33. številka. Ljubljana, sredo 11. februarja. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold , za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en incsec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za meBec, 30 kr. za čotrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po posti prejeman za ć< trt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje ni] četiri-stopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. ču se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača »tempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravnistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, f. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Občni zbor „narodne tiskarne" dne 8. februarja 1874. Sešlo se je 24 delničarjev, kateri so zastopali 188 delnic. Predsednik dr. Ahaci 5 konstatira, da je udeleževanje dovolj veliko, da more zbor po pravilih sklepati, opomni na neke določbe pravil in dnevni red, in pojasni stanje društva. Mariborsko tiskarno so kupili prejšnji odborniki, katerih zdaj m j več tu; odstopih ao. Veljala nas je okolo 30.000 gld. Potem se je napravljala se ljubljanska tiskarna, ki je tudi prišla oa čez 30.000 gld. Od početka, ko se je kupila mariborska tiskarna, je bilo pa le 350 delnic prodanih, torej je bilo več izdanega, nego pa vplačanega kapitala. Prejšnji odbornik in vodja knjig je prej odstopil, nego bilanco naredil. Zdanji odbor je našel, da knjige nijso bile v takem redu, da bi se bila lehko trgovinska bilanca sestavila, moral je torej z veličini trudom urejevati. Predsednik na dalje razloži, da si je tiskarna dobro ime pridobila za delo; tiskanih je bilo v njej nad 1000 risov papirja, delalo 17 delavcev različna dela. S Številkami dalje dokaže, da bi nekih obrekovanj vendar enkrat uže konec bilo, da „Slovenski Narod", ki je lastnina tega društva, nema deficita, ako se računi tako, kolikor tiskarna za njegovo izdelavauje res plačuje. 11 koncu omeni, da bi bil odbor bolje sestavljen, ako bi bilo več udov v Ljubljani, ki bi mogli bolj delati in se odborovih sej udeležiti. Bilanca delniškega društva „Narodna tiskarna". Aktiva. Mariborska tiskarna. 1. Kupna cena tiskarne gosp. Fr. Skaza & dr. 17720 gl. 77 kr. 2. Plačila na mašine . 1038 B 53 . 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. Plačila na črke . . Poninoženje pohištva Zaloga papirja . . „ tiskovine . , Dolgovi za „ZoroM . Razni dolžniki . . Predplače delavcev . Skupaj . Ljubljanska t: Mašine..... Črko...... Leseno pohištvo . . Železno in drago Različne napravo Terjatve od raznih dolžnikov .... Terjatve na delnicah Zaloga papirja . . „ tiskovin . . Zaostala naročnina za nSlov. Narod" . . Kavcija „Slov. Nar.u in biblijoteka . . . Terjatve na inseratih: pro 1872 .... pro 1873 .... Za ustanovniške stroške delniškega društva Skupaj . V saldi pasive . . Aktiva skupaj Pasiva. 454 oddanih delnic . Dolg na razne menjice „ „ „ račune n s « posojila „ za stanovanje . Predplaca na „Slov. Narod"..... Dolg razuim upnikom mariborske tiskarne . Skupaj 2442 gl. 73 kr. 465 rt 61 n 839 n 36 n 1292 n 5 n 400 n — n 1479 n 54 n 112 rt 50 n 25791 gl. 9 kr. s k a r n a. 7949 gl. 39 kr. 10496 n 84 n 2510 n 65 n 47 n 75 n 176 n 53 n 3031 n 37 n 300 » — rt 1980 n 23 n 998 n 43 71 2220 i 70 n 2443 n 70 n 300 n — n 550 n — rt 3105 n 14 n 36110 gl. 73 kr. 76 n 49 rt 61978 gl. 31 rt 45400 gl. kr. 10500 n — n 3442 n 47 n 234 T) 45 n 760 n — n 715 n 75 n 925 64 n 61978 gl. 31 kr. G. Vilhar poroča v imenu pregledo-valncga odseka, kateri je videl, da dosedanje knjige ne zadostujejo terjatvam, da se pa računi vj eni a j o. Dr. Poklukar iz predložene bilance ne razvidi, ali tiskarna kaj nese ali nič. To, kar smo dobili, je inventar ne bilanca. Odstotki nijso odpisani, kakor bi imeli biti. Ne sme se računiti po stroških, ampak po zdanji vrednosti. Mašine nijso toliko vredue, kakor se je za-nje potrosilo. Terjatve, ki jih dmšt-vo ima, nijso toliko vredne, ker vecjidel no bodo za izterjati. On bi postavil tu namestil 2000 samo 100 gld. drugo se mu zdi izguba. Med pasiva je preveč dolga, z dolgom pa nij moči delati. On meni, da je mariborska tiskarna le 12.000 gold. vredna. Ustanovni na se mu tudi prevelika zdi in ne spada med aktiva, ampak v izgubo. Tako računi naprej in hoče naj se še enkrat dela bilanca ter drugemu občnemu zboru prtdloži. Dr. Abačič odgovarja, da je g. Pokln-karju svobodno 2.a v bilanci zaznamovano zaostalo naročnino ponujati 100 gld., a odbor je za toliko ne da, ker je uže od tistega časa, ko je bila bilanca končana do deues vplačanih ne samo 100, nego 1600 gld., in drugo se bode še izterjalo. Dr. Radej naznanja, da kolikor se je pri mariborski tiskarni prepričal, nese 2000 gld. dobička na leto. Dr. Poklukar odgovarja, da je on le računal, da ne reče ravno, da je gotovo vse tako kakor jo djal. Toži da večina delničarjev (!) še nij vedela, da bo občni zbor. (Saj je farovški list zaporedoma razglašal ga in pooblastil prosil. Ur.) Dalje vpraSa, kaj je s spremenjenimi pravili, kakor jih jo sklepal zadnji občni zbor. Dr. Ahačič odgovarja, da je prenaredba pravil zato izostala, ker pride ravno zdaj nova akcijska postava, budemo torej JListek. Speče jezero. (Novela, francuski spisal Lucien Biart, posl. Dav. 11 ustni k.) (7. nadaljevanje.; Bili ste obe skoraj enako veliki; toda leniva, naravnočarovna hoja donne Lorence bi bila vsakemu bolje dopala, nego teatralni koraki pevke. Malo časa se sprehajajo, potem pridejo zopet na dvorišče nazaj, kjer so pustili konje. Ti so stali tam s pripogneuo glavo, povešenimi ti s c -1, Bkrivljenimi nogami, oči na pol zapite. Tujcem so bili čudna prikazen. Komaj so bili njihovi gospodarji v sedlu, pa so začele pridne živali rezgetati, raztepati, glodati uzde, in na vsakojak način kazati svoj ogenj. Wil8ou sede na krasnega, belo oblečenega konja. A mahoma zapazi, da don Alberta nij. Vse gre iskat Francoza, ki je čepel na neki skali. S te višine je metal kamene v jezero, gledal je je, kako so se zasuka-vali in se izgubljali v tajnostno globočino. Pripelje se donni Lorenci konj, majhena žival andaluskega plemena, oblečena v črno obleko. Ta žrebec je imel košato grivo, velike nosnice, divje oko. Otepal je. Spenjal se je. Tresel je uzdo. Izkušal se je izpuliti Antonij u, ki ga je z vso močjo držal. Donna Lorenca, z lepim bičem v roki, je menda nekoga čakala. Njen soprog, ki je uže na sedlu bil, skoči hitro na tla, ter priteče. K u dečica mu je barvala zagorelo lice. — Hvala, reče mu soproga, oprč se mu na rame, ter se da vzdigniti v sedlo. Ali si pozabil na-meV Zdaj pa, deje ter ga ljnbcz-njivo potaplja s koncem svojega biča, zdaj pa pazi na naso povabljenko ; hoče se mi zdeti, da se ta lepa sennora na hrbtu kakega konja ne počuti tako dobro, kakor pred glasovirom. Ženski ste šli iz početka druga poleg druge. Roj jezdecev je bil okolo nju. Albert, izvrsten jezdec, je zavidal priročni iu krasni kostum konj svojih tovarišev. Sklenil je, da si o prvi priložnosti da enaki napraviti. Jahal je bolj spredaj in nij nehal hvaliti donne Lorence. — Prav gotovo, dragi moj, vaše ženske so poosobljena Čaroba, reče svojemu navadnemu tovarišu: a kdo mi je uže v Kordovi govoril o neizmerni lenivosti naše gostovalke, imenovaje jo spečo jezero? To je živo morali Se enkrat pravila prenarejati. Čemu bi torej dvakrat štemplje plačevali. V ilh ar vpraša kdo je odgovoren za do-zdanje knjigovodstvo. Dr. AhačiČ meni, da društven blagajnik in odbor. Dr. Vošnjak pojasnuje, zakaj je v Mariboru odpisanih 10°/0 tn v Ljubljani pa ne. Črke za tisk „SI. Nar." so vzete iz maribDr-flke tiskarne, torej so tam odstotki odpisani. Ako se spodtika nad tem, da ima društvo še več terjatev, reče, da se kredit daje pri vseh pod vzet jih in se vČasi mora dajati. — Na ngovor, da so ustanovni stroški preveliki, ali da bi jih celo ne imelo nič biti, kaže, kako ima vsako podvzetje ustanovne stroške, ie večje kot mi. Sicer pak je odbor zmirom pošteno delal, in odborniki nijso terjali niti krajcarja ne za svoj trnd, ne za pota, še tega ne, kar bi po pravilih lehko. Ako dr. Poklukar črno vidi, je to le iz p o 1 i ti čn eg a uzroka. G. kaplan K 1 u n je nekaj slišal, da odborniki nijso mogli ugodne bilance sestaviti, za to so se obrnili do g. Pirca, da jim je ta sestavil fingirano. Dalje pravi, da je g. Gutman samo za to odstopil, ker ima „Narod" 4000 gld. zgube. Klun kluni potem še dalje posebno proti „Slovenskemu Nar idu", o katerem meni, da 3000 gl. več velja nego je v računu. G. Pire izjavi, da vse to, kar je kaplan Klun od njega govoril je grda izmišljena laž, in da je tem bolj za obsojati, ker katoliški duhovnik take iz trača izrasle laži pobira in v javne zbore nosi. G. G ras eli obžaluje v imenu nenavzoč-nega g. Gutmana, da Klun pogovore iz krčem ta v resnem zboru porablja. Zakaj kdo odstopi, to je subjektivno. Jaz sem odstopil, ko sem videl da ne morem posla zmagovati. Ako kdo terja, da bi novo podvzetje prvo leto tako gladko šlo, kakor pojde čez 4 leta, to je nespametno. Dr. AhačiČ odgovarja, da Klunov račun o stavljenji „Slov. Naroda" zavoljo tega nij resničen, ker lista ne stavijo samo stavci nego tudi tiskarski učenci, ki ne stanejo toliko, kot stavci. G. G oru p nasvetnje, naj se nov zbor skliče, do tačas pa naj se naredi merkantilna bilanca. G. Zvan u t je proti Gorupovemu predlogu, ker je neizvedljiv. Trgovinske bilance zdai nij mogoče po teh knjigah. Sprejmimo to bilanco, kot predlogo. — Kar se tiče „SI. Naroda", pondarja, da baš zavoljo tega Usta je tiskarna ustanovljena in zavoljo tega je večina nas akcije vzela, da imamo lastno tiskarno za svoj dnevnik. Župnik Ripal pravi, da taftas nij bilo še liberalne strank«, ko se j« tiskarna snovala. Dr. Radej tudi naglasa, da so delničarji vzeli akcije, da se „Slovenski Narod", kot dnevnik obdrži, torej je list in večina društva vse eno. Kar se tiče Gorupovega predloga, spozna tudi on, da to, kar imamo, nij cela bilanca, a sestavljena je pošteno na podlagi knjig, kakor so, drugače je sestaviti nij mogoče. Sprejmimo to, kot podlogo, in na tej podlogi bo potlej do konca leta prava trgovinska bilanca, katero bomo od zdaj naprej terjali. G. G oru p vzame svoj predlog nazaj. Predlaga in sprejme se konfc debate. Pri glasovanji se sprejme predlog, naj ne bilanca, kakor je, odobri s 1.5-» glasovi proti 35 glasom. Zbor zakliče gospodoma dr. A ha čiču in dr. Moše-tu, ki sta se mnogo trudila in požrtvovalno delala pri urejevanji društvenih računov, in Ri hvaležnosti vredne zasluge za „narodno tiskarno" pridi bila — slava! Ker je odbor drugo t« čko dnevnega reda, o prodaji mariborske tiskarne, sam nazaj vzel, bil je občni zbor sklenen. Politični razgled. Notranje V Ljubljani 10. februarja. Dfžfiriii *ftor ima denes Rejo. Potem bodo baje eni ta teden odbori izdelavali svoje naloge. — Čuje ne nekaj, da se snuje klub slovanskih poslancev, ker kakor Slovenci, tako tudi Moravci nečejo pristopiti k „pravni" stranki. Protivna nemška poročila so bila neresnična. — V budgetovem odbora se je spreiela resolucija, naj se vlada pozove, v Galiciji Rusinom, v Dalmaciji Hrvatom srednje šole urediti po smislu §. 19. osn. p. Gotovo se oglasijo v plenumu zbornice i naši poslanci za enako resolucijo glede Slovencev. Uradna II iV##ri- Z<>itnttt/ prinaša cesarjevo pismo od 8. februarija na miniRter-skega predsednika Anersperga, v katerem hvali miniflterfltvo, da tako pazi na pomanjkanje, ki se kaže v več delih cesarstva. Dalje pravi, naj se delajo poslopja, ki so v goHpodarstvenem obziru potrebna, da pridne roke dobodo dela. Of/*»»'.**?# politiki na vladnem krmilu so nŽe mislili, da bi zbor razpustili in nove volitve razpisali. A za zdaj je ta misel zopet srebro, ta ženska. Le pogledite, kako živahno suče svojega žrebca. Rekel bi, da je vlita na sedlo, tako harmonira z gibanjem tepa Andaluza, ki je po moji misli najbolj občudovanja vredna žival na svetu. Ako mi sennora Wilson hoče verjeti, dostavi bolje potihoma, ne vsede Be več na kojko, in ne zajaše več konja, ako nij za sto milj narazen od zapeljive donue Lorence. — Mladi tajnik pa je se zadosti na glas govoril za svoje sosede. Mehikani, ki ro ravno tako zaljubljeni v svojo narodnost, kakor Francozi, se mu priznavalno zasmejo. Pride se na vrh holmcev, kateri bo ee vzdihovali nad dolino. Cela vrsta hribov se pokaže horizontu. Na nekaterih stoje še košati bori, drugi so obsekani. Francoza je krasni razgled, kakoršnega še nij nikdar imel, zelo navduševal. Strm breg je peljal v dolino, katero je rezal bister potok. Solnce je posvetilo nanj. Peneči Re valovi so naenkrat podobni ognjeni cesti. Naenkrat se pot spremeni v precej ozko Rtezo — Ali radi galopirate, sennor Francoz? vpraša naenkrat donna Lorenca Alberta, ki je skušal jahati tik nje. — Z vami v družbi, sennora, Rtorim vse rad. — Tedaj naprej! v; klikne mlada ženska. Pa popusti uzdo ter se spusti v galop. Albert osupnen se ne obotavlja niti eno minuto, nego Šine za emelim kažipotom. Ko pride v dolino, plane Lorenca Čez potok, dirja dalje ter se ustavi stoprv na lepi trati, kjer jo dojde Albert in nekaj druzih jezdecev. Ko se donna Lorenca obrne, vidi, da je pevka brez klobnka, da se na vso moč drži sedla, opuščena in vlada hoče čakati izdelka 22ter-nega odseka. — Tadi ogeraka gospodska zbornica je sprejela postavo o vzhodni železnici. V iitui I«- države. &rh*ki ministarski predsednik je na neko interpelacijo odgovarjajo rekel, da bo ▼lada v prihodnji sesiji predložila predlage tikoma razširjenja tiskovne svobode, mtnister-ske odgovornosti , in občinske avtonomije. Tudi administracij* se bo reorganizirala. Vojni eksminister se zagovarja pred sknpŠčino. Zadnia izpoved fmttoojrlccffn predsednika, da hoče septenat vzdržati, jo pobožne ligitimiste strašno osapnila. Skrajna desnica se ie uže posvetovala, dali bi vlado zaradi te Mac-Mahonnve izjave interpelirala. Od republikanske strani pa se zagotavlja, da Mac Mahon v razgovarjanji 8 prezidentom republike še omenil nij. Viceprezident kabineta je dal govor naenkrat po vseh depar-tementih telegrafirati z ukazom , naj se po ogrlih nabije. Prefekti so uže sporočili, da je imel povsod neroden ntis. Z .infftvJtkcfffi ae noroča, da je Glad-Rtone demisiioniral. Od 484 dozdai izvoljenih udov »podni*1! hiše je 255 konservativnih, pa 220 liberalnih. Konservativci so si pridobili 71, liberalci 27 s^d^Žev. Misliti se je dalo . da bosta meetinga angleških protestantov izterjala katoličane k enakim zborom. R<-s je bil te dni pod pred-Redništvom vojvode Norfolk zbor. ki je izrekel Rvoie simpatiie proti nemškim katoličanom, ter protestiral proti nemški vladi in nienemn „krntemu počenjanjn." Berlinski katoličani hočftjo poslati zahvalno adreso na Angleško. Pa nij trotovo, iih bode li policija pri tej nedolžni igrači pri miru pnstila. Za predsednika v nomiteent državnem zbora je izvoljen namestu bolehnega Simsona For cke nb e ck. Dopisi. IK C«o■'§«•«» 0. febr. flzv. dop.] Nemili nam list „N. fr. P." je spet enkrat pokazal svoja nemsko-liberalna ušesa. Peticijo goriškega deželnega zbora za slovenski, oziroma italijanski učni jezik na goriških šolah imenuje komedijo, namenjeno, da očetom dežele ploska neodrasla in neumna množica. Zahvaljujemo se z deželnim zborom enakomis-leČi gospođu dopisniku nove „Presse" prav lepo za take uljudne naslovke in odkrito mu povemo, da smo uže davno pred tem dopisom (poznali njegovo bistroumje in njegovo možato ignoriranje „minornra gentium." Prepričani smo tudi o njegovi žrtvoljubnosti in o njegovi zmožnosti ponemčevati slovensko in italijansko mladino, saj nam sam kaže spričevalo svoje zrelosti s svojimi olikanimi besedami, ki tako uljudno vabijo ..dic dumme in da don Ludoviko in mož donne Kvirini ustavljata razburjeno Žival. — Kaj se je neki zgodilo, vpraša kreola oRupnena. — Ta sennora nij znala obdržati konja, reče prišel jezdec ; ona zna le po ravnini gal o pirati. — To veselje j: kmalu Rtorimo, mrmra donna Lorenca z nekako osornim glasom, da je bil Albert ves oHtrmel. Naenkrat se donna Lorenca spusti zopet v beg, Hkače čez grmovje ter je naenkrat zraven pevke. — Prosim vas, da me oprostite zarad moje nepremišljenosti, sennora. Navzdol ga-lopirati je v moji divji deželi igrača. Pozabila sem vas opomniti, da se varujete. (Dajo prih.) unmllndige Menge", da ma izroči svojo sinove. Kar se pa tiče- pravice ponemčevanja goriških Sol, svetujemo gospodu učenjaku, da naj še globokeje v zgodovino seže, morebiti dobi še kak privi legi jum iz Adamovih Časov, s katerim naj dokaže, da ima celo on aara pravico vsem dragim narodom zaušnico deliti, če se ne pasti jo teptati od njegove visokosti. Taka pravica bi bila saj njemu po godn, ker videti mu je , da ga je stvarnik odločil v ta namen za predrzne Slovence in Italijane. Čuditi se je vendar le. da tako slepo človeče še kako pravo zadene. Po pravici zbada goriško pripravniŠnico , da Se nikoli nij razglasila obiskovanja in napredka njenih odgojencev. Ali se boji. ali kaj da je pri-pravnišnici, ker se tako plaho v temnem kota tišči, tega ne vemo. Upamo pa, da jej je bistr >umni zarodoviaar odprl oči in da se mu ponižno zahvali, ker je v svoji slepi nemški straRti vlovil tndi neko grenko resnico. F« Trati* 8. febr. [Izv. dop.] Naši domači „fantje", podoficirji kranjskega polka Kuhn so napravili v petek 6. t. m. krasen ples v dvorani pri zelenem hribu („monte verde"). Zbralo se je podčastnikov in dragih povabljenih osob nad COO. Dvorana je bila okiačana z zastavami in venci in vojaškimi trofejami j najbolj pa je napravilo na nas vesel vtisk, da je cela dekoracija imela naroden slovensk značaj , kajti po celej dvorani, katera je večja od ljubljanskega gledališča, vihrale so slovensko trobojnice v ogromnem Številu, da je slehernemu človekn, kateri je v dvorano stopil, vidno bilo. da ima tu zavedne narodne vojake pred soboj. da Časovni duh denašnji nij brez vspeha deloval na polji narodnosti in napredka. Pod galerijo, kjer jo godba igrala, bila je cesarska zastava, pod njo velikanska podoba cesarjeva in pod tem velik grb naše domovine Slovenijo, namreč grb združen v enem: Kranjsko, Štajersko, Koroško, Istra, Goriško, Trst in okolica. Zapazovali Rmo, da naši domačini v vojaški obleki so izgled civilnemu občinBtvn, ter vojaki in Slovenci v pravem smislu ; naj jim torej izrečem v imena vseh povabljenih iskreno in srčno zahvalo! Ples se je začel ob 8V2 ari. Počastili so veselico se svojo navzočnostjo tudi cesarski namestnik baron Češki, podadmiral Petz, mestni župan d' Angeli, potem dvorni svetovalec Grassi in general Beuman, vsi častniki štaba in dragi. KiaČ plesa pa je bilo ogromni venec lepih dam. Red 14 plesov se je točno in elegantno izvršil. Cve-torko je plesalo nad 90 parov, godba pa pod vodstvom svojega kapelnika je svojo dolžnost prav izborno vršila, ter ponovila staro slavo. Ob pol noči, ko je bil odmor ali počitek, razveseljeval je nas vojaški pev-Bki zbor z nekaterimi narodnimi pesni v občno zadovoljnost. Počastilo je domači polk tudi deputacija podoficirjev iz Ljubljane, kar je med vojaki posebno dober vtis napravilo. Ko jo zarija napočila, smo se veselega srca ločil i od „kranjskih fantov", ki ro nas na I jadranskih obalih s tako sijajno narodno veselico iznenadili. Iz ltllfliill-JP«»*tt<» 7. febr. [Izvirni dopis.) Mi smo uže zopet na robu minister-ske krizo. Glasovanje o vprašanji : ali naj država prevzame poroštvo za založene prioritete iztočne, stoprv delati se imajoče železnice, ali ne? — je pokazala, da ima Szlavv v našem državnem aboru veČino samo 13 zloštevilnih glasov. S tako neznatno veČino more vlada sicer še dalje hirati in hrepati. zdravo živeti in vspešno delovati pa ne mnre več! Vprašanje: ali Szlavy, ali ne Szlavv? postalo ie javna disknsija. Dnevi Szlavyje-vega ministerstva so brž ko ne šteti. Pa kaj na dalje? — Sennyey in ž njim starokon-servativci. Pridati pa mor.8io. Neulchatcau (Vogosen), 23. dec. 1862. Moja hči, 17 let stara, Je trpela vsled pomanjkanja svojih pravil na strašni razburjenosti živcev, imenovani sv. Vidov ples, iu vsi zdravniki so dvomili na mogočesti kakšne pomoči. Od tega časa sem ji po nasvetu prijatelja, Kevalesciere dajal, in ta izvrstna hrana jo je na začudenje vseh, kateri trpečo poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje je tu veliko pozornost vzbudilo in mnogo zdravnikov, ki ao to bolezen za neozdravljivo proglasili, se zdaj čudi, mojo hčer moćno, čvrsto in popolnem zdravo videti. Marti u, Otficiere Comptablu en retraite. Točnoj ći kot meso, prihrani Kevalesciere pn odrašćenih in pri otrocih Sokrat svojo ceno za zdravila. V plehastih pušicah po pol iuuta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 2U gold., 24 funtov 'M gold., — Revalesciere-Biscuiten v pušicah 4 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Kevaleseiero-Ohocolateo v prahu in v ploščicah za 12 taa 1 gold. 50 ar., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 taa 10 gold., za 288 taa 20 gold., — za 57(i taa 'M gold. — Prodaje: Barry du Barry & (Joinp. na I»u-uajl, nallllN«hKaMMe št. 8, v LJubljani Ed. Mahr, v (Jradcl bratje Oberanzinov r, v lnu-bruku Diochtl & Frank, v Celovet P. Birn-baclior, v l.onol Ludvig Miiller, v Mariboru F. Kolotnik & M. Murii, v Merauu J. li S točk ban s on, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska bita na vso krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih. 7. 8. in 9. februarja: Evropa: Tanšek iz Brežic. — Ntminan iz Idrijo. — Kapuc iž Maribora. — dr. Kaneg, dr. Do-minkuš iz Maribora. — lvančič iz Trsta, Pri Elelantu i Grof Attems iz Gorice. — Žerivo iz Litijo. — Žužek iz Laškega. — Kecht iz Dunaja. — Jung iz Dunaja. — Palos iz Celja. — Nauniaver iz Pešte. — Kipšl iz Loke. — Herman iz Dunaja. — Baucalari iz Gradca. — Gorup iz Trsta. — Gospa Kose hir s hčerjo iz Wartenberga. — Sosa-Iiober iz KUlIenberga. — ileina iz Celja. — Žužek iz Gorenjskega. — Strasnv iz Dunaja. — Poduiiišak iz Brežic. — llasonbichol iž Konjic. — Vogl iz Dunaja. — pl. Siavik iz Ugerskrga. — Gruden iz Kus-koga. — Gorup iz Gorice. Pri Mallču: Mine iz Dunaja. — Pochl iz Trsta. — Schnablegger iz Trbiža. — lloccupel, VVolf iz Dunaja. — pl. Pavič Kari iz Karlovca. — pl. Pavič Aifous iz Gradca. — Ferini iz Pieburliaima. — Anzuletti iz Trentos. — Bi od iz Trsta. — Ein-stau iz Mouakovega. — Kniii iz Ghradoa, — Maju-7. g(jspo iz Vrhnike. — Neuman z gospo iz Beljaka. — Schvvarz iz Eiberfelda. — Bachenauch, Tancer iz Dunaja. — llaasnunu iz Prage. Pri Zauionu: Moroie iz Idrije, — Apuli iz Trbiža. — Jagaude iz Meraua. — Braber iz Štajerskega. — Kilsigau iz Dun. nov. mesta. — Strobi iz Litije. Loterij ne srečke. Na Duuaji 7. febr. «7. 41. 31. 58. 1. V Gradci 7. febr. 66. G7. 06. 79. 45. Dunajska borza 10. februarja. (Izvirno telegrafičuo poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . gld. 25 Enotni drž. dolg v srebru . . 74 „ 20 kr. Akcije narodne banke Kreditne akcije . . . Nap. C. k d. . . cekini 103 fl 50 • 977 — 23t> 19 25 ■ 112 n 25 M g n 99 1* 106 n — n l'epr(>N(>t{l j iva francoska (marzćljska) galerta, najbolje, najcenejše in priprostejse sredstvo za čistenje in zboljšanje vina. Najsijajneji vspeh se garantira, ima na prodaj *I. A. Ilarliiiumi v LJubljani, dunajska cesta, Grumnikova hiša, prvo nadstropje, ali pri tleh kupčija Polil in Siip.ui. ali %Vatli«»n pri Virantu. (28—1) V najemščino *e daje posestvo ..Dreni It o v na Kožuiku poleg Izubijane — gospodarsko poslopje in 8 oialov polja Posestvo je posebno pripravno za kofetarljo in (fostlltio. Vse potrebno za obdelovanje polja J, za omenjene obrtnije je priprav-ter se odda se živino vred. N 11 emm i na je pri Natančneje pogoj 1^1**1 nj o liš. štev. 73, na dunajski cesti pisarni Peštanske zavarovaluic iu Ijeno 1 primerno mala. oje povć (24-3) ijJJ 1 >!•<*! lili, Pred sleparstvom se svari! Med mnogimi naznanili, posebno za ure, morijo marsikateri na to, pokrajinske Erebivalco preslopariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička takšne ure kupitii, za atoro firma prodajalca no da dovoljne garancijo. Pri mnni kupljeno uro se vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzemojo, dokaz uajalrogejiie noIIiIiiomII! Neverjetno, pa resnično! y„ -j IrT 111 1 0"| švicarska modoma poicelan-pmail-ura, z lopimi soljankami *^«* * £3** **" IM- "* O • in cvetlicami emailirana, prav elegantna in po niski ceni, koristna za vboge in bogato, z enoletno garancijo. nf.n Q IH j|| "I"I o*| Prava angleška, srebrna cilindrasta ura, s čisto talmi-verižico, z "** "j *** D medaljonom, etuijem, ključem in 5letnim garantilnim listom, in z reservnim urnim steklom vred. Taisto krono-časomerne ure, najfinejše v ognji pozlačene samo 12 gld. 50 kr. IO j|\ I ^ o*| v«>lj A praktična, dobra in Čista remontnima ura, tako zvana cesarska ura, ki *™ ■** S j1"1 najboljšo delo, kar se more misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. se te ure ne morejo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za sekundo zaiti ne sme. r/.** I "i ju f W ir\ se dobijo modeme vojaške ure, lehke, lične, poleg tega jako elegantno MAt\ M.tw 111 lu f^1, in okusne, in kar je glavna reč, }-.ol0 natančno gredo in so po čudno niski ceni; k takej uri dobi vsaki imitirano srebrno urno verižico po modernem fazonu z ključem, etuijem, medaljonom in 51etnim garantilnim listom. Wai||f) It? III t% 0*| srebrna cilindrasta ura, s pravim zlatim obročem naskok, močnim i pravo talmi-zlato verižico okolo vrata in garantilnim listom vred. ČSaillO IS in !20 '**! Prava angleška najfinejša v ognji pozlačena srebrna kronome-* _ T tS" torna ura z dvojnim pokrovom, najfinejše emailirana, s fino verižico iz pravega talmi-zlata, medaljonom in garantilnim listom vred. SiUlUt I Si nli OO in «rl najfinejša prava angleška Biderna ura, na 15 m- k"u,lu an m" 111 **** bino V, z najfinejšo verižico iz talmi-zlata, medal- jonom, usnjatim etuijem in garantilnim listom vred. Stflllirft m2(\ in 9*% crl srebrna remontoarna ura, se brez ključa navija, s talmi-zlato prtinu «\JF IU ftl« veniičo in medaljonom vred. ^nillO 23^ iti 27 ir\ jt.lata ura ^a g°BP° z verižico, medaljonom in garantilnim Sk*imn U^ in JLO o*l prava angleška srebrna remontoarna ura z dvojnim po- »oailiu «JtJ| lil gl. krovomt garantovana in patentovana. NclIllO 35^ 4:5 ili 50 gl. prava a„gieška zlata siderna ura s kristalnim steklom. ^sMtftin fSO T^6* in K Wl tri nna zlala remontoarna ura s kristalnim steklom, 105 in t^ilIHU UU, (O III R\J\J gl. llf) gl „ uvojlliin ateklom. Siflllin OHO tri piavi angleški kronometor, z romontoarom, dvojnim pokrovom K3C1I11U OW gl« jn kristalnim steklom. Kazen tega vi*e kje drugod ali od kogar druzega razglašene ure oeueje. Delavnica za poprave ur. Stare ure, večkrat dragi družinski spominki, se popravljajo in ponavljajo. Cena ponrav s Dietno garancijo gl. l«/„ gl. 3, 5 do 10 gl. Pismena naročila so na poštno povzetje ali iioNll)atev znesku v 2-1 muli izvrše. Na posebno zahtevanje se pošiljajo tudi ure in verižico na povzetje na izbirko in bo za neobdržano denar nazaj posije. Mojo cene so vedno nižje kakor najnižjo povsod in jaz stojim s svojimi terjatvami na visočini časa, Vul, ki si nove uro naroČiti želč, Vnl, ki stare ure za novo zamenjati hočejo, so proseni, so na mojo firmo obrniti. (284—10) Uhrenfabrikant, Rothentlmimstr. 9, Wien. \uslov iittj se dobro zt*]»oiiiiil. Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina, in tisk „Narodne tiskarne".