenost; ljudstvo,
"Da, zoper ljudstvo," je od-j čigar dobrotnik bi bil, mi ne bi govoril, kakor da mu gre bese- zaupalo, a plemstvo bi me so-
da nerada z jezika.
nil, njegov učinek je vendarle ostal v meni. Ko se je župnik poslovil in so zaklenili hišo, sem se dobršno uro izprehajal po orehovem drevoredu; zdaj sem se ustayljal pred mrežnimi vrati in gledal' na cesto, zdaj sem ji obračal hrbet in strmel na mrko gmoto gradu z njegovo ploščato streho, velikim stolpom in stolpičastimi pomoli.
Moj sklep, da[ ostanem ob strani, je bil storjen. Namenil sem se, da bom z veseljem pozdravil reformo in v svoji okolici na vso moč pospeševal njen prihod, a da se svojim stanovskim tovarišem ne bom več postavljal po robu. Pokazal sem bil, da urnem braniti svoje prepričanje. Poslej mi ni mogel nihče očitati, da sem ga zatajil ; vzlic temu pa sem hotel gledati dogodke od daleč in mirno opazovati njihov razvoj.
Zgodnji petelin je zapel za hišo in iz teme se je preko tihih polj razlegel do mene la-jež oddaljenega psa Ko sem ga poslušal pod vedrim sija-njem zvezd, se je žalitev, ki mi jo je bil prizadejal Saint-Alais, po malem skrčila na pravo mero. Z rahlim, malone šaljivim obžalovanjem sem mislil na Denizo, svojo izgubljeno zaročenko. Vpraševal sem se, kaj neki poreče o tem nenadnem razdoru? Kdo ve, ali bo ta čudna izguba zaročenca zbudila vsaj njeno radovednost in zanimanje? Ali pa bo ubožica, ki je šele pravkar prišla iz samostana, v svoji neizkušenosti mislila, da je to običajni red stvari, da ženini prihajajo in odhajajo kar tako in da so pobune v našem kraj uvsakdanji dogodki ?
Tiho sem se smejal, ves srečen, da sem se odločil. A če bi bil vedel vse, kar se je v tistem trenutku godilo po svetu, bi bil gotovo še bolj zadovoljen. ' Zakaj bilo je v sredo, dne 22. julija, ip Pariz je tisto noč tre-petaje odpočival po čudnih dogodkih. Prvič, odkar je stal, je bil Pariz slišal zlovešči krik: "Na kandelaber!" ter videl sivolasega starca obešenega in mučenega do smrti. Drugo žrtev, mestnega intendanta, so bili podrli na tla, pohodili ga in ga javno, na očeh tisoč in tisoč ljudi, raztrgali na kose. Pa-I riz je trepetaje gledal vse to in I se druge stvari, ob katerih so (reformatorji sami prebledeva-li; stvari, ki so opozorile vse misleče ljudi na to, da rohnijo in kipijo za La Fayettom. Bail-lyjem in občinsko upravo dra-meče se sile predmestij, to je, ves Saint-Antoine in ves Saint-Marceau.
Ker so ostajala taka nasilja nekaznovana, je bilo že naprej jasno, da se morajo razširiti. In res jih je bilo čedalje več. V teku tedna so krenile pokrajine za zgledom prestolnice. Ze dne 21. je bilo striassbourško ljudstvo razdejalo mestno hišo in uničilo arhive; bastilji v Bordeauxu in Cannfesu sta bili zavzeti in porušeni. V Rouenu,
Rennesu, Lyonu in drugod so se dogajale težke in krvave pobune in pred vrati Pariza, v Poissyju in Saint-Germainu, so obešali mlinarje. Cahors je bil skoro edini, ki je okleval. Šele ko je prišla k nam poražajo-ča vest o kraljevi kapitulaciji — o tem, da je bil dne 17. julija prišel v pobunjeni Pariz ter milostno odobril porušenje Bastilje — in o tem, da je bila dne 22. julija druga vstaja, pri kateri sta poginila Foullon in Berthier — šele tedaj je je-lo vreti po vse mnašem kraju. Abbe Benoit mi je z obrazom polnim osuplosti in dvoma prinesel zle novice;-hodila sva po terasi in razpravljala o njih. Gotovo so bila ta in podobna poročila prispela tudi že v mesto in spravila plemstvo na druge misli, tako da me ni nihče več izzival in nadlegoval. Jaz v svoji kmetski samoti sem bil najbrže edini, ki vse do tistega jutra — menda je bilo dne 29. julija — nisem vedel ničesar.
"In kaj mislite zdaj?" sem ves zamišljen vprašal župnika, ko je končal.
"To, kar sem mislil preje,
Gornja slika nam predstavlja ameriškega vojaka "marina-," ki ima po novem načinu zloženo svojo prtljago tako, da pride večina bremena na rame.
David Rockefeller je star 26 let in je najmlajši sin John D. Rockefeller-ja se je izjavil, da takoj ko bo uredil vse svoje osebne zadeve doma, bo vstopil kot prostak v ameriško armado.
Strmel sem, da še povedati 1 moje iznevere
vražilo in preklinjale!* zaradi
ne morem, kako.
"Ali, za Boga," sem vzkliknil, "najpreprostejša logika."
"Oh," je nadaljeval, otožno majaje z glavo in dobrohotno gledaje name. "Tu me držite, vem. Logika je zoper mene. Pamet tudi. Stvar ljudstva, stvai, reforme, poštenja, žita
Marsikdo se ne bi bil ustrašil te gotovosti; nekateri bi se je bili celo razveselili. Jaz pa sem v tem jasnem trenutku začutil, da nisem junak. Stari predsodki so se oglasili v mojih žilah; tradicije, porojene v vekih odličja in gospodstva, so se jele dramiti v mojem spomi-
po nizki ceni in enake pravice | nu. Drget dvoma in nezaupa-za vse mora biti dobra stvar ininja me je izpreletel. Žmago-
tisti, ki jo zagovarja, mora imeti prav. Priznam to, gospod vikont. In ne samo to. Ako bo ljudstvo prepuščeno samemu sebi, ko bo branilo svojo stvar, tedaj bodo izgredi najbrže večji, nego je treba. Zavedam se tega. A čuvstvo mi ne dovoljuje, da bi ravnal tako, kakor veleva razum."
"Pomislite na gospoda de
slavno (kričanje, ki je trgalo zrak na cahorškem trgu, in okrutni grohot, ki je pozdravil Gontautov padec, sta se iznova oglasila v mojih ušesih. Odmaknil sem se, kakor tisti, ki mahoma zagleda pred seboj prepad.
V tem trenutku je bil moj pogled tako bister, kakor še nikoli ne: in dasi je trenutek mi-
Pod skupno sliko predsednika Roosevelta in genera-lissima Chiang Kai-shek-a stoje ameriški letailci-prosto-voljci na Kitajskem. Te prostovoljce nazivljejo "Flying Sharks," ki so poznani po svojih drznih poletih na sovražnika. Slika je bila posneta, v neki vojaški baraki v neimenovanem kraju.
ne več ne manj," je odvrnil brez obotavljanja. "Prišlo je. kar je moralo priti. Brez denarja an zaradi tega tudi brez vojnikov, ki bi se hoteli boriti, z ljudstvom, ki umira gladu, in z ljudmi, ki so jim glave polne prevratnih teorij — kaj more vlada v takem položaju?"
"Prestati vladati," sem dejal. "A to gotovo ni tisto, česar vsi žele."
"Ni dvoma, da se bližamo nemirnim časom," je nadaljeval,
čeprav ne baš samozave^ "Toda sile reda in zak<® so vselej tiste, ki napo^"1 gajo. Uverjen sem. da1" zdaj tako."	| ««
"A preje bomo imeline"
ne čase?"	:
"Da," je dejal. "Preje* imeli nemirne čase. skrivam svoje želje, da ti hudi časi že za nam1' ostanimo kont.
pogumni, gos?«' (Dalje prihodnji^
d1 SO.
Boksarski prvak Joe Louis je za svoj nastoV, ,, spoprijel z Abe Simon-om v New Yorku, kupil st^0J ^
jaškim tovarišem vstopnic
v vrednosti $3>°00'°^M tega pa je polno vsoto, ki bi jo bil dobiti on, darov ■ ^ tega pa je polno vsoto, ki bi jo bil dobil on, da>roV' ^»l! cer $64,908.02. On pa je dobil za svoj nastop ^ Pe,0l dva je že pojedel in tri pa vidimo še pred njiv1
4

I
»siset
S tov topoli Iraiici
to Hoi 2ra
S'i Va »a Tu *v
%
% 0 v
* v vi
„ Jt!) %
do
it.
Oni
Ja
Predsednik je odlikoval admirala. Williarn za njegovo odlično službo pri mornarici. ® 1l(lnie?'f bilo izročeno pred odhodm admirala StandleiJ'a ■ novo službeno mesto kot poslanik v Rusiji-admiral Ernest J. King, poveljnik ameriške vi
ŽENINI IN NEVEŠČ
Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in Črk.
Ameriška Domovina J
6117 St. Clair Ave.
HEn^
' ^__