Leto LXIIL, ft. 1*1 V Ljubljani, ponedeljek 7« julija 1030 Cena Din L- dan popoUoe, IzvsemSi oadoHe » pranika. — teseretj do 30 potit i Din 2__, «*o MO Tt«t Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, isvserati pet* vrsta Din 4.—. Popast po dogovora, Jeseratni davek posebej. — -Slovenski Narod« ve*Je mesečno v Jugoslaviji Din 12, m iooxeaw*vo Dio 36.—. Rokopisi m ne vračajo. Uredništvo in npravnrštvo Ljubljana, Knaflova ol. 5 Te*e4on 5t. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR. Grajski trg 8.-- CELJE. Koceaova ulica 2. — TeL 190, NOVOMESTO. Unblja^ska cesta. tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun pri pošt. ček. zavodu v Ljnbliaa: st. 10.351 i. KATASTROFA „KARAGJORGJA" Skupno je bilo ubitih osem oseb, ranjenih pa 29 oseb — Ten£@nčna poročila italijanskega tiska C 7. julija. Danes so prispeli na potniki ponesrečenega jugoslo-yenskega parnika »Karagjorgje«, ki so Šh po katastrofi pripeljali najprvo v Zadar, od tam pa s parniki Jadranske plovidbe na Sušak. Vsi potniki potrjujejo, da ne zadene kapitana Karagjorgje Bikaka krivda, ker je vozil točno po predpisih. Nesreča se je zgodila ob 2.10 zjutraj, ko je na pa miku večinoma vse spalo. Parnik je vozil skozi tesni Paš-manski preliv, kjer je potrebna pri izogibanju še posebna previdnost. Noč je bila jasna, tako da se je videlo daleč no morju in bi ne moglo priti do nesreče, če bi bil italijanski parnik enako previden. Poškodbe »Karagjorgje« so tako velike, da se je naravnost čuditi, da se parnik ni takoj pogreznil. Sredi parnika v levem boku je nastala 12 m široka odprtina, skozi katero je voda vdrla v notranjost in v hipu zalila vse sosedne prostore. Le prisotnosti duha poveljnika kapitana Prodana se je zahvaliti, da voda ni prišla v strojni oddelek, ker bi bila sicer nastala eksplozija. Parnik je krenil takoj proti obali, kjer je nasedel. Zaradi udiranja vode pa se je nagnil globoko na desno stran. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo pri nesreči S potnikov ubitih, 7 težko ranjenih, 22 drugih pa je dobilo občutne poškodbe. Med ranjenimi so večinoma Cehoslovaki in Poljaki, vračajoči se z vsesokolskega zleta preko Dalmacije. Med mrtvimi sta tudi dva mornarja. Italijanski listi obširno poročajo o nesreči in skušajo prevaliti krivdo na poveljnika »Karagjorgja«. Razširili so tudi vesti, da je kapitan »Karagjorgje« Prodan po katastrofi izvršil samomor, kar je seveda docela izmišljeno. Kapitan Prodan je včeraj prisostvoval ogledu sodne komisije ter je snoči prispel na Sušak, da poroča ravnateljstvu Jadranske plovidbe, kako je prišlo do nesreče. Silen potres v Španiji V Južni Španiji Je bil včeraj močan potres, ki je povzročil mnogo škode — 5 oseb ubitih, mnogo ranjenih — Tu* v Avstraliji in Indiji katastrofalni potresi Madrid, 7. julija. V raznih krajih 3užne Španije so zabeležili včeraj izredno močan potres. Najbolj so ga občutili v Sevilli, Cordobi, v Granadi in v Malagi- Prebivalstvo v Andaluziji je bilo tako prestrašeno, da je mnogo ljudi zapustilo hiše in prebilo noč v parkih. Izredno močan je bil potres v Bae-ni in v Luceni, kjer so slišali močno podzemsko bobnenje in so zvonili zvonovi. Slabejše potresne sunke so čutili tudi v Madridu. Kakor poročajo, je bilo pri tem potresu ubitih 5 oseb m 15 ra- njenih. Materijalna škoda je občutna. V severni Španiji so divjali strahoviti viharji spremljani z nalivi. Pri povodnji je utonilo nad 100 glav živine. vVellington (Avstralija), 7. julija. Tu je bil izredno močan potres. Podrobne vesti manjkajo. Bombav, 7. julija. V Indiji je bil velik potres, ki je porušil na bengalskih železnicah 35 železniških mostov in povzročil veliko materijalno škodo. Število človeških žrtev je zelo veliko. Nov ženski letalski rekord Na poletu okrog Anglije je 26-letna miss Brown zmagala nad SO le-u talci — Ponesrečen polet prekc Atlantskega oceana London, 7. julija. Po sijajnem poletu miss Amy Johnson v Avstralijo in vojvo* dinje Bedford v Afriko je zopet druga angleška žena dosegla na letalskem polju nov časten uspeh. Pri včerajšnji letalski tekmi za kraljevo kupo je zmagala nad 80 moškimi tekmeci 261etna miss Winn«fred Brown iz Manchestra. Med letalci je bilo več pilotov svetovnega slovesa. Miss Brown je vodila letalo »Avroavion«, ki je bilo opremljeno s znamenitimi motorji »Cirrus«. Startarji so postavili miss Brown na 15. mesto pri početku poleta okrog Anglije. Kljub temu je miss Brown prispe* la po krasnem poletu v Hanwell 11 minut pred vsemi drugimi letalci. Za njo so pri* speli po vrstnem redu A. S. Butler, ki je eden pijonirjev letalstva, letalski poročnik Waghorn, ki je zmagal na tekmi za Schneiderjevo kupo, Blackburn in ga. Butler. Progo, dolgo 750 milj je preletelo 58 letalcev. Zmagovito letalko je sprejela velikanska množica z burnimi ovacijami. Katastrofalne poplave v Španiji San Sebastian, 7. julija. Kakor poročajo iz Alegia, jereka Soria prestopila zaradi neprestanega deževja bregove. Kmetski voz je padel v reko, pri čemer so utonile 4 osebe. v mestu Soria je divjal več ur silen vihar, ki je v okolici močno poškodoval žetev ter prekinil železniško zve-zo. 15 o3eb je bilo ranjenih. Reke nosijo številna živalska trupla. v okolici Segovije je vihar uničil žetev 40 vasi. Prizadeti kraji so se obrnili na oblasti za pomoč. Tragedija angleške igralke London. 7. julija. V Hampsteadu so najti ustreljenega zakonca Cotril. Ga. Cotrill je bila ena najlepših igralk v Angliji in se te poročila šele pred kratkim. Zadnje Čase je stanovala pri svojem očetu GeraT-du Lawvrence. Zakonca sta po poroki odšla na ženitovanjsko potovanje in pose-tila pri tej priliki Dunaj in Budimpešto. Kmalu nato se je vrnila ga. Cotrill sama k staršem v Hampstead. Včeraj se je vrnil tudi njen soprog, ki je govoril s svojo Ženo okrog dve uri. Zakonca sta bila zelo razburjena in kakor pravijo domačini, sta se zelo prepirala. Kmalu nato so počili trije streli in ko so vdrli v sobo, so našli oba na tleh v mlaki krvi. Ga. Cotrill je bila le mrtva, dočim je izdihnil njen soprog Letalka je bila popolnoma izčrpana, ko je sprejela kraljevo kupo. Miss Brown ni še nikoli preletela tako dolge proge. Letela je s povprečno hitrostjo 102.7 milj na uro. Neglede na končni uspeh tekme so dosegli: Butler 129.7 milj hitrosti na uro, ga. But* ler 129.5 in letalski poročnik Fielden 126 milj na uro. St. John (Nova Fundlanska), 7. julija. Letalo, s katerim je hotel Wyneyton pre* leteti Atlantski ocean, je popolnoma zgo* redo. Pri tem je bil ranjen letalec Sher» field. Triumf Johnsonove Perth (Avstralija), 7. julija. Ko je pri« spela miss Amy Johnson semkaj jo je sprejela tako ogromna množica, da ni mo=» gel njen avto naprej. To priliko je izkoris stil neki mladenič, da je stopil k avtomo* bilu in skušal poljubiti miss Johnson. Le* talka ga je tako udarila v obraz, da se je prevnadušeni čestilec umaknil s krvavečim nosom. med prevozom v bolnico. Cotrillova je. bila zelo lepa in nadarjena igralka. Nastopata je v znameniti angleški igralski družbi, katere ravnatelj je bil njen oče. Tragedija je zbudila v Hampsteadu splošno sočutje. Revolucionarni pokret na Portugalskem Lizbona, 7. julija. Po oficioznem sporo* čilu je bil aretiran polkovnik Almeida in odpeljan v Elvas. Ugotovili so, da je pri« pravijal revolucijonaren pokret, da bi vr* gel vlado. Policija je aretirala tudi številne civilne osebe, ki so zapletene v afero. Pre« iskava se nadaljuje. Dve torpedovki trčili skupaj Lizbona, 7. julija. V zalivu Vigo sta trčili dve torpedovki. Ena izmed njih je bila tako poškodovana, da se je takoj po* topila. Moštvo so rešili. Braziljski predsednik v Londonu London, 7. julija. AA. Včeraj je bil predsednik Brazilije Julij Prestez s svo* jim spremstvom sprejet od angleške kra* ljevske dvojice v Buckinghamski palači, nakar je bil povabljen na obed. Boji med črnci in belci v Ameriki Emelle (Alabama), 7. julija. V krvavi bitki med črnci in belci je bilo ubitih 6 oseb. Pravilnik o zdravilih in drogah Beograd, 7. julija. Zadnje »Službene Novine« objavljajo pravilnik o zdravilih in zdravilnih specijalitetah. V tem pravilniku se določa vse potrebno za izdelavo dobrih zdravil in zdravilnih specijalitet. Razen tega objavljajo »Službene Novine« pravilnik prometu in kontroli narkotičnih drog in strupov. Kot narkotične droge se smatrajo vse vrste opija, morfija, koakina, hašiša itd. Pravilnik vsebuje tudi kazenska določila. Prepovedana je nedovoljena produkcija, predelava, shranjevanje v skladiščih in prodaja narkotičnih drog in strupov. Prestopki se kaznujejo z globo do 50.000 IMn ter z zaplembo predmetov, s katerimi se je poslovalo brez dovoljenja. Ustoličenje patriarha Varnave Peč, 7. julija. Včeraj je bil patriarh pravoslavne cerkve Varnava slovesno ustoličen na prestolu srbskih patriarhov v Peči. Slovesnemu ustoličenju so poleg številne duhovščine in gosposke prisostvovale velike množice naroda iz Srbije. Mesto je bilo v zastavah. Po ustoličenju je imel patriarh na množice nagovor, v katerem je pozival narod, naj ostane veren in zvest svojemu kralju in domovini. Glavna skuoščina abstinentov Zagreb, 7. julija. Po glavni skupščini zveze treznostne mladine, se je vršila včeraj dopoldne v Sabornici 8. redna letna glav* na skupščina jugoslovenskega saveza treznosti. Zborovanju je predsedoval univ. prof. dr. Dragutin Mašek. Kralju, predsedniku vlade generalu Zivkoviču in prosvetnemu ministru Maksi m o vi ću so bile odposlane pozdravne brzojavke, nakar je tajnik Krzna-rič poročal o delu saveza v preteklem letu. Udeležence je z daljšim govorom pozdravil dr. Lujo Thaler. Vročina v Zagreba Zagreb, 7. julija. Včeraj je bila v Zagrebu še večja vročina, kakor zadnja dva dneva. Na sobicu je bilo 37 stopinj C, v senci pa 34 in pol. Masaryk v Šleziji Praga, 7. julija. Predsednik republike je zapustil letovišče v Židlohovicah in od* potoval v Slezijo, kjer so ga povsod spre* jemali z velikim navdušenjem. Demonstracije poljskih komunistov Lille, 7. julija. V soboto je približno 30 poljskih komunistov razbilo šipe na polj* skem konzulatu v znak prostesta proti obsodbi komunistov v Lvovu. Okoli kon* zulata so našli kamne, kose železa in večje kose lesa, ki so bili zaviti v komunistične letake. Ob vhodu v konzulat sta bila na« lepljena dva lepaka žaljive vsebine v polj* skem jeziku. Policija marljivo zasleduje storilce. Sorzna poročila* LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.71. — Berlin 13.4475 — 13.4775 -13.4625). — Bruselj 7.8904. — Budimpešta 9.8877. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 796.04 — 799.04 (797.54). — London 274.24 — 276.04 (274.64). — Newyork 56.2« — 56.445 (56.345). — Pariz 222.03. — Praga 167.11 — 167.91 (167.51). — Trst 295.6«. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.125. — Pariz 2026. — London 25.045675. — Newyork 515.15. — Bruselj 72. — Milan 26.98. — Madrid 60.75. — Dunaj 27.775. —Praga 15.285. — Varšava 57.80. — Budimpešta 90.225. — Bukarešta 3.06. Poslabšan položaj v Indiji Novi krvavi izgredi — Nacijonalisti skušali osvoboditi Gandhija — Indijski muslimani proti poročilu Simonove ustavne komisije Bombav, 7. julija. V Pooni so izbruhnili včeraj krvavi nemiri. Razjarjena množica je napadla evropske avtomobile, metala na policijo cvetlične vaze in ranila nekega častnika. V bližini zaporov Jeravda. kjer je interniran Oandhi, se je zbrala množica do 10.000 ljudi, ki je hotela napasti zapore in osvoboditi Gandhija. Pri tem je prišlo do krvavega boja med množico in policijo, v katerem je padlo več demonstrantov in je bilo ranjenih nad 200 oseb. Skupino demonstrantov, ki je kljub vsemu prodrla do jetnišnice, je zavrnila jetniška straža. Zadnje čase se je položaj v Indiji zelo poslabšal, ker čim dalje bolj narašča odpor proti predlogom Simonove ustavne komisije. Indijski nacijonalisri so zavzeli popolnoma odklanjajoče stališče in tudi med verskimi in narodnostnimi manjšinami ni poročilo dose- glo uspeha, ki si ga je angleška vlada obetala. V Simli se je sestala vseindijska konferenca muslimanov, ki je sprejela resolucijo, v kateri pravi, da je poročilo indijske ustavne komisije popolnoma nesprejemljivo, ker ne upošteva zahtev muslimanov in kaže reakcijo-narna stremljenja. Položaj se je zelo poostril, ker je muslimanov nad 70 milijonov. S tem sklepom vseindijske konference muslimanov se je izreklo celokupno indijsko prebivalstvo proti poročilu Simonove komisije. London, 7. julija, AA. Poučeni krogi trdijo, da bo še ta teden objavljen dnevni red o indijski konferenci, ki se sestane v Londonu 30. oktobra t. 1. Dnevni red in sestava te konference bosta objavljena istočasno v Londonu in v Indiji. Za to objavo vlada v javnosti veliko zanimanje. Bojkot angleških izdelkov v Indiji Kljub delnemu pomirjen ju vztrajajo indijski nacijonalisti pri bojkotu angleškega blaga — Protestni memorandum angleških trgovcev Bombav, r>- julija. Kljub temu, da so ponehali neprestani spopadi med indijskimi nacijonalisti in angleško policijo, je še vedno ostro nasprotstvo med Indijci in Angleži. Posledico čutijo posetmo angleški trgovci, ki jih indijski nacionalisti še vedno bojkotirajo, tako da je v Doslednih mesecih prenehal že skoro vsak uvoz angleških izdelkov v Indijo. V Delhiju, Luknovui, Allahabadu in Lahom ter drugih indijskih mestih sploh ni več mogoče kupiti angleškega blaga. Tako zvana evropska zveza, v kateri so organizirani predvsem angleški trgovci, je izročila indijski Vladi daljSi memorandum, v katerem zahteva, naj že ta energično nastopi proti voditeljem bojkotnega gibanja, ki bo sicer prizadejal angleškemu gospodarstvu nedogled-no škodo, in to tem bol, ker Indijci kupujejo sedaj namesto angleškega japonsko in ameriško blago. Memorandum te organizacije je iszzval burno ogorčenje indijske javnosti, ki j« v odigovor nanfl še pojačila bojkotno gibanje. Indijci bojkotirajo prav vse vrste angleških izdelkov od avtomobilov do zdravil. NiU 1k>vi listi objavljajo dnevno dolge sezname, v katerih sporočajo javnosti, kje si more nabaviti nadomestilo za angleško blago. Gospodarski boj med Ameriko in Anlijo Mnenje ruske komunistične stranke o svetovni gospodarski krizi. Moskva, 7. julija. Na kongresu komu* nistične stranke je Molotov poročal o sve* tovni gospodarski krizi. Poudarjal je, da je svetovna trgovina zelo nazadovala. De* lavske mezde so v večini držav zelo nizke in po zadnjih podatkih je v kapitalističnih državah 17 milijonov brezposelnih, dočim jih je v resnici nad 20 milijonov. Velika gospodarska kriza je prisilila razne drža* ve, da so pričele varovati svoja domača tržišča z visokimi zaščitnimi carinami, pri čemur se odlikujejo Zedinjene države, ki so na vse inozemske proizvode uvedle ob* čutne carine. V sličnem položaju je tudi Anglija, kjer se je razvila zadnje čase velika agita* ci>a za prosto trgovino v okviru britskega imperija in za uvedbo carin proti vsem proizvodom iz inozemstva. Briandov pred* log ni v bistvu ničesar drugega kakor pri* prava za boj Evrope proti Zedinjenim dr* žavaui. Tako se vse bolj razvija velikan* ska borba med Anglijo in Zedinjenimi dr* žavami za ravnotežje v svetovnem gospodarstvu. Nadalje je Molotov omenil naraščajo* če rev oluci j on aro o gibanje v Indiji, v In* dokini in v Afriki. Potem, ko je Molotov naglasil, da je ruska socijalna demokracija vedno pri* pravljena sodelovati z buržoazijo, je dejal, da je glavna sedanja naloga komunistične stranke konsolidirati svoje uspehe in oja* čiti propagando. OGENJ NA POLJU. Včeraj pooldne so iskre kopalnega vlaka, ki odhaja okoli 13.25 iz Ljubljane, v Vižmarjih zažgale na desni strani proge žitno polje. Posestniku Feliksu Černivcu iz Dravelj je zgorelo za 1200 Din pšenice, posestniku Francu Jenku pa je požar po* vzTočil okoli 3000 Din škode. Trije želez* ničarji, ki so prihiteli na pomoč, so ogenj pogasili in preprečili, da se ni še bolj raz« siril. Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za leto 1930? Ponedeljek m torek dneua srečk potem se prodaja srečk ukine, ker se bo vršilo 1. žrebanje že dne 8. julija. Opozarjamo že danes vse naše igralce, da bodo svoje srečke za nadaljnje štiri razrede vedno pravočasno obnovili, da bodo v stanu igrati na visoke dobitke v V. razredu. Srečke, v kolikor jih je še na razpolago, se dobijo v vseh pođruZnicah „Jutra44, v Oglasnem oddelku ..Jutra44 v Prešernovi ulici ter v podpisani hranilnici. Zadružna hranilnica r. z. z o. zM Ljubljana, Sv« Petra c ». Občinski uslužbenci za svoje pravice Zborovanje organizacij občinskih uslužbencev dravske banovine Trbovljah Trbovlje, 6. julija. V soboto in aedelio so ta vršile v največjem rudarsko-industrijskem središču Jugoslavije letne slavne skupščine organizacij občinskih uslužbencev dravske banovine, združene z raznimi prireditvami in ogledovanjem tamkajšnjih industrijskih naprav. Občinskih uslužbencev se je ob tej priliki zbralo nad 150 iz vseh krajev Slovenije. V soboto popoldne sta priredili svoji redni letni skupščini društvi pokrajinskih občinskih uslužbencev za bivšo mariborsko in ljubljansko oblast v prostorih trboveljskega trškega naeelstva. V tem društvu so organizirani uslužbenci vseh podeželskih mest, trgov in večjih občin. Skupščini sta vodila predsednika Arnejc iz Trbovelj in Kranj'.; iz Slovenjgradca. Razpravljalo in sklepalo se je o delovanju obeh društev v minuli poslovni dobi ter se je predvsem poudarjalo, da je treba tem podeželskim obč. uslužbencem na vsak način za sigu ra ti pravni in materijami položaj. Le v nekaterih podeželskih občinah je obč. uslužbenstvo pragmatično nameRSeno, v vseh drugih pa le začasno in pogodbeno ter je odvisno le od dobre volje posameznih občinskih odborov. Obe ti dve skupščini sta tudi sklenili, da osnujeta za svet« člane in njih žene fond sa posmrtno pomoč. V to svrho je bil sprejet poseben pravilnik, ki predvideva vplačevanje v ta fond in pa izplačevanje podpor v smrtnih primerih. Pri obeh skupščinah se je tudi konstatiralo da j* še veliko podeželskih občinskih u«lužb#n*«v\ W se doslej fe niso organizirali, bodisi zaradi stanovske nezavednosti ali pa zaradi reaketjonarnepa odpora nekaterih delodajalcev. Pri nas so namreč £a vedno občinski odbori, ki smatrajo vsako organizacijo za izraz upornosti, dasi SO pO državljanskem zakonu organizacije dovoljene in smejo itak organizacije delovati le na temelju oblastveno dovoljenih pravil. Značilen je primer, da dobiva neki uslužbenec mrseenih dohodkov 200 Din, a niti teh se mu Že par mesecev ni izplačalo! Ta uslužbenec ni sam, nesro ima družino, ki mora zaradi tepa trpeti pomanjkanje in Se ne 010- re preživljati. Za tega uslužbenca se je stanovska organizacija že obrnila na bansko upravo, da zadevo preišče in uredi nevzdržno stanje. Obe skupščini sta zaključili svoje zborovanje v najlepši složnosti ter sprejeli še razne sklepe za bodoče smotreno delovanje. Zvečer se je vršila seja Zveze organizacij občinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine v Društvenem domu, na kateri so »• obravna\*ale tekoče zadeve. Formulirali so se predlogi za glavno skup-S8no. Ob 20. je v dvorani Društvenega doma priredil pevski zbor mariborskih mestnih nameščencev in pa vokalni kvartet ljubljanske Glasbene Matice dobro uspel koncert, s katerim ;e bilo trboveljsko občinstvo, ki no zadovoljno. Po koncertu se je istotajn vršil prijateljski sestanek, pri katerem j« svi-ral rudniški šrameL Z nedeljkimi jutranjimi vlaki so prispeli v Trbovlje še mestni uslužbenci iz LJubljane, Maribora, Celja in Ptuja v res lepem in častnem številu. Takoj ob prihodu so se občinski uslužbenci na dvorišču trboveljske šole skupno fotografirali. Nato je odšla deputacija pod vodstvom dr. Moleta in dr. Rusa k trboveljskemu županu g Vodušku, se mu poklonila in mu ob isti priliki izročila kot dar vseh v Zvezi včlanjenih organizacij znesek Din 2500 za trboveljsko revno deco. Gospod župan ie deputacijo prijazno sprejel in se v imenu občine zahvalil za velikodušni dar. Ob 10. dopoldne se je vršila v Delavskem domu pod predsedstvom dr. Moleta iz Ljubljane redna glavna skupščina Zveze, kateri je prisostvoval tudi trboveljski župan g. Vodušek, ki je skupščino prav toplo pozdravil in želel občinskim uslužbencem pri delu veliko uspeha. Skupščina je poslala vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru 1 Po predsedstvenem poročilu je podal tajnik Mohorč izčrpno in obširno poročilo o delovanju Zveze v minuli poslovni dobi. Blagajnik Jarec je poročal o denarnem stanju Zveze. Po poročilih Zvezinih funkcij onar j ev je predaval bivši mariborski župan g. Grčar o socialno - skrbstvenih dolžnostih mestnih in podeželskih občin. Predavanji !e bilo zelo poučno, skrbno in izčrpno pripravljeno ter je trajalo nad eno uro. O tem predavanju bomo Se obširneje poročali v eni prihodnjih Številk. Po predavanju g. Grčarja je mestna računska uradnica g. Marija Bajtova iz Ljubljane ob veliki pazljivosti skupščinarjev podala referat o enakopravnosti in celibatu občin« škili uradnic, o katerem bomo še tudi pozneje poročali. Oba poročevalca sta žela za svoja referata navdušeno odobravanje. Nato je skupščina izvolila nov upravni in nadzorni odbor pod vodstvom dosedanjega neumornega predsednika dr. Moleta tz Ljubljane. V tem upravnem odboru so zastopani uslužbenci vseh štirih avtonomnih mest Slovenije, kakor tudi uslužbenci podeželskih mest, trgov in večjih občin dravske banovine. Med raznoterostmi so bili sprejeti še nekateri važni in nujni predlogi. Po skupščini se je vršil v dvorani For-tejeve restavracije na Vodi skupni obed, katerega se je udeležil tudi trboveljski župan g. Vodušek. Ob tej priliki je društvo pokrajinskih občinskih uslužbencev za južni del naše banovine s sedežem v Trbovljah poklonilo Zvezi krasno darilo v obliki steklene vaze, izdelane v steklarni v Hrastniku. Pri obedu so prepevali pevci pevskega zbora mariborskih mestnih uslužbencev. Po obedu so si skupščinarj! ogledali naprave trboveljskega rudnika ter je posetilo v res častnem številu, izredse nato z večernimi vlaki vračali domov. Rožnodolski jubilejni semenj Rožna dolina je včeraj uspešno proslavila praznik dela, varčnosti in uspehov Rožna doHna, 6. julija KaJvo imer^tno do s kaiko velakcimesrtno Pa-ra«k> je Rožna do&aa obhajala 25 letnic j svojega vzorno delavnega olepševalnega društva, ste ze čitali v »Pomedeiljjiku«. Brav noben Ljubljančan tu mogel poza biti na sJav-nost, saj jih je že v soboto zvečer in v nedeljo ves da« of>odTWiiTOe« nik Kugon Schell. To veliko poslopje bo gotovo prihodnjo pomlad. Ni zapadni strani Dunajske cesce na* sproti Sv, Krištofa rase iz tal visok opri-tlična hiša gospe Tavčar. Stanovanje bo tudi v nizkem pritličju. Tik ob Dunajski cesti zidane hiše morajo imeti po stavbnem redu najmanj eno nadstropje, od ceste odmaknjena poslopja so pa hhko tudi visokopritlična. Ob hiši gospe Tavčar bo nova ulica, ki bo vezala Dunajsko cesto s Pleteršnikovo ulico tostran Cosrove (Samotne) ulice. Smer ulice je sicer na* rnačena, a ulica je še brez imena. ?o-1«j* ba je, da bo tisti nekdaj Toenniesov svet v nekaj letih ves zazidan. Hišo gospe Tav--carjeve zgradi inž. Ivan Tornago. Na oglu Pleteršnikove in Cost'.ve (prei Samotne) ulice je napravljen betonski *e* melj za enonadstropno vilo, ki si jo postavi dr. Stanko 2itko. V vili b->do sta* novanja v nizkem in visokem pritlićj i ter v prvem nadstropju. Betonski '.emelj je prevlečen z lesenocementno maso. Ha bo* do tudi nizkopriilični prostori suhi in do* bro porabni. Zidanje Zitkove vile ima v rokah stavbenik Ivan Slokan. Tik igrišč* SK Primorja na vzhodn-strani Dunajske ceste je v delu močan 4 metre visok betonski temelj za enonad* stropno hišo gospe M. Kovačič V tleh 6ocJo kleti, v pritličju gostilniški in trgo* vinski lokali, v visokem pritličju in v pr* vem nadstropju pa lepa moderna stano* vanja. Temeljno zidovje je zato tak? močno, da se bo pozneje hiša lahko vzdignila v dvonadstropno. Zidarska dela vodi zidarski mojster Anton Mavric. V bližini Domobranske ceste je v gro* bem sezidana in tudi že pokrita visoko* pritlična, enonadstropna hiia, ki si jo je omislil inž. Msjce. Nekaj notranjih pro* štorov je že ometanih. Stanovanja bodo v visokem pritličju in v prvem nadstropju. V tleh napravljeni prostori se bodo rabili za kleti, pralnico in drvarnico. Vsa dela morajo biti končana do 1. septembra, na kar pridejo v hišo stranke. Zidarska dela vodi stavbni podjetnik G. Toennies. Na isti cesti bliže Vojvode Mišica cesti je povećem sezidana, pa ne še pokrita enonadstropna hiša inž. Močnika. Ta te* den bo zidovje spravljeno pod streho. Stanovanja bodo v visokem pritličju in v prvem nadstropju. V tleh bodo pa samo klet. pralnica in drvarnica. Gospodar bo tmel vso hišo samo v svojo porabo. Zi* darska dela vodi stavbno podjetje Slokan in Svetina. V Zadružni ulici Cna Kodeljevem) so začeli v četrtek dne 26. m. m. kopati svet za novo hišo, ki si jo zgradi žagar Albin Južina. Pod njegovo streho bodo stano* vanja v nizkem in visokem pritličju in pa pod streho. V tleh je gramoz, ki ga bodo porabili pri gradnji betonskega zidu. Zv danje bo izvršil zidarski mojster Vinko Bom. Gradbeno gibanje je v mestu in oko« lici v takem zamahu, da navzlic številnim opekarnam zidarjem opeke primanjkuje. V sami gramozni jami za Bežigradom, kjer so se doslej gradile le lesene hišice, so začeli zidati zidane domačije, kar je vse* kakor lep napredek. Betonski temelj in kup navožene zidne opeke kaže, da bosta pri gradnji zaposlena zidar in polir, kate« rib doslej v gramozni jami niso poznali, zakaj lesene hišice so si ljudje delali sami ali pa jim je nekoliko pomagal samouk tesar, tako da je domačija tem manj »falt. Kakor ie videti, bo gramozna jama kmalu vsa zazidana s skromnimi stavbami, a njih dcnnovalci so vobče zadovoljni in veseli, da so pod svojo streho. Izletniki iz Amerike Druga skupina izletnikov Slov. narodne podporne Jednote v Chicagu je prispela včeraj ob 13,45 v Ljubljano. Prišlo jih je 50 pod vodstvom g. Franceta Aleša iz Doba pri Domžalah. Na glavnem kolodvoru ie bila ob tem času velika množica domačinov. Gneča je bila tako velika, da so se ameriški Slovenci le z veliko težavo prerinili do izhoda. Umevno Je, da se občinstvo, razen onih. ki so svoje pričakovali, ni brigalo za naše, od dolgega potovanja izmučene rojake. Zaradi velikega navala ljudstva so bili pozdravni govori izključeni, samo izseljeniški nadzornik Fink je izrekel vodju izletnikov dobrodošlico in podzastopnik Cunard Line gosp. M i I a v e c, ki se je peljal izletnikom do Vižmarii na proti, jih je že v vagonih pozdravil. Sprejem je bil torej nekoliko pomanjkljiv in za to ga izpopolnjujemo z iskrenim pozdravom in dobrodošlico ameriškim rojakom. Iz daljne Amerike so se napotili iz ljubezni do svojcev in do domače grude v staro domovino. 2eHrno jim obilno razvedrila in potrebnega počitka. Merodajne kroge bi opozorili, naj y bodoče ob takih prilikah poskrbe. da bodo nosači pomagali izletnikom nositi prtljago iz vagonov. Železniško upravo pa prosimo, da olajša izhod s kolodvora, kajti pomisliti moramo, da so izletniki od 16dnevnega potovanja zelo utrujeni ter v hudi vročini popolnoma izmučeni. Posebno moramo pa še apelirati na upravo cestne železnice, da omogoči prost izhod s kolodvora čez cesto. Pri prihodu ameriških izletnikov je cestna železnica zastavila izhod, oziroma prehod čez ceste popolnoma po nepotrebnem s tremi vagoni tako. da so nekaterim pedali kovčegi v gneči iz rok. Ako je cestna železnica mislila ali morda celo hotela napraviti uslugo, da privabi ameriške izletnike v svoje vagone in jih popelje v mesto, bi jim s tem slabo ustregla, ker se po mestu večinoma ne znajo orijentirati in ker imajo na kolodvoru opraviti s prtljago še na carinarnici. Po našem mnenju je spiob nerazumljivo, zakaj cestna železnica ob prihodu vlakov zabarikadira s svojimi vagoni izhod s ko-kolodvora, oziroma prehod čez cesto. Kdor se hoče tramvaja poslužiti, ga bo našel tudi, če stoji dva koraka od izhoda. Za to prosimo g. ravnatelja cestne železnice in g. župana, da zadevo uredita in da odpravita to umetno prometno oviro. Končno smo dobili dež Ljubljana 7. julija. Po deževnem maju smo dobili letos proti pričakovanju izredno vroče in suho poletje. Suho vreme je bilo dobrodošlo kmetom, ko so pospravljali seno, zdaj, ko začenja zoreti žito in ko bi moralo biti so-Čivje v najlepšem razvoju, je bil pa dež žo nujno potreben. Suša je bila po večini krajev dravske banovine in tudi po mnogih drugih krajih države že zelo občutna. Ob poedinih železniških progah so lokomotive zadnje dni zažigale suho travo, ponekod tudi ječmen. Ob gorenjski progi se vidijo na mnogih krajih sledovi pripekajorega sobica in suhega vremena. Kmetje so že tarnali, da bo letos zelo slaba letina, češ da bo žito sama slama, sofivja pa sploh ne bo. Dež je bil nujno potreben vs*»m poljskim pridelkom, pa tudi sadju, ki ga bo letos itak malo. Se včeraj, ko smo imeli izredno vroč dan, je kazalo, da dežja še ni pričakovati in tudi vremenski preroki so menili, da ostane vreme lepo, toda davi je bilo že na vse zgodaj zelo soparno in barometer je začel nenadoma rapidno padati. To je pričalo, da se pripravlja k dežju- 1° r^s 80 zbirati že v prvih dopoldanskih urah na jugozapadu črni oblaki, začelo je grmeti in ob pol 11. s« je vlila silna ploha, med katero je padala redka, dokaj debela toča, ki pa v neposredni okolici Ljubljane in v Ljubljani sami menda ni napravila nobene škode. Oblasti z nevihto in nalivom so te podili od jugozapada preko mesta proti severovzhodu. Del je Hl sic*1" »amo nekaj minut, toda za prvo silo bo poljskim pridelkom pomagano, zlasti še, ker je ostalo nebo oblačno, ker se j« ozračje znatno ohladi- lo in ker ni izključeno, da bo danes te deževalo. Morda se nas nebo usmili in sam pošlje nekaj dni hladnega, delavnega vremena. Veseli bi ga bili, razen najbolj zagrizenih kopalcev, vsi. f V • Koledar. Dane«. Ponedeljek, 7. julija 1930, katoličani: Vilibald, pravoslavni: 34. junija, Ivan dan. Današnje prireditve. Kino Matica: Tirani oceana. Kino Ideal: Latinska Četrt. Jami nastop sokolske vrste ob IS. na letnem telovadišču v Tivoliju. Dežurne lekarne. Danei: Trnkoczv, Mestni trg, Ramor, Miklošičeva cesta. Nedelja senzacij ii Loki DETE POD AVTOBUSOM Ko je včeraj ->b 13. vozij žirovski avtobus od opoldanskega !;ubi3anske£a vlaka z mestnega t^ga v ŠJcofii Loki proti Poljan-> vstopajo ootnuci. vpgirj prav poč*s/\ j« deklico vemda.: pagrabiio kokv. m čeprav je šofe- v trenutku zavrl avtobus, jo je ko*o že pritisnilo čez prsi. da :e nesrečna deJrietee hruhmJo kri. Avtobus, je obstal tako naglo, da koio neti m Slo če* deklico, rti IfludJe so morali tt$k\ a^omobti V2xfignrts, de sn cm-esvoSfeno dekletce po. tesrril« fzjpod kolesa. Gospod Vki-c je deklico odnesel eWrrm\ Jcjer je že popoJdne ::zdih» mfra. Vsi navafj, ki so natanko videli kako j« otrok uprav slcocal pod avtobus, trde, da Sojenja PT' ne«redi ne zadane rmi najmanjša lenrvvJa. DCTOMOR V soboto pepoidine ie pni Srv. Dvhu na njivj pri že/tn-i postalo ^ar«o lepa mladi dekto. Cic^podnnaa. ^ je a%44Hrf sffaJbostii dekle že pred opazovala, je je trdo prijeJ«, m dekla i' pri-znala. da ž. bolnice v Novem Sadu ie razpisana služba sekundarnega zdravnika. Prošnje je vfožrti do 12. tega meseca. — k državne seaafae. Vpokojen je davčni izvršilec davčne uprave v Crnomfcu Franc Krama rštč. — NadeČaj za sprejem v šoto za dečie Zaščitne Sestre v LjubUam. Državna šola za zaščitne sestre v Ljubljani razpisuje natečaj za sprejem novih gojenk. Pouk se prične 1. septembra in traja dve, odnosno tri leta. Prošnje je treba vložiti do fc5. avgusta. — Brezposelnost v pasi državi. Centralni odbor za posredovanje dela je zbral podatke c brezposelnih v maju. Od prejšnjega meseca je bilo ostalo nezaposlenih 8708 delavcev in 3*44 delavk. V maju Jc bilo prijavfcenih M.290 brezposelnih delavcev m delavk. Delo te bilo na razpolago 2295 delavcem in 1085 delavkam. Posredovanj je bilo za 5t?95 delavcev tn 2332 delavk. Odpadlo je 774? delavcev in 969 delavk. Koncem meseca je ostalo ne- zaposlenih 6669 delavcev in 1635 delavk. Redne podpore so znašale 135.507, izredne pa 25.135 Din. — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve posestnik v Klakah Anton štus, posestnikov sin na G omi lakom Anton Vas, Franc Skale iz Sv. Lovrenca, okolica Šmarje pri Jelšah, mizar v Kolacnem Kari Margnč in posetnikov sin v Zgornjih La-žab Franc šprajc Vsi so odšli začetkom vojne na bojišče in se niso vrnili. — Prepoved za bajanja v krčme. Okrajno sodišče v Kranju je prepovedalo čevljarju is Goric Ignaciju Vevarju zahajati v kreme "za dobo enega leta. — Iz »Službenih No vin«. > Službene Novinec št 148 z dne 3. t m. objavljajo zakon s konvenciji in statutu o mednarodnem režimu železnic, sklenjenima v Ženevi 9. decembra 1930 v številki 149 z dne 4. t. m. zakon o konvenciji o vzdrževanju in obnavljanju obmejnih kamnov, malih piramid in znakov na meji, sklenjeni v Tirani IT. avgusta 1939 med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Albanijo, v št. 150 z dne 5. t. m. pa pravilnik o lekarstvih in lekarst-venih specijalitetah. — Konkurzi. razglašene prisilne poravnave, odpravljeni konkursi in odpravljeni predkonkurzi. Društvo industrijcev in ve-letrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 21. do 30. junija sledečo statistiko: Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 2, v drinski banovini 2. v dunavski banovini 3, v moravski banovini 1, v Beogradu, Zemunu, Pan-čevu 4. Razglašene prisilne poravnave: izven konkurza: v savski banovini 2, v drinski banovini 1. Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 2, v savski banovini 5, v primorski banovini 1, v drinski banovini 4. v dunavski banovini 1. v moravski banovini 3, v Beogradu. Zemunu, Pančevu 1. Odpravljeni predkonkurzi: v savski banovini 2. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobenih izprememb. Včeraj je bilo po vseh krajih naše drŽave lepo iu izredno vroče. Najvišja temperatura ;c znašala v Zagrebu in Skopi ju 34, v Sa ra-jevu in Splitu 33. v Ljubljani in Beogradu 32, v Mariboru 28.2. Davi ie Vazal barometer v Ljubljani 759.9 mm, tcmneiatura je znašala 19.6. — Žrtev Savinje. Kakor znano, se je kopališče v Rimskih Toplicah z zgradbo novega velikega bazena ob Savinji znatno razširilo in bo otvoritev te nove naprave s toplo in mrzlo vodo že žez kaka 2 meseca. Pri tej napravi dela okrog 30 večinoma domačih delavcev. Ko so se šli v soboto nekateri delavci po delu kopati, je ob pol 7. zvečer izginil 26 letni zidar Franc Kovač vpričo svojih tovarišev v globokem vrtincu. — Teika nesreča ▼ Domžalah. Ob priliki proslave 50 letnice gasilnega društva v Domžalah se je pripetila težka nesreča, katere žrtev je postal 24 letni samski delavec Franc Grčar iz Stude pri Domžalah. Ob dveh popoldne se je pričela vaja in preizkušnja novega agregata, ki si ga je društvo pred kratkim nabavilo. Grčar je zlezel na raztezalno lestev, tudi še skoro novo in se na vrhu privezal. Iznenada pa se mu je ob močnem curku vode cev izmuznila iz rok, obenem pa se je lestev začela nagibati v stran. Naenkrat se je lestev prelomila in Grčar je treščil z njo na cesto. Med padcem je lestev zadela na električni vod, kar jo precej oblažilo padec. Navzoči zdravnik dr. Kremžar je takoj konstatiral, da si je Grčar prebil lobanjo in pretresel možgane. Pozvan je bil rešilni avto, ki je ponesrečenca prepeljal v bolnico. S simpatičnim mladeničem sočustvujejo vsi, ki ga poznajo. — Morilec odvetnika dr. Armina obsojen na dosmrtno Ječo. Poročali smo nedavno o krvavem zločinu v Velikem Be-čkereku. Posestnik Miloš Rajić je prišel na stanovanje odvetnika dr. Julija Armina in mu najprei vrgel pest peska v oči, potem ga je pa z nožem večkrat sunil v prsa, tako, da je dr. Armin poškodbam podlegel. Nedavno ie bil Rajič obsojen na dosmrtno ječo, te dni pa ie obsodbo potrdilo tudi vzklicno sodišče. — Umor prostitutke. V petek popoldne se je v Osijeku odigrala krvava tragedija. 267erni bfvSi finančni poduradnik Jovo Klaič je imel že delj časa ljubavno raa-merje s prostitutko Magdaleno PuŠeta-Ko je bil Klaič nedavno odpuščen, ga ie tudi prostitutka pustila na cedilu in začela staro nemoralno življenje. Klaič pa jo je klub temu večkrat obiskal. V petek popoldne je odšla Pnšetaieva s prijateljico na izprehod in Klaič se jima ie pridružil- Odšli so v bližnji gozdič. Ko je Magdalentna prijateljica nekoliko zaostala, je nenadoma začula pretresljiv krik. Planila je za prijateljico in Klaičem ter vsa prestrašena opazila Klaiča, ki je besno suval z nožem nesrečno mladenko v trebuh tn vrat Magdalena Puše ta je bila takoj mrtva. Morilca so prijeli. Pri zaslišanju je dejal, da ga ie dekle popolnoma uničilo in zapustilo. V petek popoldne jo je povabil na izprehod m jo vprašal, če se hoče z njim poročiti. Ker ga ni marala, jo je v trenutni duševni zmedenosti umoril. FVilicija ga je izročila sodišču. — Zaradi 400 Din »bil očeta. V soboto zvečer je bil v Fifipovem umorjen posestnik Jovan K on i«. Umoril ga je njegov lastni sin, 21 letni Josip. V soboto je bil v Filipovem ples. Sin je prosil očeta, naj mc da 400 Din. češ da pojde na ples. Oče mu je svetoval, naj dela, ne pa hodi na zabave zapravljat težko prisluženi denar. Med očetom in sinom je nastal hud prepir. V sosedni sobi ie ležala KOniifova ool-na žena. ki je prosila moža, naj ji prinese kozarec vode. Josip je pa stopil pred vrata rekoč: >Ne pustim te, dokler mi ne daš 400 Din!« Stari se ni pustil ugnati, zgrabi! je sina in ga pahnil v stran. Začela sta sc ruvati, med pretepom je pa sin nenadoma segel po kuhinjskem m^žu na mizi ir ga zasadil očetu med rebra. Ko ^e je oče zgrudil, je odšel sin v sosedno sobo k materi, rekoč: »Pojdi pogledat, zdi se mi, da sem ga sunil«. 2ena in NO;ied»e so naSU starega Koniga že mrtvega. Pri zaslišanju na policij je mladenič dejal, da mu cče ni hotel dajati denarja, čeprav ga je imel dovolj. Zatrjeval je, da ni imel namena očeta ubiti. — Težka avtomobilska nesreča. Med Novim Sadom m Rumo se je prpetild te dni težka avtomobilska nesreča. šofer Gjorgje Govorčin iz Novega Sada se «e na cesti zaletel v voz. na katerem je sedel posestnik Gjorgje Bajazec iz Kamenice, ki se je peljal z ženo na sejem v Parno. Voz se je popolnoma razbil. Bajazec je bi? takoj mrtev, ženo so pa s Mnrtnnnevarm-mi poškodbami pripeljali v bolnico. Iz Ljubljane —Ij Ljubljanski občinski proračun za leto 1931 se že pripravlja. Vsi mestni uradi in podjetja morajo do 2 0. avgusta 1930 setaviti svoje predloge, številčne zneske in pojasnila za občinski proračun za leto i931. Uradi morajo do tega dne oddati predloge s pojasnili mestnemu knjigovodstvu, podjetja pa do najkasneje 31. avgusta 1930. Zato pa se morajo proračuni podjetij obravnavati pred predložitvijo po upravnih odborih in predložiti v oni formulaciji, kakor jo bodo sklenili posamezni upravni odbori. Predloge s pojasnili je predložiti v treh iz.-odih. Pri sestavljanju proračunskih predlogov velja načelo skrajne varčnosti, ker to kategorično zahteva neugodni finančni položaj mestne občine, nič manj pa tudi občutna bremena, ki jih morajo nositi občani, da omogočijo občini izvrševanje njenih, vedno obsežnejših nalog, ki jih bo le pri največji rigoroznosti morda mogoče spraviti v sklad z dosegljivim dohodki. Mestnemu knjigovodstvu je naročeno, da med 1 in 15. sentembrom 1930 sestavi na podlagi predloženega mu gradiva popoln predlog proračuna za leto 1931. —Ij Mestni javni koaplisei v Koleziji in na Ljubljanici. Prenovljena in z novimi kabinami opremljena Kolezija je postala zo-pot zelo privlačna. Skoraj vsak dan je polna in vlada med kopalci obeh spolov popolna zadovoljnost. Betonirani hodniki ob obeh straneh velikega bazena so jako umestna naprava. Vse prhe so oblegane, po bazenu s čisto vodo pa mrgoli plavalk in plavačev. Uveden je tudi radio, ki zabava občinstvo v premorih, ne da bi jih moril. — Tudi ko-paMšče na Ljubljanici je vedno bolje pose-čano, ker je za plava če posebno ugodno. Tu ni nikake gneče, zato je za ljudi, ki ljubijo mir in polno udobnost, izredno dobrodošlo. Mimo kopališča Švigajo neprestano motorni in drugi čolni ter vlada na vodi veselo, bujno življenje. Tu ni dolgega časa, a živci niti najbolj nervoznih ne trpe po kriku in viku niti ne pod zvoki obrabljenih foxtro-tov in tangov. Na Ljubljanici se najlepše uživajo solnce, voda in mir. Prostora je dovolj Te dni se odpre tudi potrebni bife. Ljubljančani imajo danes doma dovoli kopališč. I i— Nov postni urad v Ljubljani. Ka* kor se čuie. se v kratkem odpre postni in brzojavni urad na Rimski cesti v novi enonadstropni hiši gospe Pavle Bohince. Nova pošta bo imela naziv Ljubljana 6. Poštni urad pod tem imenom je pred leti posloval na Miklošičevi cesti nasproti ho* tela Union. Ker se naše mesto najbolj ši* ri proti Posavju, ho kmalu potrebna pošt« na podružnica tudi na Dunajski cesti tam kje v bližini mestne mitnice. —Ij Obnova hiš. Na Krekovem trgu se renovira Mestni dom. Prihodnji teden bodo zidarska in pleskarska dela končana in bo Mestni dom najlepša stavba na tem trgu. V Streliški ulici je v delu obnova ene-nadstropne hiše št. 1«. ki je last mestne občine. V Slomškovi ulici se popravlja zunanjost pritlične hiše št 6. Nje lastnik je Josip Stupica. Lepo vreme je za renoviranje hiš kakor nalašč in se bo renoviralo vsekako še mnogo hiš, ki so potrebne obnove. —Ij Dviganje hiš. V Prešernovi ulici je postavljen zidarski oder ob dvonadstropni hiši št 50. da se napravi še eno nadstropje. Hiša je last Kreditnega zavoda, za trgovino in industrijo. Zidarska dela bo izvršila Stavbna družba. Na cesti Ob Ljubljanici je vzdignjena pritlična Majerjeva vila v enonadstropno peslopie s podstrešnimi sobami. Trunutno se ometavajo stene. Zidarska dela dovršuje stavbenik Tvarj Slokan. Na Zaloški cesti podirajo ostrešje pritličnega Hribarjevga skladišča, da se zgradi na njem ličen nazidek. V ta namen je napravljeno močnejše temeljno zidovje ob Ljubljanici. Zidanie je prevzela Zidarska zadruga. —Ij Zemijarini. igradarini, pri d obe i ni, rentnini in dnribenemu davku podvrženi davčni aeveaajoci *** opozarjajo na to**de% ni raaglaa aa tekoče lete (51. 147 sakona «. neposrednih davkih), ki je nabit na mestni deski in na deski bivše občinske hiše v Sp. SiŠki od 4. julija do 15. avgusta. —Ij Sokolsko društvo v Štepanji vasi priredi v nedeljo dne 13. t. m. ob 4. uri popoldne javno telovadbo na novem let* nam telovadišcu, kjer si je po dolgolet; nem trudu in naporu tudi postavilo svojo lastno telovadnico. Po javnem nastopu je prosta domača zabava. Vse okoliška dru> štva in druetvu naklonjeno občmstvo vljudno vabimo k posetu. —Ij Ustanovni občni zbor pevskega dnrftva »Bežigrad« se ho vršil 70. t. m. ob S. uri zvečer v društveni sobi pri g©-spodu Ravbarju za Bežigradom. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor. NAJNIŽJE CENE m največjo zalogo raene kuhinjske posode enaaJHrane in aluminijaste priporoča tvrdka z železnino STANKO FLORJANČIČ Ljubljana Sv. Petra cesta 35. —Ij Drva — premog najceneje pri tvrdki »Kurivo«, Dunajska cesta 33. tel. štev. 3434. Sport Motociklisticna dirka na Gorjance Agalni motokolesarski klub Ilirija j« priredil včeraj dobro organizirano med-klubsko gorsko hitrostno motociklistično dirko iz Novega mesta na Gorjance. Proga, ki je znašala 12.300 m, je zelo naporna in zahteva od dirkačev temeljito tehnično znanje. Vsi dirkači so pokazali res dobro znanje ter precej ambicije. Najbolje se je odrezal Ljubljančan Janko Šiška, sin tovarnarja Šiške, ki je na tej progi že opetovano treniral in je zato tudi doaegel najboljši čas dneva. Dirke se je udeležilo okoli 25 tekmovalcev. Organizacija dirke, ki je bila v rokah agilne novomeške moto-sekcije, je bila vzorna, izdatno pomoč pri zavarovanju proge je nudilo novomeško gasilsko društvo, podipirano od močnega oddelka orožniitva in članov koles, kluba Novo mesto. Da se je velikopotezna dirka v največjem redu in brez najmanjše nezgode končala, gre v prvi vrsti zasluga vodstvu dirke, kateremu je načeloval ru-tinirani in preizkušeni organizator moto-eiklistike g. Edo Fnnk. predsednik Moto-saveza kraljevine Jugoslavije. rezultati: Kategorija do 250 cem: 1.) Šiška Janez (Arieir 11:52; 2.) Rist Manfred (James) 14:24. Kategorija do 850 cem: 1.) Šiška Janez (Ariel) 12:18; 2.) Zalaznik Ivan (AJS) 12:30 (oba motoklub. Ilirija). Kategorija do 500 cem: 1.) Sarutančec (L Hrv. motoklub) Motosacoche 12:38. Kategorija do 1000 cem: 1.) I. Kunej (T. Hrv/ motoklub) Zenith 12:11.4. Kategorija s prikolicami: 1.) Kušar \ejko (motokoles. Ilirija) AJS 12:54; 2.) L JakufciČ (I. Hrv. motoklub) Brougb Supe-rior 13:58. Kot zaključek se je vršila po dirki zelo animirana športna zabava na vrtu reetav-racije Windischetr. pri kateri je g. Bdo Funk razdelil krasne nagrade tekmovalcem. V zaključnem govoru je izrazil zadovoljstvo nad organizacijo dirke, izredno dobrimi reeultati ter dobro formo tekmovalcev. Sklenjeno je bilo, da se ta proga obdrži stalno na programu za gorske dirke. Motokolosarska Ilirija namerava prirediti na tej progi tnternacijonalne dirke. Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporabo »Franz Joeefovec grenelce pri težkih obolenjih m ožgan o v in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« vođa se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Snnbač Židovska zgodba V pisarno Jakuba Blumenschilda, ravnatelja velike banke za izvoz jute in sploh za trgovino in industrijo v Palestini, vstopi sluga in poda gospodarju vizitko, češ. da se dotični gospod ne da odpraviti in vztraja na tem, da ga ravnatelj sprejme. Blumenschild vzame vizitko. — Aaron Levv. — Ne poznam. Recite, da danes ne morem nikogar sprejeti. Sluga odide, toda čez nekaj minut se vrne. — Gospod, oprostite, prosim, toda •ta možakar noče oditi in grozi, da izvrši v čakalnici samomor, če ne bo sprejet. Blumenschild nima rad neprijetnih afer. Srdito skomigne z rameni, rekoč: — Pa naj vstopi. Toda samo pet minut, opozorite ga na to. Aaron Levy vstopi, oči vse objokano, poosebljen obup. Takoj se vrže k nogam bogatega bankirja. — Dragi gospod, samo vi me lahko rešite, samo vi... Tako nočem več živeti ... Od kar sem jo videl, tako lepo, tako čisto, tako dnažestno. tako aristokratsko vzvišeno, od tistega srečnega trenutka obožavam vašo hčerko. Ce je ne dobim, raje umrem, kakor da bi živel brez nje... Ce me zavrnete, se ubijem tu pred vami. Blumenscbikl ni preveč ganjen. Prej bi dejal, da je presenečen. — Toda... toda, saj nimam hčerke. Aaron je v enem skoku na nogah-rrr Nimate hčerke? Vi da nimate hčerke? —— Seveda ie nimam. Aaron si obrise kolena, mimogrede se pokloni bankirju in pravi sa slovo: — Hm... oprostite, prosim., bilo mi je rečeno, da imate hčerko. Pomnite dobro ! Jutri zvečer ob O. uri Slavnostna premiera češkega zvočnega filma Obešenjakova Tončka t glavni vlogi lta Kina ELITNI KINO MATICA Pred prodaja vstopnic v toreK do-po dne od 10. ure dalje! V Franciji rado straši — Začarana deklica in njeni roditelji Hudičeva selitev iz starke naivni V Franciji pogosto straši. \i dolgo tega, ko so našli v St. Brien v Breto-niji starko, ki je bila na glasu kot čarovnica. Našli so io mrtvo z rasparanim trebuhom. Prebivalci dotičnega kraja so prepričani, da je zbežal hudič iz starke skozi trebuh, ko se je naveličal čepeti v nji. Tudi v zanimivi zgodbi iz Rochepi-quee, 5 km oddaljenem kraju od mesta Vienne, nastopa čarovnica samo v preneseni vlogi. Deluje namreč potom 13-letne Marke te Rouzierove, katero je tako začarala, da privlači hudobnega duha. To pa ni navaden hudobni duh, ker ne nastopa v obliki okostnjaka, niti ne hodi v beli rjuhi. Ljudje ga spoznajo po tem, da prevrača predmete, razbija posodo itd. V Rochepiquee biva pošten kmet Rouzier z ženo in tremi otroci, od katerih je najstarejša Marketa že dovršila ljudsko Šolo in pomaga materi pri gospodinjstvu, katerega ne more sama zmagovati, kajti rodbina si pomaga iz stiske na ta način, da sprejema tuje dojenčke v red o. In s temi dojenčki se je začelo. Nekega dne so slišali domači enega kričati in ko so prihiteli, so ga našli s krvavečim čelom. Najbrž bi bilo ostalo vse pri starem in domači bi bili mislili, da je dete padlo, če bi se ne bilo to ponavljalo tudi z drugima dvema otroči-čema. Zdaj so našli enega z opraskanim obrazom, zdaj drugega s potolčeno glavo, in čudno, praske so bile širše in globlje, nego bi jih mogli napraviti otroški prsti. Rouzierovi so se tako prestrašili, da so vse tri otročiče vrnili roditeljem. Toda čudoviti pojavi so se ponavljali. Rouzier, ki je služil v kolonijah, kjer je slišal o črni magiji, se je spomni], da ima daljno sorodnico, ki ie na dokaj čudnem glasu. Spomnil se je so-rodnice onega dne, ko je našel na rodbinski grobnici v papir zavit krvav predmet. Prvi hip je mislil, da je foetus, kmalu se je pa izkazalo, da gre za telečje srce. Telečje srce je baje sredstvo* s katerim se lahko človeka začara. Najdeno srce je bilo pa že preveč gnilo, da bi se dalo ugotoviti, če so na njem ka- Drzen pobeg iz kaznilnice Nekemu jetniku v \vandworthski kaznilnici v Londonu se je posrečil te dni drzen pobeg. Zjutraj so pazniki zagledali dva moža, hiteča čez dvorišče proti visoki steni. Cez zid sta vrgla iz motvoza spleteno lestev, po kateri je prvi jetnik James Tumer hitro splezal na drugo stran. Drugega jetnika Johna Sparksa so pa pazniki še pravočasno zalotili in potegnili nazaj. Turnerja še zdaj niso ujeli. Oba jetnika sta člana drzne tatinske tolpe, ki krade po Londonu avtomobile. Obsojena sta bila na pet let prisilnega dela in na pet let preventivnega zapora. Pobeg iz kaznilnice je bil skrbno pripravljen. Zjutraj je prispel pred hišo kaznilniškega uradnika avtomobil. Mož, ki se je pripeljal z avtomobilom, je pozvonil, in ko so mu odprli, je splezal po lestvi na zid, ki deli uradnikov vrt od jetniškega dvorišča. Na jetniško dvorišče je vrgel iz motvoza spleteno lestev, katero sta jetnika pobrala. Tur-ner je skočil v avtomobil in odnesel pete. _r Petelinja borba v Španiji i Neki švicarski diplomat opisuje v švicarskih listih petelinjo borbo v Spa* niji. Bilo je neke nedelje popoldne, ko smo si hoteli ogledati petelinjo borbo v predmestju Seville Triani. Prišli smo v primitiven cirkus z za* mreženo manežo. okrog katere so bile ldopi kakor v vsakem cirkusu. Cirkua je bil poln moških. Španke namreč ne zahajajo na petelinje bor* be. Pied borbo je prinesel ravnatelj cirkusa dva pcte\ma in ju vpričo gledalcev stehtal. Na prvi pogled bi člo* vek ne mislil, da sta ti odurni živali res petelina. Oskubljena sta bila do golega, samo na perutnicah sta imela še malo perja. En petelin ie že stal v areni, izte* goval je oskubljeni vrat in mahal s krili. Kmalu so spustili v areno tudi njegovega tekmeca. Petelina sta se sr* dito spogledala fn spoprijela. Začela se ie besna borba, ki je bila tem straš* nejša, ker je vladala v cirkusu grobna tišina. Petelina nista dala od sebe no* balističnj znaki. Zadostovalo je pa že dejstvo samo, da je bilo najdeno na rodbinski grobnici telečje srce. To je bil dokaz, da je kmetovo rodbino nekdo začaral. Pri Rouzierovih je začelo za nameček še strašiti. Budilka, stoječa sredi mize v sobi. kjer nikogar ni bilo, je nenadoma padla na tla in začela zvoniti. Krna hi je prišla na vrsto posoda, ki se je začela kar sama razbijati. Nekoč, ko je sedela vsa rodbina Pri obedu, ie nastal v prvem nadstropju strašen krik in vik. Ko so prihiteli domači v prvo nadstropje, so našli posteljo odmaknjeno od sitene in vse blazine na tleh. Kozarci in jedilno orodje je skakala po mizi vpričo prestrašene rodbine. Predalčki kredence so se sami odpirali in iz njih je padala posoda. Najbolj čudno pa je bilo, da se nd ničesar zgodilo, če ni bilo Markete doma. Na drugi strani so pa domači ugotovili, da je bila Marketa vedno blizu predmetov, ki so se sami razbijali ali premetavali po sobah. Končno je prišlo orožTrištv<>, preiskalo je peci in dimnike, toda našlo ni ničesar. Orožniki so postavili na mizo več steklenic in čakali, kaj se bo ž njimi zgodilo. Duh se steklenic ni dotaknil. Komaj so pa orožniki odšli, je začel direndaj znova. Roditelji so bili prisiljeni poslati Marketo z doma. Od tistega časa imajo mir. toda oče je trdno prepričan, da je začarana in grozi, da ubije čarovnico, če se bo njegovi hčerki kaj hudega zgodilo. Novinar, katerega je poslal pariški Le Journal« v RocheipiQuee, zatrjuje, da je vse res, da je Marketa drugače inteligentna in zdrava, da je pa rrme-nje njenega očeta napačno. Najbrž pa Marketa ni samo inteligentna, temveč tudi premetena. Morda se ji je zahotelo slave, morda je računala s tem, da pride njeno ime v novine in da 'bo govoril o nji ves svet. Ker ni mogla aranžirati avtomobilskih nesreč in imeti pri sebi mladih levov, kakor Cecil Sorelova, si je pomagala z duhovi, ki so cenejši, čeprav razbijajo posodo. benega glasu. Neusmiljeno sta sc kiju« vala po glavi in očeh. Kri je curljala obema iz glav, težko sta dihala in se opotekala od bolečin, kljuvati pa nista nehala. V srditi borbi sta si razklju« vala celo kljune, toda odnehati nista hotela. Krutost in sadizem ljudi ne pozna nobene meje. Ob pogledu na oKrvav« Ijena petelina se nehote začudiš, kako je mogoče, da kulturni ljudje take reči ne samo trpe in gledajo, temveč se celo navdušujejo za nje. Mnogi gledalci so naravnost s sadistično na* slado opazovali ubogi živalci, kako izkrvavevata v borbi. Sklepale so se visoke stave na oba petelina. Po petelinji borbi smo od^li na ca* šo vina, da splaknemo grozo te odur« ne človeške zabave. Trdno smo skle* nili, da nikoli več ne pojdemo na pe* telinjo borbo. Čudno je, da svetovno udruženje za zaščito živali *e ni posredovalo pri Društvu narodov. Ha bi se ta surovost preprečila. Nepošten trgovski zastopnik Turk Rudolf iz Podgore občina Prečna pri Novem mestu ie bil nastavljen za agenta pri tvrdki Ivan Malner v Zagrebu, ki se peča s prodajo šivalnih strojev »Vesta«. Turku je bila poverjena naloga prodaje Šivalnih strojev in je imel zastopstvo za okraj Mokronog s pravico inkasa do največ 400 Din za vsak prodani stroj. Turk je izrabil to priliko in ie inkasira! denar za šivalne streje v celoti. Na ta način pridobljeni denar je vtaknil v svoj žep in ni obvestil tvrdke o prejemu denarja. S takim početjem je oškodoval firmo za Din. Ko je prišel negovim manipu- lacijam na sled tvrdkin uradnik Cop, ga je odstavil ter ga naznanil državnemu tožilcu. Turk pa se ni zmenil za vse te ukrepe in je še naknadno inkasiral od strank, katerim je prodal stroje. 2500 Din, tako da je tvrdka oškodovana v celoti za 11.059 Pin. Turk je po tem dejanju pobegnil v Avstrijo, od koder se je javil svojim sorodnikom iz Celovca s pismom, v katerem pripominja, dt so se vendar dobili taki bedaki, ki so se dali od njega opehariti. Za Turkom je izdalo tukajšnje sodišče tiralico. Član Vodnikove družbe, ali si že pridobil družbi enega novega člana? Avgustus Muir: 40 Krog zločinov Roman V njegovih velikih, nepremičnih očeh je gorel plamen. — Cesa se tako bojite? Vašo boječ-tiost sem opatij takoj, ko ste priSK v profesorjevo hišo. Saj se vam kar na očeh pozna, srček moj. Cesto vas opazujem, ne da bi kai slutili. Cesto se vprašujem: Aii je storilo to lepo dekle kaj hudega? — Tako 'bledi in preplašeni ste. In vaša roka — glejte. Ta madež, 'ka se pozna na niem. Ne skrivajte ga. Opazil sem ga takoj, ko ste vstopih. Zdi se mi, da s temi vašftni izpre-hodg rri vse v Tedoi. — Tiiho se je zasmejal, potem se mu je pa nenadoma zresnil obraz. — To je morda zato-- zato, ker se bojite policije, dušica moja. Te besede, izrečene zelo tiho, so Mo®y -zaprle sapo. Kaj se je skrivalo za 'besedam.; tega pohabljenca? Kaj vse je vedel? Ali jo je mučil za zabavo, kr«kor je mučil v laboratoriju ubogega psa? — Ah tako! Že razui.nern. Vem, da nisem ravmal diskretno — zadeva je ne-prijetna. — Zdaj je stail tfoii -nje in Moilv. se je stisnila k mizi, da se mu umatane. — Zaupajte mi, dušica moja. Zriaj, ko stanujem tu v hiši, nisem daleč. Sestajala se bova večkrat. Pazil bom, da se vam niihče preveč ne približa. Predno pa odidem, bo lepa gospodi5aa tako prijazna... In predlo se je mogla urna'kariti, so se ovile njegove krepke roke okrog n..e Toda njegove vroče ustnice so bfc tco-inaj dotakndJe njenega lica, ko se jii je posrečilo izviti se rruu iz objema. Ko se je obrnila in ozrla nanj, je videla, da Se -tiho smeje. — Ah! Tako ste torej navihani. Rad vas imam, gospodična Molly. Nobene razuzdanosti — tako je prav. Toda nekega dne me poljubite po lastni vofjL — Njegov obraz ie bil grdo sipačen. — Ah, me, ne boste pravili profesorju Caspianu o najinem prijetnem kramljanju. — Zarezal se je ki zmajal z glavo. — Niti mlademu Bentleyju, Mislim, da sva se nekako pogodiTn. Ozrl se je na njo od vrat. — Nekega dne, gospodična Mol!ly! Marcu s Sternihold je odšel po stopnicah v pritličje in smuknil v sobo profesorjeve gospodinje. Na obrazu se mu je poznalo, da je zadovoljen. — Je kaj novega? — je vprašal. Profesorjeva gospodinja >e odkimala z glavo. Ko si je Sternhold prižgal cigareto, je zapel v sobi telefon. Gospodinja je dvignila slušalko in na kos papirja, ležečega pred njo, je brž zabeležila vse, kar so ji telefonirali. S cigareto v ustih se jeSternhold sfclonil čez njeno ramo. Mel si ie počasi svoje velike bele roke in na obrazu se mu je pojavil izraz peklenske 'okavo- Okradena Molly je prebdela na postelj, skoro vso noč in zjutraj jo je bolela glava. Ves čas ji Je hodilo po gikivi vprašanje, kaj vse ve Marcus S ter n ho! d. Je bilo njegovo ravnat]2 prazno besedičenje ali pa mu je č»*eno naključje pomagalo zvedeti, da je v zvezi z Johnom W a mer jem? Zveza, ki je bila povsem nedolžna. Toda nedolžnost se je dala težko dokazati. Da: in desetkrat težje po paniki v Parizu, ki jo je prisilila skrivati se pred policijo. Če" je Sternholdu vse to znamo, če ve, da ji služi ta dom samo kot pribežališče pred policijo, je izročena na milost in nemilost temu gnbastemu satanu. Molry se je spomnila moža z brazgotino, ki jo je bil pripeljal domov od Julije Far rove. Kdo je bi ta mož? Rešil jo je bil iz nevarnega položaja in za to .mu je morala biti hvaležna. Okrvavljeno truplo Viktorja Maltama je znova vstalo pred rti o in obšla jo je nepopisna groza. Mož z brazgotino je moral vedeti, kaj se je bilo zgodilo v stanovanju Julije Farrove. Kaj je veded še? Morda sta bila s Sterrrholdom prijatelja. Njene misli so se krčev.to oklepale vsake bilke, ki bi ji mogla pojasniti girožirje Marca Stemholda in njegovo predrznost Molly je popiila malo kave, jed ji pa ni dišala. Čeprav jo je glava strašno bolela, se je z vso vnemo lotla dela. da si prežene iz glave težke misli. Postavila je pisalni stroj na mizo v kotu sobe, nataknila si je slušalki diktafona in začela pisati govor, katerega ji je bil profesor Caspian na hio Premog aomači ta tnoiemtirt ta domaće kurjavo ie tadustrilsk* tvrnt Kovaški premog S?t K/v b o »varniIta, piav O K 9 fenu j„ plinski Brikete Promete! uvod u premog d.d. v Ljubljani Miklošičeva cesta tat. 15/1 Vsaka beseda 50 Za odgovor znamko! — Na *=—m» nd&oirnrinmt*- — Vrtnar perfekten, ki je dosedaj urejeval nove vrtove, želi stalnega nameščenja. Naslov: Roje Peter, vrtnar, pošta Radomlje. 1998 Fotografi! Prodam 2 prvorazredna objektiva, nova, za polovično ceno. Goerz Dagor 30 cm, Steinheil 27 in več potrebščin. _ Foto Atelje Jadran, Zagreb, Vlaška ulica 75 a. 1999 Manjše stanovanje iščem v bližini Ljubljane za takoj. Plačam 400—500 Din. Ponudbe pod šifro >Točen plačnik« na upravo >Slov. Naroda«. 1997 Ve* tesar|ev (dobrih) sprejme tvrdka Kregar. Ljubljana, Kodeljevo. Plača po dogovoru. 1978 Smrekovo lufcfo v vsaki količini kupuj« stalno tvrdka Skrbeč Bartol, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. Telefon 2596. 1*74 Javna dražba najdenih predmetov se bo vršila g. julija ob 9. ari na glav nem kolodvoru t Ljubljani. 1 Vajenca z dobro šolsko izobrazbo in zanesljivega, iz Ljubljane ali bližnje okolice, sprejme v temeljito izvežbanje — Rudolf Matzele, splošno ključavničarstvo, Ljubljana, Sv. Petra nasip 45. 1976 L. Mikuš tUBUANA Mestn tro 15 —— >r.poroča svojo zalogo iežnikov m solnćnikov er spre h a al ni > paKc. Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Za stavbe vsakovrsten suh mm tu kagan les, ladijska tla osmo oddajo Fran 8uttar, Dolenjska cesta, telefon 2424. m/T Sobo hi kuhinjo iščem za dve osebi, -ros dan odsotni. Ponudbe na «rtT« »Slov. Narodac pod iifro >Na-srada«. im Vsa pleskarska ta IMarska dela izvrSofe točno, solidno Is do konkurenčnih cenafa pod J« HLEM Ptaslcarttvo m Sv. Josip Žapaafiifi. — Za »Naeodoo tistemu fVaa -Za A8A