1.. t. mk do F^* ta pm»ikat
_i i»fl» »M*^ **

PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradailkl In oprtmllki proaiorl: »667 S. Uftdili At«.
OfftM of Publloatiool «667 Sooth LawndaU At«. TeUphon*, &ockw«il m04
****••■..................rrrrtftm,,)
.TE A K XXVm.
liste j« 96.06
JaiMrr 1«. IMS, »t UM >M> oftt— t* Ommmrm *f M arah I. im.
CHICAGO. II.L., TORKK. 13. AVGUSTA (AU011ST 13), 1935.
ttutMcrtpUo« 66.00 Taarlj.
8TKV.—NUMBRK 157
Acc«ptaae« for »ailing «t apacial r»U of postaj« proridad for in i«ction 1108. A«t of Oct. S. 1017, authorii.d on Jun« 14, 1016.
meriški jug na pragu nove industrijske revolucije
Rustov ttroj za obiranje bombaža bo vrgel »oče delavcev na ceato. Ekonomike in so-,e posledice bodo velikanske. Mali, na-iiki farmarji, takozvani "sharecroperji," _ izginili. Ti najemniki predstavljajo na-fevdalno formo juga, kjer je bombaž glavni pridelek
Domače vesti
Obtoki
Ifc Tenn. - (FP) — [je mogoče zadnje leto sta-uipol fevdalnega sistema -u, kjer je pridelovanje i glavna industrija. De-do pa leto 1936 znači pri-industrijske revolucije _ _ in v južni Kaliforniji, ^e nahajajo bogata bom-
_ polja-	, ..
j industrijsko revolucijo pri-i gtroj u obiranje bombaža, ra sta iznašla brata John Rast in ga letos prvič ivila v rabo. Med vrstami se bo letos pomikalo le strojev, katere »končujejo [toftrni Southern Harvester tem mestu. Takoj za izgo-irijo teh strojev pa name-pričeti z masno produk-
dnje leto bo obiralo bom-itotine strojev. In tedaj prišla revolucija, ki obeta preiti napol fevdalni jug. Pre-ila bo v ekonomskem in pomenu. Za "share-rje", najemninske farm a r-in revne dninarje pomeni, da ostali na cesti. Izgubili bo-stotisoče njih — še tisti obstanek, katerega so bili pod starim sistemom. fef& dvoma nt, da bo me*-tanje skrbeti vlada z reli-ki sicer ni dosti slabši, če-je najnižji v deželi, kakor sedanji "standard". Postali novo breme produktivnih Amerike.
Po izjavi Johna Rusta, ki se socialnega pomena svoje ove iznajdbe, 1 »o vsak stroj rinil od 50 do 100 delavcev, ij stane $2000. Tehta eno to-ga vleče traktor. Ce bi o-prejemali po deset centov "N. kar zahtevajo, toda na-to dol»e manj, ima plantaž-pet ddlarjev stroškov na uro. »J l-o torej izplačal v 400 m ribe. Res so it dodatni - traktor, olje in gaso-t*r voznik, toda odpadejo ^ priganjanje ali "bos-
Mki
Svinjska hrana za brezposelne na farmah
To je vzrok, da farmarjem manjka delavcev
Waukegan, III. — V tem mestu je več sto brezposelnih, ki spe v mestni prenočeval niči in jedo v javni kuhinji. Harold F. PiLlifant, mestni nadzornik, je pred nekaj dnevi izjavil, da brezposelni odklanjajo delo na farmah in zagrozil je, da zapodi brezposelne iz mestne prenoče-valnile in javne kuhinje.
Zadnjo soboto je pa Pillifant dobil pojasnilo, zakaj se brezpo selni branijo dela na farmah. Informacije so prišle od onih, ki so sprejeli delo pri farmarjih. Farmarji so dbljubili $30 mesečne plače s hrano in stanovanjem vred, toda plačali so jim po 50 centov na dan, hrana je pa bila takšna, da je še svinje ne bi marale. Delavci niso dobili nobene mesne hrane; farmar jim je dajal le krpmpir in razno .aalenja-s fcriffloJTi to irodo. Brez posel1 ni so povedali Pillifantu, da se ne boje dela, naj bo Se tako težko, hočejo pa pošteno hrano, če jih že ogoljufajo pri plači.
Pillifant je v soboto apeliral na farmarje v okraju Lake, ki zahtevajo delavcev, naj bodo pošteni in delavce dobro nasitijo ter naj jim plačajo kar jim obljubijo. -
Njegovo truplo so potegnili 1» blasti, kl je rezultirala v ustvarit-vode šele čez štiri dni. Zapušča vi monopolov, starše, tri brate in tri sestre.
Nov umor v starem kraju
Cleveland. — Louis Osvald je prejel od svoje tete Frančiške Bombač v Rakeku žalostno vest, da so ji stražniki ob meji ustregli 22-letnega sina Alojzija, mu vzeli 3000 lir denarju in truplo zavlekli v grmovje, kjer so ga našli pastirji šele čez teden dni že vsega razjedenega. To se je zgodilo 21. julija t. I.
* ^nomskeni oziru pomeni : »j«-: Pol« g delavcev bo P^dnnil tudi male farmarje, ki "*"» mogli konkurirati s P® Produkcijo niti si naba-*'*troj*. Možnost ob-M- U-Io mali farmarji »i nabavili
m Spi„h
Hrvaški upornik dobil štiri leta
Agitiral je za "habsburško kraljevino"
Maribor, Jugoslavija, 12. avg. — Ivan Gabrič, ki je urgiral nasilno akcijo za razbitje Jugoslavije in uključitev Hrvatske v novo "habsburško kraljevino", je bil v sobcto obsojen na štiri 'et.n ječe.
zanj« ni
skupen drug3 re-
Dm
yf ' ' m/.jimi prcdukcli-
lt/J ^ An.ffika mogoče
»".»i tunatiji boe,* ira je v zadnjem P8; ^' " »'o ,tatistiW Cot-"^r-Ke v \Vw Yorku, je ; 7V" mhaža v zad-«u, ki se kon-« Jjlijs. znašal skoraj po-
■
i«n fj
p.	bombaža,, leto
ti^iiir,mi in u,ta ,w8
r	mogoče to
«">»n»#*t trg« zopet na-tudi to še ni ntn<» pravice za "v-d stroja se * Jo tuje države.
R
I' U
^"kri;,.
P1** tf
K^ k t
'al"
W
I,,
W
K
* v
**
h K
Amj
t'Mt« no l^g.-i
Z iT'
A m«.
Rusija. Bl-izrednega, za obiranje i v Ameriki. 'n gospodar-državnih narf»den.
Ihi ka-l»retivela revolucijo induntrlj. ^»mbažnlh 'Vfc milijona
Sovjeti obsodili na
smrt štiri pozigalce
Leningrad, 12. avg. — Štirje pcžigalci, trije moški in t na ženska, so bili včeruj obsojeni na smrt pred tukajšnjim sodiščem zaradi požiga poslopij na kolektivni farmi v Masti. Požar je u-ničil okrog 200 poslopij in kmot-je ter živina je ostala brez strehe. Požig so izvršili trije bivši kulaki iz maščevanja, ker so izgubili svoje zasebne kmetije, ko se je organizirala kolektiva.
mizemo živečih delavcev—z dru žinami nad šest milijonov oseb. Koliko jih bo ta stroj vrgel na cesto? Mogoče milijon, l^ahko pa tudi več ali manj. Prizadeti bodo najbolj zamorci, ampak tudi mnogo belokožcev.
Vpričo velike armade l»rezpo-selnih, ki je v juniju znašala zopet nad U milijonov po ocenitvi Ameriške delavske federacije, cinik lahko reče: Kaj je pa en milijon več ali manj brezposelnih v deželi? Ampak stvar ni taka. Tisti, ki zagovarjajo profitnl si-*tem, stoje definitivno pred novim problemom. In to predvsem' Rooneveltova administracija, ki si že tretje leto prizadeva, da bi j klanje sistem obvarovala pred j poginom.	i A
Hoover se je spravil nad Roosevelta
Hoče pojasnila glede revizije federalne ustave
Chicago, 12. avf.—Bivši predsednik Hoover, ki se je včeraj u-stavil v Chicagu na poti iz Cali
Chicago. -- G1 urad SNPJ so fornije v New Ytrk. je podal iz-zadnjo nedeljo obiskali Mihaeli javo; v kateri je napadel Roose-Geiser z družino, družina Med- veltovo politiko in katero oboji, «^erman' V8i iz Mi,i republikanci in demokrati, tolmačijo kot naznanilo, da se bo spustil v boj, da ga repuhlikau
vvaukeeja, Wis.
Peruškova razstava
ADMINISTRACIJA BRANI 'ZA-SClTNEMEZDE'
Plača pri relifnih delih mora biti nižja
NE SME BITI KON-KURENCE S PRI-VATNIKI
Washington. 1). (' , 12. avg.
Chicago. - Kakor smo že vče- «ka stranka ponovno imenuje za 1 Au|,,4';v WI,,1i"mKu' »,;,rJu,ini u,<lml: j poročali, je slovenski slikar^' predsedniškega kandidata v pri-;"!^ f^1 ^ del, je včeraj
Te njegove nove slike si bodo rojaki v Chicagu in okolici lahko ogledali prihodnji četrtek zvečer, 15. avgusta, v dvorani SNPJ, kjer bodo razstavljene.
Vrnila se iz bolnišnice
Mclntyre, Pa. i- Mary Cam-log, članica društva 1*61 SNPJ, je te dni zapustila bolnišnico v Indiani, Pa., v kateri je bila pet tednov po težki operaciji, ki jo je srečno prestala. Zdaj bo še nekaj časa v domači zdravniški oskrbi.
Fant utonil Forest City, Pa.—Charles Nn-gode, star 22 let, iz sosednje naselbine Brovvndale, je utonil zadnje dni med plovbo po jezeru.
raj
Gregor Perušek ustvaril več no- jhodnjem letu. vih slik v Minnesoti, ko se je mu- Hoover je pretrgal svoj pollti-dil tamkaj zadnja dva meseca. Čni molk z deklaracijo, da je stališče "nevvdealske" administracije napram federalni ustavi vrglo na površje eno najvažnejših vprašanj od civilne vojne. "Ameriško ljudstvo", je rekel bivši predsednik, "mora in je upravičeno vedeti še predno bo končano sedanje zasedanje kongresa, kakšne spremembe federalne konstitucije ima v mislih Roose-veltova administracija."
Hoover dalje poudarja v svoji izjavi, da je Rooseveltov cilj diktatura in zatrtje državnih pravic. V zadnjih dveh letih Roo-seveltova administracija tepta svobodščine ameriškega ljudstva in le zveznemu vrhovnemu sodišču gre zasluga, ker je s svojimi odloki ustavilo koncentracijo o-
V Atenah na Grškem preti generalni strajk
Atene, 12. avg. — Splošno delavska zveza na Grškem je zagrozila z generulno stavko, ki se ima pričeti prihodnji četrtek. Grška vlada, ki se je ustrašilu te grožnje, je zadnjo soboto naglo sprejela naredbo, katera določa obvezno razsodišče za vse spore med delavci in delodajalci.
naznanil, du bodo "zaščitne mei de" ostale v veljavi kljub stavki relifnih delavcev v New Yor-ku.
I "Kongres je določil smernice in pri tem bo ostalo", je rekel VVilliams, ko je bil vprašan, ali bo administracija revidirala svoje stališče v zvezi z grožnjo splošne stavke pri relifnih projektih l v ne\vyorškem okrožju.
VVilliam* je dal razumeti, da reilfua administracija podpira Roosevelta, ki je izjavil, da bo tistim, ki odklonijo delo pri relifnih projektih, odvzeta federalna podpora. On je tudi pobijal I trditve, da bo "zaščitna mesečna , mezda" $1!) do $!M rezultirala v redukciji mezd v privatnih industrijah. "V»ada", je dejal, "ne more dvigniti mezdne strukture nad ono privatnih Industrij,"
• Nevv York, 12. avg. — Vodite-ilji relifnih delavcev so naznanl-li. da bo danes nadaljnjih 10,000 | n • A	«1	(1° 1 r>,000 delavcev pustilo delo
Dohodki Amerike : srl .rv,if';ih ',ro/ektl^,n pfr|-
i družilo sta v kar j*'m. General Jo-
nAfocli Q miliioi-/] h»son, direktor relifnih del v JJUIdSll J lllllljdf u newy<vrškem <listriktu, je pa na-
j sprotno podal izjavo, da je pri Toliko so bili večji	,,p,,,,li, J,h H i*1*^'
nad prejšnjim letom mm
U ashinglon. I). C.— Trgovinski department federalne vlade domneva, da so skupni dohodki Združenih držav v letu ltt!i4 znašali 41) milijard in <140 milijonov dolarjev ali pet milijard več kakor leta Um.
Leta 15)29, v zadnjem letu "prosperitete", so skupni dohodki, javni in privatni, znašali 78 milijard in 57(1 milijonov dolarjev; leta 1WM so padli na 77 milijard, 1932 na 60 milijard, 1933 pa na 44 milijurd.
Večji del teh dohodkov pred-
Vork. Pa.. 12. avg. — The In-tercounty Unemployed Sl Works Division APiance, ki reprezentl-ra brezposelne in relifno grupe v okrajih Berks, Schuylkill, Lan-caster, Lehigh in York, je včeraj sprejela resolucijo glede oklica stavke pri vseh relifnih projek-tih v teh okrajih z namenom, da Iz voj u je 70 centov plače na uro, 30 ur dela v tednu in šesturnik.
stavljajo mezde in plače, kl so lansko leto znašale M milijard in 1<M> milijonov dolarjev. V tej vsoti so všteta tudi vsa izplačila relifa brezposelnim delavcem.
Y OU

THi orne* fietcOH/
■ ■acsi
J o niutiii)()(i p.tlrioii/, m. (.*f!tri»aJ J«tger,
M*4 I' t* i w > aa
Hitler napovedal. vojno protivnikom
Viaka opozicij« bo »trta z železno pestjo
#
Roaenhelm. Nemčija, 12, avg. — Diktator Hitler je včeraj prišel is samote v bavarskih hribih, kamor se je umaknil pred nekaj dnevi, da posvari svoje sovražnike, <Ja sq naciji pripravljeni .»» naskok in zatrtje vsake opotici« je.
To svarilo je izrekel v svojem govoru pred naciji, kl so se zbrali, da pros'avijo ustanovitev prve nacijske postojanke v tem mestu pred 15 leti. Stara naclj-ska garda tega mesta in na tisoče novih pristašev je priredilo Hitlerju navdušen sprejem.
'Vtojte ob strani vaše zastave ne samo v ugodnih dnevih, temveč se je oklenite še bolj v kritičnem času", je dejal Hitler svojim pristašem. "Držite se je, ko divjajo viharji in je nebo pre-preženo s črnimi oblaki. Nemčijo smo podjarmili z bojevanjem ln jo bomo tudi oluiržall z bojevanjem. Tisti, ki so proti nam, morajo vedeti, da se mi ne Izogibamo bojem. Ako hočejo boj, ga bodo imeli,. Porazili jih bomo tako temeljito, da ne bo nihče mislil na obnovitev boja v prihodnjih štirinajstih letih.
"Pred petnajstimi leti sem i-mel jaz le zaupanje in energijo. Danes je naše gibanje premagalo Nemčijo ln Jo preureja. Ali bi bilo to motno brez božje pomoči? Kakor dolgo bomo zvesti, pošteni, pripravljeni na boj, verjeli v naše uspehe in ne bomo kapitulirali, tako dolgo bomo deležni božjega blagoslova. Mlado in stare straže našega gibanja nam jamčijo, da bomo te čednosti ob* držali, Pred lfl leti sem napovedal, da bo naša zastava krila vso Nemčijo. Danes napovedujem, da bo naša zastava v 50 letih postala srce vsi' Nemčije."
Iz Hitlerjevega govora je bilo jasno, da se on dobro zaveda ne-pokoja, kl si* razširja |m> vsej Nemčiji in da je pripravljen na boj, da zatre vsako opozicijo proti svojemu režimu,
Berlin, 12. avg. — Vzllc svarilu, ki ga Je Hitler Izrekel v svojem govoru, je Svet bratov, katerega tvorijo duhovniki, ki vodijo opozicijo proti programu nacijske protestantovsku cerkve, naslovil okrožnico vaem pridigarjem, v kateri poudarja, da se bliža odločilna bitka. Okrožnica vsebuje tudi apel, naj se uprejo vsakemu poskusu, na čigar bazi Id hot I kdo reAevatl cerkve-nn \ oral* n j n v nnsnrrtju z odloki "naših sinodov."
NsciJskl Miki. vs I u loči mi pade na "''Ulični katolicizem" • o Im-sll ' dp r v ir I Učinkih k-silli. V Orni"! no hi '»• Ilil h" u ilh ti ''dviilel ravi»«,»f,l?| |n ve*	H jI*' < • »idrpltii, j.
pri J 'o občil tre kaznj.
K o n v o n r i i o
Rdečih S ohol o*)
1'ittsbuigh. Prva koiiveu eija Rdečih P'»kolov, <lrljtv»k< mladinske organizacije pod socialističnim vodstvom in io«ta novi jene pred tremi l«'ti, se Je vršila prejšnji teden v trm me Mtu Navzoči so bili v'»dil<-|ji altu Mit, ki so za predsednico Red Kalfons of America if volili K Ino Peti*rs Keller i/ Milwauk«eju.
V treh letih obstopi te organizacije no bile ustanovljene po družnice v 24 dr/avah Oti«»ke vr miiii v delavskem dobil po rii/nih meto lah kakor Jih vzga /u (o v mehanskem duhu v organizaciji H«»V scoutov. V »po razumu s socialistično ekaekuti -vo l*i glavni o<|lH»r nastavil stal nega glavnega tajnika Glavni stan je bil premeščen i/. Nevv Voika v Chicago.
Španski faiisti
ubili komunista
Hrvill*, ftpanija, 12 avg I/ /i ta ki Je bil tia|M»lt)J«-n - f•»I• ti. so včeraj padli Hreli v skupino komuuiHtov ua ulici, Kden komu? not Je bil ubit in »nje ranjeni
ABESINUA PONUDILA KON CESIJE ITALIJI
Pripravljena je odsto-piti kos ozemlja v zameno za posojilo
RIM SE NORČUJE IZ PONUDBE
Parls, 12. avg. — Francoska Časopisna agent ura Havas poroča is Addis Ababe, tla je cesar Haile Selassie naznanil, da je pripravljen odstopiti Italiji kos alaislnskega teritorija, v zameno pa naj bi Italija dovolila a-friški državi Uhod do morja ln finančno pomoč,
"Naša vlada je vedno želela dobiti posojila v svrho raivoja dežele in za pospešitev civilizacijskih del, kl jih J« podvzela," je rekel Selassie poročevaleem. "Ona hoče izhod do morja, da se omogoči razvoj Abesinije, in v dosego tega je pripravljena ml-stopiti del svojega ozemlja."
Cesar je v intervjuvu naglasil, "da ml ne želimo, da se kdo do-takne neodvisnosti dežele tlltl ne maramo žaliti prestiža Italije, pač pa smo pripravljeni na koncesije v zameno ga finančno in ekonomsko pomoč v smislu preti-loga predstavniku Anglije Pde-na, ki ga Je stavil v Interesu miru,"
Kini, 12. avg. — V uradnih krogih Je poročilo iz Addis A-babo, da Je cesar Selassie pripravljen odstopiti tlet abeslnske-ga ozemlja Italiji, če dobi od nje večje posojilo ali pa ji dovoli Iz-hod fin morja, Izzvslo zanlčljlv (Himev. Pravijo, da ponudba pomeni, da hoče Abrsinija zainteresirati druge države v kos "puščave". Ce se druge države zanimajo /a to |HiiiudUo in druge koncesije, ki ne soglašajo t Mussoliuijevo idejo "popolne re šltve" problema, se Italija ne lai ujela v "peščeno pasi".
Prav v tako zaiučljivem tonu uradni krogi komentirajo |s»ro-čila v zvezi s St-lassiejevo iz lavo, da on ne želi, da bi Italiju trpela na svojem prestižu. Italija, pravijo, ni izgubila svojega prestiža v obstoječem konfliktu z AIm». sini jo in ga tudi ne bo. Ce se Selassie v resnici boji za presti* Italije, naj bi se z njo pogajal na bar.1 pogodbe, ki je bila sklenjena med ol "mu državama 1028,
Itiiliju se b;ihs, da poseduje m v t in močno oro.ljn, ki ii bo om* gočilo uspešne napade i*-? -nk i v ili;"aju izbruh i vojne v Afiiki in i/ le.ai • adoga o IIJ i »ils H« lus mm ve koiu'Psli«». Prav I iko iinl iMuje s pripravami / t volno ki ii> p i njritem mnenju iiei/in /na.
Zenge. formalno obtožen brtJiahiega umora
Chinigo. Mamil vlile /.«■ nge iz Csntona, Mo,, je bil te dni formalno obložen |M> Veleporotl U-mora prvi vrste / emaskuliian-pori dr VV J Hauerjii Zenge noče prl/nnli krivil«. Obravnava bo vršila enkrat v aeptembru
Dekle s o prodali
za dvatisoč dolarjev
Lebaiion, ln«i Zadnje dni ao I"« to aretiian* štiri osebe na obto/l«), d ii so inlvedle 17-let-no dekle*"* Keutu ky in ju tamkaj pridale /n I2IHK), Policija preiskuje, koliko resnice je ua tem
Oropana cerkev v Španiji
Parnjilona, ftpsnlja. 12. avg — Tukajšnja katoliška katedrala je bila • •-/ nedeljo oropana za . $pMHMsi vrednosti zlatega ikiso dja, okia-ov in drugih draguljev.
raosvavi
PROSVETA
THE ENMf.HTKNMENT
GLASILO IM LASTNINA SLOVSNSSB NASOONB PCHtruiKt JKDKOTS OrfM «f mmd pmUbmkU k> th« »U*«m NaUmmI Imm(M
4ri»y m«« Cktaaa«) I« M M M Mil. U M m iwl ku. II M u tout lata. M Ol—v
la CImm |7.M h Hk kfa. Htt u H IM. h m;i ■—*»<» MM
fejUrrtpUum Mm i lat Um UmlM Blmlm l«u#t CkU**u> 1*4 C«m4 M M prr y< ar CklMf« Ctatro »7 M |W, («Mfl cuvntrMa MM
Om i«Imv>	HMkupht 4u|»toov i« nenarotonlh
/Uhkov «r M *r»«a*u	I urarn« mkiM <*rti». po-
»••ti. truw. p«ml 114.)	m «r»«M tMUlijsUlJu k t »lu*«;u. trn U ►nloiil po*tni»u
A4»«rtUlM	•«'•»"»»'•« -	of t«w«usU
raliufM a Ml ummIiciU* *rtuW« »lil ** M	(Hk#r
■aanuM-ricla. .u«b aa aturia- |»Um. imjmim. atr., »Ill b» rrturnad to 4w «Mlr >kn »ecwn.pai<MNS Ur **lf-a44rw.«d and »lami**! p*.
Naalo* u »m, kar In« atOi • llaUMM t
PROSVETA
itH-it tU La*»4aW A*«.. CUmi*. lUlMia MKMHKH Of TMK KEOCBATVO rBKSS
		
		
Življenje od špekulacij
Današnje privatno gospodarstvo sloni na špekulacijah in živi od samih Špekulacij. To je vse, kar je mogla povprečna zrela človeška pamet doseči do danes. Življenje odraslega človeka je večna igra sebičnih špekulacij! Umnega, znanstvenega načrta ni nikjer — in tak načrt je sploh anathema, ne sme ga biti!
Farmar špekulira z vremenom. To je razumljivo. Farmar, kmet, živi v prirodi in od prirode. Načrta zanj ni in ga ne more biti, ker ni kontrole nad prirodo. Pridobivanje živeža je fundamentalno še danes tako primitivno kakor je bilo pred 10,000 leti, ko se je sačelo poljedelstvo. Obdelaš zemljo in vseješ ali vsadift seme, potem pa prepustiš vse Skupaj naturi ali Bogu — kakor že misli, da je prav. Ce je dovolj dežja, ne preveč, samo dovolj, je dosti pridelka, če je suša, toča, vihar, povo-denj, škodljiv mrčes itd., ni nič — in delo je bilo zaman. Vsak pridelek je predmet špekulacije — bo ali ne bo. Rezultat Špekulacije je tudi žitna borza, na kateri špekulantje Igrajo za bodoči pridelek. Slabo vreme, malo fita — visoka cena; dobro vreme, dosti žita — slaba cena za Špekulante in še slabša za — farmarja.
Ali je delavec kaj na boljem? Prav nič. Mozdni delavec sicer ni odvisen od vremena — razen pri nekaterih strokah — na prostem — je pa odvisen od stoterih in stoterih drugih reči. Obstanek delavca je neprestana In zelo groba Igra. Navadno špekulira s svojim bodočim zaslužkom, a nikdar ni siguren, kakšen bo zaslužek in koliko čaaa bo trajal, če ne bo bolezni, če ne bo atavke, Če ne bo krize ... Večno Špekuliranje, večna bojazen za bodočnost.
Vzemimo trgovca, ki je v današnjem gospodarskem sistemu v Ameriki vladajoči element, to se pravi, da spada k vladajočemu podjetniškemu razredu. Trgovčev glavni poaol je špekulacija. Vsak trgovec, mal ali velik, vsak kapitalist, zida svoje podjetje na golo špekulacijo. Računati mora * odjemalci in tekmeci Noben novi podjetnik ne ve, koliko bo imel odjemalcev in če je njegovo podjetje sploh potrebno in če ga kdo mara. Ve toliko, da je v bližini dovolj drugih trgovcev z enakim blagom, kljub temu špekulira, da jih na kak način izpodrine In Jim odvzame odjemalce.
Med podjetniki je večno "skimanje", kako bljiničill drug drugega, in če se organizirajo, kar se veti no bolj dogaja, so v boju različne organizacije — vzlic temu pa, kadar Jim preti nevarnost <H| delavskih organizacij, znaje biti tudi največji podjetniški konkurenti prekleto solidarni in vsi složno udarijo po nasprotniku "vojih interesov. Podjetniki špekulirajo ne namo glede trga in cen, temveč >udi glede gi. banja delavcev in farmarjev.
Podjetnik — pa naj bo lastnik prodajalnice, tovarne, rudnika, železnice ali česarkoli — stalno računa z zabito maso ljudi, ki mora nJemu koristiti. Tu in tam postavijo novo tovarno in tako Me zgrne okoli te tovarne cel roj novih podjetnikov, ki vsi računajo z — bodočim zaslužkom delavcev v novi tovarni. Ta odpre gostilno, drugi restavracijo, tretji Atacuno s tem ali onim in četrti pokupi zemljo daleč naokoli m prodaja stavblšča za bodoče hiše. Pri-de tudi podjetni dušni pastir in organizira cer-kev, kajti tudi on špekulira z zaslužkom delav-cev. Tako naraste celo mesto podjetij in na umeten način m« privabijo novi prebivalci — vse na |>odlMtfj Apekuliranja i bodočimi dohodki. Na temelju teh btsločih dohodkov — ki •e lahko izjalovijo in nikoli ne pridejo — se uravnajo cene in kredit,
'a igra je docela naravna in seveda _kar
nam tako radi dot»ov»dujej*> — tudi potrebna •ker drugače ne more biti v današnjem gtupo-' da rs krm sistemu. Strašno neradi pa pri-znajo, da je ta igra silno potratna, sebična, škodljiva in v zadnjem primeru — zločinska za ogromno večino ljudi.
ftpekulaMvna družba zna izkoristiti tudi ne. gotovost m je izumila — celo vrsto zavarovanj, rarmar je zavarovan proti vremenskim nezgodam, lastnik hiAe proti poftaru, lastnik avtomobila proti nesreči, trgovec proti ropom |n vaa-kdo lahko proti telesni |mškodbj, bol.-ani ali smrti. Vto zavarovanje |*» privatnih druft-bah se bogato izplača, kljub temu — zavarovanja proti zavarovat,ju nI. Na tisoče in tlao-Mivarovanrrv vsake vrste j« ogoljufanih in i«*|ijrkulirariih. Kalotaki ljudje špekulirajo tudi)* špekulacijami samimi in "suckerjev" se nikdar im- zmanjka
Delavci imamo svoje zadružne podporne organizacije, katerih dobiček uživajo sami.
(IM* v a*4*Ji ko loti.)
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke
Ženilo vanje In 20-letnica Moon Run. — Pred kratkim sta dobila poročno dovoljenje FelU Olivani z nevesto Peulino Kasky iz Moullenaurja, nadalje tudi njegova sestra Matilda Olivani z ženinom Albertom Urani-jem tudi iz Mollenaurja, Pa. Dvojno ženitovanje se bo vršile dne 27. avg. Felix in Matilda Olivani sta sin in hčer dobro znanega rojaka in sodruga Urbana Olivanija iz Moon Runa.
Na delavski praznik dne 2 septembra pros'avlja svojo 20-letnico Slovensko (»odporno društvo v Moon Runu. Vsi člani tega samostojnega društva ter člani drugih društev so proše-ni, da ae udeleže te naše proslave in nam pomagajo do boljšega Uspeha. Torej ha svidenje dne 2. septembra v Moon Runu!
Jacob Skerl
Razno iz Presta
Presto, Pa. — Sicer nas Ae ni odnesla voda, ampak dežja imamo zadnje čase dovolj. Tudi ga ni treba prositi po božji poti.
O de*avskih razmerah ne bom dosti poročal, ker so take ko po- —- —r- --- — --—— — vsod po deželi. Lahko si šteje v *o, povrhu jih bodo sipali tudi
. .	• i .. ■ a t i uaH/iiilani	Truniru i iin riruin
Dosti denarja za militarizem
North Chicago, III. — Tukaj to zadnjič zopet odprli morna« riško postajo za treniranje pomorščakov. Bila je zaprta dalj 'asa, ker je Hoovrova administracija prišla do zaključka, da ;e le potrata denarja, če ta po-itaja še nadalje ostane odprta. Rooseveltova administracija jo :e zdaj zopet odprla, ker imajo pri nji militaristi pač večjo besedo.
Mornariška postaja je bila ponovno odprta z veliko parado A-fveriške 'egije. Tudi jaz sem jo opazoval. Na misel mi je prišlo, ;ako je Amerika pod Wilsonovo administracijo razmetavala denar. Vse je pošiljala v Evropo, denar, blago in zdrave fante in s tem podaljšala vojno. Ko bi bila Amerika držala roke proč, bi bi-'a vojna prej zaključelna. Danes <e Evropa pa roga, če Amerika 'ahteva vrnitev posojila.
Zadnjič sem v nekem tukajš-ljem listu čital o velikih vojaških vajah — kako bodo vadili /ojake v metanju bomb-solznic. Ena grupa jih bo metala v dru
srečo, kdor ima delo. Zaslužek je seroplani. Trenirali jih bodo pa tako pičel, da je komaj za Pr°M notranjim nemirom, proti borno življenje. Na kakšne pri- »tavkarjem in nezadovoljnemu hranke ni sploh misliti.	.ljudstvu. Ljudje ae menda ne
V tovarni v Bridgevillu dela bomo PreJ zdramili, da bo že tudi nekaj Slovencev. Zaslužek prepozno.
je slab in povrhu pa še veliko Za bojne ladje in vežbanje vo-priganjaštvo. Človek mora nare-' jaštva je torej dovolj denarja, diti sa tri osebe. Jeziti se nad Da bi pa pričeli s podiranjem tem bi bilo nespametno, ker smo si umskih h iš in dali delo brez-sl tega tudi v veliki meri sami poselnim ter izboljšali položaj, o krivi. Družba je res zvita ko hu- tem se jim niti ne sanja. Po-dobec. Tako je pripravila dne 21. 'slanci v kongresu samo vlečejo julija piknik za vse delavce. Vse- mastne plače in kadijo cigare, ga je bilo v izobilju, jedače in katere dobijo od lobistov in od pijače. Vse na druibine stroške, kakšne banke. V Washingtonu Druiba dela zabavo delavcem, da že skrbe, da ne glasujejo za pojim nameče peska v oči. Pred- stave, ki bi koristile nižjim slo-vsem dela to vsled tega, da bi jem. Ko bodo prišle volitve, nas se ljudje še manj brigali za or- bodo že omotili z novimi oblju-ganlzacijo. Tako sem slišal tu bami in vse bo šlo lepo naprej, rojeno mladino, ki je na pikniku Pa »e nekateri jeze na Rooee-imela le dobre besede za družbo, velta, čeprav on ni kriv. Krivi ker Jim je dala vse zastonj, »nio sami, ki smo izvolili take Druiba ima v resnici vse skupaj poslance. Kadar jih bomo izvolili za bedake in se poslužuje tega, iz svoje srede, potem bomo lah-ker se ji pač izplača.	ko tudi kaj pričakovali. Sedaj se
Naj Še omenim, da je naše zanimajo predvsem za obdavče-društvo št. 166 SNPJ sklenilo, nje najnižjih slojev. Da bi poda se skupno udeležimo slavno- šlatali tam, kjer je veliko, tega sti društva št. 292 na Aveli in ne. Udrihajo in ropajo predvsem tako pokažemo, da smo za na- nvaie ljudi.	Fr. Slana.
predek društev in jednote. Na-'	-
dalje smo tudi sklenili, da prire-1 Počitnice, toplice in drugo
dlmo piknik na 18. avgusta skup-' no z društvom št. 4 JHKJ. Obe društvi sta v tej naseblini in i-mata skupno približno 150 članov. Ker želimo, da je velika udeležba In priredba uspešna, smo izvolili dober veselični odbor, ki bo pripravil vsega dovolj, dobra Jedila in hladnt) pijačo. Zato pa, bratje, vsi na noge 18. avgusta in pokažimo, da smo za napredek društvene blagajne. In na delavski praznik pa vsi na A-vello,
Vabimo tudi druge naselbine, da se udeleže našega piknika v polnem številu. To bo zadnji piknik v tej sezoni. VrAII se bo na prostoru lx>vr. Klemenčiča pri Slovenski dvorani. Torej na svidenje na tem našeni pikniku v nedeljo 18. avgusta!
I*o M ur, 166.
Uva Hot SpringM, Ida.—Predlog stavljen, podpiran in sprejet, da gremo na počitnice za par tednov v Lava Hot Springs, Idafio. In tako smo se na 8. avgusta zjutraj podali na pot ter po štirih urah vožnje srečno prifurali na mesto.
Bolan sicer ni noben v družini, da bi zato morali sem. Treba je le meni samemu oprati mojo premogarsko kožo in pa tudi moje kosti so postale nekam trde.
Rojak v Diamondvlllu mi je zmeraj govorM, da smo stari, jaz pa trdim, da smo le dolgo na svetu. Naj bo le kakor hoče, upam, da škodovati naravnat topla voda ne more, sploh ne rudarjem, ker se po rovih skoraj vsak premogtr nabere nekaj revmatizma in tudi kosti nam trde postanejo od teŽ-kega dela. Zato je nekaj počli-
-r 11 nI l fiitem
Aleksander Trojanovaki, sovjetski poslanik, (desno; v San Franciscu, kjer čaka na ruske letalce, ki pridejo iz Moskve čez severni tečaj.
nic čisto na mestu. Da bi od trdega dela obogateli, ni upanja.
Tukaj sem se sestal tudi s 81ovenci in Slovenkami. Ena mi je še celo rekla, zakaj nisem žene doma pustil. Kdo je pa vedel, da bodo I one v Lava Hot Spring-su. Največ je tukaj pa Hrvatov. Nekateri pravijo, da jim toplice pomagajo, drugi trdijo obratno. Pri starih in bolnih lj-udeh se čudežev pač ne da delati.
Mesto samo na sebi nima pomena. Leži med hribi. Za zdrave in mlade je tukaj puščoba, ker ni nobene zabave. So večinoma stari, bolni ljudje, ki si pridejo semkaj zdravja iskat. Je tudi nekaj trgovcev, največ pa "strank", ki oddajajo sobe bolnikom. Cene za taka stanovanja so od $3.50 do $5 na teden, to je za dve mali sobi z dvema posteljema in pečjo. Na hotelih stane navadno en dolar na dan.
Tudi cene v teh državnih toplicah so zmerne. Deset kopeli stane $10, posamezna kopel pa $1.04, kar ni tako drago niti za delavca. Kdor trpi na revmatiz-mu ali otrpelih kosteh, je to najcenejše zdravilo. To je vse, kar morem danes poročati iz tega kraja. Nam bo gotovo pomagalo, ker nismo hudo bolni.
Anton Tratnik, 267.
Razvoj zadružništva na Japonskem
V eni generaciji se je razvilo v mogočnega orjaka
IlilUid MHilothrn,. ki na ga delodajalci vrgli na ctmt„ ir l»M4nračll lO, leto. je «Mprl delavnico, v kateri isdeliijejt. poli,, o« i 'ku orodje.
New York. — (FP) — Tisto, ti se zanimajo za splošno delavsko gibanje, bo najbrž zanimala vest, da je v eni generaciji, od 1900 zraslo na Japonskem e-no najmočnejših zadružnih gibanj ne svetu, šteje okrog 25,-000,000 članov in je po mnenju Toyohika K*ga\ye največji konkurent prlvatrjsga sistema.
To je tudi odgovorno, da je parlament .zavrgel vse zakonske predloge, ki so mu bili predloženi za pfotckcijo zadružnega gibanja. Ob priliki parlamentarnih razpreV so zadruge poslale nad ttsoč zastopnikov v glavno mesto. da bi pridobili poslance za legislativni program.
Ker pa so bili poraženi vsi predlogi, so zadruge sklicale po-Acbno konferenco, na kateri so zastopniki zavrgli staro taktiko politjšne nevtralnosti in se soglasne'izrekli za neodvisno jKili-tlČno akcijo pod okriljem delavske stranki In če se pomisli, da japonski radrugarji predstavljajo približno 10r{ voljlcev, je jas-no, da je ta korak zgodovinskega pomena za bodoči razvoj delavnega gibanja na Japonakem kakor tudi za deželo *amo.
Japomtko zadružno gibanje Hntlra od prlčetka tega'stoletja. l>o IM* le bilo omejeno le na hranilna društva. Ta društva ao ličila hranilnicam nemškega delavstva Nn druge gospodarske panoge so se zadruge vrgle šele c m en jen f ga leta. ko je bilo pod v» dstvom Tovohika Kagawe, o-četa japonskega strokovnega in političnega gibanja, ustanovljenih večje število zadružnih tr. govin.
Od tedaj se japonsko zadruž-ništvo naglo ranija, po itjavi Kanja Katoja. predsednika de-lavike federacije, ki se mudi v
Ameriki na govorniški turi in v svrho študiranja ameriškega delavskega gibanja. Ob koncu 1933 je bilo v deželi nad 14,000 raznih zadrufinih podjetij. Lan je bilo ustanovljenih 250 zadrug, zadružno gibanje je pa naraslo za 350,000 novih članov.
Zadruge se pečajo z vsakovrstno trgovino, na polju produkcije, zavarovanja in zdravja. Bolniške zadruge so najnovejši pojav. Sirijo pe posebno po deželi, kjer je radi revščine največja potreba. Japonska ne »trpi na pomanjkanju zdravnikov, ker graduira vsako leto stotine novih zdravnikov v 14 zdravni ških učeliščih. Ker se pa država toliko ne briga za javno zdravje kakor na primer za mi litarizem, na drugi strani si pa revni delavski in kmetski sloj ne morejo privoščiti zdravnikov so si pričeli pomagati z zadružni štvom. Zadnja leta, večinoma oc leta 1931, je bilo ustanovljenih 64 zadružnih bolnišnic, zadružne federacije pa so organizirale zdravniško oskrbo za vse svoje člane.
V industrijskih zadrugah je bilo do konca 1938 vloženega 450 milijonov dolarjev kapitala. Produktivne zadruge so omenjenega leta napravile za $65,000,000 biznisa, promet konzumnih zadrug je znašal pa približno štirideset milijonov dolarjev.
Razmeroma je zadružništvo najmočnejši del delavskega gi banja na Japonskem. Z opustitvijo politične nevtralnosti, ki je bila do nekaj let nazaj prisiljena radi politične, brezpravnosti delavstva, bo postalo tudi politična sila in ne samo gospodarska.
Pod vodstvom Toyohika Ka-gavve, ki je zelo dinamična oseba s slikovito preteklostjo (rojen je bil v bordelu in vzgojen za misijonarja, a je postal delavski misijonar), je japonsko zadružništvo obenem tudi največja liberalna sila na Japonskem. Ker ima za sabo mogočno organizacijo, si Kagawa lahko dovoli svobodno kritiko milita-ristične in imperialistične vlade. On vidi v zadružništvu tudi "e-konomsko podlago za svetovni mir."
Prva bitka it ali j an-sko-abesintke "vojne"
New York. — Med italijanskimi in abesinskimi naseljenci v Jersey Cityju je zadnjo nedeljo prišlo do vroče bitke pod nekim železniškim mostom. Okrog 70 Italijanov in Abesincev se je spopadlo s koli, steklenicami, kamenjem in drugim, kar je že bilo pri rokah. Na abesinski strani je bila tudi skupina žensk, ki so ognjevito vihtele metlišča. Bitke je bilo konec, ko je prišla policija in aretirala osem "generalov" z obeh strani, pet bojevnikov je odpeljala v bolnišnico in ostale je zapodila domov.
Stavka proti
redukcijam
I.ebanon, Pa. — Radi znižanje plač za deset odstotkov in podaljšanja delovnika s M na 40 ur na teden so zastavkali delavci pri Kantor Shirt To. pod vodstvom Amalgamated (lothing VVorkers unije. Drugi virok Je bil tudi. ker je.bila odslovljena neka preddelavka, ki Je simpa-tizirala z delavci.
SiLLUVGUsj
besedn
BOLBHEVIK (Boljševikj: V.ak *inu je drugačnih nazorov kakor WiUiIni p * H«*rst (Ameriški časnikarski ^ vrežnik sovjetov. Op. ured ) J' M
of IMMIGRATION (PrUeli-urad: Und, ki ovira priseljevanje J
COMPROMISE (Kompromis): KaDitul dela pred kapitalom.	' apUul
CONSERVATIVE (Konservativec)-d ki občuduje revolucionarje sto let po nji smrti.	i.	n
(Demokrat): Glej "Rtp
DEMOCRAT
kanec"!
DISARMAMENT (Razorožitev): Glej "j vek"! (Besedna igra, ki je ni moči poni "History ancient" pomeni namreč v angli prev tako "stari vek," kakor "staro istoi t. j. stare čenče. Op. ured.)
EQUALITY (Enakost): Pravica, ki jo ustava i bogatinom i siromskom, črncem tako kakor belcem, da se smejo hoditi I na deželo, pozimi pa gret na Riviero.
FRBBDOM OF THE 8EAS (Svobodi ja): Pravica do izrabe vojne s trgovanji obema bojujočima se strankama, ne da katera od njiju mogla to onemogočiti.
FREE PRESS (Svoboda tiska): Sto ki diktira svoje mnenje stotim milijonom FREE SPEECH (Svoboda govora): Pn da smeš biti istih nazorov kakor tisti, ki čajo, kaj je "svoboda govora" in kaj "pobi GOVERNMENT AID (Vladna driavnt pora): Javni denar sa zasebna podjetja HfSTORY ANCIENT (Stari vek; start rija, t. j. čenče): Glej "Razorožitev"
IMPERIALISM (Imperializem): Soi cilji se tolčejo s tvojimi; ti cilji se imen "zunanja politika,"
INTERNATIONAL CONFERENCES narodne konference): Sestanki, kjer se d niki v spoznanju, da nekaj ne gre v redu razumejo in izpovedo, da ga ni sredstva, zadevo spravili na pravi tir.
MUNITIONS MANUFACTURER8 (T narji razstreliva): Domoljubi, ki bi nam prodali puške, da nas obvarujejo pred dri državami—le-tem so pe že prej prodali to N. R. A.: Načrt za zvišanje cen in men pol se je že uresničil: cene imamo že več
PRIVATE BANKING (Sistem bank): Razdelitev narodnega premoženj banke.
' PROSPERITY (Blagostanje): Razme krilne smo baje imeli v Združenih državah letom 1929.
REPUBLICAN (Republikanec): Glej mokrat"!
TARIFFS (Carine): Edina oblika vi vmešavanja, ki jo kupčijski svet priina WORLD WAR (Svetovna vojna): Pn v prihodnjo vojno.
—L. Rosten, "New Repubi
Zanimivosti iz vsega ivetaj
Neki ameriški psiholog je po telefonski gi zbral imena sto mož in žens ter jim p po en dolar, češ, da je to povračilo za nekfl hovo svoječasno previsoko plačilo. V dneh je psiholog prejel 6 dolarjev nazaj i| tovitvijo, da se je moral zmotiti. Ir tegaj sklepa, da so ljudje pretežno vendarle
V LiHu imajo posebno pokopslitfe u ki so padle kot pomočnice svojih Kosp<x tihotapcev. Lansko leto so na meji v kak mesecu carinski organi ustrelil do 60 so hoteli steči čez mejo — s 50 funti tot zavitku na hrbtu . . .
O 940 slovitih smeriških in anleskih Ijih pravi neka statistika, da so svoje delo napisali med 46. in 59. letom.
O nekih ribah iz Nila so ugotovili, da nejo preko noči neužitne, če sije nanj* nina.
Nekaj za vse
Pri zamorcih se dvojčki baje čcAče rod'I
pri belokožcih.	.. .
Srca leži tretjina v desni, dve tretjisi
levi polovici prsi.	.
Sam visoki pritisk Ae ne povzroča k«p» ba Je, da se ž njim druži tudi posebna memba (krhkost) žilja.	.
Mleko se seairi pri 40'; utop. v 1-10 stop. pa v sto ursh.
Nima smisla dajati dekletu pred nj« petim mesecem v roke.
Muha se rasvije is jajca do prvef* svojih jajc v 12 do 15 dnevih
Prah sestoji is dveh tretjin do tr<* iS drobcev kamenjs. delcev peaSSJ O«tanek so konjsko blsto.	^
vlaken, cvetnega prahu, mrtvih is * organizmov itd.	—
(Dal)* t* pn"
Te organizacij«, med kater mi )• vačja za alovenske delavce v

računati s dejstvi, ne s priznamo _ je to Jako ' že U poakušnja v neto ne»tet.n ^ upoštevanja vredna In naši <*• »u ^ izbirati le med temi organiaf bi morali hrbet vsem privatnim kompanijam.
avgusta.
t ...................l'"l'f>UrfMII)J|JJ
PI08TITk
esti iz Jugoslavije
....................
IN
AT
JUGOSLA-
Ljubljana, piše "Delavska Politi-
JllJuLrij««:
fi. julija 1936 je v Vatl-ELS pravdni minister u Jugoslavijo konkor-iHjWdbo z Vatikanom, to
Iff katoliško cerkvijo. Jit je pogodba, ki jo skle-f!Xn s posvetnimi drža-niTi x njo zagotovi poh-
Tgg- v »
vergko in cerkvenoorgani-
delovanje. Velik del politične moči sloni rav-
^onkordatih.
lilo konkordata še m bilo rljeno, vendar so že znane . točke pogodbe, f prvem delu govori ta o noji organizaciji rimske cer-J? Jugoslaviji, o soodločeva-[tfave pri imenovanju Ško-
I	ustanovitvi novih škofij, li del pogodbe je javno-
in političnega značaja, rinakih vprašanjih uživa cerkev isto avtonomijo v ga druga priznana ver-Cerkvena posest (imetje roke) je nedotakljiva, ae j ne more zapleniti in lastiti jmkoli agrarreformnim če cerkev v to ne pri
ti pouk je zajamčen v idržavnih šolah ter ga vodi
venim zakonov se prizna-onapravni značaj, to je iakon ima pred državo lito veljavo in ao disciplinskega življenja s tem za idriavo unificirane.
pomembna je določba o Mki akciji", ki se navaja liidstrankarska ustanova, ki
ejena edino škafom. 1 konkordatu izjavlja papež, rpripravljen prepovedati du-i aktivno udeležbo v po-iivljenju in pristopanje nim strankam, če bo to »obenem tudi za druga ver-
janja za konkordat med vijo in Vatikanom »o trakt Konkordat ima zna-nddriavne pogodbe,1 ki do-ije cerkvi v okviru države flo »tališče. Mnogo držav ni atalošču, da konkordat državne suverenitete ■liaaju in odklanjajo njega Zakaj « sklenitvijo ata postane cerkev aood-» in odločujoči činitelj v javnopravnih vprašanj faktor moči v državi, pripada ji le odločanje v ver-vprašanjih, marve^ tudi v unjih vzgoje, zakonov, pri-■Honeatnih pravic, kakor je »'z zgoraj navedenih glav-toik razvidno.
"o proti konkordatu, ker na »tališču ločitve cer-"državp- Cerkev naj bo, '•aka druga organizacija,
na in neodvisna, v okviru *na svobodomiselnega ko-
r** &»kona. Imeti ne bi PNpravic, pa tudi ome-
II	ne Kmelo nje svobo-«»vojo eksistenco naj skr-!. Jl "redatev, ne iz držav-1,kl »»"k naj ne bi bil ob-
""J bi se vršil izven "/•rkveno posest naj bi omejitve in isti pri-, JJk"r 7a vsako drugo pri-Sklepanje zakonov ^matrik bi morala biti m	Pa bi ne smelo
B|y
roko, ker se k,	■ MlnoprttN
p,;	« a cer-
miZ ■ ' »ciji. Na-me biti,
■IH, **< a pa nai bo *»	• tako v
«:rik l m ,rmn in"koprav-k M'r nima noben dr-!;i zahteva zaae
če v naprej. O, ko bi bilo manj vere, pa več rešpekta pred človeškim doatojanstvom! Težko je hlapcu Jerneju na slovenski zemlji! H
PREMAIX) DEŽJA
Skoroda smo letos že pozabili na običajne poletne nevihte s krepkimi nalivi, prelomi oblakov in neredkimi poplavami. Saj je dan za dnem, z le redkimi presledki že ves drugi poletni mesec jadralo po večina brez-oblačnem nebu žgoče solnce in neusmiljeno izsrkavalo že itak preakopo vlago iz izmozgane zemlje. Tisti redki pljuski, ki jih je julijsko nebo izcedilo na žejno, koprnečo zemljo, so bili tako skromni, da se je ob komaj zaznavnem ohlajen ju, <kar mimogrede že drugi dan znova raz
nekaterih krajih že dva meseca ni bilo dežja in tam je zemlja globoko razpokana. Kmetje Žele, da bi deževalo nekaj dni, kajti le tako bi se zemlja dobro namočila.
Prisvojena dedščina
2o nad 3 leta traja pravda za bogato dedič ino po davkarjevi vdovi Frančiški Mošnerjevi, ki je 24. julija 1932. umrla v Smartnem pri Litiji. Mošner-jeva, ki je bila radi slaboumnosti pod sodno kuratelo, je zapustila več hranilnih knjižic v vrednosti okoli 50,000 Din, precej zlatnine in drugih stvari. U-mrla je brez oporoka.
Kot dediči so se priglasili nečaki in nečakinje. Nekaj mesecev pred smrtjo je Mošnerjevi stregla daljna sorodnica Alojzija, ki je bila pozneje od ljubljanskega trgovca Alojzija Pla-niška ovadena državnemu tožilstvu, da si je skrivaj ponoči prilastila iz zapuščine več hra
Insull ni ostal 'pozabljen človek9
Dobival bo letno penzi-jo >21,000 do smrti
Chicago. — Samuel Insull, bivši elektrarski car, ki je s svojo zmožnostjo, talentom in prefri* ganostjo zgradil na pesku mogočno cesarstvo ter po krahu pobegnil v Evropo, kjer ga je ameriška vlada lovila po raznih deže-; lah in morjih ter ga končno prijela v Turčiji in potem postavila na zatožno klop radi švindlarije — Sami vsekakor ni ostal med pozabljene!.
Direktorji treh čikaških jav-nonapravnih družb so zadnje dni sklenili da je Sam Insull popolnoma opran v očeh postave in torej deležen do letne pokojnine $21,000. Plačali jo bodo odjemalci elektrike in plina ter inveator-ji. Sami je zadnje aicer dobro o-
r mm
•t
lila armada kopalcev na obrežja go. Prvotna kazenska preiska-pretoplih vod*.	jva je bila ustavljena. Ljubljan-
Res blažena sezona radostne- ski policiji pa se je na predlog ga živžava kqpalcev pa ni našla I omenjega trgovca pozneje po-
nilnih^ knjižic, zlatnino in dru- 8mukal — za približno poldrugo
milijardo. Ampak tisti investor-
da pr«d posvetno »taljeni zakon po-
1 Naredi j«
| - Zadnje "utonil nek ugodni in Pripeljali ' 'Vini, tam kr*to (seve-' \ 'n peljali ^»Jbolj ka-m"r»» pri nas rtl,a*ki zvon **\nda že dal n -Judem. pri bi mu lahko •kako »redi M prejel pla-
v zdržni sončni pripeki — veselega priznanja našega kmeta, katerega izdelana zemlja poe-nih pridelkov irt izsuAeni travniki ne bodo zadosti donosni. Kakor v življenju sploh se prav tu ie bolj križajo ekstremi prirode, ki preveč zategnjeni v eno smer vselej nekomu koristijo, drugemu obenem tembolj škodujejo..
Drugi poletni mesec gre h kraju in še ni prepozno, da se zdrami ob zadostni moči rastje in zorenje poznih pridelkov. Vsak dežek, ki pronikne v zemljo, prinaša s seboj blagodat, ki obenem z ohladitvijo ozračja poživi tudi čldveka. Res da tudi danainja moča ne bo bog ve kako izdatna, komaj da je pobrala največji prah s cest. Prinesla pa je a seboj vsaj začasno prijeten hlad in presekala visoko stopnjevano vročino minilih dni.
Po rekordnem višku Vidovega dne, ko je Ljubljana zazna-menovala 37.6 stopinj v senci, je po vztrajni pripeki minilih dni včeraj živo srebro spet zlezlo na 38.5 atojfinj Celzija. Naj-b#U vročemu dnevu Julija pa je danes aledil vremenski preokret. Ze~v nedeljo je močan zračni vrtinec črpal iznad Sredozemskega bazena vztrajen, topel jugo-zapadnik, ki se je umiril šele sinoči, ko je že bližnja vlažna depresija s severa pognala k nam osvežujoči severozapadnik. Le a težavo pa se je nabralo toliko moče, da se je vsilil na zemljo prepotrebni, rahli dežek.
Prav kakor že dvakrat v tem mesecu, je vdor vlažnega območja s severozapada pregnal vročino, obenem pa le skopo poškropil zemljo. Z včerajšnjega viška 33.5 stopinj je danes živo srebro zdrknilo za polovico, na 16 stopinj Celzija, l^e malo je verjetno, da bi se trenutno vremensko stanje tudi tretjič izneverilo dosedanji smeri, tako da bodo pasji dnevi prinesli solnca željnim rajši še preveč ko premalo blagodati svojega prosiu-lega gospodstva.
Hmeljarjem v »Savinjski dolini je današnji dež, ki je prav izdatno namočil zemljo, prinesel rešitev vprav pred grozečo katastrofo zaradi rdečega pajka (tetranihus). Nasadi so si znova opomogli in obetajo najlepši pridelek.
Suša je že grozila, da bo popolnoma uničila posebno krom-
srečilo dobiti vso odnešeno zlatnino in hranilne knjižice. Ponovljena je bila proti sorodnici Alojziji kazenska preiskava, katere uspeh je bil, da jo je državno tožilstvo obtožilo tatvine v vrednosti 50,000 Din.
Pred kazenskim sodnikom — poedincem g. Godečanom ae je vršila zdaj zadnja glavna razprava. Obtoženka se je zagovarjala, da ni kriva, trdeč: "Vae sem dobila od Mošnerjeve podarjeno 11 dni pred njeno smrtjo". Pokopalo pa jo je neko pismo, naslovljeno na drugo so-rodnico, v katerem pravi, da si bo mogla kaj preskrbeti in da si bo sama vzela. Tožila je tudi, da ji skrbnik močno gleda na prste. Obsojena je na 8 mesecev zapora.
Iskra je povzročila požar
Slatina-Radenci, 29. julija.
Po Murskem polju mlatijo sedaj s posebnimi mlatilnimi stroji, ki jih vozijo od hiše do hiše. Mlatilnico žene parni stroj in se je že večkrat pripetilo, da ao male neprevidnosti ali pa nesrečno naključje povzročilo požarno naključje. Večja taka nesreča se je te dni pripetila v Radencih pri posestniku Rož-manu, vulgo Salatjeku. Iskra iz baje nezadostno zavarovanega dimnika parnega stroja je padla na zloženo snopje in nastal je ogenj, ki je poleg pripravljenega žita uničil do tal tudi lepo gospodarsko poslopje.
Mlatiti so začeli dopoldne ob 9., nesreča pa se je zgodila ob pol 12. Mlatičem, ki so skušali zadušiti ogenj, ki se je naglo širil po naloženem žitu, so prihiteli na pomoč poleg domačih tudi okoliški gasilci, tako da je bilo kmalu zbrano članstvo 10 gasilskih organizacij. Tudi iz avstrijske Radgone so prihiteli gasilci z veliko motorko. Od skladov snopja se je ogej naglo razširil na gospodarsko poslopje, v katerem je bilo polno žita in slame. Gasilci so s težavo zavarovali nedavno zgrajeno hišo.
Požar je uničil 96 križev pšenice, okrog 40 križev rži, ves oves in vse, kar je bilo v gospodarskem poslopju. Zgoreli so tudi hlevi. Tri opečene svinje so morali takoj zaklati, ena pa je zgorela. Ostalo živino so rešili. Ogenj je uničil tudi mlatilnico, ki je bila izposojena iz Prekmurja. Do |>ozne noči so požrtvovalni gaailci razkopavali:
ji, ki ao v Inaullovem kraju izgubili vse ali pa skoraj vse premoženje, niso bili vprašani, če ao za vzpostavitev penzije Inaullu. Odločili so tisti, ki kontrolirajo družbe.
Jn več teh je bilo s Samom Insullom na zatožni klopi pod obtožbo raznih goljufij. Z Insullom vred so bili vsi oprani, ker tudi pod "new dealom" še velja pravilo, da je milijonarja nemogoče poelati v ječo. In ker so vsi skupaj oprani v o6eh postave, je v skladu s kapitalistično etiko, da Človek kot je Insull ne sme ostati — "forgotten man."
Na stara leta bo toroj lahko prilično dobro Živel z letno po-kojnino $21,000, Ta vsota je precej večja kiikor jo pa določa Roo-aeveltova "zaščitna pokojnina" za stare reveže, ki ao se izgarali za Insulle. Kadar bo stopila v veljavo, bodo srečni med njimi dobivali ne več ko $15 na mesec iz zvezne blagajne, oziroma bo to odvisno od zaslužka in vplačila v pokojninski sklad. V primeri s slednjimi je Sam tudi toliko na boljem, da ni prispeval niti centa v sklad za — stare dni.
Sam je prejemal svojih $21,-000 tudi po begu v Evropo. Pokojninske čeke so mu dostavljali kjerkoli je že bil ~ v Franciji, Italiji, Grčiji ali na Sredozemskem morju. Penzija mu je bila ustavljena šele, ko ao ga oblaati pritiraJe is Turčije in ga postavile na zatožno klop. Inaullovim kolegom v direktoriju čikaAkih javnonapravnih družb ae je takrat zdelo bolj varno, da plačevanje ustavijo. Pri tej kalkulaciji je mogoče igralo večjo vlogo tudi dejatvo, da ao za obrambo Insullov in sebe potrebovali stotiaočake.
Naj bo že kakorkoli, dejstvo vseeno Je, da Sami Insull ni ostal med — "forgotten meni."
Dve ienški obsojeni , na 180 let zapora
Chicago. — Evelyn Smith In Klanche Dunkel, olw j<tari nekaj čez 40 Jet, ki sta prignali zločin umora Ervvina Langa, bivšega zeta Dunklove, sta bili zadaje dni obsojeni na 180 let ječe vsaka. Sodnik je pojasnil, da je ta kazim hujša kakor *mrt na električnem atolu in po zakonu bosta olie obsojenki prej umrli predno bosta deležni |>omilostlt-ve. Iz tega razloga je določil vi-aoko število let nameato običajnega dosmrtnega zapora.
tlečo slamo in .vso noč ao atra-žili pogorišče; da ne bi ogenj vnovič izbruhnil.
«	t8 f*!?,k!h pr°tlfHAI,,U*nlh demonstracij v Phlladelphljl, katere Je vodila AmeriAka liga
proti vojni In raAizmu.
Letalo in nevarnost strele
Pred kratkim ao poročali, da je v letalo, a katerim ae ju volil italijanski ministrski predsednik Muaaolini, treščilo. Škode ni bi|o druge, kakor da je omamilo radiotelegrafista. Nekaj časa prej pa ao poročali o atral-ni katastrofi, ki je zadela pri Rutbaju v Perziji veliko holandi sko potniško letalo "Uiver", ki je bilo na poti v Ustavijo. Trije možje posadke in trije potniki ao pri tem izgubili življenje, iz zgorelih delov ponesrečenega letala pa so sklepali, da je med nevihto nad tem delom Perzije vanj treščilo, Se kratko pred katastrofo ao bili ž njega oddajali brezžična poročila. Pripomniti je še, da je Šlo za letalo, ki je bilo vse iz kovine in ki je pokazalo izredno zmogljivoat malo čaaa prej na slovitem tekmovalnem poletu iz Londona v Melbourne.
Kako je torej z letali v primeru neviht? Lajiku bi ae videlo, da jim preti še posebna nevarnost atrele in da katastrofo naravnost neizbežno izzivajo. Temu pa v resnici ni tako. Pred vsem je treba ugotoviti, da jih blisk niti ne zadene, niti ne pridejo slučajno v progo bliska, ki jih j)otem s svojo ogromno električno silo razbije in zažge. Letalo povzroči marveč v nekih določenih zračno električnih o-kolštfinah trenutno sprožitev in tvori pri tem del tokovne proge.
Kolikor je mogoče raz videti iz kakAnlh sto dosedanjih podobnih primerov, naatanejo na letaj u po bliaku le majhne neposredne materialne kvare in ljudem se trajna škoda jirimeri le redko. Poaredno pa pomenijo bliaki le neko nevarnost, ki j« dobro, da ae je izogne*. Nevarno je vreme vetrovnih sunkov, ki ao združeni z sodro, točo sli snežnim metežem. »Sprožitev električnega toka ae dogodi vedno po prevelikem nalaiju viaoče antene za brezžično napravo. Pri "Uiverju" Je bilo prav gotovo tako, saj ao ž njega, kakor omenjeno, še kratko pred katastrofo, oddajali brezžična sporočila. Po drugi strani pa so bili potniki in |M>aadku v kovinskem trupu zavsrovsni kakor v nekakšni zaščitni kletki. Ni ae jim moglo zgoditi, da bi jih zadel električni udarec, letala, ki ao napravljena iz leaa in kovine (kakor n, p r. omenjeno itslijsnsk o letalo) ao v veliko večji nevarnosti, ds jih blisk direktno |>oškoduje. Pred vsem se v notranjosti ja>kvari seveda brezzična naprava, prav j vod« tako električna svstjobna napeljava in vsakovrstne električne
bobu
letalo in njegove notranje dele pred učinki električnega toka. bi lahko preprečili večji del taksnih neareč. Pred vaem bi bilo treba v takšnih primerih potegniti visečo anteno vanj in jo nadomestiti s trdno, ki bi stala nad njegovim trupom. N nejše je seveda, da se kolikor je pač mogoče, nevihte izogne, in to ne samo zavoljo nevarnosti po električnih udar-eih, temveč dosti bolj zavoljo silnih zračnih gibanj, nevarnosti zaledenitve in mehaničnih u-činkov toče.
Položaj v Addis Abobi
Abesinija mobilizira! Niti br-zojav, niti lepaki, ki jih ne poznajo, ne razširjajo mobilizacijskega |M>velja po deželi, s stotine tekačev brzijo od kraja do kraja in prenašajo vest: Rajši mrtvi nego sužnji! Zadnji govor "kralja vach kraljev" je dal znamenje, njegovi služabniki ga sporočajo sedaj z največjo vnemo v najmanjšo vas. Možje se vsepovsod pripravljajo za boj. Inštruktorji, ki ao jih vzgojili belgijski in švedski častniki, organizirajo v brzih tečajih oddelks in polke bodoče armade. Vsa dežela je pod nekakšnim vročičnim dojmom.
Prestolnica Addis AMm sama je videti od jutra do večera, kakor da je pripravljena na klic k orožju. Jz provinc prihajajo vsak dan od vseh strani knezi in princi v kraljevsko palačo, da zagotovijo negusu svojo zvestobo in se založe ist<a*asno z orožjem, strelivom, inštruktorji in denarjem za čete, ki jih bodo dali vladarju na razpolago.
Po vseh parkih, na trgih in cestah srečuješ manjše oddelke vojakov, ki uživajo p«sl vodstvom svojih podčastnikov svojo vojaško "vzgojo" s pravo strastjo. To so tisti, ki so priromali iz province, prebivalci glavnega mesta, in celo osobje velikega hotela za tujec ckscrcira vsak dan. Pri tem je pripomniti, da so ti vojaki deloma čisto mladi ljudje, mnogi štejejo komaj 12 let, narav noat nepojmljivo za ovropako mišljenje, a tudi bradati starci r«e vežbajo z navdušenjem v »i»o-minu na velikega Menelika. -Povelja se izdajajo tu ua čuden način v francoščini, t. j. v či-ribirščiui, ki bi jo Kamnu pouku« šal razumeti. Garde a voua! Po-zor! vpijejo alieMinskl podčastniki s hrlpavlm glasom.
C'v vprašaš Abeaincs glede vojaške vrednotil njegove armade, ne bo prezirljivo nasmehnil: Mi korakamo cela dneve, ne ilu bi nam bilo treba ene aame kapljice Tega vi t. J. belokožci
gotovo ne zmorete. Gotovo, manjka pušk, manjka streli v* in
Letalo med nebom in zemljo
Edinstven primer v zgodovini letalstva
V Ruaiji ao |>oatali skoki s padalom pravi ljudski aport in vla-ta sjK)rt poapeAuje z vsemi aredatvl, Posebno priljubljeni so množeatveni skoki, pri katerih se spuščajo celo trume ljudi istočasno v globino. Da ae pri tem dogajajo tudi hude nearoče, Je zavoljo priznane drznosti ruskih letalcev samo ob sebi umljlvo.
Na neki množestveni skakalni vežbl nad letališčem v Moakvi ae je pognal pilot Noakov na povelje |h> vaeh predpisih iz letala. Zgodila pa se je majhna napaka, tako, da ae je padalo začelo razvijati predčasno. Zračni tok je zagrabil avileitl plašč padala In ga lajgnal kvišku na rep letala, l/ctalo je dobilo aunek, da bi kmalu strmoglavilo v globino, plašč ae je raztrgal In Noakov je začel padati kakor kamen v globino. Ljudje, ki so spodaj opazovali ta prizor, ao bili prepričani, da so bo letalec v par ae-kundah raztreščil na tisoč koaov. Toda zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Noskov Je padel z vso silo na odprto padalo enega svojih tovarišev, pilota Kraziko-va, ki se je bil spustil skoraj v istem času kakor on. Padec ae Je za trenutek zadržal, Kraznikov pa je bil toliko priseben, da Je utegnil Noskova zagrabiti čez praa. Dva človeka sta bila preveliko breme za padalo, moža ata začela padati, kakor da bi no i-mela v padalu nolame opora.
"Odprl svoje rezervno padalo!" Je za vpil Krazlkov. "To je nemogoče!" Je odvrnil Noskov, pote« ko je bil zaman |M>skušal, da bi Izvršil nasvet K razni ko v a Bila ata že skopih 200 m nad zemljo. "Potegni vrv mojega rezervnega padala!" je tedaj zavali Kraznikov Spet je prešlo nekoliko dra-gocenib odlomkov sekunde. HI-|K»ma je začutil Krazlkov pesi pazduhami silno bolečino, tako da bi se mu tovariš kmalu izmuznil Iz rok Rezervno padalo se je bilo odprlo in je seda j sunkovito zadrževalo padanje. Hll J« tudi skrajni čas. I Marec na zemljo Ja bil sicer še vedno močan, a ne toliko, da bi Me oba pilota resna poškodovala. Pritekli ao ljudje in Jima nudili prvo pomoč, Ves sovjetski t Ink piše r. navdušenostjo o edinstvenem primeru lt|
talca, ki n* \ smrtni nevarnosti Za ne, v opisanih okolščjnah t neverjetnim |»ogumom in hladno-krvnoMtjo rHUI avojegs tovariša.
ftPANHHI I* AftlHTI POGOHELI V PARLAMENTU
pomožne priprave. Kompss ae vest, da v Londonu ni mog<»če
zavoljo magnet Iziranjs bližnjih i dobiti železnih delov odkloni In kaže izvala
kreditov za AI>esinijo Je nekaj ravolsranja, toda
napačno rtmer. To ao pa tiat* po- v** računa z žilavo« t j o, z atn-
riH"f e<
Slika ksže policijski naval na nog a % ičarake «ta>karje t Philsdrlphijl.
sročne nevarnosti zrs^ne plovU-v nevihti, ki so vse bolj krive re<* nego direktni stik z bil-| Prsv mogoč* Je, da izgubi vodja kontrolo in obls"t nsd letalom ter njegovim |*>lo-žsjem, posebno či* nastanejo [k» električnem udarni že motnje v motorju mM če blisk zs nekoliko trenutkov oslepi oči; To ao bili mt*nda pravi vzroki kats atrofe holand«kegM letata Da bi pa blisk narav/iost uničil letalo, k! je bilo vse Iz kovine, ' ukora J neverjetno.
Minskim in tudi afriškim patriotizmom." To so naši edini zavezniki, kajti vemo, da nam «*l frend/ev, belokcZrev, ui pričakovati ničesar!"
Z napravami, k, nsj latfltijo^^^
HI.OVKNMKA N A MOI*.S' A 1*0111*0*.
NA JKMNOTA i»S«U •»•»)# puMlfc«ri|» in U p»s»k M lisi f'r**vrla k*rl*0, tmr p« lr*«HM »sltarlj« »tulili 4r»*Uv i« "•Min i« •• p"»faif»«>4« svaHk I HrJ. NllM»fc«r |m m ■•
4'Hfftk p<MJe«"»ia wrfSM<r««i| Vsa h« «rrsslrsrl|« |a,a
glasil« T«»«| •fH«t*rl'«i 4»pi«i ia ••»■l«H« drug** HM*«)! •'(■•lifr O) 4« a)* 4tm*Uf mm I m mm
ZdruJenl monarhistl in klerikalci |h*I vodstvom špsnakega fašista in \ojnegs ministra Gll Roblesa s u se hoUdj msšCsvati nad bivšima ministroma Azsno in Quirogo. s« m I no je dokazano, ds z uporotn v Asturiji niata i-mela u if opravka,* vendar naj bi parlameol odredil proti ob«ma kazenski |»oafo|*k, Kljub napo rom je osimIm desnica v manjšini. H*da) hmVjo uveljaviti šr zakon o ndškodnini /a vele|MMi#stnike, ki je jim je r« publika vaels /em
Vseh 101» bivših »Mandljev naj bi prejelo o«I republike ogromno vsoto |»et milijard dinsrjffV, ki naj se izpreAa Iz «iromašit*fa naroda Po tem ropu namerava i/ospotln razpustiti parlament ter razpisati novi* volitve, levičarsko
stranke a«* pripravljajo na koiu viitrKefi naatop pri ;<4H\e4.
Zaroka na grobu
POVEST Spisal Mihov« Nic«
MMMMMMMM
"Pišem pismo.'r "Komu..,r
'Tega ti ne povem," mu je a strahom odgovorila Ada, mečkala napol popiaani papir in ga tiščala v roki.
"Ne poveš? No, že prav; sam sem si mislil, da ne boš povedala. Tvoje obnašanje v zadnjem času mi ni prav nič všeč, zlasti včeraj si se obnašala nedostojno," je okrenil pogovor. "Zakaj nedostojno?"
"Zakaj, zakaj! Cemu sprašuješ, ko sama do bro veš, zakaj?! Mar misliš, da nisem videl, kako si se vedla napram Scalpiju? Kaj ti je napravil?"
"Nič mi ni napravil, a vem, kaj hoče. le davno vem, da je podel in potuhnjen, in sovražim ga! In končno: Cemu me siliš, da bi bila prijazna z njim, ko vendar vidiš, da mi je zopern?"
"Zopera sem, zopern tja, za vedenje in oliko gre!"
"0, ne gre le za oliko, čeprav tako praviš! Veš, dragi oče, spreten in dober trgovec si res, toda v nekaterih stvareh odpovedo principi tudi najboljšega trgovca. Mar misliš, da ne vem, zakaj vse to?! A povem ti, da je vse zastonj in da hočem v teh stvareh sama odločati; da, sama, popolnoma sama!" se je že razburila. . / , "Kdo pa je o tem kaj govoril??" je razdraženo zakričal Venturini. Ni pričakoval, da se bo hči tako naravnost dotaknila njegovih skritih namenov in ga že vnaprej razorožila. Tb ga je spravilo prav. za prav v zadrego, celo sram ga je postalo za hip in prav to ga je še bolj raz-kačilo. "Kakšne budalosti pa govoriš! Kaj ti je tisti priliznjeni drvar res vso pamet zmešal?!" je kričal dalje in krilil z rokami.
"Ne dovolim vam oče, da tako govorite o njem!" je kriknila Ada in v tem trenutku po-bledela in zatrepetala po vsem telesu. "Ne dovolim, ne dovolim!" V očeh so ji zalesketale solze. Komaj je zadrževala jok. In že čisto tiho, * drhtečim glasom je naposled dodala: 'Takoj zapustim vašo hišo." Brez oklevanja je odšla Iz sobe.
Venturini je obstal kakor Vkopan. Hotel je pohiteti za njo, a se je še isti hip premislil, akoravno je bil popolnoma uverjen, da bo v resnici Izvršila, kar je dejala, toliko jo je že poznal. V tem trenutku se je zavedel, da ni pravilno postopal in da je napravil nepopravljivo napako. Prositi jo, naj se vrne, pa je ni hotel, ker je vedel, da bi to ne imelo nobenega uspeha in da bi se docela zastonj poniževal pred njo. Doma bi jo lahko kolikor to-llko nadzoroval in ji z delom preganjal misli na tistega zelenca, sedaj pa bo počela, karkoli se ji rijubi, je mislil sam pri sebi. Seveda bi jo lahko s silo pri vedel domov, a se je bal škandala. V pisarni pa se je nakupičilo toliko neodlotljivega dela, na katero se je Ada naj-boje razumela, da mu je ob tej misli postalo še bolj žal, da je ravnal tako neprevidno. Vsemu na kjub pa je sklenil, da ne bo z ničemer pokazal svojega obžalovanja. Ko bo videla, da mi ni nič radi tega, se morebiti sama vrne, je zvito upal Venturini. Za delo v pisarni pa nalašč najamem Scalpija; to jo gotovo razjezi in znabiti tudi najprej spravi domov.
Ada se je Še isti dan preselila k svoji teti, ki je imela večjo modno trgovini v isti ulici. Bila je to goapa Salvadorijeva, sestra Adine matere, premožna vdova jkJ bogatem trgovcu. Ta je nenavadno ljubila Ado, kajti sama je bila brez otrok. Čutila se je jako zapuščeno; stanovala je v veliki hiši, ki je bila tudi njena. Zato je razumljivo, da ae je v srcu zelo razve-sHila Ade, ki je tistega dne prijokala k njej in ni* ji potožila. Ljubeznivo jo je sprejela in jI celo obljubila, da t ni skušala pregovoriti njenega očeta
Frank Heller:
SIBIRSKI BRZOVLAK
Ko JI je Ada zvečer pripovedovala o Pavle-tu, je teta zaželela, da bi ga poznala. Pri tem je Ada kar poskočila, zakaj v glavo ji je felni-la misel, da bi ga povabila k sebi. Res sta se odločili, da ga čez teden dni povabita k sebi, in Ada mu je takoj napisala dolgo pismo, v katerem mu je vse povedala. Pavle.je čez tri dni odgovoril z brjozavom, da pride v nedeljo z večernim vlakom.
Sonce se je že nagibalo k -zatonu in njegovi poslednji, zlati žarki so se odbijali na kolodvorskih tračnicah, da so izgledale kakor pozlačene. Po peronu se je sprehajala mlada gospodična v prekrasni, sinje modri svileni obleki in s šopkom rdečih rož v naročju, poleg nje pa starejša dama resnega, a dobrotljivega obraza. Na kolodvoru je bilo ob tej uri vselej zelo živahno, zlasti ob nedeljah. Mnogi so se z radovednim in strmečim pogledom ozirali za gospodično s šopkom, ki je bila videti nekam zamišljena in zelo nestrpna. Venomer je po-gledavala na svojo zlato zapestno uro in pri tem vselej nekaj zašepetala svoji starejši spremljevalki, ki je nato pritrjevalno pokima-la. Tik pred prihodom vlaka se jima je pridružila še neka g?spa, trenutek zatem pa je tudi pridrvel vlak na postajo.
V<m, v katerem je bil Pavle, je obstal baft nasproti onih treh dam in Ada ga je takoj ugledala. Brž je bila pri nJem in se mu vrgla okrog vratu. Nato mu je predstavila svojo teto, gospo Salvadorijevo, ki je pri tem bog ve zakaj zardela. V trenutku, ko je Pavle stisnil roko Adinl hiateri, se je nenadoma pojavil Scalpf, ki je bržkone že kaj slutil in se motal tam okrog. Spoštljivo je vse pozdravil, odzdravila pa sta mu samo Pavle in gospa Ven-turinijeva. Jako se je začudil, ko je ugledal (Pavleta in se še potem večkrat radovedno ozrl za njimi.
Pred kolodvorom so si najeli voz in čez deset minut so bili Že pred hMo Adine tete. Ta je vso družbo odvedla v prvo nadstropje, kjer so v veliki, razkošni jedilnici posedli dkrog mize, na kateri je bilo že vse pripravljeno za večerjo.
Pavle je nastopal docela preprosto in nekako lahkotno. Pričakovati je bilo, da se bodo ženske zanimale zanj do vseh podrobnosti in malenkosti — vsaka iz svojega vzroka in nagiba. Akoprav se je Pavle tega zavedal in akoravno je včasih začutil na sebi radovedni in opazujoči pogled gospe Salvadorijeve, se je vedel docela naravno In neprisiljeno. Nič se mu ni poznalo, da bi bil kaj v zadregi ali da bi kaj prikrival. Tudi v besedi je bil povsem odkrit in ni skuial ničesar olepšati, s čemer zlasti se je prikupil gospej Salvadorijevi.
Pogovor se je naposled zasukal na domače zadeve. Ženske ao opazile, da se Pavle izogiba govoriti o Adinem sporu z očetom, a nazadnje, ko so že vse govorile o tem in ko je postalo takorekoč očito, da bi rade slittale tudi njegove mnenje, je končno vendarle spregovori-!: "Ko sem v Adinem pismu čital, kaj se je zgodilo, sem se skoro prestrašil, in zabolelo me je, da sem zakrivil tako hud spor v vaAi družini. Nisem se mogel takoj odločiti, naj se 11 odzovem Adinemu povabilu, kajti goapodu Venturiniju sem obljubil, da mu ne bom delal neprijetnosti. Težko mi je govoriti o tem in niti ne morem izreči jasne besede. Ce se izrečem tako, me lahko vsakdo osumi, da sem samoljuben In brezobziren sebičnež, če pa se izrečem drugače, da sem neodločen in bojazljiv in da ne ljubim Ade. Razumeti morate moj (Hiloftaj. Vsekakor pa je moje mnenje, da bl bilo najbolje, Če bi se Ada vrnila k očetu in se kako pomirila z njim."
(Dal)« nrlbodajtt.)
m	eČe se lahko v gozdTCehi pa
hotel, bi lahko stanoval v . . .
Mož v jami je naenkrat obmolknil in si zatlačil kos kruha
(Nadaljevanj«.)
Članek, tiskan z večjimi črkami, Je vzbudil očividno zanimanje moža t >.a metan trm suknjiču. Govoril Je o blaznežu, ki je bil pted tremi dnevi imla-gnil ne-znanoOd k<>d. vlomil v Gdinji in dvignil mnogo prahu v Zop|x>tu. Članek je obravnaval to zadevo od vesele in dobre strani; za preganjanje dolgega čana je bilo to učinkovito sredstvo. T«*ia list je dopuščal, da bi se dala zadeva presojati tudi <*l reane strani.
Pa tudi čr bi jo presojali od resne strani. Je bilo vse jasno in harmonično. Policija Je napenjala v»e sile in Izsleditev blazneža Je bila samo šr vprašanje n«-k«>-likih ur, kajti na sebi je imel, samo eno obleko — sivo t vijoličastimi progami. To obleko je bil ukradel, lahko jo je bilo *|m»-znati in njegov opis jr bil |Nivaod razširjen. V ar jr bilo v najlep-šem red u
Mof v žametastem suknjižu «e Je zdrznil. V desnem ukeou jr začutil oster «meh. |M>meAan z drobtinicami kruha Vzravnal se je Opazil Je. da mil čita njegov Sosed časopis če/ ramo ln da se kar zvija od smeha
Ali *m«-m vprašati, čemu • te prtšl* vn taka j « tako sme-
jete? — je dejal mož v žametastem suknjiču srdito.
—	To ,je skrivil tale članek, — ji« odgovoril aOaed. — Se svoj živ dan niaem čital take neumnosti. Ujeli naj bi ga, ker Ima samo eno obleko. Kaj takega pa res Ae nisem slišal.
—	Tako? — ae je začudil mol v žametastem suknjiču. — Ne razumem, zakaj bi bilo to tako neumno.
—	Saj vendar nikjer ni rečeno. da mora hoditi v tej obleki.
—	Da mora v nji hoditi? Saj vendar ne more h<alitl nag med dostojnimi ljudmi.
—	Da, i— je dejal moj v jami zmagoalavno, — haš to more.
—	Bojim ae, da vas ne razumem.
—	Saj mu je treba samo ostati na bregu, kolikor veni*! —- Je zaklical mot v jami. držeč se za trebuh tal smeha. — Kdo ae bo zmenil ta nagega človeka ob morju? Na to policija niti pomi-"Ida ni Kaj mu brani hoditi nag. dokler )e svetlo? Sam«» en način je. kako *«• človek lahko maski-ra. da *r namreč demaaklra.
—	Ilm - Jr dejal mol v žametastem »uknjiCi. dokler je svetlo, da Toda (Utnoči ?
—	Mar ni \Ae~polno akhvališč?
v usta. kakor bi jih hotel zapečatiti. Toda ta čas so blodili njegovi pogledi čez ramo v bližino, kjer je ležalo šest prevrnjenih pletenih kabin.
Mol v žametastem Miknji, w at je ozrl z ledenimi ribjimi očmi najprej na kabine, potem na svojega soaeda, končno pa na jamo v pesku, kjer je ležala so-•edova obleka. Bila je skrbno zložena a ]a>dlogo na ven, toda ena hlačnica se je videla in ta hlačnica je bila temno siva z vijoličastimi progami. -
Mož v žametastem suknjiču je rfcomignil z rameni, legel vznak in si položil demonstrativno ča-aopts na obraz.
Bilo je težko jasneje podčrtati svojo željo po nemotenem zasebnem življenju. Zdelo ae je. da začenja dremati, ko je bil naenkrat surovo poklican naaaj v resničn<w»t.
• Solnoe mu je sijalo naravnost v zelene ribje oči. Sosed mu je telo nič meni nič strgal čaaopls i obraza in široko odprtih ust je požiral članek na zadnji strani.
— (»oapod! — Je zaklical mož v žametastem suknjiču ogorčeno — \ aAr vodenje Je tako, da * tmira človek vprašat i, ali »te
noflVT*
sploh pri zdravi pameti. Želite zvedeti še kaj o pobeglem blaznežu. Mar je on slučajno vaš sorodnik?
—	Kaj sem vas prebudil? — je vprašal mož fo jame skesano. — Oprostite, prosim I Toda časopit ste mi položili a to stranjo navzgor in ko aem ga čital, sem slučajno opazil ta članek. Ali vidite, kaj je tu natiskano?
—	Ne! Mar je storil va* pobegli sorodnik Ae kaj?
Mož v jami je poslušal.
—	Ste videli, kaj je tu natiskano? — je vzkliknil. — Dolar notira danes enajet sto. Kaj pomeni to? Povejte mi, kaj to pomeni?
Mož v žametastem suknjiču je zatisnil ribje oči in odgovoril počasi:
—	Povejte mi, moj čudni prijatelj, odkod prav za prav prihajate?
Njegov sosed se je zdrznil.
—	Ah, bil sem na potovanju, —je dejal hitro, — na dolgem potovanju, prišel sem ven, reči hočem domov pred tremi dnevi in ne spoznam se še dobro na vse. Zdi ae mi, da je ve« svet tako čuden! Mislil sem, da boste morda vi . . .
—	Da vam ja»z povem, kaj pomeni, da stane dolar enajst sto? Veselite ae! Za vsak dolar, ki ga imate, dobite v banki enajat sto mark.
—	Enajst sto mark za en dolar ! To ni mogoče! 'Norčujete se iz mene. (Prej je bil tečaj itiri marke.
Zdaj dobite enajst ste mark, čez teden dni dva tisoč, čez (štiriindvajset dni pa tri tisoč. Nič ni zanesljivejšega in resničnejiega!
Mož v pesku je zrl na svojega soseda nemo, kakor omamljen. Mož v žametastem suknjiču se je zaničljivo smehljal.
—	Zdi ae, da težko razumete. Olajšati vam hočem to. Povejte mi, koliko ste plačali ia svoje obložene kruhke.
Petdeset mark za vsak kos. Toda mislil sem, da je to predrznost fantičev, ki so mi jih (upovali. Zato sem plačal toliko. Ne morem reči ne, ker so ljudje dovolj predrzni.
To ni bila predrznost. Obložen eruhek stane petdeset mark. In <!e trdimo, da stane obložen kruhek petdeset mark ali dolar e-najst sto maric, je to iato. Ce pogledate malo pod borzni seznam, najdete v časopisu še en seznam. !taj stoji tam?
—	Mes^trf sto mark kila, moča stopetdeset mark, jajce petindvajset mark komad, maslo sedemdeset mark kila — to ni res! To je laž, grda laž!
—	To je resnica današnjega dne, zapomnjte si: današnjega dne, nikakor pa ne jutrišnjega
Jean Laportin:
Rada bi še ostala...
Suzi je bila popolnoma sama v veliki in prazni vili. Bleda in trudna je polagala svoje poslednje stvari v kovčege, tedaj je pa nenadno vstopil Taler, bivši očetov knjigovodja.
"Gospodična Suzi," je vprašal v zadregi, "ali ste že južinali?"
Dekletu, zmedenemu in bolnemu zaradi dogodkov poslednjih dni, se je zdelo Talerjevo vprašanje predrzno.
"Ne," je rekla kratko in na-gubančila čelo. ^"Skodelice sem spravila že v kovčeg!" Taler je zmajal z glavo. "Ali ste sploh že obedovali?" "Ne, saj nisem bila lačna! Hvala, Taler!" Prav hladno je to rekla.
"Privoščite mi vsaj to veselje, da vas smem povabiti na škode licokave!"
Zardel je in jo plašno pogledal.
"Prej si ne bi upal kaj takega," si je mislila Suzi in stisnila ustnice.
"Bojim se, Taler, da se »pozabljate," je dejala zviška. "Prosim vas, pustite me samo.*'
Se črhnil ni več in odšel iz sobe, Suzi je gledala za njim, in zdajci so ji solze zalile oči. "Tako se torej godi človeku, kadar propade," je grenko premišljevala.
Brez upanja in brezplodno je iskati dela, če ničesar ne znaš, če si se samo ježe In tenisa nau* čila! Pa je že tako, da bogati ljudje ne dajo svojih hčera nikamor in nikomur v uk. In komaj bo povedala svoje ime, bo vsakdo precej vedel, čigava je . . .
"Klasnova? Bržčas sorodnica onega Evalda Klasna, ki so ga zaradi tihotapstva valut zašili za pet let? A, njegova hči ste? Prav rad bi vam sicer pomagal, gospodična, toda žal mi je ... Zbogom, gospodična.
Cez nekaj tednov je imela samo še šestdeset mark v žepu in nikjer ni kazalo, da bi dobila službo.
Nekega dne je prišla v posre dovalnico, kjer se še ni nikoli zglasila.
Mož za pisalnikom jo je pre meril od nog do glave.
"Aha, hči konzula Klasna ste? Poznam to zadevo! Hm, neko službo imam. Za strežajko v dvigalu bi vas morda lahko uporabil."
"Kje pa?" je vprašala in glas se ji je kar tresel od veselja.
"Pri Wertheimu!"
•
Teden dni je stregla v dviga lu. Takrat jo je nenadoma poklical ravnatelj podjetja v pisarno.
"Gospodična Klasnova? "Ljubi Bog," je molila pri se-
—Fadsritad Pictur«.
Skupina ruskih otrok v Moskvi pri nekem umetnostnem f«,
utri bo stalo meso štiristo, mo- bi, "samo da me ne bi odpustil.
Ka dvesto in maslo osemsto. Tem bolje!
— Ne — to ni mogoče! To
Ljubi Bog .
"Ne videl bi rad, da ostanete strežajka v dvigalu," je odgovo-
ni mogoče! Kako bi mogli ljudje ril ravnatelj. "Morda bi hoteli v plačevati take cene?	(knjigovodstvo?"
—	Saj jih tudi ne morejo. ! &trt ure kasneje je stala Suzi
—	Po tem takem pa gladu-.zu hrbtom Kospoda višjega knji-
jejo.
— Da, mnogi ljuje zdaj gla dujejo. Se več jih bo gladovalo
govodje in čakala, da se bo obr nil.
Zardela je ko mak in vsa je
jutri. Cez nekaj mesecev bodo!biltt v zadrcgi. ko je nenadoma gladovali vsi	( spoznala Talerja. Njemu se še
- Zakaj pa? Kako je to m J	ni' d* bi bil Presenečen.
Gospodična, izpolnite prosim to tiskovino tn mi jo vrnite ju tri zjutraj. Odkazal vam bom delo!"
je ozrl na svoteira soseda z res "Najlepta hvala" je ozn na svojega soseda z res- . Suzi ..A,. ^ me nič n<4 Hpom_
goče? Kako je mogoče to dovoliti? Povejte mi: kako je to mogoče?
Mož v žametastem suknjiču se
ničnim /.animanjem.
Dragi moj gospod, — je de-
nite, Taler? "Seveda, goapodična Klasnova!
jal, vi pravite, da ste bili na po- To(1h ^ bi fli da bj m<? Rpet tovanju Pa vendar vaše potova- ukoriIj kakor kužka Tigtjkrat mi nje ni bilo tako dolgo, da niste bi|o dovolj. Sicer pa. tukaj
alNali ničesar o vojni.
—	Vojna! Ah, to je torej vojna.
—	Da, to je vojna. Ni pa vojna s topovi. Ta je končana. To je vojna po vojni, ki se imenuje tudi mir.
Mož v jami je pripravil svoje-
sem gospod Taler."
Dvignil se je izza pisalnika in ji odprl vrata.
"Do svidenja!"
Ko je stopala po stopnicah, se je domislila onega prizora v očetovi prazni vili. Prepričana je bila, da se ji bo Taler maščeval
mu soaedu presenečenje. Skočil *a njeno oholost. Ni ga ma*ke-je iz |ie«ka in začel plesati po ga, ki bi tako ponižanje požrl, vseh štirih, plesal Je tako. da mu! Drugo jutro ji je Taler odredil je deževal pesek na žametast jo- delo. Takoj se je zatopila vanj. piČ in na njegov časopis. Konč-I Suzi se je učils z vnemo. Nino je |ia zopet legel v jamo v (koli v življenju še nI s takim za-pr"ku^ ,	'nimanje sledila delu; toda pri
7" N* kakšen svet sem prišel!j Wertheimu se je hotela tudi za-— Je vzkliknil. — Je mir res tak ? radi Talerja postaviti
Mož v žametastem suknjiču ga je smeje opazoval.
—	Dragi moj, — je dejal. —-ali niste nikoli slišali praviti o syinjski klavnici v Chicagu? Ali m« veste, ksj pripovedujejo o nji?
—	Ne!	* -
(Dalj«
Nekoč je slučajno slišala pogovor dveh deklet iz knjigovodstva.
Klasnova?" je vprašala ta.
' Seveda Sam Taler je bil zaradi nje pri ravnatelju ln ga pre-proail. da Jo je v*.| v knjigovodstvo. Prej je bila pri dvigalu," Je menila ona.
,f"Pa ti resno misliš, da je Taler jeva prijateljica?"
"Menda 1"
"A vendar nikoli niti besedice ne izpregovori z njo."
"Draga moja, to je vendar samo pesek v oči. Poznamo to!"
Suzi je izpreletelo po vsem životu. Torej njemu se ima zahvaliti, da sedi sedaj v knjigovodstvu. Se k ravnatelju je šel zaradi nje, čeprav ga je nekoč tako grdo užalila.
2e zdavnaj ji je bilo žal, da se je takrat tako oholo obnašala. Da je pa Talerja ljubila, je začutila tisti večer, ko ga je srečala s tujo damo. Srce ji je pričelo razbijati ko kovaško kladivo.
Nekaj mesecev kasneje jo je poklical pisarniški sluga v pred-sobje. Pričakoval jo je neki starejši gospod; predstavil se ji je za odvetnika Moringa. - "Ko smo likvidirali premoženje vašega očeta," je dejal, "smo našli velik zavoj vrednostnih papirjev, namenjenih vam. Ti papirji so danes zaradi ugodnega stanja industrije tako poskočili,
da bi lahko dobili zanje m 60,000 mark."
Novica se je z bliskov glico raznesla po knjigovi Suzi je vsa tresoča se za pisalnikom. Tako razb je bila, da ni mogla delat Ob treh jo je poklical "Gospodična Klasnova,1 dejal, "nemara ne boste več ostati pri nas, ker se položaj tako nenadoma iz nil?"
Razburjeno je čečkal s nikom po podložku, in bled je bil.
"Nimam tega v mislih!' vrnila Suzi. "Rada bi še a "Suzi!" je zavpil Taler čil pokonci. "Ali res?" Suzi je zardela. "Da, rada bi ostala," je Ijala. "Ker si ti tukaj."
Nerodno, zelo nerodno so v vrata vdelane &ipe. deset minut so vedeli vsi heimovi nameščenci, da kurist Taler ganljivo obje ljubil gospodično Klasu svoji pisarni.
TISKARNA S. N. P,
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča deli
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaški češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S N I'. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila daj« vodstvo tiskarne.—Cene zmerne, unijsko delo pr
Pišite po informacije na naslov:
S. N. P. J. PRINTER
2ri.ri7-.r»9 SO. LA\VNDALK AVKNUK Telefon Rockvvell 4<)(H CHICAGO, ILL.
Tsm ss dobe na Mjn tndt v*s iiMtm^nn poi««"'1'
NAROČITE SI DHEVKIK PROSVETO
Po aklepti 10. redne konvencije s« Ishko nsroči ns Ui 1'o.Mri« iteje edrn. dva. tri. fttiri ali pri člsno* u IM <lru*inr k m> areNg Prosvrta stane xa rsr enak«, t s čIsim- sit nr^lsne *>« " ,HM ninn. Ker ps fiani Ir plačaj« pri sN«*sarrnlu 11.20 /• l«-d»«k. M >'" »tej« k nsrornini. Torej sedsj ni *ir«ks. reči. d. J«- li»l	*
n. N. P. i. IJst f Vos vel s J« vsi« lastnina in	J' »
ki bi rad tital list vsak dan. Črna listu l»rnsvrts jr:
Za Zdroft. držav« in Kanado $«.M	Za Cie«ro in ( hirif« 1«
I tednik in................ 4.SS - I tednik ia............
t Udniks Ia...............S JO	t tedaiks ia...........
S t«dnik« in............... MO	I l«dnike i« ..........
4 tednik« In............... 1.10	4 tednike i« ..........
I tednikov la...i.......... nI*	» tednikov IS ......
Za Rvrop« J« ............
Ispolntte »podnjl kupon. priloiiU potrebno	<,'Mr,•
Order v pioiaa in «i lilij Pro«veto. Ust. ki J«
Pojasnilo: -Vs«l«J kakor hitro kateri teh Nanov pr*n#h* '' »II so proaoli p/o« od druiin« In bo lahtevsl •"•J >•'" moral tisti tlan is dotične družin«, ki Je tako »kupno n,rf>;#n" Prosveto. to takoj nasnanlti upravailtvu Hat«. In obenem ^ vsoto listu Prosveta., Ako t, f• ne store, tedaj mors upr»> latum ta to vs»u> narolniko.
IV
I) laa.
PkOSVKTA. SNPJ. 2SS7 Ho Uondsle A ve., (kieefe.
Prosvrt.	•
... Cl "
PHUieoo poAillaai nsrocnio« ta lisi
Naslov '.................................................
Vstavit« tednik In va pripiši!« k moji asrWni«» ^
Ar attae:
... rt
Aa«
1) ..........
D ..........
«) ..........
D ..........
M Ml o.......
Nov aaročaik
Jr«*« 11 dr«**« 11
Jn*'* *
. .Država •Ur oors^O