132, Številka. Ljubljana, v »oneileljek 12. junija. XV. leto, 1882. I Izhaja vsak dan ne^er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po p o 11 i prejeman r.n avstrij »k o-ogerske dežele z« vse leto 16 gld., sa pol leta 8 gld., za četrt leta a gld. — Za L ju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta S gld. 80 kr., za jedrn mesec 1 eld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko veC, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., (o se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi nGledaliska stolba". Upravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nemiri v Čabru. Poročali smo zadnjič, da je jedna kompanija našega polka št. 17 (baron Kubn) konsignirana, da na povelje takoj odrine v Čabar, kjer so se pojavili nemiri. Vest ta prešla je v vse dunajske liste, a židovski modrijani na Duuaii zmajevali so z glavo in dvomili o vrjetnosti našega poročila, češ, v Zagrebu nij o tem nič znanega. Da se opravičimo pred našimi čitatelji, navesti hočemo v naslednjem uzroke in zadržaj nemirov v Čabru na Hrvatskem, kakor smo je prijeli iz prijazne hrvatske roke: „Dne 2. junija t. 1. pričelo se je izvrševanje razsodbe, izrečene po kralj, stolu sedmorice v Zagrebu, v „segregacionalneja pravdi grasčakinje Franje pl. Ghycy proti bivšim podanikom. Narod pa se je upiral izvršeuju te razsodbe. Dogodjaji se po privatnib vesteh razvijajo takole: Dne 2. junija t. 1., ko je narod videl, da nova segregacijonalna (ločilna) meja, odvzame velik del wgmajneu, katero so do zdaj uživali, da tedaj vsled te razsodbe ničesar ne pridobi, ampak da mora deloma tudi to odpustiti, kar je do zdaj užival, nij hotel dati težakov, da bi izsekali (skozi gozd menda) mejo. Vsled tega pasivnega upora ostalo je delovanje komisije za ta dan brezuspešno. Drugi dan naročilo je vlastelinstvo težake iz Kranjske. A ko so ti videli razjarienost ljudstva, nijso hoteli težačiti in so odšli. T«ko bil je tudi drugi dan brezuspešen. Popoludne sklieal je politični komisar občinsko sejo in zahteval od občine, naj prevzame garancijo za red. Ker pa te ganran-cije nihče nij hotel prevzeti, zagrozil se je politični „exmiss", da bode rekviriral vojake. Tretji dan po- LISTEK. Domači pogovori. vi. Priznajem, da mi ti le pogovori nekako po časi lezejo iz peresa, vsak mesec kane po jeden, in če se ne bodem skoraj poboljšal, bode se leto h koncu nagnilo in moji pogovori ne bodo dospeli niti do številke XIII, ampak samo do številke XII, ker ima leto samo 12 mesecev in jaz napišem vsak mesec samo po jeden pogovor. To je precej jasen račun in ne treba mu komentara. Ampak zato, ker mi je bila uže meseca aprila t. 1. in mi je še zdaj sama volja dopolniti tekom tega leta tisto številko, bom moral bolj priden biti po letu nego sem bil po zimi. — Kaj velja in koliko je vreden dober feuilleton, nam je natanko in na drobno, na široko in na globoko dokazal in razložil v VI. številki „Ljubljanskega Zvona" g. Negoda, ki nam obeta podjedno, da nam bo povedal Časi kako kratkočasno, časi kako pametno. G. Negoda je specialist feuilletonski, on nam lahko pove kaj takega, ampak meni nij tako čisto lahko povedati kako pametno, ker ne vem, od kod bi jo dobil in kje bi jo vzel, če ne slalo je vlastelinstvo, ker težakov nij bilo dobiti, svoje logarje, da izsečejo mejno črto, politični „ex-miss" pa pozval je orožence. pod katerih varstvom so logarji pričeli sekati mejo". Je li s tem nemir končan, nij gotovo, ker je to še le začetek in ker naš poročevalec javlja, da se Prezidancem pridružijo tudi Gorači in Gerovo. Da bodo čitatelji uvideli, o čem se plete, priobčimo iz urbarske pravde važnije točke. V vsem okraji nij ni jednega celogrunturja („eie-loselca"), nego sami kočarji (nkajžarji-željarjiu). Ko je namreč za cesarice Marije Terezije, blaženega spomina, v tem kraji bila urbarska uravnava, nijso bili tainoSnji prebivalci (okolo Čabra) tako klasificiranj, kakor v drugih županijah, nego sploh le kot kočarji. A kljubu temu dobili so pašnikov in gozda za, užitek v večje j meri. Ta klasifikacija bila je narodu takrat dobrota, ker nijso dajali tlake od vsega zemljišča, ampak samo od osmine. Pa kar je bilo za ta narod vsled navedene uravnave za tiste čase dobrota, to bi moralo zdaj po končanej segregacijoualuej pravdi biti njegova nesreča. Vlastelinstvo namreč pravi, da ne da več, nego postava veli, nevprašaje za dozdanji užitek, za do-zdanji nusus", sklicuje se na zakon in veli, da s*1 za Bomo vsacemu gruntu („selištuu) ne odmeri več nego 9 oralov gozda, tedaj kočarju 18 orala, za paše pa gruntu 22 oralov, tedaj kočarju 2U/B orala, oralo računajoč po 1200 Q sežnjev. Pri tem pa pozablja, da urbarski zakon kot temelj nekdanje uravnave, odvzemlje dozdauii užitek, dozdanjo rabo, najdem nobene v svojem kapitoliji, kratkočasno še pač najdem katero, če se mi ravno posreči. Zato mi se dozdev.*«, da letos ne bom jaz „zvonec nosil" mej slovenskimi listkarji, ker mi toliko konkurenco delajo drugi, če bi pa bil jaz sam, bi pač ne imeli Slovenci boljšega listkarja in govorilo bi se povsod in pisalo bi se Še po mojej smrti: da je bil Spectubilis jedini in najboljši feuilletonist in da je imel vsega dosti, duhovitosti, humorja, ironije in sarkazma. Kdor ima duhovitosti in nekoliko humorja, tisti uže more in tudi sme povedati kaj, ironija in sarkazem pa ne dopadata tako hitro, še opeče se lahko tisti, ki ne zna spretno manipulirati ž njima. Ko bi jaz umel opisati iz svojega specijalno-humorističnega stališča duhovito ter brez ironije in brez sarkazma nekatere momente dvajsetletnice pevskega društva „Kolaw v Zagrebu, bi najprej opisal prihod Varaždincev, ki so se pripeljali v svojih kočijah z lastnimi konji po cesti v Zagreb in se nijso hoteli voziti po magjarskej železnici, čeravno se jim je ponudila za vožnjo znižana cena. Ko so se vozili počasi naši Varaždinci z godbo po Jelačičevem trgu in ko sem videl, da ima vsaka kočija nekoliko centov robe natovorene, sem najprej mislil, da se ruski zidovi selijo, a še le potem, ko sem opazil male narodne zastavice in izpoznal nekatera znana mi po- ter da se mora tam, kjer 9 odnosno 22 oralov ne zadostuje, dati tudi več. Ves v segregacijo (razločitev) spadajoči prostor obsega nad 34000 oralov. Po cenitvi voščakov, ki so uvažali dozdanji užitek in dodanjo rabo, morali bi podaniki dobiti za pa$o in gozd okolo 10.000 oralov, vlastelinstvo pa 24.000 oralov. Prva sodnija nij prisodila kmetotn-podanikom po tej cenitvi, dala jim je četrtino cenitve. Kraljevi banski stol je na pritožbe obeh strank kmetom prisodil kakih 5O0 oralov več. Na izredni priziv obeh strank predrugačil je kralj, stol sedmorice obe nižji razsodbi ter izrekel razsodbo, da se ne sme oddelki več nego 9 oralov na grunt za odškodnino za gozd in 22 ovalov za pašo. Po tej razsodbi ue dobi narod niti tega, kar je do zdaj užival, kajti okolo leta 1820 razmerili so se vsi predmeti Čabarske graščine in se pri tem tudi navaja prostor, ki se nahaja v posesti bivših podanikov, da ga uživajo. T> predmeti, ki so bili uže 1. 1H20 in tudi poprej narodu odmerjeni, bi po razsodbi „stola sedmorice" ne ostali narodu, temveč moral bi se precejšen del odstopiti graščini. Ljudje, ki poznajo razmere v tem okraji, pravijo, da ljudstvo po tej razsodbi ne more obstati, da se mora izseliti. Urbarske pravde nijso le strogo privatnega prava, one so tudi juris puhlici, zaradi tega v Cis-htvaniji ne smejo reševati servitutnih pravd sodnije, ampak politične oblasti. Razsodbo kralj, stola sedmorice ne moremo kritikovati, a visoko vlado treba opozarjuti, da vzame ta predmet v ozir, ker treba računati h faktumom, da gre tu za življenje kacih 10.000 ljudij, da nihče ne more in ne sme prevzemati odgovornosti, da bi stena obiičja varaždinskih starih purgurjev, ter se konečno prepričal, da ne vozijo druge robe seboj, nego seno v velikih plahtah zamotano kot provijant za svoje konje, sem videl, da sem se zmotil, ko sem mislil, da se selijo ruski zidovi. Ko bi hot^l nadalje malo sarkastičen biti, bi povedal, kako so Križev-čani svojo zastavo zgubili, kako in kje so jo iskali in zopet našli, ali mogel bi kdo misliti, da se hočem norčevati s Križevčani, kar pa nečem storiti za nič na svetu, ker so Križevčani bili vedno dobro-narodni ljudje in so tudi našli svojo zastavo še o pravem času, predno so domov odšli. Ampak nek drug ginljiv in precej komičen prizor v Maksimiru bi rad opisal, če dopustite. Dva Sokola, jeden zagrebški, drugi ljubljanski, sta se po• bratila v Maksimiru javno pred svetom, po latinski: eoram populo. Vsak teh dveh Sokolov držal je v roki majoliko, prav za prav vrček vina, in objemala sta se oba Sokola in pila sta bratimstvo tako, da je ljubljanski Sokol v zagrebškega Sokola nalival vino, zagrebški Sokol pa ljubljanskemu. Potem ko sta se bila uže več ko dvajsetkrat objela in poljubila, sta nekako preblizu k sisaškemu velikemu bobnu prišla in tam je ljubljanskemu Sokolu bilo spodletelo tako, da je zgubil tla pod nogami in se je nekako prenaglo vsedel na zemljo, pri tem padu je pa vino iz njegovega pehara skočilo naravnost v lice 44 zaradi jedne rodbine propal in se uničil ves okraj. — V Čabru se govori, da je razsodba kralj, sedmorice za ljudstvo zbog tega tako nesrečno izpala, ker so pri volitvah oddali glas pristašu stranke prava (Starčeviču). Tem glasovom se ne sme verovati, ker si ne moremo misliti sodnika, ki bi zaradi političnega maščevanja delal razsodbe. Pri tej priliki ne moremo zatajiti skrbi zaradi jednakib pojavov upora, ki se v novejšem času vedno bolj pogosto kažejo. Tako se poroča iz županije vi-rovitiske, iz sela Brezovice, da je politična oblast za dobro spoznala, poklicati oboroženo silo, raniti ljudi z orožjem ter jih zapreti in to tudi zavoljo meje mej posestvom graščinskim in kmctskira. Kmetje se nijso s silo stavili v bran, ampak se posedli in polegli na zemljišče, o katerem se pravi pri dav-karskem uradu, da kmetje od njega plačujejo davek. Pa se to subsumira pod §.81 k. z. — Videant consules." Tako naš poročevalec. Banket Grasselli. V gostilničnej dvorani g. Tavčarjeve, pod imenom „ Hôtel Evropa" dobro poznate palače, nad katere vhodom vihrale so trobojne zastave, sešlo se je včera) ob 1. uri popoludne 131 narodnih volilcev, da v veselej družbi izrazijo svojo radost o izvolitvi novega narodnega župana, gospoda Grassellija. Dvorana bila je z narodnimi, cesarskimi, deželnimi in mestmmi zastavami, z avstrijskimi grbi, zelenjem in cvetlicami jako ukusno in tej izrednej slavnosti primerno dekorirana, prav ugodno nastavljene mize elegantno pokrite in z raznimi sh.dčicatni jako vabljivo okrašene, vsi deležniki pa veselega Brca, ker je vse prešinjala jedna in ista mise', jedna in ista uzvišeni ideja, tako da je ta banket v resnici bil tako aobfddejnb prisrčen, kakor sploh le veseli«, e „en familleu. Ko je slavljenec gospod župan Grasselli zašel prostor pod slikami presvitlega cesarja in cesarice, prijel se je banket, ki je imei naslednji „Menuu : Potage à la cervelle consommé. — Soupe a, la volaille. Poisson au bleu Jambon avec de Y aspic. Du boeuf garnis et sauce Chevreuil en feuilletage. Du canard et poulet rôti avec salade. Compot. Chaudeau renversé. Crème au rum. Dessert. Café. — Liqurur. Vse točke tega kuhinjskega programa izvršila je g. Šunko vi: fino, ievrstoo in na našo splošno zadovoljil« st, in te/ko bi se bilo odločiti, kateremu izdelku te izborn« kuhinje bi bilo dajati prednost. Bilo bi tu široko polje, razpravljati razne kulinarične dobrote, katerih smo bili deležni, navduševati zagrebškemu Sokolu, ki se je hitro brisati začel, mej tem, Vo je ljubljanski Sokol opazil, da si je svoje nove sokolske hlače na nekej grči razparal. Morete si misliti, k;iko žalostno je gledal zagrebški Sokol ne/godo svojega najmlajšega brata ljubljanskega Sokola, kateri je tudi od svoje strani tužniin okom motni čisto novo špranjo na svojih zdrapanih sokolskih hlačah! Situvacija obeh Sokolov, naročito ljubljanskega, bila je zelo neprijetna in kritična, ali prišla jima je hitro pomoč v podobi ženske, katera je imela tudi v Maksimiru pri sebi iglo in konec, in katera je ljubljanskemu Sokolu „stante sessione" duhovito in hu-moiistično brez ironije in brez sarkazma zašila predrte sokolske hlače na živem sokolskem telesu ter ga tako zopet postavila na sokolske noge. Sličnih prizorov bi se dalo najti dokaj, ali taki specijalni prizori zginejo tako, da jih generaliter še nikdo ne opazi, naročito pri tako ogromnej in velikansko osnovanej svečanosti, kakor so jo priredili Zagrebčani na čast hrvatskim in slovenskim svojim gostom. Kadar pridejo Hrvatje v Ljubljano, jim boste morali vrniti gostoljubnost; tako veselo ipak, kakor je bilo v Zagrebu, težko da bo kdaj v Ljubljani, k temu manjkajo razni uveti, kakeršnih imamo v Za grebu, v Ljubljani jih pa nijmate. S peetabi li s. se za divjačino, za velikanskega sulca itd. in hvaliti izvrstno starino Tavčarjevo, katera pa nekater-nikom še nij bila popolnem po volji, ker so segli po šampanjcu, — a prično se uže napitnice, tedaj pozor! Prvi poprime besedo g. dr. Papež, kot prvo-mestnik odbora za banket, nazdravi vse navzočne, mej njimi tudi gospode, ki so prišli iz nasprotnega tabora, kar smatra kot dober „omenu in kot dokaz, da smo vkupe zbrani kot meščani, da delujemo z združenimi močmi za blagor mesta. „Saj je tudi naš presvetli vladar izbral si za svoje gaslo: „Z združenimi močmi". In zato kličem: Bog živi našega presvetlega cesarja Frana Josipa prvega!" Ta napitnica vzprijela se je navdušenimi trikratnimi Živio-klici, vojaška godba svira cesarsko himno, katero poslu-Sajo vsi stoje1. Po predlogu g. dra. Papeža, izbran je bil za stoloravnatelja g. dr. Zamik, kateri je ?abvalivši se za to čast, prevzel dostojanstvo tega starega slovanskega običaja in potem poprijel besedo k drugej napitnici, v katerej je razmotril zgodovino ljubljanskih županov v tekočem stoletji, se posebno Častno spomina] za ljubljansko mesto jako zaslužnega Župana Hradeckega, s katerim je Ljubljana napravila pravi „terno" in bi mu bi'a smela postaviti spominek in našteval potem župane, pri katerih vseh je bilo na ljubljanskem rotovži, ne iznimši niti Ram-ševega Miho niti dra. Costo, vse nemško. Pozdravlja potem novega župana kot starega bojevnika na narodnem polji, ki je uže mnogo storil in žrtvoval za narod, in izreka srčno željo, da bi novi župan mnoga leta županoval slovenskemu narodu na čast, ljubljanskemu mestu na korist, sebi pa na vekovito slavo! Po burnih živio-klicih svira godba Radetzky-koraCnico. Župan g. Grasselli zahvaljuje se na do-prinešenej zdravici, katera ne velja le njegovej osobi, ampak ideji, da zmaga pravica. Pridobili smo jedno bitko, zdaj treba ohraniti in utrditi priborjeno zemljo. smemo se samo veseliti, temveč vedno treba pred očmi imeti smoter, da pridobljeno tudi ohranimo, da moramo vsi delati in skrbeti na to, da ostane zmaga naša, da se pospešuje korist mesta in stanovništva. V nadi na to uspešno delovanje velja njegova napitnica be le j Ljubljani in njenemu stanovništvu (Živio! slava!) Gosp. Kušar omenivši besed pri instalaciji izrečenih, da so občine temelj države in da se smejo občine zanašati na podporo vlade, napije (nenavzoČ-nemu) zastopniku vlade, deželnemu predsedniku g. Winkler ju, katerega Bog ohrani mnoga leta. (Živio !) Gosp. dr. Tavčar napije v krepkem navdušenem govoru domovini, belej Ljubljani, vedno slo-venskej. (Živio!) Potem prečitajo se naslednji telegrami: Radovljica. — K denašnjemu banketu: Da Bog poživi innogaja leta gospoda župana Petra Grassellija, slava mu! Roblek, Bulovec, srenjska sovet-nika. Dr. Jelovšek, Kregar, Kosmač, Vurnik, Resman. Praga. — Prodlevajice duchem i srdcem ve stf?du Vašem, tčšime se upffmnč z Vašich vymo-ženostf a provolavame snaham bratrskeho naroda slovinskeho z celeho srdce „Na zdar!" a vcrnym zastancum prav jeho „ Slava!" Malostranska Beseda v Praze. Samobor. — Slovenske metropole županu, vrlemu sinu matere Slave, kličejo denašnji slavnostni dan gromoviti živio narodnjaki v Velikej Dolini. Filip Župančič, Melcher, Ušeničnik, Dolinar, Brulec. Imst. — Slava Ljubljani in njenemu županu. Tomšič. Praga. — Israe srdcem s Vami v den Vaše slavnosti slavime s Vami vitčfcstvi společnč za stejnou myMenku, ruku v ruce jdouce, slaviti budeme bohda brzo včtši ještč vftezstvi, vftezstvi myslenky slo van ske v celem Rakousku. Akademicky ctenarsky spole k. Celovec — Ker ne morem osobno se udeležiti svečanosti in obče radosti denašnjega dneva, Bopnem se vsaj v duhu čez planine, tja v prijatelj-ski krog zbranih gostov, ter z njimi radostnega srca kličem: Živio narodni župan ljubljanski! Živela domovina! Hren Begunjski, dež. sodnije sovetaik. Trnovo. — V Bistrici a Trnovem Žijici Češi provolavaji mČstanostu Grassellimu srdečne" na zdar! Hartmann. Praga. — K poetč Vam dnes dane pfijmčte i naše vrela pfanf. Necht činnosti Vaši kyne piny zdar ve prospčeh Lublaoč a bratrskeho naroda slovinskeho. Za Sokol prazsky: dr. Černy. Pilgram. — Novemu gospodu županu ljubljanskemu wsrdečne živio!" Josip Fabian , bivSi kapelnik čitalnice. Inomost. — Trikratni živio! županu, gospodu Grasselliju in njegovim, zbranim častilcem, slava belej Ljubljani! Koder. S i d. — Obžalujoč, da se ne morem udeležiti denašnje prisrčne ovacije narodnih volilcev svojemu priljubljenemu županu, kličem iz daljnjega Srema: živio narodni župan bele Ljubljane, slava zavednim volilcem! Ivan Hribar. Vipava. — Čast značajnim volilcem, ki so pomogli belej Ljubljani, da ima zopet narodnega župana ! Čast in slava Grasselliju, katerega nastop žu-penovanja naj bi bil začetek nam Slovencem nove dobe, dobe vsestranske jedinosti, nerazrušljive di-discipline in trdnega prepričanja, da smo si Slovenci na domačej zemlji lahko povsod lastni go-podarji! Karo! Dolenc, župan, Riba r d Dolenc, Dr. K end a, Stajer, Pire, Žvokelj, Može, Juvančič, K a tiči č, grof Lanthieri. Po prečitanih telegramih oglasi se g. dr. Tavčar in Čita naslednjo po gosp. S. Gregorčiči za denašnjo slavnost zloženo pesen: „Bog živi to, bela Ljubljana, Kraljica ti naših gradov, Saj vender spet svojcem si dana, Oj mati slovenskih sinov! Oh, dolgo te noč je morila, A tema izginila jo, In solnca svitloba premila, Te jasno obsinila je. Zdrobila ti tujstva si igo, Iz lastne krepostne moči, Prekula si v krono verigo, Zdaj krona ti teme krasi. Le dvigni zdaj teme časti to, Ponosno mi nosi glavo, Oj teme: s svitlobo oblito, Oj Čelo ovito B rastjo ! Glej Bcstre na Dravi deroči Zmagalko pozdravljajo te, In hčere ob Savi in Soči Kraljico proslavljajo te. In pevca v tihotni samoti, Ki ljubi to zdavna Brčno, Veselje se tudi poloti, Da kliče ti danes krepkd: Bog živi te, bela Ljubljana, Ti zdaj naš ponos in uzor, Bog tvojega živi župana, Bog živi ves narodni zbor!" Ko je dr. Tavčar mej živim odobravanjem in ploskanjem prebral Gregorčičevo pesen, poprime besedo g. stavbni svetovalec Fr. Potočnik ter pravi: „ Častita gospoda! Ko se je 27. junija 1845. 1. na ljubljanskem strelišči obhajala petindvajsetletnica žu-panovanja občečislanega Hradeckega, bil je Preširen, ki je na Hradeckega zložil krasno odo, katero je de-klamoval pri slovesnosti poznejši dr. Toman, tedaj šestošolec v Ljubljani. Meni se zdi „bonum o men", da je tudi denes našega župana in našo Ljubljano B svojo krasno pesnijo pozdravil prvi zdanji pesnik slovenski. Za tega delj predlagam, da takoj čislanemu pesniku g. vikarju Gregorčiču izrečemo telegra-iično zahvalo za njegovo divno pesen, v katerej tako lepo oslavlja stolico našo, slovensko Ljubljano. (Živo odobravanje.) Odposlal se je potem g. Gregorčiču naslednji telegram: »Najboljšega župana ljubljanskega slavil je Preširen. Prvi zdanji pesnik slovenski slavi s svojo divno pesnijo Ljubljano in njenega župana Gras-sellija. Similis simili. Presrčuo Vam hvalo za prekrasno častitko izrekajo pri županovem banketu zorani volilci stolice slovenske Ljubljane." Župan Grasselli naglasa, da si je v svesti težav, ki so z županovanjem spojene, a zaupa v so delovanje in pripomoč gg. odbornikov, vsega mestnega zastopa, zlasti pa izvrstnega podžupana g. F. Fortune, kateremu velja ta zdravica. (Živio!) G. Janko Kersnik napije občinam, gosp. K lun vsem vnanjim rodoljubom slovenskim, gosp. župan Grasselli našim političnim zaveznikom, bratom Čehom, kot merodajnim voditeljem naše poli tike — in pri banketu nav/očnim Čehom. Po tej Cesto odobravanej in navdušeno sprejetej zdravici, zahvalil se je jeden izinej češke desetonce in napil slovenskemu narodu oziroma vzajemnosti slovanske j. Dr. Zar ni k predlaga potem v daljšem, utemeljenem govoru, da se izreče zdaiijej vladi zaupanje in da se to brzojavno sporoči grofu Taaf feju. (Navdušeno priznanje, živio-klici, godba svira cesarsko himno.) Odpošlje se potem ta-le telegram: Die beim bürgermeisterbankette versammelte Wählerschaft Laibachs d rückt Euer Excellenz ihr vollstes vertrauen aus und dankt für Ihr erfolgreiches bestreben, frieden zwischen den Völkern herzu stellen. Napijali so dalje: dr. Dolenec pesniku Gregorčiču, inženir Dufe avstrijskim Slovanom, Josip No Iii narcdnej vojski volilcev ljubljanskih; dr. Tavčar gospej „materi županji in celej županovej rudo-\iniu ; Kušar trgovcem in obrtnikom; dr. Zamik na spomin umrlih dveh bor.teljev d r a. BI e i w e i s a in Jurčiča; dr. Moše na izvrstnega in občepri-ljubljenega predsednika trgovinske zbornice g. Kušar j a; Murni k na našega vrlega in burno na-zdravljenega dra. Zupanca; Petričič na dra. Zar-nika; dr. Zarnik na odsotnega dra. Vošnjaka in državne poslance, posebe navzočnega gospoda Kluna ; Klun na grofa Hohenwart*; Mu mik na narodne uradnike in dr.".. Papeža; Kušar na naše brate Hrvate itd. Navajati vse toaste, zabranjuje nam prostor in čas. V radostnej zabavi, za katero se je zahvaliti vsestransko skrbnemu iz gg. dr. Papež, dr. Stare, dr. Z :panec, Murnik, Kolman, F. Sovan, Geba, Jeločnik in Türk obstoječemu odboru, prišla je v hipu šesta ura in banket bil je končan. razpravljalo o peticiji szatmarske županije proti na seljevanju zidov iz Rusije v ogerskej deželi. — Sploh Čitamo, da se je na Ogerskem javno mnenje obrnilo z vso silo proti zidom in se je pri prvej priliki bati, da se kaj ne vname. Osobito to, da je v Tisza-Eslaru zmanjkalo nekega dekleta in so vsa zna menja kazala, kakor da bi dekleta bili židje zaklali, — to razburjalo je duhove »n te}ko čakalo je vse, kaj da se bodo vse izmotalo iz preiskavanja te afere. Ali denes se brzojavlja, da so omenjenega dekleta uašli v službi nekje na Ogerskem \ nanj«- države. Dopolnilne volitve v srbsko skupščino se nijso včeraj vršile, kakor se je bilo to s po četka določilo, ampak vrše se denes. Da je sklep napredovalne stranke v skupščini obveljal, da si ravno nijso zanj glasovale tri četrtine vseh članov, to utemeljeno je v srbskej ustavi in v poslovnem redu skupščine, ki določujeta, da se mandati poslancev, ki bi se brez uzroka ne udeleževali zborov-nja. uničijo ter razpišejo nove volitvo. Kei je bilo zadnje dni vse pogajanje mej napredovalno in radikalno stranko zastonj in radikalci nijso hoteli priti v skup ščino, udati se je moral kralj Milan sklepu večine, ter razglasiti dan novih volitev In denašnji dan postal bode tako morda jako osodepoln za mlado jugoslovansko kraljevino! Odločilo se bode, katera stranka da pride do vlade, s tem pa tudi, kakšna načela da bodo vodila srbsko politiko na znotr.tj in zvunaj. Ta načela, po katerih ni rade razne srbske stranke delovale, so si pa razliena dovolj in celo piotivna, tako da nas mora v obilnej muri zanimati ali bode pri denašnjih volitvah zmogla radikalna ali pa napredovalna stranka. Kakor o dopolnilnih vo litvah v 27. dan maja meseca, izvoljeni bodo naj brže zopet radikalci, ker ti stoje v narodu in je narod zavzet za rjihovo velikosrbsko politiko, ue torej tako vladna stranka z nova ne dobi treh če-trtink vse skupščine in ne bo skup-čina sklepčna, odstopiti bode moral zdanji PiročanČev kabinet, in kralj Mdan bode zopet v zadregi imenovati si novo ' uničuje vsak napredek! Evo dokaza! Nij še dolgo, vlado. Kakor rečeno, denes odločilo se bode mnogo. Težko pa. da bi bilo homatj v Srbiji tako kmalu i konec in še zmirom je mogoče, da pride ni krmilo i ministerstvo RistiČevo, ki hoče pridobiti kraljevini Bosno in Hercegovino ter tako tira protiavstrijsko j politiko. „Kriza v Srbiji," piše v tem smislu ! „Politik" od sobote — rnujno opomina našo vlado, Ida naj v zasedenih deželah upelje prej ko mogoče j zistem tak, ki bi pred vsem šel na to, da si pri-! dobi ljubezen naroda, da bode le-temu sladko, bi-| vati pod žezlom Avstrije in d» Avstrije položaj v .Bosni in Hercegovini ne bodo odvisel od negotovih ! parlamentarnih in izveuparlameutarnih dogodkov v ' Bslemgradu.u EtriptovHlio vprašanje še zmirom v zraku visi Derviš paša, sultanov komisar, posvetuje se v Kahiri z ministri in veljaki. H vspehov nij. Kediv pravi, da sprava z Arabi pašo nij mogoča nobena. — Predvčerajnim izjavili so se poročniki Nemčije, Avstrijsko-Ogerske. Italije in Rusije v Carjemgialu, da naj Porta konferenci in njenim sklepom pristopi na vsak način. dve urici ste slovenščini v tednu odločeni, pa ko bi se še vsaj lete dobro porabile. Pa žalibog, ie ta dragi čas se nevredno potrati: pol ure se prav suhoparno, strogo po knjigi predava, druge pol ure p« si učitelj in gojenci s čisto drugimi pogovori, t zde-hanjem ia šepetanjem kratijo čas, kakor vejo in znajo. Da se le nekaj pravil iz slovnice nauči, pa je dovolj, na gladek in jasen izraz v govoru in pisavi se gospod profesor ne ozira nikoli, kar seveda nij tak čudež, ker se mora še on sam s slovnico in logiko bojevati v govoiu! Srce mora človeka boleti, ako je prisiljen z lastnimi očmi gledati tako zanemarjenost, in čudno je le to, da se na tako imenitnem zavodu, kakor je učiteljišče nenastavi za materini jezik izkušen, torej pouka popolnoma zmožrn učitel«! Za uspeh poduka iz slovenščine se kar nikdo ne zmeni ne, in slovenščina je pri zrelostnih izpitih gospodom izpraševalcem še le deveta skrb, kajti vsakemu Nemcu se da spričevalo Bposobnosti tudi za slovenske šole, če se je le nekoliko slovenskih stavkov ž 1 o-bodrati naučil. O temeljitem znanji slovnice in slovstva pri takih uže kar nij sluha ne duha! Se ve da s* hitro cele kope izgovorov pripravljene, če se slišijo pritožite o krivičnem tem ravnanji, češ, da nij zidosti učnih knjig, pa da nij (?) sposobnih močij, df bi se znmogla slovenšč na kot učni jezik vpeljati na učiteljišči. Nu, pa naj jim bode, saj izgovor tudi nekaj velja. — Ali ravno zdaj pa se vršijo na pripravnici v Mariboru dogodbe, iz kojih je jasno razvidno, da so to resnično le samo izgovori, in da je zavod izobraževanju v materinem jeziku naravnost sovražen, da strastno preganja in Politični razgled. Voli a n j dežele. V Ljubljani 12 junija. V Trstu zmagala je pri volitvi III volilnega razreda zadnjo soboto patrijotična, avstrijska stranka; voljenih bilo je deset njenih kandidatov, a progressista le dva. Oddalo se je 16G7 glasov in skrutinij je trajal od poludne do polunoči ter tako trpinčil dolgo na uspeh radoveduo občinstvo- Zdaj imata voliti še II. in L volilni razred in konečno okolica. Nek; len uaslli ministrov, kakor pripovedujejo češki li>ti, porabili bodo parlamentarne počitnice za popotovanje po raznih deželah, da se poduče o razmerah in o željah dežel in narodov. Ta namen bi bilo imelo zadnje popotovanje grofa Taaffeja in ministra Falkenhayna po Šleziji in deželi moravskej, tako da si bode ogledal tudi justičnega ministerstva vodja Pražak ujetnišnice, trgovinski mi nister baron Pino pa železnice. Ogerski državni zbor zaključil je svoje seje, a razhaja se s pečatom sramote na čelu. Surovo obnašanje Istoczyja proti W«hrmannu oskrunilo je za dolgo časa zbornico ogerske dežele. D«oboj, ki ga je Istoczy napovedal Wahnnannu, imel bi se včeraj izvršiti, ali tedaj je na bojišče prišla policija ter zabrauila, da se nij prelivala magjarska kri. Na Istoczyja hudujejo se ogerski in nemško liberalni listi, — se ve da najbolj za tega delj, ker je sila ostro govoril proti zidom o priliki, ko se je v zboru Doj )1SI. Iz spodnjega Ht ajerfa. [Izviren dop.] (Še nekaj o mariborskem učiteljišči.) Mnogo se je uže o mariborskem učiteljišči objavilo, ali žalibog, večj'del le take reči, katere ne morejo biti temu zavodu na čast. Kako da se tukaj slo veoščini godi znauo je dovolje, kajti tuji jezik gospodari ondi, kjer se izobražujejo učitelji slovenske) šolskej mladini; da e pa na tem učiteljišči m' materini jezik naravnost zatira, to bode še marsikomu neznano zato naj pade goljufivo zagrinjalo popolnoma, da bode narod videl, kako se tukaj skrbi za njegovo omiko- Čisto naravno in jasno je, da bi se imeli učitelji tudi v istem jeziku izobraževati, katerega narod govori, med kojim bodo pozneje delovali. Na naših učiteljiščih pa je nemški, torej tuji jezik, glavna stvar, in na mariborskem se tudi vsi predmeti, razun sloveuščiue in nekateiih učnih vaj, izključljivo le v nemškem jeziku podučujejo! Je li torej nemško izobražeuemu učitelju mogoče, svojo deco slovensko podueevati, in mimo tega še buditi v njej ljubezen do naroda, do materinega jezica V Ali zamore oče svoje otroke, svoje najdražje, izročiti z mirno vestjo učitelju, o katerem ve, da nijma srca za narod in dt» torej nij v stanu v njih vcepiti ljubezen do tistega, kar je njemu sveto in drago, ker nijma popolnoma v oblasti tistega jezika, s kojim zamore jedrno na mlada srca uplivati! Samo ubogi odkar smo zvedeli po časnikih, da so zavohali mej nemškimi dijaki politične zveze in jih začeli pre-iskavati zavoljo tega. Ali stvar se je kmalu zopet opustila, gospodje ravnatelji zatisnili so obe očesi, rogoviležem se nij zgodilo nič, in Čisto brez skrbi zdržujejo neki še zdaj Štiri politična društva! Kmalu poten) pa je počil glas, da imajo tudi slovenski gimnazijalci in učiteljski pripravniki svoja društva. No, zdaj so se jiokazah drugačni zobje. Začeli so posamezni na domu preiskavati, v šoli pa jim Škodoželjni profesorji grozijo in pretijo, kakor največjim budodelnikom, čeravno je pri tem nzlo-činstvu" mnogo več hrupa, a malo resnice. Uže pred leti namreč je sklenilo nekoliko pripravnikov, izobraževati se na svojo roko v slovenskem jeziku. Zbirati so se v ta namen v stanovanji jeduega izinej tovarišev in tu so se prednašali v slovenskem jeziku pedagogični predmeti, slike iz zgodovine, ži-votopisi, pogovori o slovenskej književnosti itd. Na tak načiu je imel vsak priložnost, vaditi se v govoru, vaditi pa tudi v izrazu, da bi potem saj nekoliko v materinščini izuijen nastopil svoj poklic. Da bi se tudi. s slovenskim slovstvom nekoliko seznanili, so zlagali s teško in od ust pritrganimi krajcarji male svotice, iz kojih so se nakupile slovenske knjige, katerih bi si posamezni zaradi denarnih zaprek misliti ne mogli. Nikdar BO pri takih priložnostih nij kaj nespodobnega počenjalo, nikdar se nij pretresovala politika, a mora se pa pripoznati, da so si pripravniki skoraj vse svoje znanje iz slovenščine pridobili le na ta način. — Vender čudno! nemščina se širi po učiteljišči, ako se pa hočejo izobraževati v jeziku, kateri bi prav za prav moral imeti največjo veljavo na tem učiteljišči, morajo se zbirati v skrivnih kotih, po noči, kakor razbojniki! — To je torej tisto grozovito pZločinstvo"! to je tako strašna pregreha, če so se vračili mej soboj spoznavati jezik, kojega jih je uže mati učila, to je hudodelstvo, če so se posvetovali o onih sredstvih, koje naj učitelj porabi, da bode uspešno uplival svojim gojencem na um in srce, — in če so se učili spoznavati one može, koji so se vse svoje življenje trudili za blagor in omiko našega naroda! Ako se torej ijripravniki trudijo, učiti se jezika, v kojem bodo poduče^ali našo mladino, so najedenkrat politični zločinci in raka jih izključenje in obsodba! Ali nij tako ravnanjn pravo pravcato duhomorstvo, strastno zatiranje nakodnega napredka? Nemec ima pravico, po krčmah in kavarnah razsajati, prusačke demonstracije prirejati in društva snovati, kojih na men je le surovo pijančevanje in zaničevanje vsega, kar nij tevtousko, Slovenci pa se zavoljo nedolžnih shodov, kojih namen je čisto idealen in jim zamore le v čast, ne pa v sramoto služiti, proganjajo! Mnogim pripravnikom, mej temi najboljši talenti, uže preti obup in pomanjkanje! Tako se torej skrbi za našo narodno omiko. Uže v ljudskej šoli se ger-manizacija zbog „višjega" ujdiva bolj in bolj širi, na učiteljiščih pa se prizadeva, slovenske gojence svojemu narodu odtujiti in jih vzgojiti, ne morebiti v prijatelje naroda, ampak naravnost v njegove iz dajalce!! Tako ravnanje se trpeti ne sme, treba je, da se odločno terja prcustrojenje mariborskega učiteljišča v tak zavod, koji bode slovensko izobraženost podpiral, ne pa zatiral._ Domače stvari. — (Gospod ministerski predsednik grof Taaffe,) kateremu se je včeraj pri banketu brzojavno izrazilo zaupanje in zahvala, odgovoril je denes v telegramu na dr. Papeža: „Für den ausdruck reund-licher gesinnung besten dank." — (Ljubljanska čitalnica) napravi dne 2. julija v prostorih čitalnice večerno veielico za „Narodni Dom", katerej program bo : Vojašta godba, petje mnškega zbora, sokolske piramide, bszar s prijaznim sodelovanjem gospij in gospodičir in ples. — (Iz Prema) se nam piše: Dno 18. ju nija imel bode na Premu g. Ernst Kranar, potovalni učitelj kmetijstva, kmetijsko predavane. Vabijo se k obilnej udeležbi bližnji in daljni knetovalni in sploh za napredek vneti domoljubi. — (Hrvatski list „Pozor") n« sme več prihajati v Bosno, baje zato ne, ker se ji v pravdi Sarajevskega biskupa dra. Stadlerja s kapucinskim Tedom tam doli postavil na stran kapuciicev. — („Vienac" zaplenjen.) Iz Zagreba se nam piše 11. t. m.: Včerajšnja številka beletristi-škega lista „Vienaea" je zaplenjena radi nekega po-litiškega članka o Aksakovem in je dalje izhajanje tega lista zabranjeno, dokler ne položi urednik gospod FolnegoviC za politiške novine prepisme kavcije. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Aleksandrija 12. junija. IVIej Evropci in domačimi prebivalci včeraj velik boj. Več osob mrtvih in ranjenih. London 12. junija. (Heute.jevo poročilo) : Aleksandrija: Še le čez pet ur prišli so vojaki, kateri so razpodili domače upornike in napravili zopet red. Angleški konzul Co-okson, grški konzul in italijanski podkonzul težko ranjeni. Inženir angleške odopnice Su-perb je s pištolo ustreljen. Oklopia ladija Süperb bode po noči šla v luko in izkrcala 200 mož v varstvo konzulata, angleške podanike pa bo vzela na krov. Število tbitih ceni se na 20. Petrograd 12. junija. Cesarski ukaz senatu naznanja odstavi jenje Ignatjeva in imenovanje predsednika akademije grofa Tolstoja ministrom za notranje zadeve. Izkaz o darilih za Jurčičev spomenik. Sklep računa dne 31. dec. 1881 kaže, da je gotovine ostalo........ lOOti gld. 80 kr. in jedna srečka ljubljanskega posojili. Temu so dodali: Družba sv. Mohora v Celovci..... 25 „ — „ Gams Janez v Loki........ 1 „ — „ Govekar Fran na Studenci..... 1 „ — , Dolenec Jakob „ . ..... 1 „ — „ Stritar Josip na Dunaji....... 5 „ — „ Naglic Janez.......... 1 n — „ Novak Karel.......... — „ 50 , Križnik Gašpar iz Motnika .... ._1 „_» Skapaj . . . 1042 gld. 30 kr. in jedna srečka ljubljanskega poBojKa. Meteorologično poročilo. *) (Pregled čez i > r«- .H o -SO tí Mo .2 d H g 3 -I T3 Z. o a m 9 08 an si Si m ja CO .S O« H,- »c vzajemno zavarovalno društvo, zavaruje po najnižjih tarifah poslopja, premakljivo blago, živinsko klajo, žito v kozolcih i. t. d. V preteklem letu jo ^ISZOn^TIKZOI^lDIT^.** v oddelku za ogenj prejela 453.863*49 gld. premije, a za pogorišča izplačala 223*548*25 gld., — v svojem 14 letnem obstanku je i/plačala za pogoriča 3,631.852*68 gld. — Ere-moženja ima 011^3^0ZE2,3Z)IT.A."- več, nego j« po matematičnem pre-rat"'nujciiji potrebno. — bkode izplačuje točno in vestno. Oglasila k pristopu sprejema in pojasnila daje podpisani glavni zaatop v LJubljani, kakor tudi okrajna zastopstva po deželi. V Ljubljani, dnč 9. junija 1882. .KONKORDIJE": (389—1) Glavni zastop Ignacij ~Valeiitliičlč. Lastnina in tisk n Narod ne tiskarne".