Bojanu Pavletiču v DSI za avtobiografsko delo Devet velikih jokov podelili nagrado Vstajenje /i 9 Goriška pokrajina bo prejela tri milijone evrov za projekte za mlade Boljunec: načrt za novo Gorico Ministrica Linda Lanzillotta izdala okrožnico o koriščenju sredstev iz zakona 482 za letošnje leto /t 3 Primorski SREDA, 2. APRILA 2008 Št. 79 (19.169) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Nekoč je bila premična lestvica... Dušan Udovič Mladi se je ne bodo spomnili, toda do devetdesetih let je bila tako imenovana »premična lestvica« mehanizem, po katerem se je višina plač odvisnih delavcev avtomatično prilagajala naraščanju življenjskih stroškov. Potem je bila lestvica ukinjena z referendumom, ki ga je sprožila Craxijeva vlada, zadnja, preden jo je odpihnila podkupninska afera. Dejstvo je, da so plače odvisnih delavcev takrat ostale brez zaščite in je njihova vrednost začela padati, z njo pa tudi kupna moč italijanskih družin. Padec je do današnjih dni pripeljal do občutne ošibitve številnih delovnih kategorij, milijoni delavskih družin se s težavo prebijejo do konca meseca, priče smo pravemu obubožanju socialnih slojev, od srednjega navzdol. Nihče ne more oporekati dejstvu, da so plače odvisnih delavcev v Italiji danes najnižje v sklopu razvitih evropskih držav. Prekernost delovnih mest je očitna, cene osnovnih življenjskih potrebščin strmo rastejo, inflacija je najvišja v zadnjih dvanajstih letih. Prodijeva vlada predlaga serijo dekretov proti podražitvam prehrambenih izdelkov in tarif, toda v omejenem režimu do volitev tega ne more storiti sama. Berlusconi pa je možnost sodelovanja včeraj že zaničljivo zavrnil, zakaj bi vendar pomagal živemu mrliču. Probleme bo rešil on, ko bo prišel na oblast. Tako kot pred leti, ko je njegova vlada dobesedno izpraznila državno blagajno, medtem ko se je premierova z donosnimi posli in televizijskim monopolom pridno polnila. Bodo ljudje res tako neumni, da mu bodo še enkrat nasedli? nato - Pred vrhom zveze, ki se začne danes v romunski Bukarešti ZDA izzvale Rusijo in evropske zaveznice Bush Rusiji v brk za vstop Ukrajine in Gruzije v Nato, Francija in Nemčija proti Vrh zveze Nato se bo odvijal v palači romunskega parlamenta v Bukarešti BUKAREŠTA - Danes se bo v romunskem glavnem mestu Bukarešti pričel tridnevni vrh zveze Nato v ozračju velike napetosti. Trenutno predstavlja največje jabolko spora vstop Ukrajine in Gruzije v zvezo. Temu se Moskva vseskozi postavlja po robu, češ da bi se na tak način porušilo sedanje geo-strateško ravnovesje. Ameriški pred-sed nik Bush pa je kljub te mu vče raj med obiskom v Kijevu napovedal svojo odločno podporo približevanju obeh držav zvezi Nato, medtem ko sta vladi Francije in Nemčije izrazili nasprotovanje, da be bi prišlo do hude krize v odnosih z Rusijo. Na 18. strani V Trstu evropski koordinator za prometne mreže Na 4. strani Neodgovornost belgijskih skavtov se je srečno razpletla Na 5. strani Rezultati študije o mladih v čezmejnem prostoru Na 8. strani V Gorici nagradili občine, ki reciklirajo največ odpadkov Na 15. strani trst - Prekinitev stavke v pristanišču Podpis dogovora in premirje Pristanišče skuša nadoknaditi izgubljeno rim Poostreni ukrepi in kazni za podjetja Odlok za povečanje varnosti pri delu TRST - Stavka je prekinjena, v tržaškem pristanišču pa se je včeraj po 14. uri začelo delati s polno paro: petdnevna stavka je povzročila hud udarec in treba je nadoknaditi zamujeno. Napetosti med delavci, sindikati, podjetji in pristaniško oblastjo so se začasno polegle, potem ko so naporna pogajanja na tržaški prefekturi privedla do dveh predhodnih dogovorov o varnosti in organizaciji dela. Besedili bodo vključili v uradni sporazum, ki naj bi ga podpisali 16. aprila, ko zapade premirje. Medtem bodo stekla specifična pogajanja s terminalisti kave in upravitelji 7. pomola, ki omenjenih dokumentov niso podpisali. Na 6. strani RIM - Ministrski svet je na včerajšnji seji odobril zakonski odlok o poostritvi ukrepov za varnost na delovnem mestu. Odlok je bil po številnih smrtnih nesrečah pri delu v zadnjem mesecu tako rekoč na dlani. Predvideva nov lik odgovornega za varnost na delovnem mestu, okrepljen je bil odnos med delovnim mestom in zdravstvenim podjetjem, predvidena je nova knjižica o zdravstvenem tveganju in predvsem popolno zaščito proti nesrečam za vse delavke in delavce, vključno z začasno zaposlenimi. Podjetja, ki ne bodo spoštovala varnostnih norm, ne bodo mogla sodelovati pri javnih de- lih. Podjetja z več kot petino uslužbencev na črno bodo kaznovana s sankcijami. Odlok nadalje predvideva ukrepe za izobraževanje in za šolske pobude za okrepitev »kulture varnosti«. Združenje industrijcev je negativno ocenilo zakonski odlok. Po oceni predsednika Confindustrie Luce Cod-rera di Montezemola poostritev kazni be no rešila niti enega človeškega življenja, ker je bolj kot kazen pomembna preventivna dejavnost. Drugačnega mnenja je bil minister za delo Cesare Damiano. Zanj je to »najbolj napreden tovrstni sklep v evropski zakonodaji.« / ALPE-JADRAN Sreda, 2. aprila 2008 3 zagreb - Pogovori z Mesicem in Sanaderjem Bush v petek in soboto na obisku na Hrvaškem manjšine - Nad 5,5 milijona evrov iz zakona št. 482 Ministrstvo izdalo okrožnico za projekte in razdelitev sredstev za letošnje leto RIM - Ministrica za deželne zadeve in krajevno avtonomijo Linda Lanzillotta je včeraj podpisala okrožnico, s katero ministrstvo namenja skupno več kot pet milijonov in pol (natančno 5.617.000) evrov upravam javnih ustanov, kjer so prisotne jezikovne manjšine. Gre za sredstva iz zakona št. 482 iz leta 1999, v okrožnici pa so določene smernice za izdelavo projektov, ki jih predvidevata 9. in 15. člen zakona za zaščito jezikovnih manjšin, na podlagi katerih bodo za leto 2008 tudi razdeljena sredstva iz tega zakona. Projekte bodo morale krajevne uprave vložiti najkasneje do 30. aprila 2008. Gre za uprave, kjer živi dvanajst v zakonu 482 predvidenih manjšin, in sicer albanska, katalonska, hrvaška, francoska, frankoprovensalska, furlanska, nemška, grška, la- Ministrica za dinska, okcitanska, sardinska in slovenska. , . , , deželne zadeve Ministrica Linda Lanzillott°je ob tem še p°- Linda Lanzillotta je vedala, da so v okrožnici na podlagi pozorne ana- z ministrsko lize doslej uporabljenih sredstev prvič določeni ob- okrožnico podala jektivni parametri, ki še pred odobritvijo sredstev . smernice za omogočajo popolnoma transparentno razdelitev dodelitev sredstev sredstev' iz zakona 482 volitve - Predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini na volilnem shodu v Trstu »Zmagali bomo v Rimu in v FJK« Fini: Ljubljana in Zagreb morata priznavati enakopravnost narodnih manjšin - V deželi FJK je treba še zlasti razviti infrastrukturo in tržaško pristanišče ZAGREB - Ameriški predsednik George Bush bo v petek v popoldanskih urah prispel na dvodnevni obisk na Hrvaško, kjer ga bo s slovesnim sprejemom v svojem uradu pričakal predsednik Stipe Mesic, je včeraj v Zagrebu potrdila državna sekretarka na hrvaškem zunanjem ministrstvu Bianca Matkovic. Dodala je, da bo Mesic v soboto pripravil tudi večerjo za ameriškega gosta, ki ga spremljata soproga Laura in državna sekretarka Con-doleezza Rice, in 60 povabljencev, ter da bosta predsednika imela javni zdra-vici. Po večerji bo Bush prespal v "enem izmed hotelov v središču Zagreba". Bush se bo v soboto dopoldne srečal tudi s premierom Ivom Sanaderjem ter nagovoril hrvaške državljane na zagrebškem Trgu svetega Marka. Po govoru je predvideno kosilo, na katerem bodo tudi visoki predstavniki držav, ki naj bi na srečanju na vrhu zveze Nato sredi tedna v Bukarešti dobile uradno povabilo za članstvo. Poleg Hrvaške povabilo pričakujeta Albanija in Makedonija. "Predsednik Bush prihaja v Zagreb na proslavo pričako- vanega povabila Hrvaški za pridružitev Natu. Prihaja tudi zato, da bi dal priznanje Hrvaški za vsa prizadevanja na poti v Nato. Obenem bo pokazal ostalim državam Jugovzhodne Evrope, da so vrata članstva odprta tudi zanje, če bodo izpeljale politične, ekonomske in obrambne reforme", je izjavil ameriški veleposlanik na Hrvaškem Robert Bradtke, ki se je udeležil tiskovne konference v Zagrebu. Hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic je poudaril pozitivne gospodarske posledice Bushevega obiska na Hrvaškem. Pričakuje namreč, da bo obisk dodatni signal tujim investitorjem. Povedal je, da so ZDA med vodilnimi tujimi vlagatelji na Hrvaškem ter da je državo lani obiskalo 180.000 ameriških turistov. Na novinarsko vprašanje, kako bo lahko imel Bush nagovor na Trgu svetega Marka, kjer je vlada prepovedala javna zborovanja, je Matkovice-va odgovorila, da gre za izjemo v primeru zgodovinske prireditve, ki jo organizira vlada ob obisku ameriškega predsednika. (STA) TRST - »Očitno je, da sta Slovenija in Hrvaška popolnoma integrirani v Evropski uniji. Toda to pomeni sprejemati njena načela in v prvi vrsti priznavati enakopravnost narodnih manjšin brez vsake diskriminacije«. Tako je predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini odgovoril na novinarjevo vprašanje ob robu volilnega shoda, ki je bil včeraj popoldne na Trgu sv. Antona. Vprašanje se je nanašalo na izjave Piera Fassina (slednji je v nedeljo obiskal italijansko manjšino v slovenski in hrvaški Istri, op. p), ki je dejal, da je desna sredina protievropsko ustrojena in je obtožil Berlusconijevo vlado, da je v letih 1994-1996 ovirala vstop Slovenije v EU. »Fassino naj vpraša italijanski manjšini v Istri in Dalmaciji, ali sta bili slovenska in hrvaška vlada dosledni do evropskih načel,« je dodal Fini, »in bo dobil odgovore, ki bodo postavili na glavo njegove trditve.« Sicer je Fini dober del svojega volilnega govora posvetil dogajanju na državni ravni in različnim vrednotam, ki zaznamujejo Ljudstvo svobode in Veltronijevo Demokratsko stranko (liderja DS je več- krat izrecno omenil). Na odru, kjer so bili ob kandidatu desne sredine za deželnega predsednika Renzu Tondu postrojeni vsi lokalni kandidati in voditelji NZ, začenši z Robertom Menio, je Fini izšel iz ugotovitve, da sta programa obeh strank morda slična, a so različne vrednote. Lotil se je nato najbolj žgočih vprašanj, ki j ih namerava NZ rešiti, če se bo Ljudstvo svobode uveljavilo na parlamentarnih volitvah. Med temi je v prvi vrsti poglobil varnost občanov (pod geslom »kdor zgreši, plača«), ki so ji sledili gospodarski razvoj države in socialne politike še zlasti v prid družinam in priletnim. Glede dežele FJK se je zavzel za razvoj infrastrukture, ki je zanj življenjskega pomena in ga naravovar-stveniki ne smejo zavirati. Tudi tržaško pristanišče je treba razvijati, ker bo Koper drugače še naprej prevladoval. Če je Fini nazadnje izrazil prepričanje, da bo desna sredina zmagala tako v Rimu kot v FJK, ni mogel mimo opazke do Illyja, ki »se po eni strani rokuje z Veltronijem, po drugi pa ima še vedno v svoji koaliciji komuniste«. A.G. Tržaški volilni shod Gianfranca Finija; za njim (od leve) Roberto Menia, Renzo Tondo in Giulio Camber kroma KANDIDAT SE PREDSTAVLJA Dario Bertinazzi (SSk): Spoštovanje in jasnost Zrastel sem v slovenskem okolju, čeprav sem sin mešanega zakona. Zato je zame vedno bilo samoumevno, da se lahko pogovarjam in razmišljam v dveh jezikih. Pri nas doma je vedno vladala spoštljivost do vsakogar in do drugače mislečih. Nikoli nisem v svojem življenju slišal starše ali stare starše, da bi koga zaničevali, če je govoril drug jezik ali če ni zahajal v cerkev ipd.: kdor druge spoštuje, spoštuje tudi samega sebe in zato sem Bogu hvaležen, da sem zrastel v taki družini. Vse to pa ne pomeni, da zanikamo svoje korenine, da zavračamo svojo zgodovino. Tudi to je bilo vedno pri nas doma: spoštovanje, a jasnost in korektnost. Zrastel sem v kmečki hiši, zato je zame naša zemlja sveta. Pomislimo samo, koliko so naši predniki trpeli in garali, koliko solz in krvi je bilo prelite za vrečico pridelane moke, koliko gorja, da bi lahko svobodno delali na svoji zemlji. Po poklicu sem učitelj. Vrsto let sem poučeval po raznih osnovnih šolah in vrtcih na Goriškem, sedaj pa četrto leto poučujem na osnovni šoli v Rom-janu. Zato dobro poznam stvarnost šol s slovenskim učnim jezikom. Že vrsto let sem odbornik Sindikata Slovenske Šole. Poleg poučevanja se rad ukvarjam z glasbo: 12 let sem organist v domači župniji, 10 let zborovodja Žvs Jezero, vrsto let pojem pri priznanem Mepz Hrast in nedolgo od tega tudi pri Kom.z. Julius iz Trsta. Glasbe sem se učil na SCGV Emil Komel najprej v Doberdobu, nato v Gorici. Rad bi pa poudaril, da moj prvi stik z glasbo je bil doma, ko me je stari oče učil slovenske narodne pesmi na harmoniju. Že vrsto let sem tudi odbornik Združenja cerkvenih pz-Gorica. Leta 1999 sem bil izvoljen kot občinski svetnik na listi stranke SSk, od leta 2004 pa sem načelnik svetniške skupine "Skupaj za bodočnost" prav tako v Občini Doberdob. V politiko sem stopil iz prepričanja, da lahko dam še nekaj več svoji skupnosti. Med vsemi možnimi strankami sem zbral edino slovensko stranko v Italiji in po mojem mnenju edino, ki lahko enotno predstavljala vso manjšino. Vedno sem bil mnenja, da se moramo kot manjšina predstavljati enotni; čeprav smo italijanski državljani smo še vedno manjšina in v katerokoli italijansko stranko se bomo vpisali, nas bodo vedno obravnavali kot manjšince. Samo enotni v slovenski stranki se bomo lahko konkretno in odprto pogajali z drugimi italijanskimi strankami. Ko govorim o enotnosti, to še ne pomeni, da moramo vsi misliti enako: vsak je lahko komunist, liberalec, je lahko laik ali kristjan. Te razlike pa niso potrebne, da jih kot manjšina dajamo v ospredje, ampak so le naša osebna prepričanja, ki večkrat škodijo skupnosti kot pa prinašajo kaj pozitivnega! Zato sem zbral stranko Slovenske skupnosti, saj je edina, ki predstavlja manjšino kot tako, ne pa kot privesek kake ideologije ali veroizpovedi. KANDIDAT SE PREDSTAVLJA Jure Preschern (SSk) prihaja iz Kanalske doline Doma sem iz Kanalske doline, rodil sem se 1973. leta na Jesenicah. Po končani nižji srednji šoli v italijanskem jeziku sem se preselil v Gorico, kjer sem obiskoval slovenski trgovski zavod Žiga Zois. Vedno mi je bila v veliko veselje glasba, obiskoval sem Glasbeno matico in še danes igram na harmoniko. Po končanem študiju sem se vrnil v Kanalsko dolino. Zaposlil sem se v koči na Višarjah kot uslužbenec in dve leti kasneje sem prevzel upravljanje le- te in danes imam za sabo že deset let trdega vendar veselega dela. Vedno sem bil aktiven na kulturnem področju. Sodelujem z društvom Planika in njegovim predsednikom Rudijem Bartalo-thom, ki se je veliko angažiral za uveljavitev slovenskega jezika v občini Trbiž. Spremljam tudi delovanje društva Don Mario Černet, v sklopu katerega delujejo godba na pihala, cerkveni pevski zbor iz Žabnic in Ukev in drugi glasbeni ansambli. Do danes se nisem aktivno ukvarjal s politiko sedaj pa mislim, da je prišel čas za to. Odločil sem se, da kandidiram na listi Slovenske skupnosti v videmskem okrožju predvsem v spomin na Mirka Špacapana, ker mu Slovenci iz Kanalske doline dolgu- jemo veliko. Mirko je v vlogi deželnega svetnika redno spremljal dogajanje v tem predelu naše dežele. Boril se je z nami, za nas in za naš teritorij, predvsem se je trudil, zato da bi slovenski jezik in kultura ne samo preživela v Kanalski dolini temveč se tudi razvijala in izpopolnjevala. Mirko je bil izredno pozoren do našega teritorija in je skrbno spremljal ves potek obnove Kanalske doline po poplavi leta 2003 bodisi iz finančnega vidika, da bi se sredstva ne izgubila, bodisi iz krajinskega vidika, da bi ne bilo okolje izmaličeno. Spominjam se, da je skrbno spremljal tudi obnovo cerkvice na Višarjah, ki jo je poslikal Tone Kralj. Njegova pobuda je bilo tudi srečanje na državni ravni o razvoju kmetijstva v goratih območjih na katerem so sodelovali najvišji italijanski in slovenski funkcionarji. Ob vsem tem čutim dolžnost, da se angažiram in dam svoj doprinos za naš teritorij in za naše ljudi. Kar je Mirko naredil za Kanalsko dolino najbolje ponazarja Trubarjev rek »Stati inu obstati.« V tem duhu bom usmerjal svoje delovanje na tem delu slovenske zemlje. 4 Sreda, 2. aprila 2008 GOSPODARSTVO pristanišča - Koordinator za evropske transportne mreže De Oliveira pri Illyju Severnojadranska pristanišča postajajo vse bolj konkurenčna Za njihov polni razvoj je nujna prilagoditev cestnih in železniških infrastruktur TRST - Tržaško pristanišče je najbolj zanimivo za morske avtoceste v Sredozemlju, sta se na včerajšnjem srečanju v Trstu strinjala predsednik Dežele FJK Riccardo Illy in evropski koordinator za čezevropsko transportno mrežo Luis Francisco Valente De Oliveira. Pogovora v deželni palači na Velikem trgu sta se udeležila tudi predsednik tržaške Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli in deželni odbornik za transport in infrastrukture Lodovico Sonego, koordinator pa sije pozneje ogledal tudi pristanišče. Rast blagovnega prometa iz držav v močnem gospodarskem razvoju, kot sta Kitajska in Indija, proti Evropi in naraščajoče cene nafte s posledično rastjo stroškov vzdrževanja ladij botrujeta vse večji konkurenčnosti tržaškega pristanišča in vsega severnojadranskega obalnega loka, zaradi česar je zaželeno sodelovanje in razvoj sinergij med pristanišči, ki gredo od Ravenne do Reke. Predsednik Dežele FJK je evropskemu koordinatorju orisal prednosti lege Furlanije-Julijske krajine in Trsta v kontekstu tokov evropske blagovne menjave, ob tem pa je tudi opozoril na potrebo po deželnih, državnih in evropskih iniciativah za to, da priložnosti ne bi ostale neizkoriščene zaradi nerešenih infrastrukturnih problemov. Pogovor z De Oliveiro, kije izpostavil potrebo po povezavi Trsta z Nemčijo, Poljsko, Češko in Madžarsko, se je tako osredotočil na prilagoditev avtocestne mreže z izgradnjo tretjega voznega pasu na avtocesti Trst - Benetke in z dokončanjem avtocestne trase čez Slovenijo in Madžarsko do ukrajinske meje, na vse bolj nujno železniško povezavo med Trstom in Koprom in na polno izrabo tabeljske železnice, za kar je treba rešiti nekatere probleme na avstrijskem ozemlju. Po Illyjevih besedah je potrebna tudi revizija usmeritev transportne politike, in sicer v smislu pospeševanja prenosa blagovnega prometa s ceste na železnico in na morje. V tem okviru je bil evropski koordinator seznanjen z deželno pobudo za železniški prevoz tovornjakov iz tržaškega pristanišča v Salzburg, kar danes prispeva k razbremenitvi cestnega prometa. De Oliveira in Illy sta se na koncu strinjala z ugotovitvijo, da se odpirajo velike možnosti razvoja in vlaganj v tržaško pristanišče in v ves severnojadranski pristaniški sistem. Te možnosti pa po njuni oceni spremlja tudi potreba po sprejemanju velikih odgovornosti pri odločitvah, ki jih je treba sprejemati na deželni, državni in na evropski ravni. Evropski koordinator De Oliveira (levo) v pogovoru z Illyjem, Sonegom in Boniciollijem sejmi - Udeležuje se ga tudi SDGZ V Gornji Radgoni odprli sejem gradbeništva Megra GORNJA RADGONA - Slovenski minister za promet Radovan Žerjav je včeraj v Gornji Radgoni odprl 21. mednarodni sejem gradbeništva Megra. V nagovoru je poudaril, da so vsebine tudi tokrat izredno zanimive, posebej pa ga veseli poudarek na okoljski ozaveščenosti in naravnanosti k naravi, k čemur težijo tudi na ministrstvu.Skladnost okoljske ozaveščenosti, strokovnih razprav in diskusij skupaj s celovitim pregledom ponudbe gradbenih storitev in izdelkov je zagotovo prihodnost gradbene dejavnosti, okoljske spremembe pa že danes predstavljajo enega najmočnejših dejavnikov sprememb na trgu gradbenih materialov. Rast gradbeništva, ki je za Slovenijo pomembna gospodarska panoga, kaže, da je vsa družba v dinamičnem razvojnem ciklu, ki ni priložnost le za gradbeništvo, brez ustrezne logistike in torej tudi prometnih povezav pa je gradbeništvo panoga brez nog, je povedal Žerjav. V letnem načrtu je vlada letos za razvoj in posodabljanje avtocest namenila rekordnih 823 milijonov evrov ali 13 od- stotkov več kot leto prej, letos bo predano prometu 80 kilometrov štiripasovnih, 11 kilometrov hitrih in tri kilometre na-vezovalnih cest, kar bo zagotovilo tudi večjo varnost, je nadaljeval minister, glede aktualnih vinjet pa pripomnil, da bo to »dober vmesni korak do satelitskega cestninjenja v prostem pretoku«, poleg tega pa bodo zagotovo prispevale k zmanjševanju okoljskih obremenitev prometa, saj bodo povečale pretočnost in zmanjšale zastoje. Direktor organizatorja, Pomurskega sejma, Janez Erjavec je povedal, da je rast slovenskega gradbeništva več kot 10-odstotna, kar je med večjimi v EU, še bolj kot obseg del pa je po njegovem pomembno, da se je slovensko gradbeništvo znalo organizirati za zahtevne in pomembne projekte in jih tudi uspešno izvajati. Na sejmu gradbeništva in gradbenih materialov, na katerem sodeluje tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, se na več kot 20.000 kvadratnih metrih površin predstavlja 450 graditeljev, načrtovalcev in dobaviteljev materialov iz 20 držav. trst - Posvet O akvarijih kot motorju razvoja mest TRST - V veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice bo danes posvet o akvarijih in načrtovanem tržaškem morskem parku kot priložnosti za gospodarski in turistični razvoj. Po pozdravih predstavnikov oblasti ob 9. uri bo novinar Franco Di Mare ob 10. uri vodil pogovor o primerih akvarijev, ki so mestom prinesli velike spremembe in gospodarske učinke. Nacionalni park v Baltimor-ju bo predstavil projektant Peter Chermayeff, akvarij v Lizboni njegov upravitelj Joao Falcato Pereira in nekdanji vodja lizbonskega expoja Rolando Borges Martins, akvarij v Genovi pa predsednik Ligurije Claudio Burlando in menedžer družbe Costa Giovanni Battista Costa. Po predstavitvi raziskave Unioncamere o tem, kako lahko turizem spremeni mesto, bo stekla beseda o načrtu za tržaški morski park, ob 15.30 pa bo okrogla miza o odnosu med akvariji in znanstvenim raziskovanjem. peti koridor - Železnica V Ljubljani o francosko-italijanskih izkušnjah s čezmejnim odsekom LJUBLJANA - Generalna direktorica direktorata za železnice in žičnice na slovenskem prometnem ministrstvu Jelka Šinkovec-Funduk se je včeraj v Ljubljani sestala z direktorjem družbe Lyon-Torino Ferroviaire (LTF) Françoisem Lepinom. Pogovori delegacij so bili namenjeni šestemu prednostnemu projektu za hitro železniško povezavo med Barcelono in Kijevom. Predstavniki LTF so slovenski strani predstavili gradnjo 52 kilometrov dolgega predora, ki prečka francosko-italijansko mejo, in poudarili, da je zanj Evropska komisija odobrila sofinanciranje iz skladov TEN-T. Projekt Lyon-Torino je del šestega prednostnega projekta, vključenega v vseevropsko omrežje TEN-T. Del istega projekta je tudi nova železniška povezava Trst-Divača/Koper, ki so jo predstavniki slovenskega ministrstva predstavili delegaciji LTF. Sogovorniki so se strinjali, da sta oba projekta zelo pomembna, saj bo njuna izgradnja pomenila odpravo ozkih grl pri prehodu železniške infrastrukture med Francijo in Italijo ter Italijo in Slovenijo. Ob tem so poudarili tudi nujnost medsebojnega sodelovanja. Skupno družbo LTF sta leta 2001 ustanovili Francija in Italija. Glavna delničarja sta francoski (RFF) in italijanski (RFI) upravljalec javne železniške infrastrukture. Podjetje je bilo ustanovljeno ravno z namenom izvesti gradnjo omenjenega predora. (STA) gradbeništvo SCT skupaj z Avstrijci v Beograd LJUBLJANA - Slovensko-av-strijski konzorcij SCT, DSD in Porr Technobau und Umwelt Bruecken-bau bo gradil most čez reko Savo v Beogradu. Za SCT bo to največji posel v tujini v zadnjem desetletju, projekt pa je zasnoval inženirski biro Ponting iz Maribora. Vrednost del je v tej fazi ocenjena na 145 milijonov evrov. Če ne bo nepredvidenih okoliščin, bodo most začeli graditi še letos, dela pa naj bi bila predvidoma končana v dveh letih. SCT je v zadnjem času na trgih jugovzhodne Evrope vedno bolj dejaven, saj je poleg poslov v Srbiji pridobil več poslov tako v Bosni in Hercegovini kot tudi v Albaniji. SCT ima v Beogradu mešano podjetje, kjer v sklopu gradbenega kompleksa z več kot 23.000 kvadratnimi metri proizvodnih hal že obratuje nova železokrivnica, v kratkem pa bo obratovala še tovarna betonskih elementov. kmetijstvo - Predstavitve Srečanja o razpisih programa za razvoj 2007-2011 EVRO 1,5660 $ -0,96 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1. aprila 2008 valute evro (povprečni tečaj) 01.04. 31.03. VIDEM - V deželnem avditoriju v Ul. Sabbadini v Vidmu se bo jutri ob 14. uri začela predstavitev novih razpisov Programa podeželskega razvoja (PSR) za obdobje 2007-2013 v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Videmsko bo prvo izmed vrste uradnih srečanj, ki jih prireja deželna direkcija za kmetijske, naravne, gozdne in gorske dobrine za predstavitev značilnosti in načinov dostopa do razpisov, ki so namenjeni kmetijskim operaterjem na vsem deželnem ozemlju. Srečanja bodo odprta za vse potencialne koristnike ukrepov, predvidenih v Programu podeželskega razvoja, posebno vabilo pa velja za lokalne uprave, ki bodo imeli pomembno vlogo pri vzpostavljanju partnerstev in pri preverjanju in koordiniranju projektov, da bodo ti skladni z njihovimi prostorskimi politikami. Tokratno programsko obdobje namreč sloni na tako imenovanih integriranih ozemeljskih načrtih, čeprav ti ne izključujejo individualnih prijav na razpise. Prijaviti se bo mogoče tudi na telematski način, udeleženci uradnih predstavitev pa bodo med drugim izve deli tudi za višino prispevkov, za katere bodo lahko zaprosili in za roke plačil. Po jutrišnji predstavitvi v Vidmu bodo naslednja srečanja 8. aprila v Amaru, 10. aprila v Pordenonu, 17. aprila v Palmanovi, 22. aprila v Trstu (v avditoriju muzeja Revoltella, Ul. Diaz 27) in 29. aprila v Gorici (v avditoriju furlanske kulture v Ul. Roma 5). ameriški dolar japonski jen 1,5660 1,5812 157,55 157,37 ruski rubel 36,9510 7,4567 37,1130 7,4568 britanski funt 0,78880 9,3945 0,79580 9,3970 norveška krona 8,0720 8,0510 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,5737 1,5738 15,6466 15,6466 258,55 259,43 kanadski dolar 1,6069 1,6226 bolgarski lev 1,9558 1,9558 3,7268 slovaška krona 32,475 3,4528 32,582 3,4528 latvijski lats 0,6980 0,6982 islandska krona 120,38 119,58 hrvaška kuna 7,2745 7,2690 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 1. aprila 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,7 LIBOR (EUR) 4,35688 LIBOR (CHF) 2,71833 EURIBOR (EUR) 4,357 2,68375 2,61625 4,73375 4,73688 2,885 2,93833 4,731 4,732 2,47 4,73625 3,05833 4,735 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg ^^^^^^ ■ 18.179,32 € -662,56 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 1. aprila 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 33,92 -0,67 KRKA LUKA KOPER LUKA KOPER 93,25 -1,59 MERCATOR MERKUR MERKUR 60,04 291,54 -3,32 -1,67 PETROL TELEKOM SLOVENIJE 602,88 251,99 -1,85 -1,01 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 62,59 AERODROM LJUBLJANA 106,40 DELO PRODAJA -ETOL 189,93 ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 94,51 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 32,94 MLINOTEST 5,00 KOMPAS MTS - -0,65 -2,27 +0,02 -2,40 -2,11 -9,09 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 84,74 +0,82 TERME ČATEŽ ŽITO 247,20 +2,44 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 1. aprila 2008 +2,42 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 2,3125 8,34 -0,67 +0,79 BANCO POPOLARE 11,27 +0,42 +7,40 BCA POP MILANO 2,885 7,47 +2,93 +7,40 ENEL ENI 6,77 +1,14 +0,74 FIAT 14,54 +0,93 -0,67 FONDIARIA-SAI 21,81 27,84 +6,10 IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 28,8 5,265 +1,12 +3,03 LOTTOMATICA 4,64 20,4 +3,92 +3,49 MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 5,96 +6,65 +1,71 PARMALAT 2,3975 +3,39 -1,54 SAIPEM 0,547 25,41 -0,78 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 7,1 -0,26 +5,84 TENARIS TERNA 15,84 +5,89 +0,49 UBI BANCA 2,725 16,51 +0,81 +1,74 UNIPOL 4,5225 2,009 +6,74 +2,08 ■ SOD NAFTE ^J >> ■ (159 litrov) ^^^^^^ ■ 100,76 $ -0,22 IZBRANI BORZNI INDEKSI 1. aprila 2008 indeks zaključni tečaj s prememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana 8.566,33 -1,28 PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.877,38 6.029,69 116,81 -1,80 +0,01 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 3.792,46 2.114,64 -1,37 -0,55 FIRS, Banjaluka 4.162,14 1.679,69 +1,84 -2,27 SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 904,43 4.279,83 24.812,95 6.743,74 -1,10 +0,48 -0,58 +0,54 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.262,89 1.781,93 +0,38 +0,81 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.322,70 1.435,62 6.534,97 +0,57 -0,56 -0,38 CAC 40, Pariz 5.702,10 4.707,07 3.765,9099 3.765,9099 +0,24 PX, Praga 1.551,9 3.628,06 3.628,06 -0,74 -0,36 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 12.525,54 3.007,36 22.849,20 3.472,71 15.644,44 -2,30 -0,81 -1,88 -3,00 -4,44 / ALPE-JADRAN Sreda, 2. aprila 2008 s bovec - V zimskih razmerah v gore neprimerno oblečeni in neopremljeni Avantura belgijskih skavtov na srečo brez tragičnega konca Na poti na Jezersko sedlo so se izgubili - Iskali so jih slovenski in italijanski reševalci - Noč preživeli na prostem BOVEC - Za 38 belgijskih izletnikov, starih od 14 do 22 let, se je ponedeljkov pohod v gore na srečo končal brez tragičnih posledic. Mladina se je namreč na poti proti Jezerskemu sedlu izgubila, šele ponoči pa so prezeblo skupino, ki se je na pot v zimske gore odpravila povsem neprimerno opremljena, našli italijanski reševalci, ki so na pomoč priskočili slovenskim kolegom. Slovenski gorski reševalci so bili v ponedeljek ob 19.30 obveščeni o tem, da se je skupina mladih Belgijcev izgubila v gorah. Izletniki so se z avtobusom odpravili iz Ka-la Koritnice proti Rajbeljskemu jezeru v Italiji. Od tam so nameravali peš proti Jezerskemu sedlu, prečkati greben in se vrniti v dolino Možnice pri Logu pod Mangartom. Ker pa so se na poti izgubili, so poklicali pomoč in povedali, da so se izgubili na območju Mangarta. Štirinajst gorskih reševalcev iz Bovca se je takoj odpravilo na pot, pridružila sta se jim še dva pripadnika gorske policijske enote iz Bovca, pet gorskih reševalcev iz Rateč in enako število mož iz Kranjske Gore. Prehodili so pot iz Možnice do Jezerskega sedla, kamor so prispeli okrog polnoči, a skupine niso našli. Kasneje so ugotovili, da jim je vodja skupine pogrešanih, ki je bil v dolini, sporočil napačno lokacijo, saj očitno ni poznal območja. V reševanje so se vključili tudi italijanski gorski reševalci. Ti so imeli več sreče, saj so skupino pogrešanih po sledeh in jnašli okoli 1. ure ponoči na območju hriba Čez Brežič na slovenski strani. Belgijci so iz Belgijski skavti so morali noč prebiti na prostem, oblečeni v oblačila in pokriti s termičnimi pregrinjali, ki so jih prinesli reševalci; s kakšno opremo in v kakšnih oblačilih pa so se podali v avanturo pa najbolje priča spodnji posnetek začrtane smeri zašli precej na desno, skoraj do Malega Rombona. Italijanska ekipa je premraženo mladino oskrbela s toplimi oblačili, hrano in pijačo. K sreči so si še pred prihodom reševalcev uspeli tudi zakuriti ogenj. Ker sestop ni bil mogoč, so prenočili na prostem, včeraj dopoldne pa so po dogovoru slovenskih in italijanskih reševalcev skavte s helikopterjem italijanske vojske prepeljali na varno. Na policijski Upravi Nova Gorica so posebej opozorili na neprimerno opremlje- Ponedeljkov požar v Idriji naj ne bi bil podtaknjen IDRIJA - Prve dosedanje ugotovitve ne potrjujejo naklepne povzročitve požara, je v zvezi s tremi avtobusi družbe Avrigo, ki so v ponedeljek okoli 1. ure ponoči zagoreli v Idriji, včeraj dejal tiskovni predstavnik Policijske uprave Nova Gorica Dean Božnik. Po njegovih besedah kriminalistična preiskava, v katero so vključeni tudi forenziki, še traja. V ponedeljek so v Idriji pogoreli trije avtobusi znamke Man v lasti družbe Avrigo, v požaru pa je bila delno poškodovana tudi delavnica, ob kateri so bila parkirana vozila. Direktor družbe Avri-go Aleš Hrast je škodo v ponedeljek ocenil na preko pol milijona evrov, včeraj pa so novogoriški policisti sporočili, da je v požaru je nastalo za okoli 300.000 evrov gmotne škode. Vzrok požara še ni znan, saj kriminalistična preiskava še poteka, je še povedal Božnik. Kot je razvidno s spletne strani Avriga, ima novogoriško prevozniško podjetje 140 avtobusov, skupaj s povezano družbo Integral Notranjska pa 156 vozil. Družba opravlja avtobusne prevoze na Primorskem in Notranjskem, po Gorenjski ter v osrednji Sloveniji. nost pohodnikov: kar petnajst mladeničev in mladenk se je v gore odpravilo v kratkih hlačah in krilih ter majicah s kratkimi rokavi, kar so na policiji označili kot lahkomiselno in neodgovorno ravnanje skupine in vodje, še posebej, ker so v gorah zimske razmere in več kot meter in pol snega. Mladina je imela veliko srečo, da jo je kljub noči našla italijanska ekipa, njihov vodja pa je zelo pohvalil dobro organiziranost vseh sodelujočih služb in odlično komunikacijo. Katja Munih ljubljana - Pri Unescu Kandidatura za svetovno prestolnico knjige 2010 LJUBLJANA - Mestna občina Ljubljana (MOL) je 27. marca oddala kandidaturo za pridobitev Unesco-vega naslova svetovna prestolnica knjige 2010. S kandidaturo želijo spodbuditi razvoj bralne kulture v prestolnici ter promovirati slovensko knjigo in ustvarjalce v svetu. Na področju knjige ima Slovenija po besedah načelnika mestnega oddelka za kulturo Uroša Grilca marsikaj, kar lahko predstavi svetu. "Raven bralne kulture je v Sloveniji na zanimivi ravni. Imamo izredno bogato založniško produkcijo. Letno izide več kot 4500 knjižnih naslovov, od tega okoli 1000 naslovov zgolj s področja leposlovja. Imamo bogato razvito mrežo knjižnic," je pojasnil Grilc Unesco je naslov svetovna prestolnica knjige prvič podelil leta 2001 mestu Madrid. Sledili so Aleksandri-ja, New Delhi, Antwerpen, Montreal, Torino, Bogota in Amsterdam, za leto 2009 pa je uspešno kandidiral Bejrut. Na MOL upajo, da se bo Ljubljana pridružila tem uglednim mestom, je dejal Grilc. Izhodišče ljubljanskega programa je mrežna povezanost vseh, ki v Ljubljani in v Sloveniji delujejo na področju knjige, stanovskih organizacij in interesnih združenj s področja knjige, knjižnic in drugih javnih kulturnih zavodov, ki se lahko navežejo na program svetovne prestolnice knjige. V primeru uspešne kandidature bodo k sodelovanju povabili tudi druge kulturne ustanove. Po načelnikovih besedah bodo tako zagotovili, da bo Ljubljana, z njo pa Slovenija v letu 2010 zaživela in dihala s knjigami. Kot je pojasnil Grilc, so kandidaturo podprli Slovenska nacionalna komisija za Unesco, društvi slovenskih pisateljev in književnih prevajalcev, Zbornica založništva, knjigotr-štva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev pri GZS, Zveza splošnih knjižnic Slovenije, Društvo knjigarnarjev Slovenije, Društvo slovenskih založnikov in Društvo bralna značka Slovenije. Pripravljenost na sodelovanje pa je izrazil tudi direktorat za umetnost ministrstva za kulturo. (STA) atene - Plenarno zasedanje Evrosredozemske parlamentarne skupščine Še en korak proti Evro-sredozemski univerzi Slovenska predstavnika v skupščini sta poslanca Aurelio Juri in Marko Pavliha - Pohvala Sloveniji za opravljeno delo in zagonska sredstva Ustanovno listino za ustanovitev Ev- LJUBLJANA - Člana delegacije DZ na četrtem plenarnem zasedanju Evro-sredo-zemske parlamentarne skupščine, ki je med 26. in 28. marcem potekalo v Atenah, njen vodja Marko Pavliha ter Aurelio Juri (oba SD), sta včeraj izrazila zadovoljstvo z izidi zasedanja, ki naj bi bili pomemben korak k dokončni ustanovitvi Evro-sredozemske univerze s sedežem v Portorožu. V sklepni izjavi zasedanja je bila namreč Slovenija po besedah poslancev izrecno omenjena in pohvaljena za svoja prizadevanja glede ustanovitve Evro-sredozemske univerze, izražena pa je bila tudi želja da zamisel univerze postane konkreten otipljiv projekt. Po besedah Pavlihe gre za pomemben dosežek, saj se zelo redko zgodi, da je kakšna država v takšnih izjavah izrecno omenjena. Kot pomemben korak v povezovanju med univerzami v sredozemskem prostoru je bil omenjen tudi Univerzitetni center za evro-sredozemske študije (Emuni), ki ga je oktobra lani ustanovila slovenska vlada s končnim ciljem ustanovitve Evro-sredozemske univerze. Parlamentarci so tudi izrazili priznanje Sloveniji zaves trud, ki Aurelio Juri J ga je namenila uresničitvi zamisli ter za zagonska sredstva v višini dveh milijonov ev-rov, ki jih je že vložila v projekt. Poleg tega je v besedilu sklepne izjave tudi izrecen poziv EU ter Evropski komisiji za vzpostavitev posebne proračunske linije za namene vzpostavitve in nemotenega delovanja univerze. Po besedah Jurija je tako zamisel, ki je bila prvič predstavljena na ustanovitvenem zasedanju parlamentarne skupščine leta 2005 v Kairu, na zasedanju v Atenah dejansko "postala meso" in dobila svoj epilog. ro-sredozemske univerze naj bi podpisali 9. junija v Portorožu. Pavliha je poudaril, da je zagonskih sredstev zaenkrat dovolj za okoli dve leti delovanja univerze, v prihodnje pa pričakuje sredstva iz Bruslja, od članic Evro-sredozemskega partnerstva ter iz gospodarstva. Po besedah Jurija naj bi za vse nadaljnje korake potrebovali med šest in osem milijonov evrov. Prve programe naj bi po Pavlihovih besedah v idealnem scenariju pričeli izvajati oktobra, vendar pa ne bo tragično, če bo to šele naslednje leto. Tako Pavliha kot Juri sta JOSE MANUEL BARROSO Hans Gert Pöttering namreč zatrdila, da je ključna predvsem kakovost programov. Cilj univerze je namreč, da bo "kakovostna valilnica novih intelektualcev, ki bodo vešči medkulturnega dialoga v evro-sredozemskem prostoru". Po njunem mnenju je pomembno tudi, da gre za resnično mednaroden projekt, ki bo vključujoč za študente iz vseh držav na območju. Omenila sta tudi zamisli po ustanovitvi podružnic univerze v državah Severne Afrike in Bližnjega vzhoda, med drugim jo naj bi enkrat v prihodnosti ustanovili tudi v vzhodnem arabskem delu Jeruzalema. Poleg delegacije DZ so se zasedanja v Atenah udeležili tudi predstavniki vlade. Delegacijo je vodil državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Dušan Lesjak, kije udeležence nagovoril v imenu zunanjega ministra in predsedujočega zunanjim ministrom EU Dimitrija Rupla. Prisotna sta bila tudi predsednika Evropske komisije in Evropskega parlamenta Jose Manuel Barroso in Hans-Gert Pöttering. Slednjega so parlamentarci izvolili tudi na mesto predsedujočega parlamentarni skupščini za obdobje enega leta. (STA) Marko Pavliha / ŠPORT Sreda, 2. aprila 2008 6 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it pristanišče - Po pogajanjih na prefekturi in novem delavskem zborovanju Po večdnevni stavki pristanišče spet zaživelo Premirje do 16. aprila in pogajanja s terminalisti kave in upravitelji 1, pomola - Hud ekonomski davek stavke Tovornjake so včeraj končno začeli raztovarjati kroma Tržaško pristanišče je včeraj po kosilu ponovno zaživelo. Po dolgih pogajanjih med sindikati, podjetji, delavci in pristaniško oblastjo, ki so se v noči na torek zavlekla skoraj do 1. ure, so delavci včeraj dopoldne na novem zborovanju sprejeli besedilo predhodnih dogovorov, nekaj pred poldne pa so na prefekturi končno podpisali dokumenta, ki sta prekinila že pet dni trajajočo stavko. Predhodna dogovora o varnosti in organizaciji dela bodo vključili v sporazum, ki naj bi ga podpisali 16. aprila, ko zapade premirje. Pred tem bodo potekale priprave na uvedbo novih predpisov in nadaljnja pogajanja. Teh so se doslej udeležili delodajalci ter združenja industrijcev, pomorskih agentov, špediterjev, ter-minalistov in zadrug, za pogajalsko mizo pa je zevala tudi vidna praznina. Družba Trieste Marine Terminal (TMT), ki upravlja 7. pomol in terminalisti kave se niso udeležili pogajanj, ker se z zahtevami ne strinjajo: po njihovem bi uvedba nekaterih novih predpisov (zlasti povečanje števila delavcev za posamezna opravila) obremenila blagajne in zavirala poslovne dejavnosti. V naslednjih dneh bodo potekala specifična pogajanja: jutri s terminalisti kave, v torek s TMT. Dogovor o varnosti uvaja zakonsko predvideni lik »predstavnika delavcev za varnost« (ministrski svet je včeraj podpisal odlok za izvajanje tega zakona): tri- je glavni izvoljeni predstavniki bodo imeli prost dostop do vseh pristaniških območij. Delodajalci jim bodo dopustili, da se poglobijo v nadzorovanja varnosti na delu, sredstva za financiranje dejavnosti pa bodo podjetniki iztržili z davkom na blago. Dogovor predvideva tudi stalno navzočnost zdravstvenega podjetja v pristanišču. Za podjetja so bile posebno kontroverzne točke o organizaciji dela: podpisniki so naposled pristali k popisu delavcev, podjetij in dejavnosti v pristanišču, na podlagi katerega bodo omejili število delavcev v pristanišču. Dokument predvideva v bistvu prepoved novih zaposlovanj in stabilizacijo pre-kernih delavcev, ki je za sindikate in delavce prioriteta; dogovor predvideva še obravnavo poenotenja delavskih tarif. Bazni sindikati RDB-CUB so pozdravili dogovor, trdijo pa, da so sindikalne federacije posegle pozno. V teh dneh je bilo med delavci in sindikati veliko napetosti, premirje pa je obveljalo tudi med njimi. Blokada je terjala hud gospodarski davek, pristaniška oblast pa omenja tudi upad ugleda na mednarodni ravni. Po 14. uri so pristaniški delavci začeli raztovarjati ladje in 1.600 tovornjakov, ki so se nagnetli med dolgo blokado pristanišča; več tovornjakov so pred tem preusmerili v Tržič, Gorico in druga mesta. Razne ladje so popoldne čakale zunaj pristanišča, ker je bilo za privez premalo prostora. Pri pristaniški kapitaniji so povedali, da imajo opravka z ducatom ladij, od tega sedem trajektov. (af) deželne volitve - Srečanje o usodi kraškega teritorija Levica podpira medobčinski park Uvodna beseda Igorja Kocijančiča (Mavrična levica), na srečanju tudi Igor Dolenc iz Demokratske stranke Mavrična levica podpira ustanovitev Kraškega parka, za katerega se v svojem volilnem programu zavzema Riccardo Illy. Kandidat za deželni svet Igor Kocijančič je na predvolilnem srečanju na Opčinah (foto Kroma), dejal, da bo treba v upravljanje parka, poleg županov in občin, aktivno vključiti vse komponente, ki so tako ali drugače vezane na Kras in na Kraševce. Omenjeni so bili jusi, srenje in kmetijska združenja. S Kocijančičem je soglašal Igor Dolenc (kandidat Demokratske stranke), ki je prepričan, da se park lahko rodi in razvije le ob konsenzu domačinov. S tem v zvezi so še danes aktualne smernice, ki jih je Kraška gorska skupnost izdelala tik pred ukinitvijo. Dolenc se je včeraj o vprašanju Krasa pogovarjal z deželnim odbornikom Francom Iacopom. Predvolilnega srečanja v openskem Prosvetnem domu sta se udeležili tudi kandidatki Mavrične levice za deželni svet Giuliana Zagabria in Deborah Ber-ton. milje - Predvolilno srečanje z Blažinovo in Dolencem Leva sredina se je v Rimu in na deželi dosledno zavzemala za pravice slovenske manjšine Včerajšnjem srečanje v Miljah s Tamaro Blažino in Igorjem Dolencem kroma Leva sredina se je v Rimu in v Fur-laniji-Julijski krajini dosledno zavzemala za pravice slovenske manjšine. Prodi-jeva vlada je »spravila v pogon« paritetni odbor in izdelala seznam občin, kjer se bo izvajal zaščitni zakon, deželni svet pa je v iztekajoči se zakonodajni dobri med drugim odobril zaščitni zakon za Slovence. O tem je tekla beseda na včerajšnjem predvolilnem zborovanju v Miljah s Tamaro Blažino, kandidatko za senat in Igorjem Dolencem, ki se spet poteguje za mesto v deželnem parlamentu. Oba sta pripadnika Demokratske stranke. Blažinova je dejala, da bo Prodije-va vlada ostala Slovencem v zelo lepem spominu, daljnosežne posledice pa bo imelo tudi delo, ki ga je v vladi opravil slovenski predstavnik Miloš Budin. Slovenska kandidatka za senat je svoje poglede na volilno kampanjo in na politične perspektive v Italiji predstavila v zadnji Sobotni prilogi ljubljanskega Dela v pogovoru z rimskim dopisnikom slovenskega časnika Tonetom Hočevarjem. VOLITVE 2 O O 8 Današnje pobude Mavrične levice Danes dopoldne med 9.30 in 11.30 se bosta nosilka liste Mavrične levice za poslansko zbornico Sabina Siniscalchi in nosilec liste za tržaško okrožje za deželni svet Igor Kocijančič srečala z volivci na tedenskem sejmu v Naselju sv. Sergija. Ob 15.30 bo v kavarni San Marco kandidat za deželni svet Ahmed Faghi Elmi govoril o politiki dela, varnosti in prekernosti. Od 18. ure do 20.30 pa bodo kandidati Mavrične levice v dvorani Vulcania Pomorske postaje govorili o programu Demokratske zaveze in o predlogih Mavrične levice za FJK in Italijo. Srečanje bosta vodila novinarja Luciano Santin (Messaggero Veneto) in Sandor Tence (Primorski dnevnik). V Verdiju javno soočenje med Illyjem in Tondom Tržaška sekcija Vsedržavnega združenja žensk volivk Ande prireja danes popoldne ob 17.30 v mali dvorani gledališča Verdi srečanje s kandidatoma za predsednika Dežele Furlanije-Julijske krajine Riccardom Illyjem in Renzom Tondom. Demokratska stranka danes pri Briščikih V Domu Briščiki bo drevi ob 20. uri volilno srečanje, ki ga prireja Demokratska stranka iz zgoniške in repentabrske občine. Navzoči bodo Tamara Blažina (senat) ter Bruno Zvech, Laura Famula-ri in in Igor Dolenc, kandidati za deželno skupščino. Novinar RAI Floris predstavlja svojo knjigo Na pobudo foruma Demokratske stranke Societa futura prireja koalicija deželnih svetniških skupin DS danes popoldne v tržaškem hotelu Jolly ob 16. uri predstavitev knjige novinarja in voditelja televizijske oddaje RAI 3 Ballaro Gio-vannija Florisa z naslovom Mal di merito. V Boljuncu jutri Blažinova in Rosato Krožek Demokratske stranke iz dolinske občine vabi na srečanje s kandidatko za senat Tamaro Blažina in kandidatom za poslansko zbornico Ettorejem Rosatom. Srečanje bo jutri zvečer ob 20. uri pri Parovelovih v Boljuncu, zraven gledališča France Prešeren. Berdon (SSk) kritičen do Napolitanovih izjav Na nedavnem obisku se je predsednik Napolitano pred goriškim županom Romolijem pohvalil, češ da ni popustil hrvaškemu predsedniku Mesiču v zvezi z lansko polemiko okrog fojb. Takrat je Mesič kritiziral Napolitanove izjave, po katerih naj bi Slovenci in Hrvatje storili genocid. Gre za zelo enostransko in sporno gledanje, ki uvaja v italijanskem javnem mnenju zgrešen vtis o naši zgodovini, meni Andrej Berdon, kandidat SSk za deželni svet. Zato je treba po njegovem pozdraviti stališča pomembnih tržaških intelektualcev, ki postavljajo pod vprašaj takšno zadržanje. Tako Paolo Ru-miz, kot Livio Sirovich, sta se s pogumnimi članki oddaljila od stereotipa o hudobnih Slovanih in dobrih Italijanih in pravilno ugotovila, da tako pavšalen odnos Italiji onemogoča sproščeno razmerje do lastnih sosedov. Upati je, da bo tržaški dnevnik, pa tudi kak pomembnejši časopis, še kdaj objavil podobna razmišljanja in tako natočil čistega vina, ki ga še kako potrebujemo, meni Berdon. / ŠPORT Sreda, 2. aprila 2008 7 dolinska občina - V gledališču Franceta Prešerna Predstavili načrt za novo boljunško Gorico Trg bo odprt vozilom, sredi trga parkirni prostori in nova drevesa Prenovljena boljunška Gorica ne bo zaprta za promet. Avtomobili bodo lahko privozili na osrednji vaški trg in tam tudi parkirali. Kljub temu, da je bila nevarnost zaprtega trga, ki jo je zagovarjal lani pripravljeni obnovitveni načrt, pre-moščena, pa je tudi novi projekt izzval na ponedeljkovi predstavitvi v boljunškem gledališču Franceta Prešerna marsikatero kritično pripombo domačinov. Zato ga bo verjetno treba še malce izpiliti in dodelati, je ob koncu srečanja povzela dolinska županja Fulvia Premolin. Zgodba o obnovi največjega in najbolj obiskanega trga v dolinski občini, »utripajočega srca ne le Boljunca, temveč celotne občine,« kot ga je tudi v ponedeljek poimenovala županja Premolinova, se je začela marca lani z razpisom natečaja zamisli, »ki bi težil k ovrednotenju elementov, ki po tradiciji predstavljajo posebnost naših vasi.« Prispelo je enajst načrtov, ocenjevalna komisija je dodelila prvo mesto načrtu z naslovom Olea 46 domačih arhitektov Paola in Roberta Starca in slovensko-švedskega arhitektskega para Kačič-Linden studia Landscape architects. Komaj je bil predstavljen, se je nanj usul plaz kritik domačega prebivalstva. Zamisel je predvidevala prometa prost trg, kar pa ni bilo po godu vaščanom. Svoj glas proti načrtu so dvignili predvsem lastniki in upravitelji javnih lokalov in trgovin na trgu, ker so se zbali, da bi bili - brez prometa na trgu - oškodovani. Protest je bil tolikšen, da je bilo v nekaj mesecih zbranih več kot tisoč podpisov proti tako poj-movani obnovi Gorice. Dolinska občinska uprava načrta ni vsilila Boljunčanom. Prisluhnila je željam ljudi, trgovcev in domačih organizacij ter se odločila za drug načrt. Tega so v ponedeljek z videosimulacijo in fotografijami predstavili v gledališču Franceta Prešerna. Novi projekt je delo arh. Igorja Spe-tiča, arh. Diega Pertoldija in inž. Federica Olivottija. (Med drugim gre zabeležiti, da je na lanskem natečaju osvojil tretje mesto načrt s šifro #3961# arh. Igorja Spetiča in Diega Pertoldija.) Po tem načrtu bo promet na trgu krožen, v smeri navzgor, proti gostilni na koncu trga, vozila pa ne bodo smela (pri pekarni Ota) s trga na pokrajinsko cesto, temveč se bodo morala vrniti navzgor, odhod bo možen po ulici, ki pripelje mimo cerkve do spomenika. Na spodnjem delu trga bo prostor za avtobusno postajo in za obračanje avtobusa. Sredi tega prostora bo nekakšen otok z dvema oljkama, naravnim simbolom občine. Arh. Spetič je nakazal, da bo pločnik na strani pekarne Ota zožen od sedanjih 4,5 metra na poldrugi meter, da bi Zgoraj: predstavljeni načrt o prenovi boljunške Gorice iz ptičje perspektive; desno: dolinska županja Fulvia Premolin je iznesla mnenje občinske uprave o novem načrtu kroma tam uredili nekaj parkirnih prostorov in vozni pas. Sredi trga bodo v senci šestnajstih na novo posajenih dreves uredili poševna parkirna mesta. Na koncu trga bodo namestili pol-krožni marmornat zidek z bazenom z vodo, spomin na bližnji rimski vodovod. Ta del trga bo tlakovan s kamnom, na njem bo nekaj kamnitih klopi in stranska fontana, v sredini pa okrogli prostor za nameščanje maja. »S tem načrtom bi polepšali in izboljšali zunanji videz Gorice, ne da bi prizadeli trgovskih in drugih dejavnosti na trgu, ohranili pa bi tudi prostor za obnavljanje domačih običajev,« je poudarila županja Premolinova. Prisotni domačini so iznesli celo vrsto pomislekov. Tako je vaščanka, ki stanuje na trgu, nakazala, kako jo bo oškodovalo zoženje pločnika na samo poldrugi meter širine. Niti oken ne bom mogla odpreti zaradi blizu parkiranih avtomobilov, je potožila in jezno odšla s kategorično oceno: »Gorica bo pokvarjena!« Mnogo prisotnih se je obregnilo ob parkirna mesta, češ, da jih je v načrtu - v primerjavi s sedanjimi - premalo. Vsa zagotovila arh. Spetiča, da bo na trgu in v bližini skupno 54 parkirnih mest, le osem manj, kot jih je sedaj, so bila zaman. Številne kritične pripombe so izvirale iz par-tikularističnih interesov posameznikov, ob čemer je županja Premolinova poudarila, da si je njena uprava prizadevala in si RAK NA DOJKI Uspešen projekt presejalne mamografije Da je mamografija ena izmed najzanesljivejših in najučinskovitej-ših metod za zgodnje ugotavljanje rakastih obolenj na dojkah, dokazuje tudi uspeh, ki ga je zabeležila na Tržaškem. Od leta 2006 vodi dežela FJK v sodelovanju z deželno zdravstveno agencijo projekt presejalne (ali screening) mamografije oziroma preventivne diagnoze raka na dojki, ki je v dvoletnem obdobju odkrila 182 malignih primerov rakastih sprememb na dojki. Zdravstvena kampanja, ki jo v Trstu v sodelovanju z združenimi bolnišnicami in ob podpori družinskih zdravnikov ter združenj prostovoljcev vodi Zdravstveno podjetje, je pri nas naletela na splošno odobravanje med ženskami. Nad 34 tisoč žensk med 50. in 69. letom starosti (to je obdobje, ko je največja verjetnost, da zbolijo za rakom dojk) je na dom prejelo vabilo na mamografijo; nanj se je lani odzvalo 56,8 odstotka žensk. V naslednjih dveh letih so operaterji znova kontaktirali 1100 pregledanih pacientk za temeljitejšo preiskavo: 340 jih je moralo na neagre-siven poseg, 196 od teh pa na kirurški poseg zaradi maligne tvorbe na doj ki. Kot smo že omenili, je ekipa izvedencev odkrila 182 malignih rakastih sprememb dojke. Devetdeset odstotkov pacientk je moralo na kirurški poseg t.i. konzervativne kirurgije, se pravi na odstranitev samo dela obolele dojke, medtem ko je najnovejšo metodo »linfne bezgavke - stražarja« oziroma hitre preiskave bezgavke pod pazduho, preizkusilo 156 žensk z malignim obolenjem. Slednja je priporočljiva, saj preprečuje nepotrebno odstranjevanje bezgavk, v primeru, da so te zdrave. Diagnosticirane otrdine na dojkah so bile povečini dokaj majhne (manjše od dveh centimetrov) in zdravniki so jih odkrili predvsem na ženskah, ki so mamografijo opravljale prvič v življenju. S tovrstnim programom naj bi se umrljivost zmanjšala, zagotavljajo kakovostni radiologi, ki sestavljajo zdravstveno ekipo za presejalne mamografije, saj bodo primere raka našli še dovolj zgodaj, izvidi pa so obenem zelo precizni, saj jih pregledujeta kar dva radiologa. bo še prizadevala za izboljšanje načrta, gotovo pa ne bo mogoče zadovoljiti vseh zah tev in že lja. Predstavnica Dekliške je ugotovila, da bodo polkrožni marmornati zidek na koncu trga in drevesa sredi trga onemogočili potek lučanja na štefanovo, in zato predlagala, da bi moralo biti na trgu več prostega prostora. Govor je bil tudi o maju in njegovi postavitvi. Načrt predvideva vse priključke za varno namestitev, je bilo odgovorjeno. Zaenkrat ni bilo še določeno, kakšna nova drevesa bodo posadili sredi trga. Jasno pa je, da bodo ob obnovi Gorice izruli dosedanje velike breste. To je potrebno, ker bodo ob obnovi uredili tudi podzemno infrastrukturo: poleg nove kanalizacije za deževnico in za odpadne vode bodo tudi ozemljili električne kable. Prav ta dela bodo zahtevala izdaten strošek, so poudarili načrtovalci. Županja Premolinova je ob tem dodala, da je prejela občinska uprava za obnovo trga dva deželna prispevka, ki ju gre racionalno izkoristiti. Ponedeljkovega srečanja se je udeležilo kakih 40 domačinov. Informiranje vaščanov je bilo koristno, prav tako pa tudi izmenjava mnenj. Oboje z istim ciljem: uresničiti tako obnovo Gorice, ki bo polepšala podobo osrednjega trga v dolinski občini, a bo obenem tudi funkcionalna in domačinom prijazna. M.K. sporazum - Vrednost 10 milijonov evrov Ater: v Ul. Negri 71 novih stanovanj Podjetje za ljudske gradnje Ater bo v kratkem začelo s prenovo stanovanjskih blokov v Ul. Negri od št. 9 do št. 25, v katerih bo uredijo skupno 71 novih stanovanj srednje velikosti. Poseg bo stal skoraj 10 milijonov evrov, omogočil pa gaje podpis protokola o soglasju, ki so ga pred dnevi podpisali italijanska vlada, dežela Furlanija-Julijska krajina, tržaška občina in podjetje Ater. Nova stanovanja bodo zgradili z novimi gradbenimi tehnikami za izboljšanje energetske učinkovitosti. Postopek za prenovo poslopij v Ul. Negri se je začel pred štirimi leti. Iskanje potrebnih finančnih sredstev je bilo dolgo in zapleteno. Zadevo je pospešila Prodijeva vlada, ki je lani med drugim namenila skupno več kot tisoč milijonov evrov za gradnjo ljudskih stanovanj, da bi tako zadostili velikemu povpraševanju po stanovanjih. V Rimu podpisani protokol predvideva državni prispevek v višini nekaj več kot 6 milijonov evrov (od katerih več kot 560 tisoč evrov za energetsko in okoljsko eksperimentiranje). Dežela Furlanija-Julijska krajina bo prispevala 3 milijone 279 tisoč evrov, tržaška občina nekaj več kot 165 tisoč evrov, ob teh pa še več kot 10 tisoč evrov za proj ekt Habitat, tržaška pokrajina 6.500 evrov, podjetje AcegasAps skoraj 150 tisoč evrov, zdravstveno podjetje pa 25 tisoč evrov letno za v okviru projekta Ha bitat. Ater bo sedaj dokončal izvršilni načrt; konec leta bo dal dela v zakup, gradnja in ureditev novih stanovanj bo trajala predvidoma dve leti. V zadnjih letih je podjetje za ljudska stanovanja Ater že začelo obnavljati poslopja na Trgu Niccolini, v Ul. Cumano, v Ul. Flavia, v Ul. Ca-pofonte, v Ul. Baiamonti, v Ul. S. Pe-lagio in na Drevoredu DAnnunzio. 8 Sreda, 2. aprila 2008 KULTURA / opčine - Predstavili rezultate študije v okviru projekta Mejni dogodki Čezmejni stiki med mladimi zaenkrat še zelo pomanjkljivi Mladi na območju Krasa v Italiji in Sloveniji najbolj pogrešajo prostore za koncerte in zabave Mladi v kraškem čezmejnem prostoru cenijo zdravje, družino in prijateljstvo, denarju ne pripisujejo največje važnosti, politika jih ne zanima pretirano, v domačem okolju najbolj pogrešajo prostore za prirejanje zabav in koncertov, njihovi stiki s sovrstniki onstran meje pa so skromni. To je slika povprečnega mladega prebivalca Krasa, kakršna izhaja iz raziskave, ki so jo izvedli Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje (SDZPI), Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) in sežanski mladinski center Podlaga v okviru evropskega projekta Mejni dogodki (program Interreg II-IA Italija-Slovenija za obdobje 2000-2006), ki se je zaključil prejšnji konec tedna s koncerti v sodelovanju z Zadružno kraško banko. V petek so v prostorih openske banke predstavili rezultate raziskave in podali obračun dveletnega dela v sklopu projekta. Spregovorili so ravnatelj SDZPI Branko Jazbec ter člana raziskovalne skupine Mojca Vojska in Devan Jagodic, sorodno raziskavo v izvedbi inštituta IRSSES po naročilu Pokrajine Trst je predstavil prof. Cor-rado Candian (o tej raziskavi, ki je analizirala položaj mladih na pokrajinskem območju, smo že poročali pred časom), Nina Ukmar iz MC Podlaga pa je opisala položaj mladih v Sežani in Divači. Raziskava in projekt sta podrobneje opisana v publikaciji Mladi v čezmejnem prostoru. Namen študije je bil orisati položaj mladih na čezmejnem območju, s posebnim pogledom na tematiko društvene participacije. Na osnovi diskusije v dveh fo-kusnih skupinah je raziskovalna ekipa izoblikovala anketo, na vprašanja pa je odgovarjalo 200 mladih (100 iz Italije in 100 iz Slovenije) med 15. in 35. letom starosti, v glavnem prebivajočih v občinah Sežana, Divača in Repentabor ter na vzhodnokraš-kem delu tržaške občine. 64% anketiranih seje izjavilo za pripadnike slovenskega naroda, 25% italijanskega, preostali (11%) pa se prištevajo k obem narodnostnim skupinam. Vsi anketiranci so bili v času izpolnjevanja ankete člani kakega društva ali organizacije. Lestvica vrednot kaže, daje za anketirance najbolj pomembno zdravje (9,3%), sledita pa prijateljstvo (9,1%) in zvestoba (9%), medtem ko so denar (6,7%), lepota (6,6%) in etnična pripadnost (6,1%) precej nižje. Prvi vir informiranja je internet, s katerega redno črpa informacije 35% mladih. Druga je televizija (33%), za njo pa so časopisi in revije (29%) ter radio (20%). Politična usmeritev bivajočih v Italiji je večinoma levosredinska (30%) ali levičarska (26%), kar nekaj je neopredeljenih (28%), ki so med bivajočimi v Sloveniji celo absolutna večina (53%): podatek kaže, da mlade v Sloveniji bolj malo zanima politika, ali pa vanjo nimajo zaupanja. 41% vseh vprašanih je izjavilo, da ne veruje, medtem ko se med bolj ali manj aktivne vernike prišteva 43% anketirancev. Prosti čas preživljajo mladi pretežno v družbi prijateljev (47%) ali partnerja (33%), med prostočasnimi dejavnostmi pa zasedajo prva mesta poslušanje glasbe, računalnik in društvo. Med področji organiziranih dejavnosti pa šport nima enakovrednih tekmecev, saj z 61% prednjači daleč nad prostovoljnim delom (31%) in glasbo (30%). Zakaj pa so anketiranci včlanjeni v društva? V glavnem jih privlačijo tamkajšnje dejavnosti (19%), druženje s sovrstniki (18%) in čut pripadnosti k neki skupini (13%). Na splošno pa zaobjemajo »opor-tunistični« razlogi (zadoščenje osebnih potreb) tri četrt odgovorov, med tem ko »altruizem« oz. želja, da bi društvu nudili svoj doprinos, ne dosega 25%. Študija obravnava tudi razloge, zaradi katerih se mladi ne včlanijo v društva ter motivacije do sodelovanja oz. nesodelovanja v upravnih odborih le-teh. Zadnje poglavje raziskave je zadevalo odnos do domačega okolja: čezmejna mladina najbolj pogreša koncerte in festivale (51%), prostore za prirejanje zabav (44%) in disko klube (44%). Zanimiv podatek so ponudili odgovori na vprašanja v zvezi z življenjem ob padcu mejnih pregrad: 85% vprašanih je zatrdilo, da nima dovolj stikov s sovrstniki onstran meje. Zelo visok odstotek je vreden razmisleka, saj očitno kaže, daje skupen schengenski prostor, kjer naj bi narodi tvorno sodelovali in skupaj živeli, pri nas zaenkrat še vedno neuresničen ideal. Sodeč po rezultatih pa mladi obiskujejo sosednjo državo predvsem za nakupovanje (86%), izlete (78%), zabavo (64%) in obiskovanje gostiln (63%), torej večinoma za aktivnosti, ki ne predpostavljajo nujno druženja s sosedi. Projekt je obravnaval območje, ki ga mladina zaradi sorazmerne oddaljenosti od mestnega središča ter pomanjkanja kinod-voran, zabavišč in rekreativnih središč v glavnem dojema kot »prenočišče«. »Kljub temu, da se to območje navidezno predstavlja kot neke vrste "puščava"« piše v uvodu raziskave, »pa tu deluje veliko društev ter se tu vrstijo številne prireditve.« Zaradi tega se je raziskovalna ekipa osredotočila na mladino, ki ta društva obiskuje. Za slovensko stran je značilno to, da so mladinske organizacije dokaj ukoreninjene, saj se Slovenija ponaša z večletno tradicijo na tem področju. (af) Levo ravnatelj SDZPI Branko Jazbec, desno vodja projekta Devan Jagodic kroma Lažni občinski uslužbenki odnesli večjo vsoto denarja iz rojanskega stanovanja Zelo pogosto so žrtve goljufov in tatov ravno najšibkejše in nemočne osebe, katerih je v Trstu na pretek. Zgodba se je ponovila v ponedeljek zjutraj, ko sta bili dve priletni občanki žrtvi goljufije. Okrog 8.30 sta se pred njunim stanovanjem na Rojanskem trgu pojavili neznanki: mlajši ženski sta pozvonili in se predstavili kot uslužbenki Občine Trst. Ponujali sta brezplačno namestitev železne blagajne v stanovanje. Priletni žrtvi sta jima zelo naivno pokazali omaro, v kateri običajno hranita denar, tatici pa sta iz nje pobrali in odnesli več kot deset tisoč evrov. Preden bi se Rojančanki zavedali, kaj se je zgodilo, sta se tatici izmuznili. Včeraj ju je policija še iskala: po opisu, ki ga ima na razpolago, naj bi šlo za približno tridesetletnici, morda zasvojenki z mamili, ki govorita v italijanskem tržaškem narečju. Policija poudarja, da so ekonomske in psihološke posledice podobnih dogodkov zelo hude. Priletne občane poziva, naj bodo pozorni, naj se ne izolirajo in naj se ob najmanjšem dvomu obrnejo na sile javnega reda. O Jančarjevem Severnem siju danes v knjigarni Feltrinelli Skupina 85 (ob podpori Zadružne kraške banke) vabi danes v knjigarno Feltrinelli (Ul. Mazzini 39) ob 18.30 na predstavitev italijanskega prevoda romana Severni sij. Ob prisotnosti avtorja Draga Jančarja ter prevajalcev Darje Betocchi in Enrica Lenaza bo o delu spregovoril odgovorni urednik kulturne strani dnevnika Il Piccolo Alessandro Mezzena Lona. Srečanje s komedijo »Amore, bugie e calcetto« v Trstu Interpreti duhovite romantične komedije »Amore, bugie e calcetto« se bodo jutri srečali s tržaško publiko ob 16.30 v knjigarni Minerva (Ul. San Ni-colo 20). Srečanja se bodo udeležili režiser Luca Lucini, scenograf Fabio Bonifacci in igralci Claudio Bisio, Claudia Pandolfi in Filippo Nigro. Ti isti bodo prisotni tudi v kinodvorani Cinecity ob 20. uri, kjer bodo komedijo premierno predvajali. Okrepljene vožnje avtobusa št. 36 Prevozno podjetje Trieste Trasporti S.p.A. obvešča, da so včeraj uvedli dodatne večerne vožnje avtobusa št. 36 in sicer eno ob 23.10 s Trga Oberdan proti Grljanu, drugo pa ob 23.30 iz Grljana proti Trgu Oberdan oziroma remizi. Dodatne vožnje bodo ostale v veljavi vsaj do 30. septembra. Podrobnejše informacije so na voljo na zeleni številki 800-016675 oziroma na spletni strani www.triestetrasporti.it. Romarski izlet v Novo mesto in okolico. 25. aprila, bo letos skupno tržaško romanje v Novo mesto, ki je pred nedavnim postala nova škofija. Šolske sestre de Notre Dame, bi rade prispevale, da bi se udeležilo tega romanja čim več ljudi. Naročile so avtobus in pripravile program. Ob 10.30 se bodo udeležili skupne svete maše v Kapiteljski cerkvi, ki je postala stolnica novo ustanovljene škofije. Po sveti maši si bomo ogledali film Zgodovino Proštije Kapitelj. Za tem se bodo odpeljali v Stopiče, kjer si bodo ogledali cerke. Tam blizu bodo v gostilni »na Prepihu« imeli dobro in obilno kosilo. Nato se bodo odpeljali v Škocjan pri Novem mestu. Od tam se bomo podali na Zaplas, ki je glavna romarska cerkev za Dolenjsko. Avtobus bo odpeljal s Trga Oberdan ob 6.30, iz Sesljana ob 6.40, z Na-brežine ob 6.45, iz Križa ob 6.50, s Pro-seka ob 6.55 in z Opčin ob 7.05. Stroški romarskega izleta znašajo 38,00 evrov. Za vpis naj interesenti pokličejo na tel. št.: 040-220693, ob uri kosila in zvečer po 20. uri, razen petka. varnost - Posvet na tržaški univerzi Napredna tehnologija za nadzorovanje teritorija Videonadzor je vse bolj učinkovit kroma Sodobni tehnološki pripomočki lahko veliko pripomorejo k zagotavljanju varnosti, zato je bil včerajšnji posvet na to temo množično obiskovan. Predstavniki raznih družb, ki se ukvarjajo s tehnologijo računalniških sistemov za videonadzor (ESA Service, AXIS, Duevi in Milestone) so silam javnega reda in podjetjem iz vse dežele opisali možne uporabe videokamer, od zaščite občanov, blaga, stavb in umetnin do preiskovanja prekrškov. Med celodnevnim posvetom so opravili tudi simulacijo video-nadzora z oddaljenih območij: z naprednimi računalniškimi sistemi, optičnimi vlakni in brezžičnimi povezavami, je npr. mogoče iz videmske policijske postaje razbrati registrsko tablico avtomobila, ki vozi po Trstu. Posegla sta tudi Gianfranco Spagnul, odgovorni za krajevne policije pri Deželi FJK in Gianfranco Pizzolitto, tržiški župan in deželni predsednik združenja občin ANCI. Med slušatelji so bili policisti, finančni stražniki, karabinjerji, mestni redarji, predstavniki pristaniških oblasti iz vse dežele in zastopniki velikih podjetij (Warstila, Illycaffe, SIOT, Danieli, Luxottica). (af) znanost - V pričakovanju na Fest Tudi na Slomšku pišejo JournalFEST V Trstu bo med 16. i n 20. aprilom zažive la dru ga izved ba med na rod ne ga sejma znan stve -ne ga založ niš tva Fest. Nje gov podroben spored bodo jutri predstavili v Rimu, že da nes pa je zna na ena od no vos ti, ki bodo zazna mo -vale letošnjo izvedbo: časopis JournalFEST, ki ga bodo uredili dijaki sedmih licejev iz Furlanije-Julij-ske kra ji ne. Med nji mi je tudi okrog štirideset dijakinj in dijakov, ki obis ku jejo peda goš ki in družboslovni licej Antona Martina Slomška. Na šolah, ki so se odzvale vabi lu pri redi teljev, so na mreč v prejšnjih dneh priredili laboratorije znan stve ne ga no vinar stva, ki so predvidevali dve srečanji. Na prvem so dijakinje in dijaki spoznali lastnosti strokovnega novinarstva in pridobili znanje, ki so ga praktično uporabili med drugim srečanjem, med katerim so interv-juvali različne znanstvenice ali znan stve ni ke. Slom škov li cej je obis kala An na Me ni ni, ki v okviru nevrobiološkega oddelka mednarodnega visokošolskega zavoda Sis sa, pre u čuje voh. Di ja kinjam in di ja kom je predstavila »abecedo voha«, oni pa so ji postavljali najrazličnejša vprašanja. Iz podatkov, ki so jih zbrali, bodo sestavili časopisno stran: JournalFEST bo namreč objavil njihov intervju z znanstvenico Me-nini, a tudi strokovni slovarček in dru ge no vice iz »sve ta vo njev«. Podobno bo tudi z novinarskimi prispevki, ki jih v teh dneh pripravljajo na ostalih sodelujočih šolah. Na časopisnih straneh bodo namreč objavili intervjuje, članke in sploh ves material, ki ga bodo pripravili dijaki iz naše dežele. Končni izdelek - JournalFEST bo občinstvu predstavil Festov direktor Pietro Greco, in sicer v soboto, 19. aprila, ob 10.30. (pd) / ŠPORT Sreda, 2. aprila 2008 9 dsi - Podelitev nagrade Vstajenje Prejel jo je Bojan Pavletič za knjigo Devet velikih jokov Letošnja je že 45. izvedba literarne nagrade - Žirija je pregledala trideset prispevkov Predsinočnjim je lepo število obiskovalcev polno zasedlo zmogljivosti Pe-terlinove dvorane, kjer so v okviru letnega delovanja Društva slovenskih izobražencev podelili letošnjo, po vrsti že 45. izvedbo literarne nagrade Vstajenje. Čast lovorike je tokrat pripadla prof. Bojanu Pa-vletiču, in sicer za avtobiografsko knjigo Devet velikih jokov, v kateri je avtor opisal svoje begunstvo v Jugoslaviji v času med obema vojnama. Bojana Pavletiča našim bralcem ni treba posebej predstavljati. Dolgo časa je sodeloval pri pripravi športnih strani našega dnevnika, mnogo bivših dijakov pa se ga spominja iz višješolskih let, ko je poučeval telovadbo na slovenskih šolah na Tržaškem. Komisija literarne nagrade Vstajenje se je sestala na veliki torek na tržaškem sedežu Mladike. Njeni člani so skupno pregledali trideset knjižnih prispevkov slovenskih avtorjev, ki so leta 2007 objavili svoja dela objavili izven političnih meja matične domovine. Prof. Pavletiča so tokrat izbrali, saj se je članom komisije zdel najpomembnejši njegov doprinos k do danes še neobdelanemu poglavju slovenske, posebej pa primorske zgodovine. Avtor seveda premore tudi odličen stil in jezik, kar daje njegovemu delu še dodatno berljivost. Denar za nagrado je tudi letos, podobno kot že druga leta prispevala Zadružna kraška banka, krajši nagovor je imel njen predsednik Sergej Stančič. Člana radijskega odra Nadja Roncelli in Tomaž Susič pa sta prisotnemu občinstvu podala oceno prof. Zore Tavčarjeve, kije v skrajšani obliki sicer že izšla v knjigi, ter nekaj odlomkov iz samega dela. Tavčarjeva poudarja, da je danes na slovenskem forum tomizza Literarni natečaj Lapis Histriae Forum Tomizza Umag - Koper - Trst razpisuje mednarodni literarni natečaj »Lapis Histriae 2008« za kratko prozo (zgodba, esej, potopis) na temo: »off limits«, sledeč angleškemu terminu za prepovedan dostop nekaterih družbenih in kulturnih skupin v določen kraj, mesto ali območje. Pogoji in merila natečaja: besedilo mora biti izvirno in še neobjavljeno, obsega naj največ 15 strani oz. 21.750 znakov, napisano je lahko v vseh jezikih in narečjih regije, ki zajema Slovenijo, Italijo in Hrvaško, avtorji lahko konkurirajo samo z enim delom, izbrano delo bo nagrajeno s skulpturo Lapis Histriae in denarno nagrado v višini 500 evrov, strokovna žirija, ki jo imenuje izvršni odbor Foruma Tomizza, šteje 3 člane, strokovna žirija si pridržuje pravico ne podeliti nagrado, če besedila ne zadoščajo kriterijem, rok oddaje besedil je 20. april 2008, besedilu je treba v zaprti ovojnici priložiti osebne podatke (naslov, št. telefona, elektronski naslov in kratko biografijo), besedila v 4 tipkanih izvodih in na CD-romu pošljite po pošti na naslov Gradska knjižnica Umag, Trgovačka 6, 52470 Umag, Hrvaška, z oznako »za Lapis Hi-striae«, avtorji odstopajo pravice za objavo besedil Gradski knjižnici Umag, ki bo v Zborniku »Lapis Hi-striae 2008«, natisnila 12 najkakovostnejših del po izboru žirije, nagrajen avtor bo častni gost 9. mednarodnih obmejnih srečanj Forum Tomizza (od 21. do 24. maja 2008 v Trstu, Kopru in Umagu), kjer mu bo nagrada slovesno podeljena Dodatne informacije: Gradska knjižnica Umag, 00385-52-721561, knjiznica@gku-bcu.hr. knjižnem tržišču moč najti kopico spominskih del. Pavletič pa se v svoji knjigi Devet velikih jokov ne gre dokumentari-stike, kljub temu pa njegovemu delu ne manjka ničesar. Zelo zanimivi so njegovi opisi štajerskega severozahoda, kjer je preživel velik čas svojega begunstva, pa tudi Krasa, kamor je prvič prišel že kot do-raščajoči otrok. Veliko je tudi starih, skorajda že zamrlih izrazov, ki jih je Pavletič na ta način iztrgal pozabi. Pavletičevo delo Devet velikih jokov se zaključi z njegovim ponovnim prihodom v Trst po končani vojni. Škoda le, da avtor svojega pisanja ni nadaljeval tudi z opisovanjem povojnih razmer v Trstu, zaključuje prof. Tavčarjeva. Sam nagrajenec je o nagradi dejal, da jo je sprejel z velikim presenečenjem. Knjiga je bila v DSI sicer že predstavljena, in sicer ob njenem izidu lani spomladi. Izid knjige seveda ni samo avtorjeva zasluga, posebno zahvalo je namreč Pavletič namenil založbi Mladika in njenemu glavnemu uredniku Mariju Maverju. Odmevov na delo Devet velikih jokov je kar precej, saj avtor redno prejema telefonske pozive in pisma. Zanimanje vlada predvsem v krajih, kjer je avtor z družino preživel prvi del svojega begunstva, in sicer v zakotnih Halozah na Štajerskem. Izzivu prof. Tavčarjeve pa je Pavletič odgovoril tako, da je napovedal nastanek nove knjige, ki naj bi bila nadaljevanje dela »Devet velikih jokov«, na njen izid pa bodo morali bralci še malce počakati. Praznični večer je v Peterlinovi dvorani zaključil nastop moške pevske skupine CPZ Sv. Jernej z Opčin pod taktirko Janka Bana. Primož Sturman Nagrajenec (desno) Bojan Pavletič se veseli nagrade kroma škedenj Praznovanje pomembnega jubileja Roža Počkar je včeraj slavila častitljivi 80. rojstni dan Praznična pesem je včeraj zadonela v društvu Ivan Grbec v Škednju. Vesela druščina Škedenjk in Škedenjcev se je tu zbrala, da bi proslavila 80. rojstni dan »domačinke«, gospe Rože Počkar. Presrečna gospa Roža se je prijateljem zahvalila za presenečenje, saj si takega praznovanja sploh ni pričakovala; rodila se je sicer pri Magdaleni in v Škedenj se je preselila leta 1963. Prva leta se ni vključila v »vaško« življenje, približala se mu je šele pozneje in pravzaprav po naključju. Ko seje namreč nekega nedeljskega popoldneva sprehajala pri Domu Jakoba Ukmarja, so tam ravno predvajali lahkotne filme Renata Rascela; prizori so jo spravili v dobro voljo in srčno se je nasme- jala. Po prvem, nadvse spodbudnem stiku s krajevno slovensko skupnostjo, se je vključila v domače društvo in sodelovala pri vsakršni prireditvi. Najbolj pa je uživala ob domačem zboru, pa čeprav sama ni bila pevka. Vselej je pevkam sledila in z njimi preživela lepe in hude trenutke ter tako vsaj nekoliko pripomogla pri vzdrževanju in spodbujanju njihovega petja. Čeprav je bila včasih sitna, ji j e bil zbor vselej pri srcu. V mladih letih je bila gospa Roža aktivna v tržaški mladinski prostovoljni delovni brigadi; z njo se je leta 1950 podala v Zagreb, kjer so gradili študentsko naselje, leto kasneje v Banjo Luko v Bosni in pozneje še v Vinodol na hrvaškem primor- Prijetno praznovanje v krogu prijateljev in domačinov kroma ju. Z veseljem se je včeraj spomnila lepih časov, ko so kot mladostniki preživljali tedne v barakah in prijateljevali z brigadami ostalih jugoslovanskih republik. Uveljavila se je tudi kot sindikalistka in dolgo let je bila odbornica škedenjskega društva Ivan Grbec. Odkar so leta 2001 odkrili spomenik padlim iz Škednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane, simbol sožitja, prijateljstva in miru, sodeluje gospa Roža pri njegovem odboru, kar ji je seveda v veliko zadoščenje. Ob kozarcu tople čokolade in rezini slastne torte so pevke in člani odbora za spomenik padlim slavljenko obdarili z rožami, zbirko ljudskih zgodb »Kruh in ribe« in umetniško podobo Škednja. Vse najboljše ji želimo tudi mi. (sas) V Šempolaju veseloigra Je še zmjerej kej nauga SKD Vigred gostuje drevi ob 20.30 v društvenih prostorih, v šempo-lajski Štalci, člane dramske skupine PD Slovenec iz Boršta. Publiki se bodo predstavili z veseloigro v domačem narečju »Je še zmjerej kej nauga«, v režiji Aleksandra Cor-batta. V nedeljo, 6. aprila, pa bo v Štalci ob 18.30 nastopila dramska skupina društva Rovte-Kolonko-vec, ki bo uprizorila igro v treh dejanjih »Sončni mrk«, po izvirni zamisli Majde Fisher. Delo je režira-la Ingrid Werk. Na pobudo so vabljeni vsi tisti, ki bi radi za trenutek pozabili na vsakodnevne skrbi in se od srca nasmejali. »Dnevnik nekega srečanja« drevi v Mieli V gledališču Miela bodo drevi ob 21.30 Davide Toffolo in njegovi Tre allegri ragazzi morti predstavili projekt, posvečen Pier Paolu Pa-soliniju. Z besedami, glasbo in risbami bo Toffolo nadaljeval poslanstvo svojega romana v stripu, ki je izšel leta 2001 v Italiji in Franciji. Avtor se v njem posveča potovanju po sodobni Italiji v iskanju gospoda Pasolinija. Gre za metaforično potovanje med idejami enega izmed najpomembnejših in provokativnih italijanskih intelektualcih 20. stoletja. Fotografska reportaža o vojni v Libanonu V Ljudskem domu na Pončani bodo drevi ob 19. uri odprli fotografsko razstavo Nade Fares o Libanonu v vojni vihri. Na stenah doma bo zaživel Bejrut sredi poletja leta 2006; posnetki dvignjenih pesti, uničenih stavb in mostov ter požganih palač bodo pričali o strašnem gorju v Libanonu, ob teh pa bodo fotografije vsakodnevnih opravil opozorile na življenje, ki se tu, kljub vsemu, nadaljuje in upa v čimprejšnje spremembe. Razstava bo na ogled vse do 2. maja. Foto-reporterko bosta predstavila libanonska kulturna posrednica Mou-na Fares in predstavnik združenja Tina Modotti. »2009: Izgubljeni spomini« na Pončani Po zgoraj omenjeni razstavi bodo drevi ob 20.30 v Ljudskem domu na Pončani v okviru filmske pobude Far East predvajali film »2009: Izgubljeni spomini« korejskega režiserja Lee Si-myunga. Niz srečanj o Bibliji Na pobudo Združenja Artecultu-ra se bo danes ob 17.30 v tržaški državni knjižnici (Trg Papa Giovanni XXIII) začel niz srečanj na temo branja Svetega pisma oziroma Biblije danes. Sklop petih srečanj bo vodil pesnik, umetnostni kritik in teološki raziskovalec Claudio H. Martelli, ki je pred časom že predaval o Bibliji in ženskah ter analiziral Biblijo ter Koran. Tokrat se bo posvetil zgodovini teksta in aspektom, ki so še danes izredno pomembni v življenju zahodne civilizacije. Vstop je prost. Konferenca o energiji, gradbeništvu in okolju Neprofitno združenje Futuro Donna prireja jutri ob 18.30 v kavarni San Marco srečanje o okolju, energetski učinkovitosti in racionalni rabi energije, zlasti v gradbeništvu. Na preprost in kakovosten način bodo publiki spregovorili docent fizike Renzo Rosei, arhitektka Chia-ra Lamonarca, inženirka Elisa Nuz-zo in predsednica združenja Futuro Donna Simonetta Colonna. 10 Sreda, 2. aprila 2008 KULTURA / nabrežina - Vsi smo prijatelji Pisana množica mladih izvajalcev preplavila telovadnico Tradicionalno pevsko, glasbeno in plesno revijo otrok in mladih organizirata SKD Vigred in KD Rdeča zvezda Že štirinajstič po vrsti sta SKD Vigred in KD Rdeča zvezda letos priredila tradicionalno pevsko, glasbeno in plesno revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji«. Srečanje je potekalo v nedeljo, 30. marca, v prenatrpani občinski telovadnici v Nabrežini. Odvijalo pa se je v sproščenem, prijateljskem in živahnem vzdušju, kije izžarevalo otroško razigranost in mladinsko vedrino. O pomenu revije smo se pogovorili z zadovoljnimi člani obeh društev, ki so se za zelo uspelo prireditev lepo potrudili: »Pobudo z veseljem organiziramo že celo vrsto let z namenom, da se otroci, ki so aktivni v raznih društvih v zamejstvu in bližnji Sloveniji, še posebno iz Duto-velj, med seboj spoznavajo, srečujejo, zabavajo ter navežejo prijateljske stike. To zadnje je še najpomembnejše, saj le tam, kjer vlada prijateljstvo, lahko govorimo o miru, veselju in medsebojnem spoštovanju. Poleg tega je pomembno, da mladi spoznajo težave rakasto obolelih otrok in jim pri tem skušajo pomagati. Prav zato so prostovoljni prispevki tudi letos namenjeni združenju AGMEN, ki pomaga otrokom z rakastimi obolenji.« Jožica in Karin, napovedovalki nedeljskega srečanja in članici dramske skupine SKD Vigred, sta po uvodnih besedah in pozdravu prepustili glavno vlogo številnim otroškim in mladinskim skupinam, ki so s svojo ustvarjalnostjo prav gotovo vsem olepšali že itak topel in prijeten pomladanski dan. Letošnji program je oblikovalo kar nekaj društev iz zamejstva in iz bližnje Slovenije. SKD Vigred iz Šemolaja se je predstavilo z otroško pevsko skupino, mladinsko glasbeno skupino (obe vodita A. Saksida in T. Drusco-vich) ter s plesno skupino (vodi J. Boga-tec). Iz zgoniške občine so k pobudi pristopili otroški pevski zbor Zgonik (vodi Z. Devetak) ter Športno društvo Shinkai karate klub (vodita S.Štoka in E.Hrovatin), edino slovensko društvo v zamejstvu, ki trenira borilne veščine. Breg pa se je predstavil s štirimi mladimi igralci na tambure (Mladinska tamburaška skupina SKD Prešeren, vodi S. Zigotti). Iz goriške pokrajine je bilo najbolj številno predstavništvo iz Jamelj. AŠKD Kremenjak je namreč v nedeljo pokazalo razvejano aktivnost, ki se razteza od otroške in mladinske plesne skupine (mentorica J.Bogatec) do otroškega pevskega zbora (vodi I.Sullini). Iz Romjana pa je zapel otroški pevski zbor združenja staršev, pod vodstvom A. Sakside, ki je na reviji nastopil tudi v vlogi mentorja mladih muzikantov in glasbenikov iz raznih krajev Krasa. S plesno in glasbeno točko so se predstavili tudi učenci osnovne šole iz Dutovelj. Kot so nam v pogovoru razkrili člani šempolajskega društva, »s to kraško vasjo iz bližnje Slovenije, to se pravi razvojnim društvom Pliska ter OŠ Dutovlje, člani SKD Vigred sodelujemo že celo vrsto let. V mesecu maju bomo skupaj priredili Kosovelov večer v Šempola-ju in v Tomaju, na katerega ste vsi prisrčno vabljeni, da bi se spomnili prezgodaj umrlega kraškega pesnika.« Kljub natrpanemu programu in številnim nastopajočim se je nedeljsko srečanje hitro razvijalo in konec prireditve je nastopil kot bi trenil. Da je vsem gledalcem zastal dih, so s svojimi akrobatskimi vragolijami poskrbeli člani in članice AŠD Cheer Dance Millenium, mlajša skupina »Zajčki« (vodi P.Križmančič) ter mladinska navijaška skupina »Strele« (mentorica N. Križmančič). Stalnim gostom revije, ansamblu Mladi kraški muzikantje (vodi Z. Lupinc) pa je bila zaupana sklepna točka srečanja. Ob njihovih vižah je nabrežinsko telovadnico in vse nastopajoče preplavilo še bolj veselo in razigrano vzdušje, tako da so se nekateri otroci in mladi prijeli za roke ter živahno zaplesali pred občinstvom. Ob zaključku prireditve, medtem ko so nekateri že sedali v svoje avtomobile in zapuščali kraj prireditve, so mladi obrazi zasanjeno zrli v nebo. Na stotine raznobarvnih balončkov je namreč zakrilo rdeč sončni zahod in neznano kam odneslo pismo prijateljstva, kije bilo nanje privezano. Kdo ve, kam jih bodo veter in zračni tokovi odpihali, in kdo ve, če bo kdo slišal klic prijateljstva! Zulejka Paškulin V Nabrežini je bilo v nedeljo pisano in živahno kroma Včeraj danes V Barkovljah večer o stereoskopskih slikah Slovensko kulturno društvo Barkovlje bo v petek, 4. aprila, gostilo dva prav posebna gosta iz Ljubljane, ki bosta navzoče občinstvo popeljala v svet stereoskopskih slik. V Trst bosta prišla dva člana Stereoskopskega društva Ljubljana, ki se sicer s svojimi tridimenzionalnimi serijami predstavlja v številnih muzejih in na raznih kongresih v tujini. Gosta večera bosta tokrat s posebnim platnom in video-projekcijo pokazala fotografije, ki so bile narejene v naravi. Posebnost dogodka predstavlja prostorsko gledanje, kar pomeni, da bo občinstvo slike lahko opazovalo na edinstven način. Svet okoli njih bodo namreč lahko občudovali s pomočjo očal, 3D fotografije pa bodo posredovale pravi vtis globine prostora. Program predvideva projekcijo osmih časovno različno dolgih stereoskopskih fotografij, ki nas bodo popeljale v svet cvetlic, prikazovale pa bodo tudi gorske in počitniške motive. Gosta bosta diapozitive ali digitalne posnetke projecirala skozi pravokotno postavljena polarizacijska filtra na metalizirano platno. Ob vsem tem bo občinstvo lahko prisluhnilo tudi pojasnilom, kako sploh poteka snemanje stereoskopskih slik. Za sterofotografijo potrebujemo namreč dve delni sliki, imenovani tudi polsliki, po eno za vsako oko. Najlažje naredimo te posnetke s fotografsko 3D-kamero. Za začetne poizkuse zadostujeta dve enaki kameri, nameščeni druga poleg druge ali rahlo zamaknjene druga za drugo in jih hkrati sprožimo, ali pa uporabimo eno kamero na drsniku, ki omogoča premaknitev kamere horizontalno in fotografiramo delni sliki eno za drugo. Pri postopku s premikanjem kamere lahko posnamemo samo motive, v katerih se nič premika. To denimo pomeni, da ni mogoče posneti niti oblakov. Za vse tiste, ki bi radi izvedeli več o pojmu stereoskopija in ki bi se vizualno radi preselili v 3D prostor, naj povemo, da se bo večer v barkovljanskem društvu začel ob 20.30. Dogodek bo vstopnine prost. (sč) Danes, SREDA, 2. aprila 2008 FRANČIŠEK Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 19.35 - Dolžina dneva 12.52 - Luna vzide ob 4.58 in zatone ob 15.16. Jutri, ČETRTEK, 3. aprila 2008 RIHARD VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,8 stopinje C, zračni tlak 1017,2 mb ustaljen, veter 14 km na uro severo-vzhodnik, nebo jasno, vlaga 41-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,7 stopinje C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 31. marca, do sobote, 5. aprila 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 11 (040 302303), Oširek Osoppo 1 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Oširek Osoppo 1, Ul. Set-tefontane 39. Boljunec (040 228124) - samo s pre- dhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (040 390898). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Mt Kino ALCIONE - 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »Lo scafandro e la farfalla«. AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il cacciatore di acquiloni«. ARISTON - 16.30 »Odette Toulemon-de - lezioni di felicità«; 18.20 »Leoni per agnelli«; 20.00 »Berliner Reigen«. CINECITY - 22.00 »10.000 ac«; 19.30, 22.05 »Grande grosso e ... Verdone«; 16.30 »Water horse - La leggenda de-gli abissi«; 22.00 »Colpo d'occhio«; 20.00 »Questa notte è ancora nostra«; 16.00, 17.50 »La volpe e la bambina«; 16.15, 18.10, 20.05 »Spiderwick le cronache«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »27 volte in bianco«; 10.45, 12.45, 14.40, 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »L'amore secondo Dan«; 16.30, 19.30, 22.00 »Tutta la vita davanti«; 16.30, 19.30, 22.00 »Il cacciatore di aquiloni«. EXCELSIOR - 16.00, 17.45, 19.30, 21.15 »La banda«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.30, 21.00 »Un bacio romantico - My Blueberry Nights«. FELLINI - 16.45, 20. 15, 22.00 »10.000 A.C.«; 18.30 »Il falsario«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.30, 20.20, 22.20 »Colpo d'occhio«. GIOTTO MULTISALA 2 - 18.30, 20.25, 22.20 »Onora il padre e la madre«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.00 »Hor-ton Horton«; 18.40, 21.00 »Očka brez načrta«; 17.50 »SOS planet in Morski psi«; 16.20, 18.20, 20.20 »Kronike Spi-derwick«; 20.00, 22.00 »Točka prednosti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30 »Spi-derwick - Le cronache«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.20 »Tutta la vita davanti«; Dvorana 2: 16.40, 18.20, 20.15, 22.15 »L'amore secondo Dan«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »27 volte...in bianco«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.20 »Grande, grosso e Verdone«. SUPER - Film prepovedam mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Il cacciatore di aquiloni«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.15 »Tutta la vita davanti«; Dvorana 3: 17.45 »Spi-derwick - Le cronache«; 19.50, 22.15 »Grande, grosso e Verdone«; Dvorana 4: 17.50, 20.10 »L'amore secondo Dan«; 22.00 »Questa notte e ancora nostra«; Dvorana 5: 17.30 »27 volte...in bianco«; 20.00, 22.00 »Colpo d'occhio«. •J Čestitke Danes slavi v Repnu PETER svoj 60. rojstni dan. Pred dnevi pa je v 60. leto stopila tudi njegova JELKA. Bog vaju živi, »Še na mnoga leta« vama kliče repentabrski cerkveni pevci z župnikom Tonetom. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM prostorno garažo v Barkovljah, Ul. Nicolodi. Tel.: 3334154687. GOSPA išče delo v gospodinjstvu, 5-6 ur dnevno. Tel.: 331-9078762. KRAŠKI OVČAR mladič, samček, krasen, cepljen in mikrocepiran, z odličnim rodovnikom prodamo. Tel.: 040-226207, ob večernih urah. KUPIM TRAKTOR 25-30 cv, lahko tudi starejši. Tel.: 040-299442. NA OPČINAH Ul. degli Alpini 85, dajemo v najem večnamenski prostor (40 kv. metrov). Tel.: 333-1129574. NA OPČINAH prodam stanovanje veliko približno 90 kv. metrov z velikim skupnim vrtom. Tel.: 340-2244780. V BORŠTU dajem v najem preurejeno in na novo opremljeno stanovanje, 80 kv. metrov s samostojnim ogrevanjem, balkonom in parkiriščem, idealno za dve ali tri osebe. Tel. na št.: 3394484840 v jutranjih in večernih urah. ŠTEDILNIK s pečjo znamke Fagagne-se (160x60) prodam za 700,00 evrov. Tel.: 347-9473838. S Poslovni oglasi PRODAM ČEBELE 0481/391209 ali 333-9365176 ITALIJANSKO PODJETJE V KOPRU IŠČE 2 dinamični osebi od 30 do 50 let za obisk lastnih strank. Nudimo redno zaposlitev, zanimive provizije in povračilo potnih stroškov. Obvezno znanje italijanščine in lastno vozilo. Tel. 00386-5-6641074 (od 13. do 18. ure). IŠČEM BABY-SITTER za 3 otroke, konec tedna. Predstaviti se na ul. Santissimi Martiri 8/A. 040/3220486, 346-1463238 PODJETJE NUJNO išče zidarje in vajence. Tel. 335-284754. / ŠPORT Sreda, 2. aprila 2008 1 SKD Valentin Vodnik vabi danes, 2. aprila ob 20.00 v društvene prostore na srečanje o zdravi prehrani in naravnem zdravljenju M w Predavala bo NENA PROHINAR terapevt naravnega zdravljenja ^ H Šolske vesti NA BONOMOVEM DOMU - Dijaki in profesorji 1. klasičnega razreda Lice-ja France Prešeren v Trstu Vas vljudno vabimo na prireditev, ki bo v soboto, 5. aprila 2008, ob 11. uri, v gledališču Ricreatorio E. Toti, Ul. del Ca-stello 3. V okviru projekta »Dober dan, buon giorno, Bonomo!« bomo pripravili fotografsko razstavo o palači škofa Petra Bonoma, srečanje bodo obogatila besedila, glasbene točke in nastop priložnostnega pevskega zbora. Veseli bomo, če boste prišli. Pričakujemo Vas! 15 Osmice Loterija 01. aprila 2008 Bari 61 87 82 70 6 Cagliari 85 24 26 11 33 Firence 5 71 66 35 49 Genova 64 27 21 31 36 Milan 84 81 66 40 69 Neapelj 9 31 54 44 11 Palermo 57 19 75 50 54 Rim 53 31 35 42 75 Turin 60 41 81 61 88 Benetke 78 62 77 69 48 Nazionale 2 3 20 9 50 Super Enalotto Št. 40 5 9 53 57 61 84 jolly78 Nagradni sklad 30.577.204,30 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 28.833.973,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 6 dobitnikov s 5 točkami 96.846,35 € 1.395 dobitnikov s 4 točkami 416,54 € 51.477 dobitnikov s 3 točkami 11,28 € Superstar 2 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 41.654,00 € 186 dobitnikov s 3 točkami 1.128,00 € 2.570 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.180 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 38.467 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ta na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876 V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel.: 040-208451. V SAMATORCI št. 2 je odprl osmico Walter Pipan. Tel. 040-229261. M Izleti DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Edvard Tul, Mačkol-je - Križpot 121. Nudi tudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel.: 040-229198. OSMICO je odprl Stubelj v Šempolaju. OSMICO je odprl Jadran v Ricmanjih 175. Tel. 040-820223. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel.: 040-327104. OSMICO je odprl Pahor Mario v Jam-ljah. OSMICO je odprl Škerk Boris v Pra-protu. Tel.: 040-200156. OSMICO sta odprla Corrado in Rober- KRD DOM BRIŠČIKI vabi vse občane nad 70. letom starosti iz Devina Na-brežine, Zgonika in Repentabra, na tridnevno letovanje v toplice v Dobrno, od petka, 23. maja 2008 do nedelje, 25. maja 2008 (s polnim pen-zionom). Odhod z avtobusom 23. maja 2008, ob 8. uri s trga Sv. Roka v Na-brežini (Občina Devin Nabrežina) ter ob 8.15 na trgu v Briščikih (Občina Zgonik), ob 8.30 pri spomeniku v Rep-nu (Občina Repentabor). Povratek na nedeljo, 25. maja, v popoldanskih urah. Za podrobnejše informacije in vpise, pokličite v večernih urah na tel. št.: 346-5913119 (Norma) ...in to čimprej, saj so mesta omejena! I!3 Obvestila KRUT prireja 7-dnevno ekskurzijo na Makarsko od 5. do 11. junija. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu KRUT-a v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Vabljeni! PO PARKIH COLORADA, NEW MEXI-CA IN ARIZONE - Skupina planincev in ljubiteljev narave, ki deluje pod okriljem Slovenskega planinskega društva Trst, se bo podala na trinaj-stdnevno potepanje po Severni Ameriki z ogledom nekaterih edinstvenih narodnih parkov. Program je na spletni strani SPDT: www.spdt.org. Nujen je takojšen vpis in sicer do 5. aprila 2008. Za vpisovanje in ostale informacije pokličite na tel. 040/2176855 ali 3335994450 (Vojka). IZLET SPDT V VIPAVSKO DOLINO: Zaradi slabega vremena je bil izlet na Velikonočni ponedeljek (24. marca 2008) prenešen na nedeljo, 6. aprila 2008. Pohod, ki bo potekal po Ver-tovčevih poteh , to je po lepo označeni poti, ki nas vodi skozi vasi zgornje Vipavske doline ni težaven in zato primeren za vse. Udeleženci se bodo zbrali ob 8.30 pri spomeniku v Križu. Od tu se bodo z osebnimi avtomobili odpeljali v Ustije pri Ajdovščini. Vse potrebne informacije Vam nudi vodja izleta Livio - tel. 040/220155. (L.S.) SEJEM VINITALY v Veroni. Pridi z nami, gremo z avtobusom v nedeljo, 6. aprila 2008, odhod iz Trsta ob 6. uri, iz Gorice ob 6.50. Potrdi tvojo prisotnost na tel. št.: 0481-32283, Daniela Markovič ali na E-mail: danie-la_onav@yahoo.com. SKD TABOR prireja v nedeljo, 11. maja avtobusni izlet v Castelfranco in Treviso z ogledom razstave GENGIS KHAN IN ZAKLADI MONGOL-CEV. Odhod z Opčin ob 8. uri. Prijave (do 21. aprila) in podrobnejše informacije v društveni knjižnici P.To-mažič in tovariši, od ponedeljka do petka v popoldanskih urah med 16. in 18. uro (040-213945) ali v večernih urah na tel. št.: 040-211923 (Živka). Več informacij lahko dobite tuna spletni strani: www.skdtabor.it. VABIMO VAS na lep in prijeten štiridnevni izlet v Plitvice, Šibenik, Split, Medjugorje, Mostar in Sarajevo. Odhod bo 24. aprila iz Trsta ali iz Opčin. Info na tel. št. 333-1461383. ROMARSKI IZLET V NOVO MESTO in okolico prirejajo sestre de Notre Dame. Odhod z avtobusom v petek, 25. aprila s trga Obrerdan ob 6.30, iz Sesljana ob 6.40, z Nabrežine ob 6.45, sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55 in iz Opčin ob 7.05. Stroški romarskega izleta znašajo 38,00 evrov. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220693, ob uri kosila in zvečer po 20. uri (razen petka) ali na 347-9322123. AVTOBUSNI IZLET NA BLOŠKO PLANOTO - V nedeljo, 27. aprila 2008, organizira SPDT avtobusni izlet na Bloško planoto. Pohod ni zahteven in bo trajal od štiri do pet ur. Za vpis in vsa potrebna navodila pokličite (čimprej) na tel. 040/220155 (Livio) ali 040/2176855 ali 3335994450 (Vojka). (L. S.) KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI (Evald Antončič - Stojan) organizira v nedeljo, 18. maja 2008, bogat in zanimiv enodnevni izlet z ogledom Zagreba in koncentracijskega taborišča v Jase-novcu. Za informacije in vpisovanja tel. na št.: 040-220200 (Ida Tretjak) ali 040-229237 (Gabrijela Sedmak). SKD VALENTIN VODNIK vabi na niz spomladanskih srečanj, ki bo na sedežu društva: danes, 2. aprila, ob 20. uri predavanje o zdravi prehrani in naravnemu zdravljenju: predavala bo prof. Nena Prohinar, v torek, 8. aprila, ob 20. uri srečanje z Vesno Guštin kraške dobrote v njenih knjigah, v sredo 23. aprila ob 20.30 predvajanje filma o Majenci leta 2006 in 2007 Vojka Jercoga, sledila bo vsakoletna po-kušnja vin. SKUPINA 85 prireja danes, 2. aprila, ob 18.30 v knjigarni Feltrinelli (Ul. Maz-zini 39) predstavitev italijanskega prevoda romana Severni sij. Prisotni bodo avtor D. Jančar ter prevajalca D. Be-tocchi in E. Lenaza, o delu bo spregovoril novinar Alessandro Mezzena Lona. Vabljeni! SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi člane in prijatelje filateli-je na 4. redno sejo, ki bo danes, 2. aprila 2008, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20. OBČINA DOLINA odborništvo za proizvodne dejavnosti vabi vse vinogradnike, ki bi se želeli udeležiti občinske razstave domačega vina v sklopu letošnje Majence, da prinesejo vzorce (tri steklenice za vsako vrsto vina) najkasneje do četrtka, 3. aprila 2008, ob 12. uri, na županstvo občine Dolina. TRGOVSKI ZAVOD ŽIGE ZOISA v Trstu prireja v četrtek, 3. aprila 2008, predavanje dr. Bogdana Polajnerja na temo »Zdravi in škodljivi življenjski slogi - kako lahko šola in družina skupaj preprečujeta poseganje po alkoholu in drogah pri mladih«. Predavanje bo v veliki predavalnici liceja F. Prešeren na Vrdelski cesti, ob 17.30. Predavanje je namenjeno staršem in profesorjem, vabljeni pa so tudi dijaki, ki jih tema zanima. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi v petek, 4. aprila 2008, ob 20. uri, na predavanje »Naravne vrednote kot simbol prostora - Zlatorog in njegova dediščina«. Temo bo razvijal biolog Stane Peterlin. Predavanje bo v Sejni dvorani Občinske palače v Dolini. DRUŠTVO TAO organizira tečaj REI-KI prve stopnje. Tečaj se bo odvijal v soboto, 5. in nedeljo, 6. aprila 2008, na sedežu društva v ul. San Maurizio 9/F. Dodatne informacije: 340-1607908 -Breda. ODBOR DRUŠTVENE GOSTILNE NA OPČINAH vabi člane na redni občni zbor Društvene gostilne na Opčinah, kateri se bo vršil v prvem sklicanju v soboto, 5. aprila 2008, ob 8. uri, v prostorih Društvene gostilne, Alpinska ul. 18, in v drugem sklicanju v sredo, 9. aprila 2008, ob 20.30, v prostorih Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - (tržaška federacija) organizira avtobusni prevoz na manifestacijo evropskih sindikatov, ki bo v soboto, 5. aprila v Ljubljani. Odhod ob 9. uri iz trga Oberdan. Info in prijave na tel.: 040-639109 ali 380-3584580. SKD TABOR ob 40-letnici delovanja vabi vse člane in članice v nedeljo, 6. aprila 2008, ob 12.uri, pred Prosvetnim domom na SKUPINSKO FOTOGRAFIJO društvenih članov. »Podvigu« bomo nato skupaj nazdravili na dvorišču Prosvetnega doma. Za podrobnejše informacije so na razpolago društveni odborniki in spletna stran www.skdtabor.it. VZPI-ANPI-ANED-ANPPIA vabi v nedeljo, 6. aprila ob 15. uri na Opensko strelišče na »Spominsko svečanost ob 64. letnici junaške smrti 71 anti-fašističnih talcev, ki so jih ustrelili na- cisti«. Spregovorila bosta Elena Legiša in Giorgio Marzi. Predsedovala bo Daša Pangerc. Sodeloval bo MoPZ Tabor pod vodstvom Mikele Šimac. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 7. aprila, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3 v Trstu, na predstavitev najnovejše študije zgodovinarja prof. Jožeta Pirjevca »Trst je naš!« Boj Slovencev za morje (1848-1954). O knjigi, ki je izšla pri Novi reviji v Ljubljani, bodo spregovorili dr. Gorazd Bajc, predstavnik založbe Tomaž Zalaznik in avtor. Začetek ob 20.30. KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 7. aprila 2008, ob 16. uri, na sedežu, Ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na Krut-u, tel.: 040-360072. VZPI-ANPI sekcija Devin-Nabrežina vabi na praznik včlanjevanja 2008, v ponedeljek, 7. aprila 2008, od 16. ure, v gostilni Pri Borisu v Mavhinjah. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM in Zveza slovenskih kulturnih društev prirejata tečaje namenjene vsem, ki bi radi izboljšali svojo izreko in znanje slovenskega jezika. Odvijali se bodo v Gregorčičevi dvorani na sedežu ZSKD v Trstu, v popoldanskih urah vsak torek od 8. aprila 2008 dalje. Tečaj zborne izreke za začetnike in nadaljevalce bo vodila gospa Ajda Kalan, priznana mentorica za kulturo govora. Delavnico javnega nastopanja pa bo vodila prof. Polona Kukec. Prijave in informacije na ZSKD, tel. št.: 040-635626. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Nepotrebna bolečina« v torek, 8. aprila, ob 17. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Predaval bo onkolog dr. Simon Spazzapan. REDNI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS bo v petek, 11. aprila, ob 10. uri v prvem sklicanju in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu v ul. Mazzini 46/1 v Trstu. Zaželjena prisotnost vseh članov. NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER razpisuje natečaj za znak oz. grafično podobo Narodnega doma v Trstu. Dodatne informacije in razpis so na razpolago v Sic-u (ul. Filzi 14, tel. št. 040-3481248, urnik: ponedeljek-to-rek-četrtek 10-12 in sreda-petek 1618, elektronski naslov info@narodni-dom.eu) in v Narodni in študijski knjižnici (ul. sv. Frančiška št.20). Natečaj zapade 15. aprila 2008. NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER sporoča, da kdor želi sprejemati po elektronski pošti sporočila slovenskega informativnega centra (Narodni dom- Trst), naj posreduje svoj naslov na e-mail info@narodni-dom.eu. ASD POLET vabi vse bivše kotalkarje na sestanek ki bo v ponedeljek, 21. aprila 2008, ob 20.30, na Pikelcu, za sodelovanje na prireditvi ob 40. letnici ustanovitve društva, ki bo konec meseca junija. Vabljeni! RAZPIS SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA ZA FUNKCIJO RAVNATELJA INŠTITUTA Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) razpisuje javni natečaj za funkcijo ravnatelja Slovenskega raziskovalnega inštituta za 4-letno obdobje. Pogoji in oblike prijave so na razpolago interesentom na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), Trst, Trg Giotti 1, tel. 040-636663. Rok za prijavo je 21. april 2008. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce se bodo letos odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481531495). MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626, 0481-531495). 0 Prireditve V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do 6. aprila 2008 na ogled tradicionalna razstava pirhov iz vsega sveta. Sodelujeta Silva Bogatec in Claudia Raza. Urnik: četrtek in sobota od 16. do 19. ure, nedelja in prazniki od 9. do 12 in od 16. do 19. ure. SKD VIGRED vabi danes, 2. aprila 2008, ob 20.30, v Štalco v Šempolaju, na gostovanje dramske skupine Slovenec iz Boršta, ki se bo predstavila z veseloigro »Je še zmjerej kej nauga«. V nedeljo, 6. aprila 2008, ob 18.30, pa bo nastopala dramska skupina Rovte-Kolonkovec z igro v treh dejanjih »Srčni mrk«. SKD BARKOVLJE IN FOTOVIDEO TRST 80 s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prirejata filmski večer »Stereoskopskih slik« v petek, 4. aprila 2008, ob 20.30, na sedežu SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z SKD VESNA vabi na ogled kabaretne predstave »Radio-aktivni live!« v petek, 4. aprila 2008, ob 20.30, v domu Alberta Sirka v Križu. NA BONOMOVEM DOMU Dijaki in profesorji 1. klasičnega razreda Lice-ja France Prešeren v Trstu Vas vljudno vabimo na prireditev, ki bo v soboto, 5. aprila 2008, ob 11. uri, v gledališču Ricreatorio E. Toti, Ul. del Ca-stello 3. V okviru projekta »Dober dan, buon giorno, Bonomo!« bomo pripravili fotografsko razstavo o palači škofa Petra Bonoma, srečanje bodo obogatila besedila, glasbene točke in nastop priložnostnega pevskega zbora. Veseli bomo, če boste prišli. Pričakujemo Vas! RADIJSKI ODER obvešča, da zaključuje svojo 10. sezono GLEDALIŠKEGA VRTILJAKA z razstavo in nagrajevanjem risbic ter izven abonmajsko predstavo »Repa velikanka«. Izvaja jo gledališka skupina društva Igo Gruden, režira Vesna Tomšič. Edina predstava bo v nedeljo, 6. aprila 2008, ob 17. uri, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi, v okviru pobude »Slovenski večeri 2008«, na predstavo komičnih enodejank »Kdo je zadnji« in »Čudna bolezen«, v izvedbi dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež, v nedeljo, 6. aprila 2008, ob 17. uri, v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah. KD FRAN VENTURINI v sklopu praznovanj 40. letnice društva pod pokroviteljstvom občine dolina v sodelovanju ZSKD vabi na pevski večer »Nocoj, pa oh nocoj« posvečen skladatelju Franu Venturiniju. Sodelujejo: nonet Primorsko, MePZ Mačkol-je, MoPZ Valentin Vodnik, MePZ Slovenec-Slavec, OPZ, MePZ in MoPZ Fran Venturini. V soboto, 12. aprila, ob 20.30 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Lepo vabljeni. Prispevki Namesto cvetja na grob Julke Škabar daruje Alojz Milič (Repen 49) 20,00 evrov za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Zorka Pertota prispevajo Vera, Savi in Ana 50,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na Karolino Ota vd. Klabjan darujeta Igor in Divna Čuk 50,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na moža Alfonza Guština daruje žena Mara (Col 12) 50,00 evrov za repentabrsko cerkev. V spomin na gospoda Dragota Kukan-jo daruje Lidija Radovič 30,00 evrov za nabrežinsko cerkev. Dragi stric ZORKO, za vedno nam boš ostal v lepem spominu. Mari, Suzi, Sandiju in Sari iskreno sožalje Sonja, Erika in Ricky z družinami Draga Sara, ob izgubi očeta izrekam tebi in tvojim dragim iskreno sožalje Kajetan z družino Ob težki izgubi dragega očeta Zor-ka izreka Suzani Pertot občuteno sožalje Slovenska kulturno-gospodarska zveza 12 Sreda, 2. aprila 2008 KULTURA / TRST - Pobuda Zveze cerkvenih pevskih zborov Pesem mladih je dvakrat veselo zadonela na Pomorski postaji Letošnja, 38. izvedba, je bila rekordna po številu prijavljenih zborov Pozitivna pevska izkušnja v otroških letih je odločilnega pomena za odnos, ki ga bo vsak posameznik razvil do zborovstva. Zato je revija otroških in mladinskih pevskih zborov Pesem mladih izraz pozornosti do bistvenega, prvega stika s pevsko umetnostjo in obenem lahko predstavlja sliko bodočega potenciala tržaškega zborovstva. Na letošnji, rekordni 38. izvedbi je v 31-ih zborih zapelo okrog 700 pevcev, ki so jih organizatorji Zveze cerkvenih pevskih zborov porazdelili na dva koncerta. V soboto in v nedeljo je tržaško Pomorsko postajo preplavila množica pevcev, od predšolskih otrok do najstnikov. Povečalo se je število šolskih zborov, med novostmi letošnje izvedbe pa izstopa s pozitivnim predznakom predvsem ustanovitev novih mladinskih zborov oz. skupin starejših pevcev, ki so se zaradi različnih sposobnosti in potreb ločili od mlajših pevcev nekaterih znanih, otroških društvenih zborov. Za ločitev so se odločili na primer v Devinu, kjer je Marja Fejnig prevzela vodstvo samozavestnih malih pevcev otroškega zbora Ladjica, Olga Tavčar pa vodi enotno skupino starejših pevcev »Ladja«. Dve skupini, ki po zasedbi še slonita na skupnem jedru, pojeta v Trebčah pod okriljem Kraškega cveta in vodstvom sestre Karmen Koren, ki ohranja svoj pečat s konstantnim, dobrim nivojem izvajanja. Za razdelitev so se pred nekaj leti že odločili pri zboru Vesela pomlad na Opčinah, kjer zborovodkinja Mira Fabjan vodi urejeno Mlajšo dekliško skupino in otroški zbor, ki se je izkazal z originalnimi programskimi izbirami in duhovito interpretacijo. Enotno in disciplinirano so pod vodstvom Zdenke Križmančič zapeli tudi pevci mlajše in starejše skupine zbora Slomšek iz Bazovice. Prvič so na tej reviji nastopili navdušenci ljudske kulture otroške folklorne skupine Stu ledi, ki pohvalno in uspešno delujejo v sklopu istoimenskega društva, pravi veterani revije pa so strenirani pevci zbora Fran Ven-turini, ki so tudi tokrat izstopali z lepo izpeljanim več-glasjem in zahtevnimi ritmi pod vodstvom Suzane Zer-jal. Lepo je zapela številna zasedba drugega, »zgodovinskega« sestava, zbora Zvonček s Cola, ki ga vodi Anton Bedenčič. Vrednotenje slovenske literature in krajevne ustvarjalnosti se je utrdilo v programskih izbirah zborovodij, ki večkrat tudi sami pišejo in prirejajo pesmi za svoje pevce. Jana Drasič je na primer napisala za Glasbene ustvarjalce iz Križa krajevno obarvano potovanje po »morskih vaseh«, ki ga je vodila Ivana Sullini. Zborovodkinja Zu-lejka Devetak je s spremljanjem na klavir prepustila simpatičnim pevcem zbora Zgonik preveliko odgovornost petja brez zborovodje, navdušena sestra Angelina pa je kot običajno zaupala pevcem kriškega zbora Friderik Baraga sporočilo, tokrat v zvezi z očetovskim dnevom. Mešana zasedba motivirane in angažirane vokalnoinstru-mentalne skupine Katizbor-Catticoro je tudi tokrat pritegnila zanimanje publike z zahtevnimi programskimi izbirami vodje Carla Tommasija. Šolski zbori so letos doživeli pravi prerod in so se množično udeležili revije. Olga Tavčar je za nastop lepo pripravila pevce kriške osnovne šole A. Sirk, otroci šempolajske šole S.Gruden pa so pod vodstvom avtorice Lare Puntar koreografirali šolsko himno. Živahna skupina nabrežinske šole V. Šček je preizkusila sposobnos- S starimi znanci je tokrat zapelo več novih zborov kroma ti nadarjenega zborovodje Mirka Ferlana, ubrane glasove openskih osnovnošolcev pa je koordinirala vzgojiteljica Anna Palčič. Neda Sancin se je lotila zahtevne pedagoške naloge pri osnovnih šolah Ivan Trinko (Dom-jo-Ricmanje), Bubnič (Milje) in Prežihov Voranc (Doli-na-Mačkolje), Mira Fabjan in Morana Sosič pa sta izmenično vodili otroke šole Gradnik s Cola. Na odru so pokazali, kaj znajo, tudi malčki vrtca iz Trebč (vodi Luka Carli) in solidno pripravljeni otroci vrtca in prvega razreda osnovne šole iz Barkovelj, ki so pozorno sledili vodstvu Magde Pertot. Veselo razpoloženi osnovnošolci iz Škednja so peli ob harmonikarski spremljavi in pod vodstvom Norine Dobrilla. Barkov-ljanski osnovnošolci pa so zapeli in igrali pod vodstvom Aleksandre Pertot. Srednješolci so nastopili v štirih zborih: Vihra Kod-rič je pripravila disciplinirane pevce nabrežinske srednje šole in dolinske šole Gregorčič, učenci šole od sv.Jakoba so zapeli v komorni zasedbi pod vodstvom Ro-sande Kralj, medtem ko so se učenci svetoivanske šole pod vodstvom Maurizia Marchesicha potrudili, da počastijo glasbeno usmeritev svoje šole. Priložnostna misel je bila letos poverjena Zdenki Kavčič Križmančič; podkovana zborovodkinja je apelirala na odgovornost staršev, ki bi morali spodbujati otroke k pevski dejavnosti samo, če to ustreza njihovim željam in nadarjenosti. Vsak otrok ima pravico, da poje, nima pa dolžnosti, da vztraja, če bi bolj koristno in z večjim zadovoljstvom razvijal svoje sposobnosti na drugih področjih. Posebno pozorno sta nastopom sledili zborovski strokovnjakinji, ki sta ob koncu vsake revije podala zborovodjem svoja mnenja in nasvete. V soboto je zborom prisluhnila vodja opernega zbora SNG Opera in balet iz Ljubljane Martina Batič, v nedeljo pa pedagoginja Stanka Umek. Spored revije sta povezovala Urška Sinigoj in Peter Raseni. Slovenska prosvetna matica je tudi letos radodarno podprla otroško petje, obenem sta svoje pokroviteljstvo ponudila Dežela FJK in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Slovenski spored deželnega sedeža RAI je poskrbel za radijsko in televizijsko snemanje otroškega pevskega maratona, ki si ga bomo lahko ogledali na slovenskem televizijskem programu v nedeljo, 6. aprila (prvi del) in v četrtek, 10. aprila (drugi del). Rossana Paliaga KOPER Primorske pesnice v antologiji in v živo Primorske pesnice iz Vidma, Gorice, Trsta, Istre in Krasa so bile prejšnji četrtek zvečer protago-nistke imenitnega pesniško-glasbe-ne ga ve če ra, ki je po te kal v kopr -skem Pokrajinskem muzeju in na katerem je Založba Tuma iz Ljubljane predstavila tretji del Antologije slovenskih pesnic. Cilj večera je bil ta, da se primorske pesnice, ki se sicer poznajo po imenu in po objavah, ne pa osebno, spoznajo in vidijo tudi v živo. V uvodnem delu srečanja je urednica antologije, prof. dr. Irena Novak Popov, spregovorila o zajetni publikaciji, v kateri je zbrala 314 poezij 63 slovenskih pesnic. Priznala je, da je v nekaj letih dela naletela na neverjetno ustvarjalno energijo in na zelo kvalitetno pisanje velikega števila slovenskih avtoric. Ravno zato jo je zbiranje materiala navdušilo, saj je pri tem odkrivala, kako so z leti postajale ženske vedno bolj samozavestne, pogumne in kako je njihovo število strmo naraščalo. Urednica publikacije je še poudarila, da je delež primorskih pesnic v vseslovenskem prostoru zelo velik in vzrok te ga je naj brž ta, da je bil ta pro -stor od nekdaj večkulturen in večjezičen ter zelo občutljiv do kulturnega ustvarjanja. Nenazadnje ne gre zanemariti dejstvo, da sta prvi dve slovenski ženski reviji, Slovenka in Ženski svet, nastali v Trstu, ker je to mesto, s svojo občutljivostjo in odprtostjo, dalo ženskam možnost, da lahko pišejo. Danes vedno več žensk piše poezije, kar pomeni, da počasi prevzemajo nek teritorij, kije bil do pred kratkim samo moški. »Ženske ogrožajo trdnjavo, ki je bila samo moška ... in tega sem zelo vesela.« je zaključila dr. Novak Popov. V drugem delu večera pa so na oder stopile »poetese« Alferija Bržan, Ines Cergol, Vesna Furlanič-Valentinčič, Taja Kramberger, Zlat-ka Obid Lokatos, Silvana Paletti, Vera Pejovic, Anica Perpar, Maja Razboršek, Alenka Rebula Tuta, Tatjana Soldo, Vanja Strle, Magdalena Svetina Terčon in Claudia Vončina, ki so ob glasbenih vlžkih Mojce Maljevac prebrale nekaj svojih pesmi. (mit) rossettijevo gledališče v trstu - Manifest hipijevske protikulture Razkošna postavitev musicala Hair Glasbeno vodstvo zaupano Elisi - Koreografije Davida Parsonsa, režiser je Giampiero Solari - Italijanska predstava je nastala v produkciji treh gledaliških skupin Konec šestdesetih let se je musical Hair pojavil na ameriški gledališki sceni kot manifest hipijevske protikulture ter s povsem nedvoumnimi verzi na temo spolnosti, mamil, nespoštovanja okostenelih družbenih in tudi verskih konvencij, k čemur je treba še dodati prizor golih nastopajočih, kar je bila takrat dokaj-šnja novost celo na močno alternativnih odrih, dvignil veliko prahu in debat tudi v negledališkem okolju. Kakorkoli že, delo je odprlo novo stran v razvoju te gledališke zvrsti s povsem novim žanrom rock musicala in zaradi ogromnega uspeha v Ameriki, Veliki Britaniji in Avstraliji, a tudi v deželah, v katerih pogovorni jezik ni angleščina, ostalo zapisano kot verna slika določene dobe in hrepenenja takratne mlade generacije po popolni uveljavitvi drugačnih, plemenitejših in bolj osrečujočih vrednot, ki so postavljale na vrh medsebojno ljubezen in z njo odklanjanje vojne. Seveda je musical ostal v spominu vseh tudi zaradi nekaterih zelo dobrih pesmi, ki so postale zimzelene uspešnice, denimo začetna Aquarius in sklepna Let The Sunshine In, poleg tega ne manjka novih postavitev, med katere spada italijanska, ki je bila prejšnji teden na sporedu v veliki Rossettijevi dvorani v Trstu. Predstava je nastala v produkciji treh gledaliških skupin, in sicer Politeama Genovese, Teatro Co-losseo in Teatro Smeraldo, ki so v projekt vključile vi- dne osebnosti showbusinessa, naj omenimo le Eliso, ki ji je bilo zaupana glasbena plat, Davida Parsonsa za koreografijo in Giampiera Solarija za režijo. Dvajset mladih pevcev-plesalcev-igralcev, ki so jih izbrali po zahtevnih avdicijah, poje in pleše na glasbeno spremljavo v živo, kar je v Italiji pravo razkošje, zato naj takoj navedemo imena treh odličnih glasbenikov: Giuseppe Saracini (bas kitara), Alessandro De Crescenzo (kitara) in Roberto Segala (bobni). Musical Hair sta si zamislila igralca James Rado in Gerome Ragni, ki sta tedaj nastopala v alternativnih off-broadwayskih predstavah. Njun projekt je naletel na številne odklonitve, dokler ju bolj uvidevni gledališki producent ni povezal z Galtom MacDermotom, pianistom in skladateljem, ki se je med drugim izpopolnjeval v Južni Afriki, kjer je preučeval bantujsko glasbeno tradicijo in ki je v musical vnesel veliko njenih elementov. James Rado in Gerome Ragni sta tudi nastopala v ameriških postavitvah v osrednjih vlogah Clau-da in Bergerja ter se sploh uveljavila kot nekakšen igralski duo. Uvod v italijansko postavitev musicala Hair je prav video-posnetek Jamesa Radoja (Gerome Ragni je umrl leta 1991), ki na kratko povzema njegov nastanek, nato zadonijo note pesmi Aquarius. Režiserje dal prednost glasbenim in pevskim prizorom, ki so veči- noma skupinski, in je zlasti v prvem delu zanemaril zaplet, kar se izkaže kot posrečena izbira. Vizualno razkošna predstava se učinkovito poslužuje različnih gledaliških efektov in možnosti sodobne tehnologije. Posrečena je tudi izbira, da se deli besedila ali posamezne ključne besede v italijanščini pojavljajo bodisi projicirane na platno bodisi drugače vključene v scenografijo, saj olajšuje njihovo razumevanje in izglajuje preskok med angleškimi besedili pesmi in dialogi v italijanščini. Poleg tega režiser učinkovito gradi klimaks, ki raste iz prizora do prizora in po pričakovanju doseže vrhunec na koncu drugega dela. Mladi dvajsetčlanski ansambel je kos zahtevni nalogi, čeprav tanka ušesa glasbenikov kdaj pa kdaj zaznajo kakšno netočnost in tudi drugi elementi niso vselej popolni. V osrednjih vlogah Clauda in Bergerja nastopata Gianluca Merolli in Attilio Fontana, Alberto Galetti je občutljivi Woof, Bianca Arndt politična aktivistka Sheila, Francesca Isabella Ciampa je nosečnica Jeanie, Esjay je Afro-Američan Hud, Kate Kelly je Crissy in Tia Architto je Dionne. Pri oblikovanju predstave so sodelovali še režiserjeva sodelavca Luca Tommassini in Nicoletta Robello, izvršni glasbeni producent Ali Soleimani Noori, kostumografi-nja Francesca Schiavone in oblikovalec luči Marcello Iazzetti. (bov) / ITALIJA Sreda, 2. aprila 2008 1 3 rim - Ukrep za zajezitev smrtnih nesreč pri delu Vlada je dokončno odobrila zakonski odlok o varnosti na delu Okrepljena zaščita pred nesrečami na delovnem mestu - Industrijci potrdili svojo negativno oceno RIM - Levosredinska vlada je včeraj dokončno odobrila zakonski odlok o varnosti na delovnih mestih. Minister za delo Cesare Damiano je oce nil, da je to »naj bolj na pre den to -vrstni sklep v evropski zakonodaji.« Zakon predvideva spremembo odnosa do varnosti na delovnem mestu. V prvi plan stopa prevzemanje odgovornosti pred kaznijo in prepovedjo, ga je dopolnila ministrica za zdravje Livia Turco. Odlok predvideva novo knjižico o zdravstvenem tveganju; okrepljen je bil odnos med delovnim mestom in zdravstvenim podjetjem; okrepljen je bil lik pristojnega zdravnika; ustanovljen je bil lik odgovornega za varnost na delovnih mestih, pa tudi izobraževalne dejavnosti za delodajalce, seveda povezane z varnostjo na delu. Predsednik senata Franco Marini je ocenil odobritev zakonskega odloka kot »ze lo po mem ben do go dek« in »vprašanje omike«. Marini je prav včeraj obiskal gradbišče v središču Rima ter se sestal z delavci. Spomnil jih je, da je predsednik republike njega in predsednika poslanske zbornice v zadnjem letu večkrat pozval, naj obe zbornici čimprej odobrita zakon o varnosti na delu, ker je število mrtvih pri delu v Italiji mnogo višje kot v drugih evropskih državah, gradbeništvo pa tisti sektor, v katerem so zabeležili največje število smrt nih ne sreč. Novi zakonski odlok predvideva popolno zaščito proti nesrečam za vse delavke in delavce, vključno z začasno zaposlenimi in uslužbenci, ki opravljajo svoje delo na domu. Podjetja, ki ne bo do spo što va la var nost nih norm, ne bodo mogla sodelovati pri javnih delih. Podjetja z več kot petino uslužbencev na črno bodo kaznovana s sankcijami. Zakonski odlok nadalje predvideva ukrepe za izobraževanje in za šolske pobude za okrepitev »kulture varnosti«. Združenje industrijcev je odlok ocenilo negativno. Predsednik Confin-dustrie je že pred dnevi poudaril, da poostritev kazni ne bo rešila niti enega človeškega življenja, ker je bolj kot kazen pomembna preventivna dejavnost. Na včerajšnji seji je ministrski svet razpravljal tudi o ukrepih za zajezitev skokovitega naraščaja cen. Napovedal jih je minister za izvajanje programa Giulio Santagata, kije ocenil, daje treba odobriti nujne posege. To pa bi morali storiti z odobritvijo zakonskega odloka, ki bi ga izdelali v sozvočju z opozicijo. Predsednik vlade Romano Prodi in minister za delo Cesare Damiano odlok - Na voliščih Fotoaparati prepovedani RIM - Volilni upravičenci odslej ne bodo smeli v volilno kabino s fotografskim aparatom, vključno seveda s takšnim, ki je vgrajen v mobilni telefon. Tako določa zakonski odlok, ki ga je na predlog notranjega ministra Giuliana Amata odobrila vlada na svoji včerajšnji seji. Kot je pojasnil minister, ta zakonski ukrep zapolnjuje še zadnjo vrzel v italijanski zakonodaji proti prodajanju volilnih glasov, ki je v Italiji še vedno dokaj razširjena praksa. Volilni upravičenec fotografira svojo glasovnico z izraženim glasom in na tak način kupcu glasu lahko dokaže, kako je glasoval. Načelno je torej zadeva rešena. Ostaja pa še praktičen problem, kdo bo namreč skrbel za izvajanje tega določila. Težko sije namreč predstavljati, da bodo predsedniki volišč izvajali osebne preiskave, da bi ugotovili, ali volivci skrivajo fotoaparate. alitalia - Danes mogoče odločilno srečanje s sindikati Berlusconi prvič namignil, da bi lahko sprejel ponudbo Air France-KLM RIM - Pogajanja med Alitalio, Air France-KLM in sindikati, ki bi se bila morala obnoviti včeraj opoldne, so bila odložena za 24 ur, pri čemer ne gre pozabiti, da bi se po napovedih fran-cosko-nizozemske letalske družbe moral danes izteči rok za sklenitev okvirnega dogovora o njenem prevzemnem načrtu. A zakaj je prišlo do te odložitve? Kaže, da je predsednik Air France-KLM Jean-Cyril Spinetta včeraj izrazil pripravljenost, da sprejme nekatere izmed zahtev sindikatov, kar zadeva krčenje števila letal in osebja, pa tudi tovornih prevozov. Generalna tajnika sindikatov Filt-Cgil Fabrizio Solari in Fit-Cisl Claudio Claudiani sta potrdila, da francosko-nizozemski prevoznik nekoliko spreminja svojo prvotno ponudbo, a pristavila sta, da gre za obrobne premike, ki ne bodo mogli spraviti pogajanj z mrtve točke. Sindikat Uiltrasporti, ki je v ponedeljek zapustil pogajalsko mizo, pa je poudaril, da bi se lahko k njej Silvio Berlusconi vrnil le, če bi prišlo do bistvenih novosti in bi dobil zagotovilo, da bi se z novo vlado po volitvah pogajanja ne začela od začetka. Kar se tega tiče, je včeraj prišlo do zanimive novosti. Premierski kandidat Ljudstva svobode-Severne lige Silvio Berlusconi je včeraj prvič namignil, da bi lahko sprejel prevzemni načrt Air France-KLM. »Sem zelo skeptičen glede možnosti, da bi se ta pogajanja pozitivno zaključila. Če bi pa dogovor predvideval enako dostojanstvo za Walter Veltroni Alitalio in ne njenega izginotja kot nacionalne letalske službe, potem bi ga lahko sprejeli,« je dejal. Sicer pa je včeraj voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni včeraj potrdil, da njegova volilna naveza dohiteva Berlusconijevo, češ da se večina neodločenih vse bolj približuje njegovi stranki. To je posredno priznal tudi Berlusconi, ko je na forumu z dnevnikom Il Tempo dopustil možnost, da bi v senatu ne razpolagal z absolutno večino. lahka glasba - Priznanje italijansko-ameriške fundacije Ramazzotti bo v ZDA prejel nagrado za kariero RIM - Člani državne italijansko-ameriške fundacije v Miamiju bodo v petek italijanskemu pevcu Erosu Ra-mazzottiju podelili nagrado niaf za dvajsetletno glasbeno kariero, med katero je poskrbel za promocijo italijanske glasbe po svetu. Na podelitvi nagrade niaf za posebne zasluge na glasbenem področju bodo prisotne številne pomembne osebnosti iz sveta politike in kulture ter italijanski veleposlanik v ZDA Giovanni Castellaneta. Nagrajenec bo na slovesnosti zapel dve pesmi ob spremljavi klavirja. Takoj za tem ga bo letalo odpeljalo v Los Angeles, kjer ga bo čakal producent John Shanks (Santana, Alanis Morissette) za obdelavo pevčeve nove zgoščenke. Ramazzotti je v dolgoletni karieri prodal 40 milijonov plošč. Kot sam poudarja v pogovoru za dnevnik La Repubblica, jih je kar polovico prodal v tujini, največ v Južni Ameriki. Kljub svetovni popularnosti ostaja za Ramazzottija težje dosegljivo prav glasbeno tržišče ZDA. Ramazzotti poje v italijanščini in španščini. Kot je povedal za italijanski časnik, svojih skladb zaradi izredno slabega angleškega naglasa ne namerava prevesti v angleščino. Prestižno nagrado niaf so med drugimi prejeli Frank Sinatra, Tony Bennet, Luciano Pavarotti, Andrea Bocel-li, Henry Mancini, Perry Como, Lisa Minelli in John Bon JOVL Eros Ramazzotti piemont - Protest Prebivalci Val di Suse z »zvijačo« proti hitri železnici TURIN -1200 prebivalcev alpske doline Val di Susa v Piemontu je v znak upora proti gradnji hitre železnice Turin-Lyon kupilo del zemljišča, na katerem naj bi gradili progo. Hitra železnica med italijanskim industrijskim središčem in drugim največjim francoskim mestom sicer spada med strateške projekte EU. Dela na progi, ki spada v okvir petega vseevropskega železniškega koridorja med Lyonom in Kijevom - ta prečka tudi naše kraje -, se sicer še niso pričela. Februarja letos je premier Romano Prodi prosil za celovit prostorski in lokacijski načrt gradnje, ki naj bi bil pripravljen do 30. junija. Večina županov v dolini se sicer strinja z izvedbo projekta, za katerega naj bi Italija med letoma 2007 in 2013 dobila tudi blizu 700 milijonov evropskih sredstev, medtem ko so občani odločno proti. Menijo namreč, da bo projekt uničil dolino, zato so proti gradnji že v preteklosti na različne načine ostro protestirali. V nedeljo pa se jih je 1200 posamično podpisalo na kar 3,70 metra dolgo overjeno pogodbo, s katero zatrjujejo, da je 1.251 kvadratnih metrov zemljišča, po katerem naj bi predvidoma tekli peroni, v njihovi lasti. Vsak izmed občanov je tako za 15 evrov kupil nekaj manj kot kvadratni meter zemljišča. Z lastnino jim bo omogočen dostop do gradbišča in do delavcev, pred katere se bodo imeli pravico postaviti in ustaviti njihovo delo. Strm padec prodaje avtomobilov v Italiji RIM - Marca je bilo v Italiji registriranih 212.326 novih avtomobilov, lanskega marca pa 261.326. To pomeni, da se je prodaja novih avtomobilov v enem letu skrčila za 18,76 odstotka. Gre za zaskrbljujoč podatek, če upoštevamo, da je prodaja februarja padla za 3,9 odstotka, v prvih treh mesecih letos pa za 10,1 odstotka. Ta negativni trend občuti tudi Fiat, ki je v teku enega leta zabeležila 20,6-odstotni padec prodaj. Poudariti velja, da se negativni trend odraža tudi na trgu rabljenih vozil, kjer se je število kupoprodaj v enem letu znižalo za 6,08 odstotka. Še en osumljenec za umor policista Racitija CATANIA - Javno tožilstvo iz Catanie je 14 mesecev po izgredih pred nogometnim stadionom Massimino zaključilo preiskavo v zvezi s smrtjo policijskega inšpektorja Filippa Racitija. Na seznamu osumljenih za sodelovanje v Racitijevem umoru se je po mlademu navijaču Antoninu Spezialeju znašel tudi 21-letni Daniele Micale, ki sicer ni član kake organizirane navijaške skupine. Fanta so aretirali na podlagi vi-deoposnetkov z 2. februarja 2007, ko je prišlo do fizičnega obračunavanja med policisti in navijači Catanie. Speziale in Micale, ki se med seboj baje nista poznala, sta v valu nasilja skupaj prijela za aluminijast kos umivalnika in udarila policista, ki je zaradi hudih poškodb na jetrih umrl. Razkrinkana mreža ponarejevalcev evrov BRUSELJ - Karabinjerji so ob podpori strokovnjakov iz Evropskega urada za boj proti goljufijam (Olaf) uspešno razkrili pomembno mrežo ponarejavalcev evrskih kovancev. V okviru operacije so aretirali šest oseb in s tem preprečili, da bi v obtok prišlo na tisoče ponarejenih evrskih kovancev, so sporočili v Bruslju. K uspešnosti preiskave je na evropski ravni, kot omenjeno, pomagal Olaf oziroma pod njegovim okriljem delujoči Evropski tehnični in znanstveni center (ETSC), ki usklajuje tehnične analize ponarejenih evrskih kovancev. V obravnavanem primeru je ETSC pri preiskavah karabinjerjev pomagal z vrsto analiz in poročil o uporabljenih materialih in drugih tehničnih značilnostih. S tehničnega vidika so sicer kovanci, ki jih je izdelovala razbita mreža, najbolj prefinjena vrsta ponarejenih evrskih kovancev, ki so jih doslej odkrili v obtoku. 1 4 Sreda, 2. aprila 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Pomemben dogovor z ministrstvom za mladinske politike Pokrajinskim projektom za mlade tri milijone evrov v treh letih Antonaz: »To področje doslej ni bilo nikoli deležno tolikšne pozornosti« »Projekti za mladino niso bili nikoli deležni tolikšne pozornosti.« Tako se je deželni odbornik za šport in mladino Roberto Antonaz izrazil v zvezi s sporazumom, ki ga je dežela FJK v ponedeljek podpisala z italijanskim ministrstvom za mladinske politike in ki predvideva, da bo država v treh letih dodelila osem milijonov evrov za financiranje projektov, v središču katerih so otroci in mladi. Dežela bo denar porazdelila med vsemi pokrajinami, največji delež - skoraj tri milijone evrov, pa bo dobila goriška pokrajina. »Goriška pokrajina bo prejela 965.000 evrov letno, saj se je najbolj zavzemala za podpis sporazuma,« je povedal Antonaz med včerajšnjo tiskovno konferenco, pri kateri sta sodelovali tudi pokrajinski odborni-ci Sara Vito in Licia Rita Morsolin. »Vlaganje v mlade je za goriško pokrajino prava tradicija, sedanja uprava pa je še posebej pozorna na to področje. Začeli smo uresničevati strukturne projekte za mlade, kar je zelo pomembno,« je povedala Morsolinova in poudarila svoje zadovoljstvo ob podpisu pomembnega dogovora. »V projekte za mladino bomo vložili približno 1.100.000 evrov letno za tri leta. Največ denarja bo prispevala država, preostalo pa dežela in pokrajina,« je še dodala odborni-ca Licia Rita Morsolin. Odbornica Sara Vito je poudarila, da se program pobud za mlade, ki ga je goriška pokrajina že začrtala lani, odvija na petih strateških oseh. Le-te so delo in izobraževanje, kultura in umetnost, mir in okolje, zgodovina in identiteta ter čezmejni šport. Med širšimi projekti, ki jih je pokrajina začela uresničevati v zadnjih letih s pomočjo deželnega odborništva za šport in mladino in s katerimi bo do leta 2009 tudi nadaljevala, so projekt Eurogosport, salon študijskega in poklicnega usmerjanja Go Orienta, projekt mikrokreditov za mlade podjetnike, projekt delovnih praks, pobuda Knjige in svoboda, tekmovanje dijaških gledaliških skupin višjih srednjih šol z Goriške in projekt Poti miru. »V načrtu je tudi izvedba študije za čezmejni medkulturni center za mlade. Zanj se bosta potegovali Gorica in Trst,« je zaključil Antonaz. (Ale) Z leve Sara Vito, Licia Morsolin in Roberto Antonaz bumbaca Kitajaski državljan s ponarejenim blagom Osebje goriške prometne policije je v ponedeljek popoldne med rednimi kontrolami prometa na cesti med Krminom in krajem San Giovanni al Natisone pregledalo avtomobil kitajskega državljana in v njem našlo približno sto verižic in pasov. Policisti so takoj posumili, da je bilo blago ponarejeno; na prvi pogled je bilo sicer podobno originalnemu, vendar ga je bilo toliko, da bi bilo vredno več deset tisoč evrov. Zaradi tega so pasove in verižice zasegli, izvedenec, ki jih je nato pregledal, pa je takoj potrdil, da je šlo za ponarejeno blago. Zaradi tega so se policisti odločili še za pregled stanovanja 27-letnega Kitajca v San Giovanni-ju in njegove trgovine v Pradamanu. V kleti pod stanovanjem so zasegli še 1.500 ponarejenih oblačil, prstanov, uhanov in verižic znamk Dolce&Gabbana, Playboy, Kitty, Rich, Gucci in Louis Vuitton, medtem ko v trgovini niso našli ničesar. Moškega so prijavili videmskemu sodišču zaradi uvažanja ponarejenega blaga oz. zaradi kršitve členov kazenskega zakonika št. 110 in 474; kitajski državljan čaka na sojenje na prostosti. Po oceni policistov je blago vredno 20.000 evrov, ker so na pasovih in nakitu ponarejene blagovne znamke, pa bi z njihovo prodajo kitajski državljan zaslužil nekajkrat večjo vsoto. Po besedah policistov med izpraševanjem Kitajec ni odgovarjal na vprašanja preiskovalcev, saj ni hotel povedati, kje je kupil blago in komu ga je nameraval prodati. VOLITVE 2 O O 8 SSk v Doberdobu Kandidati SSk za deželne volitve v goriškem volilnem okrožju se bodo danes ob 18. uri srecali z doberdobsko občinsko upravo. Ob 20. uri bo v organizaciji doberdobske sekcije SSk v osmici Pri Drejčetu večer na temo Kmetijski razvoj in park. Gost večera bo tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Marinčič na Vrhu in Gradini Kandidat Mavrične levice za deželne volitve Marko Marinčič se bo jutri ob 19. uri srečal z volivci v domu Danica na Vrhu, ob 20.30 pa bo sledilo družabno srečanje ob kozarcu vina v centru Gradina v Doberdobu. Z Marinčičem bosta prisotna Mario Lavrenčič in Stojan Spetič, ki podpirata listo združene levice in njenega slovenskega kandidata. Danes dopoldne bo Marinčič skupaj z drugimi kandidati Mavrične levice ob 9. uri govoril na volilnem shodu na tedenskem sejmu v Tržiču, ob 11. uri pa na trgu pred županstvom v Ronkah. Forum sprašuje kandidate V goriškem Kulturnem domu bo danes ob 18. uri okrogla miza Foruma za Gorico, med katero bodo postavljali vprašanja kandidatom za deželni svet Mavrične levice. gorica - Brandolin (DS) v Kulturnem domu »Zaorati treba v novo ledino čezmejnega sodelovanja« gorica - Kandidati SSk za deželni svet obiskali zaselek Jeremitišče edina uspešna bitka proti razlaščanju slovenske zemlje njo nove hale. Svojčas je SSk na goriški občini s takratnim odbornikom in sedanjim kandidatom Terpinom dosegla, da je bil spremenjen prvotni, Valentijev načrt, ki je predvideval rušenje hiše družine Zavadlav. V zameno za zemljišče, ki leži za tem poslopjem, je družina Zavadlav prejela nadomestna zemljišča v neposredni bližini svoje hiše, ki so bila sedaj s strani občine tudi očiščena deponiranega gradbenega materiala ter na novo nasuta z čisto zemljo, ki je primerna za kmetovanje. V teku je še parcelizacija nekaterih zemljišč (približno 3.000 kvadratnih metrov) v neposredni bližini, ki jih bo družina Zavadlav prejela v last od občine, tako da na koncu ne bo izgubljen niti kvadratni meter zemlje. Prav tako bodo na podlagi dogovorjenih urbanističnih predpisov vse stavbe na Jeremitišču končno lahko obnovljene in dograjene. »To je pravzaprav edina uspešna zgodba v zgodovini naših bitk proti razlaščanju slovenske zemlje,« je dejal Ter-pin in nadaljeval: »Rezultat pa je bil mogoč po eni strani zaradi nepopustljivos-ti in prizadevnosti Rumitarjev, po drugi strani pa je SSk s svojimi izvoljenimi predstavniki na občini in deželi dokazala, da kjer so njeni ljudje, se odločitve ne morejo sprejemati proti volji naših ljudi.« Zavadlav (levo) in kandidati SSk Čavdek, Terpin, Zavadlav in Paljk bumbaca Kandidati Slovenske Skupnosti za deželni svet Damijan Terpin, Majda Zavadlav, Jurij Paljk in Julijan Čavdek so obiskali Jeremitišče. Skupaj s prizadetim lastnikom zemljišč Borisom Zavadlavom so ugotovili, da občina Gorica v celoti izpolnjuje pogodbo, na podlagi katere bo družina Zavadlav prejela enako površino zemljišč, kot jo je v okviru splošnega dogovora z Rumitarji odstopila za grad- Z leve Komel, Brandolin in Tomasetig Kandidat Demokratske stranke za deželni svet Giorgio Brandolin je včeraj obiskal goriški Kulturni dom, kjer sta ga pričakala ravnatelj Igor Komel in Igor Tomasetig, predstavnik slovenskih športnih organizacij. Brandolin, bivši predsednik goriške pokrajine ter predsednik pokrajinskega odbora Conija, je še posebej izpostavil svoje geslo volilne kampanje »S svojimi ljudmi, brez meja«. Po mnenju Brandolina namreč nobena goriška narodna skupnost ne sme biti zapostavljena, saj Slovenci, Italijani in Fur-lani lahko s skupnimi napori pripomorejo k nadaljnjemu razvoju goriške pokrajine. Brandolin je ob tej priložnosti še poudaril, da Gorica mora ponovno pridobiti pravo in nenadomestljivo vlogo pri nadaljnji odpravi tako meja, kot mejnih predsodkov, saj v zadnjem obdobju smo priča zastoju obmejnega sodelovanja, ki prav gotovo ne vodi v smeri razvoja in napredka. »Zaorati moramo v novo ledino čezmejnega sodelovanja, saj današnji čas je čas velikih izzivov, v katerih Goriška mora opravljati svojo naravno povezovalno vlogo,« je zaključil Brando-lin. bumbaca gorica - V petek Srečanje z novinarko Giuliano Sgrena V petek, 4. aprila, bo Gorico obiskala italijanska novinarka in pisateljica Giuliana Sgrena. Dopisnica časopisa Il manifesto ter sodelavka nemškega tednika »Die Zeit« bo v prostorih sedeža Fundacije Goriške hranilnice v ulici Carducci predstavila svojo zadnjo knjigo, »Il prezzo del velo«, ki raziskuje simbolni pomen ženskega pokrivala v muslimanski kulturi. Srečanje se bo začelo ob 18. uri. Po pozdravu upraviteljev bo na vrsti pogovor z gostjo, ki ga bo vodil predstavnik združenja »Un ponte per...« Andrea Bellavite. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 2. aprila 2008 15 gorica - »Krepostnim« upravam so dodelili prispevek 200.000 evrov Pokrajina nagradila občine, ki so se odlikovale v recikliranju Najboljši rezultat so dosegli v Dolenjem - Mara Černic: »Priznanje za občane « Goriška pokrajina je nagradila občine, ki so se v letu 2007 odlikovale v recikliranju odpadkov. Prag 50 odstotkov sortiranih odpadkov, ki si ga je zastavljal pokrajinski načrt, je preseglo 23 občin, med katerimi bo pokrajina porazdelila prispevek 200.000 evrov. Najvišje se je na lestvici povzpela občina Dolenje (73 odstotkov in 1.540 evrov), zelo dobre rezultate pa so dosegle tudi občine Štever-jan (66,29 odstotkov in 3.209 evrov), Sovod-nje (62,10 odstotkov in 6.955 evrov) in Doberdob (62,20 odstotkov 4.700 evrov). Prispevka ne bodo koristile le večje občine, in sicer Gorica, Gradež in Tržič, ki niso dosegle cilja, za naslov in nagrado pa se bodo lahko potegovale prihodnje leto. »Odločili smo se, da bomo občine spodbudili k sortiranju tudi s tem, da jim bomo dodelili 200.000 evrov letno za obdobje treh let. Iz lestvice je razvidno, da dosegajo boljše rezultate majhne občine, kar je odvisno od številnih faktorjev. Morda bi lahko prihodnje leto dodelili tudi nagrado za najbolj "krepostne" rajone,« je povedal predsednik pokrajine Enrico Gherghetta med včerajšnjim srečanjem v dvorani pokrajinskega sveta, ki so se ga udeležili predstavniki občin. Gherghetta je spomnil, da bo v letos nared nov pokrajinski načrt o ravnanju z odpadki, zveza pokrajin Gherghetta deželni predsednik Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta je včeraj prevzel funkcijo deželnega predsednika zveze pokrajin UPI. Na tem mestu je po načelu rotacije na sle dil pred sed ni co tr žaš ke po -krajine Mario Bassa Poropat,vlo-go pred sed ni ka zve ze pa bo opravljal eno leto. »V tem mandatu bomo skuša li usta li ti no vos ti, ki jih je za -čela uvajati Poropatova. Zveza UPI je ved no bolj po dob na sin -dikatu in nima več vloge "pete pokrajine',« je povedal Greghet-ta in nadaljeval: »Cilja sta zmanjša nje stro škov, nu de nje bolj ših storitev občanom in večje sodelovanje z deželo FJK. Pomemben korak v to smer bo selitev sedeža, ki je danes v Vidmu, na sedež de že le v Trst.« Odbornica Mara Černic predstavlja rezultate sortiranja v lanskem letu bumbaca o vsebini katerega namerava pokrajina razpravljati z občinami in drugimi dejavniki teritorija v okviru foruma Agenda 21. »Nagrade, ki so jih deležne občine, so predvsem priznanje za občane, ki so se potrudili,« je po- vedala odbornica za okolje Mara Černic in poudarila: »Denar bodo namreč uprave vložile v storitve za občane.« Černičeva je dodala, da bodo nagrajenim občinam letos poklonili v dar tudi vazo in kozarce, ki jih iz re- cikliranega materiala proizvaja podjetje Spherae s sedežem v Podgori. »Gre za simbolno darilce, ki ponazarja, kaj vsega je mogoče pridobiti iz recikliranega materiala,« je povedala Černičeva. (Ale) gorica - Danes Srečanje treh uprav Danes bo potekalo deseto plenarno srečanje uprav občin Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. Skupno zasedanje, ki bo potekalo v dvorani goriškega občinskega sveta, se bo začelo ob 9. uri. Po pozdravu županov Ettoreja Romolija, Mirka Bru-lca in Dragana Valenčiča predvideva dnevni red odobritev zapisnika zadnjega plenarnega zasedanja iz dne 8. marca 2007, poročila koordinatorjev raznih delovnih skupin. Po odmoru bo na vrsti reorganizacija delovnih skupin, nato pa bodo upravitelji razpravljali o nagradi treh občin, projektu Evropsko multikulturno mesto, posebni kulturni coni in muzeju izseljenstva, projektu evropskega urada za politiko azila, novem konferenčnem centru v ulici Alviano ter rekreacijskih kolesarskih stezah. Pomembna tema bo okoljska problematika s potokom Kornom v prvi vrsti, beseda pa bo tekla tudi o razvoju območja tovornega postajališča v Štandrežu in Vrtojbi ter o poslopju goriške bolnišnice v ulici Vittorio Veneto. Po srečanju si bodo župani ogledali konferenčni center v ulici Alviano. Marinčič med srečanjem z volivci bumbaca Slovenska komponenta Demokratske stranke (DS) je včeraj priredila srečanje z naslovom »Medkulturnost kot sredstvo Goriškega povezovanja«. Predstavnik komponente David Peterin, član deželnega vodstva DS, je uvodoma povedal, da so medse povabili poslanca in kandidata DS za poslansko zbornico Alessandra Marana, ki kot Go-ričan globoko pozna potrebe in izzive tega teritorija, ter Majdo Bratina, kandidatko DS na deželnih volitvah, ki je dejanski primer multikulturnosti: Bratinova izhaja namreč iz mešanega zakona, v katerem je bil oče Darko manjšinski Slovenec, mati pa pripadnica italijanske manjšine iz Južne Tirolske. Maran je ocenil, daje postavljanje Gorice v središče Evrope postalo dolgočasno. »Središčnost Gorice v evropskem kontekstu ni zemljepisnega izvora, temveč je odvisna od ekonomskih in političnih razlogov,« je povedal Maran. Majda Bratina meni, da je z vstopom Slovenije v Schengensko območje, končno za nami šestdeset let napornega zbliževanja dveh strani: »Konec je obdobja golega sožitja, sedaj je na vrsti dejanska ekonomska integracija, ki se jo doseže gradišče - Včeraj potekal shod kandidatov Mavrične levice za deželni svet Z uspehom levice večja teža Goriški Marinčič: »Prispevali bomo k potrditvi Illyija in pozitivno spodbujali deželno upravo« - Pozorni do socialne problematike »Zelo obžalujem izbiro Demokratske stranke, da razbije koalicijo leve sredine in gre samostojno pot. Veltronijeva izbira vodi naravnost v poraz, saj bi združena leva sredina morda premagala Ber-lusconija, sama DS pa ga ne more.« Tako je nosilec liste Mavrične levice za deželni svet Marko Marinčič nagovoril volivce včeraj na shodu ob sejmu v Gradišču in poudaril, da je v nasprotju s televizijsko propagando glas za levico še kako koristen. »Zaradi volilnega mehanizma lahko prav mi odščipnemo desnici kar nekaj senatorjev in s tem absolutno večino«, je pojasnil Marinčič in podčrtal tudi dejstvo, daje levica izbrala pot združevanja. Iz štirih strank je nastala ena, ki naj ne bo le volilna povezava temveč skupni dom tako za člane štirih strank levice kot tudi za številne somišljenike brez izrazite strankarske pripadnosti, ki pa želijo, da bi se načela solidarnosti, enakopravnosti in druge vrednote levice ne izgubile v megli vse večje podobnosti med programi Vel-tronijeve in Berlusconijeve koalicije. Brez dvoma je glas Mavrični levici koristen tudi na deželnih volitvah, meni Marinčič. »Pravzaprav dvojno koristen«, je poudaril kandidat in nadaljeval: »Prvič, ker bo prispeval k potrditvi Illyjeve uprave, drugič pa, ker bo prav uveljavitev levice lahko pozitivno spodbujala deželno upravo.« Marinčič je pojasnil, daje Mavrična levica prispevala v program koalicije vrsto stvarnih predlogov na primer glede stabilnega in varnega dela, varovanja socialnih pravic in dohodkov srednjih in manj premožnih slojev ter ohranitve in kakovostnega izboljšanja javnega zdravstva. »Ravno mi v koaliciji stalno opozarjamo na pravice družbenih slojev, ki jih ogrožajo draginja, pomanjkanje socialne varnosti in učinkovitih javnih storitev«, je podčrtal Marinčič in ocenil, da niso verodostojne obljube tistih, ki v isti sapi obljubljajo višje pokojnine in obenem nižje davke. »Davke je treba znižati tem, ki jih danes plačujejo tudi za vse ostale, s čemer mislim na utajevalce. Potrebna je večja pravičnost in porazdelitev davčnega bremena.« Marinčič se je tudi dotaknil lokalnih tem in ocenil, da lahko Goriška pridobi večjo težo v deželi prav z uspehom levice. To bi omogočilo potrditev Roberta Anto-naza kot odbornika, ki se je izkazal tudi pri varovanju manjšinskih pravic, obenem pa bi odprlo pot izvolitvi slovenskega nosilca liste v deželni svet. gorica - Srečanje v priredbi slovenske komponente Demokratske stranke Gorici kulturni prestolnici evroregije Majda Bratina: »Konec je obdobja golega sožitja« - Maran: »Središčnost Gorice v evropskem kontekstu odvisna od ekonomskih in političnih razlogov« s čezmejnimi investicijami, kooperativnimi načrti in gospodarskim sodelovanjem.« Maran je zaupal podatek, da le pet odstotkov tujih investicij v Slovenijo prihaja iz Italije, presega nas že sama Francija z desetimi odstotki investicij, nemške dežele, v prvi vrsti Avstrija, pa nas sramotijo s kar 70-odstotnim deležem. »Teritorij je sedaj poenoten v svoji različnosti. Tudi tisti, ki so v preteklosti na vse načine metali polena pod kolesa vlaka evropskega združevanja v našem prostoru, se skušajo sedaj polastiti zaslug za ta zgodovinski rezultat. Sama pa sem bila vedno prepričana, da je vloga Gorice v mednarodnem sodelovanju,« je povedala Bratinova, ki je tako zaključila: »Veliko je neplodnih razprav okoli evroregije. Prerekajo se celo že o tem, katera bo njena prestolnica, preden so se sploh odločili, ali bo ta institucija ustanovljena. Po mojem bo morala biti evroregija policentrična. Z različnimi pomembnimi mesti, kjer vsako postane specializiran center za določeno področje. Gorica in Nova Gorica v svoji narodni pisanosti bi lahko bili, v tem primeru, idealna kulturna prestolnica evroregije.« Z leve Majda Bratina, David Peterin in Alessandro Maran bumbaca 1 6 Sreda, 2. aprila 2008 GORIŠKI PROSTOR / tržič - Uspešen in kakovosten zborovski koncert Ob avtorskih skladbah tudi ljudske priredbe Nastopili Ljubljanski Madrigalisti in doberdobski zbor Hrast V Laškem je bil minulo soboto zanimiv in kakovosten zborovski večer. V Tržiču je bil namreč v gosteh priznani slovenski komorni zbor Ljubljanski Madrigalisti pod vodstvom mlade dirigentke Andreje Martinjak. Ljubljanski pev ci so ob li ko va li ce lo ve čer ni kon cert, ki ga je uve -del domači mešani pevski zbor Hrast pod vodstvom Hil-arija Lavrenčiča. Koncert so priredila društva Hrast iz Doberdoba, Jadro iz Ronk, Tržič in ženski pevski zbor iz Ronk. Večer v župnijski dvorani sv. Nikolaja v Tržiču je v imenu organizatorjev uvedel Karlo Mucci, predsednik društva Jadro, ki je na kratko predstavil nastopajoče zbore. Govorjena beseda je nato prepustila mesto glasbi. Zbor Hrast je večer uvedel s štirimi pesmimi, spletom ljudskih motivov in slovenske avtorske glasbe. Dirigent Lavren-čič je posebno pozornost namenil zamejskim avtorjem. Doberdobci so publiki predstavili Vasilija Mirka in Ubal-da Vrab ca. Pred pol no dvo ra no, v ka te ri se ni so zbra li sa -mo domačini, pač pa širša publika vse od Trsta do Štever-jana, so nato stopili ljubljanski pevci in pevke. Ljubljanski Madrigalisti so mlad zbor. Sestavljajo ga namreč v glavnem univerzitetni študenti med dvajsetim in tridesetim letom starosti. Tudi dirigentka Andreja Martinjak spada v mlajšo generacijo slovenskih zborovodij. Zbor je nastal pred 17 leti in se večkrat uspešno predstavil na različnih slovenskih in mednarodnih tekmovanjih. Martinjakova je zbor prevzela leta 2003 in se s svojimi pevci uspešno udeležila natečajev v Nemčiji, Franciji in Angliji. Na tržiškem večeru so ljubljanski pevci predstavili spored modernejših stvaritev in slovensko ljudsko pevsko zakladnico. Posebno poglavje so namenili tudi tržaškemu etnologu in skladatelju Pavletu Merkuju. Ljubljanski pevci so po koncertu izrazili zadovoljstvo nad prisrčnim sprejemom v zamejstvu in se na skupni družabnosti spoprijateljili s pevci zbora Hrast in ostalimi poslušalci. (ač) Dirigent Hilarij Lavrenčič pred zborom Hrast bumbaca nova gorica - Parkirišča SGP ponuja dolgoročni najem Novogoričane je v teh dneh v poštnih nabiralnikih presenetil razpis podjetja SGP Gorica, ki stanovalcem v središču mesta ponuja dolgoročni najem z možnostjo odkupa parkirnih mest pred stanovanjskimi bloki, ki jih le-ti že desetletja brezplačno uporabljajo. Gre za parkirišča, ki so že dalj časa predmet spora med mestno občino Nova Gorica in omenjenim podjetjem, na sodišču pa že tečejo tudi postopki, s katerimi se spodbija lastništvo zemljišč. SGP-jeva ponudba stanovalcem do 15. aprila ponuja ceno s popustom za desetletni najem, ki znaša 3.300 ev-rov za zunanje parkirno mesto in 5.340 evrov za parkirno mesto v garažni hiši. Lastniki stanovanj bi imeli možnost kasnejšega nakupa, ki bi znašal 5.000 evrov za zunanje in 8.040 evrov za parkirno mesto v garažni hiši, pri čemer bi se v obeh primerih odštela že plačana najemnina. V zvezi z omenjenim razpisom SGP-ja se je včeraj oglasila novogoriška občinska uprava, ki opozarja, daje do odločitve novogoriškega okrožnega sodišča o tem, ali bo zoper SGP Gorica uveden stečaj ali ne, kakršnokoli sklepanje pravnih poslov, ki bi imeli za posledico plačilo, predmet velikega tveganja. V primeru stečaja namreč postane vse premoženje SGP del stečajne mase. Nepremičnine, na katerih SGP ponuja parkirna mesta v najem, pa so hkrati še vedno predmet pogajanj med komisijo mestnega sveta novogoriške občine in SGP, ki še niso zaključena. (km) tržič - Ventura odplula proti Angliji Gradili bodo V V« ■ I • se večje ladje Zaposlili naj bi dva tisoč delavcev Na krovu Venture je seveda tudi bazen Ventura, zadnja križarska velikanka tržiške ladjedelnice Fincantieri, je v nedeljo zapustila naše kraje in odplula proti angleškemu mestu Southampton. Poslednji uspeh tržiške ladjedelnice so v soboto popoldne slovesno izročili angleški ladjarski družbi P&O Crusies, ki je vključena v križarski koncern Carnival; zanj je družba Fincantieri zgradila že 44 ladij, od katerih 24 v Tržiču. Ventura je s svojimi 116.000 tonami, 290 metri dolžine in preko 67 metrov višine največja križarska ladja, ki je bila zgrajena za angleško tržišče in med največjimi, ki so jih zgradili v Tržiču, kjer se prav v teh dneh začenjajo tudi praznovanja stoletnice ladjedelnice. Poverjeni upravitelj Fincantierija Giuseppe Bono se je v svojem sobotnem nagovoru zahvalil županu Gianfrancu Pizzolittu za izjemno pozitivni pristop in doprinos, ki ga občina Tržič ima do vsega, kar ladjedelnica prinaša. To so tako altran pozitivne stvari, veliko delovnih mest in blagostanja, a tudi precej težav in problemov, ker je število zaposlenih veliko in se bo v prihodnje še večalo. Precej je zunanjih podjetij, a ta so po mnenju Bona prepotrebne za konkurenčno proizvodnjo Fincantierija v teh krajih. Ker Fincantieri namerava prav v tržiški ladjedelnici v naslednjih letih graditi še večje potniške ladje, za katere ima že podpisana naročila in napolnjene zmogljivosti do leta 2011, se bo skupno število delavcev povišalo za približno 2.000 enot. Bono se je dalje zahvalil prefektu Robertu De Lor-enzu za pozornost, s katero krajevni državni organi sledijo in bdijo tudi nad tistimi nevšečnostmi, ki na srečo so pri nas pod nadzorom in v omejenem številu. Pomembnost in uspešnost tržiške ladjedelnice so potrdili še predsednik Fincantierija Corrado Antonini ter angleška gosta, predsednik P&O Cruises David Dingle in direktor Nigel Esdale. (aw) podgora - Nedeljski koncert v spomin na Bogomira, Mirka in Angelco Špacapan Ubrano zborovsko petje v spomin Zapeli so zbori sv. Jernej z Opčin, Šempeter, Kapela iz Nove Gorice in F.B. Sedej iz Števerjana - Govor so zaupali Lojzki Bratuž Nanje so se spomnili s petjem, ki so ga vsi trije imeli tako radi. V nedeljo je v cerkvi sv. Justa v Podgori potekal spominski koncert za pokojne Bogomira, Mirka in Angelco Špacapan, ki sta ga priredila prosvetno društvo Podgora in Zveza cerkvenih pevskih zborov. Koncert, ki so ga oblikovali zbori sv. Jer- nej z Opčin, Šempeter, Kapela iz Nove Gorice in F.B. Sedej iz Števerjana, je pritegnil množico poslušalcev, med katerimi so bili tudi mnogi gostje, od deželnega in goriškega predsednika SSO Draga Štoke in Janeza Po-všeta do predstavnikov pokrajine, goriške in števerjanske občine ter SSk. Pred koncertom Zbor Podgora med nastopom (levo) in del udeležencev maše zadušnice bumbaca je potekala maša zadušnica. Mešani pevski zbor Podgora je pod vodstvom Sabine Antoni pel mašo, ki jo je za očeta Bogomira uglasbil Mirko Špacapan. Po obredu se je začel koncert. Kulturni program je povezoval Jurij Klanjšček, ki je po pozdravnem nagovoru prepustil besedo predsednici Zveze cerkvenih pevskih zborov Lojzki Bratuž. »Bogomir je ljubezen do glasbe in zborovskega petja še posebej prenesel na sina Mirka, ki je poleg uspešno opravljenega študija klavirja vrsto let vodil mešani pevski zbor iz Podgore in ustanovil vokalno skupino Akord. Zato je prav, da se Bogomira, Mirka in Angelce spomnimo s petjem, ki so ga vsi imeli tako radi,« je povedala Bratuževa. Nato so nastopajoči zbori zapeli vsek po tri pesmi, preden so vsi skupaj izvedli pesem K tebi želim, moj Bog Stanka Premrla pa je v imenu društva pozdravil Walter Bandelj. GORIŠKI PROSTOR_Sreda, 2. aprila 2008 1 7 / nova gorica - Šolnine za dizertacije Mladi raziskovalci pri podjedjih iskan in zaželen kader Mladi raziskovalci, bodoči doktorji znanosti, so pri podjetjih na Goriškem iskan in zaželen kader, saj se večina mladih po študiju predvsem tehničnih in naravoslovnih smeri odloča za kariero v Ljubljani ali v tujini. Da bi spodbudili prehod mladih raziskovalcev iz univerz v lokalno gospodarstvo, je slovensko ministrstvo za visoko šolstvo že pred šestimi leti začelo financirati šolnino za tiste mlade raziskovalce, ki v določenih podjetjih raziskujejo konkretne primere in obenem iz njih opravijo tudi doktorsko dizertaci-jo. Projekt poteka s pomočjo Regijske razvojne agencije (RRA) severne Primorske, ki podjetnike spodbuja in opozarja na to možnost. »Letno na Goriškem pridobimo od dva do šest mladih raziskovalcev. Letos so se zanje prijavila podjetja Hidria iz Idrije, tolminski AET in ajdovsko Primor-je,« pojasnjuje Tomaž Vadjunec iz RRA. Eden od podjetnikov, ki že sodeluje z bodočim doktorjem znanosti, je tudi Matija Klinkon, direktor podjetja SREU, ki se ukvarja s tehnologijo za brezžični prenos podatkov. »Moje izkušnje so zelo pozitivne. Ko bi le bilo čim več takih študentov, ki bi se po študiju vračali in delali v Novi Gorici, saj tukaj primanjkuje visoko usposobljenih kadrov in znanja,« pravi Klinkon, ki sodeluje z bodočim doktorjem znanosti Gregorjem Cijanom. Gregor prihaja s fakultete za elektrotehniko in se ukvarja z optimizacijo vezij. »Z znanjem, ki se pridobi na fakulteti, se je težko uveljaviti v podjetju, ki se s tem neposredno ne ubada,« pravi Gregor. Zato je mladim raziskovalcem lažje raziskovati določen problem, s katerim se ukvarja podjetje in tako znanje prenašati v prakso v korist obeh strani. Podjetja pa so zato zelo zainteresirana, da takšen kader tudi po opravljenem doktoratu zadržijo, pa tudi mladi znanstveniki so zadovoljni, da se lahko uveljavijo v domačem kraju. »V bodoče bi rada ostala na Goriškem,« pravi Kristina Brataševec, mikrobiologinja, ki preučuje vinsko trto sorte rebula in se ukvarja z optimizacijo metode za določanje nekaterih hranil v zemlji in listih trte in preučuje vpliv teh hranil na kakovost grozdja. Andraž Petrovič pa se ukvarja z organskimi polprevodniki, ki so novi materiali, v industriji pa imajo ogromen potencial. »V Sloveniji še ni tako pogumnega podjetja, ki bi se s tem ukvarjalo,« pravi Andraž, ki vseeno upa, da bo po doktorski dizertaciji ostal v domovini, sicer pa, pravi, je ena od njegovih možnosti tudi tržaški Sinhrotron, kjer zelo radi sodelujejo z mladimi raziskovalci iz Slovenije. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. ~M Gledališče GLEDALIŠČE VERDI V GORICI: 4. aprila gledališka predstava »Io l'ere-de« Eduarda De Filippa, nastopa Geppy Gleijeses; informacije pri blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. KOMIGO - festival komičnega gledališča 2008 v Kulturnem domu v Gorici: 21. aprila ob 20.30 (ob 18. uri izven abonmaja) »Kdo vam je pa to delu?« (Boris Kobal - Café Teater iz Slovenije); 29. aprila, ob 20.30 »Ma che festa e?« (Bandorkestra.55 & Orkestra Ženske protagonistke Ženske protagonistke na Goriškem med 19. in 20. stoletjem je naslov predavanja, ki bo danes ob 18. uri v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici, vodila pa ga bo pokrajinska od-bornica Licia Morsolin. Docentka moderne in sodobne italijanske književnosti na Tržaški univerzi Cristina Benussi, izvedenka za furlanski jezik in kulturo Anna Madriz in predavateljica slovenskega jezika in književnosti na Videmski univerzi Tatjana Rojc bodo predstavile like Caroline Coen Luzzatto, Marie Goitti del Monaco in Fanice Obid -Mirjam. Finančni zakon V sejni dvorani Zadružne banke v Sovodnjah bo danes ob 18.30 srečanje, na katerem bodo pojasnili novosti, ki jih uvaja finančni zakon za leto 2008. Večer prireja podjetje Servis v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem Gorica. Film v Doberdobu Drevi ob 20.30 bodo v Modra's galeriji kulturnega društva Jezero v Doberdobu vrteli film Maria Mo-nicellija »Le rose del deserto«. Gre za zgodbo italijanskih vojakov, ki se znajdejo v Libiji leta 1940 v prepričanju, da bo njihovo bivanje v tamkajšnji puščavi zelo kratko. Dogodki pa jih kamlu prisilijo v spoprijem z vojnimi grozotami. Vogrinc v Štandrežu Prosvetno društvo Štandrež prireja drevi ob 20. uri v štandreški župnijski dvorani potopisno predavanja Milana Vogrinca z naslovom »Island Peak in bazni tabor pod Everesom«. Vogrinc bo v sliki in besedi prikazal lepote Nepala in Himalaje. Koncert v Novi Gorici V novogoriškem Kulturnem domu bo danes ob 20.15 nastopil ameriški trio Boss Tweed iz Brooklyna, ki se bo v okviru druge evropske turneje prvič predstavil slovenskemu občinstvu. Skupino Boss Tweed sestavljajo basist Carolyn Sills, kitarist Gerard Egan in bobnar Eric Reed. (km) Zbylenka); 20. maja, ob 20.30 (ob 18. uri izven abonmaja) »Petelinji zajtrk« (slovenska filmska uspešnica); 26. maja, ob 20.30 »Beato fra le gonne« (Trigeminus iz Manzana); v juniju »5moških.com« (Špas Teater iz Men-geša); 18. oktobra, ob 20.30 »Tren de vin« (gledališka skupina Fortfluidi iz Trevignana - TV); vpis abonmaja do 1. aprila v Kulturnem domu v ul. Brass 20 v Gorici (tel. 0481-33288). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici bo v četrtek, 3. aprila, ob 20.30 premiera predstave Skrivni strahovi na javnih krajih. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Il cacciatore di aquiloni«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Tut-ta la vita davanti«. Dvorana 3: 17.40 »27 volte... in bian-co«; 20.00 - 22.00 »Colpo d'occhio«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »La volpe e la bambina«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 »Le cronache di Spiderwick«; 22.15 »10.000 A.C.«. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Un bacio romantico«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Il cacciatore di aquiloni«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Tut- ta la vita davanti«. Dvorana 3: 17.45 »Spiderwick - Le cronache«; 19.50 - 22.15 »Grande, grosso e Verdone«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 »L'amore se- condo Dan«; 22.00 »Questa notte e ancora nostra«. Dvorana 5: 17.30 »27 volte... in bian-co« 20.00 - 22.00 »Colpo d'occhio«. fl Razstave FOTOCLUB LUCINICO vabi na ogled fotografske razstave z naslovom »Li-bera - mente« Marie Fine Ingaliso; v centru na trgu San Giorgio v Ločni-ku do 6. aprila med 17.30 in 19.30 ob delavnikih, med 10. in 13. uro ob nedeljah. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA je na ogled skupinska razstava posoških umetnikov »Arte a Nord Est« (Umetnost na severo-vzhodu). Razstavljajo: Alda Antoni, Flavia Benussi, Nadia Blarasin, Fernada Braz, Franco Cap-pelli, Anna Degenhart, Breda Cuk, Bruna de Fabris, Luisa Delle Vedove, Marisa Ferluga, Bruna Filippi Bonder, Freeman, Olga Ingravalle B., Adriano Janezic, Marjanca Lapanje, Milena Miculan, Fulvio Musina, Eddy Pu-gliese, Daniele Severi, Alba Tassan, Giovanni Tarlao, Stefano Toso, Femi Vilardo, Joanna Zajac in Antonietta Zanin; do 10. aprila od delavnikih od 9.30 do 12.30 in od 15.30 do 18. ure, v večernih urah med prireditvami. V GOSTILNI SHERLOCK na Oslavju (pri Tildi) razstavlja svoje fotografije Marko Vogrič, član fotokluba Skupina 75. Na ogled so dela v različnih tehnikah ter večjih in manjših velikosti.. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici bo do 12. aprila na ogled razstava Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici; od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, ob prireditvah in po domeni (tel. 0481531445). V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu razstavlja Alessandro Bimbatti dela na temo Umetnost za Naravo; do 6. aprila ob petkih med 17. in 20. uro ter ob sobotah in nedeljah med 10. in 20. uro. 4 Koncerti GORIZIA JAZZ v priredbi združenja Controtempo je v teku v deželnem avditoriju v Gorici: 5. aprila ob 17. uri bo nastopil Danilo Rea s poklonom Fabriziu De Andreju, ob 20.45 bo koncert skupine Doctor 3; 12. aprila ob 20.45 bo koncert tria In The Country; 19. aprila ob 20.45 bo koncert skupine Brainville 3; 24. aprila bo koncert tria Chat Noir; vstopnice in abonmaje prodajajo v Verdijevem gledališču v Gorici (tel. 0481-33090). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bodo v četrtek, 3. aprila, ob 20.15 nastopili mladi nadarjeni pianisti iz razreda profesorja Sijavuša Gadžije-va. Koncertirali bodo Aleksander Gadžijev, Anže Vrabec, Armin Cora-lic in Giuseppe Guarrera; informacije Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, tel. 0030655-3354013, www.kul-turnidom-ng.si. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v petek, 10. aprila, ob 20.45 bo v deželnem avditoriju v Gorici koncert violinistke Yo-on Shin Song in pianistke Inge Dzekt-ser; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). VOKALNA SKUPINA SRAKA z dirigentom Bogdanom Kraljem bo praznovala svojo desetletnico s slavnostnim pevskim večerom z naslovom »... in pesem lepa v naši sredi ne bo utihnila nikdar... « v soboto, 5. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici; prireja KD Oton Zupančič iz Štandreža. 9 Šolske vesti SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je samo še nekaj prostih mest na 72-urnem osnovnem tečaju angleščine A.2, ki se bo pričel 15. aprila in bo potekal dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih z urnikom od 19. do 21. ure; informacije in vpisovanje na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev Korzo 51 v Gorici, tel. 048181826, www.sdzpi-irsip.it. M Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni izlet z avtobusom v Turin in okolico od 30. maja do 2. junija; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78398 (drogerija Mila), na tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici) in na tel. 380-4203829 (Miloš). H Čestitke V soboto je v Vidmu z odličnim uspehom zagovarjala diplomsko nalogo iz muzikoterapije »Štandrka« SARA HOBAN. Iskreno ji čestitajo Kulturni dom Gorica, SKGZ, kulturna zadruga Maja in številni goriški prijatelji. H Obvestila AKŠD VIPAVA vabi na pohod »Na k. 198 in dolino Murve - po sledeh prve svetovne vojne« v nedeljo, 6. aprila, z zbirališkem ob 8.30 v Čukišču pri Devetakih. Pohod bo potekal tudi po nemarkiranih stezah in po gozdu, priporočljivi sta primerna obutev in fizična kondicija; informacije na tel. 328-2180158. JEHOVE PRIČE vabijo na posebni javni govor, ki bo v istem dnevu v več kot 230 državah po celem svetu z naslovom »Kdo je usposobljen za vladarja človeštvu?« v nedeljo, 6. aprila, v ul. Padlih borcev "2/A v Šempetru pri Gorici ob 10. uri v italijanščini in ob 16. uri v slovenščini. KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža organizira štiri srečanja z glasbeno euritmijo (takt, ritem, melodija, note in intervali), ki ji bosta vodili Giusi Lafran-coni (euritmistka) in Sara Hoban (pianistka). Prvo srečanje bo v Kulturnem domu Andreja Budala v Štan-drežu danes, 2. aprila, ob 20.30, ostala tri srečanja pa 9., 16. in 23. aprila od 19. do 20.30; informacije in vpisovanje na tel. 333-8139217 (Sara Ho-ban, ob uri obedov) ali na naslov elektronske pošte sara_hoban@yahoo.it. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije nudi ZSKD (tel. 040-635626, 0481531495). OBČINA SOVODNJE je izdala dva razpisa za izplačilo prispevkov za plačevanje najemnin za glavno stanovanje: prvi je za družinska jedra z nizkimi prejemki (z registrirano redno najemninsko pogodbo v letu 2007), drugi je namenjen najemodajalcem, ki dajo na razpolago manj premožnim najemnikom še neodda-na stanovanja in velja za nove pogodbe. Prošnjo je treba sestaviti na ustreznem obrazcu in jo oddati na uradu za protokol do 17. aprila. K prošnji je treba priložiti še dodatno dokumentacijo, ki je navedena v razpisu. Razpis in dodatne informacije dobite na tajništvu občine ali na spletni strani www.savognadison-zo.com. OBČINA ŠTEVERJAN obvešča, da bo v soboto, 5. aprila, potekal ekološki dan. Pobudo organizira občinska uprava v sodelovanju z lovskima družinama iz Števerjana in Jazbin, občinsko civilno zaščito, društvoma F.B. Sedej in Briški grič ter z učenci osnovne šole Alojz Gradnik in srednjih šol. Zbirališče bo ob 14.30 na sedežu društva Briški grič, Bukovje št. 6. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce bodo letos v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija; informacije nudi ZSKD (tel. 040635626, 0481-531495). RIBIŠKI ZAVOD ETP goriški okoliš št. 1 v sodelovanju z rajonskim svetom Podgora prireja v nedeljo, 6. aprila, čistilno akcijo na levem in desnem bregu reke Soče in sicer od pevm-skega mosta do jezu Agro; zbirališče na parkirišču vhoda pevmskega parka ob 8.30. RUMITRSKI JUS v sodelovanju s KS Ročinj, KS Grgarske Ravne - Bate, Klubom prijateljev Banjške planote Urlaubr - Dragovica, PGD Kanal ob Soči in PGD Čepovan prireja v soboto, 5. aprila, ob 17. uri postavitev obeležja vojaškemu vodji velikega punta Ivanu Gradniku - Miklavčiču in spominski pohod Ročinj - Dragovica v nedeljo, 6. aprila. V Ročinju bo v nedeljo, 6. aprila, ob 8. uri v župnijski cerkvi maša zadušnica za Ivana Grad-nika-Miklavčiča, ob 9. uri program slovesnosti ob odkritju obeležja, sledil bo pohod proti Dragovici (predvidoma pet ur); po prihodu na cilj bo v prostorih KS v Grgarskih Ravnah družabnost ob puntarskem golažu; pohodnikom bo zagotovljen povratni prevoz v Ročinj. Prireditve ŽENSKE PROTAGONISTKE na Goriškem med 19. in 20. stoletjem je naslov predavanja, ki bo potekalo danes, 2. aprila, z začetkom ob 18. uri v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici. Cristina Benussi, Anna Madriz in Tatjana Rojc bodo predstavile like Caroline Coen Luzzatto, Marie Goitti del Monaco in Fanice Obid - Mirjam. PODJETJE SERVIS prireja v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem Gorica Srečanje o finančnem zakonu 2008 danes, 2. aprila, ob 18.30 v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v So-vodnjah. KLUB OSMICA PRI MAČKU vabi na 7. praznik salame v soboto, 19. aprila, v kulturnem centru Danica na Vrhu z pričetkom ob 20.30. Nastopile bodo skupine Express, Kraški ovčarji in Dej še an litro. KULTURNO ZDRUŽENJE ARTER-RANTE prireja v sredo, 9. aprila, ob 19. uri v gostilni LAlchimista v ul. Garibaldi 16/3 v Gorici tretje srečanje z umetnostjo in glasbo: Andrea Kvas predstavlja svoje slike ob free jazz glasbi Tristan Honsinger Tria. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja potopisno predavanje Milana Vogrinca iz Vrbja pri Žalcu; v sliki in besedi bo prikazal lepote Nepala in Himalaje, ki jih je obiskal oktobra in novembra lani; danes, 2. aprila, ob 20. uri v spodnjih prostorih župnijske dvorane Anton Gregorčič v Štan-drežu. V DVORANI DELLA TORRE v prostorih Fundacije Goriške hranilnice v ul. Carducci 2 v Gorici bo v petek, 4. aprila, ob 18. uri Giuliana Sgrena predstavila svojo knjigo »Il prezzo del velo«. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v petek, 4. aprila, ob 20.30 večer orientalskega plesa z naslovom »Ri-sveglio - Prebujanje« s skupino Da-hab el Sahar iz Gorice. Gost večera bo glasbenik Fabrizio Battista; informacije in predprodaja vstopnic na tel. 335-1376319 ali amelia@hot-mail.com. L. Mali oglasi PRODAM stanovanje v Ronkah, 1. nadstropje, približno 90 kv. m., zgradba iz leta '95: dve kopalnici, dve spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, dva balkona, garaža, klet in zunanje parkirišče; informacije na tel. 3396980287. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Alice Toso vd. Bidut v kapeli splošne bolnišnice in na pokopališču; 11.00, Jolanda Stambul vd. Ujcic iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče; 12.00, Rosa Santoro vd. Verdoliva v kapeli splošne bolnišnice in na pokopališče v Ločniku. DANES V KRAJU SAN PIER D ISON-ZO: 14.00, Mario Muscovich (iz tržiške bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. Ob izgubi dragega očeta ZORKA izrekajo Suzani Pertot iz Trsta iskreno sožalje Kulturni dom v Gorici, SKGZ in Kulturna zadruga Maja 1 8 Sreda, 2. aprila 2008 SVET / nato - Ameriški predsednik Bush včeraj v Kijevu pred vrhom zveze, ki se danes prične v Bukarešti ZDA podpirajo vstop Ukrajine in Gruzije v Atlantsko zavezništvo Francija in Nemčija pa temu nasprotujeta, da ne bi sprožili resno krizo v odnosih z Rusijo KIJEV/PARIZ - Ukrajina ima polno podporo ZDA v prizadevanjih za članstvo v zvezi Nato, je včeraj po pogovorih z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem v Kijevu izjavil ukrajinski predsednik Viktor Juščenko. Bush pa je dejal, da bo Ukrajina na vrhu Nata v Bukarešti dobila "pozitiven signal" glede članstva v zavezništvu. Medtem pa sta včeraj francoska in nemška vlada izrazili nasprotovanje vstopu Ukrajine in Gruzije v Nato. "Ukrajina si sedaj prizadeva za poglo bi tev sode lo vanja z zve zo Nato v okviru Akcijskega načrta za članstvo. Ukrajina je sprejela drzno odločitev in ZDA odločno podpirajo vašo prošnjo," je Bush dejal na včerajšnji novinarski konferenci z Juščenkom v Kijevu. Po besedah predsednika ZDA je njegova administracija podprla Akcijski načrt za članstvo (MAP) za Ukrajino in še eno nekdanjo sovjetsko republiko, Gruzijo. MAP sicer velja za ključen korak na poti do članstva v zavezništvu. "Moje stališče je povsem trdno. Ukrajino in Gruzijo bi morali uvrstiti v MAP in tukaj ni no bene tr go vine," je do dal Bush, ki je med drugim pohvalil demokratične in vojaške reforme v podporo ukrajinskega članstva v Natu. Kot je Bush še dejal med obiskom v Kijevu, je ruskemu predsedniku Vla-dimirju Putinu povedal, da Rusije ne bi smelo skrbeti ukrajinsko članstvo v Natu. Dodal je, da Rusija ne bo imela pravice veta na vrhu Nata, ki se danes začenja v Bu kareš ti, kjer bo zavez niš tvo odločalo o povabilu državam za članstvo. "Rusija ne bo imela nobenega veta na to, kar se bo zgodilo v Bukarešti," je pouda ril in do dal, da " to je pra -va politika". Nasprotovanje vstopu Ukrajine in Gru zije v zve zo Nato pa je vče raj izrazil francoski premier Francois Fillon. Kot je ob tem še poudaril, si Francija glede tega vprašanja želi dialoga z Rusijo. Prav tako je svoje nasprotovanje izra zila tudi nem ška vla da, ki je oce -ni la, da dr žavi za vstop v Nato še "nis -ta zreli". "Nasprotujemo vstopu Gruzije in Ukrajine v zavezništvo, saj smo mnenja, da to ni do ber odgo vor na raz po-reditev sil znotraj Evrope in razporeditev sil med Evropo in Rusijo," je Fillon dejal v pogovoru za francoski radio France Inter. "Francija ima na to vpraša nje dru gačen pogled kot ZDA," je ob tem dejal Fillon in dodal, da si Francija o tem vprašanju želi dialoga z Rusi- jo, kar naj bi ob začetku vrha zveze Nato v Bukarešti povedal tudi Sarkozy. Prav tako je svoje nasprotovanje povabilu Gruziji in Ukrajini izrazila tudi nemška vlada. Ob tem so v Berlinu zatrdili, da načeloma vstopu omenjenih držav v Nato ne nasprotujejo, da pa trenutno za ta korak "še nista zreli". Stališče nemške vlade je njen tiskovni predstavnik Ulrich Wilhelm podkrepil z argumentom, da se obe državi ukvarjata z notranjimi spori. Rusija je že pred tem opozorila, da bi povabilo Ukrajini za približevanje Natu lahko imelo negativne posle-di ce na evrop sko var nost in bi lah ko povzročilo resno krizo v odnosih med Moskvo in Kijevom. Na vrhu v Bukarešti Albanija, Hrvaška in Makedonija upajo na povabilo za priključitev sever no atlantske mu zavez niš tvu, Gru zija in Ukrajina pa sta zaprosili za akcijski na črt za član stvo v zavez niš tvu, s pomočjo katerega se posamezne države pripravijo na sam vstop v zvezo Nato. (STA) Predsednika ZDA George Bush in Ukrajine Viktor Juščenko med včerajšnjim srečanjem v Kijevu ansa poljska - Po dolgotrajnih sporih med vlado in opozicijo Spodnji dom parlamenta ratificiral Lizbonsko pogodbo Premier Donald Tusk VARŠAVA - Spodnji dom poljskega parlamenta, sejm, je včeraj sprejel zakon, ki predsedniku države Lechu Kac-zynskemu omogoča ratifikacijo nove pogodbe EU. Poslanci so za ratifikacijo Liz-bonske pogodbe glasovali prepričljivo s 384 glasovi za in 56 proti, 12 poslancev se je glasovanja vzdržalo. Zgornji dom parlamenta v Varšavi naj bi zakon o ratifikaciji Lizbonske pogodbe sprejel danes in s tem odprl pot podpisu predsednika Kaczynskega. Kljub korakoma, ki Poljsko še ločujeta od ratifikacije pogodbe, pa so se dejansko že z včerajšnjim glasovanjem končali več tednov trajajoči politični prepiri med proevropsko vlado in nacionalistično opozicijo, kije grozila, da bo ratifikacijo preprečila. Za ratifikacijo nove, reformne pogodbe EU sta se sicer v sejmu zavzela tako premier Donald Tusk kot predsednik Kaczynski. Predsednik je v govoru pred poslanci poudaril, da bi bila ratifikacija dobra novica tako za Poljsko kot vso Ev- ropo, in zatrdil, daje Lizbonska pogodba plod dobrega kompromisa. Tusk se je predsedniku države zahvalil za kompromis, ki je bil v minulih dneh dosežen glede ratifikacije Lizbonske pogodbe, ter zatrdil, da bo spoštoval vse dogovore. Ratifikacija pogodbe sledi večte-denskim sporom med proevropskimi strankami in stranko PiS, ki jo vodi predsednikov brat dvojček, prejšnji premier Jaroslaw Kaczynski. PiS je zahteval, da mora biti v preambuli zakona o ratifikaciji posebej izpostavljen status Poljske kot neodvisne države v EU z omembo primata poljske ustave nad Lizbonsko pogodbo. Vladajoča koalicija skupaj z levo opozicijo je predlagane spremembe zakona zavračala, vendar pa je za ratifikacijo potrebovala dvotretjinsko večino v sejmu, ki brez glasov vsaj nekaterih poslancev PiS ni bila dosegljiva. Po več tednih sta Tusk in predsednik Kac-zynski v nedeljo vendarle dosegla dogovor. (STA) zda - V tekmi za demokratsko nominacijo Senatorka slovenskega rodu podprla Obamo NEW YORK - Demokratska senatorka iz Minnesote Amy Klobuchar je v ponedeljek izrazila podporo kolegu iz Illino-isa Baracku Obamu v tekmi za osvojitev predsedniške nominacije stranke. Klobu-charjeva je povedala, da je bila odločitev med Obamo in Hillary Clinton težka. Obama in Clintonova nadaljujeta kampanjo, čeprav newyorška senatorka skoraj zagotovo ne bo mogla nadoknaditi zaostanka v delegatskih glasovih za nacionalno konvencijo konec avgusta v Den-verju, kjer bodo potrdili zmagovalca. Obama ohranja vodstvo v osvojenih delegatih na volitvah in strankarskih zborovanjih, tekmo pa bodo odločili tako imenovani super delegati, strankarski veljaki, ki se lahko odločijo po svoje. Klobucharjeva, ki je prišla v senat po zmagi na volitvah leta 2006, je ena od teh super delegatov. Senatorka iz Minnesote je povedala, da jo nadaljevanje prepirov med obema kandidatoma skrbi, zato se je bila prisiljena odločiti med "Obamo in nakovalom". Odločila se je tudi na pritisk svoje 12-let-ne hčerke in je tako zadnja v vrsti super de- Amy Klobuchar legatov, ki se odločajo zaradi navdušenja, ki vlada med mladimi za Barackom Obamo. Obama je po njenih besedah sposoben odstraniti cinizem, ki prevladuje v ameriški politiki v času predsednika Georgea Bus-ha. Kot je še dejala Klobucharjeva, je bila odločitev težka, ker spoštuje tudi Clintonovo, zato si želi, da bi senatorka še naprej ostala v tekmi za nominacijo. Klobucharjeva je sedaj komaj druga zvezna senatorka, ki je podprla Obamo. Pred njo je to storila Claire McCaskill iz Missourija. (STA) finska - Pisal jih je plesalki Minister ob položaj zaradi erotičnih sporočil HELSINKI - Finski zunanji minister Ilkka Kanerva bo moral zapustiti položaj, potem ko se je zapletel v afero s kratkimi SMS sporočili z erotično vsebino, prek katerih je nagovarjal neko erotično plesalko.Vodja Kanervove stranke Narodna koalicija Jyrki Katainen je za spletni strankarski časopis včeraj med drugim tudi povedal, da Kanerva ne uživa več podpore in zaupanja, ki bi bila potrebna, da bi še naprej lahko ostal zunanji minister. Zaradi dogodka se je Narodna koalicija sešla na srečanju, kjer so že izbrali novega vodjo finske diplomacije. To je postal 40-letni Alexander Stubb. "Stranka je enoglasno na to mesto imenovala Stubba, saj ima bogate izkušnje v zunanji politiki in tudi v EU," je ob tem povedal Katainen. Stubb, ki je ravno včeraj slavil svoj 40. rojstni dan, je sicer poslanec Evropskega parlamenta od junija 2004. Pred tem je med drugim deloval kot svetovalec Romana Prodija, ko je bil ta na mestu predsednika Evropske komisije. Zdaj že bivši finski zunanji minister, 60-letni Kanerva, se je v zadnjih mesecih Ilkka Kanerva zapletel v škandal, potem ko je 29-letni erotični plesalki Johanni Tukiainen, s katero se je srečal konec januarja, poslal prek 200 kratkih SMS sporočil, med katerimi so nekatera vsebovala "opolzko" vsebino. Kanerva je bil na položaju zunanjega ministra leto dni, njegova razrešitev pa je prvi primer na Finskem, da mora zunanji minister svoj položaj zapustiti zaradi zasebne afere. Kanerva se tokrat ni prvič posluževal opisanih metod. Ze pred tremi leti je prek SMS sporočil z erotično vsebino prav tako nagovarjal dve mladi manekenki. (STA) Poziv k objavi volilnih rezultatov v Zimbabveju PARIZ - Zunanji ministri Slovenije, Francije, Italije, Velike Britanije, Španije, Nizozemske in Slovaške so na neformalnem srečanju v Parizu zim-babvejsko volilno komisijo pozvali k čimprejšnji objavi uradnih rezultatov nedavnih splošnih volitev in poudarili, da je od kredibilnosti volitev odvisna prihodnost Zimbabveja. Vodje diplomacij sedmih evropskih držav so pohvalili Zimbabvejce, ker so se kljub izredno težavnim okoliščinam udeležili sobotnih parlamentarnih in predsedniških volitev. Državno volilno komisijo so medtem pozvali, naj hitro objavi vse uradne rezultate volitev, še posebej rezultate predsedniških volitev, saj je "od kre-dibilnosti in preglednosti volilnega procesa odvisna prihodnost zimbab-vejskega naroda". Volilna komisija je prve izide parlamentarnih volitev objavila šele 36 ur po zaprtju volišč. Po zadnjih izidih za 89 od skupno 210 parlamentarnih sedežev, ki jih je komisija objavila v ponedeljek zvečer, je v vodstvu glavna opozicijska stranka Gibanje za demokratične spremembe (MDC). MDC je namreč pripadlo 46, vladajoči Zimbabvejski afriški narodni zvezi - Patriotski fronti (ZANU-PF) avtoritarnega predsednika Roberta Mugabeja pa 43 poslanskih mest. Rezultatov predsedniških volitev komisija doslej še ni objavila. V Kosovski Mitrovici spet protestiralo več tisoč Srbov KOSOVSKA MITROVICA - V severnem delu Kosovske Mitrovice je včeraj zaradi razglasitve neodvisnosti Kosova znova protestiralo več tisoč kosovskih Srbov. Shod so organizirali pod geslom "Srbija da, neodvisno Kosovo nikoli", protestniki pa so ponovili, da bodo tovrstne shode organizirali, vse dokler ne bo odločitev o neodvisnosti Kosova razveljavljena. Tokratni protest se je končal brez incidentov, naslednji pa je napovedan za 8. april. Zbrane je med drugim nagovoril srbski pevec Bora Dordevič, ki je recitiral svojo pesem Prezir in dejal, da je to čustvo, ki ga čutijo do "kva-zidržave" Kosovo. Pred tem je na severu Kosova v ponedeljek prišlo do incidenta med tam živečimi Srbi in Albanci. V nemirih v srbski četrti Kosovske Mitrovice Brdani - po poročanju beograjskega radia B-92 naj bi na tri srbske policiste streljali Albanci iz bližnje vasi, nato pa zbežali - ranjenih ni bilo. (STA) w Sreda, 2. aprila 2008 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Četrtfinale lige prvakov Manchester United je bil za Romo znova pretrd oreh Poznala se je Tottijeva odsotnost - Rimljane sta pokopala Cristiano Ronaldo in Rooney Roma - Manchester United (0:2) STRELCA: Cristiano Ronaldo v 39. in Rooney al 66. min. ROMA (4-2-3-1): Doni; Cassetti (Cicinho), Mexes, Panucci, Tonetto; De Rossi, Pizarro; Taddei (Giuly), Aquilani (Esposito), Mancini; Vučinic. Trener: Spal-letti. MANCHESTER UNITED (4-1-4-1): Van der Sar; Brown, Ferdinand, Vidic (O'Shea), Evra; Carrick; Park, Scholes, Anderson (Hargreaves), Rooney (Tevez); Cristiano Ronaldo. Trener: Ferguson. SODNIK: De Bleeckere (Bel). RIM - Roma očitno še ni zrela za vrhunske nastope v evropski ligi prvakov. Spallettijeva četa še ni povsem odpisana, čeprav bo morala na povratni četrtfinalni tekmi lige prvakov na slovitem Old Traf-fordu (prihodnji teden) zmagati vsaj s tremi goli razlike. Manchestrov trener Alex Ferguson si je sinoči celo privoščil, da je na klopi pustil kar dva zvezdnika, Giggsa in Teveza. Pri Romi pa je bil odsoten Totti, prva violina ekipe. To se je poznalo, saj sta napadalca dobila premalo koristnih žog. Roma je sicer začela zelo napadalno. Premoč gostiteljev je trajala približno deset minut. Zatem so se opogumili nogometaši angleškega kluba. Tekma je bila zatem, vse do 39. minute, precej izenačena. Šest minut pred odmorom pa hladna prha za Romo. Rooney je preigral Mexesa, podal na desno krilo do Scholesa. Slednji je lepo visoko podal v sredino kazenskega prostora, kjer je bil Ronaldo (v zaletu) najvišji in z glavo premagal nekrivega Doni-ja. Na začetku drugega dela je Roma imela tri lepe priložnosti za izenačenje. V 50. minuti je Tržačan Max Tonetto (po podaji Vučinica) silovito streljal in za las zgrešil okvir vrat. Dve minuti kasneje je z dobre pozicije zgrešil Panucci. Najlepšo priložnost pa je v 62. minuti imel črnogorski napadalec Vučinic. Njegov strel z glavo je mojstrsko ubranil Van de Saar. Zatem se je znova uveljavilo nenapisano nogometno pravilo, da kdor gol zgreši, gol dobi. Bradati Rooney je v malem kazenskem prostoru izkoristil Donijevo napako in usnje brez večjih težav potisnil v mrežo. Do konca tekme so gostje imeli še nekaj dobrih priložnosti za tretji gol (vratnica Ronalda). 0:2 in Roma je z eno nogo že izpadla. 7 gol Cristiana Ronalda v letošnji ligi prvakov. Portugalec je z včerajšnjim golom na vrhu lestvice »bomberjev«. V igri za najboljšega strelca sta le še nogometaša Liver-poola Steven Gerrard (5) in Fernando Torres (4), saj so ostali najboljši strelci izločeni iz lige pravkov. Za 23-letnega napadalca je bil to 36 gol letošnje sezone. V objektivu Ronaldov enkratni strel z glavo, s katerim je prvič premagal Rominega vratarja Donija. Naspoled je mrežo zatresel še Rooney. Angleška ekipa je prvič v letošnji ligi prvakov zaključila srečanje s takim izidom (2:0) ansa Tesna zmaga Barcelone Schalke 04 - Barcelona 0:1 (0:1 ) STRELEC: Krkič v 12. minuti SCHALKE: Neuer, Radinha, Bordon, Kristajič, Westermann, Asamoah (Larsen), Kobiashvili, Ernst, Pander, Kuranyi (Vicente Sanchez), Altintop (Lovenkrands). BARCELONA: Valdes, Zambrotta, Puyol, Milito, Abidal, Toure (Marquez), Xa-vi, Iniesta, Krkič (Sylvinho), Eto'o (Giova-ni), Henry. SODNIK: Kyros Vassaras (Grčija) GELSENKIRCHEN - Barcelono je sinoči iz zagate rešil 17-letni napadalec srbskega porekla Bojan Krkič, ki je nemško mrežo zatresel po lepi podaji Henryja. V drugem delu so skušali gostitelji izenačiti. Katalonska ekipa ni igrala najbolje, toda s kančkom sreče so odnesli domov pomembno zmago. DANES (ob 20.45): Arsenal - Liverpool, Fenerbahče - Chelsea. APrimorski ~ dnevnik kolesarstvo Vzorce Di Luce bodo spet analizirali RIM - Italijanski kolesar Danilo Di Luca se je izognil včerajšnjemu zaslišanju italijanskega olimpijskega komiteja (CONI). Odvetnik italijanskega kolesarja je dejal, da se Di Luca ni udeležil zaslišanja zaradi dirke po Lombardiji, ki se bo danes začela v Bergamu. Na zaslišanju je sodnik Francesco Plotino odločil, da bodo 14 vzorcev urina Di Luce pregledali še trije endokrinologi super partes. To naj bi storili v desetih dneh, tako da bo naslednja razsodba šele 16. aprila. Di Luci grozi najvišja možna kazen, in sicer dveletna prepoved nastopanja. MONTEPASCHI OK - Včeraj so odigrali prve četrtfinalne tekme v košarkarski Evroligi. Izidi: CSKA Moskva - Olympiacos 74:76; Mac-cabi Tel Aviv - Barcelona 81:75, Montepaschi Siena - Fenerbahče 73:66, Tau Ceramica - Partizan 74:66. Jutri bodo odigrali povratne tekme. ŠARAPOVA IN FEDERER - Ruska teniška igralka Marija Šara-pova in Švicar Roger Federer sta napovedala udeležbo na poletnih olimpijskih igrah v Pekingu. Nekateri najboljši igralci in igralke na svetu pa so svoj olimpijski nastop odpovedali zaradi priprav na letošnji zadnji grand slam v sezoni - odprto prvenstvo ZDA v New Yorku. ZENGA - Nekdanji vratar In-terja in »azzurrov« Walter Zenga je po odstavitvi Baldinija novi trener Catanie. NESTEROVIČ - Slovenski košarkar Rašo Nesterovič je za zmago Toronta v Charlottu s 104:100 prispeval 14 točk in 11 skokov, medtem ko Primož Brezec ni igral. HAMILTONU GLOBA - Sodišče v francoskem mestecu Laon je britanskega dirkača v formuli 1 Lewisa Hamiltona zaradi prehitre vožnje kaznovalo s 578 evri. Triin-dvajsetletnega voznika moštva McLaren-Mercedes so francoski policaji zaustavili 16. decembra lani, ko je na avtocesti na severu države drvel s hitrostjo 196 km/h, hitrostna omejitev pa znaša 130 km/h. šport na koroškem - Košarkarji slovenskega društva iz Celovca presenečajo KOŠ Celovec senzacionalno na »final fouru« Sredi aprila se bodo potegovali za prestop v prvo avstrijsko zvezno ligo - SAK-u ne gre od rok - Šahisti ne popuščajo CELOVEC - Košarkarji KOŠ-a so konec tedna slavili doslej največji uspeh v 12-letni zgodovini kluba: z dvema zmagama na turnirju drugouvrščenih ekip 2. zvezne lige so se senzacionalno uvrstili na zaključni turnir štirih najboljših ekip 2. avstrijske zvezne košarkarske lige, ki bo sredi aprila odločal o napredovanju v prvo avstrijsko zvezno ligo! KOŠ Celovec je turnir treh najboljših drugouvrščenih ekip v drugi zvezni ligi (zahod, jug in vzhod) začel z zmago 88:75 proti Badnu, v razburljivi, kakovostni in hkrati odločilni drugi tekmi pa so v športni dvorani Mladinskega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu s 106:92 (46:46) premagali še nasprotnika iz Dornbirna iz Predarl-skega. S tem so si zagotovili turnirsko zmago, ki jih je direktno pripeljala v obračun štirih najboljših ekip druge zvezne lige sredi aprila (kraj še ni določen). Trener Štefan Hribar je po senzacionalnem nastopu svojih varovancev dejal, da je uvrstitev na »final four« le še dodatek k doslej največjemu športnemu podvigu KOŠ-a, ponosen na veliki uspeh slovenskih košarkarjev pa je bil tudi predsednik kluba Danilo Prušnik. Priznal je, da si na začetku sezo ne ni mo gel predstavlja ti, da bo KOŠ kot no vinec v ligi igral celo za naslov prvaka 2. avstrijske zveze lige in se potegoval za napredovanje v najvišjo avstrijsko košarkarsko ligi. Nogometaši SAK izgubili Druga spomladanska tekma prvenstva regionalne lige sredina (3. avstrijska nogometna liga) pred domačo publiko je nogometašem Slovenskega atletskega kluba (SAK) spodletela. Vocklabruck, vodeča enajsterica na lestvici, je bil predvsem v prvem polčasu v vseh ozirih boljše moštvo in zasluženo zmagal z 2:0 (2:0). To pa kljub temu, da je SAK v drugi polovici tekme stopnjeval ritem igre in zapravil vsaj dve izredni priložnosti za zadetek. Vrhu tega je Jolič s prostim strelom zadel prečko. Na lestvici je SAK drsnil na osmo mesto med 16 ekipami, zaostanek za vodečim Vöckla-bruckom pa je narasel na kar 17 točk! V koroški deželni ligi pa so nogometaši ŠD Sele v gosteh iztržili neodločen rezultat 3:3 in v treh nastopih spomladanskega dela prvenstva osvojili kar sedem točk. Deveti nastop, deveta zmaga šahistov SŠZ Združena ekipa Slovenske športne zveze in Magistrata Celovec I je v koroškem ekipnem prvenstvu 2. deželne lige slavila deveto zmago v devetem nastopu. Tokrat so morali priznati premoč vodeče ekipe na lestvici šahisti celovškega kluba Zugzwang. Dvoboj se je končal s 5:3 za združeno ekipo SŠZ Zveza Bank/Magistrat, ki je s tem še povečala naskok na lestvici pred drugouvrščenim moštvom iz Možberka na 6,5 točke. Velika prednost dva kroga pred koncem prvenstva več ali manj že pomeni naslov prvaka po-dlige in uresničitev cilja - vrnitev v najvišjo šahovsko ligo na Koroškem. V prvi koroški šahovski ligi je ekipa SŠK Obir Železna Kapla kljub nedodločenim rezultatom 4:4 proti moštvu Šahmaty iz Rude še vedno v veliki nevarnosti za izpad iz najvišje deželne lige, vseh skrbi pa se še prav tako ni rešil tudi Bekštanj, ki je izgubil proti Hypo Wolfsberg z 2,5:5,5. SŠK Obir je na 12-mestni lestvici 11., Bekštanj pa deveti. Ivan Lukan Košarkar celovškega KOŠ-a Pepe Kuess 20 Sreda' 2- apri|a 2008 ŠPORT / naš pogovor - Carlo Petrini, bivši nogometaš in pisatelj Ali bi kaj našli, če bi vdrli v hotelske sobe nogometašev? Specialci NAS še niso nikoli pregledali sob kot pri kolesarstvu - Avtor živi le 100 m od Moggijeve vile Carlo Petrini je bil dokaj uspešen nogometaš, ki je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja oblekel dres nekaterih najprestižnejših italijanskih društev, med temi tudi Milana, ko je čr-nordeče vodil »Paron« Nereo Rocco, in Romo, ko je ekipo iz prestolnice vodil »Baron« Nils Liedholm. Njegova kariera se je že bližala koncu, ko je izbruhnil škandal zaradi prodanih tekem. Petrini je bil v samem vrtincu dogodkov in leta 1980 so ga diskvalificirali za tri leta in šest mesecev, kar je bilo za takrat 32-letnega nogometaša enako predčasni upokojitvi. Pred sedmimi leti pa je Carlo Petrini začel novo kariero, ki mu je prinesla nedvomno precej več težav kot nogometna, a nenazadnje tudi nekaj vidnih uspehov, kljub temu, daje marsikoga njegovo pisanje motilo, tako da je bil zanj skoraj edini sistem reklamiranja svojih knjig nekoliko starokopitno a vselej učinkovito »ustno izročilo«. Danes bo v prostorih knjigarne Minerva v ulici San Nicolo' predstavil zadnjo uspešnico, »Un calcio nei coglioni«, ki je izšla pred nekaj meseci. V tej knjigi Petrini opisuje vse nečednosti, ki so se dogajale zadnja leta, medtem ko se je v preteklosti že zaustavil pri bolj avtobiografskih temah in zlasti pri posledicah, ki jih je njegovo telo imelo zaradi uživanja vsakovrstnih poživil in zdravstvenih pripomočkov med dolgo in uspešno kariero. Začnimo pri koncu in pri zadnjem škandalu v svetu italijanskega nogometa, tako imenovanem »Moggiopoli-ju«. Kaj ostaja od tega škandala, ki je imel, kakor je značilno za Italijo, precej bolj mile posledice od tistih, ki jih je marsikdo pričakoval. Nekaj že. Ostaja proces v Neaplju, ki se še razvija in bo, upajmo, imel določene posledice za osebe, ki so vanj vpletene. Ostaja pa tudi to, da je »uradno«, in poudarjam »uradno«, Moggi izločen iz igre, ki se jo igra v svetu italijanskega nogometa. Potem pa, neuradno, je veliko njemu zvestih mož ostalo na pomembnih položajih znotraj italijanskega nogometa. Kar precej je ekip v A in B ligi, v katerih ima Mog-gi posredno prste vmes. Dokaj zanimiv pa je podatek, da sta vidva z Moggijem praktično soseda, saj oba živita v Monticianu pri Sieni... Mislim, da je razdalja med mojim 32 kvadratnih metrov velikim stanovanjem in njegovo ogromno vilo, približno sto metrov. Ko sva bila otroka pa sva živela še bližje in brez te socialne razlike. Skratka, poznam ga že petdeset let. Sicer med nama odnosi niso nikoli bili najboljši, čeprav sva bila rojena v istem kraju. Jaz sem kmalu potem, ko so začeli umirati nekdanji nogometaši, začel raziskovati te primere in poskušal, kolikor se je le dalo, dvigovati nekaj prahu. Seveda Moggi, ki je bil že takrat, proti koncu osemdesetih let, pomemben človek, mi v teh bojih ni stal ob strani. Oziroma bil je na drugi strani pregrade. Pred približno dvema letoma ste v intervjuju zatrjevali, da bo gotovo prišlo do tekme Juventus - Pizzighet-tone, saj je najmilejša možna kazen za črnobele bilo igranje v C2-ligi. Stvari so se izšle nekoliko drugače ... Nedvomno. Žal živimo v neki državi, kjer je zgledna kazen prej izjema kot pravilo. Če bi prišlo do resnično zglednih kazni, bi bila C2-liga najmanj, kar bi Juventus zaslužil. Pozorno sem poslušal vsa telefonska prisluškovanja, iz katerih izhaja, da je Moggijeva krivda jasna in zelo huda. A ob Juventusu bi morali kaznovati še vrsto drugih društev, zato so s tega vidika izbrali isto pot kot leta 1980. Odločili so se za kaznovanje le manjšega števila krivcev, ki so plačali tudi za krivdo ostalih. Ampak takrat so vas obsodili na 42 mesecev dolgo kazen, ki je neprimerno strožja od tistih, ki nogometaše doletijo dandanes. Zakaj take razlike v strogosti? Enostavno zato, ker so se z nami takrat vedli slabše kot bi se s kravami, ki so namenjene v klavnico. Prihajali so in te brez obotavljanja kaznovali z večletno pre- Danes bo Carlo Petrini v prostorih tržaške knjigarne Minerva v ulici San Nicolo predstavil zadnjo uspešnico (o kateri smo že poročali), »Un calcio nei coglioni«, ki je izšla pred nekaj meseci povedjo igranja. Hoteli so dokazati celemu svetu, da je v Italiji obstajalo športno sodišče, ki je bilo pripravljeno stopiti na prste vsakomur. A to je bilo zadnjič. Med lanskim in takratnim škandalom so razlike take, da bi moral Juventus, če bi se lani držali istih kriterijev kot leta 1980, igrati v amaterskih prvenstvih, sodnikom, odbornikom in nekaterim vodilnim osebam pa bi morali dosmrtno prepovedati katerokoli funkcijo v svetu nogometa. Od takrat se je le nekaj spremenilo: denarja je veliko več in interesov tudi. Nihče ni želel, da bi Juventus ostal predolgo daleč od A lige. Nikogar ni bilo, ki bi imel korajžo, da kaznuje Juventus in Milan na igranje v C2-ligi. Le to bi bila pravična pravica: Juventus in Milan v C2, Lazio in Fiorentina v B. Kaj pa bi moral narediti italijanski nogomet, da bi mu končno uspelo imeti čisto okolje, kjer bi lahko resnično verjeli v to, da je zmagal najboljši, da je sodnik naredil le človeško napako, da ni nihče prodajal tekem ali užival nedovoljena sredstva. Smo sploh kdaj imeli tak nogomet? Ne, nikoli ga nismo imeli in nikoli ga ne bomo imeli; vsaj dokler bodo na čelu nogometne zveze in nogometne federacije osebe, ki si že štirideset let izključno izmenjujejo stolčke, a navsezadnje so vedno tam. Vedno eni in isti obrazi upravljajo z nogometnim svetom. Odkrili so Moggija, potem ko sem jaz o teh stvareh govoril že tri leta prej. In pomisliti je treba, da ima v italijanskem nogometu Mog-gi prste vmes že od daljnega 1979. leta. Torej potrebovali smo skoraj trideset let, da smo ga zasačili. Strinjam se, da upravljajo italijanski nogomet vedno ene in iste osebe. Mislite, da bo tudi Moggi kmalu znova zraven? Upajmo, da ne. Deželno upravno sodišče ni sprejelo njegovega priziva proti štiriletni prepovedi, tako da vsaj do leta 2011 naj ne bi bilo tega problema. A živimo v Italiji, tako da nimam dvomov, da se bo takrat že dobilo društvo, ki ga bo povabilo, da bi sodeloval. A bodimo odkriti: če ne bodo prišli novi obrazi na čelo nogometne zveze in federacije, če ne bo zapihal svež veter v italijanskem nogometu - žal v to ne verjamem, ker je preveč denarja v igri - do takrat ni rešitve. Ob boju proti tem škandalom ste v prvi vrsti tudi v boju proti dopingu. Od leta 2006 ste pristopili z nekaterimi drugimi nekdanjimi nogometaši k »Združenju žrtev dopinga«. Sicer zgleda, da nogomet ni med športi, kjer so poživila najbolj razširjena. Je res tako? To je le vtis. V resnici je posledica tega, da se okoli nogometa vrti preveč denarja in preveč interesov, tako da nihče ne bi imel koristi od tega, da bi se poostrilo boj proti dopingu v nogometu. Nikoli se ni dogodilo, kar se redno dogaja pri kolesarstvu, da bi specialci NAS vdrli v hotel, kjer se na tekmo pripravlja nogometna ekipa, in začeli pregledovati vsako sobo posebej. Nisem gotov, da bi kaj našli, ampak nimamo dokazov niti v drugo smer. Govori se samo o kolesarstvu, ampak v nogometu smo zabeležili več nenavadnih smrtnih žrtev kot pri kolesarstvu. Nisem zdravnik, tako da ne morem vedeti, koliko smrti je neposredna posledica dopinga, ampak jaz sem živ dokaz, da lahko nekatere vrste substanc uničujoče vplivajo na zdravstveno stanje neke osebe. Razna poživila, ki sem jih jemal med nogometno kariero, so me pripeljale do tega, da me vozi okoli žena, ker sem postal skoraj popolnoma slep, ob tem pa se že tri leta borim z zahrbtno boleznijo, ki mi je zajela možgane. Mislim, da če je seznam nepojasnjenih smrti nekdanjih nogometašev dolg od 150 do 180 imen, je nekaj nezdravega bilo... Morda ni mogoče dokazati, da so vsi umrli zaradi dopinga, a niti za-tiskanje oči se mi ne zdi prava rešitev. Kako pa gledate na nedeljsko smrt navijača Parme? Šlo je za nesrečo, tako da je po mojem mnenju pravi nesmisel preložiti tekmo zaradi prometne nesreče. Če bi prekinili tekmo vsakič, ko pride do takega dogodka, prvenstev ne bi smeli niti začeti. Ni mogoče primerjati tega dogodka z lanskim, saj tu ni nihče ustrelil nikogar. Šlo je le za nesrečo. Pripravljate morda novo delo? Trenutno čakam na to, kako se bosta zaključila procesa v Neaplju proti Mog-giju in ostalim ter proces GEA v Rimu. Mislim, da se bomo nato z založnikom pogovorili, ali je primerno še pisati o teh stvareh, saj se mi zdi, da sem kot Don Hihot, ki se bori proti mlinom na veter. Škandali si sledijo, a ničesar se ne ukrene, da bi se razčistilo zadeve. Žal imajo te osebe številne prijatelje tudi v svetu informacije, ki prikrivajo določena dejstva. Kar nekaj novinarjev je v teh letih sporočalo le tisto, kar jim je Moggi ukazal. Tudi to lahko preberete v knjigi. Dobro branje vsem torej ... Iztok Furlanič plavanje - 4. memorial Romane Calligaris V tekmovanju Trstu nastopilo več kot 500 plavalcev Tržaško plavalno društvo US Tri-estina Nuoto je konec preteklega tedna zgledno organiziralo 4. memorial Romane Calligaris, ki je bilo namenjeno plavalcem vseh starostnih kategorij. Kljub te mu da je v 50-me tr skem tr -žaškem bazenu Bianchi nastopilo več kot 500 plavalcev, j e vse tekl o kot po olju, tr žaš ki klub pa se je iz ka zal tu di zavoljo bogatega nagrajevanja. Nastopilo je tudi več klubov iz Slovenije (na spletni strani Triestine je bil zanje objavljen razpis v slovenščini, poskrbeli pa so tudi za nemško verzijo), s svojimi mladimi tekmovalci pa tudi Plavalni klub Bor. Nekateri izmed njih so v moč ni in šte vilč ni konku ren ci do se -gli dobre rezultate. Nastopili so tudi slovenski tekmovalci tržiške Adrie in slovenski plava lec tr žaš ke ga klu ba Ra ri Nan tes. Na vrh lestvic sta se povzpela Rok Zacca-ri a in Lea Ušaj, ki sta do se gla po eno zmago in več uvrstitev na stopničke. Memorial je bil pobraten s fundacijo Luchetta Ota D'Angelo. Plavalci PK Bor, slovenski plavalci Adrie in tržaškega kluba Rari Nantes so dosegli sledeče rezultate: Moški: Letniki 1989 in starejši, 100 hrbtno: 3. Rok Zaccaria (Tržič, 1:01,55); 100 m delfin: : 2. Rok Zaccaria (Tržič, 57,90); 200 m delfin: 1. Rok Zaccaria (Tržič, 2:08.86); 200 mešano: 1. David Peric (Tržič, 2:09,91); 100 m prosto: 3. David Peric (Tržič, 52,28); 100 m prsno: 1. David Peric (Tržič, 1:08,68) Letnika 1990-91, 200 m mešano: 100 hrbtno: 25. Andrej Radetti (Tržič, 1:04,19); 8. Andrej Radetti (Tržič, 2:37,54); 400 m prosto: 9. Andrej Radetti (Tržič, 5:00,06); 100 m delfin: 16. Luka Zidarič (Rari Nantes Trieste, 1:08,65); 200 m delfin: 5. Luka Zidarič (Rari Nantes Trieste, 2:32,18) Letniki 1992-94, 200 m prsno: 5. Jakob Terčon (Tržič, 2:56,09); 100 prsno: 9. Jakob Terčon (Tržič, 1:20,32); 19. Niki Hrovatin (Bor, 1:26,78); 200 mešano: 24. Niki Hrovatin (Bor, 2:51,48); 100 prosto: 37. Niki Hrovatin (Bor, 1:03,28); 49. Jakob Terčon (Tržič, 1:06,11) Letnika 1995-96, 100 m prosto: 6. Davide Tominec (Tržič, 1:04,68); 42. William Matarrese (Bor, 1:22,32); 100 m hrbtno: 4. Davide Tominec (Tržič, 1:18,98); 25. William Matarrese (Bor, 1:38,3) Ženske: Letnik 1991 in starejše, 200 m mešano: 3. Lea Ušaj (Tržič, 2:30,58); 100 m hrbtno: 1. Lea Ušaj (1:09,33), 9. Vlasta Ušaj (obe Tržič, 1:17,61); 100 m delfin: 3. Lea Ušaj (1:09,71), 7. Vlasta Ušaj (obe Tržič, 1:17,14); Letnika 1994-95, 100 m prosto: 41. Ema Kravos (Bor, 1:15,29); 47. Helena Vidali (Bor, 1:18,24); 48. Barbara Ban (Bor, 1:18,75); 54. Erika Žuljan (Bor, 1:36,52) 200 m hrbtno: 17. Helena Vidali (3:05,38). 200 m mešano: 18. Barbara Ban (Bor, 3:10,78); 100 m hrbtno: 21. Helena Vidali (Bor, 1:29,8); 100 m prsno: 22. Barbara Ban (Bor, 1:38,73); 24. Erika Žuljan (Bor, 1:43,05). odbojka Sassuolo Sandre Vitez klonil po 5 nizih Unicom Starker Kerakol-l Sassuolo, pri katerem igra tudi Kontovelka Sandra Vitez, je zaključil svoje nastope v rednem de lu v A1-li gi. V zad njem kro -gu se je pred do ma čo pu bli ko pomeril z drugouvrščeno ekipo Despar Perugia in klonil šele po petih nizih 2:3 (23:25, 26:24, 17:25, 25:21, 11:15). Vitezova je igrala v vseh petih nizih: v prvih dveh je začela v prvi postavi. Do se gla je eno to čko. Sas su o lo se je že uvrstil v končnico za napredovanje (od 9. do 2. maja). Vse ostale ekipe bodo odigrale zadnji krog v nedeljo, 6. aprila. JADRANJE V Pesaru prva med mladinci Piculin - Percic V Pesaru je konec tedna stekla državna regata v razredu 470. Sobotne regate so zaradi brezvetrja odpadle, tako da se je 36 posadk pomerilo samo v nedeljo na treh preizkušnjah. Nastopili sta Čupini posadki Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti ter Alessio Spadoni in Adriano Condello ter slovenska jadralka Marina Piculin z Lorenzom Per-cicem (Societa Triestina della Vela). Kakovostno konkurenco najboljših italijanskih jadralcev v razredu 470 sta dopolnjevali posadki Airo - Mascoli ter Desiderio - Bianchi, ki ju na prejšnji državni regati v Neaplju ni bilo in sta osvojila prvo oz. drugo mesto. Odlično absolutno četrto mesto in prvo mesto med mladinci je pripadlo Marini Piculin in Lorenzu Percicu, ki sta bila 2., 3. in 13. Šesta oziroma tretja med mladinci je bila posadka Spadoni - Condello (4., 12. in 5.), sedma (četrta med mladinci) pa Farneti - Sivitz Košuta (vsi Čupa). Največ težav so imeli tekmovalci v prvi regati, saj je veter večkrat zamenjal smer, dalj časa pa ga sploh ni bilo. Organizatorji regate kljub temu regate niso prekinili, regatno polje so le zmanjšali za tri stranice. Po dveh državnih regatah sta Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta druga med mladinci za bratoma Dubbini. TENIS Paola Cigui izločena v prvem krogu Paola Cigui je v nedeljo nastopila na turnirju v Patrasu v Grčiji z nagradnim skladom 50.000 dolarjev. V prvem krogu kvalifikacij je izgubila proti 4. nosilki Američanki Katie Ruc-kert s 6:3 in 6:2. LOKOSTRELSTVO Detela in Zubalic (Zarja) na državni finale Mlada lokostrelca bazov-ske Zarje Sara Detela (letnik 1995) in Emil Zubalic (1997) sta v nedeljo nastopila na deželni fazi Mladinskih iger in se uvrstila na državni finale, ki bo 13. aprila v Roveredu pri Trentu. Sara je streljala na 18 metrov in zasedla prvo mesto (4. najboljši rezultat). Emil pa je bil v moški konkurenci 3., le malo točk od prvo uvrščenega. Pri Zarji so z nastopom Sare in Emila nadvse ponosni. Zadnji lokostrelec ba-zovskega društva, ki je nastopil na Mladinskih igrah, je bila Katja Raseni in to pred več kot 15 leti. / ŠPORT Sreda, 2. aprila 2008 21 nogomet - Trener Zarje Gaje Moreno Nonis Play-off je še v našem dometu Za 1. AL potrebne večje investicije Igranje z večino slovensko govorečih igralcev je društvena prioriteta - »Štiri prekrasne sezone« naše številke Breg že 540 minut ni dal zadetka V 25. krogu amaterskih nogometnih prvenstev so enajste-rice naših društev skupno osvojile le 14 od 27 razpoložljivih točk. Najšlabše jim je šlo v elitni ligi, saj sta Vesna in Juventina ostali praznih rok. Križani so v Seveglianu doživeli deveti prvenstveni poraz, tako da so sedaj sami na repu lestvice. Igrišče v Seveglianu je bilo za Vesno še enkrat pravi tabu. Križanom poleg te ga, da že pe to se zo no za po re -doma ni uspelo odnesti točke, na tem igrišču niso dali niti gola. Trikrat zapored so zgubili 1:0, lani 2:0, v nedeljo pa spet 1:0. Polo žaj Ves ne je se daj res kri ti čen, ta ko da bo do mo ra li v pre os ta -lih petih tekmah zbrati čimveč točk in seveda upati tudi na spodrsljaje konkurentov v boju za ob sta nek. V to sku pi no pa se je po tretjem zaporednem porazu pogreznila tudi Juventina, ki ima v zadnjem delu prvenstva vsekakor nekoliko lažji spored od Vesne. V 1. AL so naše tri enajste-rice prvič v letošnjem prvenstvu odnesle sedem od devetih razpoložljivih točk, kar predstavlja nov rekord, saj so se doslej isto-čas no sa mo dva krat vse tri iz -ogni le po ra zu, in si cer v 4. kro -gu (ena zmaga dva neodločena rezultata) in v 14. krogu (trije neodločeni rezultati). Najboljše so se odrezali Sovodenjci, ki so gladko premagali doslej tretjeu-vrščeno Aquileio in si s tem matematično zagotovili obstanek v li gi. Po šti rih za po red nih po raz -ih j e do zmage prišlo tudi Pri-morje, ki je na predzadnjem mestu lestvice dohitelo Rudo, s ka te ro se bo po me ri lo prav v zadnjem kolu. Primorec pa je po dveh za po red nih zma gah in kljub temu, da je prisilil na neodločen rezultat prvouvrščeni San Giovanni, ostal na repu lestvice. V prihodnjem kolu je na spo re du 24. pr ven stve ni der bi med Primorcem in Primorjem, rezultat katerega bo praktično odločil usodo obeh enajsteric. Upoštevajoč kritičen položaj na lestvici je razumljivo, da oba računata na zmago, ker bi le tako imela še kanček upanja za obstanek. Če pogledamo rezultate dosedanjih derbijev, ugotovimo, da sta ekipi devetkrat igrali neodločeno (le trikrat brez gola), 12 krat je zmagalo Primorje, Primorec pa le dvakrat; prvič v sezoni 1967/68 na igrišču 1. maja (1:0), drugič v sezoni 1979/80 v Treb-čah 2:0. Skupno je v 23 derbij ih padlo 46 golov, Primorje jih je da lo 31, Pri mo rec pa 15. V 2. AL smo za be le ži li pe -ti zaporedni poraz Brega, ki ne da gola že 540 minut. Zadnjič je na sprot ni ko vo mre žo za tre sel Coppola v prvi minuti sodnikove ga po dalj ška v Ron kah, ko so Bre ža ni ize na či li 2:2. Z ne delj -skim po ra zom je Breg do konč -no odrezan od boja za play-off. Na končnico prvenstva pa še vedno upa Zarja Gaja, ki se mora v zadnjih petih nastopih pomeriti kar s tremi neposrednimi tekmeci (Domio, Piedimonte, Costalunga). Bruno Rupel Vzhodno-kraška (iz Bazovice, Gropade in s Padrič) Zarja Gaja lahko še izpolni letošnji cilj: uvrstitev v končnico za napredovanje. Do konca prvenstva morajo rumeno-modri igra ti še pet te kem, od ka te rih kar tri pro ti eki pam, ki so na vr hu in pod vr -hom lestvice (že v nedeljo Domio, po tem Pi e di mon te, Cos ta lun ga in še Mossa ter Zaule). Trener Moreno Nonis (letnik 1961), ki že četrto sezono vodi Zarjo Gajo, je še kar zadovoljen z dosedanjimi nastopi svojih va ro van cev. »Potegujemo se za uvrstitev v play-off, tako da je sezona - vsaj doslej - pozitivna. Prav gotovo bi si za-slu ži li še ne kaj točk več. Na ža lost pa smo letos zgrešili kar tri enajstmetrovke od petih dosojenih. Če bi bili s kazenskih strelov bolj natančni, bi prav gotovo imeli nekaj točk več na lestvici. Res škoda. Vsekakor ni še nič izgubljenega. Končnica je še v našem dometu,« je prepričan miljski trener No nis, ki je za pos len kot sin di ka list v tr žaš kem pri sta ni šču. Kako pa bi ocenili vaša štiri leta pri Zarji Gaji? »Gre za zelo pozitivno izkušnjo. Pri Zarji Gaji smo z mano odprli nov ciklus, saj smo iz 3. AL napredovali v drugo in sedaj se potegujemo za uvrstitev v play-off. V tem času smo v ekipo stalno vključevali domače slovensko govoreče nogometaše, kar je tudi glavna prioriteta društva.« Kaj bi Zarja Gaja potrebovala za nastop v višji ligi? »Potrebno bi bilo investirati še nekaj denarja. Razlika med 2. in 1. AL je kar velika, tako da bi ekipa potrebovala še kakega bolj izkušenega igralca. Če bi letos imeli Steinerja, bi prav gotovo napredovali v višjo ligo.« Januarja in februarja - kar je že prava tradicija - ste imeli padec forme? »To je pri nas že običajno. Imeli smo poškodbe, zatem je bil pust in zaradi tega smo izgubili kar nekaj točk.« Kateri nogometaši so bili doslej poglavitni? »Med mlajšimi igralci sta se prav gotovo izkazala Aron Mihelčič in Danjel Franco. Posebno Mihelčič je za nas na sredini igrišča zelo pomemben igralec. Izredno velik napredek, odkar sem jih spoznal, pa so naredili Goran Križmančič, Marko Kariš, Vitomir Križmančič in Martin Grgič. V ekipo pa smo vključili še dva obetavna mla- Trener Zarje Gaje Moreno Nonis da nogometaša: to sta Igor Ghezzo in Kevin Segulin. Zelo pomemben je še Satti, ki je naš prvi strelec. Razred zase pa sta 40-letna Vili Bečaj in Fabio Schiraldi. Sta zelo izkušena in večkrat odločilna.« Kdo pa ni izpolnil pričakovanj? »Prav gotovo napadalec Fratnik, od katerega smo pričakovali več zadetkov. Nasprotnikovo mrežo pa je zatresel le dvakrat.« Zaradi družinskih razlogov sledite tudi repenskemu Krasu Koimpex v promocijski ligi. »Pri Krasu igra moj sin Jacopo. Ogledal sem si nekaj tekem in Kras je prav gotovo ena najboljših ekip v promocijski ligi. Imajo odličnega trenerja (Alejnikova op. ur.) in celo vrsto tehnično zelo solidnih nogometašev. Promocijska liga pa je zelo zahtevna in ni lahko napredovati. Treba je vztrajati.« Kaj torej manjka Krasu za napredovanje v višjo ligo? »Mogoče igralec, ki bi se bolj boril na sredini igrišča. Kot Gattuso pri Milanu.« Jan Grgič kroma deželni mladinci Mestni derbi je pripadal Juventini Juventina - Pro Gorizia 3:1 (1:0) STRELCI JUVENTINE: Cadez, Paziente iz 11-m in Simonetti. JUVENTINA: Kardas, Manni, La-manda (Simonetti), Patrone, Cipolla, Gaggioli, Galliussi, Černic (Peric), Mo-horic, Cadez (Contin), Paziente (Lo-russo); trener Currato. Mestni derbi deželnih mladincev so osvojili nogometaši štandreške Ju-ventine. Rdeče-beli so povedli že v prvem polčasu. Prvi gol je dosegel Alan Cadez. V drugem polčasu pa so gostitelji potrdili premoč na igrišču in še dvakrat zatresli nasprotnikovo mrežo. Tekma proti Pro Gorizii je bila zelo borbena in moška, pravi derbi pač. Juven-tinin trener Luigi Currato je pohvalil vse svoje varovance. Juventina bo v soboto igrala proti Seveglianu. Memorial Almira Del Pin mladincem Juventine Mladinci domače Juventine so osvojili tretji Memorial Almira Del Pin (organizirala ga je Juventina v sodelovanju z ZSŠDI), v spomin na nekdanjo zvesto navijačico iz Štandreža. Juventina je z 2:0 premagala mestnega tekmeca Pro Gorizio, z 1:0 pa Azzurro. Na drugo mesto se je uvrstila prav Azzurra, ki je bila v medsebojnem obračunu boljša od Pro Gorizie. Organizatorji so obenem nagradili tudi najboljše posameznike. Za najboljšega igralca turnirja je bil imenovan Juventinin nogometaš Alan Cadez. balinanje Kras v finalu prepričljivo boljši od Gaje V soboto se je s tekmovanjem za če-tverke zaključila zimska dejavnost balinarske komisije pri ZSŠDI. To je bil pravi športni praznik, saj so odigrali kar 15 srečanj. Po vrhu pa je bil tokrat zelo radodaren blagajnik organizatorja, saj so razdelili kar 20 medalj. Nagrajene so bile namreč prve 4 uvrščene ekipe z rezervami vred. Na tekmo se je prijavilo 8 od 9-ih zamejskih društev (manjkal je le štandreški Mak), ki so se v dveh izločilnih skupinah srečale vsaka z vsakim. Vse je nekako potekalo po pričakovanjih, saj je končno prvo mesto dosegel zgoniški Kras, ki je tako potrdil odlično formo svojih predstavnikov, ki so redno trenirali med zimo. Pravkar zaključeni zimski sklop tekmovanj je bil za Canteje-ve varovance izredno uspešen, saj je bilo sobotno že drugo prvo mesto, po vrhu pa so njihovi člani večkrat opozorili nase. Pred začetkom tekmovanja je Poletov predstavnik Drago Štoka na kratko orisal lik pred kratkim preminulega dolgoletnega člana Gigija Rotterja, katerega so prisotni počastili z enominutnim molkom. Kot smo dejali, so bili tokrat Kraševci izredno težko ranljivi. Dosegli so vseh pet gladkih zmag (kar dvakrat so si privoščili drugo-uvršče-no Gaj o), tako da j e njihov uspeh več kot zaslužen. Nekajkrat je bila tudi sreča na njihovi strani (predvsem v izločilnem srečanju proti Gaji), vsekakor rezultati posameznih srečanj dovolj jasno pričajo o njihovi premoči. Vsi so dali vse od sebe, med vsemi pa je tokrat izstopal Skupek, ki je bil dejansko nepogrešljiv predvsem v bližanju, ko so nekajkrat soigralci odpovedali, pa tudi v zbijanju, kar potrjuje, da je z letošnjimi nastopi v prvoligaškem prvenstvu opravil velik kakovostni skok. V finalnem obračunu z gajevci pa sta se izkazala še dva njegova soigralca, in sicer zbijalec Doljak, ki se je po katastrofalnem nastopu v polfina-lu v finalu naravnost prerodil ter bližalec Živec, ki je po prvi tretjini srečanja nadomestil nerazpoloženega Miliča. IZIDI, skupina A: Gaja - Primorje 13:2, Kras - Nabrežina 13:2, Kras - Gaja 13:6, Primorje - Nabrežina 13:3, Kras - Primorje 13:3, Gaja - Nabrežina 13.1. Vrstni red: Kras 6, Gaja 4, Primorje 2, Nabrežina brez točk. Skupina B: Polet - Zarja 13:3, Sokol - ZSŠDI 13: 6, Sokol - Polet 13:4, ZSŠDI -Zarja 13:;3, Sokol - Zarja 10:4, ZSŠDI - Polet 13:6. Vrstni red: Sokol 6, ZSŠDI 4, Polet 2, Zarja brez točk. Polfinale: Kras - ZSŠDI 13:9, Gaja -Sokol 12:9. Finale: Kras - Gaja 13:7. KONČNI VRSTNI RED: 1. Kras (Mervic, Živec, Milič, Doljak in Skupek), 2. Gaja (Coverlizza, Milcovich, Dario in Milan Calzi ter Bonin), 3. Sokol (Lorenzi, Pertot Bagozzi, Micheli in Guštin), 4. ZSŠDI (Fabjan, Vitez, Cante, Battain in S. Lazar) V četrtek se bo v drugem kolu balinarske C-lige Gaja pomerila s Triestino, ki je v prvem kolu izvolila gladko zmago proti Ponzianini. Očitno se bosta prav četrtkova tekmeca potegovala za končno prvo mest v skupini. Srečanje se bo v Domu pristaniških delavcev pričelo kot običajno ob 19. uri. (Z.S.) C3 Obvestila SK DEVIN prireja zaključni družabni večer z nagrajevanjem tečajnikov smučarske šole in udeležencev društvene tekme prihodnjo nedeljo 6. aprila 2008 v Doberdobu, Agriturizem Kovač z začetkom ob 17. uri Ob večerji, ogledu video-posnetkov, nagrajevanju bo prisotne zabaval glasbeni duo. Toplo vabljeni! AŠD-SK BRDINA vabi v petek, 4. aprila 2008, ob 20. uri, starše na sestanek ob zaključku tekmovalne sezone 2007/08. Sestanek bo v prostorih društva v Merčedolu (Repentaborska ulica, 37 ). Prisotni bodo odgovorni tekmovalnih skupin in trenerji. Vljudno vabljeni! AŠD POLET vabi vse bivše kotalkarje na sestanek, ki bo v ponedeljek, 21. aprila ob 20.30 na Pikelcu, za sodelovanje na prireditvi ob 40. letnici ustanovitve društva, ki bo konec meseca junija. Vabljeni! 22 Sreda, 2. aprila 2008 PRIREDITVE / log pri vipavi - Cerkev sv. Marije Tolažnice žalostnih Komorni pevski zbor Ipavska bo proslavil 10-letnico delovanja V soboto, 5. aprila bo v cerkvi sv. Marije Tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi svojo desetletnico zapel Komorni pevski zbor Ipavska pod vodstvom Matjaža Ščeka. Prehojena pot je bila bogata, vendar je najpomembnejše glasbeno sporočilo, ki ga bojo pevci in zborovodja predstavili na svečanem koncertu. To je sporočilo Vipave, Vipavske doline in pevstva, ki je v teh krajih doma. V veliko veselje vseh bo tudi prisotnost svetovno znanega skladatelja in dirigenta Vytautasa Miškinisa, katerega glasba je zaščitni in prepoznavni znak zbora Ipavska. Skladatelj sam bo tudi dirigiral svoja dela na slavnostnem večeru. Večji del programa bo potekal v sodelovanju z organistom Gregorjem Klan-čičem, kot solista solopevca pa bosta nastopila tudi Damijan Škvarč in Metka Zga- ga, oba nekdanja člana Komornega zbora Ipavska. Zbor je začel svojo uspešno samostojno pot leta 1998 s priznanim zborovodjo Matjažem Ščekom, ki je pevski sestav ponesel po bogati poti vse do današnjih dni. V letih skupnega ustvarjanja je zbor posegal po skladbah iz vseh obdobij glasbenega ustvarjanja, od preproste ljudske pesmi, renesanse, romantike do sodobnih pristopov v zborovski glasbi. Koncerti so bili vedno pisani, včasih romantični in otožni, drugič razigrani in hudomušni, pa spet duhovni, mogočni, a zmeraj prepričljivi in sporočilni. Na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih je zbor dosegal najvišja priznanja in veliko zlatih trenutkov. Omeniti velja tudi izdajo treh samostojnih zgoščenk, ki so vsem na razpolago. Matjaž Šček se je rodil leta 1958 v Ko- pru v glasbeni družini. Po srednji glasbeni šoli je študiral dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa se izobraževal pri priznanemu slovenskemu skladatelju Lojzetu Lebiču. Na svoji dolgi in uspešni zborovodski poti je dosegel odmevne uspehe z Obalnim oktetom, Moškim zborom Simon Gregorčič iz Kopra, pevskim društvom iz Nabrežine, zborom Primorec Tabor iz Trebč in Opčin, od leta 1993 do 1998 je vodil komorni zbor RTV Slovenija, največje rezultate pa je prejemal v desetletnem obdobju vodenja Ljubljanskih madrigali-stov. V letu 1996 je prevzel umetniško vodenje Komornega zbora Kras, ki se je čez dve leti preimenoval v Komorni pevski zbor Ipavska. Je tudi zborovodja Moškega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine, Mešanega zbora Iacobus Gallus iz Trsta in zbora Cantemus iz Kamnika. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 4. aprila, ob 12.10 / Edoardo Erba: »Maraton v New Yorku« - abonma Barakuda. Gledališče Rossetti Bertold Brecht: »L'anima buona di Se-zuan« / Produkcija: Teatro di Sarde-gna. Režija: Enzo Vetrano in Stefano Randisi. Urnik: jutri, 3. in v petek, 4. aprila ob 20.30. Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli Giuliana Musso, Carlo Tolazzi: »Inde-moniate« / režija: Massimo Somaglino, Igrajo Sandra Cosatto, Marta Cuscuna, Fabiano Fantini, Riccardo Maranzana, Massimo Somaglino in Federico Scridel. V petek, 4., in v soboto, 5. aprila, ob 21.00 ter v nedeljo, 6 aprila, ob 17.00. La Contrada Dario Fo: »Sotto paga! Non si paga!« / režija: Dario Fo; igrata: Marina Mas-sironi in Antonio Catania. Urnik: do sobote, 5. aprila, ob 20.30 ter v nedeljo, 6. aprila ob 16.30. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 7. aprila, ob 20.30 / Marius Ivaškevičius: »Mesto tako blizu« -gostovanje SSG iz Trsta z italijanskimi nadnapisi. VIDEM Teatro Palamostre V petek, 4. in v soboto, 5. aprila ob 21.00 / Tekst in režija Tim Etchells: »That night follows day«. Predstava v flamščini z italijanskimi nadnapisi. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 3. in v petek, 4. aprila ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. Mala drama Danes, 2. aprila ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. Jutri, 3. aprila ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V petek, 4. aprila ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. V soboto, 5. aprila ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 2. aprila, ob 19.30 / Anton Pa- vlovič Čehov: »Tri sestre«. Mala scena MGL Danes, 2. aprila ob 20.00 / Jose Sanchis Sinisterra: »Carmela in Paulino variete na fino«. Šentjakobsko gledališče Danes, 2. in v petek, 4. aprila ob 19.30 / M. Python: »Kralj Artur in sveti gral«. Režija: Gregor Čušin. Gostuje Gledališče T. Čufarja, Jesenice. _HRVAŠKA_ UMAG Gledališče UPA ■ Teden monodrame Danes, 2. aprila ob 19.00 / Vilim Ma- tula: »Točka«. Jutri, 3. aprila ob 12.00 / Italijanska Drama z Reke: »Bonaventura, veterinario per forza«; ob 19.00 Italijanska skupnost Fulvio Tomizza, Natalija Dordevič: »Potrošeni snovi«. V petek, 4. aprila ob 19.00 / Italijanska skupnost, Susanna Costaglione: »Mu-si neri«. V soboto, 5. aprila ob 19.00 / SSG Trst, Primož Forte: »Moj Kras«. V nedeljo, 6. aprila ob 19.00 / Zaključna predstava, Ksenija Prohaska: »Marlene Dietrich«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Jutri, 3. aprila, ob 21.00 / nastop Mas-sima Ranierija s predstavo: »Canto perche non so nuotare... da quarant'anni«. GORICA Kulturni dom V soboto, 5. aprila ob 20.30 / Vokalna skupina Sraka z dirigentom Bogdanom Kraljem bo praznovala svojo desetletnico s slavnostnim pevskim večerom z naslovom »... in pesem lepa v naši sredi ne bo utihnila nikdar...«; prireja KD Oton Župančič iz Štandreža. Kulturni center Lojze Bratuž V nedeljo, 6. aprila, ob 17.00 / »Zlata grla« - tekmovalna revija mladinskih in otroških pevskih zborov. V petek, 11. aprila, ob 20.30 / v komorni dvorani koncert ansambla »Trio di Bari« - Adriano Cirillo, klavir, Marek Rose, violina ter Antoni Sanarica, čelo. Deželni avditorij V soboto, 5. aprila ob 17.00 / Gorizia Jazz v priredbi združenja Controtempo; nastopil bo Danilo Rea s poklonom Fabri-ziu De Andreju, ob 20.45 bo koncert skupine Doctor 3; 12. aprila ob 20.45 bo koncert tria In The Country; 19. aprila ob 20.45 bo koncert skupine Brainville 3; 24. aprila bo koncert tria Chat Noir; vstopnice in abonmaje prodajajo v Verdijevem gledališču v Gorici (tel. 0481-33090). VIDEM Teatro Nuovo Givanni da Udine Danes, 2. aprila, ob 20.45 / Koncert Simfoničnega orkestra Furlanije-Julij-ske krajine. Dirigent: Muhai Tang. V nedeljo, 6. aprila ob 20.45 / Nastopa gledališče Verdi iz Trsta z Bizetovo opero: »I pescatori di perle«. _SLOVENIJA_ KOPER ■ Festival sodobne glasbe Danes, 2. aprila ob 20.00, Pokrajinski muzej Koper / Avtorski večer skladatelja Mateja Bonina. Vida Matičič - sopran, Matic Smolnikar - kitara, Primož Sukič - kitara. Triumvirat: Andrej Žust - rog, Franc Kosem - trobenta, Mihael Šuler - pozavna. Slowind: Aleš Kacjan - flavta, Matej Šarc - oboa, Jurij Jenko - klarinet, Metod Tomac - rog, Paolo Calligaris - fagot. Jutri, 3. aprila ob 20.00, Glasbena šola Koper / Nova dela za oboo in klavir slovenskih skladateljic in skladateljev. Matej Šarc - oboa, Nina Prešiček - klavir. V petek, 4. aprila ob 20.00, Glasbena šola Koper / Sodobni skladatelji za duo marimb. Dario Savron - marimba, Fabian Perez Tedesco - marimba. V soboto, 5. aprila ob 15.00, Glasbena šola Koper / Sodobni samospevi. Vida Matičič - sopran, Ajda Kljun - klavir; ob 16.00 koncert študentov kompozicije; ob 20.00 sodobna glasba za klavir, Jor-di Sánchez Puig - klavir, elektronika. V nedeljo, 6. aprila ob 20.00, Pokrajinski muzej / Večer skladateljev Slo- venske Istre. Obalni komorni orkester. Dirigent: Aleksandar Spasic. Aleksandra Češnjevar - klavir. NOVA GORICA Kulturni dom Danes, 2. aprila, ob 20.15, mala dvorana / nastop skupine Boss Tweed (ZDA): Gerard Egan - kitara in glas, Eric Reed - bobni ter Carolyn Sills - bas kitara. Jutri, 3. aprila, ob 20.15 velika dvorana / koncert Klavirske šole profesorja Sijavuša Gadžijeva - Aleksander Gadžijev, Anže Vrabec, Armin Čoralič in Giuseppe Guarrera. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 2. aprila ob 19.30, Slovenska fi-harmonija / Christian Poltera - violončelo in Kathryn Stott - klavir. Jutri, 3. in v petek, 4. aprila ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Tonkunstler. Dirigent: Kristjan Jarvi. Jutri, 3. aprila ob 20.15, Linhartova dvorana / Darko Rundek & Cargo orkester (Hrvaška, Francija). V ponedeljek, 7. aprila ob 19.30, dvorana Slovenske filharmonije / v okviru kitarskega cikla »Zvoki šestih strun« bo nastopil Marko Feri. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: v petek, 4. aprila, ob 11.30 otvoritev razstave R. Škočirja »Moji srčni kraljici«. V Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalberta Stifterja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. Muzej Revoltella: na ogled je zbirka umetnin iz deželnega sedeža RAI. Urnik: od 10. do 18. ure. V gradu pri sv. Justu: na ogled sta razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cai-ro« in »Armeni a Trieste tra Settecento e Novecento«. Urnik od 9. do 19. ure. Palača Costanzi: na ogled je razstava »Sodobna arhitektura. Trst-Bologna-Kobenhavn-Ljubljana«. Urnik od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. V občinski razstavni dvorani razstavlja svoja dela Emanuela Lapilli Campani. Urnik od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. BAZOVICA Gospodarska zadruga: pod naslovom »Kras, kdo bo tebe ljubil«, razstavljata fotografije Jožica Zafred in Boris Po-ropat. Urnik: jutri, 3., v petek, 4. in v soboto, 5. aprila od 19.30 do 20.30 ter v nedeljo, 6. aprila od 11.00 do 12.00. OPČINE V Bambičevi galeriji je do 19. aprila na ogled razstava Manuele Frisone - Poti srca. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter ob sobotah od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. DEVIN Jadranski zavod združenega sveta: »Il si- lenzio dei campi« je naslov razstave Eri-cha Hartmana, ki bo odprta do 4. aprila. GORICA Kulturni dom: na ogled je skupinska razstava posoških umetnikov »Arte a Nord Est« (Umetnost na severo-vzhodu). Razstavljajo: Alda Antoni, Flavia Benussi, Nadia Blarasin, Fernada Braz, Franco Cap-pelli, Anna Degenhart, Breda Cuk, Bruna de Fabris, Luisa Delle Vedove, Marisa Ferluga, Bruna Filippi Bonder, Freeman, Olga Ingravalle B., Adriano Janezic, Marjanca Lapanje, Milena Miculan, Ful-vio Musina, Eddy Pugliese, Daniele Severi, Alba Tassan, Giovanni Tarlao, Stefano Toso, Femi Vilardo, Joanna Zajac in Anto-nietta Zanin; do 10. aprila od delavnikih od 9.30 do 12.30 in od 15.30 do 18. ure, v večernih urah med prireditvami. Kulturni center Lojze Bratuž: do 24. aprila ob prireditvah ali po domeni, razstavlja pod naslovom »Moji srčni kraljici« likovnik Rudi Skočir. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. Pokrajinski arhiv (Kapodistriasov trg 1): do 11. aprila, bo v priredbi Pokrajinskega arhiva Koper in škofijskega arhiva Koper razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »P.P. Pius II Aeneas Silvius Picco-lomini«. Ogled je možen vsak delavnik od 8.00 do 14.00 in dan pred praznikom od 8.00 do 12.00. Za informacije pokličite na tel. št. 0038656271824. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3), do 4. aprila razstavlja Polona Petek z naslovom Slike 2001-2007. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V paviljonu poslovnega centra HIT na Delpinovi 7a je do 30. aprila, vsak dan od 10. do 19. ure, na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Miljenka Licu-la, letošnjega Prešernovega nagrajenca. V Mestni galeriji (Trg Edvarda Kardelja 5), je na ogled razstava Društva likovnih umetnikov Severne Primorske z naslovom Odprtost barvnega sveta. Razstavljajo: Peter Abram, Vladimir Bačič, Lucijan Bratuš, Metka Erzar, Franc Golob, Danilo Jejčič, Simon Jugovic Fink, Azad Karim, Vladimir Klanjšček, Miran Kordež, Lucijan Lavrenčič, Alfred De Lo-catelli, Damjana Plešnar, Zmago Posega, Rudi Skočir, Milovan Valič, Valentina Verč, Miloš Volarič in Bogdan Vrčon; na ogled bo do jutri, 3. aprila, od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure. ŠMARTNO V BRDIH V Hiši kulture razstavlja keramičar Ivan Skubin serijo glinastih umetnin; do 16. aprila ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 16. ure. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (1.4. 2008) Vodoravno: materija, aligator, Nik, lava, I. M., alka, Bresciani, liana, K. S., Kabul, traktat, ataka, ideja, Tirana, ekolog, Ali, cool, teta, ral, Anka, osat; na sliki: Luka Bresciani. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 2. aprila 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Volilna tribuna 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualna: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) 9.35 Aktualno: Linea verde - Meteo verde 9.55 Maša v spomin na Janeza Pavla II. 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik - Gospodartsvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie 14.45 Nan.: Incantesimo 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Variete: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita (vodi Carlo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Arsenal - Liverpool 22.45 Šport: Un mercoledi da Campioni 23.25 Dnevnik 23.30 Aktualno: Porta a porta V^ Rai Due 6.25 19.50 Realistični show: X Factor 7.00 Variete: Random 9.45 Aktualno: In Italia 10.00 Aktualno: Tg punto.it 11.05 Variete: Piazza grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Variete: Italia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Tribuna elettorale 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.00 Aktualno: Politične volitve 2008 22.35 Dnevnik 22.50 Dok.: La storia simo noi 23.55 Film: Il tocco del male ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 0.40 Aktualno: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, sledi Tg Agrite 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nan.: Wind at My Back 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: TgR Leonardo - Neapo- lis - L.I.S. 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.15 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Una nuova Squadra 22.50 Dnevnik - Deželne vesti in Primo piano 23.05 Tribuna elettorale - l'intervista 23.45 Nan.: In Justice 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Kojak Nan.: Magnum P.I. Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Nad.: Saint Tropez Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.. Vivere Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Nad.: Sentieri Film: Paura d'amare (dram., ZDA, '56, r. P. Dunne, i. J. Simons) Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Ultima alba (voj., ZDA, '03, r. A. Fuqua, i. B. Willis) Film: Shiner (dram., VB, '00, r. J. Ir-vin, i. M. Caine) 15.00 16.00 16.40 18.40 18.55 20.20 21.10 23.45 Canale 5 8.00 8.50 10.00 11.00 13.00 13.40 14.05 14.10 14.45 16.15 17.05 18.50 20.00 20.30 21.10 0.00 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik: Mattina Aktualno: Mattino cinque Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful 16.50, 18.05 Resničnostni show: Grande fratello Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne (vodi Maria De Filippi) Resničnostni show: Amici (vodi Maria De Filippi) Nan.: Una mamma per amica Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Resničnostni show: Amici (vodi Maria De Filippi) Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana) O Italia 1 6.35 8.30 9.05 10.00 10.30 11.00 11.25 12.15 12.25 15.00 15.55 16.50 18.30 19.10 19.40 20.05 20.30 21.10 23.05 0.55 13.00, 17.15 Risanke Film: Una stella a quattro zampe (kom., ZDA, '98, r. G. Miller, i. M. Frewer) Nan.: Happy Days Nan.. Dharma & Greg Nan.: Hope & Faith Nan.: Prima o poi divorzio Nan.: Will & Grace Aktualno: Secondo Voi Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Nan.: The O.C. Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel Nan.: Lizzie McGuire Dnevnik in vremenska napoved Nan.: La vita secondo Jim Risanke: Simpsonovi Risanke: Futurama Kviz: La ruota della fortuna (vodi Enrico Papi) Nan.: CSI: Scena del crimine (i. M. Helgenberger) Nan.: 24 - Dalle 12 alle 14 Dnevnik - Šport ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.00 8.30, 10.35 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 8.10 Pregled tiska 8.50 A tu per tu - Lettere a Don Mazzi 9.00 15.30 Dokumentarec o naravi 9.30 Debatna oddaja: Formato famiglia 10.15 Aktualno: Obiettivo fisco 10.40 Nan.: The flying doctors 11.10 Klasična glasba 13.35 Aktualno: ...Dopo il Tg 14.00 Aktualno: La Tv delle libertà 15.00 Klasična glasba 16.00 Dok.: Subacqueo 19.00 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 19.55 Športne vesti 20.10 Gledališče: Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Verso l'Election Day - 13. in 14. aprila 2008 22.45 Vprašanja Illyju 23.45 Film: Bisturi omicida LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.00 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.35 23.50 0.50 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Matlock Nan.: Il tocco di un angelo Aktualno: Le vite degli altri Dnevnik, športne vesti Nan.: Il commissario Scali Film: Il ribelle di Scozia (zgod., VB, '71, r. D. Mann, i. M. Caine) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: l'infedele Variete: Speciale Chiambretti Markette - Tutto fa brodo in tv Dnevnik (t Slovenija 1 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 9.30, 9.50, 10.05, 15.45 Risana nanizanka 10.30 Knjiga mene briga: Jutri je predaleč: Sodobne afriške zgodbe (pon.) 10.50 Z glavo na zabavo (pon.) 11.15 Dok.: Triglav - Tri podobe gore (pon.) 11.50 Händel v Italiji - Simfoniki RTV Slovenije (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Ars 360 (pon.) 13.35 Pisave (pon.) 14.00 Dok.: Romanistan (pon.) 15.10 Mostovi - hidak 16.05 Pod klobukom 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.35 Dok.: Prijatelj čebelar 18.25 Žrebanje Lota 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Film: Morilec mehkega srca 21.30 Prvi in drugi 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Omizje 0.20 50 let televizije: Tv dnevnik 2.4.1990 (pon.) (t Slovenija 2 6.30 3.40 Zabavni Infokanal 8.05 Zaljubljeni v živali (pon.) 8.30 50 let televizije: Tv dnevnik 2.4.1990 9.00 Seja državnega zbora - prenos 18.00 Dnevnik 18.05 Črno beli časi 18.20 Radiohead, posnetek koncerta iz Montreuxa 19.00 Družinske zgodbe (pon.) 20.00 Dok. film: Vzporedna življenja 21.25 tv priredba predstave MGL: Tartuffe (J.B.P. Moliere) 23.15 Slovenska jazz scena: 5. festival slovenskega jazza 0.10 Nan.: Van Veeteren: Tišina (pon.) 1.30 Seja državnega zbora - posnetek Koper 13.45 14.00 14.20 14.35 15.00 16.35 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.40 21.10 22.15 23.10 23.40 0.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Globus Film: Ne bova se postarala skupaj (Fr., '72, r. M. Pialat, i. M. Jobert) 26. mednarodni pokal v plesih Nautilus Primorski mozaik (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.30 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Odmev Pogovorimo se o... Dok. odd.: City folk Glasbena odd.: Labirinto Mare Dok. oddaja Kulturni magazin: Artevisione Iz arhiva po vaših željah Čezmejna TV - TV TGR FJK -Deželne vesti Tv Primorka 10.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme (pon.) 11.00 23.30 Videostrani 17.00 Športni ponedeljek (pon.) 18.00 Če me spomin ne vara 18.40 Slovenska vojska 19.00 Koper, Izola, Piran (pon.) 20.00 23.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme 20.30 Gospodarska oddaja 21.00 Odprta tema: Tv Primorka 22.00 Odbojka: Salonit - Stavbar 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vreme (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Tema tedna; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga - Marjan Tomšič: Oštrigeca (1. nad.); 10.40 Yugonostalgija; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z Bazovico v srcu; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Ženski portreti; 18.40 Jezikovne reže; 19.20 Na-povednik, sledi Večerni list, 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev, kino; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Primorska poje 2008; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.45 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od ročka; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.03-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 2. aprila 2008 VREME, ZANIMIVOSTI ^Naše kraje bo v sredo prešla oslabljena hladna vremenska fronta. Za njo bodo nekaj dni pritekali v višinah hladni severni tokovi, zato bo ozračje manj stanovitno. BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. V noči na četrtek bo obremenitev oslabela. Priporočamo večjo previdnost. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 19.35 Dolžina dneva 12.52 LUNINE MENE Luna vzide ob 4.58 in zatone ob 15.16. PLIMOVANJE Danes: ob 2.58 najnižje -24 cm, ob 8.45 najvišje 33 cm, ob 14.57 najnižje -50 cm, ob 21.14 najvišje 45 cm. Jutri: ob 4.22 najnižje -34 cm, ob 9.17 najvišje 39 cm, ob 15.24 najnižje-54 cm, ob 21.40 najvišje 53 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500m............13 2000 m............2 1000 m ..........10 2500 m............0 1500 m............6 2864 m...........-2 UV INDEKS Objasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalniceARPA OSMER avstralija - Na svoji posesti v regiji Margaret River Podjetnik gradi repliko Stonehengea tajska - V Laosu je pokusil specialiteto Premier zbolel zaradi pokvarjene ribe Podjetnik Ross Smith pri blokih granita, iz katerih bo nastal The Henge ansa PERTH - Avstralski podjetnik je na jugozahodu Avstralije začel graditi repliko znamenitega britanskega spomenika Stonehenge. Želi ga dokončati do 21. decembra, poletnega solstici-ja na južni polobli, tako da bi lahko tako kot na severni polobli 21. junija tudi tam praznovali ta nebesni pojav. Podjetnik Ross Smith gradi repliko na svoji posesti v turistični regiji Margaret River, ki leži kakih 270 kilometrov južno od Pertha, zanjo pa bo namenil nekaj manj kot milijon evrov. Svoj spomenik bo poimenoval The Hen ge, vse bo val pa bo 101 gra ni tnih kamnov, ki bodo postavljeni v notranje in zunanje kroge z osrednjim oltarjem. Za razliko od originala bodo obiskovalce spodbujali k dotikanju kamnov, kot tudi k igranju okoli njih, imeli pa bodo tudi igrišče za otroke. Bodoči lastnik upa, da bo na leto prišlo več sto tisoč obiskovalcev. Replika Stonehengea obstaja že v ZDA ob reki Columbia v državi Washington. Zgrajena je kot cementni spomenik za padlimi v 1. svetovni vojni. Stonehenge je ena največjih znamenitosti v Veliki Britaniji in leži nedaleč od Salisburyja na jugu Anglije. Sestavljen iz ogromnih kamnitih blokov in izvira iz časa od 3000 do 1500 pred našim štetjem. Njegov prvotni namen ni dokončno pojasnjen, najverjetneje pa je šlo za svetišče, v katerem so starodavna ple me na čas ti la son ce. Spomenik, ki ga sestavljata dva koncentrična kroga ogromnih kamnitih kamnov, je vsako leto 21. junija prizorišče praznovanj ob poletnem solsti-ciju. Praznovanje, ki se začne že dan prej in traja vso noč do sončnega vzhoda, pritegne predvsem privržence starih poganskih kultov in novodobnih duhovnih gibanj, zanimivo pa je tudi za turiste in druge radovedneže. (STA) rusija - V njej čakajo konec sveta Polovica pripadnikov sekte prišla iz jame MOSKVA - Štirinajst pripadnikov ruske sekte "Resnična ruska pravoslavna cerkev", ki že 5 mesecev v jami čaka konec sveta, je prišlo na površje. "Skupina je prišla na površje, ker sta se podrli dve podzemni sobi. Med prišleki sta tudi dva otroka," je povedal Oleg Melchenkno, predstavnik regije Pensa, v kateri se nahaja jama in dodal, da je v jami ostalo še 14 ljudi, od tega 2 otroka. 29 pripadnikov sekte se že pet mesecev skriva v jami pri mestu Pen- sa na Volgi in čaka na apokalipso, ki naj bi se po njihovih izračunih zgodila maja letos. Med pogovori s policijo so člani sekte, opremljeni s plinskimi jeklenkami, bencinom in življenjskimi potrebščinami, v preteklih mesecih zagrozili, da se bodo zažgali, če bi jih poskusili na silo spraviti iz jame. Potem ko se je prejšnji teden jama deloma udr-la, je po pogovoru z vodjo sekte Pjot-rom Kuznecovim, ki pa ni šel v jamo s svojimi privrženci, na površje prišlo sedem pripadnikov sekte. (STA) BANGKOK - Tajski premier Sa-mak Sundaravej je odpovedal vse za včeraj predvidene aktivnosti. Vzrok so bile težave z želodcem potem, ko se je vrnil z obiska v Laosu, kjer je na tržnici poskusil tamkajšnjo ribjo specialiteto. Tedensko sejo vlade je tako včeraj vodil premierov namestnik. Samak Sundaravej se je konec tedna v Laosu udeležil vrhunskega zasedanja voditeljev držav z območja reke Mekong. Obis kal je tu di trž ni co v la oš ki prestolnici Viangchan, kjer si je privoščil lokalno poslastico, fermentirano ribo. Ta je bi la, kot ka že, oku že na z bak -terijo, ki je predsedniku tajske vlade povzročila želodčne težave. Sa mak je bil si cer ne koč sam gos -titelj kuharske televizijske oddaje, od februarja, ko je prevzel položaj predsednika vlade, pa je med obiski na območju jugovzhodne Azije pogosto poskušal tudi lokalne specialitete. (STA)