IX. LETNIK 4. ŠT. APRIL 1970 Cena 30 par SKUPNOST szdt Cju&i^cuno. 'mosie-'|io^e Predsedniki svetov in komisij o letošnjih nalogah FRANCE LAMBERGER O DELU SVETA ZA SPLOŠNE ZADEVE — ZDRAVKO RAKUŠCEK O SKLADU ZA DRUŽBENI STANDARD — FRANCE REJC O DELU KLUBA ODBORNIKOV — DIPL. VET. MARKO LOKAR O KMETIJSTVU V izredni izdaji glasila Naša skupnost, v kateri je bil objavljen družbeni načrt občine Moste-Poije za leto 1970, smo spričo pomanjkanja prostora predstavili samo nekatere predsednike svetov. Tokrat objavljamo pogovore s preostalimi predsedniki svetov in komisij. France Lambergar, predsednik sveta za splošne zadeve 1. S katerimi poglavitnimi Problemi se bo ukvarjal vaš svet v letu 1970? Svet za splošne zadeve spremlja in proučuje proble-niatiko upravnih organov in organizacij, ki opravljajo naloge s področja splošnih in notranjih zadev pa tudi tistih zadev, ki ne sodijo v delovno področje drugih organov občinske skupščine. V letošnjem letu namerava svet obravnavati poleg programa dela upravnih organov in poročila o delu v preteklem letu še informacije o delu mestnega javnega pravobranilstva, občinskega javne- ga tožilstva, inšpekcijskih služb in drugih skupnih organov. Posebno pozornost bo posvetil svet problematiki požarne varnosti v občini, prav tako pa tudi delu postaje milice v Mostah, ob koncu preteklega leta pa je že obravna- Nadaljevanje na 2. strani ^°vi obratni prostori Volncnke na šmartinski cesti. (Glej prispevek na 7. strani.) Popis aktivistov OF Po predlogu oziroma skle-konference ZDL bodo v letošnjem letu o pred 25-letnico osvobodit-e Popisali vse aktiviste OF. O popisu ste bili gotovo že Zbanjeni, saj je bil poziv . I:ivl jen v dnevnih časopi-,.‘1- Prav tako so bili objav-icni tudi kriteriji, katere eiežencc narodnoosvobilne-p Poja štejemo za aktiviste. s.. no podrobno so bili obolenj kriteriji v TV-15 dne februarja 1970. t.y. naši občini so odbori ■lovnih organizacij zveze cev in SZDL s popisom 0l. Počeli. Odbori krajevnih trlf.a n-lz?cij zveze borcev pre-svoje kartoteke z j (» \ <> i», <> Predsedniki svetov in komisij o letošnjih nalogah Nadaljevanje s 1. strani val obširno informacijo o mladoletnih prestopnikih. 2. Kaj bi lahko povedali o gasilstvu v naši občini nasploh in še posebej o usposobljenosti te organizacije v primeru vojne ali ob večji naravni nesreči? V občini imajo prostovoljna gasilska društva že dolgoletno tradicijo. Te organizacije so vselej pripravljene po- France Lamberger, predsednik sveta za splošne zadeve pri občinski skupščini Moste-Polje magati občanom bodisi pri reševanju življenj ali njihove imovine pri vseh naravnih in drugih nesrečah. Menim, da so prostovoljna gasilska društva v občini zelo prizadevna, delovna in usposobljena za pomoč prebivalstvu pri vseh vrstah nesreč — od požarov, povodnji in mimo drugih naravnih nesreč do morebitne vojne nevarnosti. Gasilske organizacije so trdno povezane enote, katerih člani se usposabljajo za reševanje v tečajih in na praktičnih vajah. Zato menim, da bi morale biti prav gasilske enote vkl jučene v sistem vseljudske obrambe in civilne zaščite kot jedro, krog katerega bi štabi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih organizirali še druge enote in službe. Gasilska društva že imajo najrazličnejšo opremo, ki jo potrebujejo tudi enote civilne zaščite. Zato bi bilo koristno združevati sredstva (finančna in materialna), namenjena za civilno zaščito in vseljudsko obrambo, s sredstvi gasilskih društev. Tako bi jih lahko kar najbolj smotrno uporabljali — tako v mirnem času kot v morebitni vojni. Občinska gasilska zveza in prostovoljna gasilska društva zelo skrbijo za izpopolnitev svoje opreme, vendar jim za dokaj drage pripomočke vselej primanjkuje denarja, in to kljub temu, da velik delež zberejo člani sami. Dotacija občine je namenjena predvsem za plačilo premi j za zavarovanje članov in imovine gasilskih društev ter za strokovno izpopolnjevanje članstva. Menim pa, da se vse premalo zavedamo pomembnosti in vloge prostovoljnih gasilskih društev in jih ne obravnavamo z gospodarskega vidika. Zlasti zavarovalnice bi morale pokazati več interesa in tudi finančno podpirati gasilske organizacije, saj te s svojo dejavnostjo preprečujejo in varujejo zavarovano premoženje, oziroma v nesreči posredujejo in zmanjšujejo škodo, ki bi sicer utegnila biti mnogo večja. Danes so tehnične in prometne zveze izpolnjene in spričo pomanjkanja finančnih sredstev je za boljše delo PGD neobhodno, da društva združujejo opremo in tehnična sredstva. Nesmotrno je, da ima vsako PGD svoj avto in ostalo opremo. Menim, da bi morali nekatera PGD tehnično popolnoma opremiti, druga pa naj bi imela le osebno opremo. Za današnje razmere bi povsem zadostovalo, či bi imeli tri do pet centrov, ki bi bili sodobno tehnično opremljeni. S tako bazensko ureditvijo se nikakor ne bi poslabšalo delo, temveč bi tako gasilci samo pridobili na udarnosti in hitrosti intervencije. V ostalih PGD pa je nujno urediti alarmne naprave in telefone; stroški bi bili torej le enkratni. Če ostanejo še naprej PGD v taki obliki kot danes, nam mora biti vsem jasno, da bo vedno primanjkovalo sredstev. Nesmotrno je, da ima v neposredni bližini poklicne gasilske brigade še vsako PGD svoj avto, motorko, cevi in drugo opremo, ki so milijonske vrednosti in jih je treba stalno obnavljati, čeprav v enem letu sicer tolikokrat intervenirajo — ali pa nikoli, zlasti v mestnih predelih, kje lahko poklicna gasilska brigada, ki je zelo mobilna in odlično opremljena takoj nastopi in prepreči najhujše, delo pa dokončajo PGD in po potrebi na kraju nesreče tudi dežurajo. Zdravko Rakušček, predsednik sklada za družbeni standard. 1. Tu in tam je slišati očitke na račun smotrnosti uporabe sredstev iz sklada za družbeni standard. V mislih imamo predvsem sredstvu za kopališče na Kodeljevem. Kaj Vi mislite o tem? ' Mislim, da bi morali pri tem vprašanju najprej razčistiti in ugotoviti funkcijo. Zdravko Rakušček, predsednik sklada za družbeni standard dolžnosti in pravice UO sklada, ker iz vprašanja zveni, kot da je UO sklada tisti, ki določa politiko trošenja zbranih sredstev. Vendar temu ni tako. UO sklada ima predvsem dolžnost organizirati zbiranje sredstev. Kako in v kakšne namene naj bi ta sredstva trošili, je določeno v statutu oziroma pravilih sklada. Ker je bilo o namenski uporabi sredstev že doslej marsikaj napisanega, naj sedaj skušam odgovoriti kar na zgornje vprašanje. Vsakoletni program trošenja zbranih sredstev je bil na najbolj demokratičen način dan v obravnavo raznim družbenim institucijam in v končni obravnavi splošnemu zboru občinske skupščine, ki po našem mnenju predstavlja najbolj reprezentativno telo naših občanov. Tako predis-kutiran in potrjen program je bil šele sprejet — v okviru razpoložljivih sredstev in seveda tudi na našem UO. Taka obravnava je bila organizirana tudi v zvezi z gradnjo kopališča na Kodeljevem. Tudi sam menim, da je kopališče potrebno, posebno še, če naj ugotovimo, da ima danes že skoraj vsak večji kraj v Sloveniji urejen ta način rekreacije. Zlasti pa je to potrebno naši delovni mladini in delavcem, ki izkoriščajo odmor v letnem času, pa nimajo možnosti daljšega odmora na morju ali za kopanje. Mislim, da pripombe, kolikor jih je jemati resno, padajo bolj s stališča, da je potreb za reševanje problemov standarda naših občanov mnogo več kot razpoložljivih sredstev, tako, da bi te vrste pripomb od posameznikov lahko obravnavali v vsakem primeru, ker lahko vsakdo obravnava problem s svojega zornega kota oziroma s stališča svojih interesov. 2. Kako bo z letošnjim združevanjem sredstev in v katere namene bodo uporabljena? Na to vprašanje, mislim, da mi ni potrebno znova odgovarjati, ker je bil program za letošnje leto obrazložen in objavljen v prejšnji številki Naše skupnosti. Tudi v letošnjem letu smo, kakor vsako leto, organizirali razgovor s predstavniki naših gospodarskih organizacij, kjer smo obrazložili potrebe oziroma potrošnjo teh sredstev. Sporazumno smo se dogovorili, da oblika zbiranja ostane enaka kot doslej, s tem, da smo tudi predvideli stopnjo 0,8 % od dohodka gospodarskih organizacij. Mislim, da se bodo vsi občani strinjali s tem, .da se naj lepše zahvalimo vsem gospodarskim organizacijam in občinski skupščini za dosedanje sodelovanje in solidarnost v akciji zbiranja sredstev, saj je glede demokratičnosti morda to edinstven primer v Ljubljani in verjetno tudi v Sloveniji. Franc Rejc, predsednik kluba odbornikov 1. Kaj bi lahko povedali o delu kluba odbornikov? V poslovniku o delu občinske skupščine Ljubljana Mo-stc-Polje je navedeno, da se zaradi pregleda splošnih gospodarskih in družbenopolitičnih vprašanj, podrobnejšega pregleda zadev, ki se pripravljajo za sejo skupščine, zaradi informativnega seznanjanja odbornikov s sprejetimi sklepi, stališči in priporočili ali zaradi drugih potreb v zvezi z delom skupščine, njenih organov, zborov volivcev in zborov delovnih ljudi, lahko ustanovi klub odbornikov. Odborniki so ustanovili svoj klub 28. 9. leta 1967. Na ustanovnem sestanku so poudarili, da v poslovniku niso navedeni vsi razlogi. Menili in sklenili so, da se področje dela kluba odbornikov razširi tako, da klub lahko razvija svoje delo na vseh toriščih našega družbenega življenja. V klub naj bi pritegnili tudi naše zvezne in republiške poslance, družbenopolitične organizacije, delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in ne nazadnje tudi zainteresirane občane. Menili so, da v klubu lahko razčiščujejo določena polemična sta- lišča po vprašanjih, ki jih skupščina mora obravnavati, da se spoznajo z delom republiške in zvezne skupščine itd. Od 28. 9. leta 1967 pa do danes tj. v dveh letih in pol, je klub organiziral 14 razgovorov in to: 3 razgovore o osnutkih zakonov o otroškem varstvu in o kulturnih skupnostih; 2 razgovora o predlogih za spremembo ustave SFRJ in SRS; 3 razgovore o predlogih in problematiki iz področij delovnih razmerij, zdravstvenega varstva in prometne ter požarne varnosti; 2 razgovora o gospodarskih gibanjih v SFRJ, SRS in občini in 4 razgovore o družbenem načrtu in proračunu občine in o pripravah na zbore volivcev in zbore delovnih ljudi. Na razgovorih so bili poleg odbornikov prisotni tudi poslanci, predstavniki zainteresiranih organizacij in nekateri občani. Povprečno se je udeležilo vsakega razgovora 51 oseb. Največja udeležba je bila pri razgovorih o gospodarski problematiki in pri obravnavi družbenega načrta ter proračuna občine in ob pripravah za zbore volivcev. Cc naredim povzetek iz dosedanjega dela kluba odbornikovi lahko ugotovim, da je dosedanja vsebina dela v skladu tako s poslovnikom skupščine kot tudi v skladu s sklepi sprejetimi na ustanovnem sestanku. Ni neskromno če trdim, da je klub s svojim delom opravičil svoj obstoj. Klub nudi odbornikom učinkovito pomoč za njihovo odgovorno delo v skupščini in v njenih odborih, svetih in komisijah. Ocena zborov volivcev, ki je bila podana na zadnji seji skupščine, je med drugim vsebovala tudi priznanje odbornikom za kvalitetno posredovanje družbenega načrta in proračuna občine. Prav to, da je delo odbornikov kvalitetno, pa je glavni namen delovanja kluba odbornikov. Dipl. veterinar Marko Lokar, predsednik komisije za pospeševanje kmetijstva. 1. Kaj bi povedali našim bralcem o novoustanovljenem skladu za pospeševanje kmetijstva: Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo si je o pričetku svojega delovanja zastavila konkreten program razvoja in pospeševanja proizvodnje v občini. Že ustanovitev sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje je ena takih uresničenih nalog. Komisija je pri ustanovitvi sklada naletela na izredno veliko razumevanje skupščinskih organov, ki so se zavedali, da lahko s takim ukrepom bistveno pripomorejo k nadaljnjemu razvoju kmetijske proizvodnje pri zasebnih kmetih. Večina sredstev za ta sklad je zagotovljenih iz proračunskih dohodkov občine, del pa tvorijo prispevki kmetov iz naslova pavšalne odškodnine za pripust govejih plemenic. Odlok, ki ga je sprejela skupščina na svoji seji dne 12. 3. 1970 natančneje določa tudi namene, za katere se bodo uporabljala ta sredstva. Predvsem se bo iz teh sredstev izplačevalo umetno osemenjevanje govejih plemenic, nabavljalo plemenjake za naravni pripust, registriralo obrestno mero pri najetih kreditih za modernizacijo zasebnih kmetij, regresiralo nabavo rodovniške plemenske živine tam, kjer bodo podani pogoji za dvig blagovne proizvodnje. Poleg tega se bo iz teh sredstev plačevalo tudi izobraževanje zasebnih kmetov, sem gredo stroški za razna predavanja kot tudi strokovne ekskurzije. Poleg naštetih je še nekaj drugih nalog, ki so prav tako pomeni;-bne za nadaljnji razvoj kmetijstva v naši občini. Za črpanje sredstev bodo izdela- Dl.pl. vet. Marko Lokar, predsednik komisije za pospeševanje kmetijstva ni ustrezni pravilniki, s katerimi bodo naši kmetje seznanjeni. Mislim, da bo sklad za po-speševanje kmetijske proizvodnje lahko v sodelovanju s pospeševalno službo kar najracionalnejše naložil družbena sredstva, in to tam, kjer bodo proizvodni dosežki nal' bolj in najprej vidni. 2. Kot je znano, dela divjad kmetom precejšnjo škodo. Prosimo vas, da naše bralce na kratko seznanite s pravilnikom o povračilu škode, ki jo povzroča divjad? Zaradi stalnih pritožb krne-tov na škodo, ki jo povzroča divjad, je bila ena prvih nalog ustanovljene komisije, da v sodelovanju z LD Laze in Pugled izdela pravilnik o ocenjevanju in povračilu PoV' zročene škode. S pravilnikom je želela doseči predvsem t°, da bi se škoda, ki jo povzroča divjad na območju nase občine enako obravnavala, ne glede na to, da obstojata dve lovski družini. Do sprejema pravilnika so lovske družin različno ocenjevale povzroče ne škode, kar je v nekateri primerih povzročalo negod vanje oškodovanih kmetov. Poudariti moram, da sta bili obe lovski družini za Ib' da se to v bodoče opravil čim enotnejše in na osno Nadaljevanje in konec na 4. strani Družbeni načrt in proračun sprejeta Po uspešno zaključenih razpravah o proračunih na zborih volivcev sta občinski zbor in zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje na deseti skupni seji razpravljala in soglasno sprejela družbeni načrt občine in proračun. Še pred razpravo o obeh občinskih dokumentih za leto 1970 je tajnik občinske skupščine podal kratko oceno zborov volivcev, ki so bili sklicani v večini krajevnih skupnosti. Pohvalil je udeležbo in vsebino razprav na zborih. Volivci so imeli na program družbenega razvoja in predlog proračuna številne pripombe. Pri tem so posebno presenetili mladi volivci, ki so zelo zavzeto in zainteresirano razpravljali o vseh bistvenih vprašanjih. Na zborih volivcev so sodelovali tudi novoizvoljeni odborniki, ki so se pravzaprav prvič predstavili svojim volivcem. Istočasno so o obeh dokumentih razpravljali tudi na zborih delovnih ljudi po delovnih kolektivih, ki pa so bili nasploh slabše obiskani kol zbori volivcev, medtem ko nekateri sploh niso uspeli. Na zborih delovnih ljudi je bilo podano tudi manj pri Pomb in predlogov kot na terenu. Na načrt gospodarskega razvoja volivci niso imeli bistvenih pripomb, ki bi vplivale na spremembe ali dopolnitve načrta. Pretežno so se nanašale na pospešitev gradnje poslovnega centra, tržnice in preureditve samopostrežne trgovine v Mostah. Pripombe so bile podane tudi na relativno nizek odstotek novozaposlenih v občini in na potrebo večjih sredstev, namenjenih skladu za kmetijstvo. Precej več pripomb kot na načrt gospodarstva pa je bilo izrečenih na področju negospodarskih dejavnosti — o vzgoji, izobraževanju in otroškem varstvu. Tako je bilo več pripomb na problem družbenih prostorov, mladinskih klubov itn. V zvezi s tem se je na sami seji občinske skupščine razvila precej žolčna razprava; nekateri so opo- zarjali na dokaj slabe izkušnje z mladinskimi klubi in je nekdo predlagal, naj bi se denar za financiranje dejavnosti klubov raje namenil za dejavnost teiesnokulturnih društev, oziroma dodelil šolam za intenzivnejši pouk telesne kulture. Na osnovi pripomb na negospodarski del je prišlo do nekaterih sprememb v proračunu: povečala so se sredstva za dejavnost občinske gasilske zveze, zveze prijateljev mladine in zveze za telesno kulturo, zagotovljena pa so tudi sredstva za mentorja koordinatorja dela mladine v občini in za gradnjo nekaterih telovadnic pri osnovnih šolah. Zbori volivcev so imeli tudi zelo veliko pripomb na razpored komunalne ureditve. Te pripombe so utemeljene, če pomislimo, da gre nekje za vodovode in vemo, da se ljudje razburjajo zaradi lukenj v asfaltu pred hišo in podobno. Na seji smo slišali obrazložitve na te pripombe, da bomo tekoče vzdrževanje občinskih cest financirali iz občinskega proračuna, ter da je višina dodeljenih sredstev odvisna od celotne proračunske možnosti. Poudarili so tudi, da so sredstva za vzdrževanje v primerjavi z letom 1969 povečana in bodo zadostovala za normalno vzdrževanje cest. Prav tako so poudarili, da sredstev za financiranje vaških vodovodov ni mogoče deliti po ključu, ker je višina potrebnih sredstev za gradnjo vodovodov različna od primera do primera — pač glede na dolžino omrežja, vodovodnih objektov itn. Nasploh pa lahko rečemo, da je občinska skupščina zagotovila v okviru razpoložljivih sredstev ureditev in izgradnjo vseh najbolj perečih komunalnih problemov. Predlog proračuna občine za leto 1970 je bil objavljen v februarski posebni izdaji Naše skupnosti. Med tem pa je prišlo do spremembe delitve dohodka med občino in mestno skupščino, in sicer iz naslova davkov. Prvotni predlog delitve dohodka od davka prometa blaga na drobno in davka od alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu je temeljila na razmerju 87 % : 13 % za mestno skupščino. To razmerje je po ponovnem dogovoru med uporabniki spremenjeno in znaša 85%: 15%. Od teh 15% pa dobi temeljna izobraževalna skupnost 10 %. Nova predložena delitev dohodka prinaša občinskemu proračunu 90.040,00 dinarjev več sredstev, tako da bodo skupni dohodki občinske skupščine za 5% višji od lanskoletne realizacije. Pregled pripomb in predlogov zborov volivcev in zborov delovnih ljudi k predlogu proračuna občine za leto 1970 je pokazal, da je večina predlogov utemeljena in sprejemljiva. Vse pripombe sicer zaradi omejenih finančnih sredstev niso upoštevane ali pa bodo upoštevane ob razpravi in sprejemu finančnega načrta sklada za financiranje razvoja druž- benega standarda za leto 1970. Tako so v proračunu občine opravljene korekture na področju kulturno-prosvetne dejavnosti, kjer je bilo vnesenih za vzdrževanje občinskih kulturnih spomenikov 10.000 din. Za stalne socialne podpore je dodeljenih 10.300 din, za postajo milice v Mostah in za financiranje krajevnih skupnosti pa 60.000 din in 50.000 din. Večja sredstva kot prvotno so namenjena še za dejavnost političnih organizacij in društev (občinska gasilska zveza 10.000 din, mladinske organizacije in klubi 30.000 din, turistična društva 5.000 din ter financiranje proslav ob 25-let-nice osvoboditve Ljubljane 25.000 din). Zvišane postavke izkazujejo še negospodarske investicije (oprema postaje milice 36.000 din ter sofinanciranje društvenih prostorov 110.000 din) in gospodarski posegi (pospeševanje obrti in gostinstva 50.000 din). Dodeljena sredstva pa so bila znižana zvezi združenj borcev NOV za 26.000 dm ter tekoči proračunski rezervi za 320.160 din. Predloženi predlog razdelitve sredstev proračuna je v primerjavi s prvotnim višji za 410.200 dinarjev. Od tega zneska odpade 90.040 din na zvišani dohodek, 320.160 dinarjev pa na račun znižanja tekoče proračunske rezerve. Predlagane spremembe proračuna občine za leto 1970 narekujejo spremembe predloga odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1970, in sicer tako, da obsega občinski proračun za leto 1970 17.179.534 din dohodkov, 16.325.457 razporejenih dohodkov in 854.077 din nerazporejenih dohodkov. MARJAN ROŽANC Moje Moste Nadaljevanje Da, vse se giblje v smeri enovitosti, uniformiranosti in — če hočete — brezob-bličnosti. Tako je vsaj videti na prvi pogled. Kočevska proga še zdaleč ni več tako ostra meja med Ljubljano in Selom, kot je bila nekoč, ko je v sleherni moščanski in zelenojamski družini veljal nepisani zakon, da smemo otroci bosi samo do proge, nikoli pa čeznjo. Onkraj proge je bilo že nekaj mestnega, gosposkega, tujega in obenem svetega, kar je bilo mogoče oskruniti. Danes je proletariat preskočil to pre-grajo in preplavil vse mesto, ves svet. Ni več seveda bosopetih otrok, a če bi bili, bi se prav gotovo prav tako sproščeno sprehajali tako po Mostah kot po središču Ljubljane, tako kot to delajo dolgolasci. V tem vsesplošnem poenotenju prostora in ljudi je seveda veliko težje ohranjati izvirni, enkratni obraz, hkrati pa je v zraku tudi vprašanje, zakaj bi to sploh še poskušali in kako. Predvsem pa se moramo vprašati, kakšna je sploh ta enovitost. Ali ne tičijo vzroki te enovitosti in brezobličnosti prav v moderni proizvodno-potrošniški družbi, ki je nenadoma obvladala ves razvitejši svet in katere začetnik je tudi nekdanja moščanska, proletarska kultura? Seveda je. Saj Moščani filmov nikdar nismo delali, ampak smo jih le gledali. A tisti dinar, ki smo si ga tako- stežka prislužili, ki smo si ga odtrgali tako rekoč od ust in ga potem pustili v blagajni kina Moste ali kina Kodeljevo, je vendarle pripomogel tudi k razcvetu filmske umetnosti in kulture, kakor so ti krvavo prisluženi dinarji pripomogli k razcvetu še marsičesa drugega, k razcvetu Rochovega vrtiljaka, cirkusa, nogometa in lec-tarske industrije. Res pa je še nekaj drugega. Nekaj je pri tem izostalo, kar vsi občutimo kot primanjkljaj in kar vsakega izmed nas po malem boli. V vseh nas je bila namreč poleg želje po sproščeni zabavi in uživanju v sebi še velika, nedojemljiva vera, da bi se ■ enkrat za vselej iztrgali iz umazanega, krivičnega sveta, da bi zaživeli v naročju vsesplošnega bratstva in ljubezni, s polnimi pljuči in srcem, človeško, ustvar- jalno ... Prežemala nas je vera v revolucijo, v temeljito preobrazbo sveta in medčloveških odnosov, v katerih ne bi bilo več izkoriščevalcev in izkoriščanih, bogatih in revnih, ampak bi bil sleherni človek Človek, enako pomemben, velik in nepogrešljiv. Ta revolucionarna vera, ki je bila pravzaprav le nadomestek tradicionalne religije, vere v srečni končni razplet, nas je na prvi pogled izneverila. Vse smo sicer storili, da bi jo uresničili in zgradili raj na zemlji, vendar danes nismo ne ustvarjalni ne veliki, ne živimo v vse prežemajočem bratstvu in ljubezni, temveč je vsakdo izmed nas le kolešček v brezimnem mehanizmu proiz-vodno-potrošniškega sveta, vsakdo obremenjen z nekdanjimi križi in težavami. Naša veličina in ustvarjalnost sta skoraj v celoti povzeti v proizvodnji in potrošnji, in merila, ki določajo našo človečnost, tičijo v brezdušnem tržnem mehanizmu, v naši iznajdljivosti in spretnosti znotraj te proizvodno-polroš-niške džunglo. In skoraj vse naše človeške možnosti so izčrpane v tem, da si s prisluženim denarjem kupujemo tisto, kar nam je najbolj potrebno in kar si najbolj želimo. Po našem nekdanjem revolucionarnem in verskem razpoloženju je to vsekakor nekaj sramotnega, ponižujočega ... Vendar — ali so ti občutki upravičeni? Ali se nismo z vstopom v proizvodno-potrošniški svet le iztrgali svojim nekdanjim iluzijam in zablodam in se slednjič znašli v stvarnem svetu medčloveških odnosov in možnosti? Ali ni ta proizvodno-potrošniška džungla pravzaprav le razmeroma urejen svet, urejen po človeški resnični podobi in njegovem resničnem položaju? In ali ni ta svet naposled Uidi moralnejši in pravičnejši, bolj človeški od prejšnjega? Če nič drugega, je naša sveta dolžnost, da ta svet, ki smo ga sami spočeli, sprejmemo z odprtim srcem in da prenehamo objokovati naše stare, neuresničene sanje. Navsezadnje je tudi res, da moderna proizvodno-potrošniška družba ni niti malo nekulturna in nečloveška, ampak da v njej človek postaja šele zares človeški, se pravi podružb-Ijeno bitje in sočlovek. Koliko je samo potrebno znanja, spretnosti in ljubezni, koliko tenkočutnega posluha za človeške potrebe in želje, koliko izvirne iznajdljivosti in ustvarjalnosti, da delavci in delavke v Saturnusu izdelajo svetlobno telo, za katerega so potem ljudje na trgu pripravljeni odšteti zahtevani denar. Koliko je samo potrebno razvitega občutka za moderne, zapletene po- trebe sodobnega človeka, da lahko delavci v Indosu izdelajo viličar, ki je potem nekaterim soljudem nepogrešljiv. In kako surov in obenem pravičen je nepisani zakon, da se slabo piše tistim, ki ne zmorejo te tenkočutnosti, iznajdljivosti, delavnosti in ljubezni. In vendar, vsi ti delavci in delavke Saturnusa in Indosa prejmejo za svojo iznajdljivost, delavnost in ljubezen na koncu meseca le kuverto. Ali imajo ti delavci in te delavke po vsem tem pravico, da si s tem denarjem privoščijo vsaj del tega, kar so za njih ustvarili drugi? Seveda jo imajo. Saj v denarju ni poosebljeno zlo, ampak je denar ekvivalent medčloveških odnosov, ekvivalent, po katerem je mogoče merili, koliko je kdo dal sočloveku in koliko sme od soljudi tudi sprejeti. Zato smemo upravičeno trditi, da je proizvodno-potrošniška družba in z njo tržni mehanizem, ki v njej vlada, kulturna družba ali vsaj vse kulturnejša družba. In trdoglavi verski zanesenjaki, ki tej družbi očitajo vse mogoče grehe, s svojim nergaštvom samo dokazujejo, da se niso pripravljeni delovno vključiti v stvarne in edino mogoče človeške odnose. Hkrati pa nas hočejo s svojim moralističnim nergaštvom zadržati nekje na robu družbenega razvoja. Vesti iz občinske skupščine Odborniki so sprejeli sklep o potrditvi finančnega načrta cestnega sklada občine Ljubljana Moste in sklep o potrditvi finančnega načrta posebnega računa prispevka za uporabo mestnega zemljišča v občini. (Obrazložitev o obeh sklepih je bila objavljena v februarski posebni izdaji Nsk na 16. strani.) Jlcaznovanie. a&čtitskega piaznika m 25 tet osvoboditve Ob sprejemu smernic za sestavo predloga družbenega načrta in proračuna občine za leto 1970 se je občinska skupščina odločila, da presežek proračunskih dohodkov iz leta 1969 ne vnese v proračun 1970, marveč ga v celoti veže v banko, da bi pridobila posojilo za gradnjo telovadnic in vzgojno-varst-venih zavodov. Ta sklep odbornikov bo zagotovil posojilo v višini 175 % na vezana sredstva ali 3,0 milijona din, ki jih bo skupščina uporabila za zgoraj omenjena dela. Ob različnih priložnostih smo na naših straneh že poudarili veliko potrebo po gradnji telovadnic pri osnovnih šolah; te potrebe so postajale v zadnjih letih vse večje. Prav tako smo že nekajkrat poročali o otroškem varstvu in vse bolj naraščajočem številu malčkov, katerih mamice so — ali še bodo zaman pritiskale na vrata varstvenih zavodov. Te velike potrebe so imeli nred očmi tudi odborniki, ki so sprejeli sklep o finančnem programu za financiranje gradnje telovadnic ter vzgoj-no-varstvenih zavodov in o najetju posojil. S tem sklepom se ureja financiranje gradnje telovadnice pri osnovnih šolah Vide Pregare in Polje ter vzgojno-varstve-nih zavodov Polje ob Rjavi Obvestilo Uredništvo Naše skupnosti prosi vse občane, ki imajo doma fotografije ali spominsko gradivo iz predvojnih let iz NOV in prvih povojnih let in so pripravljeni le-tega odstopiti, da se pismeno ali osebno zglasijo v uredništvu Ob Ljubljanici 42/11. V poštev pridejo fotografije in spominsko gradivo, ki prikazuje različne akcije, sestanke, konference, zborovanja, javne nastope, mitinge, kulturne, športne in družabne prireditve, udarniško delo, obvezen odkup žita, ustanavljanje zadrug, gradnjo objektov in podobno. Sem sodijo tudi zapisniki s sej, poročila, seznami aktivistov in drugi dokumenti. Občanom se za pozornost že naprej zahvaljujemo! Uredništvo Nsk cesti in Kodeljevo. Skupna vrednost vseh investicij je 6,600.000 din. Vračanje posojila v skupnem znesku 3,897.080 din in 2 % obrestno mero bo občina zagotovila v vsakoletnem proračunu občine. • Skupščina je sprejela tudi poroštvo za investicijski kredit za dograditev poslovne stavbe društvenega doma avto-moto društva Ljub-Ijana-Moste. Društvo se je za drugo fazo gradnje doma, ki znaša v predračunski vrednosti 1,290.000 din, odločilo jeseni lansko leto. Potrebna finančna sredstva si bo za- gotovilo iz svojih sredstev (340.000 din), posojila pa pri Ljubljanski banki in pri avto-moto zvezi Jugoslavije. Dosedanji zelo ugodni finančni rezultati društva in drugi uspehi so zagotovilo za umestnost tega sklepa. * Sklep o sofinanciranju gradnje prizidka sodnega poslopja v Ljubljani, kjer naj bi bili občinsko sodišče I in II, mestna prometna postaja milice in mestni prometni urad, so sprejeli že zbori volivcev, tako da so odborniki sprejeli že predhodno osvojen sklep. Kljub temu pa so odborniki v razpravi poudarili, da mestna skupščina nalaga po že sprejetemu dogovoru občinam nove obveznosti. Zaradi pomena investicije so sklep sprejeli, vnesli pa so klavzulo v peto točko sklepa, s katero so odklonili prevzem obveznosti za vse nepredvidene stroške zaradi podražitve in podobno. * Število občin, ki so ustanovile sklad za pospeševanje kmetijstva, vse bolj narašča, saj se tudi vse bolj zavedamo, da je uspešen razvoj kmetijstva eden osnovnih pogojev za stabilen gospodarski in družbeni napredek. Predloženi program razvoja kmetijstva v občini dokazuje, da je ustanovitev sklada pogojena s težnjami in željami zasebnih kmetov, ki pri intenzifikaciji svoje proizvodnje rabijo tako strokovno kot materialno pomoč družbe. Sklad bo nosilec in delni plačnik pospeševalne službe. V obrazložitvi k odloku o skladu je poleg urejene pospeševalne službe poudarjena še specializacija v najugodnejših proizvodnih panogah, kot so živinoreja (mleko, meso), gojenje jagodičevja in vrtnin in uveljavljanje raznih oblik samoupravljanja in oblik dolgoročnega sodelovanja s kmeti, ki bi jih moral predvsem zagotoviti agrokombinat Barje kot nosilec kmetijske proizvodnje v občini. Sredstva sklada bodo trošili predvsem za izdelavo razvojnih načrtov kmetijstva, organizacijo vzorčnih kmetij in kmetijskih razstav, izobraževanje, pospeševanje, raziskovanje ter regresiranje Nadaljevanje z 2. strani nekega pravilnika in sta pri tem obe tudi sodelovali. S pravilnikom je reguliran postopek prijavljene škode, način ocenjevanja, višina pridelkov in cene poljščin kot tudi plačilo ter navodilo, da se o vsaki škodi naredi zapisnik, od katerega prejme en izvod oškodovanec. Pomembno je tudi to, da je v skladu z določili pravilnika pri ocenitvi škode obvezno navzoč tudi oškodovanec. V pravilniku so dalje postavljena enotna izhodišča za določan je višine hektarskega pridelka in cene za najvažnejše poljščine. Lovske družine so ob koncu leta dolžne sporočiti komisiji za kmetijstvo število škodnih primerov, obravnavanih v preteklem letu, in višini odškodnine, pa tudi nerešene primere. obrestne mere za kredite in za skupinske nabave mehanizacije ter plemenske živine zasebnim kmetovalcem. • Odborniki so sprejeli še dva odloka, ki zadevata sklade, in sicer sklep o ustanovitvi sklada za pospeševanje obrti in gostinstva ter sklep o ukinitvi sklada za telesno kulturo in kulturo. Občinska skupščina je glede pomanjkljive razvitosti gostinske in obrtne dejavnosti sprejela že več priporočil, vendar je njihova realizacija vezana na materialno osnovo, ki je zelo nizka prav pri teh dveh dejavnostih. Ta problem je zaostrila še pospešena stanovanjska gradnja v občini. Zato sta svet za gospodarstvo in svet za družbeni načrt in finance že januarja sprejela predlog o ustanovitvi sklada za pospeševanje gostinstva, turizma in obrtno-storitvene dejavnosti. Namen sklada naj bi bil predvsem zagotoviti modernizacijo in rekonstrukcijo že obstoječih objektov kakor tudi sofinanciranje pri gradnji novih objektov v gostinstvu in obrti. Ker je kljub prizadevanjem ostal edini vir za napajanje skladov za kulturne in telesno-kul turne dejavnosti občinski proračun, so pristojni sveti občinske skupščine predlagali ukinitev skladov, ki sta sedaj samo razdeljevala sredstva posameznim uporabnikom — društvom in organizacijam ter da njuno vlogo prevzameta občinska zveza za telesno kulturo in občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij. S tem se bomo izognili tudi nepotrebnemu plačilnemu prometu pri prenosih iz proračuna v sklade in od teh občinskima zvezama. Komisija za delovni čas je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji za prehod na 42-urni delovni teden in predlagala skupščini, da izda soglasje k uvedbi 42-umega delovnega tedna šestim delovnim organizacijam in dvema zasebnima obrtnikoma. • Občinska skupščina je v zadnji točki dnevnega reda sprejela sklep o imenovanju komisije za pregled normativnih aktov delovnih organizacij in sklep o razrešitvi načelnika oddelka za komunalne in gradbene zadeve v upravi skupščine Marjana Moškriča, ki odhaja na dolžnost sekretarja izvršnega odbora občinske konference SZDL Moste-Polje. Lovske družine so tako v letu 1969 obravnavale naslednje število škodnih primerov: Lovska družina Pugled je 'obravnavala 12 primerov, od katerih jih je 11 rešenih in je skupno izplačala 1.125,70 din odškodnine. Lovska družina Laze je obravnavala 14 primerov, od katerih je rešenih 11, škoda pa je bila izplačana v višini 1.475,00 din. Iz prikazanega izhaja, da se tako LD kot komisija v svojem delu zavedajo, da je treba primere reševati hitro in sproti. Prepričan sem, da bo v letošnjem letu s strani kmetov na ocenjevanje in povračilo škode manj pripomb kot v preteklem letu. Komisija bo posredovala pravilnike o cenitvi in povračilu škode vsem krajevnim skupnostim, da sc bodo občani lahko podrobno seznanjali z njim. Letos bo praznovanje občinskega praznika — 27. april — in prvega ter devetega maja še posebno svečano in v znamenju 25-letnice osvoboditve. Poleg osrednje občinske proslave bo čimveč proslav v krajevnih skupnostih in šolah. V ta namen posamezne družbenopolitične organizacije in društva že prijavljajo programe, s katerimi bodo proslavili 27. april, L maj in 9. maj — dan zmage. Te prireditve bodo od 25. aprila do 15. maja. Predvidevamo, da bo tudi prireditev v občini najmanj 12. V nekaterih naših krajevnih skupnostih so že postale prava tradicija, ki je ne bomo smeli opustiti. Vse prireditve v občini bodo usklajene s programom, ki ga pripravljajo v okviru mesta in bo v letošnjem jubilejnem letu še posebno bogat, tako da se bodo vrstile kulturne, športne in druge prireditve vse od L do 10. maja. Najbolj množična športna prireditev bo prav gotovo pohod Po poteh partizanske Ljubljane, za katerega že zbirajo prijave. Predvideno je tudi veliko srečanje aktivistov mesta Ljubljana. Osrednja slovenska proslava 25-letnice osvoboditve bo v Dolenjskih Toplicah, kjer bo 26. aprila zbor vseh aktivistov OF. V prihodnji številki Naše skupnosti, ki bo izšla še pred prazniki in v povečanem obsegu, bomo objavili točen program vseh prireditev. IJ-LETNICA OSVOBODITVE Čas nas že neusmiljeno priganja in moramo zato takoj začeti s pripravami tako za proslave kot za druge prireditve. Pred prazniki pa moramo poskrbeti tudi za čim lepši zunanji videz mesta in naselij. K temu lahko vsi veliko pripomoremo in naj bo zato mesec april mesec čiščenja in urejanja, tako da bo že zunanja podoba čimbolj praznična. V štedilniku — mraz, pa municija Ko smo Ivano Staretovo obiskali na domu in jo povabili na proslavo 8. marca, je sedela v kotu za veliko mizo v kuhinji. Njene oči so bile bistre, nihče ji ne bi prisodil, da Dvaindcvetdesetletna Ivana Stare je že pred 2 letoma prekoračila 90. leto. Izkoristili smo priložnost in napeljali pogovor na leta okupacije, ki sc jih še danes živo spominja. Staretova je stara Moščanka, saj živi v Mostah že od leta 1920. Imela je dve hčerki in sina. Prišla je okupacija in vsi so se vključili v OF. Mož, ki je bil uslužbenec na železnici, je že pred vojno sodeloval pri stavki železničarjev in na pohodu na Zaloški cesti. Ko je prišla okupacija, se je med prvimi povezal z OF. Toda okupator mu ni prizanesel in za vedno je ostal v Dachau. A Ivana kljub temu ni prekinila z delom za OF. Še danes se dobro spominja, kako je skrivala orožje in mu-nicijo v štedilniku. Kljub zimi in mrazu štedilnika ni zakurila, samo da je ostala shranjena municija. Hčerka Ema, ki je bila prav tako povezana z OF, je zaradi slabega srca umrla, njen mož Slavko Gabrenja, ki je vodil ilegalno iiskarno, pa je bil leta 1941 v spopadu z Italijani ranjen in je zaradi tega tudi umrl. Ivana Stare danes živi z vnučkom in njegovim očetom, sinom narodnega heroja Franca Vreska-Gusteljna ter ženo Karmen, hčerko ustreljenega aktivista, v vlažnem kletnem stanovanju v Rojčevi ulici št. 4 tiho in skromno kakor živijo tudi mnoge druge partizanske matere. Pozornost do starih ljudi, posebno do partizanskih mamic, naj bi ostala živa vse leto, kajti tudi one so prispevale svoj delež ne samo kot matere, marveč tudi kot borke za mir in našo svobodo. Maks Burger Predsedniki svetov in komisij o letošnjih nalogah Na pravi poti DOLGOROČNE NALOGE KRAJEVNE SKUPNOSTI BESNICA SO JASNE Zbor volivcev v krajevni skupnosti Besnica je bil vsebinsko med najboljšimi v občini. Udeležilo se ga je 68 volivcev iz vseh območij krajevne skupnosti, ki zajema četrtino vse površine v občini, a ima samo okrog 700 volivcev. Posamezni občani so morali pešačiti dobri dve uri, da so se zbora lahko udeležili. Zbrani so bili vsi predstavniki vasi in številnih zaselkov ter se skupaj pogovarjali o bodočih nalogah. Njihova vloga ni bila končana samo z udeležbo na zboru, temveč se je šele začela. V razpravah doma bodo pojasnjevali program KS in ga uresničevali. Razprava je bila kontruktivna in realistična, brez pretiranih zahtevkov in želja. POSPEŠEVANJE KMETIJ STVA Kmetijstvo je edina gospodarska panoga na tem obsežnem hribovitem območju. mladih ljudi v dolino, v industrijo. Prav gotovo to procesa propadanja kmetij ne bo ustavilo, bo ga pa zavrlo. Tudi se vsega ne da napra-ti čez noč, saj bi bila za to potrebna velika sredstva, ki jih v Besnici ni, niti jih ne pričakujejo od drugod. Zaradi tega so volivci z zadovoljstvom pozdravili sklep občinske skupščine o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva in v njem sredstva, letos še bolj skromna, ki jih proračun skupščine predvideva za to. Iz tega sklada bodo lahko kmetovalci pod ugodnimi pogoji prejeli posojila za nabavo plemenske živine in obnovo oziroma modernizacijo hlevov. Svet krajevne skupnosti je ustanovil posebno komisijo, ki se ukvarja s temi vprašanji. Iz 134.000,00 din sredstev, ki jih dobi KS za svojo dejavnost, je za pospeševanje kmetijstva predvideno 18.000 din. Vsota je videti na prvi pogled skromna, toda če jo primerjamo s sredstvi ki jih KS ima, in z drugimi potrebami, pa je velika in kaže na Vsekakor je to vzpodbudo občanov treba podpreti. CESTE IN ELEKTRIFIKACIJA Zaradi različne konfiguracije terena in mnogih zaselkov je v krajevni skupnosti veliko poti. Vseh krajevnih poti, ki jih vzdržuje KS, je 57 km, toda to so samo »pomembnejše«: za njihovo vzdrževanje bo imela KS na razpolago 93.000,00 din. Od tega so na zboru volivcev namenili 10.000,00 din za gradnjo ceste V. Trebeljevo—Leskovec, ki bo omogočila neposredno zvezo z Višnjo goro, to je z Dolenjsko in bo odprla Besnico tudi proti jugu. Pred dobrim poldrugim desetletjem je bila velika akcija za elektrifikacijo, h kateri so občani prispevali 2/3 sredstev. Tedanje geslo: v vsako hišo luč, danes ne ustreza. Električna napetost je pre-niska za pogon električnih motorjev in gospodinjskih strojev, ki počasi, a vztrajno prodirajo tudi v Besnico. Razširiti in povečati bo treba Letos so bili v občini Moste-Polje že dvakrat sklicani zbori volivcev, na katerih so občani živo posegali v razpravo o samoupravni ureditvi v Ljubljani in o družbenem načrtu občine za leto 1970. Razpravljali so še o mnogoterih drugih problemih. Tudi udeležba na zborih je bila letos nasploh zelo dobra. Posnetek prikazuje zbor volivcev v Podmolniku transformatorsko omrežje in ojačati žice, 27 hiš pa še nima električne napeljave. Za letos imajo v načrtu delno razširitev omrežja in pripravo načrtov in predračunov za rekonstrukcijo omrežja, kar bo omogočilo smotrno postopno rekonstrukcijo. KAJ PA TURIZEM, KULTURA IN ZABAVA? To so osnovna gospodarska vprašanja, s katerimi se vsi občani tega območja srečujejo vsakodnevno, a ne prekrižanih rok, temveč z zavihanimi rokavi. S skromnimi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, se jih pogumno lotevajo z velikim optimizmom in zato tudi uspevajo. Urejevanje teh osnovnih vprašanj, predvsem prometnih zvez, pa bo ugodno vplivalo tudi na razvoj turizma in prosvetno zabavnega življenja (ki je že sedaj posebno v Javoru zelo pestro), saj bo omogočalo več prostega časa. Pred leti je bila pri svetu KS komisija za turizem. Najbrž bi kazalo oživiti njeno delo in te lepe kraje »približati« v meglo zaviti Ljubljani. Tega sc vsi jasno zavedajo in zato vidijo tudi možnost na-daljncga razvoja krajevne skupnosti v razvoju kmetijstva. Samo z izboljšanjem delovnih pogojev, modernizacijo, uvajanjem mehanizacije in izboljšanjem živinoreje bo dana osnova za boljši dohodek kmetov; to pa bo po drugi strani zaviralo odtekanje gradnja zasebnih hiš v naši °bčini je zelo intenzivna pravilen odnos in gledanje na kmečko vprašanje ter zdrav realizem: ne samo tarnanje, resolucije in zahteve, temveč akcije, čeprav za začetek skromne! PRESKBA S PITNO VODO Druga velika, že več let trajajoča akcija je izgradnja vodovodov. Pomanj kanj e zdrave pitne vode je že dolga leta problem tega območja. Po vojni je bilo zgrajenih ali obnovljenih že mnogo vodovodov. Med največja dela nedvomno sodita krajevna vodovoda v Trebeljcvem in na Prežganju, ki sta tik pred dokončanjem. Za izgradnjo vodovodov je značilno, da so prebivalci sami vložili veliko sredstev, prek polovice. Tudi letos predvidevajo gradnjo več vodovodov; največji bo v Volavljah, ki bo napajal celo vas in več manjših na Malem Trebeljcvem in Vnajnarjih. Program predvideva, da bo za letošnjo akcijo potrebno 540.000,00 din; od tega bodo prebivalci prispevali sami v delu in sredstvih 300.000,00 din, 240.000,00 din pa pričakujejo iz občinskega proračuna. Ob izbiri najboljšega športnika v občini Moste-Polje v letu 1968 Za pomoč in lažjo primerjavo posredujemo rezultate lanske izbire najboljšega športnika naše občine (seveda za leto 1968). Najboljši športnik je bila Vida Perišič (TVD Partizan Zelena jama), pokalna prvakinja Slovenije v orodni telovadbi med članicami, mladinska državna prvakinja in olimpijska kandidatka. Lani smo se dogovorili, da bomo določili le najboljšega, preostalih 9 pa si deli 2. — 10. mesto. Zato jih navajamo po abecedi: Lučka Jurjec — telovadka, TVD Partizan Zelena jama; Tone Grilj (AMD Moste) dirkač go-carta, večkratni državni prvak; Stane Kvartuh — hokejist, HK Slavija; Maja Labovič — telovadka, TVD Partizan Zelena jama; Franc Močnik — rokometaš, RK Slovan; Bernarda Miiller — telovadka, TVD Partizan Zelena jama; Niko Potočnik — plavalec, PK Slavija; Tomo Vavpetič — košarka, KK Slovan; Darinka Velikovrh — atletinja, Ak Slovan. Med klubi je dosegel prvo mesto TVD Partizan Zelena jama, drugi je bil hokejski klub Slavija in tretji rokometni klub Slovan. ANKETA O ŠPORTNIKU LETA 1969 V OBČINI MOSTE-POLJE Vse bralce Naše skupnosti vabimo, da sodelujejo pri izbiri najboljšega športnika leta 1969 v naši občini. To merjenje imamo v naši občini že tretje leto in nekaj podatkov za lažjo izbiro vam posredujemo na športni strani. Na tem mestu pa samo o naši anketi: Vsak bralec naj izbere 3, po njegovem mnenju najboljše športnike v minulem letu v naši občini (ne glede na spol) ter 1 najboljši klub (ne ekipo). Pri tem naj vsakdo upošteva naslednje kriterije (po tem vrstnem redu): 1. popularnost in množičnost športne panoge; 2. kakšne uspehe dosegamo Slovenci v tem športu v državnem in kakšne Jugoslovani v svetovnem merilu; 3. starostna kategorija športnika — ali je dosegel uspehe v članski ali mladinski konkurenci; 4. udeležba ali upoštevanje v izboru za državno reprezentanco; 5. slovenski ali državni rekord, osvojitev naslova slovenskega ali državnega prvaka; 6. enkratnost dosežka ali daljša dobra forma in vrsta uspehov; 7. stiki športnika z mladino in nasploh z gledalci — popularnost posameznika ali ekipe, športno obnašanje. Svoje predloge naj pošljejo bralci na naslov: Naša skupnost, Ljubljana, Ob Ljubljanici 42 — izbira najboljšega športnika. Bralec, ki bo najbolje pogodil končno uvrstitev posameznikov in ekip, bo prejel darilo Naše skupnosti. Najboljšega športnika in klub bomo izbrali takole: Sestavili bomo komisijo 10 strokovnjakov iz posameznih športnih organizacij (upoštevajoč športne panoge). Ti bodo izbrali 10 najboljših športnikov in 3 klube. Mnenje bralcev se upošteva v primeru, da je poslanih več kot 100 glasovnic. V tem primeru šteje naša komisija 10 glasov, bralci pa 3 glasove. Če je več kot 200 glasovnic, se upošteva mnenje bralcev s 5 glasovi, če pa je glasovnic 300 ali več, imajo bralci 7 glasov. Pri tem prosimo bralce dvoje: — da se udeležijo tega izbora v čimvečjem številu in — da so pri izbiranju najboljših kar najbolj objektivni. Tako bomo s skupnimi močmi izbrali res najboljše, ki zaslužijo ne samo priznanja širom po tekmovališčih naše domovine, ampak tudi priznanja svojega kraja. I I I 4 Dela pri gradnji bencinske črpalke v Polju hitro napredujejo. Črpalka je za današnji motorizirani svet že kar nuja Občani pišejo... Tovariš urednik! V zadnji številki Nsk je vaš novinar opisal lokal Krpan, ki ga je v stari hiši ob dolenjski železnici adaptiralo gostinsko podjetje Figovec. Lokal naj bi pomenil prijetno osvežitev in pa nujno potrebno gostinsko pridobitev predvsem za prebivalce Kodeljevega. Reportaža je verjetno pri vseh tistih bralcih, ki se z lokalom še niso spoz- in delovni kolektiv le ne bi smela prizadevati, da s pomočjo visokih cen investicijo izplačata v najkrajšem možnem času. Res da lahko vsakemu nergaču mojega kova »br-davsovsko« odgovorijo: »■Pojdi mi izpred oči, da te videl ne bom, pa le naglo, dokler še bolj ne navijemo cen«. Vendar je vprašanje, če zaradi take politike gostišče ne bo postalo boljše opremljena pivnica, in še ta pretežno za goste, ki prihajajo od drugod ali se v njej ustavijo mimogrede. Konec koncev se morajo v Krpanu zavedati tudi konkurence drugih gostiln in bifejev. nali, ustvarila vtis, da smo dobili, kar smo pričakovali. Moje mnenje je, da temu ni čisto tako. Menim, da naslov reportaže ustreza, saj Krpan ni v Mostah, temveč v Ljubljani. Mislim, da naša občina, kjer je pomanjkanje tovrstnih lokalov veliko, še manj pa Kodeljevo, ne potrebuje gostinskega obrata, v katerem so cene precej višje kot v podobnih drugih lokalih; še posebno pa ne gre take politike voditi v začetku poslovanja, ko bi moralo gostišče pridobiti obiskovalce z zmernimi cenami in kvaliteto svojih storitev. Najbrž je podjetje lokal adaptiralo tudi s pomočjo kreditov, za katere vemo, da niso najbolj ugodni. Kljub temu pa si vodstvo Predvsem pa je občinska skupščina z izdanim soglasjem k postavitvi tega lokala hotela zmanjšati deficit gostinskih uslug ler istočasno nuditi boljšo in kvaliteti (ki jo Krpan ima) primerno, pa vendar cenejšo gostinsko uslugo, kot jo dobimo drugod. Ni izključeno, da bi nekoč Krpan moral obrniti dunajsko trditev: Krpana ni bilo Mostam treba, Moščani pa so potrebni Krpanu! Rudolf Vrtačnik Kodeljevo Gftčani pišejo... —-------------------- £ pedal LETOS V VARSTVU ŠE 280 OTROK V občini Moste-Polje naj bi letos pričeli graditi dva nova vrtca, in sicer v Polju ob Rjavi cesti za 120 otrok (objekt bi moral biti zgrajen predvidoma do novembra) in na Kodeljevem za 160 otrok. Za izvajanje B programa — podaljšano bivanje v šoli — pa so predvidena dozidava in adaptacijska dela na osnovni šoli Sostro. Učimo se za življenje Občinska zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje je 23. marca 1970 priredila občinsko tekmovanje za Moškričevo značko. Tekmovanje, prek katerega šolarji spoznavajo zgodovino predvojnega revolucionarnega in narodnoosvobodilnega boja v občini, je postalo domala že tradicionalno. Tekmovali so višji razredi petih centralnih šol — skupaj 60 tekmovalcev. Vesti iz Hrušice Proslava dneva žena je lepo uspela. Organizirali so jo člani prosvetnega odbora v sodelovanju SZDL, učiteljstvom in mladinci. Posebej velja poudariti vlogo mladine ki se zadnje čase zelo aktivno vključuje v družbeno življenje svojega kraja nasploh. O Na svojstven način so doživljali 8. marec tudi naši lovci. Visok sneg je namreč prisilil divjad v bližino hiš in na sam prazniški dan so lovci dobili lepo trofejo — divjega prašiča. Sicer pa domači lovci vso zimo predano krmijo fazane in polnijo krmišča za divjad. O KS Hrušica-Fužine se je letos dobro odrezala pri pluženju snega. Letošnjo zimo ni bilo zastojev v prometu na našem področju. O V novih pokritih rastlinjakih ob Litijski cesti že vse raste in cveti. Tudi dela ne zmanjka — velika izbira lončnic in okrasnega cvetja dnevno privablja mnogo kupcev. O Pionirji so uresničili obljubo in povabili na zadnji svoj sestanek tovarišico Skubičevo. Pripovedovala jim je o življenju in trpljenju naših ljudi v taboriščih. Okupator ni prizanašal ne starim ne otrokom ne ženam. Mnogo ljudi je tam tudi za vedno ostalo. Mladina tega ne sme nikoli pozabiti, saj je tudi ona v vrstah tistih, ki se bojujejo za pravičnejši, miroljubni in svobodni svet jutrišnjega dne. V konkurenci petih razredov je zmagala ekipa osnovne šole Polje, pri šestih razredih ekipa osnovne šole Polje, pri sedmih razredih ekipa osnovne šole Ketteja in Murna in pri osmih razredih ekipa osnovne šole Sostro. Tekmovanje se je precej zavleklo. Spričo tega bo moral organizator v bodoče poskrbeti za večjo ekspeditiv-nost. Enako velja razmisliti o sistemu tekmovanja, o približno enaki teži vprašanj za posamezne razrede, predvsem pa o bolj konciznih in jasnih vprašanjih, ki sicer tekmovalce begajo, posebej če niso usklajena z gradivom. Na koncu tekmovanja je predsednik občinske zveze društva prijateljev mladine IVAN ROLIH razdelil zmagovalnim ekipam štiri zlate, štiri srebrne in štiri bronaste značke, vsak tekmovalec pa je prejel še knjigo. Sicer pa menimo, da se mora mladi rod zavedati, da ne tekmuje samo za prva mesta in plakete, marveč predvsem za življenje in da je to priložnost, da nekaj več izve iz slavne zgodovine predvojnega delavskega revolucionarnega in narodnoosvobodilnega boja. Gradbeno podjetje »Grosuplje« gradi v Sostrem sodobno trgvino Sadjarji — vrtičkarji! Drevesnica kmetijskega zavoda Ljubljana na Studencu pri Ljubljani prodaja za spomladansko sajenje sadne sadike jablan, hrušk (bujno- in šibkorastoče), sliv, češenj, višenj, breskev, marelic in ribeza. Na voljo so najnovejše in razne druge kvalitetne sorte. Sadike so vzgojene po sodobnih strokovnih izkušnjah, kar zagotavlja visoko kvaliteto. Na željo izdelamo tudi sadilni načrt. Informacije: Kmetijski zavod Ljubljana, Miklošičeva 4, telefon 22-515 Kopališče na Kodeljevem bo vendarle nared do začetka kopalne sezone Kegljaški klub Saturnus prvak Ljubljane OBVESTILA V mesecu decembru lani so na 6-steznem kegljišču Maksa Perca odigrali prvenstvo kegljaške tekmovalne skupnosti Ljubljana, kar je veljalo tudi za memorial Venceslava Pušnarja in za posameznega prvaka v disciplini 8 X 200 lučajev. Na tem prvenstvu oziroma turnirju so sodelovali vsi klubi ljubljanske tekmovalne skupnosti: Saturnus, Slovenija ceste, Gradis, Ljubljana Center, Litostroj, Ilirija, Kočevje, Brest, Tehnika in drugi. 2e iz imen klubov je razvidno, da je bilo tekmovanje kvalitetno. Najbolj ogorčen boj se je razvnel med vodečimi ljubljanskimi klubi: Gradis, Slovenija ceste, Ljubljana Center in Saturnus. Slednji je kljub spodrsljaju enega tekmovalca dosegel na zelo težkem kegljišču odličen rezultat, saj je cela skupina podrla 6477 kegljev. Vse druge ekipe so se trudile, da bi dosegle kaj več, toda niti eni ekipi se ni posrečilo, da bi dosegla boljši rezultat. Najbolj sta se zmagovalcem približali ekipi Gradisa in Slovenija ceste. Pionirji osnovne šole Vide Pregare so letos še posebno skrbno pripravili kulturni program za dan žena. Z njim so razveselili žene borke in aktivistke, ki so se v četrtek zbrale v dvorani v Malenško-vi ulici. Nastopila sta dva pevska zbora, recitatorji in folklorna skupina. Drugega dne pa so — z novim programom — odšli čestitat ženam v dom počitka na Poljanski cesti, še preden so začeli s svojim izvajanjem, so vsako oskrbovanko obdarili s šopkom pomladan- Ker je prvenstvo veljalo tudi za posameznega prvaka, se do zadnjega ni vedelo, kdo bo osvojil ta naslov. Kandidatov je bilo več. Največ možnosti je imel Farkaš (Gradis), ki je tudi stalni član državne reprezentance. Na koncu pa je imel najboljši rezultat član Saturnusa Marjan Sobočan, ki je podrl 865 kegljev in tako osvojil memorial Venčeslava Pušnerja za leto 1969- Posetnica SAŠA CIV KLADANJ Čeprav je daleč od rodne Bosne, je Saša s svojo službo v podjetju v naši občini zelo zadovoljen. Kje dela? skega cvetja. Solznih oči so spremljale program, ki je bil izbran prav zanje in name-njem samo njim. Najbolj zaslužne borke in aktivistke ter družbene delavke iz Zelene jame pa je pionirska delegacija obiskala na njihovih domovih. Z rdečimi nageljni in iskreno željo za 8. marec so jim otroci povedali, da znajo tudi oni ceniti žrtve, ki so jih prispevale za vse nas v najtežjih časih naše zgodovine. -70 in prejel pokal v trajno last. Ekipa Saturnusa pa je osvojila moštveno prvenstvo ljubljanske tekmovalne skupnosti v disciplini 8 X 200 lučajev za leto 1969-70 in tudi prejela pokal. Da ta uspeh mladih kegljačev Saturnusa ni samo slučaj, potrjuje še nekaj uspehov v letošnji sezoni. Sodelovali so na tekmovanju za memorial Leona Groma v parih in med 60 pari iz vse Slovenije dosegli z enim parom 5. mesto, z drugim pa 8. mesto. Pari so nastopali v postavi Kampjut-Lunar in Sobočan-Mitar. Na republiškem prvenstvu v borbenih igrah je ekipa Saturnusa med 24 nastopajočimi moštvi dosegla solidno 10. mesto. Omenimo naj še, da sodelujejo kegljači Saturnusa tudi v moški republiški ligi v disciplini 8 X 200 lučajev. Tudi tam uspešno opravljajo svoje zastopstvo, kar ni lahko, saj nastopajo najboljši kegljaški klubi iz vse Slovenije, ki imajo v svojih vrstah več zvenečih imen, ki nekaj pomenijo v jugoslovanskem in svetovnem kegljaškem športu. Samo tekmovanje je naporno in zahteva od vsakega tekmovalca absolutno fizično in psihično pripravljenost. Na koncu velja še omeniti, da kegljaški klub Saturnus obnavlja svoje staro kegljišče na Kodeljevem in bodo v kratkem na tem igrišču vgrajeni avtomati, ki bodo zagotovili še boljše uspehe kegljaškemu športu. To bo tudi prvi športni objekt te vrste v občini Moste-Polje. Zvone Pirc Naša mesta KORIDA TINJEC PREK BREZA KVINTA STORM RAZA Vsaki gornji besedi dodajte po eno črko in jo premešajte skupaj z ostalimi, tako, da dobite jugoslovansko mesto. Primer: BLATO -f I = BITOLA. Po vrsti brane dodane črke v posameznih vrstah dajo še eno mesto v Jugoslaviji. Pomešane črke v stavku KIRO in LIZA delata skupaj v tovarni iz naše občine. V kateri? • »■"»"•'■»■»p i 1 Poroke 17. 1. 1970 Berglez Jožefa, Lj. Vide Pregar-čeve 13 in Velušček Rudolf. 31. .1 1970 Lapajne Grago, Lj. Polqska pot 2 in Subašič Alenčica; Dolinar Jožef, Lj. Ob Ljubljanici 36 in Mi-heu Marija. 4. 2. 1970 Huskič Šalih, Vevče 54 in Hodžič Asima, Vevče 54; Vajevec Janez, Lj. Jana Husa 27 in Kalva-sova Stanislava. 7. 2. 1970 Kregar Andreja, Lj. Hruševska 10 in Cvetek Jože; Štuhec Karl, Lj. Malejeva 9 in Tivadar Elizabeta, Vevče 11; Bukovski Dragutin, Lj. Zaloška 78 in Zabukovec Marija, Lj. Zaloška 78; Horvat Vladimir, Zalog 184/a in Lampič Milena, Podmolnik 11; Pekolj Anica, Lj. Fužine 12 in Žužek Ciril; Berčan Ana, Sela pri Pancah 6 in Bučar Ivan. 21. 2. 1970 Stanislava Marija Zulovec, Lj. Pugljeva 11 in Tommy Pretnar; Branka Lindtner, Lj. Prvomajska 12 in Franc Koren. 25. 2. 1970 Valentina Makuc, Lj. Marčenko-va 15 in Janez Nebec. 28. 2. 1970 Branko Štraus, Lj. Kajuhova 44 in Magdalena Cimermančič, 7. 3. 1970 Miran Gruden, Lj. Toplarniška 9 in Tatjana Eržen, Lj Zaloška 145; Jelka Urajnar, Lj. Tovarniška 38 in Mitja Miiller. 14. 3. 1970 Miroslav Lužar, Lj. Vzajemna 30 in Milena Plazar; Branko Jerman, Lj. Jarška 12 in Pavla Sever; Jernej Prevodnik, Polje 361 in Marija Berce; Filip Černe, Lj. Agrokombinatska 11 in Marjeta Gabrovšek, Studenec 9; Marjetka Žižek, Lj. Zaloška 17 in Sulajman Hiasat. Smrti Cunder Frančiška, 11. 1. 1970, Ljubljana, Zaloška 179; Butara Dušan, ll. i. 1970, Ljubljana, Božičeva 17; Šircelj Anton, 13. l. 1970, Zadvor 93; Troha Albin, 11. 1. 1970, Tomačevo 27; Černivec deklica, 11. 1. 1970, Selo 16; Pance Mira, 17. 1. 1970, Ljubljana, Mo-škričeva 26; Koleša Marija, 16. 1. 1970, Bizovik, Pot v Dolino 50; Kaiser Cecilja, 18. 1. 1970, Ljublza-na, Tomačevo 19; Avšič Zorko, v noči od 18. na 19. 1. 1970, Sne-berje, Snebrska c. 48; Pršina Rudolf Nikolaj, 12. 1. 1970, Ljubljana, Križna ul. 2; Mlakar Amalija, 20. 1. 1970, Ljubljana, Smartinska bi. J 6: Burjak Marijan, 24. 1. 1970, Novo polje C III/15; Habič Janez, 24. 1. 1970, Javor 33; Žnidaršič Alojzij, 12. 1. 1970, Mala vas 19; Bernetič Račič Marija, 19. 1. 1970, Ljubljana, Kosovelova 19; Bergoč Mihael, 22. 1. 1970, Lj. Miklavčeva 8; Jakoš Marija, 29. 1. 1970, Do-brunje, Cesta na Urh 37; Pavlič Vincenc, 1. 2. 1970, Lj. Perčeva 18; Brezavšček Franc, 30. 1. 1970, Lj. Bezenškova 21; Repovš Adolf, 3. 2. 1970, Lj. Kavčičeva 15; Petrič Anton. 3. 2. 1970, Lj. Hradeckega 68; Merkun Janez, 5. 2. 1970, Lj. Ribniška 16; Praprotnik Marija, 6. 2. 1970, Polje 39; Pečauer Uroš, 5. 2. 1970, Lj., Merčenkova 1; Blatnik deček, 13. 1. 1970. Lj. Jana Husa; Milavec Pavlina, 8. 2. 1970, Vevče 161; Lebes Frančiška, 6. 2. 1970, Ljubljana, Rojčeva 14; Hauptman Feliks Heinrih, 7. 2. 1970, Ljubljana, Križna 36; Hudež Anton, 9. 2. 1970, Ljubljana, Pokopališka 32; Kobal Antonija, 10. 2. 1970, Ljubljana, Koblarjeva 34; Hribar Ivanka, 19. 1. 1970, Sadinja vas 25; Pečar Angela, 20. 2. 1970, Studenec 1; Tomšič Franc, 26. 1. 1970, Zg. Kašelj 11; Vrbinc Ivan, 27. i. 1970, studenec 48; Povše Janez, 31. 1. 1970, Studenec 43; Bo-hutnik Marija, 16. 1. 1970, Slape 11; Dobovšek Frančišek, 28. 1. 1970, Kamnica 7; Kamnar Marija, 25. 1. 1970, Zadvor, Litijska c. 262; Cernjak Marija, 25. 1. 1970, Zg. Zadobrova, Cesta na Kope 2; Vidergar Marija, 26. 1. 1970, Zg. Kašelj 43; Kokalj Gašper, 6. 2. 1970, Vinje 15; Potokar Ciril, 8. 2. 1970, Podlipoglav 1; Cernjavek Janez, 6. 2. 1970, Vnajnarje 20; Mihelič Anton, 12. 2. 1970, Ljubljana, Smartinska 224 a; Škerjanc Ferdinand, 14 . 2. 1970, Javor 4. Jeriha Janez, 10. 2. 1970, Bizovik, Pot na Visoko 14; Malis Franc, 10. 2. 1970, Ljubljana, Kavčičeva 4; Bivic Marija, 13. 2. 1970, Ljubljana, Hradeckega 38; Zupan Marija Magdalena, 14. 2. 1970. Ljubljana, Jarška c. bi. 7; Prošek Viktor, 22. 2. 1970, Sneberje, Sneberska c. 2; Završnik Alojzij, 15. 2. 1970, Ljubljana, Malejeva 27; Novačan Jožef, 18. 2. 1970, Ljubljana, Poljedelska 3; Bon Tina, 22. 2. 1970, Ljubljana, Pokopališka 45; Rupnik Janez, v noči od 25. na 26. 2. 1970, Ljubljana, Zaloška 57; Zabovnik Pavel, 20. 2. 1970, Ljubljana, stražarjeva 19; Peterka Ana, 26. 2. 1970, Ljubljana, Zaloška 327; Kobal Ivana, 27. 2. 1970, Ljubljana, Povšetova 76; Fink Jožef, 28. 2. 1970, Polje, Cesta in/S-7; Selan Franc, 1. 3. 1970, Ljubljana, Ul. Vide Pregarčeve 12; Marič Martin, 22. 2. 1970, Ljubljana, Ul. Vide Pregarčeve 21; Me-rela, deklica, 17. 2. 1970, Križevska vas 12; Milunovič Marko, 17. 2. 1970, Zalog, Agrokombinatska 43; Kadunc Karolina, 6. 3. 1970, Ljubljana, Perčeva 15; Bitenc Vilijem, 6. 3. 1970. Ljubljana, Vodmatska 20; Ferkol Franc, 8. 3. 1970, Bizovik, Gozdna pot 7, Cerar Frančiška, 9. 3. 1970, Ljubljana, Smartinska bi. J-8; Lojevec Anton, 18. 2. 1970, Zgornji Kašelj 23; Brezovar Frančiška, 3. 3. 1970, Repče 2; Strniša Ivana, 9. 3. 1970, Polje, Zadobrška 23. -ASh-O SiOL CJUBLDANA V»OSTt-POUlfc Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Bogdan Sturm. Naslov: Uredništvo in uprava NSK, Ljublj. Ob Ljubljanici 42/11. Telefon 315-980 Tek. rač. pri NB Ljubljana, občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje. Naša skupnost 501-8-205/1. Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna 1,88 N dinarjev, posamezna številka 0,30 dinarjev. Tisk »Kočevski tisk«, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Lljubljana. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov na vračamo. Zdenka Mcrtiik »Volnenka« v novih prostorih Tekstilna tovarna »Vol-nenka« se je preselila v nove obratne prostore na Šmartinski cesti, nasproti Tovarne kleja. Za kolektiv, ki je pred nekaj leti moderniziral in specializiral proizvodnjo, je selitev v novo tovarno velik delovni uspeh. »Volnenka« je namreč imela svoje prostore v stari cukrarni, ki so bili za proizvodnjo povsem neprimerni. Delavci so morali surovino in potem izdelke nositi iz skladišč in vanje na ramah po stopni- cah. Nekateri stroji v novi tovarni že delajo, ostale pa bodo preselili v kratkem. Nekaj starih, že zdavnaj odsluženih (v normalnih pogojih tekstilne proizvodnje) strojev pa bodo zamenjali z novimi, ki jih bodo kupili že letos. Novo tovarno so člani kolektiva »Volnenke« postavili z lastnimi sredstvi, brez enega samega kredita (če odštejemo nekaj kratkoročnih premostitvenih kreditov). Veljala pa je, skupaj z ureditvijo okolice, okroglih 8 milijonov dinarjev. V soseski Selo v Mostah rušijo stare hiše. Na tem mestu so po generalnem urbanističnem načrtu predvidene zelene površine Kegljaška ekipa Saturnus. Od leve proti desni: Janez Gostinčar, Lado Gale, Luka Mitor, Zvone Prič, Marjan Sobočan. Cepijo: Janez Lunar, Karel štrekelj, Zdravko Kampjut in Janez Smrajc Hionitfi ženam £a pcaznik Ob tretji izbiri športnika leta ||Qnphl Hribih 911111 PflPIPV Prek razpisa v tej številki začenjamo s tretjo izbiro šport- lil II V# III III U 0^ U I I V ika leta. Prvi dve v minulih dveh letih sta vzbudili mnogo " m Prek razpisa v tej številki začenjamo s tretjo izbiro športnika leta. Prvi dve v minulih dveh letih sta vzbudili mnogo zanimanja, čeprav ne toliko med bralci Nsk kot med športniki. Kljub vsem pozivom, naj tudi bralci sodelujejo pri izbiri najboljšega športnika, je bil njihov odziv tako malenkosten, da je domala izključno veljala le izbira strokovne komisije. Le nekaj več kot 30 bralcev je sodelovalo pri tej izbiri, a treba je priznati, da so izbrali istega najboljšega športnika kot strokovnjaki: telovadko Vido Perišič. Sneg, ki je tako obilno in nepričakovano zasul tudi Ljubljano kar sredi marca, nas opravičuje, da celo v aprilski številki še vedno govorimo o smučarjih. Sicer pa to storimo s posebnim veseljem, saj lahko poročamo o posebno dobrih uspehih. Res pa je, da je bil to prvi odziv, saj ob prvi anketi sploh ni bilo reakcije gledalcev. Tako letos razpisujemo tretjo izbiro z upanjem, da bo bolj razgibala tudi bralce. Dosežki športnikov naše občine postajajo iz dneva v dan pomembnejši, tako da ni bojazni, da bi bilo moči pozabiti športe, ki ob tem letnem času še nimajo sezone. Ta kvalitetni napredek velja tako za posameznike kot za ekipne športe. Med ekipami bo imel lanski zamgovalec TVD Partizan Zelena jama ostre konkurente v rokometaših Slovana, hokejistih Slavije, dirkačih kartinga AMD Moste in v tem času popularnih hokejistov Slavije. Med posamezniki se bodo vsem tem pridružili še plavalci Dirije (sedaj Slavije). Ce malce napovedujemo, potem bo treba najboljšega športnika zopet iskati med telovadkami, seveda najprej Vido Pe-rišlč, ki je letos nastopila z lepim uspehom na predsvetov-nem prvestvu v gimnastiki v Ljubljani in dokončno ogrozila primat naše najboljše telovadke Marlenke Kovač. Seveda pa so tu še druge telovadke: Jurjevec, Muller, Železnikar, morda še mala Težakova, potem pa je favorit zopetni dobitnik zlate čelade Tone Grilj, dirkač kartinga, ki je že kdo ve kolikokrat zapored osvojil naslov državnega prvaka; zraven njega je kolega — tudi državni prvak, a v kategoriji 125 ccm — Mirko Živec z drugič zapored osvojenim naslovom. Bera med posameznimi športi sicer res ni velika, ker vodijo v naši občini ekipni športi, a vseeno bodo konkurirali še odlični plavalci: Janez Jurman, Niko Potočnik in predvsem Srečko Andrič, ki je že resen kandidat za državno ekipo, pa še Erika Ločnikar. Med strelci je dosegel največje uspehe Smučarji prav vseh starostnih kategorij, so imeli v letošnjem letu prvič »kompletno« prvenstvo Ljubljane oziroma ljubljanskega področja (bivši okraj Ljubljana). Vsa napovedovanja prejšnjih let, da se tudi v naši občini razvija smučarski tekmovalni rod, so dobila letos razveseljiva potrdila. član strelske družine SD Železničar Stane Vršaj, ki se bo morda kot prvi strelec doslej uvrstil med prvih 10. Enako velja za kegljače, kjer obstojajo letos prvič možnosti za uvrstitev in sicer verjetno predvsem veterana Karla Streklja. Z atletinjo Darinko Ve-likovrhovo (doslej dvakrat 7. v teh izbirah) je spisek kandidatov v posameznih športih verjetno zaključen. To pa je seveda le eno mnenje. Svoje mnenje, bralci, pa boste napisali v pismih uredništvu. Upoštevati bo treba še posameznike iz ekipnih športov. To pa je res popolnoma vaša stvar, koga od odličnih rokometašev in rokometašic Slovana, hokejistov Slavije, košarkarjev Slovana in morda še nogometašev Slavije boste postavili med prvih 10. Vaše mnenje bomo, skupno z vsemi rezultati, objavili v slavnostni majski številki. Na tekmovanjih: od najmlajših kategorij, kjer so nastopili cicibani (najmlajši je bil iz naše občine in star 8 leta Jani Virk s šole Vide Pregare) pa do najstarejših, kjer so v starostni kategoriji članov nad 40 let na sindikalnem prvenstvu bil naši najstarejši predstavniki: 49-letni Viktor Jarc, Zdravko Rakušček in Milan Bekš, so dosegli tekmovalci naše občine nepričakovano lepe uspehe. Zaslužijo, da jih obravnavamo podrobneje: Se lansko leto smo bili med občinami ljubljanskega področja v tekmovanju smučarjev na 6. mestu. To je bil najslabši uspeh naših športnikov — osnovnošolcev nasploh v kaki športni panogi. Letos smo se uspešno prebili kar na prvo mesto med ekipami, pri čemer smo bil boljši od toliko favoriziranega Kamnika in občine Center. Ta uspeh pa smo dosegli Izključno s popolno zmago pri Drobne iz športa V zadnji številki Naše skupnosti smo napovedali rokometašem Slovana osvojitev prvega mesta v zimski republiški ligi. To se je tudi zgodilo in je tako ekipa po dolgi seriji drugih mest v tem vsakoletnem tekmovanju končno le posegla po naslovu prvaka. Nepričakovano pa so se odrezale članice Slovana, katerim smo nji- hove nastope ocenjevali kot »spremenljiv uspeh«, pa so na koncu tudi one osvojile naslov prvakinj za razliko od članov, da to ni bilo prvič. Druga ekipa Slovana (igrali so pravzaprav mladinci) in ženska ekipa Partizana Polje pa sta res zaključili tekmovanje s spremenljivim uspehom. Pred evropskim prvenstvom v kartingu na progi okoli Javnih skladišč Avto-moto društvo Moste bo letos organizator evropskega prvenstva v kartingu. Tekmovanje bo 31. maja 1970 okoli Javnih skladišč. Posnetek je z državnega prvenstva Marljivi organizatorji tega tekmovanja izdajajo vsak mesec bilten. Nekaj informacij iz njega smo vam posredovali v prejšnji številka Nsk. Aprilske številke še nimamo (ker odhaja NSK v tisk prej), pač pa smo iz športnih krogov zvedeli, da na tem doslej naj večjem tekmovanju v tem športu pri nas (in največjem v naši občini sploh) ne bo mogel nastopiti najuspešnejši jugoslovanski dirkač Tone Grilj, ki odhaja služit vojaški rok. Tone Grilj je član AMD Moste, organi-zatorja tega tekmovanja. Na republiškem prvenstvu osnovnih šol in klubov v smučanju (letos je bilo to tekmovanje prvič skupno in je veljalo tudi kot tekmovanje za jugoslovanske pionirske igre) so nastopili z doslej najmočnejšo ekipo tudi smučarji naše občine. Zaradi napake organizatorja republiškega prvenstva so vsi dobili zelo slabe štartne številke, pa so zato njihovi uspehi toliko pomembnejši. Največ je dosegel Tomi Virk (šola Vide Pregare) med cicibani, kjer Je bil kljub padcu na progi n.; Matjaž Rozina in Marko Jurjec (tudi V. Pregare) sta osvojila 15. in 17. mesto med starejšimi pionirji, Zvezdica Engelman pa je bila med mlajšimi pionirkami 13. V konkurenci 350 tekmovalcev, predvsem Gorenjcev, Korošcev In Mariborčanov, so ti uspehi naravnost presenetljivi. Pred kakim mesecem je postala aktualna tema ljubljanskih športnikov: centralni ljubljanski kvalitetni športni klub. Seveda naj bi bila to Olimpija, ki naj bi združevala vse kvalitetne športe in športnike Ljubljane. Pogovori o tem so že precej stekli. Zadevajo tudi plavalce iz naše občine. Slavija se Je lani združila s PK Ilirijo in kaže, da se bo novemu kolektivu pridružila še Ljubljana, s čemer bo v Ljubljani le en plavalni klub, a — pravijo — z več mladinskimi sekcijami. • Komaj je snela mavčevo oblogo in nastopila na dveh tekmovanjih, se je Bernarda MUller, odlična telovadka Zelene Jame, zopet vrnila v svoj beli oklep. To pot si je izpahnila ramo, in sicer na smučanju. Tako so šli po vodi upi za uvrstitev na svetovno prvenstvo. najmlajših: med cicibani je bil krepko najboljši Tomi Virk, med cicibankami je bila na drugem mestu Marinka Belec, na tretjem in četrtem naša tekmovalka, med mlajšimi pionirkami je bila prav tako druga zvezdica Engelman in med mlajšimi pionirji je postal ljubljanski prvak Branko Kuno-var. To je bilo dovolj za zmago; k tej pa je dodal še drugo mesto med mlajšim mladinci Peter Lovšin. Srednješolci — sicer gimnazijci in dijaki šolskega centra tiska in papirja — niso mogli s takim uspehom poseči v boje, saj so prva mesta zasedli predvsem državni reprezentanti (Gazvodova, Bizjakova, Adamičeva, Keršovan, Rant in Bizjak), pa še so nekateri od mladinskih državnih reprezentantov ostali brez medalj. Tako je 7. mesto Boruta Raku-ška v tej konkurenci nadvse dobro. Najboljši gimnazijec je bil Igor Medved, ki je zasedel 16. mesto. Med našimi dekleti je bila najboljša Nina Logar (gimnazija), ki se je uvrstila na 10. mesto. In končno je bilo letos prvič v Ljubljani izvedeno sindikalno prvenstvo mesta Ljubljana, kjer so bil močno zastopani tudi naši delovni kolektivi. Agrokombinat Emona je zasedel prvo mesto med ekipami (moški in ženske skupaj), Saturnus pa je bil peti med članskim ekipami. Lahko bi bil tudi prvi, kajti imel je izredno uspešno starejšo kategorijo, a zatajila je najmlajša. Med posamezniki so na tem tekmovanju dosegli takele uspehe: člani do 30. leta starosti je naš občinski prvak Andrej Pirkmaier slabo mazal, pa se je uvrstil na (zanj šele) 10. mesto med 120 tekmovalci. Omeniti pa je treba, da sta prvo in drugo mesto zasedla naša nekoč znana državna reprezentanta in olimpijca Dornik in Bernik. Največji uspeh je dosegel Vito Poljanec iz Saturnusa, ki je osvojil prvo mesto v kategoriji članov od 30—40 let starosti. Tako smo le tudi Moščani odnesli pokal za posameznike. V tej konkurenci je bil zelo dober tudi Sašo Kralj, prav tako iz Saturnusa, ki je osvojil 11. mesto. Med starejšimi člani sta zasedla najboljši mesti tekmovalca iz naše občine, ki sta sicer že navajena takih mest Telovadke TVD Partizan Zelena jama nadaljujejo s svojimi uspehi. Na letošnjem pokalnem prvenstvu Slovenije je Vida Perišič le za las zaostala za drugo najboljšo jugoslovansko telovadko Marlenko Kovač. Četrto mesto je zasedla Lučka Jurjev, peto pa Bernarda Mtiller. Pred dnevi so se telovadke (s trenerjem Jožetom Mavričem) vrnile iz Bratislave, kjer so nastopale kot mladinska reprezentanca Slovenije na dvoboju z Bratislavo. Odlična je bila zopet Vida Perišič, ki si je delila prvo mesto skupaj s češko državno prvakinjo. Druga najboljša Slovenka pa je bila to pot Lučka Jurjec. V delu so že načrti za gradnjo telovadnic pri šolah Polje in Vide Pregare. 7.0, v prejšnji številki smo »zvonili pred točo«. Telovadnica, ki jo bodo zidali v Polju, bo morala združevati vso mladino tega kraja, oziroma bo morala zadovoljevati njenim potrebam. Prav gotovo vsaj 20 let ne bo v Polju oziroma na tem koncu naše občine druge telovadnice. (samo ne na tekmovanjih). Gre namreč za direktorja Javnih skladišč Jožeta Borštnarja, ki jo bil četrti, in direktorja Saturnusa Zdravka Rakuščka, ki je bil osmi. Pustila sta — res nepričakovano — za seboj vse druge mladeniče iz naše občine (to je bila kategorija nad 40 let starosti), razen Draga Lipicerja iz Žita, ki je osvojil tretje mesto in kolajno ter s tem vsaj malo rešil naše samoupravljanje, kjer res ni potrebno, da je direktor vedno prvi. Res je, da je šel mimo vratič, torej bil diskvalificiran, lanski občinski prvak Aco Marguč (Saturnus), toda na drugi strani ni nastopil nesporni favorit v tej kategoriji, direktor vevške papirnice Albin Vengust, ki je že dvakrat zmagal na naših občinskih prvenstvih. Iz vsega gornjega je torej razvidno, da je letošnja, s snegom tako radodarna zima našim občanom pripravila res veliko veselja, predvsem še s tekmovalnimi uspehi, kot še nikoli doslej. S tem pa vseh smučarskih tekmovanj še ni konec: 5. aprila bo na plazu v Planici splošno občinsko prvenstvo v smučanju, konec tega meseca nastopijo na svojem slovenskem prvenstvu lesnih delavcev tekmovalci iz Papirnice Vevče, naš najmočnejši smučarski sindikalni aktiv Saturnus pa bo priredil še dvoje tekem. O vsem tem bomo še poročali. OBČINSKO PRVENSTVO V SMUČANJU — ZA VSE V nedeljo 5. aprila 1970 bo na plazu v Planici prvenstvo naše občine v smučanju — veleslalomu. Pravico nastopa imajo prav vsi občani in prav vsi so tudi prisrčno vabljeni. Organizator tega, sedaj že tradicionalnega in nadvse privlačnega tekmovanja je občinska zveza za telesno kulturo, ob sodelovanju SZDL in krajevnih skupnosti ter ob pokroviteljstvu predsednika občine Poldeta Mačka. Tekmovali bomo v naslednjih starostnih kategorijah: od 18 do 30 let, od 30 do 40 let in nad 40 let — tako člani; članice pa od 18 do 30 let in nad 30 let. Največ tekmovalcev se je doslej prijavilo iz krajevnih skupnosti in sindikalnih organizacij, tako kot vsako leto doslej. In tako kot vsako leto doslej smo že naprej prepričani, da ne bo žal nikomur, ki se je prijavil. Smuki Ali niso potem umestne pripombe, naj ne bi gradili le prostora »za konja In kozo«, ampak res telovadni prostor, kjer bodo dobile svoje mesto tudi športne igre. Prav gotovo je s sredstvi nadvse težko, toda če že delamo, delajmo za jutri oziroma vsaj za danes, ne pa za (oprostite) Franca Jožefa. Dodatnih 30 starih milj ono v je potrebno (k odobrenim 21), da bi sezidali telovadnico dimenzij 33 X17 metrov, kjer bi bilo lahko minimalno rokometno ter pravo košarkarsko in odbojkarsko igrišče. V sedanjem predlogu dimenzij 20 X 14 pa nima prostora niti košarkarsko igrišče, kaj šel rokometno. K temu še to: največja (po številu otrok) šola v Sloveniji bi imela lahko vsaj primerno (ne največjo, najcenejšo) telovadnico. * Pred občnim zborom občinske zveze za telesno kulturo, ki bo konec aprila, imajo svoje občne zbore v tem času posamezne osnovne organizacije. Najbolje obiskana sta bila občna zbora TVI> Partizan Zelena Jama in rokometnega kluba Slovan. O Zeleni Jami pa še drugič.