49. številka. Ljubljana, .sredo 2. marca. XIV. Uto. 1881. SLOVENSKI NAROD Četiristopne p. Dopisi nuj se izvole frank Trati. — Rokopisi se ne vračajo. — UrcdniStvo je v Ljubljani v Frane Kolmanovj hi Si „ gledališka stolbu". O pruvništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, i J.administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Koimanovej hiši. Schreyjev govor v političnem društvu ljubljanskih uradnikov. Če dan na dan beremo v dunajskih in družili nemških časopisih perfidne napade na obstoječo vlado, kako baje ona nas Slovane na škodo nemštva protežira, & kako Nemce zatira, ne moremo sicer umeti, kako se take neresničnosti pisati morejo, ali mislimo si, da morda vendar le res vsaj nekateri Nemci sami verjemo, kako se njih jezik in njih rojaki mej Slovenci zatirajo. Nevednost jih torej zapeljuje, zlaganost nemških novinarskih kolporterjev je kriva, da se tako piše proti vladi v čisto nemških krajih. Ali kaj hočemo reči, če v sredi mej nami vstane tak predrzen lašnjivets, ki ima dovolj nesramno Čelo, da na pr. trdi, da se je Golovec vrhu Ljubljane postil, ko vendar vsi tu vemo, da res nij. Prav tako nesramno lažnjivo je ljubljanski advokat dr. Schrev politiziral 18. februarja v ljubljanskem konstitu-cijonalnem društvu, obstoječem, kakor znano, po večini iz uradnikov. V svojem govoru je dr. Schrey od kraja razlagal kazinskim društvenikom „grebe avstrijske državne umetnosti v pretečenem letu" ; zdaj da stojimo „na konci jednoga izgubljenega leta"; vlada da hoče uničiti to, kar je ustavoverna stranka požrtvovalno storila; vse kar je polno častnih tradicij vlada odpravlja; s silo (z\vangsweisej vlada vpeljuje nerazvite jezike v upravo; vlada da je naredila občen boj, občno neslogo. Ali da pademo mi dalje kar v Sehrevjev prvotni tekst, tako-le nabavlja ta načelnik ljubljanskega uradniškega političnega društva: „YYas|eine solche llegierung mit einer solchen Reichsvertretung zu leisb D vermochte, \var nur die N e g a t i o n d e s 1! e s t q h •■ n d e n , var die Un f ruch tba r k ei t :iuf allen @3j-bieten. An Stelle durchgiHMTender Reformen des Steuonvesens vvurde ohne. leitendon Zusaunnen-hang eine Reihe von Steuerei- hii liun^cii in Aussicht genommen." In dalje: „l)ie liestre bungen friiherer Regiarungen, das Gleicbgevvioht im Staatshaushalte herbeizui'iihren, \vurtlen durch die neuen groBsen Heecesauslftg^n und durch die Beseitigung der Steuerrelonnen z u Nichte gemacht, (ter Fort,ent\vicklung des Schuhvesens wurden mannigfuehe Ilemin-schuhe angelegt, die Reformen der Gesetz-gebung feierten durch wegs. VVie \viire es wohl auch moglich, dass Minister, vvelchen ihre Portefeuillea nur auf Sicht verliehen vverden, ihr Ressort auch nur kennen lernen, geselnveige denn eine reformatori sebe Thiitigkeit ©ntfalten konnen. So ist es denn sehlioftslich dahin ge-kommen, dass das jetzige Ministerium, nachdem sich die letzten bewahrten Kriifte der Beamten scbaft aus demselben zuriiek&ezogen haben, keiue Fachmiinner die einzelnen Ressorts besiUt .... Indem das Ministerium auf dem betretenen Wege einseitiger Begltlckting der slavisehen Parteien fortschritt, hat es deutlich genug zu erkennen gegeben, dass es seine Absichten auch ohne und geg en das Deutschthum in Oesterreich dureh-zusetzen entsehlossen sei"... In o ravnopravnosti Slovanov si drzne Schrey, ki mej nami živi, trditi: „Was erheiseht aber die G e-rechtigkeit den SI aven - gegenii ber, und haben nicht al le Regierungen dieselbe vvalten lassen ? Hat nicht das Staatsgrundgesetz die Rechte der Nationalitaten respeetirt? (le-niessen nicht speci cll die Slaven in S c h u 1 e, A m t und Verkdir d i e I{ e c h t e der iibrigen Nationen? Hat nicht gerade unter dem Regimente der Verfassungspartei das slavisehe Element seine volle Freiheit, ja seine Stilrkung und Ausbildung erfiihrenV! Svoj ogovor uradnikom končuje Schrey: So driingt uns denn die Sorge um das Reich, die Noth\vendigkeit, fiir unsere eige ne zul'rienc»ii liiuii|»le geg en ein Sy-s t e m , ti a s solchen H e s t r e b u n g e n die \Vege ebnet. Wir vvollen denselben mit allen gesetzliehen Mitteln tortsetzen." Tako je mogel dr, Schrev v konst.itucijo-nalnem uradniškem društvu vladi boj napove dovati brez ugovora političnega komisarja, in njega govor je izšel nekonriscirun tist dan, ko je ljubljanski državni prav dojk pač nas „Slu venski Narod" konfiscira! zarad članka, ki je vlado zagovarjal nasproti jednemu posameznemu nje organu. Mi privoščimo sicer tudi našim protivnikom popolno tiskovno svobodo, ali za suhe jo potem tudi r iklaniujemo Le jednake pravice]! Mi nijsino taki, kakor je bil ljub Ijanski Schreyjev or.ii :n za ministerstv;i Au.-r sperg-Lasserjevega ki je na mnoge U-mtisU i cije natega lista policiji le aplavdiral cinično rekoč: die nationale slovenische presse kann nur durch strenge handhab ng der pgessge-setze gehiindigt \verden." / Nečemo . t. m. sprejet oni predlog se l 13 zoper 7!) glasov v tretjem branji. Sprejem Lienbacherjevega predloga je prvi korak do decentralizovanja, do izvedenja avtonomističnega programa naglašenoga v adresi državnega zbora do cesarja. Se ve, dn ima v tej stvari izpreo;evoriti svojo besedo še gospodska zbornica, ki bode teško .da v avtono-inističnem zmislu odločila. Ali, da ostanemo pri stvari, nam se je držati odločitve državnega zbora in taje sprejel Licnbnrfierjev predlog. Ustavoverci so zahtevali, da mora o tem predlogu odločevati dvotretjinska večina, ker — tako so nepremišljeno ali pa lehk »mišljeno trdili, — dotični predlog prouzročava izpre-membo ustavnih šolskih doloeob, ker veljavnih za vso Avstrijo. Nasproti je pa zdanju večina državnega zbora tako mislila, da je treba za sprejetje ali zavržen je Lienbacherjevega predloga samo navadna večina glasov. In tu je posebne zanimivosti, kakega mnenja sta bila sta vitel i predloga Lienbacher sam ter pml.-ednik zbornice grof Goro ni ni, javni p. ištal „ustavo-verne" stranke. Poročevalec Lienbacher je v dnevnej seji 25. t. m. najprej polemizoval s posamnimi go- verniki. Nadalje je dejal, da vlada sama po obstoječih zakonitih šolskih postavah nema pravice šolsko osemletno dolžnost olajševati, česar «o prepričani tud; ustavoverci, ker olajševanja doslej nij utemeljevala nobena postava in tudi izprememba Šolskega državnega zakona nij izprememba ustave ker državni Šolski zakon nij ustavni zakon. Sicer pa imajo tudi; po ustavnih pismih deželni zbori pravico sodelovati pri šolskih zakonih; tako določuje diplom od dne 20. oktobra 1860 v členu 3., da so deželni zbori pozvani k šolskemu za-konodajstvu. Ustava od februarja 1861 določuje, da spadajo v področje državnega zbora vse one stvari, katere imajo skupno vse avstrijske dežele in kronovine in ustavni za , kon od 1. 1867 dne 27. decembra določuje, da spadajo v državnega zbora področje le n a-čela ljudskega šolstva; iz tega pa sledi in to določuje tudi § 12. državne ustave, da vse drugo spada v področje deželnih zborov; v stvareh ljudskega šolstva imajo tedaj odločevati samo deželni zbori. — O vprašanji, je-li treba za sprejem Lienbacherjevega predloga dve tretjini glasov izjavil se je predsednik grof Coronini tako: če državni zbor trajno izroči kako svojih pravic deželnim zborom, potem treba pri tem za sprejem take določbe dveh tretjin; ako je pa tak sklep samo začasen, tako, da se deželni zbori od državnega zbora samo nekako pooblaste, potem zadostuje navadna večina glasov. Coronini navaja slučajev, ko je državni zbor jednako postopal. Tako je bil sprejet z navadno večino glasov zakou o pravicah na vodi, dasi se tam nekatere pravice prepuščajo deželnim zborom. Dalje v zakonu zoper trtuo uš in zoper razširjenje goveje kuge. A nikdar se pri sklepanji teh postav nij na površje potegnilo ustavno vprašanje. Uže pri sklepanji teh postav se je pokazalo, da pri pooblaščevanji deželnih zborov od državnega zbora ne treba dveh tretjin glasov. S cer pa državni Bol. zakon prepušča deželnim zborom več urejevanja na pr koliko učencev da sme biti pod jednim učiteljem v jednem razredu, namreč to število iz-premeniti, dasi državni šolski zakon odločno uže tudi število učencev določuje. Iz vsega tega je sklepal Coronini, da za sprejem Lienbacherjevega predloga ne treba dveh tretjin glasov ker ta predlog nij nikakšna izprememba ustave. Ta njegova izjava ima tem večjo vrednost, ker Coronini ne pripada k večini državnega zbora in je ob jednem dokaz, da so „ustavoverci" ustavno vprašanje ob tem predlogu le provosirali. Politični razgled. lolraii e dežele. V L j ubijani 1. marca. O „mačjej godbi" dunajskih študentov Lienbacherju se poroča: Soboto zvečer se je zbralo okolo 300 študentov pred Lienbacherjevim stanovanjem ter so mu napravili »mačjo godbo", klicali Lienbacherju „pereat!" a Schbnererju živio! Kmalu se je pa zbralo tudi nad 100 policajev, ki so razgrajajoče nemške študente na vse strani razpršili, 11 ali po družili virih 19 pa jih prijeli in odvedli v zapor. Ti so še zmirom v policajskej uječi ter se bodo baje izročili deželnej sodniji. Včeraj se je nameravala nava „demonstracija" in so zopet morali policaji razpršiti nemške študente, ki so se v velikej množici zbrali pred policajskim zaporom, kjer so prijeti študentje shranjeni. „D. Ztg. bi ta nemški škandal rada s tem zagovarjala, da spominja na to, kar se je 1. 1868 v Pragi vršilo, Iger so češki študentje demonstrirali. Ali kako so tačas nemške dunajske novine vpile! Tačas je bilo treba vse češke štndente hudo kaznovati, a češke vodje pa še posebno, ker so oni vsega krivi bili! In zdaj ko dunajska nemška mladina zoper nemškega poslanca brez vsega uzroka razsaja'.' Zda| vsi uemški listi z vidnim veseljem poročajo o dogodku in podrobnostih tega škandala, če ga prav naravnost ne upajo si odobravati. Najnovejši telegram z Dunaja 28. p. m. poroča: Denes po po lud ne se je zopet okolo 100 dijakov zbralo pred deželno sodnijo, ki so pa kmalu zopet vrnili se domov. Policijski predsednik je sprejel deputacijo društva „Le-sehalle", ki se je pritožila da so se policaji surovo vedli pri študentovskej demonstraciji. Policijski predsednik je odgovoril, da bode dotične policaje strogo kaznoval ako mu dade Študentje pozitivnih dat. Vin*nj<- airžuve. O k rsko-tursk«?m vprašanji prihajajo čedalje menj ugodne vesti. Ministerski grški predsednik je 25. t. m. izjavil v grškej zbornici, da pozna samo jedno rešenje grškega vprašanja, namreč tako, kakor ga berlinska konferenca določuje, grško vprašanje da je uže rešeno in nekakor ne treba berlinsko odločitev še popravljati. — In ko so 27. t. m. vsi evropski poslaniki v Atenah dejali Komun-d u rosu, da porta ne namerava pričeti sovraž-nostij ter so priporočali jednako postopanje grškej vladi, odgovoril jim minister Komun-duros, da se če Grška podvreči željam Evrope mej obravnavanjem v Carigradu n z nado, da bodo vlasti kmalu sklenile, kako da bodo izvedle berlinsko pogodbo. Rusko-ki»ajAko mirovno pogodbo sta ruski in kitajski pooblaščenec podpisala dne 24. februarja. Dotična pogodba se je uže odposlala v Peking, da jo ratificira še kitajska vlada, Maršal Manteuffel, nemškega cesarja namestnik v KlzaskeJ je 26. m. m. zopet na nekem banketu govoril na srca Elsas-Lotrinj-čanov, naj bi pri prihodnjih volitvah volili Nemcem prijazne poslance, ker samo s tem bi postala Elsas-Lotrinija samostalna kot člen nemške zveze. Francoski pesnik Viktor II ago je 27. februarja sijajno praznoval v Parizu svoje osemdeseto leto. Čestitat so mu prišla društva in deputacije ter se je pred njegovim stanovanjem zbralo okolo HOO.OOO ljudij. Nemški cesar je sprejel ostavko grofa Eulenburga na katerega mesto pride kot notranji minister dozdanji nemški naučni minister Puttkamer. Iz Južne afrike se poroča zopet o velikej zmagi holandskih naseljencev ali boer-cev nad Angleži. Dne 26. m. m. je angleški generul Collev vzel boercem Spitzkop, utvrjeno mesto levo od Laigsnecka. Boerci pa so ga s tega mesta zopet odpodili. V tej poslednje j bitvi so bili Angleži popolnem tepe ni in njih general Collev sam je padel. Od 720 angleških mož Collevjeve armade se je samo 100 mož rešilo. Najnovejši telegram iz Durbana javlja: Angležem je zmankalo streliva ter se je potem pričel obupen boj z bajoneti. Šestdeseti polk je prodrl skozi sovražnika v angleški ostrog. Od Ilochliinderskega polka je ostalo samo sedem mož. Dopisi. ■ k Trsta 27. febr. [Izv. dop.] Gotovo se je velika večina tukaj živečih Slovencev veselila „velike besede", katero je slovensko dru štvo „Edinost" v dobrodelen namen v gledišči Politeama Rosetti 26. febr. priredilo; delale so se velike priprave; znalo se je, ka so vabljeni visoki gostje. — Gledišče je bilo še pre cej obiskovano, leže skoraj vse razprodane; pritličji bi še bilo imelo več ljudij prostora. Igra: „V Ljubljano jo dajmo" se je kaj točno vršila in igralcem nij manjkalo zaslužene pohvale. Mej igro je došel g. namestnik baron Pretiš in je bil sprejet s cesarsko pesnijo in cesarju „živiou-klici. Videli smo tudi g. fml Šmigoca in še druge visoke dostojanstvenike. Rile so na programu tudi četiri pesni; po dokončanej igri pa se občinstvu naznanilo, ka radi nepričakovanih neprilik ne bode petja; ta izjava je gotovo neprijetno dirnola vsacega navzočnika, kajti marsikateri narodnjak se je nadejal, ka bo lepo petje povabljenim in veljavnim mežem, ki igre razumeli nijso, lep vtia napravilo nm tako vsaj nekaj narodnoj reči ▼ korist. Bofli si, da ođbcrr nij bil pripravljen za primerno žrtev v materijalnem obziru, ali da se popolnem nij sporazumel, ali kaj je bil uzrok, ka okoličanski pevci nijso prišli, samo toliko moramo omeniti, ka pri jednakih pojavih slovanskega življa v italijanskem nam sovražnem mestu nij samo dobrodelen namen in ime priredujočega društva nego tudi slovenska čast angažirana. Vsa čast in hvala marljivo delajočemu odboru, vsa čast in hvala dobremu namenu v denarnem in političnem obziru, pa pomniti je treba, ka se je uže lani po drugem velikem koncertu v „ Slovenskem Narodu" v nekem dopisu bojazen izrazila, ka ne bi utegnila pri takem napenjanji močij struna se vtr-gati. Od revnega okoličana delavca se ne more zahtevati, ka bi daleko k tolikim vajam zahajal in še denarne žrtve nosil, da si se od društva za okolico mnogo stori; vsak posameznik tega ne razume. Vsak skušen pevec mora reči, ka je celo za izurjene in v istem mestu ali selu stanujoče pevce nekolika žrtev dvakrat na teden se pevskih vaj udeleževati. Če se hoče osnovati velik ples, kjer nij treba sukati uma svitlih mečev, lepo; če se pa hoče javno pokazati naših zakladov, duševnih proizvodov, stori se to redko kedaj, morda enkrat na leto, pa velikansko in častno O takem pojavu slovanskega življa v Trstu se sme potem reči: Dovolj je spomina itd. Iz Sofije 25. febr. [Izv. dop.] „Slav-janska Beseda" postala je v kratkem času svojega obstanka središče cele tukajšne inteligencije. Pred 4 dnevi dala je bvojo tretjo zabavo v letošnjem predpustu. Prostori so bili tako napolneni, da se je mnogo došlecev moralo povrniti nazaj. Mej gosti imenujem posebno častne gosp. srbskega konzula generala Grujiča z njegovo gospo; gosp. dr. Stoi-lova, političnega sekretarja njeg. visočanstva in g. Konstantinoviča, druzega sekretarja kneževe kancelarije. Potem so došli skoro vsi načelniki (šefi) iz raznih ministerstev, doktorji, profesorji, viši vojnički Častniki itd. Koncert je izpal izvrstno. Hrvatska pesem „Večer na Savi" (od Zajca) in slovenska „Mili kraj" (od Nedveda) dopale so se jako pričujočemu občinstvu, in bile so sprejete s šumnim rokoploskanjem. Gospa P r o š e-kova očarala je poslušalce s svojim krasnim glasom in z svojo vrla zvunanjostjo; pevala je jedno bolgarsko in jedno rusko pesem. Kot nova točka bila je na program fagot, katerega je igral kapelnik K a v c k i s posebno spretnostjo. Isto tako pokazal se je gosp. Dor. Petrovič, mestni fizik, kot izurjen in izvrsteu igralec na violino. Društveno zabavo je aranžiral in vodil Slovenec A. Bezenšek. Po svojem 7 mesečnem obstanku zadobilo je društvo Siavj. Beseda obče simpatije in stoji uže na tako trdnih nogah, da počne v spomladi zidati svoj vi as ten društven dom v velikem stilu, in odgovarjajoč vsem potrebam društva in zahtevam arhitektoničnega okusa. „Slavj. Beseda" otvorila je še dva nova oddelka (klona), in to f i 1 h a r m o n i č n i ter streljački. Prvi od teh dal bode skoro velik koncert zajedno z pevskim zborom v dvorani Narodnega Sebranja._ Doinafee stvari. — (nLaibacherZeitung")od vtorka 1. marca ima na prvem mestu zanimiv članek o Schrevjevem govoru v konstitucijonalnem društvu, o katerem tudi mi denes govorimo. Ker nam je uradni list v roke prišel opolu-dne, ko smo mi uredovanje svojega lista uže konča v al i, moramo posnetek tega članka za jutršni list odložiti, opozorujemo pa uže denes svoje bralce nanj zlasti na članka konec. — (Kranjska hranilnica) je imela v pondetjek svoj občni zbor. Poročilo prine semo jutri. — (Gospod France Porenta), kaplan pri sv. Petru v Ljubljani, je postal faj-mošter v Sori. — (Gospod Kalteneggerju) na-pravljajo njegovi prijatelji in politični somišljeniki za jutri banket v bIovo pred odhodom iz naše dežele. — (Tatvina) Trgovcu gosp. J, Čiku v Ljubljani na Starem trgu v Ničmanovej hiši je bilo več razobešene obleke pustno nedeljo mej 9 in 10 uro dopoiudne ukradene. Neki znani ljubljanski tat jo jc bil uzmal. A predno je mogel ukradeno blago razpečati, ujeli so ga policaji in odvedli v zapor. — (Veteranski ples) na pustno ne-' deljo v ljubljanskoj Čitalničnej restavraciji je bil dobro obiskan. Vsi prostori so bili natlačeno polni in celo v lepo okinčanej veži so sedeli gostje. Salon je bil krasno olepšan s cesarskimi orli, grbi kranjskih mest, obilo cesarskimi in narodnimi zastavami. Do ranega jutra je vladala prav zidana volja, posebno, ker je počastil odposlanec zagrebškega bra-tovskega društva veselico. — (Slovensko literarno društvo na Dunaj i) ima v sredo 2. marca svoj 10. redni zbor se sledečim sporedom: I. Prečita se zapisnik. II. Berila: 1. „Nekrolog J. C. Jarcu." D. Majaron. 2. „0 vokalizmu v narečji goriških Kraševcev: i — vokali" (2. predavanje). K. Štrekelj. 3. Nekaj miroduih pesnij. A. Hudovernik. III. Slučajnosti. — — (Ljudsko stenje v Idr i j i) je dovršeno; od 4174 prebivalcev v mestu se je zapisalo 4171 se slovenskim občeval-nim jezikom, 127 z nemškim, 13 je Čehov in Slovakov, 1 Poljak in 1 Italijan. Te številke jasno kažejo, kako krivično je, ker je Idrija v deželnem zboru nemški zastopana. Izpred porotnega sodišča. (Hoparsk umor na Lovskem brdu.) Dne 25. febr. je bil pred ljubljansko poroto tožen hudodelstva dvojnega roparskega umora po § 134 k. z. „brič" France Galovič, 49 let star, doma iz Kočevskega mesta, oženjen, bivši c. k. uradni sluga pri okrajnej sod-niji v Škofjej Loki, do sedaj še nekaznovan. Zatožba opisuje rop in umor tako le: Zakonska človeka Grega in Mica Mrak imela sta posestvo Matevža Miklavčiča na Lovskem brdu št. 1 v najemu in sta živela tam. Poslopje tega posestva je prvo na Lovskem brdu, ako se pride v kraj iz vasi Vovče in je odstranjeno od sosednjih poslopij Matevž Miklavčiča vsaj 80 korakov, tedaj nekoliko na samem ležeče. Hiša ima dva vhoda. Glavni vhod je nasproti kraju Lovsko brdo a drugi, stranski, kateri pelje skozi kuhinjo, obrnen je proti cesti, ki pelje iz Vovč. — V petek 20. avgusta 1880 obljubil je Grega Mrak Matevžu Miklavčiču, da pride drugi dan 21. avgusta k njemu, da mu bode lan sejal. 21. avgusta čakala je Po Iona Miklavčič do 11. ure dopoiudne, da pride Grega Mrak in je šla mej tem časom večkrat gledat, ali Grega Mrak Še ne dohaja, pa vsa-kikrat je videla, da so hišna vrata Mrakovega stanovanja še zaprta. Ko pa po 11. uri Grega Mraka le Še nij bilo, šla je Polona v njega stanovanje in sicer najprve v hlev, kjer se jej je jako čudno zdelo, da se živini še nij nič pokladalo. Stopi v „štibelc" in najde tam vse razmetano. Zakonska Grega in Marija Mrak pa sta tam popolnem brez obleke, vsa krvava ležala na tleh. Takoj začne klicati na pomoč. Prišlo je nekaj sosedov, kateri so potrebno ukrenili, da se dogodek precej gospodski obznani, za tacaš pa, da pride sodniška komisija, pa so zaprli hišo in jo stražili, da najde komisija VHe -v tacem stanu, kakor je bilo. Dne 21. avg, tedaj še tist dan pride iz Školje loke komisija. Pri ogledu najde, da je bila na zadnjej strani Mrakove hiše prislonjena lestvica, katera je bila vzeta iz deset korakov oddaljene lope. Na kraji strehe, kjer je bila lestvica prislonjena, bila je slama raztrgana, kakor bi bil kdo skušal skozi streho priti v hišo. Hišna vrata so bila zaprta in se je našel ključ še le pozneje na mizi v sobi. Vrata od zadaj, skozi katere je bila tudi Polona Miklavčič prišla v hišo, bila eo prislonjena. Ta vrata so se od znotraj zapirala z lesenim zapahom, kateri je bil nazaj porinen in s krvjo omazan V sobi je stala velika skrinja široko odprta V skrinji je tičal ključ in nij bilo opaziti, da bi se bila se silo odprla, ali pa da bi bila kaj krvava. Pred skrinjo je stala klop, na katerej je ležalo več različnih stvarij, katere so se gotovo iz skrinje vzele. Spodnji predal skri nje, kateri je bil tako rekoč tajni oddelek, bil je odprt in popolnem izpraznen. V shrambi za jedila je stal sod, ki drži dve vedri, izpraznen in vina je bilo izpuščenega kak dober veder na tla. Na tleh te shrambe pa je ležal kos časnika „Laib. Zeitung" od I. 1879. V literskej steklenici stalo je še četrt litra vina V izbi ali v „štibelcu" sta ležala ubita Grega in lMarija Mrak pred posteljo popolnem brez obleke, naga. Postelj je bila vsa preiskana in premotana in zid ob postelji, kakor tudi okno vse b krvjo omadeževana. V sredi izbe je stala skrinja, katera je bila se silo odprta, kajti tretjina dna je bila odtrgana in je ležala na zgornjem delu postelje. Tudi sprednji del pokrova skrinje je bil se silo odtrgan in ključavnica potrta. Ključ k tej skrinji našel se je v slami v postelji skrit. Vse reči, katera so bile v skrinji, bile so razmetane okolo po izbi. Ko so se tajni oddelki skrinje odprli, našlo se je v njih 6 gold. v gotovem denarji. Tudi druga skrinja, katera je bila še v izbi, je bila gotovo preiskana, kajti oblačila, katere bo bila v njej, bila so vsa povprek razmetana. Na stropu izbe je bilo več palic, na katerih je viselo suho meso. Več teh palic je bilo na tla vrženih in zraven njih je ležalo nekoliko kosov suhega mesa, a večina mesa je bila odnesena. Tudi je sodniška komisija določila, da manjka hranilničnih bukvić, na katere je vloženo nad 100 gold., kajti župan je povedal, da je Mrak nekaj denarja vložil začetkom meseca avgusta, kar je tudi vodstvo kranjske hranilnice potrdilo, katero v dopisu pove, da je bilo na hranilnične bukvice št. 113.643 za Marijo Mrak vloženih 10. avgusta 1880 100 gld. Trupli umorjenih sta bili v pravem pomenu besede popolnem razme sarjeni in sta Grega in Marija Mrak dobila mnogo, mej njimi večinoma smrtnih ran. Mariji Mrak je bila trikrat črepinja na glavi presekana, tako da je odbit bil veliki kos črepa. Razbiti jej je bila spodnja čeljust in presekan vrat tako, da je glava le malo visela na njem in sta bila sapnik in požiralnik popolnem presekana. Razen tega jej je bil odsekan kos srednjega prsta leve roke, kateri se nij mogel najti. Vsega vkup je imela Marija Mrak sedem ran. Gre^i Mraku je bila do korenine nosa, razen tega je imel Se dva teška udarca na glavi in trikrat mu je bil presekan vrat, tako da je bil popolnem razmesarjen. Vse rane sta dobila umorjena z jako močnim udarcem se sekiro, katera se pa nij mogla najti. Sumljiv da je izvršil ta roparski umor, ali sam, ali v družbi z drugim, je France Golovič, kateri je bil začetkom meseca avgusta, od svoje službe, kot c. kr. uradni sluga pri okrajnej sod-niji v Škoijej Loki suspendiran. (Dalje prih.) RaKiie vesti. * (Otrok otroka umoril ) V Parizu je neki 14 let htar deček zvabil šest let starega otroka v svoje stanovanje, tam ga zvezal in slekel ter ga z uožem zaklal; dvakrat ga je sunil v trebuh potem pa mu je še prerezal vrat zato, ker je kričal. * (Ukradene dragocenosti.) V Aberdeenu na Škotskem so minolega meseca tatje vlomi.i v prodajalnico zlatnine ter jo popolnem izpraznili. Odnesli so dragocenostij za 100.000 gold. Narodno-gospodarske stvari. Poziv dolenjskim in drugim kranjskim vinogradnikom in sadje rejcem. Da se novi način vinogradarstva in sadje-reje, kakeršen se je na posestvu deželne vin-stvene in sadjerejske šole na Slapu pri Vipavi z najboljšim vspehom vpeljal, najboljši dokaz temu je gotovo to, da so se ga Vipavci sploh poprijemati pričeli — kar le mogoče hitro po vseh vinstveiiih in sadjerejskih krajih dežele razširi, privolil je slavni deželni odbor z odlokom Št. 931 od dne 21. februarja t. 1. sledeče: Na deželnej vinstvenej in sadjerejskej šoli na Slapu se prične due 11. marca t. 1. brezplačni (štirinajstdnevni praktični vinogradni in sadjerejski poduk za odraščene vinogradnike in sadjerejce, posebno za tako zvane „vincarje" večjih posestev na Dolenjskem. Vsak, kateri se hoče tega poduka udeležiti, oglasi naj se pri podpisanem vodstvu prej kot mogoče, gotovo pa do G. marca t. 1. Poduk bode, kakor rečeno, popolnem praktičen, to je, podučevalo se bode z razloževa-njem izvrševanega dela; in tudi popolnem bzez-plačno. Vsak, kateri se hoče udeležiti, plača le 33 kr. na dan za brano, za poduk in stanovanje pa nič, vendar mora vsak udeleženec 1 koc (odejo) in dve rjuhi soboj prinesti. Temu poduku sledil bode v septembru drugi brezplačni kletarski. Na Slapu pri Vipavi, 24. febr. 1881. Vodstvo deželne vinstvene in sadjerejske šole na Slapu. R. Dolenc, vodja. Zavarovalnico pokojnin ustanovila je sedaj tudi italijanska država. Kakor namreč telegram iz Rima poroča, sprejela je zbornica poslancev dne 23. t. m. dotično predlogo z 239 proti 45 glasom. Dunajska borza 1. marca. Enotni drž, dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru . London . Srebro . . Napol. . . C. kr. cekini 73 gld. 20 kr. 75 „ 50 rt 89 p 65 m 130 „ 25 m 816 „ — m 294 „ n 117 . 70 n n 9 n 31 V, n n 5 „ 52 m 57 , 35 m Naznanilo. Zaročil seje dne 21. svečana ob 7. uri na večer gospod l.avricel| Magutier mlajši, sin tukajšnjega lupana, s hčerjo druzega občinskega svetovalca, go-■pico Katlnlco Solurj« v o. Priče so bili gg.: Jože Pibrovec, I\an Samsa in Oroslav Magušer. V Kropi, dne 25. februarja 1881. (107—2) Št 741. (110-1) Razpis javne dražbe. Po sklepu c. kr. pomnoženega okrajnega šolskega sveta zidalo se bode novo Šolsko hišo v Cerknem. Delo, cenjeno na 8035 gld. 82 kr., oddalo se bode po javnej dražbi. Dražilo se bode dne 10. marca t. 1. od 10.—12. ure zjutraj pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Tolminu ustmeno; sprejemajo se tudi postavno kolekovane pismene ponudbe. Načrti, prevdarek in pogoji so razpoloženi pri c kr. okrajnem šolskem svetu. Kdor se udeleži dražbe, položi 400 gold. kot vadium. C. kr. okrajni šolski svet si pridržuje pravico od podanih ponudeb ono sprejeti, katero spozna za najugodnejšo. C. kr. Šolski svet v dne 16. februarja 1881. V mijeni se dajo pod zelo ugodnimi pogoji v najboljšem obrtu stojeća pekarija v mestu Brežlee (liano) na Spodnjem Štajerskem. Na dotičnu vprašanja odgovarja Igu. I.itizler, mesar in hišni posestnik v Hrežieah. 101—2) Posestnik žage in malimi išče za kupčijo z lt'Noui in moko enega* neomenjenega tovariša (kompanijom*) £ a HOIIO gl«l., proti dobroj pogodbi in zavarovanj n. Kapital prinese čistega dobička 30% i natatično se lave pismeno pod napisom : Kom-paiiijon, Ljubljani'., poste restanto. (102—3) Pekarija v najem. V Kmttrfi tik velike ceste m farne cerkve Bfl daje pekarija \\ a\ po nizkej ceni v nojem. Pripravno je tUdI zA branjar jo. Pekama J6 zalo dobra, ker nobene a-j od Ljuo jatie do BI Vida aa Dolenjskem. Več o tem pove i/, prija/.uosli opravništvo „SloVOO ■kega Na oda", (90 —2) Cvet zoper trganje, po dr. Maliču, jo iiillin'iiii nii.jl>olj&i> /tlruvilo zoprn- ]>rotiti ter ititmiti-.i tu, trgtn\}e l>" mf'li' '«*'*-,iiif ohriHter iivdh, oteklino, otrpnete mir m kili Itd,, mulo u um* ćo H mlii, pa mino po polil BIH trganje, kur iluknzii i<> uliiliiu r.silivul. Zulitova nuj nt' Hinilo „inlii zojit-r lil/iin.)'' f" '• ■'•"'•'»' nUtJf- i-.iji -iiiiiniiijitit; i staklenicu BO ferv, pr*-vok» pniiluj«« rtiiniu (72—7) lokama ..pri saiimniirif J, pl. Trnkoc/vja !3 na nii'Htuum trgu St. 4 v Ljubljani. S 3 c5 *' Z 3 3 3 S B • 9 *> : j* « I i B M s 'o o '3 *5 xs o 6 j j 3W W gfi g- "o « d »3 *£ 9 Q t- . £* > ti .2p h .h •^j a od i ,2 Kotlie-jevo ustno voflo, zbog lijenili i'/.vi'stnili lastnostij /.oper zobne bolečine in ustni smrad znano, priporoča »V llueou :*5 kr. z navodilom za rabo vred J 011. <»1 IMMtfriK ltOTIIK. dvorni lieferant v Berlinu« Podružnica: Dunaj, L, Tieler liniben 37, 1. V Ljubljani jo ima pravo samo lekarnar gospod Jul. pl. TrnJkocsv. (24— .S m Gumi-bonbon, k boljši, nego vsak drug, kolikor se ga okolo prodaja, rabi z najboljšim vspehom IJKJP^ 20Per kašelj, hripavost in katarno stanje organov, s katerimi se sope. V ikail M ca ti po IO kr. prodaje (490-18) GABRIEL PICCOLI, lekar ,,k angelu", na dunajskej cesti v Ljubljani. Le jedenkrat | podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaja. Politične razmero, ki bo nastale v celej Evropi, zadele so tudi Švico \ vsled teh razmer so jo na Htotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvckSa fabrika /a ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako KOVane žepne are bo najboljšo uro celega »veta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega srebr-ikv'm stiki ju, so izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter so amerikanskoga sistema. YnI«>«i neke vlastue koiiMtriikelJe ne more se taka urn nlkK,4i jiii»i«b*t.vii in i-it:i*t>j»-o woli«lnos*ti, prev/o-nuinio w tem dolžnost javno, elit rsnko n« • |»i-i > uro iia^uj vzeniemo, in x «n-n-.» BOlnenjamo. Izpisek ulx- 1000 komadov remontoir žepnih, ur, katere so pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno natančno ' regulovano; razen tega bo tudi elektrogalvanično i pozlačene, tako iln jih nobeden zlatar ne more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom Itd, preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20. 1000 komadov krasnih ur na sidro (ankerubr) od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 15 j rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za tre-noi Ue in kristalnim ploščnatim Steklom, natančno repasirane; preje jeden komad gl. 21, j zdaj samo gl. 7.25. 1000 komadov mobilnih ur na valje (cylin- \ der-uhr) v teških giljoširauih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na iS rubinih, lino repasirane, •/. verižico, medaljonom, in baržunaatini etuijum, jeeten komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60 lOOO komadov vV ashingtonskih. ur na sidro od lalotuega srebra, potrjene od c. k. denarnega urada, tekočo na L6 rubinih, elektro- ; galvauično pozlačene, da jih ne more nobeden strokovnjak ali /.latar od pravo zlatih razločiti; Dno na trenotek regulovano in ppskuSene. Teh ur stal j t; preje jeden komad gl. 27, zduj pa ie gl. 13.40. 1000 komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 131otnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasiraue, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulovanjem, tako da se nij treba teb ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tudi jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka t.?ka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl, 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospč, preje 100 gl. zdaj gl. 40. 650 komadov ur z vopotcem, fino regulovane, (bi jo bo rabiti tudi na pisahu j mizi, preje gl. 12, zdaj le gi. 4.BO. 650 komadov ur z majatnikom (pendoluhr) v lino izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo se vsak'h osem dnij, lino na trenotek re-gulovane, lepe, in impozantne. Ker je taka ura, po niinolih 20 letih še dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker se s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gi. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75. Pri naročilih 2a ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: Ulftreii-Aiisverli&Mif F feilipfK i* w& m m* Uhrenfabrik, Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9. l/.itatidj in uiv