msmmmm,
*Jyu	Je t m spirst
> y v. y	ANGUAGC ONS.Y
‘ ^
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 27, 1971
Serving Cliicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVeWSAM
HORNING N€WSPAP€R
STEV. LXXII — VOL. LXXII
sovjetskih vohunov
John J. Ivas	| na Kalvarijo. Truplo bo polo-
Aceraj je umrl v Cleveland ženo na mrtvaški oder danes ,	: Minici 5S 1st stari John J. Ivas J ponoldne ob 5.
velika Britanija je preteklij3 1448 E. 330 st., zaposlen pri!" petek v trdi noti sporočila | The Weatherhead Co., mož Edne
Sovjetski zv’ezi, da mora £0 njenih diplomatov v dveh tednih iz Velike Britanije, ker so zapleteni v vcllmnjenje.
LONDON, Vel. Brit. — Britanski proti vohunski službi je uspelo odkriti s pomočjo prebeglega častnika sovjetske KGB celo mrežo sovjetskih vohunov uradno nastavljenih v raznih sovjetskih zastopstvih v Londonu vse od poslaništva do letalskega zastopstva in podružnice sovjetske banke. V odločni, trdi noti je britanska vlada sporočila sovjetski, da mora v 14 dneh iz Velike Britanije 90 sovjetskih državljanov z diplomatskimi potnimi listi, 15, ki so trenutno izven Britanije, pa se jih ne sme vrniti.
Britanska vlada je razkrila pismi zunan. ministra Douglas-Homerja sovjetskemu zunanje-mu ministru A. Gromiku o zahtevi po omejitvi sovjetskega vohunjenja v Veliki Britaniji, ki pa sta ostala brez odgovora, če-tu sta bila pisana na pobudo Grornika samega.
Iz izjav, pisem in diplomatskih not je razvidno, da je bila sovjetska vohunska mreža res široko razpredena in da ni stikala samo za vojaškimi, ampak tudi za gospodarskimi tajnami. Najbolj je Britance iznenadilo ha so dobili v roke tudi načrte 2a izvajanje sabotaže, nekaj ne-cuvenega v mirni dobi. Tako je razumljivo, da Velika Britanija Poziva Sovjetsko zvezo, naj ne misli na evropsko varnostno konferenco, dokler ne neha na sedaj odkriti način spravljati v nevarnost evropske države.
Angleži so svoje odkritje posredovali svojim zaveznikom v NATO, kar utegne povzročiti podar sovjetskih vohunov tudi tam.
Numeiri hudo napadel Sovjetsko zvezo
KARTUM, Sud. — Odnosi med Sovjetsko zvezo in Sudanom se že par mesecev slabšajo 0cl tedna do tedna, pa še niso dosegli dna, ako sodimo po zad-hjem napadu sudanskega predsednika Numeiri j a na Moskvo.
Numeiri je na agitacijskem potovanju na jugu dežele in je ha nekem shodu obtožil Sovjetsko zvezo, da je organizirala v haaju upor proti egiptovskemu Predsedniku Sadatu, v juliju pa v Kartumu proti njemu. V zaroto naj bi bile vmešane tudi vse satelitske države, ki so odvisne Moskve. Numeiri je izvzel iz ^socialistične” zarotniške tovarišije le Jugoslavijo.
Sudanski napad na Moskvo je il tako oster, da ga ni objavil hoben časopis v arabskem svetu.
Marie, roj. Haffne-r, oče Lorette M., brat Josephine Bonfich, Margaret Ivas in Marka Ivas. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Sivci, v sredo ob 8.45, v cerkev Marije Magdalene na Vine St. ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Lewis W. McCreary
Včeraj je umrl v Cleveland Metropolitan General bolnišnici Lewis W. McCreary s 5303 Lu-dier Avenue, preje s 6121 St. Clair Avenue, star 69 let, mož .vlary, roj. Gwaltney, oče Linde, Carol in Williama. Zapustil je :udi 4 brate in sestro. Pogreb oo v sredo popoldne ob 1.30 iz Trdinovega pogrebnega zavoda m E. 62 St.
Louis J. Kokely
Fo kratki bolezni je umrl vče-:aj 61 let stari Louis J. Kokely s 5225 Fleet Avenue, rojen v Srwinu, Pa., od koder je prišel / Cleveland pred 40 leti, mož Amalie, roj. Sadar, oče Louisa, Sonalda, Paula, Garyja, Linde :n Mary Ann, brat Mary Bas-:ian in Alberta, stric Shirley Lapuh. Pokojnik je bil član Društva Mir št. 10 ADZ ter veteran druge svetovne vojne. “Ogreb bo v četrtek ob 8.15 zju-:raj iz Ferfoiia pogreb, zavoda na 5386 Lee Rd., Maple Heights, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. Truplo pc-rojnika bo položeno na mrtvaški oder jutri, v torek, popoldne.
Valentine Oblak
Včeraj je po hudi bolezni umrl / Holy Family Home 84 let stari Valentine Oblak, rojen v Telčah v fari Škocjan na Dol., od ko-ler je prišel v ZDA pred 66 leti, :apos!en v Cleveland Pneuma-uc Tool Co. do svoje upokojitve dan Društva Bled št. 20 ADZ, Društva sv. Lovrenca št. 63 KS-KJ in Društva Naj sv. Imena pri 3v. Lovrencu. Prva žena Mary, :oj. Kocjan, mu je umrla, zapustil je ženo Mary, preje poročeno
Louis G. Planinc
Pretekli četrtek je umrl v Euclid General bolnici dobro poznani Louis G. Planinc, predsednik podjetja W. F. Hahn & Sons Plumbing and Heating, živeč na 1900 Skyline Dr., Richmond Heights, star 68 let. Rojen je bil v okolici Ljubljane, od koder je prišel v Ameriko leta 1917. Tukaj zapušča ženo Florence, roj. Jonke, sina Thomasa, hčerko Barbaro Torok, vnukinjo Bonnie (v Jugoslaviji), brata Pavla, sestro Angelo Volcansek. Pogreb je danes iz Brickman & Sons pogreb, zavoda na 21900 Euclid Avenue v cerkev sv. Fe-licite, kjer bo ob 9.30 pogrebna sv. maša, nato na Kalvarijo.
Maks Urankar
V Euclid General bolnišnici je umrl 68 let stari Maks Urankar s 540 E. 260 St. v Euclidu, rojen v Lazah v Tuhinju v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA pred 51 leti, zaposlen do upokojitve pred 3 leti pri Chase Brass & Copper Co., vnet športnik in kegljač. Zapustil je ženo Frances, roj. Antonin, hčer Bette Lovšin, zeta Tonyja, bil je stari oče Marka, Debre in Terrija, brat Antona, pok. Johna, pok. Andrewa, pok. Franka in pok. Mary Kochevar. Pokojnik je bil član ADZ št. 40, Kluba slov. upokojencev v Euclidu in St. Clair Rifle Cluba. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes ob 9.15, v cerkev sv. Viljema ob 10., nato na pokopališče. Družina bo hvaležna za darove v njegov spomin za American Cancer Society.
M
Sil!
s Pil i! la
simi m oertTOraep
Vodnik Pakistanske ljudske stranke, glavne nalitične sile v Zahodnem Pakistanu, zahteva sklicanje parlamenta.
KARACHI, Pak. — Predsednik Yahya Khan je zaposlen s posledicami državi j; nske vojne v Vzhodnem Pakistanu in se ne utegne brigati za politiko v zahodnem delu dežele. Tam je pri zadnjih volitvah zmagal znani 'evi politik Bhutto. Cd 144 poslancev, kar jih je odpadlo na Zahodni Pakistan, jih je stranka Bhutta (Pakistanska ljudska stranka} dobila 88. Je torej u-pravičena, da se pogovarja z A vami lipo iz Vzhodnega Pakistana o skupni vladi. Yahya Khan je vse te načrte podrl, ko je v preteklem marcu šel krotit Vzhodni Pakistan z vojsko.
Bhutto je sedaj sklenil, da bo nadaljeval boj za demokracijo. Objavil je, da parlament mora biti sklica* do Novega leta, drugače bo prišla pakistanska demokracija v hudo nevarnost. Kar je poslanskih mest praznih, jih je treba izpolniti z nadomestnimi volitvami, da bodo novi poslanci mogli že biti na prvi seji novega parlamenta.
Načrt je najbrže lep, toda verjetno narejen brez krčmarja. Da
r*
%
!*<£!#?
TOlf I
Predsednik ZDA Richard F. Nixon je včeraj s svojo ženo
Iz Clevelanda \ in okolice j
Velik volivci shod—
Nocoj ob 8. je v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue velik političen shod 23. varde,
in spi eriihiv om o&ietci na Aljasko, kjer je fi"ue> zju-! na katerem bosta glavna govor-
traj ob 2.45 pozdravil japonskega cesarja Hirolhita, ki je na letu v Evropo pristal na Elmendorf I'etalskem oporišč« pri Anchorage.
Kanclerja Brandta je primazal klofuto
MUENCHEN, Nem. — Viktor R. Gislo, 22 let stari član nacionalistične Narodne demokratske stranke, je pretekli petek z besedami “To je za tvojo jeta nobenih sporočil na Zemljo.
ANCHORAGE, Aljaska. — Včeraj je predsednik ZDA priletel sem na zgodovinsko srečanje z japonskim cesarjem, ki je iiokrat prvič v večtisočletni zgodovini Japonske odšel na obisk v tujino. Cesar Hirohito je včeraj odletel iz Tokia s svojo ženo cesarico Nagako ter pristal danes zjutraj ob 2.40 na letališču Llmensdorf. Na letališču ga je pričakal predsednik ZDA Nixon s svojo soprogo Patricio in uradnim spremstvom. Japonskega gosta je pozdravil prijateljsko in v svojem govoru poudaril potrebe po sodelovanju ZDA in Japonske v korist narodov Pacifika in vsega sveta.
Japonskega cesarja je prišlo pozdravit kakih 5,000 ljudi. V odgovoru na pozdrav predsednika ZDA je japonski gost odgovoril, da je “globoko ganjen” nad tem, da je predsednik ZDA prišel tako daleč, da ga pozdravi. Želel je ZDA in njihovemu na-bi se uresničil, bi moral preje j rodu vse dobro, odstopiti Yahya Khar.. Ta je si-j Po uradnem sprejemu in voja-cer rekel, da bi rad vpeljal ci-Iškem pozdravu, ki je predpisan ivilno vlado, ni se ph jasno iz-'za obiske tujih vladarjev, sta se razlil, kdaj naj bi se to zgodilo, cesar Hirohito in predsednik
. -----—°----—	Nixon odpeljala s svojim sprem-
I\o«2 sovjetski neuspeh! stvom na dom gen. Roberta C.
V vesolju?	Ruegga, poveljnika vojaškega
LONDON, Vel. Brit. — Tu- oporišča, kjer sta se razgovar-kajšnji vesoljski strokovnjaki jala privatno 20 minut, nato pa sodijo, cla je verjetno Sovjetska sta povabila k svojim razgovoru zveza v svojih vesoljskih-napo- še svoje sodelavce. Mrs. Pat nh doživela nov neuspeh. Ve-! Nixon in cesarica Nagako sta soljski ladji, ki so ju poslali pro-; imeli poseben sestanek, ti Marsu, bi morali tega sedaj | Japonski levičarski študentje doseči in menda na njem prista-!v Tokiu so demonstrirali proti ti. Ne vedo, kaj se je z njima cesarjemi poti v tujino, ker naj zgodilo, ker že en teden ne da-j bi bila ta početek obnove japonskega militarizma. Policija je
toval z Japonsko, pa tudi zaradi uvedbe 10% carine na uvoz tujih izdelkov v ZDA, ki je Japonsko posebno prizadela. Trdijo, da je ta Nixonov korak napravil na Japonskem dober vtis in ogladil pot k mirnim razgovorom, ki naj urede na novo odnose med obema državama.
Po dveh urah na Aljaski je japonski cesar odletel s svojim spremstvom proti Kopenhagnu. i\a poti po Evropi, kjer bo obiskal 8 držav, bo ostal cesar Hirohito 18 dni. To je prva njegova pot v tujino, odkar je zasedel japonski prestol, v Evropi je bil leta 1921 kot prestolonaslednik. To je prva pot vladajočega japonskega cesarja v vsej japonski zgodovini v tujino.
nika mestni odbornik E. J. Turk in županski kandidat Anton Garololi. Vsi vabljeni! Za zabavo bo igral orkester Pecon-Trebar, ha razpolago bo tudi več durnih nagrad!
Angleški tečaji—
Odrasli, ki ne obvladajo angleščine, so vabljeni na brezplačne tečaje tega jezika, ki jih prireja clevelandski šolski sistem. Za pojasnila kličite 696-2929. Tečaji so v Collinv/ood Evening School, 15210 St. Clair Avenue v torkih in četrtkih zvečer od 6.30 do 9.30; v Nottingham Library na 750 E. 185 St. v torkih in četrtkih od 9.30 do 11.30 dopoldne in od 12. do 2. popoldne; v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Avenue v po-nedeljskih in sredah od 10. dop. do 1. pop. in v ponedeljskih in četrtkih od 6. do 9. zvečer.
m
Poravnajte naročnino, če le mogoče, na prvo obvestilo!
Pogajanja o omejitvi strateškega ato mskega orožja (SALT) med ZDA in ZSSR so tako napredovala, da računajo na sporazum | o obrambnih raketah še lec tcs.
Nadnje vesti
vzhodno politiko!’
Fabian, roj. Legan, sina Franka, ušnico kanclerju
1 vnuka, 2 pravnuka, pastorke Mary Kastelic, Jennie Ribariz, Sophie Papesh, Frances Dern-
primazal za-W. Brandtu,
ko je ta prišel v bavarsko glav-
Sovjetsko zvezo je zadela hu-
demonstrante
zadrževala od
da nesreča, ko so našli junija v;poti, koder se je cesar vozil na vesoljnem vozilu Saljut mrtvel letališče, kjer ga je pozdravilo no mesto pogledat, kako napre-Jtri kozmonavte po njihovem u-jvoč tisoč državljanov, dujejo priprave za olimpijske spešnem kroženju okoli Zemlje j Predsednik Nixon je poletel yar, Tillie Kurtinaitis, Margaret j igre, ki bodo prihodnje leto tam. jv vesoljski postaji. Luna 18, od; na Aljasko, da pozdravi in sprej-Munley in Julio Fabian ter pas-' Policijski načelnik v sprem-1 katere so pričakovali uspešno me japonskega cesarja z name-torka Raymonda Fabiana. Po-jstvu kanclerja je napadalca ta-:nadalevanje raziskav Lune, jej nom, da bi omilil japonsko neje-greb bo iz Fortunovega pogreb-ikoj prijel, pa so ga kasneje, ko j verjetno treščila na Lunino po-1 voljo nad svojim obiskom na rega zavoda v sredo ob 8.30, v so ugotovili, kdo je, na kancler-j vršino in se razbila, ker je ne-! Kitajsko, za katerega se je do-eerkev sv. Lovrenca ob 9., nato ijevo besedo izpustili.	Inadno utihnila.	|	govoril, ne da bi se preje posve-
' Južna Dakota je po površini večja od vse Nove Anglije.
V remensfo prerok pravi:
Delno oblačno in toplejše. Naj višja temperatura okoli 75. Verjetnost dežja.
LONDON, Ang. — Državljanska vojna med katoličani in protestanti v Severni Irski traja res predolgo in je tudi iziedno krvava. Radi tega se je začela razburjati celo angleška politična javnost. Angleška vlada je začutila, da se menja razpoloženje v javnosti in da ne bo mogla več prelivanja krvi samo opazovati. To je povod za debato v parlamentu, ki je trajala dva dni, kar je izredno veliko. Debata ni bila ravno zabava za vladno večino, zato so pa posledice dobre.
Trije zainteresirani ministrski predsedniki: britanski, irski in predsednik pokrajinske vlade Severne Irske se bodo namreč sestali danes in jutri v Londonu, da skušajo najti podlago za sporazum. E. Heath iz Londona in Faulkner iz Belfasta bosta zastopala protestante, J. Lynch iz Dublina pa katoličane v Severni Irski. Formalnega
*	s
fV7
pooblastila sicer nima, toda moralno pooblastilo je dobil od irskega kardinala Con-wayja in 5 irskih škofov, ki predlagajo, naj se pogajanja ne opirajo le na številke, ampak tudi na človeške momente. “Kdo pri zdravi pameti naj požene z bombami milijon protestantov v Zedinjeno Irsko? Kdo ne bi obsojal načrta male skupine Ircev, ki skušajo s silo ustvariti združeno Irsko?” Kardinal in škofje obsojajo obenem tudi vse krivice, ki se godijo katoliški manjšini že pol stoletja. Zagovarjajo misel, da se vprašanje da rešiti le z radikalno in demokratsko reformo vseh javnih zastopstev in uradov.
Do podobnih sklepov je prišel tudi angleški p? Nameni. S tem je nakazan okvir za bodoči sporazum. V Severni Irski ne sme več vladati načelo številčne večine in manjšine. Manjšina naj dobi
5 o
svoje pravice do posebnih u-prav, in posebnega političnega položaja v Severni Irski.
Osnovna misel bi se torej dala izraziti v ideji federalizacije javne uprave v Severni Irski. Severna Irska naj ne bi bila več “zedinjena” s pro-testantovsko večino, ki ima vse pravice, in katoliško manjšino, ki je brez pravic. Bila bi bolj podobna sedanji Belgiji, ki dejansko tudi obstoja iz dveh delov, pa je ena država.
Načrt je za tiste, ki niso prizadeti, brez težav sprejemljiv. Ni in ne bo hitro sprejemljiv za katoliške in prote-stantovske prenapeteže. Londonska vlada ima celo možnost razpustiti severno-irski parlament in vlado ter sama prevzeti upravo pokrajine, dokler čas ne pomiri razgretih duhov. V takem položaju ni irska vlada, ki dejansko nima nobene besede v Severni Irski. Zato se bo mogla
tra
e 'S
i
sklicevati le na razpoloženje javnosti v lastni državi, ki je tudi sita državljanske vojne in hoče imeti mir ob svoji severni meji.
V Londonu računajo, da bo sporazum obsegal podlago za novo federalno ustavo s proporcionalno udeležbo obeh verskih skupin v parlamentu in določil način sestavljanja koalicijske vlade v Severni Irski.
Upajmo, da bo sporazum dosežen. S tem miru še ne bo, strasti so še preveč razburkane v obeh taborih in jih bo le čas mogel ohladiti. Zato bo tudi potrebno, da se vse tri vlade pomenijo, kako upravljati deželo v prehodni dobi. Dokler namreč v Severnem delu Irske ne nastopi mir, je le težko misliti, da bi se učinkovito izvedla reforma, naj bo taka ali taka. gele konec nasilja na obeh straneh bo pomenil začetek nove dobe v Severni Irski.
HELSINKI, Fin. — V petek zg bila zaključena pogajanja o omejitvi strateškega jedrskega orožja med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo tu in bode nadaljevanja kasneje na Dunaju, kot je bilo to v prejšnjih ^ dveh letih. Pogajanja so toliko napredovala, da napovedujejo! še pred koncem letošnjega leta: sklenitev dogovora o omejitvi protiraketne obrambe.
Obe sili sta prišli že do načel- \ nega sporazuma. Sovjetska zve-j za je odločena zavarovati glav-j no mesto Moskvo, Združene dr-j žave pa tri glavna oporišča med-1 celinskih raket v Montani in; Dakoti. Sovjetska zveza se je pripravljena zadovoljiti s 100 raketnimi lovci, Združene drža-; ve pa trdijo, da jih potrebujejo! za svoj namen 300. Oba ob-! rarnbna sistema sta v načelu | slična, kateri je bolj učinkovit,! pa ni znano. Pričakujejo, da bo-! do preostale težave in nesoglas-1 ja rešili do konca letošnjega leta.
Težje je vprašanje ofenzivnih strateških raket, Tu še niso pogajanja prišla preko izmenjave stališč, pa še to le v omejenem obsegu. Vendar je to glavni del vseh razgovorov. Če se ne bodo ZDA in ZSSR sporazumele o o-mej it vi ofenzivnih raket, potem tudi morebitni dogovor o omejitvi defenzivnih ne bo dolgo držal.
ZDA bodo podpirale Van Thieuja še daije
SAIGON, J. Viet. — Namestnik dr. H. Kissingerja gen. A. Haig je pretekli četrtek sporočil predsedniku Van Thieuju, da ZDA niso prav nič zadovoljne, da je on edini predsedniški kandidat, da pa mu kljub temu ne bodo ukinile podpore.
Isto je povedal gen. A. Haig tudi podpredsedniku republike Nguyenu Cao Kyju, ki snuje odpor in demonstracije proti Van Thieuju.
BEOGRAD, SFRJ. Sovjetski partijski vodnik Leonid L Btežujev je v soboto končal svoj 4-dncvni obisk v Jugoslaviji s podpisom nove bel-prrajske deklaracije, ki potrjuje podpisano leta 1955 od Hruščeva, poudarja skupno podporo ZN, ustalitev miru na Balkanu, obsodbo “ameriške napadalnosti v Vietnamu” in izraelske na Srednjem vzhodu, pa napoveduje tudi tesnejše sodelovanje med Komunističnima pariijaka ZSSR in Jugoslavije. Iz Beograda je odletel Brežnjev v Budimpešto, ed tam pa v Sofijo. Tako Madžarska kot Bolgarija sta v zadnjih mesecih vodili oster propagandni boj proti Titovi Jugoslaviji.
ANCHORAGE, Aljaska. —■ Več sto ljudi je ob Nixonovem obisku tu demonstriralo proti napovedanemu atom skemu preskusu na otoku Amčitka v Aleutih. Med tem je Sovjetska zveza danes izvedla enega največjih podzemnih preskusov, ki so ga zabeležili na Švedskem kot potres z jačino 6.7 na Richterjevi lestvici.
HONG KONG. — Znani ameriški specialist za srčne bolezni dr. White se je s svojimi tovariši vrnil z večdnevne poti na Kitajsko in izjavii, da ni tam opazil nič izrednega. Za novice o raznih skrivnostnih dogajanjih na Kitajskem je zvedel samo iz radijskih poročil od drugod.
LONDON, Vel. Brit. — Sovjetska zveza je označila britanske obtožbe sovjetskih diplomatov v Veliki Britaniji obsežnega vohunjenja kot “ne-osnovane in ponarejene” ter zagrozila, da bo na izgon 90 sovjetskih državljanov odgovorila z izgonom britanskih državljanov iz Sovjetske zveze.
LONDON, Vel. Brit. — Danes so se sestali tu predsedniki britanske, irske in severnoirske vlade, da se pogovore o načinu pomiritve Severne irske, kjer je v teku dejansko državljanska vojna.
Hmmrnm, Homowim
MriS/t''* */ l f- V V— 11 < * rvi I -
v msfsm «©5aitatii»
Cil7 St. Ciair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, GMo 44.103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
*	NAROČNINA:
ga Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mašeče Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 lor ? months Canada and Foreign Countries:
IlS.^M per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
■:.? 83
No. 184 Monday, Sept. 27, 1971
Jugosiovani ugibajo o smislu obiska vodnika Sovjetske KP L. Brežojeva
Sredi preteklega tedna je priletel v Jugoslavijo na štiridnevni “prijateljski in neuradni” obisk glavni tajnik Komunistične partije ZSSR Leonid I. Brežnjev. Svet je različno presojal ozadje tega obiska, različno pa so gledali nanj tudi v sami Jugoslaviji. Sodelavec New York Timesa A. Friendly je v poročilu iz Beograda jugoslovanska ugibanja takole opisal:
“Ne morete imeti pomirjenja v Evropi in vojno na Balkanu!” S to izjavo je neki Jugoslovan pokazal, kako on in mnogo drugih tu razlagajo obisk sovjetskega partijskega vodnika Leonida I. Brežnjeva. Je še veliko drugih razlag. Nekateri sodijo, da se Brežnjev boji, da bi mogla Sovjetska zveza izgubiti svoj politični vpliv v Jugoslaviji, kjer so v zadnjem času ZDA in Kitajska dosegle viden u-speh. Drugi mislijo, da se hoče Brežnjev seznaniti z ljudmi, ki bodo vodili to socialistično državo, ko bo 79 let stari Tito šel z oblasti, ter nove vodnike pretehtati.
Zahodni opazovalci v Moskvi ugibljejo, da upa Kremelj na možnost zabiti klin med Jugoslavijo in Romunijo, ki je v notranjosti pravoverna komunistična država, katere dobri odnosi s Peipingom pa Moskvo hudo jeze.
Jugoslovani čutijo, da je njihov gost prišel tudi z namenom, da seje spore v upanju, da bo lahko izkoristil nasprotja med Srbi in Hrvati. Ti Jugoslovani čutijo še vedno zagotovo, da hoče Moskva gospodovati nad Jugoslavijo. Oni vidijo v obisku Brežnjeva prijemljiv opomin morebitnim prijateljem Moskve, da ta še ni izgubila niti zanimanja niti upanja.
Vsa ta ugibanja se utegnejo izkazati za pravilna v različni meri. Jugoslovanskim vodnikom je trenutno najvažnejši obisk sam, prvi Brežnjeva tu v petih letih, piše sodelavec NYT.
Med tem ko je Moskva hotela obisk Brežnjeva ohraniti kolikor le mogoče privaten, ga je Beograd dvignil skoraj na uradno državno raven s častnim sprejemom, častnim banketom in uradnimi govori ter uradnim zaključnim poročilom. Tito in njegovi, ki Moskvi ne zaupajo posebno, so hoteli to priložnost izkoristiti za dosego nove zagotovitve jugoslovanske suverenosti, enakosti in pravice do lastne poti v domačih zadevah, kot je bilo to določeno v “belgraj-ski deklaraciji” ob obisku Hruščeva leta 1955.
Hruščev je prišel leta 1955 v Jugoslavijo in se opravičil Tita za nasilja, ki jih je vršil nad njim Stalin, ko je Jugoslavijo junija 1948 vrgel iz Kominforme v upanju, da mu bo treba “le s prstom migniti, pa Tita ne bo več”, kot se je sam izrazil.
Titu je uspelo Stalinove poskuse za pokoritev Jugoslavije izjaloviti, kar je starega boljševika hudo grizlo, vendar pa ni šel tako daleč kot njegovi nasledniki, ki so Madžarsko in Češkoslovaško pokorili s trdo vojaško roko.
Pomiritev med Moskvo in Beogradom, ki jo je dosegel Hruščev tekom svojega obiska v Beogradu leta 1955, ni ostala posebno dolgo prijateljska, vedno znova je prihajalo do manjših trenj, dokler ni sovjetski pohod na Češkoslovaško leta 1968 izzval Titov javni protest in obsodbo. Tito je bil tedaj sam v resnih skrbeh, da bodo sovjetske vojske korakale tudi v Jugoslavijo, kar pa se ni zgodilo. O-zračje se je pomirilo in odnosi med Moskvo in Beogradom na državni ravni so bili redni, na partijski hladni, v propagandi pa so ostali sovražni. Kljub temu je Jugoslavija v začetku tega leta podpisala s sovjetskim blokom trgovinsko pogodbo, ki predvideva v teku prihodnjih petih let trgovinsko izmenjavo v obsegu 2.6 bilijonov dolarjev.
Jugoslovanom dejansko ne gre toliko za trgovino kot za priznanje pravice od Sovjetske zveze do neodvisne mednarodne in domače politike. Brežnjev jim je to pravico priznal, pa izjavil, da je treba načela beograjske deklaracije iz leta 1955 izjavati v “skladu z današnjimi okoliščinami na široko in v polnem, kolikor se le da”. To dopolnilo smatrajo nekateri za omejitev deklaracije same.
Brežnjev je označil zahodne glasove o “omejeni suverenosti” socialističnih držav, ki naj bi služila kot temelj za sovjetsko zasedbo Češkoslovaške, na slavnostni večerji v Beogradu za “pravljice”, ki so jih izmislili tisti, ki nočejo dobrih odnosov med Beogradom in Moskvo. Ti naj bi si tudi izmislili vesti o pripravah sovjetskih armad za pohod na Balkan.
Jugoslovani vidijo za sedanjimi ruskimi smehljaji in ljubeznivimi besedami le sovjetsko taktiko iskanja pomiritve z Zahodom, piše A. Friendly NYT iz Beograda, in ne dajo dosti na nje. Trdijo z neko opravičenostjo, da je bilo mogoče sovjetsko politiko skozi leta soditi po odnosih Moskve do Beograda.
Za uradno zunanjo politiko Jugoslavije je pomiritev s Sovjetsko zvezo ugodna. Z njo bo lažje varovati Balkan pred tujim vmešavanjem.
Kaj Moskva dejansko misli o Jugoslaviji, je mogoče razbrati iz to leto izišle knjige Sergeja Trapeznikova, načelnika znanstvenega in vzgojnega oddelka Centralnega komiteta KP ZSSR. Trapeznikov imenuje Jugoslavijo “mostišče desnih revizionistov, ki ga je svetovni imperializem zgradil v socialističnem taboru”. On dolži Jugoslavijo za “razkrajajoče delovanje” na Madžarskem in Češkoslovaškem.
Eden vodilnih urednikov v Beogradu je dejal sodelavcu NYT Alfredu Friendlyju: “Naš obstanek zavisi od naše sposobnosti izigrati kolikor mogoče velikih sil drugo proti drugi.” Friendly sam sodi, da je jugoslovanske oblastnike najbolj strah, da bi se velike sile sporazumele med seboj in Jugoslavijo enostavno dodelile vplivnemu področju ene izmed njih. Zato je bil, tako piše Friendly, Tito brez dvoma vesel, ko je sprejemal Brežnjeva, v zavesti, da bo skoro obiskal Nixona v Washingtonu in da je obnovil dobre zveze s Peipingom.

BESEDA IZ NARODA
:
vsem rojakom in rojakinjam prav lep slovenski pozdrav!
Anna Jesenko
I ------ - —---------------------------------- ' i
I
in
iiisbvalgG 01§y@landa preseršišesi rmi višino fcilfi^siaga delovanja
CLEVELAND, O. — Znani ljubljanski frančiškan p. Roman Tominc, ki se je udeležil slovenskega romanja v ZDA na posvetitev Slovenske kapele v Wa-shingtonu, D.C., je prijateljima, pri katerih se je zadrževal tekom svojega kratkega bivanja v Clevelandu, v pismu zahvale zapisal tudi tole:
Obenem bi rad povedal, da sem bil res presenečen nad to kulturno višino naših Slovencev. Zakaj ta pogum sredi o-gremnega morja tujih narodov pri nas novo mašo. Višek poletna se ta slovenska družina drži nega časa je bil farni izlet v Wa-
lewyoriki Slovenca kdo imeli duhovno obnovo
NEW YORK, N.Y. — Predragi farani! Pozdravljeni vsi! Poletni čas je bil zelo lep. Upamo, da ste vsi nazaj s počitnic in če niste šli, da se vam je vseeno lepo godilo.
Za faro j e,letošnji poletni čas poln spominov. Dva novomašnir ka, p. Benjamin Mlakar in p. Matija Babnik, sta obnovila
kot hrast. V enem samem mestu dve mogočni cerkvi in celoten ambient njih domov, njih hiš in njih stanovanj me je navdal z velikim spoštovanjem. Zakaj to ni samo navaden pogum, ki vzkipi, vzraste pa tudi že usahne. To je pogum rodov, pogum mož in žena, ki so hoteli ustvariti sebi in svojim otrokom košček domovine v tujem svetu — in uspelo jim je.
Res je, da imajo, tudi drugi narodi nekaj podobnega, toda ti narodi štejejo doma desetine in desetine milijonov. Proti njim smo mi drobna peščica in vendar kakšen zanos, kakšna lepota in izbranost.
Ihm Triglav se oglaša
CLEVELAND, O. — Počitnice so za nami. Dolge šo bile, kar za pet mesecev smo izpregli. Sedaj pa je čas, da z veseljem in novimi močmi zopet začnemo naše delovanje pri pevskem zboru Triglav.
Vse, ki bi radi peli pri našem zboru, obveščamo, da se bodo pevske vaje začele v četrtek, 7. oktobra, ob pol osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na 8818 Denison Avenue. Naši stalni člani in pevci bodo prejeli pismeno obvestilo.
Slovenci smo znani po tem, da radi pojemo. Pesem nas druži, razveseljuje, tolaži in poživlja, v naših lepih pesmih opevamo lepo rodno domovino, polja in travnike, visoke planine in ljubke gričke, opevamo ljubezen, prjateljstvo, žlahtno kapljico, vesele in žalostne dogodke, včasih povsem preprosto, pa tudi umetno. Naše pesmi, ki smo jih ponesli v širni svet, je naša naj-bogatejša narodna dota.
Ne smemo dovoliti, da bi naši pevski zbori umrli! Pridobiti si moramo novih pevskih moči, ki bodo z dolgoletnim delom enega ali drugega pevskega zbora nadaljevale. Zato še enkrat vabim, če radi pojete, pristopite k pevskemu zboru.
Upam, da bodo vsi pevci in pevke zbora Triglav z velikim veseljem pričeli hoditi na pevske vaje, da se dobro pripravimo za naš vsakoletni koncert, ki bo 7. maja 1972, s katerim bo-| mo tudi proslavili 25-letnico obstoja zbora.
shington, D.C., na blagoslovitev Slovenske kapele.
V lepih spominih se p. Matija Babnik tudi vsakemu zahvaljuje v besedah:	“Dovolite, da se
Vam že enkrat prav iskreno zahvalim za vse, za vsako prijazno besedo in lep sprejem, ki sem ga bil deležen pri Vas. Prosim Vas, da izročite moje iskre-
0h ‘'znamenju” Korotana
RIM, It. — Že par let se suče polemika okrog Tomažičevega Korotana, visokošolskega doma na Dunaju. Ni se omejila le na dunajske kroge, opozicija je kaj kmalu velikopotezno priklicala Ljubljano na pomoč, nekateri pa celo londonski glas na odgovor.
Ni mi do tega, da bi kogarkoli branil ali obsojal, rad pa bi podal nekaj ugotovitev in okoliščin, ki sem jim bil priča.
Ko si je p. Tomažič omislil načrt za gradnjo slovenske hiše v obliki akademskega doma, se je moral nujno spoprijeti s finančnim vprašanjem. Začel je z nabiralno akcijo med Slovenci širom po svetu. Nedvomno je bilo takrat ime patra Tomažiča vsa-komu od rok, da je vedel, čemu daruje, in da bo nabrani denar res služil danemu namenu. Prav tako je ime p. Tomažiča uživalo zaupanje dunajskih cerkvenih in laičnih oblasti, katerih predstavniki so se odzvali v obliki darila in posojila. Poleg vsega je p. Tomažič razpolagal še s svojimi prihranki, saj je bil redni nameščenec v neki dunajski bolnišnici. Gradil je in zgradil lep slovenski akademski dom, ki je pravcato hotelsko poslopje.
Ko sem pred dvema letoma potoval po Avstriji, sem mimogrede stopil še v Korotan. Tu sem naletel na delavca, opravljenega kot vodnega inštalaterja z orodjem v roki in ga povprašal po patru Tomažiču. V odgovor se mi delavec predstavi kot pater Tomažič.
Ogledal sem si prostore in lahko rečem, da je bilo vse lepo racionalno zamišljeno in. zgrajeno. Prav prijetno me je presenetila velika čitalnica, bogato opremljena s slovensko literaturo in publicistiko, ki že sama veliko pomeni slovenskim aka-
ne pozdrave vsem, ki se zbirajo |demikom na Dunaju, okrog oltarja na Osmi . Prav! Tako dekliški kot fantovski vsem moja iskrena zahvala in sektor sta urejena tako, da lah-pozdrav. Čeprav smo daleč, mo- ko slovenski starši mirne duše limo drug za drugega, da bi vsi zaupajo v ta dom svojo hčerko izpolnili vsak svoje poslanstvo, aij sina, ko ga pošljejo na Du-
ki nam ga je vsemogočni Bog zaupal. Milost Gospoda Jezusa Kristusa z Vami vsemi.
Vaš... Matija Babnik (novo-mašnik).”
Zdaj, ko se začenja jesenska sezona, ozirajmo se spet nazaj na farno duhovno življenje.
Da bi se prav vnelo duhovno življenje, bomo naredili prvo nedeljo v oktobru, t. j. 3. oktobra, farno duhovno obnovo! Podobna bo enodnevnim duhovnim vajam.
OBNOVA bo razdeljena v tri govore:
1.	Prvi govor pri 8. sv. maši. Društvo Naj sv. Imena ima tudi svojo nedeljo, — in po maši bo kratek sestanek za člane v dvorani.
2.	Drugi govor bo pri 10. sv. maši.
3.	Po sv. maši ste vsi vabljeni v dvorano, kjer bomo servirali klobase in zelje za kosilo kot na “Prosvetno nedeljo”. Po kosilu v dvorani bo “Open Forum” — verski razgovor in verska vprašanja, — in nato pa tretji govor. Po govoru okoli 1. pop. bo blagoslov z Naj svetejšim v cerkvi.
Voditelj duhovne obnove bo p. Franc Blatnik, naš dober sosedni duhovni prijatelj, katerega vsi poznamo, cenimo in spoštujemo. Velikokrat nas je že duhovno navduševal, zdaj bo pa nam posebno na novo užgal duhovno življenje. Pridite vsi, dragi farani, pridite vsi!
Na svidenje prvo nedeljo v oktobru na “Osmi”-
Richard Rogan, župnik Bertrand Kotnik, kap.
-------o------
Aluminijaste tube
naj študirat.
Mislim, da smo Slovenci lahko ponosni na patra Tomažiča in hvaležni mu, da je sredi Dunaja zgradil tak dom, ki nam ga marsikdo zavida. Ako je p. Tomažič zgradil Korotan, ga menda tudi toliko lažje vodi. Jasno, da ga upravlja na tak način, da se ne izneveri namenu, za kar je bil dom zgrajen, in da ne izgubi zaupanja tistih, ki so njegovo zamisel podprli.
Sploh smatram, da je vsakršna obramba p. Tomažiča ob polemiki opozicije odveč, saj ga naj lepše brani dunajsko “znamenje” slovenskega Korotana, ki ga je sam ustvaril.
Vinko Levstik -
ta dva nemška orožnika, zaseže-ta matične knjige in vse drugo, kar je bilo zanju važnega, iz župnega arhiva ter mi povesta, do moram “izgniti z nemškega ozemlja” do naslednjega opoldneva. Da bi šel proti Ljubljani, mi ni kazalo, ker bi me utegnili zapreti in deportirati. Odločil sem se, da na praznik farnega patrona sv. Janeza Nepomu-ka, 16. maja. še opravim sv. ma-
šo, vsaj eno, če ne dveh (zaradi sodbi, mnogo preranem gro-
lliirf ja mož, kje tak je še nmi siasni?
(Dekanu pok. Slavku Podobniku v spomin.)
CLEVELAND, O. — Ob svidenju s prevzv. g. škofom Janezom Jenkom dne 17. avg. sem zvedel od njega nadvse žalostno novico, da je umrl moj dobri prijatelj iz vojnih let g. dekan in rektor malega semenišča v Vipavi, preč, g. Slavko Podobnik.
Spomin nanj sega v spomlad leta 1941. Jugoslavija se je pod težkimi udarci nemških armad in letalskih napadov zrušila prve dni aprila. Poljansko dolino so zasedli najprej Italijani in ljudi, da jih pošljejo v interna-
romarjev iz sosednjih župnij), nato pa odidem preko meje na italijansko stran, do katere sem imel pičlih 5 minut. Ko pridem čez mejo, me aretirajo laški obmejni stražniki ter odvedejo v Cerkno. Na zaslišanju sem jim z naj večjo težavo dopovedal, da sem moral čez mejo na ukaz šefa GESTAPO-a iz škofje Loke, da je zame smrtno nevarno hoditi nazaj ali biti poslan nazaj na ozemlje, ki je pod komando nemške armade in Gestapa. Na posredovanje pok. g. dekana Cerknem so me nato poslali v Gorico na kvesturo, na zopetno podrobno zaslišanje. Ko so se končno uverili, da govorim čiste resnico, so me pustili v Gorici v oskrbi pok. kanonika dr. Mirka Brumata. Ta blagi pokojnik mi je svetoval, naj grem kam v hribe, proč od policije in vojaštva ter zaprosil pok. g. Slavka Podobnika, naj me sprejme k sebi v Šebrelje nad Cerknom! Ker je bilo visoko v hribih, proč od prometnih zvez, smo vsi skupaj upali, da bom imel mir v, tem zavetju. Toda ne! Ljubosumni Lahi — kvestura v Gorici je ukazala, da se moram iti javit vsak drugi dan v Spodnjo Trbušo na karabinijersko postajo, 11 km daleč v eno smer! Tako je šlo dobre tri mesece. Nato sem moral oditi na področje Ljubljanske pokrajine.
V Šebreljah sem imel priliko spoznati, ceniti in spoštovati pokojnega g. Slavka. Ta dobri mladi gospod je napravil name izredno močan vtis kot duhovnik, kot izobraženec in kot pre prosti ljudski voditelj. Vse na njem je bilo tako preprosto, tako enostavno — obenem pa tako pristno duhovniško vzvišeno. Bil je mož krasne, precej visoke postave in izredno priljudnega obnašanja. Vsa njegova zunanjost je bila v polni skladnosti z njegovo bogato duhovno notranjostjo, z njegovo nadpovprečno nadarjenostjo. Nehote me je spominjal na preprostost in ponižnost duhovnega velikana, pok. univerzitetnega profesorja dr. Aleša Ušeničnika s to razliko, da je bil pok. g. Podobnik mnogo živahnejši ter vsestransko razgiban v svoji delavnosti in praktičnih sposobnostih. Nekaj angelskega je bilo v pok. rektorju in dekanu iz Vipave v vsem njegovem nastopu in izražanju osebnosti.
Tudi vojna mu ni prizanesla, njemu morda še manj kot drugim! Stalno je bil v nevarnostih, enkrat pred partizani, drugič pred Lahi, tretjič pred ‘haj-mi’ak Nemcev. Leta 1944, menda je bilo v agustu enkrat, je bil v hudi nevarnosti in tudi na dogodek sam sem skoraj čisto pozabil. A me je ob svidenju z njim lansko spomlad on sam na to spomnil. Nemška vojska je hotela pregnati partizane iz hribov okrog šebrelj, Jagaršč in Vojskega nad Idrijo. Privlekli so veliko število ljudi z župnikom vred tudi iz Šebrelj v Idrijo na glavno nemško vojaško poveljstvo za ta sektor. Nekdo mi pride povedat, da Nemci pripravljajo velik transport naših
jo držali cele tri tedne. Potem so morali kos ozemlja (Poljansko in Selško dolino do Škofje Loke) prepustiti Nemcem, ki so takoj nato začeli sistematično naše ljudi seliti na Hrvatsko in v Srbijo, pozneje pa na Poljsko in v Nemčijo. Najprej seveda so
Večina tub za zobne kreme je
Pevovodja pevskega z bor a1 iz aluminija. Ta prevladuje zdaj; morali biti seljeni duhovniki, da Triglav je izučeni in izkušeni tudi pri pakiranju drugih slič-'bi ljudstvo tako zgubilo pastirje
nih produktov nad svincem in in vodnike, cinkom.	j Dne 15. maja popoldne pride-
pevovodja g. Frank Vauter. Vsem pevcem in pevkam,
cijo. Ker sem zaradi znanja nemščine in nastopa imel precej vpliva pri nemški vojaški komandi in policiji, sem si izprosil dovoljenje, da vidim te ljudi, kdo so? “Morda potrebu-
stvo pred nevarnostjo. Posredovanje pri nemškemu polkovniku je uspelo na veliko jezo nekaterih “o b e r 1 e u tnantov” in “hauptmanov” iz Graza in Brucka ob Muri. Župnik je s svojimi ljudmi nemoteno lahko odšel domov ter odslej imel mir pred Nemci.
Prečastiti in dragi g. Slavko! Ko se mi v daljni tujini v duhu mudimo ob Tvojem, po člove-
bu, nam je vsem, ki smo Te poznali, zares zelo, zelo hudo ob ločitvi od Tebe. Koliko dobrega v vsakem pogledu bi Ti še storil, ako bi Ti dobri Bog dodal nekaj let življenja! Za seboj si pustil veliko, skoraj bi mogli reči: nenadomestljivo vrzel. Toda zoper božjo odločitev ni priziva. Vsemogočnemu in Vsevednemu se je zdelo prav, da Te pokliče ravno v tem času iz nam nerazumljivih razlogov. Vendar nas ob tej silni izgubi tolaži misel in trdno upanje, da smo v Tebi sedaj našli novega priprošnjika pri Bogu. V velikih in kritičnih časih živimo. Malokdo more to prav razumeti. Ti pa, ki sedaj v Bogu vidiš, vse jasno, kakor na dlani, prosi za nas in za svoj lastni narod, iz katerega srede si izšel.
Rev. Nace Beran
Vesti iz Slovenije
Mrtve ribe
V potoku Lendava med Soboto in Lendavo so nenadoma vse ribe poginile. Potok je bil v dolžini več kilometrov pokrit z mrtvimi ribami. Prva preiskava vode je ugotovila, da je bilo v vodi preveč organskih snovi, ni pa izključeno, da so se zastrupile s strupom, ki pa na ribah ni pustil sledu.
*
Gradbeno podjetje v Novi Gorici
Gradbeno podjetje “Gorica” je slavilo 20-letnico obstoja. Podjetje zaposluje 1,200 ljudi, med njimi več kot 100 strokovnjakov. Pri zidavi uporabljajo namesto lesenih kovinske opaže, s čimer se zmanjšajo obrtniška dela in prihrani pri materialu, saj je les zelo drag.
Namesto 40 delovnih ur za kvadratni meter površine po klasični gradnji potrebujejo le 11 ur. Zato pa je povprečni o-sebni dohodek 1,500 dinarjev; do konca leta ga hočejo zvišati na 1,600 dinarjev.
*
Umazana Krka
Reka Krka je nekoč slovela po svoji zeleni barvi in po obilici rib. Sedaj teče od Straže naprej vedno bolj umazana in ima grdo rjavo barvo.
Pri Straži jo zamažejo “Gorjanci”,, nato pa odplake raznih novomeških tovarn, predvsem “Krke”.
*
Svetovno prvenstvo v Planici
Prihodnje leto se bo vršilo od 24. pa do 26. marca prvo svetovno prvenstvo v smuškh poletih na Blodkovi skakalnici v Planici pol Poncami. Tako so sklenili na seji Svetovne smučarske zveze (FIS) v Opatiji. Kakor je znano, je na tej skakalnici leta 1937 prvič skočil čez 100 metrov Avstrijec Bradi. Pred dvema letoma je vzhodni Nemec na njej postavil nov svetovni rekord z dolžino 165 metrov, ki so ga zaman poskušali potolči na Bavarskem in letos na Gornjem Štajerskem. FIS se je dolga leta u-piral smuškim poletom.
*
Predrago v Portorožu
Letoviško mestece ob slovenski obali je imelo v letošnji sezoni na voljo 3,900 postelj v hotelih, 1,700 postelj v zasebnih tujskih sobah in 2,000 prostorov v campingih.
jejo tolmača?” sem rekel Nem- Kritiki pravijo, da je preveč cem. “Za božjo voljo, g. Nace. hotelov A in B kategorije, pre-
pomagaj nam, če količkaj more!” pravi pok. župnik g. Podobnik, ki je kot Mojzes pred fara-
onom skušal braniti svoje ljud- telske sobe.
malo pa cenenih. Hoteli so preveč razkošno urejeni zunaj, premalo tople in prijetne so pa ho-
x xtyTTTTTI
^REL MAUSER:
VELIBCA RIDA
^XXrrgTTTTTTTTTTTYTTTTVVTTTYYTTTirrTTTTTYTm
Earbari se zdi, kakor da je ^Se resen in da samo še čaka, a jo mali Nantej pokliče za ^amo in da se bo Nantej začu-en° zagledal vanjo. Saj mu 116 more reči, da ga je strina Naučila, Kaj bo žinjal?
Barbara pritipa do koška in Potegne odejico do Mojcikine radice. Otrok se ni premaknil. °^ej je porinila pručico pod Posteljo in se slekla. Zunaj je adnji krajec z medlo lučjo umi-val dvor.
Začutila je, kako je mali Nan-ej ob njej globoko dihnil in se pomaknil k zidu. Z desno roko ^ J1 ]e ujel v razpuščene lase.
1 ttiu odmaknila roke.
Sama je bila z otrokoma to-e- Vsak dan je tako. Z njima Pa in njeno dihanje se staplja ^ Mojcikinim in Nantej evim, ^°r da je obema mišeloma še ihanje dala. Kakor da nimata več od Mojce, kakor da ima-a Vse od nje.
^ekaj barti se je prignala do ?^sii, kaj bo, če bo morala po ^autejevem prihodu oditi. Saj atitej je nemara ne bo podil. t. 0l^a lahko se zgodi, da si bo Sama želela.
^°čemu?
_ Zjakor se Barbara muči, da bi •'-■■nico porinila nekam v kot, /mdar ne more mimo nje. Ka-°r 'ia je živa, kakor da ima ko-'eaine in da raste maravnost Sre(ii naizbe:
Zavoljo Agate...!
^°t bič je misel. Da, zavoljo Sata. Bele roke ima. Sirek sa-e iaberharice, sama jim komaj ^avžno prinese. Nima prsti za ?°^i, taka je kakor gospe v fie%ku.
vK° j0 bo Nantej videl, mu bo Bolj mu bo všeč kakor J ° j cika, ki od rajne Mojce kri-2e ki skrbi nosi.
. ^otlej gre misel prav do kra-Ja> Prav do zadnje ride in je ^ko strupena, da Barbari po-2eile solze v oči:
, .Pl bolj mu bo všeč kakor ti,
1 imaš grampave roke in od Prsti suhe. — Nič ne ve reči Ko se Barbara obrne, čuti, a Jo vzglavnik moker.
$ * *
Konec vojne je prišel tako na r°, da je še Račniku sapo za-Majnik je nabruhal rož po poukih lesov, orožje pa je čez 0c obmolčalo. Kakor da se je v * sVet ustavil za hip in posku-Sal zadihati po starem. Odvadil Se 3e bil.
Ljudje kar verjeti niso mogli. 7" Voda je bilo le resen. Vojne e bilo konec. Dolge kolone. so kiajale, vse je šlo v neko svojo srtier. Razočaranje in veselje, Se je zlijalo.
Pačnik je stal na dvoru in se j Vohljal. Prvibart po dolgih uh. Kič se ni premaknilo za °bračem. Zemlja se je umi-1 a' Ni se več tresla. Čokobarti zadnja leta trepetalo po Rač-lku, ko je grmelo za Dobračem vn Potlej tisti črni dim, ki je za-j ral kakor velika zastava, dok-, r ga ni veter razgnal na vse *raje.
Zdaj je vse tiho. Sonce visi i ^ Ojstrnikom in Dobračem, s^akor da ni bilo nikoli v saja-
1	erri dimu. Bezgovec diši od p eva. Toliko let ga že ni čutil.
je vsa ta leta rastel kakor P ^o- Listje je odgnal, potlej jeSV velike bele cvetove, ki jih
2	^-ojca včasih pocvrla. No, na-q oje so bile črne jagode.
rali so jih. Nekaj jih je strina Rušila, nekaj jih je namočil v J=anje, ha so bile pri roki, če je
|a bolezen v hiši.
dal
Leda Račnik se ne spomni, .da vsa ta leta en sam bart pogle-
, v bezgovec. Zdajle ga pa d ° lepo vidi.
y. ezriansko lepo je v Račniku. kop^ Nantej a, kako kobali po scu. pa je rinilo vanj in se je a§oal za otrokom.
“Hi-hi-hi,” je juckal otrok in skušal uiti. Pa ga je stari že držal, vrgel v zrak in ujel v roke.
Otrokovo vpitje je prignalo Barbaro. Ko je videla, da se Račnik igra z otrokom, je že na oglu obstala.
“Samo, da vam z rok ne pade, atej,” je rekla veselo.
“Mi ne bo,” se smeje Račnik. “Težek pa je ta mišek”
In ga je spet zagnal v sonce. Nantej ga je juckal in se smejal. Še strina, ki je z žehtarjem mleka stopila iz hleva, je obstala na dvoru in se nasmehnila Barbari, ki se je vračala.
Zvečer potlej, ko sta Nantej in Mojcika zaspala, je Barbara prišla na dvor in prisedla na klop, kjer sta sedela Račnik in strina. Tako neznano čudno ji je bilo pri srcu v naizbi, da ni več zdržala. Vojne je konec in Nantej se bo vrnil. Pestovala je misel, čeprav se je je bala in želela si je samo enega: družbe, v kateri bi žobarili o Nantej u. Prav zato je prišla na dvor.
Račnik je počasi kadil, strina pa je božala mačka, ki se je privlekel s potepa. “Že oba spita?” je barala.
“Oba,” je rekla tiho. “Nanteja so atej utrudili.” — Nalašč je Nanteja posebej imenovala. S sladkim pričakovanjem je utihnila.
“Zdaj se bo fant morda kmalu prikazal,” je previdno dregnila strina. Račnik se je zganil.
“Ujetnikov od tam ni hitro domov. Po leta dolgo čakajo.”
Račnikov glas je bil miren. Kakor da je za zdaj dovolj, da je vojne konec.
Barbaro je stisnilo pri srcu. Kakor se je bala Nantejevega prihoda, ga je vendar čakala. Koj bo videla, kako bo. Kako naj zdrži s to čudno ljubeznijo eno leto, morda dve? Z vsakim dnem je težja in težja. In otroka! Čez eno leto bo Mojcika že žobarila in Nantej bo že kar velik. Kako težko bo oditi! Otroka bosta kakor njena in, kjerkoli bo, v srcu bo imela oba in ju delila z Nantejem.
“Žinjate, da bi se znalo vleči še dve leti?” je plašno barala.
Račnikove oči so se srenčale z Barbarinim toplim pogledom.
“Lahko tudi tri.”
Kakor da je rekel pretrdo besedo, je dodal: “Nobeden ne ve. Nekateri imajo srečo. Toda naš je ni imel. En bart, ko je Mojco vzel. Če bo pameten in ne tre-past, morda še eno srečo ujame. Pa za tisto je treba dva, da jo lovita.”
Tedaj je Barbara nenadoma nagnila glavo in vsa črnjeva rekla:
“Mojca veka.” — In je utonila v vežo. Račnik je slišal, da je tekla po stopnicah.
“S hejžvo bi te,” je zinila strina.
Stari pa se je samo nasmehnil in veselo rekel:
“Rada ga ima. Vsaj to vem.” — In kakor da je samo zavoljo te besede tako dolgo sedel na dvoru, se je pri priči dvignil in odšel v izbo.
Strina je sama obsedela. Dobro ji je bilo in sama ni vedela, kdaj so se ji sklenili prsti in je začela žebrati.
Šele, ko je sama sebe slišala, da je rekla: K Troštarju Svetemu Duhu, da bi Nantelju dal pravo pamet, je videla, da žebra za Nanteja in Barbaro. Za Nanteja, ki bo trap, če Barbare ne bo videl, in za Barbaro, ki je za mamo mišeloma, ki prave matere nimata več.
In ko je za konec udarila križ čez usta, je bil palec moker.
“Vesela bi morala biti, telpa, pa vekam,” je kuntrala nad seboj, ko je vstajala.
Pa ne bi, če bi vedela, da je v izbi za mizo žebral tudi Račnik.
(Dalje prihodnjič)
Slovenski kandidati za županska mesta
CLEVELAND, O. — Spet so; oče Staj ere in dobro noznan v pred vrati volitve, ko s svojimi'vsej okolici. Sin Frank je sposo-glasovi odločamo, kdo bo vodil ben podjetnik in tovarnar in
našo zamotano politično usodo v naslednjih letih. Zanimivo je, da se v letošnjih volitvah v Clevelandu in okolici poteguje za županska mesta tudi lepo število kandidatov slovenske krvi.
Mr. Strekal je prepričan, da bo tudi dober župan.
Kar prenesetljivo je, da imamo Slovenci letos samo v Clevelandu in bližnji okolici kar štiri kandidate za županska me-
Med kandidati za župana me- sta> PoleŠ mnogo višjega števila sta Clevelanda je GEORGE V. kandidatov za občinski svet in VOINOVICH, sin slovenske ma- razna druga mesta. Ne bi bilo tere, ki je bil že trikrat izvoljen Prav> če bi volili kakega slabe-za predstavnika v državno zako- Sa kandidata, samo zato, ker je
nodajo v Columbusu. Čeprav je Voinovich še razmeroma mlad. uživa velik ugled kot sposoben,
Slovenec. Toda kadar so Slovenci prav tako dobri ali boljši kot drugi kandidati, še bolj ne
delaven in pošten politik. Lani|bi bilo prav, če mi, njihovi roga je clevelandski Kiwanis klub proglasil za moža, ki ima v vsem mestu naj večje zasluge v prizadevanjih zoper onesnaženje voda. Znova so mu dale priznanje tudi druge organizacije, kot npr. clevelandski in ohijski ‘Jaycees’ itd. V Columbusu je podpredsednik državnega odbora za finance, kot sin imigrantov pa je zelo naklonjen tudi interesom clevelandskih narodnostnih skupin, Rad pride med Slovence in doslej sem slišal o njem že dosti pohval od rojakov v Col-limvoodu, ki ga najbolje poznajo. Vsi pravijo, da je sposoben, prijazen in čisto preprost in domač in ga imajo radi. Prav je, da ga Slovenci krepko podpremo. Morda bo zmagal, a tudi če bi teh volitev še ne dobil, mu bo večje število glasov pomagalo k še pomembnejšim političnim uspehom v bodočnosti.
V Wickliffe, Ohio, ponovno kandidira za župana mladi sedanji župan JOHN YANESH.
Čeprav je v tem mestu na vzhodu Clevelanda prav močna itali-
jaki, ne bi volili zanje in jim tudi sicer pomagali do čim večjih uspehov. Pomagajmo jim s svojimi glasovi in propagando!
Slovenian Research Center of America je zbral že precej podatkov tudi o slovenskih županih v Ameriki. Zavedamo pa se, da je Amerika imela v preteklosti še mnogo več županov, ki nam še niso znani in da jih ima mnogo po raznih državah tudi danes, ki jih še ne poznamo. Zelo radi bi vključili v svoje publikacije kratke življenjepise in slike prav vseh ameriških županov slovenske krvi, kot seveda tudi prav vseh sodnikov, zakonodajalcev, tovarnarjev, šefov oddelkov po raznih večjih podjetjih, labor atorijih, bolnicah itd.., izumiteljev, lastnikov patentov, vodilnih u m et n i k o v, nadpovprečnih zdravnikov, inženirjev, arhitektov, športnikov, velepodjetnikov, višjih državnih uradnikov in sploh vseh rojakov slovenske krvi, ki so se kadarkoli izredno uveljavili v Ameriki ali drugod po svetu. Ti-
janska naselbina, je Yanesh v sti, ki so si ogledali samo delno
zadnjih volitvah zmagal nad svojim italijanskim tekmecem. Kot župan si je pridobil precejšen ugled. Trenutno se poteguje za ponovno izvolitev.
Tudi v Willoughby Hills letos kandidira za župana slovenski kandidat JOE TURK. Po poklicu je inženir in podjetnik in rojaki, ki sem z njimi govoril in ga poznajo, ga pohvalijo kot prav sposobnega in prijaznega človeka. Na nasprotni listi pa je kandidat za mesto “councilman-at-large” dobro znani slovenski rojak JOE FIFOLT, dolgoletni politik, ki se je dobro izkazal kot svetovalec in je skušal volivcem ob vsakem času po svo-pih močeh pomagati. Čeprav nista na isti listi, bo zelo prav, če bomo Slovenci v tej okolici volili za oba naša vodilna kandidata in upajmo, da bo Turk postal župan, Fifolt pa council-man-at-large.
V Richmond Heights se poteguje za župansko mesto naš rojak FRANK BRUNDIC. O njem
razstavo slik in dokumentov 18. julija letos, so bili vsi do zadnjega presenečeni nad bogastvom slovenskih podvigov — podvigov, ki so nam že znani in za katere že imamo potrebno gradivo in dokumentacijo. Skoraj vsak teden pa še pridemo do kakega novega presenečenja in odkritja. Pridružite se temu prepotrebnemu delu tudi Vi! Pošiljajte, prosimo, naslove, napotke in gradivo na naslov:
Prof. Edi Gobec Department of Sociology Kent State University Kent, Ohio 44240
Frliname
s© zd® ¥alsia
CLEVELAND, O. — V torek, 28. septembra 1971, bomo imeli v Clevelandu primarne volitve, pri katerih bodo imeli naši državljani priliko izreči se za kandidata, ki je po njih mnenju
najboljši za mestnega župana, mi je pripovedoval prijatelj Ja-]in za kandidata, ki bo vestno in kob Strekal, ki pozna neverjet- marljivo z a s t o p al prebivalce no visoko število Slovencev in varde, kot njih mestni zastop-tudi drugih državljanov vsaj nik ali councilman v zbornici. 100 mij naokrog. Mr. Strekal mi | St. clairsko okrožje spada večje povedal, da je bil Brundičev ji del v 23. vardo. V njej prebi-
va veliko Slovencev,- Hrvatov, Litvinov in Poljakov, poleg prebivalcev drugih narodnosti. Razmere v splošnem zadnja leta potrjujejo, da je mogoče o-hraniti red in sožitje med sosedi in naselbino le s skupnimi prizadevanji in budno opreznostjo. To dejstvo morate imeti vsi prebivalci, zlasti pa državljani, v vidiku, ko boste šli v torek, 28. septembra, na volišče.
Kandidat za mestni svet, ki bo prejel pri volitvah v torek nadpolovično število glasov, namreč 50% + 1 glas, bo avtomatično izvoljen za couneilma-na. Radi tega je nujno, da gre sleherni na volišče pri primarnih volitvah. Velikokrat se čuje, da ta ali oni ne glasuje pri primarnih volitvah, češ, da te niso tako važne. Ne varajte se, primarne volitve so lahko odločujoče.
V 23. vardi kandidira za mestnega zastopnika poznani Joseph Lament, V naselbini živi že mnogo let; vodi lastni ‘biznes’ (Lamont’s Pizza) na 63. cesti in St. Clair Ave.; udejstvuje se pri civičnih aktivnostih, posebno pa se zanima za organizacije, kate-rh skrb je nuditi mladini pravo vzgojo in jo pospeševati v oblikovanju dobrega in poštenega značaja.
Ako hočete dobro zastopstvo v mestni zbornici, priporočamo volivcem v 23. vardi, da pri primarnih volitvah v torek, 28. septembra 1971, glasujete za JOSEPHA LAMONTA.
Joseph Lament je pošten, delaven in zmožen. V javnem življenju sodeluje izza svojih šolskih let in ker živi v naselbini, mu je tudi dobro znano, kaj naselbina potrebuje za nadaljni obstoj in svojo varnost.
Greg Kraemer, načelnik odbora za izvolitev Joseph Lamonta.
PrscMišlk folk?! mm metla ¥ Liberiji
MONROVIA,. Liber,. — Liberija je imela več kot dve desetletji političen mir in nobene politične krize. To je nekaj izrednega za Afriko, dosegel je to predsednik Tubman, ki je pred par meseci umrl. Za njegovega naslednika je bil izbran podpredsednik Tolbert, ki je pa takoj pokazal, da hoče biti za deželo nova metla, ki naj odstrani celo vrsto napak, ki jih je delal režim njegovega prednika.
Tubman je zatiral politično svobodo z upravno oblastjo, cenzuro, ječami itd. Pri tem je bil velik formalist, zaverovan v A-meriko. Kar se mu je v Wa-shingtonu lesketalo, vse je posnemal, še celo “uradno” družabno življenje. Proti korupciji ni resno nastopal. Državno u-radništvo je moralo “prispevati” za njegovo “res belo stranko” eno mesečno plačo na leto.
Tolbert je začel pometati v javni upravi, delati red v varnostni službi, demontirati policijsko preganjanje političnih nasprotnikov. Začel je tudi va-
GA NIČ NE SKRBI — Naši kavboji imajo včasih 'hude težave, če poskusijo jezditi bike ali tudi mirnejše vole. Fantič v Kambodži, ki se je spravil na bika na sliki, nima nobenih sitnosti.
VOTE
Democratic Primary, City of Clevdand
TUESDAY, SEPT 28th
For Mayor ^	(Vote’for not more than one)		
	James M. Carney	
Carney for M«yor Com..Sally A. Fricfrich.Sec'y, 19323 Davinwood Dr.Cleve.O 4413v
TO N Y K RI S TA Y NI K
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
Poletje je tu! Najboljši čas za pleskanje! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki!
biti tuj kapital, naj se zanima za liberijska prirodna bogastva, posebno za železno rudo. Tujemu kapitalu ponuja tudi zemljo za kavčkove plantaže. “Res bela stranka” nima več monopola v politiki.
Javnost vse to toplo pozdravlja, zaveda se pa, da je to šele začetek in da novi režim ni še dosti jasno povedal, v kakšno smer se hoče končno kreniti.
Fniregf?! obnori ffoj za ladzor vsjaiklh izdatkov
WASHINGTON, D.C. — Senator Fulbright'je zopet zajahal svojega konjička. Poslal je zvezni upravi dolgo poročilo, kako tajništvo za narodno o-brambo in državno tajništvo o-virata delo Splošnega nadzornega odbora, ki je organ Kongresa in ima zato vsaj v načelu pravico, da ugotovi vsak izdatek, ki ga federacija napravi, in o tem poroča Kongresu. Obe tajništvi se dosledno otepata zahtevam GAO po podatkih. Zato GAO ne more poročati, kakšni so bili na primer okupacijski stroški za Berlin, koliko imamo stroškov z vzdrževanjem naših čet na Tajskem, kakšni so izdatki za vojaške postojanke v Vietnamu, ki jih naša dežela podpira itd. Naše poveljstvo v Nemčiji je svojim podrejenim uradom celo prepovedalo, da dajo uradu GAO zahtevane podatke.
Fulbright zasleduje s svojo taktiko dva cilja: rad bi prisilil zvezno vlado, da uradom GAO da vse zahtevane podatke in da pripravi Kongres na nov zakon, ki naj jasneje opiše pravice GAO in jih obenem tudi razširi. Fulbright bi rad dosegel, da bi Kongres brez posebnih težav lahko prepovedal zvezni vladi vsako vrsto izdatkov v slučajih, v katerih mu ta ne bi dala v predvidenem času zahtevane podatke.
Sodnik H. Black umrl
WASHINGTON, D.C. — Upokojeni sodnik Zveznega vrhovnega sodišča Hugo Black je v soboto zjutraj umrl v starosti 85 let. V Vrhovno sodišče ga je imenoval predsednik F. D. Roosevelt leta 1937.
SDLIŠIfl TBSCVSiCa PRILIKA
Takoj zaposlimo moške in ženske, starost nad 21 let. Bodite sam svoj gospodar. Zaslužite od $500 do $1.000 na mesec z delno zaposlitvijo po dva večera na teden. S polno zaposlitvijo ne morete dosti več zaslužiti. Najmanjša investicija $300.00. Podjetje preskrbi financiranje, če potrebno.
Obrnite se na Mr. Josepha v sejni sobi št. 1 v Parkbrook motelu, 14011 Brookpark Rd., od 7.30 do 8.00 zvečer v ponedeljek, 27. septembra, ali od 7.30 do 8.00 zvečer v četrtek, 30. septembra.
MIDWEST SAFETY & RESEARCH CENTER
Zaradi vnetja žil je moral 28. avgusta letos v bolnišnico in je 17. septembra odstopil, ko je videl, da se mu je zdravje preveč poslabšalo. Zadela ga je kap in po 5 dneh v kritičnem stanju je mirno zaspal za vedno.
MALI OGLaSI
Stanovanje oddajo
Štirisobno stanovanje oddajo v bližini Grovewood Avenue po ugodni ceni. Kličite zvečer tel. 531-1534
_______________________-(137)
Iščem stanovanje
dve ali tri sobe s kopalnico, spodaj. Sporočite na: Anton Seliškar, 7417 Lockyear Ave. Cleveland, Ohio 44103.
Hiša naprodaj
Enodružinska, 5 sob, garaža, aluminijasta obloga, na 7412 Lockyear.
Kličite 361-6952 po 4. uri.
_______________________-(186)
V	na^em
Oddamo 4 sobe med St. Clair Ave., in Superior.
Kličite 261-4506 po 6. uri pop.
(188)
V	najem
Tri neopremljene sobe, na novo dekorirane za eno ali dve ženski. Vprašajte na 1176 E. 61 St. Apt. 3 po 5. uri.
(22,24,27,29, 1 okt)
V	Euclidu
Lastnik prodaja ranč hišo s 3 spalnicami, vgrajena kuhinja s pomivalnikom, patio, plinski žar, 2 in pol garaži, 2 kopalnici, rekreacijska soba v kleti, več posebnosti. V srednjih 30-tih. Kličite 731-8584
________ (185)
V	najem
5 sob spodaj, nov furnez, na E. 67 St., blizu St. Clair Ave.
Kličite RE 1-5513 __________________________(187)
Hiša naprodaj
5 spalnic, družinska soba, ognjišče, katedralski strop, velike sobe, klimatska naprava. V srednjih 40th. 481-3088.
_______________________-(188)
V	najem
Oddamo 4 sobe, 2 spalnici, zgoraj, na E. 77 St., blizu St. Clair Ave. $60.00.
Kličite 531-2053 _________________ (188)
Hiša naprodaj
Euclid — bungalow, blizu Slov. doma in cerkve sv. Kristine, 3 spalnice, klet, razvedrilna soba, garaža, 50 x 150 lot. Cena $24,500. Lastnik 481-6859. ________ (188)
Sobo oddamo
Lepo opremljeno sobo oddamo samski osebi. Po želji garaža. Oglasite se ra 1134 E. 66 St. ali kličite 431-7827.
—(27, 1 okt.)
iFrijaiaFs FSiarmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Ciair S 68tt St ; 361-4UŽ

itLEXANDRE DUMASi
“Ah, limonada je slaba,” pravi gospa Villefort. “Zakaj ni raje pil vina?”
“Limonada je stala tu v dedovi karati, ubogi Barrois je bil žejen in je pil, kar je našel.” Gospa Villefort je trepetala, kajti Noirtier jo je skoro prodiral s svojimi temnimi pogledi.
“Tako kratek vrat.. . mrt-voud,” pravi.
“Toda za Boga, v tretjič že vprašam, kje je doktor.”
“Pri Edvardu je, ki mu je nekoliko slabo,” pravi gospa Villefort, ki se več ne more izogniti odgovoru.
Villefort steče sam na stopnice.
“Vzemi, Valentina, pravi mlada žena in jej da stekleničico; “vsekakor mu bodo puščali kri, torej jaz odidem, ker ne morem, gledati krvi.”
In gospa Villefort odide za svojim možem.
Morrel zapusti svoje skrivališče.
“Pojdite hitro, Maksimiljan,” pravi Valentina.
Morrel stisne Valentinino roko, pozdravi Noirtierja in zapusti sobo.
Komaj izgine, ko vstopi skozi nasprotna vrata Villefort z doktorjem.
Barrois se zopet zave; kriva je bila končana; stokaj e se nekoliko dvigne.
Villefort in Avrigny ga položita na zofo.
“Kaj se ima zgoditi, doktor?” vpraša prokurator.
“Preskrbite mi vode, in ali imate eter v hiši?”
“Da.”
“Potem moram hitro dobiti terpentin in bljuvalni prašek.” “Hitro!” zakliče Villefort.
“In zdaj želim, da se vsi odstranijo.”
“Tudi jaz?” vpraša Valentina boječe.
“Da, gospica, vi pred vsem,” pravi doktor neprijazno.
Valentina presenečeno pogleda gospoda d’Avrignya, poljubi svojega deda na čelo in zapusti sobo.
Za njo zdravnik s temnim obličjem zapre vrata.
“Ah, zopet se zaveda; stvar pač ni tako resna.”
Gospod d’Avrigny se temu nasmehne.
“Kako vam je, Barrois?” vpraša.
“Nekoliko boljše.”
“Ali morete izpiti ta kozarec?” “Poskusiti hočem, toda ne dotikajte se me.”
“In zakaj ne?”
“Ker se mi zdi, da se napad lahko vrne, če se me dotakne kdo le z mazincem.”
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
LA GRANGE — Country Club Section. Brk. Col. 3 bdrms., žVa baths, cent, air, rec. rm., fenced patio, exc. cond. Many extras. $59,900.	352-0881
(184)
BUSINESS OPPORTUNITY
CARD AND GIFT SHOP N.W. shopping area. $15,000. Stock and fixtures. For further info, call 685-8013 Mon.-Fri. aft. 7.
(185)
BODY SHOP — Must sell well est. body shop, equipment and business. Call private owner at 554-3141 or 897-6558 ask for Dick.
“Pijte!”
“Barrois vzame kozarec, ga približa svojim modrikastim ustnicam in ga izprazni do polovice.
“Kaj vas boli?” vpraša doktor. “Vse, prav tako mi je, kakor da imam strašne krče.”
“Ali se vam vrti v glavi?” “Da.”
“In šumi v ušesih?”
“Strašno.”
“Kako je prišel ta napad? Naenkrat?”
“Kakor blisk.”
“In niste včeraj ali predvčera-njem čutili ničesar?”
“Še nikdar ne.”
“Nobene zaspanosti? Nobene teže?”	,
“Ne.”
“Kaj ste danes jedli?”
“Nič. Pil sem samo kozarec limonade, ki je bila pripravljena za mojega gospoda.”
In Barrels pogleda svojega gospoda, ki je prisostvoval temu strašnemu prizoru, sede nepremično v svojem naslonjaču, ne da bi preslišal le jedno besedo, prezrl le jedno kretnjo.
“Kje je limonada?” vpraša doktor živo.
“Spodaj v karafi.”
“Kje spodaj?”
“V kuhinji.”
“Ali naj grem po njo?” vpraša Villefort.
“Ne, ostanite tukaj in 'poskusite spraviti bolniku v usta še ostanek te pijače.”
“Toda limonada ...”
“Jaz grem sam.”
In zdravnik odpre vrata, odhiti po stopnicah in skoro prevrne gospo Villefort, ki je šla tudi v kuhinjo.
Gospa zakriči.
Avrigny se ne meni za to. Le jedna misel ga je obvladala, in z jednim skokom skoči čez zadnje štiri stopnice, plane v kuhinjo in zagleda karato, ki je bila izpraznjena do zadnje četrtine.
Pograbi jo kakor orel svoj plen.
Nato se hitro vrne v sobo gospoda Noirtierja.
Gospa Villefort se počasi vrne po stopnicah in se napoti nazaj v svoje sobe.
“Ali je to prava karafa?” vpraša doktor.
“Da.”
“Ali ste pili od te limonade?” “Mislim.”
“Kakšen okus je imela?
“Bila je grenka.”
Doktor si vlije nekaj kapljic na dlan, poskusi, kakor delajo ljudje, da poskusijo vino, in vlije nato ostanek v kamin.
“Da, to je ista,” pravi. “Ali ste jo pili tudi vi, gospod Noirtier?” “Da.”
“In se vam je tudi zdela grenka?”
“Da.”
“Ah, gospod doktor,” zakriči Barrois, “vrača se mi. O moj Bog in Gospod, usmili se me!” Doktor pohiti k njemu. “Poglejte, Villefort, če še niso prinesli sredstva za bljuvanje?” Villefort pohiti k vratom in zakliče:
“Sredstvo za bljuvanje! Sredstvo za bljuvanje! Ali je že tukaj?”
Nihče ne odgovori. Tesna tišina in plašna groza sta vladali v celi hiši.
“Samo če bi imel sredstvo, da bi mu spravil zrak v pljuča,” pravi Avrigny in pogleda okoli sebe. “Morda bi bilo mogoče odvrniti smrtno omedlevico, toda nič, nič.”
“Ah, gospod,” zakriči Barrois, “ali me pustite, da umrjem brez pomoči? O, jaz umiram, moj Bog, jaz umiram!”
“Pero! Pero!” zakliče doktor.
Ta hip zagleda pero na mizi.
Vzame je in je poskusi vtakniti v usta bolnikova, ki si v konvulzivnem zvijanju zastonj prizadeva, da bi bljuval; toda čeljusti so bile tako sklenjene, da peresa ni bilo možno potisniti preko njih.
Ta drugi napad je bil mnogo silnejši nego prvi. Barrois zdrsne odrevenel na tla.
Doktor, ki mu itak ne more pomagati, ga pusti na tleh in
GLAVNI KURAT — Glavni armadni kurat gen. maj. Gerhardt W. Hyatt (na sliki) ni vnet za vietnamsko vojskovanje, pa je vendar n a spr oten svetovanju duhovnikov mladim vojnim obveznikom, naj se upirajo vojaški službi.
stopi k Noirticrju.
“Kako vam gre?” v,praša tiho. “Dobro?”
“Da.”
“Ali vam je v želodcu lahko
ali težko? Lahko?
“Da.”
“Tako kakor po krogljicah, ki vam jih dajem vsako nedeljo?” “Da.”
“Ali vam je napravil limonado Barrois?”
“Da.”
“Ali ste mu rekli vi, naj pije?” “Ne.”
“Gospod Villefort?”
“Ne.”
“Milostiva gospa?”
“Ne.”
“Torej Valentina?”
“Da.”
Barrois zazdeha, pri tem zaškripljejo njegove čeljusti, in to zbudi zdravnikovo pozornost, da zapusti Noirtierja ter stopi k bolniku.
“Ali morete govoriti, Barrois?” .
Ubožec zajeclja nekaj nerazumljivih besed.
“Potrudite se, prijatelj.” Barrois odpre oči, zalite s krvjo.
“Kdo je naredil to limonado?”
' “Jaz.”
“In ali ste jo nato takoj prinesli svojemu gospodu?”
“Ne.”
“Kje je stala?”
“V kuhinji, kajti mene so klicali.”
SEPTEMBER ^ .
TOTOSisSiJ
išPUSspliiiE
prireditev
OKTOBER
2. — Ameriška Bratska Zveza priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue.
2.	— DSPB Tabor priredi družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
3.	— Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Avenue.
3—Slovenski narodni dom na St. Clair Avenue priredi “Noč v Sloveniji”.
10. — Slovenski športni klub pripravi kosilo (pečenice z zeljem) na Slovenski pristavi v dvorani Hinka Lobeta. Zabava in ples,- Začetek ob 1. popoldne.
10. — V SDD na Recher Avenue pripravi S.2.Z. št. 14 domačo “card party” ob 3. pop.
16.	— Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev, Cleveland, priredi Družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
17.	— Občni zbor Slovenske pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi.
23.	— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi ob 7.00 popoldne v cerkveni dvorani “card party”.
24.	— Klub Ljubljana priredi v
SDD na Recher Avenue ve-
čerjo in ples. Začetek ob 4. Igra John Grabnar.
24.— “Slovenski fantje” prirede koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne.
30. — štajerski klub priredi
PRI NOVEM POSLU
martinovanje v avditoriju sv. Vida. Igra Ansambel Van-drovci.
31. — Praznovanje slovenske zastave in narodnega praznika ob 3. popoldne v farni dvorani pri Sv. Vidu.	j
NOVEMBER	i
6.	— Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri.	|
7.	— “Igralski krožek” bo gosto-
val pri dramskem društvu “Naša zvezda” s predstavo “Matura” v Slovenskem društvenem domu na Recher.	’
7.—Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
13. — Belokranjski klub priredi
tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
21. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani.
20.	in 21. — “Jesenski dnevi” pri Sv. Vidu.
21.	— Jadran poda koncert ob
3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd.
21. — Pevski zbor Planina priredi koncert v SND na Stanley Avenue na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
28. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue. DECEMBER
12. — Društvtov sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima ob treh popoldne božičnico v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
12. — Dr. Gržinčičeva opereta. “MIKLAVŽ PRIHAJA” v treh dejanjih v popolni izvedbi pod vodstvom avtorja v dvorani Slov. doma na St. Clair Ave.
5 — Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop.
31. _ SDD na Recher Avenue
priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih,
31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v SND na St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Igra Ansambil Van-drovci.
1972
JANUAR
15, _ Slov. športni klub priredi
svoj običajni zimski ples v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Ansambel Vandrovci.
22. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
APRIL
29. — Pevski zbor Korotan poda
svoj koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
Hal 7. — Pevski zbor Triglav obhaja
Holbrook, ki je igral sen. Haysa Stowe-ja v “The Bold Ones” na NBC, je nedavno nastopil v dveh novih kratkih filmih “Nenadno samski” za ABC in “Zbogom raztrgana Ana” za CBS. NBC je “The Bold Ones” ustavila.
25-letnico obstoja s koncertom v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
JUNIJ
11. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St.
TRGATEV — Slika kaže trgatev ob jezeru Keuka v državi New York. Kolikor se le da, uporabljajo stroje, pa je vendar tudi ročnega človeškega dela še dovolj. Trgatev je bila nekdaj v Sloveniji eden najlepših dogodkov in opravil.
Edmunda J. TURK-A
“odlšenega javnega delavca”
INDORSIRAN OD:
•	Demokratskega izvršnega komiteja za Cuyahoga okraj
•	Demokratskega kluba 23. varde
•	AFL-CIO — U.A.W.
•	Cleveland Plain Dealer
« Cleveland Press
•	The Citizens League: IMA PREDNOST 14. septembra 1971 — “Edmund J. Turk... naj bo ponovno izvoljen zaradi izrednega preteklega dela in odličnega vodstva”
Edward J. Kovačič Chm.—Mary Jo Zamlen See. 7308 Hecker Ave.
Carney lor Mayor Com., Sally A. Fridrich. Sec’y, 19323 Davinwood Dr., Clave , 0 44135
_ ---------------------
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K N AM. IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Av«mj«	HEnderson 1-G62S

VRNIL SE JE — Guy Madison se je po 10 letih (in 35 filmih) v Italiji vrnil domov. Ustanavlja filmsko snemalno družbo, ki naj bi imela svoje središče na področju Dallas-Fort Worth, kjer je “vsega dovolj — tudi denarja”!