Poštnina platana v gotovini. Posamezna številka din 1 IMENSKA ZEMU Glasilo slovenske kmečko - delavske politike Za konzorcij: izdajatelj in urednik Kreutzer Pavel, Ljubljana, Trnovski pristan 14 Štev. čekovnega računa 16'782. Tisk Delniške tiskarne d. d. (Predstavnik F. Pintar) Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 40 din, polletno 20 din, četrtletno 10 din. Za kmete in delavce naročnina letno 32 din, polletno 16 din, četrtletno 8 din. Štev. 3 Ljubljana, dne 7. marca 1940 Leto III. Slovenska vas in slovensko kmečko ljudstvo sta bila že večkrat predmet najrazličnejših razprav v časopisju in tudi na raznih javnih razgovorih. Veliko se je že govorilo o žalostnih kulturnih, gospodarskih in socialnih razmerah, v katerih danes živi slovensko kmečko-delavsko ljudstvo. Na takih sestankih, shodih in posvetih je bilo tudi že sprejetih nešteto resolucij, predlogov in načrtov. Razni politiki in politični agitatorji so ta položaj slovenskega kmečkega ljudstva znali tudi spretno izrabiti v svoje sebične namene. Obljubljali so izboljšanje teh nevzdržnih razmer, kadar so bili v opoziciji, niso se pa lotili resnega dela, kadar so prišli na oblast. Slovenska vas še kar naprej gospodarsko in kulturno prepada in slovenski kmet je še zmerom nesvoboden Odgovor je lahek. Zato, ker mu je manjkala prava kulturna, gospodarska in politična organizacija^ zlasti politična. V kolikor je bil slovenski kmet dozdaj politično organiziran, so bile to meščanske stranke, ki so se izživljale v glavnem v tem, da so druga drugo spodrivale z oblasti, a na oblasti nobena ni bila v korist slovenskemu kmetu. Slovensko kmečko ljudstvo je bilo Ar teh strankah samo potrebno število, s katerim so nekateri gospodje prišli do poslanskih dnevnic in ministrskih plač. Sedaj pa se je tudi slovenskim kmetom zjasnilo. Spoznali smo, da v teh gosposkih strankah ni za nas prostora in da s svojim sodelovanjem pri teh strankah sami podpiramo tisto politiko, ki ne prinaša kmečko-delavske-mu ljudstvu nobenih koristi. lo spoznanje nas je združilo v kmečko-delavsko skupnost in sklenili smo, da se sami organiziramo v svoji politični organizaciji, v kateri bomo tudi sami odločali. Postati hočemo nosilci vse slovenske narodne, gospodarske in socialne politike in usmerjevalci svojih življenjskih razmer. Hočemo in zahtevamo zase enak delež pri upravljanju državnih in družbenih vprašanj. kakor ga danes imajo nekateri drugi stanovi, ki niti po svojem delu niti po svoji številčni moči nimajo pravice do njega. Veliko delo nas še čaka, toda ne smemo se ga izogibati. Vedeti moramo, da smo v veliki večini in da smo mi (isti, ki sestavljamo jedro slovenskega naroda. Zato kličemo vsem svojim sotrpinom, slovenskim kmetom: Pridružite se naši kmečko-delavski politiki, kajti le složni in združeni bomo lahko izbojevali to, kar si je hrvatski kmet delotna že pribojeval. Zberimo se okrog «Slovenske zemlje», ki je glasilo naše politike in iz katere naj govori glas slovenskega kmečko-delavskega ljudstva! Dovč Ivan, Šmartno ob Savi. Somišljeniki ! Podpirajte in širite svoj lastni tisk! Kreutzer Pavel: Naša državno-narodna zavest Samobiten narod smo in kot tak se hočemo tudi izživljati Konec preteklega leta je v založbi Slovenije* (izdajatelj Živojin Prose-nec) zopet izšla drobna kn jižica pod naslovom cSlovenska nacionalna čitanka (zakaj ne narodna», opomba uredn.?). Prav je tako! Slovenci smo narodno vse premalo zavedni in iz tega dejstva izvirajo vse napake, ki smo jih delali v preteklih stoletjih in ki so jih naši vodilni politiki delali tudi dvajset let našega življenja v svoji lastni državi, ki je bila ustanovljena ne samo s krvjo tisočev in tisočev, ki so padli na bojnih poljih, temveč tudi z voljo in požrtvovalnostjo slovenskega ljudstva, ki je videlo v lastni narodni državi uresničenje vseh narodnih hotenj. Narod, ki ne ve. kaj hoče in ki za svoje vzore ni dejansko požrtvovalen, ni narod, temveč čreda, ki živi po tuji volji in tuji milosti. Imeli smo v slovenski narodni zgodovini svetle trenutke, ko se je slovensko ljudstvo zavedlo tega dejstva in povzdignilo svoj glas za ohranitev lastne narodne državnosti, ravnajoč se po načelu «regnum regni non praescribit le-ges», kar bi se po naše reklo državni narod ne more biti pokoren državnemu narodu? ! Ta državno-narodna zavest slovenskega naroda pa je ravno v preteklih dvajsetih letih precej obledela, pri čemer imata največjo krivdo naši vodilni politični stranki. V slovenski državno-narodni zavednosti nas sploh ni nihče vzgajal, nasprotno so naši vodilni slovenski politiki tako vzgojo namenoma zanemarjali, da so lahko delali z ljudstvom, kar se jim je zahotelo in kar je bilo njih malenkostnim in strankarskim koristim bolj prav. Zato so slovenske vodilne stranke v naši državi vodile zmerom le politiko brez naroda in zoper njegovo slovensko državno-narodno zavest. O tem «na-rod naš dokaze hrani» in prišel bo čas. ko bo ljudstvo poklicalo na odgovor vse tiste, ki so na vodilnih mestih zanemarjali svoje slovenske narodne in državne dolžnosti in bo tudi poteptalo lažnjivo slavo tistih, ki so že v grobu. Narodna dolžnost vsakega slovenskega politika bi morala biti: Skrb in delo za ohranitev slovenske narodne samobitnosti. Državna dolžnost slehernega slovenskega politika pa bi morala biti: Neutrudljivo prizadevanje za združitev vsega slovenskega naroda v enem državnem okviru in ustvarjanje pogojev, da postane in ostane slovenski narod na svojem narodnem ozemlju suveren, to se pravi, da je na tem ozemlju slovenski narod sam edini izvir in usmerjevalec politične oblasti, ki se z njegovim privoljenjem nad njim izvršuje. Zato s tem večjim veseljem pozdravljamo vsako pobudo, naj pride s katere koli strani, če ima namen slovenskemu narodu obuditi njegovo narodno zavest in mu poklicati v spomin njegovo narodno izročilo, ki sega \ nazaj v 568. leto po Kristusu. Vemo, da zgodovina ni vse v življenju naroda, vemo pa tudi, da je važen čini-telj v vzbujanju narodne in državne samozavesti. Ta zavest pa lahko pripomore. da je prihodnjost častno in srečno nadaljevanje preteklosti in sedanjosti. Iz zgodovine svojega naroda črpajmo pobude in moči za veliko hotenje in veliko delo. Le tako postanemo vredni nasledniki naših prednikov, ki so pod mnogo težavnejšimi okolnostmi častno izvrševali svoje narodne dolžnosti. Da je naša zgodovina častna, nam izpričuje nekaj letnic, ki jih navajamo iz navedene knjižice. 568. leta po Kristusu so prišli Slovenci v svojo novo domovino — od Donave do Jadrana — in imeli svojo slovensko državno ureditev. Ohranili in obranili so jo s svojo inočjo in krvjo (ter narodno zavednostjo: opomba uredn.). Naselili so nad 70.000 knr zemlje. (Dravska banovina ima nekaj nad 16.000 km2). 625. letu so Slovenci ustanovili svoje kraljestvo pod kraljem Samom in s tem pokazali svojo državnotvor-no moč mnogo pred Hrvati in Srbi. Od 638. do ”48. leta je obstajala samostojna Koroška (Korotan), znana po staroslavnem ustoličevanju svojih knezov, kjer je ljudstvo v obredu ustoličenja posebno jasno izpričalo, da je le narod sam jedro vse demokracije. Bil je samostojen uaš Korotan, sam svoj, vodilen v slovenski skupnosti, ki je živela tudi v našem Podonavju, Panoniji, Krajini in Primorski. Naše ustoličevanje je edinstveno državo-prav- iio dejanje, ki nima enakega na svetu. Ustoličevanje slovenskih knezov na Gosposvetskem polju jasno priča o svobodi, volji in veličini našega naroda, že od najstarejših časov. In o našem življenju ter podrejanju celo tujih knezov našemu pravn! Je izraz visoke demokratične kulture ter globoke^ pojmovanja pravične, človečnost- ne. demokratične ureditve za blaginjo vsega naroda. Zato se mu tudi tuji knezi niso mogli izogniti in so napravili, kar je velevalo naše slovensko narodno pravo. Demokratični obred ustoličenja je slovenski narod izvrševal še v dobi, ko so živeli današnji veliki kulturni narodi pod oblastjo neodgovornih nasilnikov. In še mnogo je letnic, ki pričujejo o slovenski državni narodni zavesti, pa tudi o dobah, ko je ljudstvo klonilo. ker ni imelo pravih narodnih voditeljev. 14*78—1715 — je doba boja za staro pravdo*. Kmet je zahteval svoje pravice, ki jih je nekdaj že pridobil, a po tuji sili izgubil. 1515. leta je bil kmečki upor vseslovenski, a 1575. leta že slovensko-hrvatski, ko je torej naš kmet v svojem boju za zaveznika poiskal krvnega sotrpina. Boj za «staro pravdo torej pomeni: Boj za staro slovensko narodno pravico. Ne sprejmemo nase vlade plemstva ali sile, temveč samo vlado poštenja in svobode», piše o Slovencih tedanja nemška knjiga. Ali si more kdo misliti veličastne j še spričevalo čistega demokratičnega duha? Od 1800. do 1848. leta je živel naš naj večji genij France Prešeren, ki je v pesniški besedi na novo pribil slovenski politični program: cNajoeč speta otrokom sliši Slave! Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti oolijo oero in postave! Če pa nam smrt naklonijo Bogovi, manj strašna noč je o črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi! ■ Današnji čas nas postavlja spet pred odločitev. Ali hočemo svobodo, enakopravnost in kruh za vse, ki pošteno delajo, ali ne? Naša dolžnost je. da nadaljujemo delo, ki so ga naši predniki začeli že pred tisočletjem in slovenskemu ljudstvu pribojujemo pravice, ki mu gredo enako kakor drugim, čeravno večjim narodom! KJ o je pro li avl onomiji? «Slovenski gospodar*, štajei-sko glasilo slovenske JRZ, je objavil v zadnji številki pod naslovom «Stara banovina so poslavlja* članek, v katerem na grd in lažnjiv način blati našo politiko. Očita nam. da smo proti avtonomiji Slovenije in da smo stranko spočeli v Zagrebu. Ker je «Slovenski gospodar* že star in pozabljiv, je pozabil, da smo bili vsa leta šestojanuar- j skega in JRZ režima odločni zagovor- . niki avtonomije Slovenije in se nismo I strašili nobenih žrtev. Za svoje delo j smo bili preganjani od režima, kate- j remu je «Slovenski gospodar* zvesto služil. Ob ustanovitvi stranke, , .ansof t 'NftMhrost M**«* ni fcSV« smo sprejeli v svoj program zahtevo po takojšnji avtonomiji Slovenije. Vse naše delo je usmerjeno v tem praveu. «Slovenski gospodar* seveda tega neče vedeti, ker je bil prisiljen, da se skrije med JNSarske zagovornike centralizma. Če bi hoteli gospodje, katerim služi «Slovenski gospodar uresničiti vsaj del naših zahtev, ko zahtevamo avtonomijo Slovenije, bi jo že imeli. Zato naj «Slovenski gospodar* lepo molči < r>M ■»'T* »CMfc.1 V' 'J mmtrn Kreft Vladimir: Naš kmet in javno življenje Hoče pravico sodelovanja in odločanja! Če govorimo o slovenskem kmetu, mislimo pri tem na vse kmečko ljudstvo. ki si na ta ali drugi način pridobiva svoj vsakdanji kruh. O slovenskem kmetu se mnogo piše: nekateri celo trdijo, da je bilo porabljenega že preveč črnila za opisovanje njegovega življenja in težav. Resnica je. da je bilo izgovorjenih in napisanih že veliko število besedi o razmerah, v katerih živi slovenski kmet. Če pa bi hoteli danes ugotoviti, kakšne koristi je kmečko ljudstvo od vseh teh izgovorjenih in napisanih besedi imelo, moremo samo ugotoviti, da so bile te koristi zelo skromne in so predstavl jale le drobec tega, kar slovenskemu kmečkemu ljudstvu po njegovi vlogi, ki jo opravlja v človeški družbi, pripada. Razcepljenost in nesloga slovenskega kmeta sta izmed poglavitnih vzrokov. ki preprečujeta ustanovitev močne in odporne sile podeželskega ljudstva, ki bi edina bila zmožna bistveno preobrniti dosedanji podrejeni položaj kmečkega ljudstva. Organizacijska razbitost kmečkega ljudstva, prihaja seveda prav njegovim nepri-jateljem. ki budno pazijo na vsak pojav združitve delovnega l judstva. Vsak tak pojav skušajo zato neprijatelji kmečko-delavske skupnosti že v kali V , glasilu Zveze absolventov kmetijskih šol, je napisal J. Ša. članek o razmerah na naši severni meji. ki ga zaradi njegove važnosti v izvlečku prinašamo. Kmetu je trebo omogočiti obstoj v njegovem skromnem domu, katerega ljubi bolj, četudi je lesen in s slamo krit, kot ljubi meščan svoje palače in dvorane, pa bo zaveden narodnjak in dober državljan, boljši kakor tisti, ki se navdušujejo za narod in državo ob polnih kozarcih in pečenki. Kmet, ki državi le daje, a prejema zelo malo, že s tem pokaže svo jo zvestobo in ljubezen. Zelo dvomimo, če bi tisti, ki zavzemajo boljša mesta v naši državni upravi, državo še z isto ljubeznijo ljubili, kakor jo ljubijo danes, če bi se jim na primer za kakšnih 'SO odstotkov plače znižale!? Ljubezen gre pač predvsem skozi želodec. . . Dejstvo je, da bi tisti uradniki, ki zavzemajo višja in odgovorna mesta, kljub 30odstotnemu znižanju plač še mnogo bolje živeli, kakor živi naš obmejni kmet. Pa se še kdo čudi, da kmet ni dovolj navdušen in da ne ljubi dovolj države? Za gospodarski povzdig obmejnih krajev bi bila nujno potrebna železniška zveza od Gornje Radgone preko Sv. Lenarta v Slovenskih goricah v Maribor. Imamo sicer res že povsod avtobusne zveze, toda kmetica, ki nese na trg v Maribor nekaj jabolk, smetane in drugo ter izkupi mogoče 30 din. ne more plačati 30 din za avtobus, ker je potem bolje, da tiste pridelke doma poje ali pa jih podari. Kakšna muka pa je iti zjutraj ob dveh ali treh od doma ter nesti težak jerbas na glavi pet do sedem ur v Maribor, potem pa spet toliko ur nazaj in to v mrazu ali vročini, to bo razumel le tisti, ki je to trpljenje sam okusil, če bi pa bila železniška zveza, bi nekaj dinarjev že še kmet pogrešal za vlak, oljenem pa bi si prihranil ne le trud, temveč tudi mnogo časa, ki ga sedaj potrati za mukepol-no hojo. Če gre človek na trg v Maribor, pa tam opazuje zmučene obraze kmetic, ki jih že po njih dialektu lahko spozna, da so prišle po pet ur daleč, potem pa vidi pobarvane in šminkane meščanke, kako mešetarijo zadušiti in pri tem ne izbirajo sredstev. Slovenski kmet je bil doslej še vedno prešibek, da bi se uspešno zoperstavljal cepljenju v lastnih vrstah: tu in tam je morda to poizkušal, toda moč njegovih navideznih prijateljev je bila vedno močnejša od njega in tako vidimo, da je gospodarski, socialni in kulturni položaj našega kmečkega ljudstva v nepravilnem odnosu s položajem, ki ga zavzemajo nekateri drugi stanovi. Razumljivo je, da so nasledki takega podrejenega položaja tudi kvarno vplivali, predvsem v gospodarstvu, kjer je bilo in je še slovensko kmečko ljudstvo zelo zapostavljeno. Vse to je seveda mogoče samo zato, ker slovensko kmečko ljudstvo ne nastopa enotno in se ne zaveda velike vloge, ki bi jo kot večina slovenskega naroda lahko imelo. I re-ba je, da predre spoznanje, da si more slovensko kmečko ljudstvo izboljšati svoj položaj le tedaj, če si pribo-juje tudi pravico sodelovanja in odločanja o oseh jxxlročjih javnega udejstvovanja. To spoznanje je edino pravilna rešitev in 'kadar ga osvoji večina slovenskega kmečkega ljudstva, bo tudi naše javno življenje krenilo na boljša pota. Slovensko kmečko ljudstvo že mnogo let deluje v javnem življenju; kli- za ceno pri vsakem jajcu, ne pomislijo pa. da je uboga kmetica šla od (loma, ko se meščanki še sanjalo ni, da bi morala kedaj vstati, človeka nehote popade izkušnjava, da bi takšno brezsrčno žensko udaril v obraz z nekim veseljem in zadovoljstvom. Poudarjamo: Za gospodarsko rešitev in povzdig naših obmejnih krajev, posebej pa še zaradi narodnostnih ozirovo je nujno potrebno, da se določi cena za sadje, za vino in za živino, kakor se je določila cena za pšenico, Ako se pa za te kraje še vnaprej nihče ne l>o brigal ter se jih bo pustilo v nemar, potem si ne moremo misliti, kako naj bi se gojil patriotizem naših obmejnih kmečkih ljudi. Zadnji čas so prihajala ob nedeljah v vse kraje Slovenskih goric z avtomobili ali kolesi razna nacionalna društva z namenom, širiti med ljudstvom narodno in državljansko zavest. Mnenja smo, da bodo ta društva dosegla malo uspeha, a tem več odpora, lo so po večini ljudje, ki kmeta, njegovih težav in trpljenja ne poznajo in zato tudi kmeta ne morejo Vse za Kdor je zadnje čase pazljivo prebiral «Slovenca» in «Jutro», je gotovo zapazil novo in vneto skrb za kmeta. Zemlja naj bo kmetova, ki jo obdeluje, kultura in higijena morata biti doma tudi na vasi, kmečki pridelki so preptx:eni itd. Lepo je bilo vse napisano in ginjeni so bili tisti, ki so na-isali in tisti, ki so brali — če niso ili sami kmetje. Bralec, ki je sam kmet in ki se še ni odvadil samostojno misliti, pa se je pri tem branju gotovo marsikaj vprašal. Najprej, zakaj in čemu tako očitna in glasna skrb za kmeta? No, seveda na Hrvaškem je kmet v politiki zmagal in bo žel tudi sadove svoje zmage. Slovenski kmet se drami in terja vse svoje pravice — torej naredimo se tako, kakor da brez nas ne čejo in vabijo ga predvsem na volitve in sprašujejo za razne nasvete v gospodarskih zadevah. Sodelujejo tudi pri raznih kmečkih akcijah itd. Vendar moramo poudariti, da to njegovo sodelovanje nima nikoli odločilnega pomena. Njegova vloga v javnem življenju je podrejena. Da je to resnica, nam pričajo razni zakoni, katerim se pozna, da pri njih kmečki človek ni sodeloval in zato tudi kmečke koristi niso pravilno zavarovane. Naj samo navedem: uredbo o «Prizadu», o lovu, o agrarni reformi in Kmetijskih zbornicah itd., pa je vsakomur jasno, da kmet pri teh zakonih in uredbah ni dejansko sodeloval. kaj šele soodločal. Slovenska kmečko-delavska politika se dobro zaveda kvarnosti nesodelovanja kmečkega ljudstva pri vseh teh zakonih in uredbah in hoče zato zbrati vse tiste, ki se zavedajo, kaj v slovenskem narodnem občestvu pomenijo. Hoče zbrati vse slovensko kmeč-ko-delovno ljudstvo v obrambo svojih ravic in hoče postaviti slovenskega meta za odločujočega čini tel ja vsega javnega udejstvovanja. V tem se naše delo bistveno loči od dela dosedanjih političnih strank, katerim je bil slovenski kmet samo potrebna priprega pri volitvah in raznih verskih ali fašističnih manifestacijah. razumeti in mu nuditi oporo v njegovi stiski. Večina teh izletnikov tudi ne pozna bede in siromaštva, ki je ua kmetih doma. So lepo oblečeni, se radi poveselijo in pozabavajo, ob kozarčku tudi veselo zapojejo. Ko kmet to vidi, se mu nehote rodi odpor proti vsej gospodi, ki po njegovem mnenju popiva in se zabava na račun kmetovih žuljev. Sem bi morali priti l judje, ki nimajo namena zabavati se in veseljačiti, temveč ljudje, ki jih tarejo iste skrbi in ki imajo iste cilje ter enako žele izboljšanje kmetovega položaja. Priti bi morali kmečki ljudje, trpini med svoje brate — sotrpine na ta prekrasni obmejni košček slovenske zemlje, ne da bi se zabavali, ampak nudili svojim stanovskim tovarišem in bratom oporo, da bi jim vlili novega poguma ter jim obljubili in zagotovili, da se bodo z njimi borili ramo ob rami za lepšo in srečnejšo bodočnost slovenskega kmeta in za našo večno last te svete slovenske zemlje. Ustvarimo živ zid, trdnjavo živih, zavednih in odločnih slovenskih kmetov, pa se nam ne 1m> treba bati našega narodnega sovražnika! kmeta more priti do svojih pravic. — Res, natanko tako so si mislili gospodje pri , ■ ■ - i,- . - ...c;-*-' > 40 *>. ; •/ 'A', *. * V* !• ■ • ' jtfrt k - /ut . in / / a1 rmp t ' • •• p •?•/'•, l {'(TVjj< :.r/ '?■:>/ t/r- •rtftr//'’ ‘r t . .fj fit IffJ, da TM fc'*/.* /»-a- rJ' > . »j/ »skw! « «> /• ■ * >' k l3sw ' '-'iV ' ■ < ’■ ! ‘f F' ' jfliU '.Vs-jr 'n tiW.\V£ i • ejlj-t ■ tr.vtf.ri * . f: ( rutf.lf }1. y rfi / • v- •••’'- tfrt /f m, Se ' i : i. 'Vajtrdnejši mejnik je zadovoljni kmet Kaj se godi po svetu Možnost petrolejske ‘ vojne Zbiranje francoskih in angleški!) čet v Siriji in Iraku, je vzrok vznemir-jevalnih vesti, ki napovedujejo razširitev vojne iz zapadne Evrope na bližnji vzhod. Po zadnjih poročilih imajo zavezniki pod poveljstvom francoskega generala Wevganda zbrano vojsko 350.000 mož. pa tudi prednjeazijske države imajo pod orožjem večje število vojaštva. Turčija je izdala poseben zakon o narodni obrambi, ki daje vladi veliko 'moč in pravice, ki jih doslej ni imela. Vojaške ^ priprave Sovjetske zveze niso neopažene. Zaskrbljenost. ki je zaradi tega nastala, je razumljiva. Položaj se kljub pomirjevalnemu govoru turškega ministrskega predsednika Saidama ni izboljšal. Sovjetski napadi v radiju in časnikih na prednjeazijske države ne obetajo nič dobrega. Stališče zaveznikov ni lahko. Prednjeazijske države: Irak, Iran in Afganistan, ki so pod njihovim Vplivom, bi ne bile kos sovjetski vojski. Turčija, ki je tudi na strani zaveznikov pa si napadalne vojne ne želi in bo šla v vojno le tedaj, če bo napadena. Gospodarska vojna zaveznikov proti iNemčiji ni popolna, ker ji angleška blokada ne more preprečiti dovoza sov jetskega petrole ja in sirovi n po sovjetskih železnicah iz Azije in Ame- rike. Zlasti veliko dobiva v zadnjem času Nemčija od Sovjetske zveze petroleja, ki ima svoja vrelišča na Kavkazu, to je v bližini turške in iranske meje. Zavezniki bi radi preprečili nemško izkoriščanje sovjetskega petroleja in zato tvegali, če bo za njihovo zmago potrebno, tudi napad na Sovjetsko zvezo. Nemčija pa bi rada preprečila angleško izkoriščanje petroleja v Iraku in Iranu. Zato pritiska na Sovjetsko zvezo, da bi z vojno iztrgala iz rok Angležem njihove petrolejske vrelce, kar bi bilo za zaveznike verjeten poraz. ker ne bi mogli dobiti nadomestila za izgubljeni petrolej, brez katerega ie uspešno vojskovanje nemogoče. Ali bodo Sovjeti podlegli nemškemu pritisku, je težko prerokovati, ker ne vemo, koliko jih je izšolal vojni pohod na F insko. Če bo prišlo do vojne na vzhodu, bo imela ta izključno petrolejski značaj, pa naj jo začno zavezniki ali Sovjetska zveza in Nemčija. Boj za petrolej, ki je največja gibalna sila modernega vojskovanja, bo prisili! ta ali drugi tabor, da prime za orožje. Odvisno pa je to predvsem od položaja na zapad-nem bojišču in gospodarske vojne, ki jo hočejo izvojevati zavezniki v svoj prid. Wellesovo potovanje po Evropi Rooseveltov odposlanec Sumner \\ elles, ki je prišel pretekli teden v Evropo, nadaljuje svoje potovanje. Iz Rima, kjer je bil najprej, je odpotoval preko Švice v Berlin. V Berlinu je imel daljše razgovore s Hitlerjem in zunanjim ministrom Ribentropom. O razgovorih z nemškimi državniki ni dal VVelles nobenih izjav, pač pa bo poslal iz Švice, kamor se je iz Berlina vrnil, obširno poročilo predsedniku Rooseveltu. Wellesovo potovanje po glavnih evropskih prestolnicah ima predvsem poizvedovalni namen. Od njegovih poročil, ki jih bo prinesel Rooseveltu, bo odvisno, kakšna bo bodoča ameriška zunanja politika. Zadnji čas so se razširile govorice o možnosti premirja. O njihovi resničnosti je dvomiti, ker jih uporabljata oba vojskujoča se tabora, da bi ubila moralno moč svojih nasprotnikov. V Rooseveltovo posredovanje za sklenitev miru ne smemo veliko verjeti, ker je zanj premalo izgledov. Oba tabora sta jasno povedala svoje vojne namene in poudarila, da od njih ne odstopna. Welles ima zato težko nalogo, da razvozlja evropska vprašanja in to je tudi namen njegovega potovanja. Iz Švice odpotuje Welles v London in Pariz, kjer bo obiskal tudi predstavnike poljske vlade, nato pa sc bo preko Rima vrnil nazaj v Ameriko. Sovjetski uspehi na Finskem Zadnja sovjetska ofenziva proti finski vojski je precej izpremenila položaj v sovjetsko korist. Finci so bili prisiljeni zaradi sovjetske premoči umakniti se iz svojih prvih položajev v d ni are. Pri tem so izgubili zlasti vazno mesto Viipuri, na katerega razvalinah je zavihrala sovjetska zastava. Sovjeti so pričeli z novo ofenzivo tudi na skrajnem severu okrog Pečenge, kjer so dosegli več uspehov. Sovjetski zavojevalni pohod na Finsko, ki traja že tri mesece, je vzbudil po vsem svetu veliko ogorčenje. Od povsod prihaja- jo na Finsko novi prostovoljci, vendar za uspešno obrambo še vedno premalo. Z razširitvijo bojišča na Kare-lijski ožini, bo položaj Fincev slabši, ker bodo Sovjeti lahko vrgli v boj več svojih moči. V sklenitv premirja med Finsko in Sovjetsko zvezo, ki ga najbolj želi Nemčija, je malo upati. Junaški odpor Fincev in prostovoljcev bo, če ne bo prišla večja pomoč, ponehal; Finska bo postala žrtev «soy-jetske osvoboditve malih narodov in držav.» + Zavezniki in Nemčija ohorožu-jejo Romunijo. V Romunijo je bilo pripeljanih po morju 66 angleških bombnikov in več lovskih letal. Skoraj istočasno pa je Romunija iz Nemčije uvozila 40 lovskih letal in večje število težkih topov. + Nezadovoljstvo v Indiji. Indijski kongres (narodni zbor) je sklenil, da prekine pogajanja z angleškim l»odkraljem, ker ni nobenih izgledov, da bi prišlo do sporazuma. V Bom-bavu, glavnem mestu Indije, pa je stopilo v štrajk 150.000 tekstilnih delavcev, ker jih angleški industrijci preslabo plačajo. + Churchill zahteva ljudi, ladje in denar. Angleški mornariški minister Churchill je v svojem govoru v državnem zboru zahteval za pomorsko vojno več ljudi, ladij in denarja kot pa jih ima na razpolago sedaj. 4- Petrolejska pogodba med Sovjeti in Nemci. Med Sovjetsko zvezo in Nemčijo je bil sklenjen petrolejski sporazum, po katerem bo Nemčija izkoriščala petrolejske vrelce v sovjetski baškirski republiki. Tu se že sedaj izkorišča letno po 3 milijone ton petroleja, njegova proizvodnja pa se bo povečala lahko na 8 milijonov ton letno. + Amerika ne bo prekinila svojih diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo. Kredit za vzdrževanje ameriškega poslaništva v Moskvi je kongres odobril. Sovjetski zunanji minister Molotov je povabil nedavno ameriškega poslanika na večerjo. + Angleški internirani letalci ušli. Angleškim letalcem, ki so bili internirani v Belgiji, ker so pristali s svojimi letali, so iz internacijskih taborišč pobegnili. + Posojila za «neodvisnost». V Belgiji in Nizozemski so bila razpisana posojila za državno obrambo, ki jih imenujejo «posojila za neodvisnost*. Vsa posojila so bila v obeh državah vpisana že v par dneh. + V zavezniški vojni svet bo stopil tudi zastopnik Poljske. S tem hočejo zavezniki ovreči nemške trditve, da ne bodo storili ničesar za obnovo Poljske. + Churchill bo postal minister za koordinacijo. Angleški mornariški minister Churchill bo postal minister za koordinacijo. To ministrstvo ima nadzorstvo nad mornariškim, vojnim informacijskim ministrstvom. + Mirovni poskusi brez Japoncev in Sovjetov ne bodo uspeli, pišejo japonski listi. + Nemški narod se zaveda, da se bori za biti ali ne biti, je dejal propagandni minister Gobbels. Zato ni mogoč brez priznanja njegovih pravic noben sporazum. + Socialisti proti Sovjetom. Mednarodna konferenca socialistov v Bruslju je ostro obsodila sovjetsko politiko. Sovjeti škodujejo mednarodnemu delavskemu gibanju in zato morajo socialisti nastopiti proti njihovi politiki. + Avstrijsko legijo hoče ustanoviti Oton Habsburški v Ameriki, kamor je pretekli teden odpotoval iz Pariza. + Srbi in Bolgari bodo imeli v bodoče skupne bogoslužne knjige. V Sofiji je bil posvet predstavnikov bolgarske in srbske pravoslavne cerkve o izdaji teh knjig. + Agrarno reformo, ki jo je izvedla. španska republikanska vlada, je general Franco te dni razveljavil. Španski kmetje so spet ob svojo zemljo. ki so jo pridobili z velikimi težavami. + Preseljevanje Nemcev. Jz sovjetskih dežel se je izselilo na poljsko ozemlje, ki je zasedeno po Nemcih, 140.000 Nemcev. + Izgube na morju. Po poročilih francoske vlade je bilo doslej potopljenih 312 ladij. Največ potopljenih ladij je bilo angleških. Skupna tona-ža potopljenih ladij je okrog 1 mi- 1 i j on 100.000 ton. + Izvoz nemškega premoga hoče preprečiti angleška vlada. Najbolj je prizadeta Italija, ki ima v Rotterdamu na Nizozemskem natovorjenih več ladij premoga. Zato je vložila v Londonu protest. + Vsa poljska posestva je razlastila nemška vlada na ozemlju, ki je pripadlo v območje nemškega rajhu. + Belgijska in nemška letala so se spopadla nad belgijskim ozemljem. Belgijska vlada je zato vložila pri nemški vladi oster protest. + Dr. Schacht ne pride na Balkan. Nemška vlada zanika tuje vesti, da bo bivši guverner nemške narodne banke dr. Schacht odpotoval na Balkan. kjer bi se razgovarjal v imenu nemške vlade o važnih gospodarskih vprašanjih. + Jugoslovansko - bolgarsko prijateljstvo. V nedeljo je bila v Sofiji ustanovljena J ugoslovansko-bolgarska trgovinska zbornica. Jugoslavijo je zastopal treovinski minister dr. Ivan An-dies. — V sobranju (državnem zboru) pa je imel kralj Boris govor, v katerem je med drugim poudaril velik pomen večnega prijateljstva med nami in Bolgarijo. Razveseljiv dogodek. Kdo Le izvažal živino? Živina je izmed najvažnejših dohodkov večine slovenskih kmetov. Živina je glavni izvozni predmet Slovenije. Zato kmetom ne sme biti vseeno, kako in kdo živino izvaža. Do sedaj so se pečali v Sloveniji z njenim izvozom predvsem trgovci in le tri zadruge. Trgovci so dobivali kontingente (količine izvoza) in dovoljenje za izvoz. Od njihove volje je zato v nemali meri odvisna cena živine. Popraševanje po naši živini še je v zadnjem času zelo povečalo. Ker pa je cena odvisna od popraše-vanja. bi se ta morala dvigniti, kar pa se ni zgodilo. Cena živini je ostala skoraj neizpremenjena v korist trgovcev-izvoznikov, ki so zaslužili na račun kmetov lepe milijone. Da se prepreči bogatenje izvoznikov špekulantov, pripravlja vlada novo uredbo o izvozu živine. Po novi uredbi, ki bo v najkrajšem času objavljena, bo točno določeno, kdo in v kakšni meri bo smel živino izvažati. Glavni izvoznik živine bodo v bodoče zadruge, ki bodo dobile polovico vseh kontingentov, dalje bodo smeli izvažati živino živinorejci in tisti, ki pitajo živino ter živinski trgovci, ki se bavijo vsaj tri leta z izvozom živine. Vsem drugim bo izvoz živine prepovedim. S tem se hoče preprečiti izvoz raznim špekulantom, ki bi hoteli izrabiti ugodne tržne razmere v svoj prid. Pomanjkljivosti nove uredbe so predvsem v tem, da ne pove. ali imajo zadruge polovico kontingentov za izvoz po posameznih področjih (banovinah. okrajih) ali od vsega izvoza. Lahko se namreč zgodi, da se bo v nekaterih krajih razvil samo zadružni izvoz živine, medtem ko bodo imeli v drugih izvoz še naprej v rokah trgovci. Ta nevarnost grozi zlasti tam, kjer ni zadrug, ki bi mogle živino izvažati. Že zgoraj smo omenili, da se bavijo v Sloveniji z izvozom živine samo tri zadruge in da je naša trgovina z živino v rokah trgovcev. Vprašanje, kdo bo postal v bodoče glavni izvoznik živine iz Slovenije, s to uredbo ne bo rešeno. To je za slovenske kmete hud udarec, zlasti še zato. ker je na Hrvatskem že danes pretežni del trgovine z živino v rokah Gospodarske Sloge». To vprašanje je še toliko bolj pereče, ker v vseh treh zadrugah, ki izvažajo iz Slovenije živino, ne odločajo kmetje in imajo zato bolj trgovski kakor pa zadružni značaj. Zato bi se morali naši kmetje z večjo skrbjo lotiti zadružnega dela. Največ živine se bo v bodoče izvažalo iz države po zadrugah. Ali bo to veljalo tudi za Slovenijo, je odvisno od kmetov samih, kajti uredba tega vprašanja ni rešila, zato ga morajo kmetje sami, da ne bodo žrtev raznih špekulantov. Izvoz živine iz Slovenije mora priti v zadružne roke! Kdor ne pozna žrtev, je za narod mrtev! Dober naš'somišljenik iz Bele Krajine nam je pretekle dni poslal dopisnico naslednje vsebine: «Danes sem prejel 2. štev. «Slovenske zemlje:*. Ker sem še, ko je izhajala «Slo-venska vas» plačal takrat celoletno naročnino za časopis, katerega pa potem nisem več dobival, prosim, da mi pojasnite, ali se bo takrat plačana naročnina uporabila mogoče sedaj za «Slovensko zemljo> ali ne, da se bom znal ravnati.* Uprava mu je odgovorila naslednje in ta odgovor velja obenem tudi vsem ostalim našim somišljenikom: »Na Vaš dopis z dne 2. t. m. Vam vljudno sporočamo, da Vam bomo naročnino, ki ste jo preveč vplačali za «Slovensko vas*, seveda vzeli v račun za sedaj izhajajočo »Slovensko zemljo«. Pripominjamo k temu, da smo pri prejšnjem časopisu itak imeli velik deficit (izgubo), ker ljudje niso redno plačevali naročnine, oziroma je nekateri sploh niso plačevali. Upamo torej, da boste dejanski položaj, s katerim se moramo bojevati. razumeli in nam tudi za »Slovensko zemljo* nakazali naročnino ter s tem napravili svojo dolžnost do gibanja, ki Vas veže prav tako, kakor nas, ki v Ljubljani pri listu in gibanju brezplačno sodelujemo. Brez žrtev ni zmage in kdor ne pozna žrtev, je' za narod mrtev! Zato Vas prosimo, ne. samo, da plačate naročnino za ^Slovensko zemljo®, ampak da zberete še kake krajcarje za tiskovni sklad in nam s tem pomagate pri našem delu. če pa seveda vztrajate pri svoji zahtevi, se Vam bo že vplačana naročnina zaračunala... I IZ DOMAČE POLITIKE Narodna seljačka stranka O izstopu skupine dr. Dragoljuba Jovanoviča iz «Saveza zeml joradnika> smo že poročali. Ustanovljena je bila nova stranka, ki so jo krstili za «Na-rodno seljačko stranko*, in je pričela takoj z delom. Svojim somišljenikom je razposlala okrožnico, v kateri so navodila za organiziranje stranke. Obenem pa je izdal izvršni odbor tudi program, ki je najpopolnejši program od vseh obstoječih srbskih strank, ki zahteva novo socialno in državno ureditev. v kateri bo zajamčeno, da bo imel kmet in vsak pošten človek, ki opravlja kakršno koli delo vse pravice in užival vse svoboščine, brez katerih je vsak napredek v gospodarstvu, politiki in prosveti nemogoč. Program zahteva federativrw ureditev države, v kateri bodo Slovenci in Hrvati dejansko enakopravni s Srbi. Korupcijo je treba odpraviti in njene povzročitelje strogo kaznovati. Ni dvoma, da bo zbrala nova stranka v svojem okrilju podeželske množice srbskega ljud- stva, ki so bile dosedaj izigrane od vseh srbskih strank. Stranko bo vodil dr. Dragoljub Jovanovič, kar je najboljše jamstvo, da bo stranka na svojem programu in zahtevah tudi vztrajala. Dr. Dragoljub Jovanovič spada med najdelavnejše srbske politike in ni srbskega okraja, v katerem še ne bi govoril kmetom na raznih shodih. Bil je prvi srbski politik, ki je navezal z dr. Mačkom v času šestojanuariskega režima najtesnejše zveze, s katerim jih še danes goji. Bil je tudi edini politik, ki je zagovarjal federativno ureditev države. Sporazum md Hrvati in Srbi je temelj Jovanovičevi notranji politiki in ga zato pred raznimi napadi srbijanskih strank tudi brani. Z ustanovitvijo «Narodne seljačke stranke», je ustvarjen v Srbiji nov politični činitelj, ki bo vse svoje delovanje usmeril za konsolidacijo države in izboljšanje položaja delovnega človeka. Kmetijska politika vlade V nedeljo je bila v Subotici konle-renca desnega krila zemljoradnikov, ki sodelujejo v vladi. Na konferenci je govoril kmetijski minister dr. Branko čubrilovič o zunanji in notranji politiki sedanje vlade. V notranje političnem delu svojega govora je odločno obsodil razne spletke proti sporazumu, ki je zadovoljil Hrvate in vsaj delno omogočil svobodnejše politično gibanje. Vlada, v kateri je finančni minister Hrvat se bori proti kartelom, kapitalistom in za dobrobit malega človeka. O kmetijski politiki vlade pa je dal minister čubrilovič časnikarjem naslednjo izjavo: «Kmetijstvo bi moralo obvarovati tri glavna načela: imeti mora zemljo za proizvodnjo, organizirano delo in organizirana tržišča. Zemlje je pri nas dovol j, samo treba jo je pravilno razdeliti. Zemljo je treba dati vsakemu, ki hoče delati. Delo in orodje za pridelovanje je v tesni zvezi, zato je treba oboje organizirati na zadružni podlagi, ker se pridelki malemu kmetu ne izplačajo, saj večkrat ne krijejo niti stroške obdelave zemlje. Modeme države postajajo posrednik med proizvajalcem in potrošnikom in skrbijo za izravnavanje cen. Pri nas bo izvedena reorganizacija «Pri-zada», ki ne bo mogel v bodoče več delati po sedanjem načinu, ampak bo postal ustanova, ki bo res v korist kmetijstva in gospodarstva. Ravnateljstvo za prehrano bo delalo na to. da izboljša razmere v pasivnih (revnih) krajih. V načrtu je sprememba proizvodnje v teh krajih. Poleg tega bo ravnateljstvo za prehrano skrbelo za izravnanje cen v pasivnih krajih. «Prizad» pa v aktivnih (bogatih). Spre-Uiembe v našem kmetijstvu, moremo imenovati: načrtno urejeno gospodarstvo. Nesloga med srbskimi demokrati. Izvolitev dr. Milana Grola za predsednika demokratske stranke ni zadovoljila vseh strankinih pristašev. Nekateri bi imeli rajši za predsednika dr. Božo Markoviča. Strankini odpadniki, ki jih je demokratska stranka izključila, ali pa so iz nje sami izstopili, živahno delajo med ljudstvom in delajo nerazpoložen je proti strankinemu vodstvu, ki ne razume hotenja svojih pristašev. = Volitve v hrvatski sabor. Hr-vatski dnevnik/ zahteva v svojem uvodniku od \ marca takojšnje volitve v hrvatski sabor. Srbske politično stranke so razcepljene in si volitev zato ne žele, toda zaradi tega ne smejo trpeti Hrvati. Nasledke nesporazuma in nesloge med Srbi ne bodo nosili Hrvati. «Sabor je banovini Hrvatski za njeno organizacijo in demokratizacijo nujno potreben, toda ne samo na papirju, temveč tudi dejansko*, zaključuje svoj uvodnik Hlrvatski dnevnik*. mig}* «>• • ■ i*. g&mmz U- HtKkr- = Zemljoradniško stranko hoče ustanoviti bivši Stojadinovičev minister in podpredsednik Glavne zadružne zveze ing. Vojislav Gjorgjevič. Stranka naj bi bila na zadružni podlagi. Gjorgjevič bi stranko že ustanovil. ko bi imel ljudi. = Kaj ho z državnim preračunom? Državno preračunsko leto poteče "51. marca. Po ustavi mora sprejeti preračun državni zbor. Ker sedaj tega ni, lahko uveljavi vlada dvanajstine preračuna za 4 mesece, to je. da se podaljša za toliko časa veljavni preračun. Sedaj se govori, da bodo izdali kraljevski namestniki ukaz o podaljšanju preračuna za vse preračunsko leto ali vsaj za prvo polovico. = Tudi špekulanti bodo internirani. Vlada pripravlja uredbo o zatiranju špekulacije. Po tej uredbi bo imela oblast pravico poslati špekulante v koncentracijska taborišča. Tega pa se špekulanti boje, zato delajo na to, da bi to uredbo preprečili. Kaj nam pišejo o pri našem delu v veliko pomoč.* B. F., Dravograd. Opomb« uredništva: Namesto »Slovenske vasi» je pričela izhujati »Slovenska zemljo*, s katero smo pred slovensko delovno ljudstvo stopili 1935. leta, po nasilnih Jevticevih volitvah. Prosimo Vas, da z delom nadaljujete in s tem izpričate svojo privrženost osvobodilni misli našega gibanja. m IV J aj pnejo mi § nas? Že v svojem poročilu o delegatskem zboru našega gibanja, ki je bil 12. novembra preteklega leta v Zagrebu, smo objavili tudi govor člana izvršnega odbora dr. Lada Vavpetiča, ki je med ostalim poudaril naslednje: «0 našem obstoju ne boste izvedeli ničesar niti iz «Slovenca» in Domoljuba,), niti iz «Jutra» in Domovine*. To je resnica, ki nas pa prav nič ne boli, saj vemo, da se nas ta pisana družba zelo boji, ! . ^ «?1.. ■ r , ir' \/[j dobro vemo, kdo smo in kaj hočemo! To pa dobro vedo tudi gospodje, ki pri imenovanih listih odločajo, zato tako previdno molčijo! Toda tudi molk ima svoj pomen! Kaže nam namreč vso zbeganost, ki je v njih vrstah in glavah nastala, kaže pa tudi njihov strah pred nami. ki vstajamo. Vstajamo in vstali bomo in s svojo pošteno besedo podrli, kar je gnilega. To je naš namen. Zavedamo se, da s tem najbolje koristimo svojemu slovenskemu delovnemu ljudstvu, ko mu odpiramo oči in mu kažemo pota po katerih mora hoditi, če hoče kdaj priti iz sedanjih stisk in težav. Ob pričetku našega izhajanja sta se nas spomnila samo dva slovenska lista in sicer «Večernik», ki izhaja v Mariboru in « Slovenija*, ki izhaja v Ljubljani. «Večemik» je pričetek našega izhajanja omenil takole: «Slovenska zemlja*. Po daljšem presledku, čigar vzroki so vsakomur znani, je pričela spet izhajati kot tednik «Slovenska zemlja* kot glasilo slovenske kmečko-dlavske politike. Izdaja jo konsorcij, urejuje pa Pavel Kreutzer. Slovensko podeželje bo zopet izhajajočo «Slovensko zemljo» brez dvomu pozdravilo z zadoščenjem, da je začela spet dvigati zanj svoj glasč V prvi številki je na- pisal uvodno besedo dr. Dragotin Lončar. ki postavlja tri poglavitne zahteve: «Hočemo ljudsko vladavino. Hočemo enakopravnost Slovencev v skupni državi s Hrvati in Srbi. Hočemo sorazmeren življenjski obstoj za vse, ki pošteno delajo.* «Slovenija» piše v svoj i letošnji deveti številki o nas tole: Slovenska zemlja*. Po daljšem presledku je začela spet izhajati «Sloven-ska zemlja*, glasilo kmečko-delavske politike in sicer to pot kot tednik in v v ečjem obsegu. List je glasilo takoime-novanega kmečko-delavskega gibanja, ki ima v narodnem pogledu iste (podobne. opomba uredn.) cilje kakor jih ima Hrvaška kmečka stranka, ki jo vodi dr. Maček. Zato seveda pod centralistično Stojadinovičevo vladavino ni bil priljubljen. Uvodni sestavek izvaja program lista in gibanja: zahteva ljudsko vladavino, enakopravnost Slovencev v skupni državi s Hrvati in Srbi, sorazmeren življenjski obstoj za vse. ki pošteno delajo. Drugi sestavki se bavijo s posameznimi programatič-nirni točkami gibanja in prikazujejo notranje in zunanje-politični položaj. V posbnem sestavku se ukvarja (graja, opomba ured.) list z načini našega političnega boja. pri čemer omenja, da tudi kmečko-delavskemu gibanju ni bilo prizanešeno z očitkom komunističnih priganjačev. Itd .. . 1 oliko za danes, da našim somišljenikom povemo, kateri list je sploh omenil pričetek izhajanja «Slovenske zemlje*. Še nekaj je listov v Sloveniji, od katerih bi pričakovali, da to store. Seveda nam je vse enako, če nas ravno tako zataje, kakor sta nas zati jili glavni glasili JRZ in JNS. Po perju se ptiča spozna in tudi njih politiko bomo ocenjevali po njih taktiziranju*. Naše gospodarstvo * Podražitev kvasa. Cene kvasu, brez katerega gospodinje ne morejo izhajati, stalno rastejo. Ponekod ga prodajajo že po 40.— din za kg, kar je veliko previsoka cena. Država je poklicana, da napravi red. * Dravo bodo regulirali. Letos bodo začeli regulirati Dravo med Ptujem in Budino. Delo je prevzelo gradbeno podjetje ing. Pretnar iz Ljubljane za 2,800.000 din. Obdravski delavci bodo imeli možnost zaslužka. * Slinavka v mariborski okolici. V okolici Maribora so odkrili več primerov parkljevke in slinavke. Zaradi tega so v Mariboru prepovedani vsi živinski in svinjski sejmi. * Pomanjkanje mila. V mnogih krajih primanjkuje mila. Milo izdelujemo doma. toda zaradi nepravilne trgovinske politike, moramo loj, ki ga primanjkuje, uvažati iz tujine. Živino, prodano v inozemstvo, bi morali klati doma. potem bi bilo dovolj loja in tudi mila in nam ne bi bilo treba bogateti tujcev. * Pomoč revnim na Hrvatskem. Gospodarska Sloga*, ki je organizirala zimsko pomoč siromašnim, je poslala v pasivne kraje 941 vagonov živil. Vlada pa je odobrila brezplačen prevoz za 1.000 vagonov živinske krme v kraje, ki jim krme primanjkuje zaradi lanske povodnji. * Brezplačen prevoz moke in pšenice v Slovenijo. Finančno ministrstvo je dovolilo ljubljanski tvrdki Bregar in Krek prevoz 2.000 vagonov pšenice in moke iz Vojvodine brez tovorninskih pristojbin. Omenjena tvrdka bo mogla prodajati moko in pšenico ceneje okrog 40 para za kg. * Primanjkljaj Pokojninskega zavoda? Pokojninski zavod, v katerem so zavarovani zasebni nameščenci, je imel lansko leto 70.000 din primanjkljaja. Kako je ta primanjkljaj nastal. tega ne |>ovedo. K stvari se bomo še povrnili. Tržne cene Perutnina, jajca, mleko in mlečni izdelki: Zaklani piščanci po 25. kokoš in petelin 24, raca 22, gos po 22 do 26 din. Zadnje čase so bile naprodaj tudi divje race. in sicer po 16 din kos. Kdina pocenitev, ki jo je treba omeniti, je pocenitev jajc na 1 do 1.25 din kos. Cene mlečnih izdelkov in mleka so naslednje: mleko po 2 do 2.25 din liter, surovo maslo 28 do 34 din kg, čajno maslo 34 do 40 ln kuhano maslo 32 do 36 din: bohinjski sir 28, trapistovski I, vrste po 26 do 28 din in II. vrste po 20 do 24 din. Živina: Na ljubljanskem živinskem sejmu je bila cena živini naslednja: voli in telice 1. vrste po 6 do 6.50 din kg žive teže, II. vrste po 5 do 5.50 din in III. vrste po 4.50 do 5 die; krave I. vrste po 5 do 5.50, II. vrste po 4 do 4.50 in III. vrste po 3.50 do 4 din; teleta I. vrste po 6 do 7 in II. vrste po 6 din. Nespremenjene so ostale tudi cene prašičev. Domače Špeharje so prodajali po 9 do 10 din kg žive teže, pršu tar je po 8 do 8.50 in sremske Špeharje po 10 do 10.50 din kg. Mariborski živinski sejem (27- febr.) Do-gon: 5 konj, 94 bikov, 140 volov, 402 kravi in 10 telet, skupno 512 glav. Cena za kg žive teže: debeli voli 5 do 6.50, poldebeli voli 4 do 5. plemenski voli 5.50 do 7, biki za klan je 3.50 do 4.75, klavne krave debele 4 do 5. plemenske krave 4 do 5, krave klobasaricc 2.75 do 3.25. molzne krave 4 do 5, breje krave 3.50 do 4.50, mlada živina 4.50 do 6, telet« 4.50 do 6 din. Prodanih je bilo 415 glav. Meso: Meso je na ljubljanskem trgu po naslednjih cenah: govedina I. vrste 12 do 14. II. vrste 10 do 12 in III. vrste po 8 do 10. še vedno precej drag je loj in zelo malo ga je naprodaj. Mesarji ga navadno razprodajo že na klavnici. Uradna cena je 8 do 10 din kg. Te-lctnina je po 14 do 16 din 1. vrste in vrste po 12 do 14 din. Najdražja je svinjina, sveža I. vrste po 18 do 20 din in II. vrste po 14 do 16 din. Domača slanina je po 16, slanina hrvaških prašičev pa po 17 do 18 din kg. Mast prodajajo po 21 do 22 din.