—    326    —
Starozgodovinski pomenki.
Kakšno božanstvo je Hercules Saxamus?
Ra%lokil Davorin Terstenjak, Iz rokopisa: »Kdo so bili Noricani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?«
Za basnoslovca m tez^je^a posla, kakor je izpraševanje basni Herkulove. Že obširni njeni obsežek in zapopadek delata etarinoslovcu veliko truda. Vsi izobraženi narodi starega sveta, cela okolica srednjega morja tje do eerca europinega pripovedujejo od Her-kulovih del, čudežev in potovanj; kako delječ so stari narodi solncno pot poznali, tako delječ se pozna Her-kulovo ime in se najde nje^STovo čaetje. Njegovi sledi ee najdejo v zemlji Hiperborejev, poznan je kraj libijskega pobožja in v daljnem zapadu so stali njegovi etebri, kakor tudi v skrivnem iztoku šumijo zviri bas-niške zgodovine njegove.
Ali že gerški spisovatelji so rekli, kakor postavim Diodor (IV. 8.), da je razjasnjenje Herkulove basni •&vgBq)ixtov — teško — nedosežno.
Naj stariši pisani izvirnik za častje gerškega Herknla ali kakor Gerki pišejo „Herakla", je Homer, čeravno že pred Homerom se zlomki te basni najdejo (glej o tem knjigo v^Bibliotli, der alt. Lit. und Kunst«. H, 75), Homerov Herakles pa ni dalje svojega delovanja razširil, kakor čez Ilellas, in ni dalje prišel, kakor do Ilia. V drugi obliki in v inačišem oblačilu, kakor tudi z drugim orožjem se že najde pri Pisan dr u Cglej »Suidasii pod besedo Pisander Hegne Obs, ad Appol, 162), kteriHcrakla v sideriške (zvezdne) razmere stavlja. Preobširno bi bilo vse pravlice o gerškem Herakln pobirati o njegovem rojstvu, življenju in smerti. Komur je mar, naj jih bere pri Homer u OHas XIV. 250, 323. XIX, 98, Odiss. XL 266. 620, XXI 25, 36. itd J, pri Apol-lodoru G^' ^ iO, itd,), priDiodoru (IV, 2r,) indru-gih gerških pisateljih. Že zgodaj najdemo, da je Herakles božansko častenje dobil, in naj imenitniši njegov tempel je bil v Buri v Ahaji, v kterem je tudi poseben orakel imel (Pausan Vil, 25, 6,), in ge za tega voljo tudi Kval fiavng. Po raznih tempelnih in opravilih je imel razna priimena, kakor ^h)Aiiinvyog {h^ivimimk')^ iu(joyvvrig
(sovražnik žen), iTTTrodstrjg (konjovezac), QivoxoXov(TOTjgy urivvtY]g C9^^J' »(^loss. Hesgch, in Suidae^< s, v,)
O gerškemHerakluje preučeni prezgodaj umerli izpraševavec starinoslovja fferškega Ottf. Muller (glej: »Dorier II. B. poglav, 11,12.) po globokem in ostroumnem preiskovanji do tega prosveta prišel, da je življenje Heraklovo lepa prestara basin, predstavljajoča ideal človečje popolnosti v zmi-bIu heroiškega veka, posvečeno sreči ljudi nad vsimi drugimi srečami lastnega svojega roda.
Kakor je gerški Herakles v globoko temo zakrit, ravno tako se težko razjasniti da italski ia rimski.
Rimski pisatelji izpeljujejo častje Herkulove is une dobe , kadar je v zapadu Gerionovo govedo odpeljal , čez Alpe v Italio prišel, in zlodejnega tolovaja Kaka umoril. V spomin te zgodbe mu je Evander božjo čast skazal C^ervius ad Aen. VIH, 51, 269,) Na temelj te povesti, ktera pa pred historiško kritika ne obvelja, so pozneji Rimljani mislili, da je slavni italski Herkul gerški junak, in da je njegovo ime Herakles samo latinski organ v Herkules spremenil. Ali že kritiški basnoslovci Hartung (Relig, der Homer II. 21. itd,) in ostroumni Heffter CJahns JahrbUch, 1831, Seite 442 itd.) sta sumnjo in dvombo izgovorila, ali je res italski Herkul gerškega izvira, in ali ni morebiti gerški junak namesto staroitalskega stopil. Ta sumnja je pravična in dobi svoje poterjenje po ti okoliščini, da tudi Etruski so imeli božanstvo Herkole Cffl^j- »Nork Etgm. sgmh, mgth, Real, VVorterb, L 161,«) Priimena rimskega Herkula so bila Dius Fidius in Sancus. Naj se učeni trudijo častje staroitalskega in rimskega Herkula razjasniti, konci tako svetlo, kakor nam je gori hvaljeni Ot(f. Miilier gerškega razložil. Nam za razlaganje našega božanstva druzega ni treba, kakor dokazati, da je H e r k u 1 tudi kot s o I n č n o božanstvo časten bil.
Ce točnih dokazov iščemo, najdemo, da so Rimljani zares Herkula kot solnčno bočanstvo častili; to nam priča Makrobi (Satur. L 20,), to Eazebi (P.E. lib, III. str, 1 /5.), astronomiško razlaganje Her-kulovega mytha odobravajo Era thosten, The on, Manili in Hygin. Tudi izpraševavci novejših časov, kakor Anglež Payne Knight, Kreuzer (,Sgmhol II, 213, 244.^ in visokoučeni Nork {Real Wdrt. Stuttgart 1843 II, B. II, Lief. str, 101 itd.^ imajo Herkula za solnčno božanstvo. Kreuzer ime j^Herakles" izvaja od fcjo« xX8og jjVerklarer der Erde**,
Pa zakaj bi tako dalječ šli po korenike za razlaganje staroitalskega (etruskega) Herkole-ta, ker so nam latinski pisatelji domačo prav čisto slovensko besedo ohranili. Rosinus (Disser, Isag. 3. 15.^ piše: ^Hercules osce significat montem torrefactum'^ Herkul po oskem pomenu zgoreli breg. Ali ne vidimo na pervi pogled, da je her koluzh o rko 1, gor-kol ¦^^*}. Samoglasnik o se večkrat v sUvjanskih narečjih spremenva v e; tako Zagorski Horvati pravijo geri namest gori, ravno tako Slovenci Prekmurci, — primeri tudi način izgovarjanja Hervat in Horvat, lehek in lohek. Herkul je tedaj nekaj zherelega — zhorelega — zgorelega. Novoslovenski g se je rabil v starih časih zmiraj kot A in še dandanašnji se rabi po kran^kih in koroških planinah blizo meje italske in pri bratih Cehih, — na priliko: h ara namesto gara — gora, česk. hora, hovob na Koroškem nz golob itd. Zavoljo končnice na o I in ul primeri verhol, mozol,
*)  Iz   glagola   hereti,   horeti,   goreti   se   napravlja   priime lierko — horko — gorko.                                       Pis.
metulj itd. Tako smo že čali, da beseda herna je pomeDiIa v sabinskem jeziku: pečino CServius ad Aetu VIL 684); ker pa ste besedi goreti in ^ora iz ene korenike, tako ste si tudi hereti in herna v sorodnosti in ste dobile izvirni svoj pojem Ž i vat a-ve^a častja, ktero božanstvo je bilo ednako božanstvu o^nja (gorenja) io gor ^^").
Kteri europejski jezik ima koreniko za italskeg^a Herkula razun slavjanskega? Jezikoslovci povejte nam. Tako že beseda kaže, da je Herkul bilo božanstvo he-renja — horenja — gorenja — lučno — solnčno božanstvo.    (Dalje sledi.}
—   327   —
*3 Koliko pretelitovanja je bilo treba, da so geologi do vulka-niške theorie prišli, in kako Mizo je bila starim narodom! Gora in goreti — kako naravna sta oba pojema (Begrifte} ! Kdo nam bode enkrat filozofio slavenskega jezika spisal?                                                                                 Pis.
—    330    —
Starozgodovinski pomenki.
Kakšno božanstvo je Hercules Saxamus ?
Razločil Davorin Terstenjak,
Iz rokopisa: »Kdo so bili Noričani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?«
(Dalje in konec.)
Tudi Eg'ipčaDi so imeli svoje^gra Herkula. Od njeffa govorita Herodot iu Diodor (.gl^j'- Kreu^er SijmboUk 1.336, nota) jn njegovo ime je bilo Som, tudi Hoq (^l(ov'), Ce ti besedi po jezikoalovji presodimo, sopet vidimo, da nekaj svetlega — lučnega pomenite. Soma se veli v sanskritu mesec in Hon — On pomeni v semitiškem jeziku luč. Tudi pozitivne dokaze imamo, da je egipčanski Herkul Som ali Hon bil symbol soinca, in sicer sta nam za poroštvo Makrobi (Satur, L 20,)  m Plutarh (de Iside et Osiride str, 367),
Ravno tako je feniški Herkul z imenom Mel-karth bil symbol jarnega soinca (.g^^j' Movers die Phonifsier str, 400, 415, 431, 444 in na drugih, mestih, Herodot 11.44), Še za rimskimi cesarji je bil v veliki časti, kar dnarji z njegovim obrazom in napisom Herc. Ga de t. (Hercules Gadetanus ; Gades — Cadix je bila kartagiska naselbina) pričajo. (Vollmer 799.)
Ker smo se prepričali, da so stari Rimi j ani H er-kula častili kot solnčno božanstvo, bomo lehko razumeli, kakošno božanstvo dajeHercules Saxamus.
Spominki v čast božanstva Hercules Saxa m u s, Hercules Saxonu9, Hercules Saxanu3 se najdejo v Italii in v Noriku   ^3   pogostoma,   vendar   nam  še   ni  dozdaj
O p. Apianus CLXXXVII.
iu>beden basnoslovec povedal, kakošin da je toHerkoIeB. Gerški dI, tudi rimski ne, ker takšneg-a pri-imena nima ne g-erški ne latinski. Mi ^a tedaj imamo za prestavek indoslavenskega božanstva Živa Par vati — Živa montium dominua — Živa, der Fel-een;s:eborne — Živa Pečovnik — Pečnik,   Živa Karant
—   Živa Horvat.
Da je častje Živa-ta Parvati v Noriku in v Panonii običajno bilo, to pričajo lastna imena PECCIA, PECCIVS 1), CARANTIA ^] in polatinčena^ SAXA-MVS ^) vse od etaroslovenskih besed peč — pe-čera — pečina, kar — ker — čer — 8axum. P a r-van, parvatas, pomeni v sanskritu: Vorsprun^, Her-vorrajs:ung", Felsen, Ber^; primeri slovensko: bar, pomanjša vno barelj, bar-do, ber-do ^j. Grad Barelj <^BoreIj), kteri nad Dravo moleči pečini (bardu, berdu) leži, 80 Nemci prestavili v Ankenstein, to je, Han-§: en ste in.
Že smo rekH, da je Herkul bilo solnčno božanstvo, to tudi Živa (gi^j: Paulin System str, 99.) kakor je Herkul imel svoj buzdovan za vlastitost^ tako tudi Živa. Da so Rimljani identična božanstva,drugih narodov v svoja rimska prestavljali, to nam po-terduje rimsko-slovenski Apollo Bellenus, to poterduje rimsko-«j-alski Apollo Grannus, tonam priča feniski Melkarth, kteri se je mo^el preker-Btlti dati v Hercules Gaditanus.
Da Hercules 8axamus ni drni^o božanstvo, kakor in do slovenski Živa Parvati — Živa Karant — Živa Horvat, vidimo tudi iz sledečega napisa, kteri se najde na neki pečini Korske planine (Koralpe) imenovani ^jSpitzofen", in se tako fflaei:
S. SAXANO AVG. SAC. Adjutor et Secundinus, to je: Sivae Saxano anguato sacrum. (Ankershofen F. sri.j Živa je imel svoj sedež po indiskem basnoslovju na sreberni gori Kalaja (primeri: slov. skala in slovaško kajla, nomen bovis, na kterem je Živa jezdil) In je  bil  gospodar gor — pečin — kar — ker — čer
—   hor — bard — berd, zato se je velel Parvati {glej: Ideen fsu einer allgemeinen Mythologie vo?i Wagner str, 16TJ, Lastna imena narodov eUvenskih Krancev, Korošcev , Horvatov pomenijo tedaj ene in ravno tiste pre-bivavce gor in častitelje Živa-ta, gospodarja — gora — pečin — kar — ker — čer — hor.
Obširnejši članek oindoslavenskem božanstvu Ž i va-tu in njegovem častju na rimsko-slovenskih kamnih bo prinesel „GIasnik slovenskega slovstva^^, vredovan od g-osp. A. Janežiča, kamor prečastite čitateije in prijatelje mojih starinoslovskih spisov sporočujem.
—   331    —
') Ankershofen V. 568.
2) Apian CXLIII.
=^) Ankershofen V. 634.
^) Dozdeva se nam, da so stari Slovenci besedo berd o tudi rabili v pomenu „Vorsprung'S kakor se je rabilo sanskritsko parvan, ker so lastna imena vasi in drugih krajev Nemci prestavili v Eck^ primeri: Berdo, nemški Eck ob Podpetsch na Kranskem.                                                                     Pis,