291. številka._Ljubljana, v ponedeljek 21. decembra._XXIV. leto, 1891. SLOVMIMROH Uhaja voak dan avečrr, izimfci nedelje in pravnike, ter velja po pofiti prejemati za a v s t ro-og e r i k e debele za vse leto lf) gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr, — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 pld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. H) kr. Za pošiljanje na dom računa ne po 10 kr. na mesec, (>o 3o kr. za Četrt leta. ■— Za taje dežele toliko vee, kolikor poštnina znaša. Za* oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., co se dvakrat, in po 4 kr., 86 Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. r..' U p r a v ti ti t v ti naj bb blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Situacija. Baš pred prazniki, torej kot božično darilo, ukrenil -j^-grof Tnali * iz očetovsko naklonjenosti do narodov slovanskih, da pokliče v ininisterstvo zaupnega moža nemško-Iiberalne stranke, in 8 tem korakom krenil je konečuo na tisto pot, kamor ga je vedoo mikalo in ud koder Be nikdar ni preveč oddaljil, na pot centralizacije in germauizacije. Nemška levica dobila je s tem trdno zaslombo v vladi in nje politična načela, katerim je bil grof T>\?\\ > vedno zvest in točen izvrševatelj, uveljavljala se bodo odslej očitneje in energičneje kakor zadnja leta. Od leta 1879. podpirali so slovanski poslanci grofa Taatlea z velikim da ne rečemo prevelikim samozatajevanjem, in kaj so imeli od tega? Kake koristi imeli so narodi slovauski v Avstriji od tega, da so njih poslanci stali na strani vlade in jo branili besnih napadov nemških liberalcev? Jcii grof Taaile izvel slovanski program vsaj deloma? Nika kor ne ! Grof Taaffe plačeval je brezpogojno uda-nost slovanskih poslancev z malenkostnimi upravnimi koncesijami in za borne te drobtinice zahteval od njib, da se odrečejo svoji narodnosti, svojim političnim idealom, da se dado ponemčiti in ukovati v težke spone narodno individualnost uničujočega centralizma. Kaj čuda, da so dali slovanski poslanci končno duška tisti nezadovoljnosti, katera se je bila nabrala tekom let, a Že to je zadoščalo grofu Taaffeu, da se je približal nemški levici, s katero ga veže jeuno in isto politično prepričanje, da bode pozval v ininisterstvo nemško liberalnega zaupnega moža ter tako slovesno dokumentu val soglasje mej vlado in to stranko. Ministerskega predsednika glasila se trudijo pokazati izpremenjeui položaj v drugem svitu. „ Presse" pravi, da si bode grof Tanll■*. sestavil parlamentarno večino s pomočjo VBeb treh velikih strank, „Frem-denblatt" pa naglasa, da bode nova vladna stranka „parlamentarna trojna zveza", v kateri bodo združeni vsi zmerni konservativni elementi v izrecni namen, uničiti slovanski radikalizetu. Tudi nemško liberalni listi govore* v tem zniislu, da hoče grof Taatltj nemško-poljski zvezi priklopiti še lllohen- wartov klub vzl«c temu, da se Nemci take družbe branijo kar najodločneje. Nemški liberalci prizadevali so si doslej sestaviti večino s pomočjo Poljakov, Coroniaijevega klubs, nekaterih čeških veleposestnikov in izvestnih vladnih manelukov, katerih je tudi v IIohenwartovem klubu nekaj. Tudi sedaj, ko so dogovori mej grofom Taafteom in Plenerjera ter Chlumeckem že končani in je že znano, da bode ustopil v ininisterstvo nemšk liberalec, branijo se Nemci Hohenwartove družbe, ali kakor se kaže, udali se bodo končno želji grofa TaaiTea, dobro vedoč, da sami pp Bebi ne morejo sestaviti vlade iu tolažeč si>, da bode njih zaupni mož v miuister-stvu že Bkrbel zato, da paralizuje v narodnostnem oziru popolnoma ničevi upliv Iloheuvvartovega kluba Muogokdo upraševal bode zvedavo, kako to, da je Huhenvvartov klub gospodu ministerskemu predsedniku tako mil in drag, da se ne more ločiti od njega, kako to, da hoče pristni liberalec grof Taafla po sili veljati za nekakega konservativca? Na to če danes ni moči odgovoriti določno in pozitivno. Najpohlevnejda frakcija Hohenvvartovega kluba, poslanci naroda slovenskega, prišli bodo torej zopet pod vladno streho, postali bodo člani nove vladne stranke in zopet podpirali stebre, na katerih sloni vladni sistem grofa* Tasffea. Narodu slovenskemu ne bode to koristilo nič? Niti v oni dobi, ko je še Duoajevskv zastopal slovanske terjatve v ministerstvu, ko je bila nemška levica v skrajni opoziciji proti vladi in je grof Taaffe mnogokrat krvavo potreboval slovenskih glasov, niti tedaj niso dosegli naši poslanci nijedne znatnejše koucesije. Kar so tedaj v težkem boji izsilili iz vlade, to je vse le manjše vrednosti, a koliko manj bodo dosegli sedaj, ko bode nemška levica vladala parlamentu in narekovala ministerstvu! Sodimo, da poslancem slovenskim ne bode mogoče storiti kaj prida za narod uaš, in izstop poslanca Spinčiči iz Iloheuvvartovega kluba potrjuje našo misel, da slovenski poslanci ne bodo posebno dolgo sedeli na vladnih klopeh v čudni in nenaravni družbi nemških liberalcev, poljskih separatistov in mednarodnih fevdalcev. Državni zbor. Na 1 Mina j i dne 17. decembra. Poti. Lienbacher odgovarja dr. Gregru in pravi, da so tudi druge avstrijsko dežele aktivne, torej na tistem stališču, kakor Češka, vender se ne pritožujejo toli Bilno. Govornik pravi nadalje, da ne more zamolčati vseb pritožb proti vj^di, katera se nikakor ne podviza, da bi izpolnila svojo nalogo. PobI. dr. Kerjancič pravi z ozirora v prošlost, ki nam je le malo nad sjiolnila in z ozirom v bodočnost, ki nam kaže še mnogo boja, predno se zagotovi ljudstvu našemu bodočnost, da ne more biti zadovoljen. Vlada nam mora zahtevano dati in ugoditi naravnemu pravu naroda slovenskega. Politična uprava nam je v zadnjem času od leta do leta protivnejfta i v najožji domačiji. Tujci hočejo ravnati nagemu ljudstvu, v drugih upravnih strokah pa je naš narod Še na slabšem. Upravna oblast va kjer le možno, zavirajo življenje narodovo in stavijo ovire prekuristnim društvom. Slovenskih uradnikov v domovini nastavljati niti nehčejo. Slovenskih društev osnovi stavljaju se vse mogoče, tudi protipo-Btavne ovire. Čas je, da su vlada giblje iu kaj stori za narod. Pravosodni ministar ima mnogo dela v nas in govornik upa, da bode svoje obljube rešil, istotako naučni minister, ki je dne 13. novembra govoril tako raz svojo klop, kakor da v ustavi 19. člena niti nemarnu. Sicer niti najnovejši ukaz šolskega oblastva koroškega ni toli določen, da bi bil kakoršnekoli pozitivne vrednosti za slovensko šolstvo na Koroškem, kajti slovenski jezik imenuje se drugi deželni jezik iu to za slovenske učence. Slovmski poslanci bi boteli vsekdar sodelovati z ostalimi slovanskimi in zajeziti nemško silo, kakor hitro bi bilo možno, za danes pa daje Slovencem Se največ podpore sedanja zveza. /.uahno odobravanje po celi desnici zbornice razlegalo se jo ob sklepu govora. Drugi slovenski govornik posl. dr. Gregorec polemizuje proti sedanjemu vladuemu zistemu, ki pod ino krinko izvaja le to, kar so prej delala nemška ministerstva. Tasfie pospešuje centralizacijo, germa- je zmagal s svojim pogledom njeno srce. Ko sta knez in kneginja odšla v salon, se je Elizabeta Nikolajevim obrnila k Pečorinu, da bi obnovila pretrgani razgovor; on je bil tako bled, tako poparjen, da Be ga je skoro ustrašila. — Prihod te dame rekla je nazadnje — nazadnje — - napravil je na vaa silen utis! . . . Je-li že dolgo poznate? „Iz otroških let!" odgovoril je Pečorin. — Jaz Bem jo tudi nekdaj poznala ... S kom jo omožena V Pečorin je povedal. — Kako ! Th gospod, ki je šel tako mirno za njo, je njen mož? Ko bi ju bila sručala na ulici, imela bi ga bila za njega strežeta . . . Jaz mislim, oua lahko naredi ž njim, kar hoče. fVsaj vb", kar se ž njim narediti more! ..." — Je li srečna ? . . . „Mari neste opazili, koliko briljantov na njej ..." — Bogastvo Se ni! . . . „Vender je bliže neče, nego revščina. Nič ni bolj neukusno, kakor biti zadovoljen s svojo usodo v skromni koči ... za skledo ajdove kaše." — Kdo govori o revščini ? Povsod je treba izbirati . . . LISTEK. Kneginja Ligovska. (Odlomek romana M. .1. I,er tuo n t o v a , poslov. Vr banov.) t Konec.) Zasmejal se je in hote! je iti proč. — Mari ne verjamem? — zaklicala je Elizabeta Nikolajevim zbegana. „ Vselej je bolje verjeti slabemu, kakor dobremu, . . .jedenkrat proti dvajsetkrat, da . . Fraze ni končal, njegove oči so se uprle v druge duri dvorane, kjer je bilo majhno gibanje. Oči Elizabete Nikolajevim so se tudi bojazljivo obrnile na stran. Skozi tolpo jiririnila se je v salon kneginja Ligovska, za njo pa knez Štefan Štefanovič. Oblečena je bila prav okuauo, aauio strogi modni presojevalci bi morda opazili, da je bilo na njej prevez briljantov. Počasi se je pomikala skozi tolpo, ki se je nemarno nabralo pred njo. Noben pozdrav je ni zadržal na potu, in stp radovednih oči jo je ogledovalo od nog do glave, zaradi česar so njena lica zarudela. Oči so se napolnile z neko električno mokroto, prsi so se jej nejednakomerno vzdigovale in z nje lic« si mogel brati, da je zanjo prišel mučen trenotek. Rila je podobno neznanemu govorniku, ki stopi prvikrat na govorniški oder. Od tega plesu je bil zavi.sen ves njen uspeh v modnem svetu ... Ne prav priAiti trak ali pa napačno pripeta cvetlica mogla je zmiraj uničiti njeno prihodjnost . . . More li ženska v resnici pričakovati us|ieha, more li dojiasti način zlikovcem, če reko takoj na prvi pogled: „elle a Tair bour-geoise" . . . Ta izraz, ki se je po nesreči ukral v naše čisto plemenitaška družbo, ima strašansk upliv na vse mišljenje in vzame vse pravice lepote in ljubeznivosti : pUkns |o oteo, spremenljiva manira , . Ko je kneginja priSla do Pečorina, mu je odgovorila komaj z lahkim priklonom glave in komaj vidljivim nasmehljajein na pozdrav njegov. Oči njene so nemirno gledale okrog, prizadevajoč se, najti še kak drug znnn obraz ... iz zagledale dale ki) Elizabeto Nikolajevno . . . Spoznavši druga drugo, sta bo nasprotnici jako prijazno pozdravila . . . Potem se je pririnil nekdo izmej moških in začel z veselim obrazom popraševati, kdaj da so prišli iz Moskve itd. Ona je bila vedno prijazna, in stavil bi, da ko bi srečala 99 znancev, da bi devetindevetdeseti ostal v srečnem prepričanju, da nizacijo in liberalizem z vsemi močmi, akopram pred svetom daje navidezne konservativne obljube. Politični glavarji Primorske, Koroške in Štajerske na vse možne načine nasprotujejo Slovencem. Na Primorskem je sedaj položaj še žalostnejši, nego je bil pod pokojnim Depretisom. Slovanskih uradnikov ni nikjer, nemški pa surovo napadajo podložno jim slovensko prebivalstvo. Da, celo vladarju ne sme pokazati Slovenec svoje ljubezni in do cela slovenske krajine, kažejo se mu, kakor nemške. Pol milijona Slovencev po Stajarskem in Koroškem nema niti jedne do cela slovenske srednje in malo število ljudskih šol. Na piedbacivanje panslavizma niti ne odgovarja. Nili v tej, niti v oni državni polovici ni ravnopravnosti. Avtonomija po rodovih razdelje jiih dežei je uzor in jedino prava upravna razvrstitev v Avstriji. Tudi govor posl. Gregorca vsprejel se je z živahnim odobravanjem. Naslednji govornik princ Schwarzenberg polemizoval je imenom Čeških veleposestnikov proti govoru Gregrovem in se v tem zavračanji skoro nevede postavil ua stališče Dunajskih punktaeij, katerih nasprotnikom so ga vsi prištevali, kajti pri volitvi svoji izjavil se jo proti puuktaeijam. Obravnava se je na to prekinila in seja ob 4, uri popoludne zatvorila. Govor poslanca dr. Ferjančiča v 84. seji državnega zbora dne 10. decembra 1891. Visoka zbornica ! Dovedite, da izpregovorim najprej nekoliko besed o stvari, katera spada k točki „deželua kultura" in da stavim v tem oziru neko uprašanja do visoke vlade. Govoril bodem namreč o regulaciji hudournikov v Vipavski dolini iu o iz-BUSeujI notranjskih dolin, oziroma o odpeljavi voda, katere se zbirajo oudu po daljšem deževji. Storil sem to le obširneje pri posvetovanji o proračunu za I. 1889. Ker pa stvar še ne napreduje tako, kakor si želimo in kakor je nujno potrebno, primoran sem urgirati. Že pred dvema letoma sem povedal, da je Vipavska dolina, nekdaj lepa in rodovitna, postala a časom pokrajiua, ki več ne more preživeti svoiib prebivalcev j opozarjal sem tudi ua to, da je trt na uš uničila nekdaj cvetočo vinorejo v tej dolini. Tudi na druge neugodne razmere sem že opozarjal, da dokažem potrebo, da se vender že uravnajo hudourniki, kateri so zadnja leta vedno nevarnejša, in da se tako olajša živinoreja in poljedelstvo velikemu delu prebivalstva. Vipavska dolina ima tri hudournike in več Stranskih potokov, Dvajset let razdira že tukaj voda in dežela kakor tudi centralna vlada sta pripozuali potrebo, da je tu umestna državna iu deželna pomoč, ako se hoče v okom priti večnim škodam. Ne bodem se oziral nu to, kar se jo prejšnja let« nameravalo storiti, oziral se bodem samo na to, kar Be je zgodilo izza 1. 1889. To leto poslal je deželni odbor kranjski svojega inženirja na lice mesta, da Hti pouči o razmerah in da presodi tedaj že izgotovljeue načrte. „Jaz želim vam moža, ki bi tako mislil." Ou je odšel. KadriIja se je končala, godba je umolknila. V široki dvorani se je slišalo zmešano govorjenje tenkih in debelih glasov, škripanje škorenj iu čevljev. Naredile ko se skupine. Dame so odšle v druge sobe dihat sveži zrak, druga drugi povedat svoje opazke. 'L njimi so šli le nekateri katalirjl, ki našo opazili, da so jim nepotrebni in da bi se jih rade iznebile. Kneginja prišla je v dvorano in sela poleg Neguruve. Obnovili sta staro znanstvo in začel se je mej njima malo važen pogovor . . .__ Opomba. Pred nekaterimi leti je „Slovenski Narod" priobčil v podlistku prevod Lurmuntova romana „Junak našega časa". Glavni junak temu ro-mamnu je častnik Pečorin, veliko ulogo pa igra neka Vera, ki je s svojim starim soprogam bila prišla v toplice na Kavkaz. Kdor je Čital omenjeni roman in ta odlomek, je gotovo spoznal, da je Pečorin v obeh romanih jeden in isti, kneginja Li-govka Vera „Junaka našega časa". Značaja teb dveh oseb sta v tem odlomku jako dobro narisana iu bode gotovo vsakdo bolje razumel „Junaka našega časa", če je poprej prečita! „Kueginjo Ligovsko". To je bilo povod, da smo priobčili to nedovršeno delo slavnega ruskega pisatelja in mislimo, da smo ustregli čitateljem. Izrekel je konkluzijo, da je tu potrebno sistematično delo in da nikakor ne zadošča, ako se hudourniki ob izvoru zazidajo in da se postavijo varnostne zgradbe. Naglašal je zlasti, da so vodotoki tako zasuti in sploh v takem stanu, da so kalamiteta, katero treba nujno odpraviti. V svojem poročilu se je mož izrekel tako-le: .Razmere postajajo vedno slabše, ker se dno vodft zmerom bolj zasiplje in vBled tega zmerom bolj vzvišuje. Vipavčiea teče po vsej svoji dolžini, Bela v spodnjem toku in Močilnik ua mnogih mestih po nasutem in umetno vzvišenem vodotoku, kateri Je Časih celo za meter višji od terena okolu njega. Ako le jeden dan dežuje, je dovolj, da so poplavljeni vsi bližnji travniki, vrti, njive in ceste in celo del trga Vipave, 7 kilometrov na dolgo in 300 do 500 metrov ua Široko. Ako pa voda v vodotoku tudi upade, ostane vender na bližnjem svetu zaradi nižje lege, dokler ne spuhti ali se ne odteče v zemljo. Strokovnjak pravi potem še: „Glavna potreba, katero je čim prej storiti, je ta, da se uravnajo vodotoki v dolini, to je prvi korak k melijoraciji Vipavske doline, če hočemo obvarovati ujive in vrte, obdelane z velikim trudom, in Če hočemo varovati revščine prebivalstvo, katero vsled pojemajoče vino-reje in tudi iz drugih uzrokov veliko škodo trpi. Glasom strokovnjaškega mnenja potrebno bi bilo torej dvojno. Treba bi bilo zazdati izvire voda in napraviti varnostne zgradbe, poralelno s tem bilo bi pa tudi izčistiti struge, in je regulovati in to delo je najvažnejše. Deželni zbor kranjski je v svoji seji z dne 22 novembra 1889 dovolil 10.000 gld. v to svrho, in sicer pod pogojem, da se takoj porabi in sicer dogovorno s poljedelskim ministerstvom iu da se ušteje ta vsota v ono, katero bode dežela kraujska za to melijoracijsko delo moralu še dovoliti. V tej seji izrekel je zastopnik okraja vipavskega svojo radost in zahvalo in zahvalo prebivalstva, katero je vsled večletnih slabih letin prišlo v veliko stisko in katero se nadeja, da se bode to delo nemudoma začelo. Dve leti sta minuli, a ni se še storilo ničesar. Pristavek „dogovorno s poljedelskim ministerstvom" najiotil je vlado, da se je izrekla dilatorno o vsej zadevi, in sicer tako-le: „da se spozna načrt deželnega odbora kot primeren, a da obeča le tedaj kaj uspeha, ako se izvede v celoti. V tem zmislu je po vladnem mnenji Kleraenčićev ozirom Eipertov načrt z ozirom ua sj)remenjene hidrografičue razmere v Vijmvski dolini nedostaten in zato je vlada odložila uprašanje do tistega časa, ko bode mogoče dolOCitf troške na podlagi natančnih načrtov in določenega proračuna". Ko je to uprašanje prišlo drugo leto zopet na vrBto v deželnem zboru, bila je dotična debata jako burna, zakaj vsi poslanci imeli so v mislih vipavskega prebivalstva veliko bedo, katera je nastala vsled nenavadne suše 1. 1890, in katera je uničila vse poljske pridelke. Deželni zbor je naročil deželnemu odboru, da naroči izdelati čim prej mogoče uačrte in proračune, da se delo začne. Proseč v imenu prebivalstva, naj visoka vlada ne prezre te stvari, usojam se zajedno uprašuti, kako daleč jo stvar dospela in jeli upanja, da se bode delo začelo bodoče leto. To uprašanje stavljam tem bolj, ker je za delo potrebno samo vladno pritrjenje. Kar se dostaja odvajanja vodil iz notranjskih dolin, poudarjal sem že pred dvema letoma, da se je vlada lotila prvih del in prevzela zanje tudi troške. A tudi tu je vse zastalo, menda zato, ker se prebivalstvo ljubljanskega barja temu ustavlja; boječ se, da bi vsled brzega odvajanja notranjskih vodu pouzdiguila oe višiua vode, kar bi utegnilo biti kmetijstvu nevarno. Jaz sicer o tem ne morem soditi, pač pa se lahko sklicujem na sodbo strokovnjakov, kateri pravijo, da bi odpeljava voda iz notranjskih dolin ne poplavila ljubljanskega barja. A če bi tudi strah prebivalcev barja bil upravičen, dokazalo bi. to le, kako nujno je potrebno, da se vender že začne iz-suševauje barja. V tem oziru se strinjam s svojim rojakom, ki je v tem govoril pred petimi dnevi in veseli me obljuba njega ekscelence gospoda poljedelskega ministra, da bo vlada zanima za osušenje ljubljanskega barja. Kakor stoje stvari, nimam mnogo upanja, da se bode veliko delo, odpeljava notranjskih voda, kmalu začelo. Gotovo je treba mnogih priprav, p red no se delo začne, upam pa, da stvar ue bode zaspala. Pred dvema letoma sem stavil interpelacijo, katero danes ponavljam: „C. kr. vlada se pooblašča, da prične priprave za uravnavo podzemeljskih voda na Kranjskem in v ta namen ustavi v proračun melioracijskega zaklada primerne svote." (Kone0 prih } Politični razgled. Notranje alestale. V L ju bi j a u i, 21. decembra. Situacija. Na drugem mestu govorimo obširneje o nameravani spremembi situacije iu o oje političnem pomenu, l*i nekoliko podrobnost^ navedemo naj tu. Grof Tauffe, dogovarjajoč se z levico radi ustopa nekega člana te stranke v ministerstvo, izjavil je baje, da to na vkupuo politiko vlado no bode imelo upliva in zato neče provociranoga pristaša liberalcev vsprejeti v kabiuet, ampak koga inenj ekstremnega. Imenuje s« baron "VVidmano, nekdanji deželni predsednik kranjski. Ne moremo se pre-čuditi, da zovejo nekateri. listi tega moža zmernim in naklonjenim federalističnim težnjam. Mi na Kranjskem ga poznamo, dobro ga poznamo izza čusa, ko je tukaj delal neniško-liberalue volitve iu tudi dobro se se sporoiiiamo njegovih sredstev. Zato se nam pa vidi smešno, da zovejo tega moža zmernim. Drugi kandidat je dr. Bamreuter. Deželnozborske volitve v Trldeutu. Italijanski deželni poslauci tirolski stopili bo, knkor znano, v pasivno opozicijo in jo hote tirati še nadalje. Vlada izprosila si jo pomoči pri škofu Trideutskem iu pri zadnjih volitvah izvoljeui so bili res nekateri privrženci škofa, o katerih se še ne ve\ bodo li šli v deželni zbor v Inomost ali pa ostanejo doma. V skupini mest in trgov izvoljeni bodo gotovo liberalni Italijani, tako da je usoda začete pasivne opozicije dvomljiva. Govori se pa, da bodo izvoljeui klerikalci prišli v deželni zbor, drugi poslanci ostati bodo jia doma. Of/er&Ji'l ministerskl svet sklenil je v zadnji seji, da je razpustiti ogerski državni zbor, še predno poteče doba mandata. V to prisilila je vlado nezmerna agitacija opozicijskih strank. Je li bode imel ta ukrep kaj upliva na volitve, ki se bodo v kratkem vršile, je težko reči. Madjarske opozicijske strauke pripravljale so vse, kar treba, da bi pri teb volitvah zmagale, in javno mnenje je tako vznemirjeuo, nezadovoljnost je tolika, da bi se lahko zgodilo, da prido grof Appoovi na krmilo. Vlada bila bi ta korak rada storila ž« prej, da ni bilo treba potrditve novim trgovinskim po-godbam. V nanje alržave. It uski ti Ih ti'isti se baje zo»)9t oglašajo, tako poročajo vsaj angleški listi. Govori se, da razširjajo doslej nepoznaui emi-serji nihilistične proklamacije po vsej Rusiji, v katerih proklaniacijah se trdi, da je lakota grozna, da bode pa prihodnje leto še večja. Skladišča za žito so prazna, skladišča za bojno orožie pa polna do vrha. Odgovorna ja zato sedanju vlada; jedino sredstvo, uteči katastrofi, je to, da skliče ce«ar narodne poslance, katere bi bilo j>a šele izvoliti, da torej nakloni Uusom ustavo. — To bo bržkone izmišljotine angleških listov. Frravijo, amo j>h, da bo vsak prevdaril, koliko imamo več trnkov in kako hudo je v zgubo delati, ter bo vsak sam rad p r i m a k n i I pri nam čin m po svojih močeh. Mi nikakor ne iščemo dobička; veseli bomo, uko nam bo pri pomnoženi izdaji lista mogoče brez zgube izhajati. Ob jednem jirosimo stare naročnike, ki so Še za pretekli čas ua dolgu, naj zdaj o novem letu svoj dolg poruvnajo, ko so ravno uaročnina vpisuje, ter nuj nam ostanejo zvesti še zanaprej. Vsem bralcem „Mira" pa želimo vesele praznike iu srečno novo leto! Lastništvo in uredništvo »Mira*. Domače stvari. I Vojteh Yalenta t | Zopet je nemila smrtna kosa posegla v vrsto naših narodnih bojevnikov in nam vzela v najlepši moški dobi vrlega in iskrenega naroJnjaka. Umrl je v soboto 19. t. m. ob l/al2 uri ponoči gospod Vojteh Valenta, mestni blagajnik v 50 letu svoje starosti. Pokojnik delal je od dobe našega preporoda po 1. 18f>0, dokler mu jo> pripuščalo poslednja leta nekoliko slabeje zdravje, na vseh polj i li narodnega gihanja, posebno pa na niuzikalnem. Bil je izboren pevec in glasbenik in vodil tudi več let čitalniški pev.^ki zbor. Sodeloval je pri predstavah »Dramatičnega društva", pri Sokolskih zabavah, z jedno besedo povsod, kjer je bila potrebna njegova izdatna jiripomoč. Tudi na literarnem polji je bil delaven in priobčil marsikatero zanimivo razpravo, večinoma o naših muzikalnih razmerah. Kot kom poiiter poskušal se je tudi s srečo iu imamo nekatere šaljive in resne skladbe od njega. Vsled svojega vedno dobrega humorja bil je v vseh krogih jako priljubljen in niti bolezen zadnjih let ni mu vzela tegu daru božjega. 11:1 je res uzoren domoljub stare korenine, kateremu ostane blag iu časten spomin! V jedni prihodnjih številk spregovorimo kai več o njegovem delovanji. 1'ogreb bode jutri, v torek popoludnu ob 3. uri iz hiše žalosti št. 10 na Coj-zovi cesti. Naj v miru počiva I — (Slovenskim pevcem v Ljubljani.) 2'tlostuiin povodom smrti izbornoga pevca, skladatelja iu jievovodje goBp. Vojteh a Val en te vabimo vse gg. pevce slovenske v Ljubljani, da blagovolijo priti danes zvečer ob 8. uri v prostore „Glasbene Matice* (v Knežjem dvorcu) k skupni Bkušnji, da v i m p o z a u t n e in zboru ■kažemo poslednjo čast vrlemu it, iskrenemu pokojnemu narodnjaku Prijatelji pokojnika. — („Slovensko društvo" ) Dne 27. t. m. vršil se bode »Slovenskega društva" občni zbor do-poludne ob V* 11. uri v čitalnični dvorani jio ua-stopuem vsporedu : 1 Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika, o Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora in pregledoval CSV računov. 5 Razni nasveti in interpelacije. K obilni udeležbi vabi vse dru^tve-nike in prijatelje društva odbor. — (Občinski svet) dež-lnega stolnega mesta Ljubljane ima v sredo 23. dan t. in. ob 6. uri zvečer sejo, ' katere dnevni red priobčimo j jutri. — (Državni poslanec gos p. V j. S p i DČi d) izstopil je iz liobenNVartovega kluba zato, ker baje v tem klubu ni dobiti nikake pomoči za težnje slovensko in hrvatske. Posl. Sjiinčič pridružil Be bode kot „ div jak" drugemu Isterskemu poslancu dr. Matku L a g i nji, kateri v llolun-vvartov klub niti ustopiti ni hotel. — (Predd vorsk i u r i t e I j c o n t r a .Slovenski Narod".) Udi smo primorani v naš list vsprejeti dva famozna popravka Preddvorskega učitelja g. Ivina Okorna. Toda, kako malo osnovana sta oba popravka g. Okorna in kako pre drzno je ta naduti gosjiod grešil na milost tiskovnega zakona, to naj pojasni nastopni slučaj (ki smo ga zvedeli še le |>o naši obravnavi) Gosji. Okom pravi v jednem svojih popravkov: „Ni res, da sem napravil neko okornost in sem „/.agazil" v dlaolplarno preiskavo." Da nekoliko pomagamo njegovemu oslabelemu Hpominu, izjavljamo danes : Uotelj Okom je otroke v svoji šoli Pre dvorom tako surovo pretepal, da se je morala zoper njega že pred mnogimi tedui U kazati disciplinarna preiskava. To preiskavo proti gosji. Okornu je gos|iod dr. Gstetten hofer, okrajni glavar v Kranji, vodil tako, da je moral c kr. deželui šolski svet v jedni svojih /ad-ii i i b sej ves akt vrniti okrajnemu glavarju dr. Gstet-tenhoferju s strogim ukazom, naj se disciplinarna ji r e i s k a v a zoper Okorna temeljito d ožene, lo g. Okurn je vender toliko pre-dr/en, da nas sili izjavljati: Ni res, da sam zapazil v disciplinurnn preiskavo! Komentara m treba! Sicer pa o g. Okornu še neaiuo izrekli zadnje svoje besede. — (Imenovanje.) Koucipiat pri ministerstvu, g. dr Vladimir Globočnik pl. Sorodolski, imenovan je ministerijalnim podtajnikom v finančnem ministerstvu. — (Umrl je) v soboto g. Ignacij Dobrin, bivši c. kr. poštni kontrolor. — (Slovensko gledališče.) Sinoči predstavljal se je Feuilletov igrokaz „Ubožan plemič", katerega je prištevati boljšim delom tega dandanes že antikviranega pisatelja. .Ubožan plemič** sicer ne odgovarja modernim nazorom o dramii toda ker obsega celo vrsto efektnih in hvaležnih ulog, kateri dado posamnim predstavljalcera priliko odlikovati se v igri, uprizarja se še dandanes. Predstava bila je prav dobra in gre posebna hvala gospej Borštnikovi in gg. Borštniku in Ve-rovšeku, ki so se potrudili kar najbolj mogoče. Tudi drugi igralci vršili so vestno svoje naloge in tako pripomogli vkujmemu uspehu, samo g. Danilo ni imel, kakor večkrat, ni pojma o svoji ulogi. — (Prešernova beseda,) katero je j>ri-redila Ljubljanska čitalnica preteklo soboto v svoji dvorani, zvršila se je prav lepo. Množica odličnega občinstva zbrala se je, da proslavi spomin največjega pesnika našega. Gosp. dr. Požar bil je jako srečen iu naudušen v svojem slavnostnem govoru, ki se je prav dopadel vsem navzočim vsled duhovitosti svoje. Glasno odobravanje na koncu bilo je dokaz, da je govoril vsem navzočim prav iz srca. Moški zbor »Glasbene Matice" pel je pod vodstvom novega zborovodje g. II u b a d a tri zbore prav dobro, akopram je bilo število pevcev vsled znanih razmer le srednje veliko. Gosji. Hubad pokazal se je pri prvem svojem nastopu jako spretnega dirigenta. V Ipavčevi kantati »Na Prešernovem domu" pela Bta samosjieve gg. Razinger in Božidar Valenta. Prvega poznamo že kot izbornega solista, drugi bil nam je nov. Oveterospevo peli so gg Razinger, Bartel, Maier iu Strauss jirav precizno. Golter-manov koncert za violončelo igral je gospod Forst-maver prav dovršeno, ua glasoviru ga je »premijal g. Maver. Novo Foersterjevo skladbo »Milica" peli so gg P a v še k, Branke, Lilek iu Dečman, tako, kakor smo to navajeni od tega našega kvarteta. Poslednja točka |>rograma bil je mešaui zbor „ Vesel pastir", v katerem je nastopil prvikrat novi ženski zbor »Glasbene Mutire" in smo imeli jiriliko zopet jedenkrat videti nad 30 naših dražestnih pevk na odru. Na »plesno zahtevan je moral se je zbor po burnem ajilavzu ponoviti. „Glasbena Matica", ki je sodelovala h tako tabornimi močmi j>n čitalnični Besedi, je pokazala, da se za bodočnost sinemo od nje nadejati prav lepih muzikalnih užitkov. Zadnjo Besedo je jirištevati mej najbolje uspele poslednje dobe. — (Častnim občanom) volil je občinski zastoji glavne občine v Hrenovicah soglasno, z velikim naudušenjem pri zadnji občinski seji na predlog lupana visokospofitovanega gospoda Antona De k levo, veleposestnika v Gradcu, kot velicega dobrotnika Postojnskega okraja. Pri tej prilike je občinski odbor tudi sklenil, da se spoštovanja vrednemu gospodu svetniku Gregorju K»*ržiču, kateri je mnogo let služboval v Senožečah, pri odhodu v zasluženi pokoj izreče za njegovo uzorno, uepristrunsko Vedenje udana zahvala iu spoštovanje. — (O g n j e g a s n o društvo v Kamniku) priredi na sveti večer .božično drevesce" v narodni gostilni g. I Fajdige. Začetek ob 8. uri zvečer. Društveniki dob'jo vsak po jedno lepo darilce, potem I*' prosta zabava z različnimi igrami, ob polnoči skujmi čaj. Tuli neu.lui dobro došli. — (Vabilo.) Čitalnica Vipavska ima svoj letni občni zbor dne 27. decembra ob 6. uri zvečer v svojih prostorih. Poročal bode o svojem delovanji stari, na to se bode volil novi odbor. Želeti je točneje in obilnoje udeležbe, kakor navadno. Odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunajsko Novomesto 21. decembra. Radivoj Poznik umrl. Dunaj 21. decembra. Zdravja nadvojvode Kniesta se boljša vodno. Dunaj 21, decembra. Taaffeu zahvalil se cesar sam v današnji avdijenci za sožalo-vanje, izraženo ob priliki smrti Sigismundove. Budimpešta 21. decembra. V nadaljevanji generalne debate o trgovinskih pogodbah izrekel v poslaniški zbornici Heliy željo, da bi Tctovski govor nemškega cesarja uvažali v Franciji. Govornik vsprejme pogodbe, nude-jajoč se, da se razvije trgovina na izhod. Drugi govornik Beoethjr, ki želi pridruženje Francije, graja prenagljeno obravnavanje v parlamentu. Trgovinski minister pobija to v govoru, ki je bil VJSprejct s pritrjevanjem. s Anatherjnova ustna vođa in zobni prašek s ohrani ust.i, krepSa čeljustno meso ter odpravlja slabo 8»po IZ Il8t. Jcdna steklenici ustne vode velja 40 kr.; jedna škatlja zobnega praška 20 kr.; 12 steklenic 4 gld.; 1*2 fikateli samo S gld. (81 — 155) Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Ounajska cesta. Naručila se izvršujejo I obratno pošto proti povzetju zneska. „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Umrli no * Mm**ljami : ld. decembra: Albreht Frager, polkovega zdravnika iin, 3fi ur. Prod škofijo St. 20, trisnus. — Feliks Pfeifor, delavčev sin, 7 mesecev, Ulice na Grad St. 10, božjast. — Ignacij Dobrin, pomoini uradnik, *>1 let, Pred skotijo Ar. 10, plućni emfizem. — Albert Valenta, mestni blagajnik, 49 let, Čojznva cesta et. 10, vitium cordis. Elizabeta Kačar, pobustuikova žena, 59 let, Cerkveno ulice št. 17, hvdrops nniverBalis. — Jera Miulovic, posestnikova žeaa, "36 let, Hradeokegi vas št. 13, jetika. 20. decembra: Janez Kveder, delavec, 38 let, Dunaj* ska cesta št. 11, kup. Tržne cene v I, i n hI jasi I dne 19. dicembra t. 1. /1. kr fl. kr Plenica, bktl. h t- Špeli povojen, kgr. . 62 ! Bet, it 6|80 Surovo maslo, „ 1— 68 (Jeftuieu, ■ • k • 4 39 Jajce, jedno : . , . — 3' 0 "M, ■ * • • 3 05) Mleko, liter .... — M i Ajda, n • • . 5 2" Goveje meso, kgr. — 02 j Proso, n • • • 4 87 Telečje „ , I_ 68' j aoruaa, • r. 80 Svinjsko . „ — 50 Krompir a • • • 2 Koštrunovo . , I— 401 ' Loca, TI 11 — Pišanec...... 1_ 451 j Grah, 1 11 — (iolol)...... j— 17 i Fiiol, ■ y — Seno, 100 kilo . . . 1 87 | Maslo, kgr. . _ BI Slama, ' ■ •*.'. ! 2 lt i Mast, ■ — 84 Drva tada, 4 Qinetr. t — »peh tri Aon • — M n mehka, 4 , \ 5 —' Meteorologično poročilo. I Čas opa-tovaaja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v IUU1. jj 7. zjutraj 742*7 mm. —8 4' C si. vzh. jasno "C 2. popol. 742 9 :nm. 10° C m. vzh. jasno 0 00 mm. 9. zvečer 745 0 mm. —3 2° C ,_ m. vzh. jasno i i 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 744 9 mm. 7445 mm. 748*7 mm. —4 0° C —2-8° C —70« C m. vzh. m. vzh. m. vzh. jasno jasno jasno 0 00 mm. Srednja temperatura —1*9( pod norttialom. -4 5°, za 0*0° in H'5- IDTa.xi3jsls:a, borza dne 21. decembra t. 1. včeraj — Papirna rotita.....gld. 9240 — gld •Srebrna renta.....„ 9J'0'> Zlata renta......, 108-90 5u/0 marčna renta ... „ lOsJ-35 Akcije narodne banke . . , 1012'— Kreditne akcije .... „ 283*— London......., 11790 Srebro.......„ —'— Napol......... 9\V,'/, C. kr. cekini.....„ 5H1 NcmSke marke..... 5V02'/, 4/,, državne srečke iz 1 1851 . 250 gld. Državne srečke iz I. 18(54 . . 100 „ Ogcrska zluta renta 4'/,.......105 Ogerska papirna renta 5*/4 ...... 101 Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 12 ^ Zemlj. obč. avstr. 41/,",',, zlati zast. listi . . Kreditne srečko......100 gld. Rudolfove srečke...... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke. . . 120 , Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v..... 134 179 115 186 19 152 219 danes 9*255 98*10 109*20 102 05 1010 — 281-25 117 85 9-86 5bt 57-97«/, gld. — kr. , « , , 05 B w ■ , 25 . fi r. - 50 t f Albina Valenta, roj. Brusova, naznanja v svojem in v imunu svojib sorodnikov vsem prijateljem in znancem pn-tuziio vest, da je njen iskreno ljubtjcsi, uopornlnii soprog, oziroma brat, svak, Htričtitk iu bratranec, gospod VOJTEH VALENTA mestni bli/jajnik včeraj dne 19. deceaibra ob polu 12. uri po noći, pu dolgi a ioni iti bolezni, previden s avototujstvi M umirajoče, v 50. letu svoje Ktarosti, mirno v Gospodo zaspal. Zemeljski ostanki predragega umrlega se bodo prenesli v torek, dne 22. decembra t. 1, ob li. uri iz hiše žalosti št. 10 na t'ojzovi cesti k sv*. Krištofu, kjer bodu polpžon k večnemu počitku. Hlagi ranjki priporoča se v blag spomin iu molitev. Svetu maše zadušnice se bodo brale v voo cerkvah. (1004, V Ljubljani, dnp 20, decembra 1891. Zahvala. Za izredno mnogobrojno dokaze Bočutja o priliki žalostne smrti našega v liogu poči vaj 0-eega soproga, oziroma očeta, gospoda Alberta Gerstenmayer-ja c. kr. poštnega kontrolorja za prelepe darovane venco in za častno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo vsem dragim prijateljem iu znancem, kakor tudi častitemu poštnemu OBobju najsrčnejšo zahvalo. (1005) Žalujoča obitelj. Zahvala. Za udeležbo pri pogreba našega ljubljenega sina, brata in svaka, gospoda Valentina Verbič-a sprevodnika na c. kr. državni železnici se vsem gg. trrsdnikom in službujočim pri e. kr. državni železnici, kakor tudi sorodnikom iu znancem b tem prisrčno zahvaljujemo. (1099; Žalujoči ostali. V najem se da 8 1. marcem I. 1992. protla|alnlca v. dvema aobansa, dalje nklatll6ee (magacin) in jedna aoba iu atauovanje, posebno pripravna za samce, nasproti g. notarja tik c. kr. okrajnega sodi&a, na Glavneon trgu v ldtl|l. — Natančneji pogoji izvedo se pri lastniku gospodu Ivami OroboltSck-ii v IMtlJI. (1101 — 1) Veliki krah! Vsled amerikanskih carinskih ratmer kupil sem vso zalogo neko velike, slavnoznane tovarne egrinfae za izredno nizko ceno in prodajam po ueverojetno nizki ceni gld. 1.40 debelo, gorko in ncpoškodljivo ogrinjačo, katero koli barve, s krasnim obrohkoiu- in s praini, poldrug mete** dolgo in poldrug meter široko. Podviza naj se torej vsak, da natoč, dokler jo še kaj v aalogi, kajti vsakih lOO let se ponudi taka prilika le jedenkrat. — Dobiva se proti gotovemu plačilu ali po povzotji pri znani pošteni firmi Jožef i li.vha4 razpošiljaInica na X5u.ixa*)i. (l06Jb-5) KAROL TILL Špltalske ulice 10. Ljubljana. Špitalske ulice 10. PIniiI papir in Kuvitkl v kasetah in zavojih. Ce- trtinka ali osmerka z naglavnimi okraski ali napisi. V iy.it ulet-, litogrnto-ano ali tiskane najbolj moderna oblika V % mtkiii rutin* potrebAei ne ih pi-rmrnice tali |il«Malsi«n nilacts podloge za pinaH|e, tintniki. podstavki za držala, iditežniki, ravniki, sušilni zvitki, pečatila iz proževine, sušilni kartoni Itd. itd. TrKotNke UiiIIk«', lc«»plrnrt knjig«', be-l«-/iti, «> glavne knjige, oxko oealJe, eleg. vezane gld. 2—, po pošti gld. 2-10. Melieinlgg — \nruilne peami, eleg. vezane gld. 2-45, po pošti gld. 260. Preiieren — l*eani|, eleg. vez. 170, po pošti gld. 1-83. Želeanlknr — 1'eKiiiarica, eleg. vezana gld. 120, po pošti gld 1-30. Itnalag — Peiiniarlru, elog. ve ana gld. 1—, po pošti gld. 1-05. I>ij»*ki koledar, 80 kr., po pošti 85 kr. Levntlkovl shrani Hpistl, pet zvezkov, broš. gld. 1050, v platno eleg. vezani gld. .13 50. Valvnzor — Khre deM IleraogSlinnta Krala, Štirje zvezki broširani gld. 15*— priporoča kot primerna (1091—8) darila za Božič in Novo leto J. GIONTINI , , . ti "1 ,•• • ' i. i, .■• ■ ic-njigrar *v JLjJ-u."t>13sbrLl. , jTnton mkil t Irroja^č } I Francovo nabrežje St. 1 v Ljubljani 1 priporoča so slavnemu p. n. občinstvu za izdeloiap mostili oblet [ po na|-nove|*lb modah iu po kar inos;oee T nlsklli oenali. (1102 — 1) Mejnarodna panorama v Ljubljani na Kongresnem trgu v „Tonhalle". Odprta vsak dan od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. t istopili■■!» za osebo SO kr. H uatopnic se dobi za OO kr. Otroci lO kr. Otl nedelje ilne tiO. I. mi. tlo tiAtcfega eetrfka tlne 24. t. XII. serija: (986-29) Velika spravna žrtev na Golgati. Življenje in trpljenje Jezusovo v 24 slikah pri barvasti razsvetljavi. Jeruzalem, Palestina, Francija In IColandlja. Oklic!! Na vse čitatelje! PooKlaioet) sem, da spravim blago hitro v denar, prodati 10l>i vsakdo to prekrasno reuioutoir-uto m) kr-iMlnlaliu plotćntini ateklom In meliaulCuo pripravo r.u kaisls, katero |e navijati bre« kljnea. Kdor iioee kupiti ilobro, ceiiiuio in |ako solidno renioutoir-uro, in to za ueverojetno ui^ko ceno naj se podviza, da jo naroči eim prej mogofio, dokler je le kai v zalogi, kajti taka prilika se ponudi redkokdaj. — Dobiva SO po povzetji od iirme Jožef Chyt>a, razpošiljalnića na Duiiaji. (iouti-5) Trgovsk pomočnik 20 let star, ž.ell preme-alti rsvojo Hluabo. — Ponudbo Uaj se blagovolijo pošiljati pod naslovom : K. P. V. 'nt. 77 poste ro-stante v l.|ubljnnl. «-td„fl .».„.»•(l'^-l) **«fiammma«aaiiaaair -M -S Božična razstava krasne novosti lesoreznih del vsake vrste, primerne za vsak Balon. Velika izbera kaset za nakitje in rokovice, z glasbo ali brez nje, Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip N o IJ i. Lastnina in tlak 72 85