se
25
dni
10

'.maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju www.polimaraton.si
16. JUNIJ
Aktualno Ptuj • Majhne kmetije zagotavljajo zdravo hrano
O Stran 3
Ek ološho J B
Kultura
Ormož • V knjižnico s klikom iz domačega naslanjača
O Stran 10
Ptuj, torek, 22. maja 2012
letnik LXV • št. 40 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Kidričani proslavljali s številnimi navijači O Stran 11
Judo •
Na DP na Ptuju Ptujčanom tri medalje
O Stran 12
Ptuj • Otvoritev konjušnice in zbirke pustnih mask
Maske našle svoj stalni dom
Konjušnica Ptujskega gradu, ki je več let samevala in propadala, je v petek končno dobila novo podobo in vsebino. S tem grajski kompleks ni bogatejši le za nove prostore, temveč tudi za zbirko pustnih mask, ki so v konjušnici dobile svojo stalno postavitev. Na ureditev pa čaka tudi vzhodni stolp, s katerega je mogoče najlepše videti mesto in okolico.
Konjušnica na Ptujskem gradu je bila zgrajena med letoma 1665 in 1669 v času rodbine Leslie. Leta 1958 je bila adaptirana, kmalu zatem pa je tam svoj prostor dobila tudi restavracija, kije svoj čas predstavljala pomembno stičišče Ptujčanov. Delovala je vse do leta 1993, od takrat naprej pa je grajska lepotica samevala in propadala. Čeprav investicija še ni v celoti dokončana in bo potrebnih še precej sredstev, da bo ta grajski kompleks dokončno obnovljen, je bil petkov dogodek izjemno pomemben. V konjušnici je svoj prostor namreč dobila zbirka pustnih mask, ki bo tam imela stalno postavitev, na novo pa je urejena tudi muzejska blagajna in trgovina. Sočasno je zaživel tudi grajski zeliščni vrt, jeseni pa naj bi uredili tudi sadovnjak.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • 16. seja sveta zavoda ptujske bolnišnice J Podlehnik • Pravnomočna sodba
Reportaža •
Drogba, mož, ki je zavil München v črno
O Stran 13
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Več truda za obvladovanje stroškov
Petnajstega maja se je na 16. seji sestal svet zavoda ptujske bolnišnice, na kateri so razpravljali o tekočem poslovanju bolnišnice, uresničevanju sanacijskega programa, stanju na področju likvidnosti, čakalnih dobah, o najemu dolgoročnega posojila za plačilo več opravljenega dela ob izvedbi energetske sanacije bolnišnice v višini 613 tisoč evrov, ki je bilo v celoti upravičeno.
Koliko denarja je res ukradel?
Približno leto dni po odkritju poneverbe oz. kraje denarja iz občinskega proračuna, je prva sodba proti sedaj že bivšemu računovodji Rajku Prelogu dobljena. Vendar pa zgodba o kraji javnega denarja očitno še ni končana.
Te točke dnevnega reda so potekale v navzočnosti javnosti ter nekaterih predstojnikov oddelkov oziroma zdravnikov, ki sicer na sejo niso bili povabljeni, izrazili pa so željo, da bi bili navzoči. Predsednica sveta zavoda Štefka Presker jim je povedala, da so seje večinoma odprte za javnost, zato ni nasprotovala njihovi prisotnosti, hkrati pa jih je opozorila, da bo del seje zaprt za javnost. Predstojniki oddelkov oziroma zdravniki namena prisotnosti niso pojasnili, izjavili so le, da želijo biti prisotni.
„Po zaključku seje sem bila pripravljena na izjave oziroma pojasnila o obravnavi vseh
točk dnevnega reda, vendar nobenega od predstojnikov oziroma zdravnikov, ki so se udeležili odprtega dela seje, ni bilo," je povedala Preskerjeva. V zaprtem delu seje so obravnavali vprašanje sklepanje pogodb za opravljanje zdravstvenih storitev preko s. p., poročilo o notranji reviji ter vprašanja in predloge članov sveta zavoda. Dopis v zvezi s sklepanjem pogodb je svetu zavoda posredovalo ministrstvo za zdravje; podjemne pogodbe z lastnimi zaposlenimi bo v bodoče mogoče sklepati v izjemnih primerih in se bo v bodoče odrazilo na organizaciji dela, saj bo bistveno zah-
tevnejša. „Na podlagi zahteve ministrstva za zdravje smo obravnavali tudi odnose in sodelovanje vodstva bolnišnice s posamezniki in posameznimi skupinami sodelavcev. Na podlagi razprav smo ocenili, da se razmere umirjajo in da pričakujemo izboljšanje medsebojne komunikacije ter prispevke vseh zaposlenih k racionalizaciji poslovanja," je o zaprtem delu seje povedala Štefka Presker. Kljub vsemu je dan po seji sveta zavoda (16. maja) s funkcije strokovnega vodje ptujske bolnišnice odstopil Teodor Pevec.
O Stran 9
„Lani smo takoj po odkritju prvih vprašljivih transakcij uvedli kriminalistično preiskavo, na zagovor oziroma pojasnilo sem pozval tudi ra-čunovodjo Preloga, ki pa o nakazilih na sporne transakcijske številke, ki so se izkazale kot računi njegovih podjetij oziroma podjetij, katerih solastnik je bil tudi sam, ni povedal ničesar. Računovodja je bil takoj tudi odpuščen, pritožbe z njegove strani ni bilo. Po prvi preiskavi forenzika, ki je pokazala in dokazala, da je dejansko odtujil 64.000 evrov iz občinskega proračuna, je občina vložila tudi odškodninsko tožbo proti Prelogu. Takrat je takoj zahtevala tudi vknjižbo na njegovo
edino nepremičnino s prepovedjo odtujitve. Danes bivši računovodja se na tožbo sploh ni odzval, zato je bila letos izrečena tudi sodba, ki je zdaj že pravnomočna in po kateri je spoznan za krivega odtujitve omenjene vsote denarja," je o poteku dogodkov v zvezi z odkrito krajo povedal podlehni-ški župan Marko Maučič.
O Stran 24
Gospodarstvo,
obrt, podjetništvo
Slovenija • Po podpisu aneksa z večino sindikatov
Vlada in policijska sindikata upata na dogovor v naslednjih dneh
Predstavniki vlade in policijskih sindikatov so se po petkovem sestanku strinjali, da so dosegli napredek. V okviru delovnih srečanj se bodo namreč sestajali še v naslednjih dneh, ob tem pa obe strani upata na dogovor, še preden predsednik DZ Gregor Virant določi rok za zbiranje podpisov za referendum.
Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroše-vič je po sestanku pojasnil, da bodo nastale razmere poskušali najprej razrešiti v medsebojnem pogovoru. V ta namen bosta na obeh straneh oblikovani tudi ustrezni delovni skupini. Tako bodo v naslednjem tednu po vsej verjetnosti veliko težav, zaradi katerih stavkajo, tudi razrešili, je dejal Uroševič, sicer pa o podrobnostih ni želel govoriti. Kot je še povedal, so delovna srečanja stekla že v petek.
Predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič pa kot prvopodpisani ni želel špekulirati o možnosti umika pobude za razpis referenduma. Kot je dejal, se na današnjem sestanku niti niso pogovarjali o tem, saj gre v prvi vrsti za iskanje »skupne in razumne rešitve«, kar je po njegovem mnenju tudi interes obeh strani.
Sicer pa je po besedah Petroviča »škoda izgubljenega meseca«, ker bi lahko glede na to, da niso postavljali »toliko nemogočih« zahtev, dosegli dogovor že prej.
Generalni direktor policije Janko Goršek ter minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak sta se po sestanku strinjala, da jih v prihodnjih dneh čakajo zelo zahtevna pogajanja.
»Kaj lahko ponudimo policistom, bodo doprinesli naslednji dnevi,« je povedal minister Vizjak in pojasnil, da policistov sicer ne žuli le to, kar je povzročeno z aktivnostjo sedanje vlade, temveč se je veliko stvari nabralo še iz preteklosti. Po njegovem je ravno to njihova »smola«, da se zadeve že prej niso zapirale, temveč seštevale in je zato zdaj veliko večji problem, kot bi sicer lahko bil.
Za dogovor je kljub vsemu
zelo malo časa, a po mnenju Vizjaka ga je zelo pomembno doseči, še preden bi predsednik DZ Gregor Virant določil rok za zbiranje 40.000 podpisov, potrebnih za razpis referenduma. Virant je sicer v četrtek napovedal, da bo rok najverjetneje določil tako, da bo začel teči že v soboto, vendar bo Vizjak predsedniku DZ še danes »zelo korektno« predstavil nastale razmere in ga »na nek način tudi prosil, da nam da teh nekaj dni časa, da poskusimo doseči dogovor«.
Goršek pa je bil po petkovem sestanku optimističen glede prihodnjih dogovarjanj, o vsebini samih pogovorov pa ni želel razpravljati. »Pustimo, naj najprej pogajalci opravijo svoje,« je povedal. Dodal je, da se bodo v okviru pogovorov sicer držali izključno le tistih zadev, ki so specifične za poklic policista.
V četrtek vloženo pobudo policijskih sindikatov za referendum o zakonu za uravnoteženje javnih financ je sicer podprlo 4753 volivk in volivcev s prvopodpisanim Zoranom Petrovičem. V skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi mora predsednik DZ v sedmih dneh po vložitvi pobude določiti rok za zbiranje podpisov.
Referendum o zakonu za uravnoteženje javnih financ podpirajo tudi v Sindikatu vo-
Slovensko
panevropsko gibanje izvolilo novega predsednika
Slovensko panevropsko gibanje je na občnem zboru v Ljubljani izvolilo novo vodstvo. Po odstopu dosedanjega predsednika Franceta Bučarja je predsedovanje društvu prevzel geopolitični analitik Laris Gaiser, ki je poudaril, da se mora Panevropsko gibanje vrniti v vlogo aktivnega člena slovenske civilne in politične družbe.
Gaiser je prepričan, da je EU v zadnjih letih zašla v najglobljo politično in gospodarsko krizo lastne zgodovine. Zato želi vrniti Pane-vropskemu gibanju vodilno vlogo znotraj civilne družbe pri oblikovanju in uveljavljanju konkretnih izhodišč in vrednot, ki lahko zagotovijo vsem generacijam mirno, stabilno in uspešno prihodnost. Kot pravi, so se evropski voditelji izkazali za nesposobne pri kriznem upravlja-
jakov Slovenije, saj se s sprejetimi ukrepi v zakonu ne strinjajo. Po njihovem mnenju je nepravičen do pripadnikov Slovenke vojske in še posebej do civilnih oseb zaposlenih v vojski. Kot je v sporočilu za javnost zapisal predsednik sindikata Gvido Novak, apelirajo na vlagatelje pobude za začetek referendumskega postopka, da pobude ne umaknejo. V naslednjih dneh bodo v Sindikatu vojakov Slovenije stekle tudi priprave na zbiranje potrebnih 40.000 podpisov podpore zahtevi za razpis.
Da bodo po svojih močeh prispevali k zbiranju podpisov, napovedujejo tudi v gibanjih 15o in Mi smo univerza.
Ostali sindikati podpisali aneks h kolektivni pogodbi
Anekse h kolektivni pogodbi za javni sektor, kolektivni
pogodbi za negospodarske dejavnosti in k pogodbam dejavnosti in poklicev je podpisalo 21 od 33 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.
Na vladni strani sta bila podpisnika aneksa pet h kolektivni pogodbi za javni sektor in aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič in minister za finance Janez Šušteršič. Na sindikalni strani je podpise
nju dogodkov, ki lahko postanejo usodni za vse narode na stari celini. Pomanjkanje razumevanja, pravilnega upravljanja in jasnega načrtovanja političnih smernic kaže na nujnost oblikovanja novih sposobnih kadrov, je dodal. (sta)
Aktivneje zoper neplačnike preživnin
Šest državnih organov napoveduje aktivnejšo vlogo pri naznanitvi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine. Kot so predstavniki nekaterih od teh organov napovedali, je njihov cilj ta, da se preživninski zavezanci ne bodo izogibali plačilu, otroci pa bodo ta denar dobili.
Statistika kaže, da preživnine prejema 47.000 mladoletnih otrok in nekaj čez 13.000 polnoletnih, ki se šolajo. Otroci prejemajo različne preživnine, od samo enega evra do 1500 evrov. Po podatkih ministrstva šest odstotkov preživninskih zavezancev svojih obveznosti ne
k obema aneksoma prispevalo 21 sindikatov. Aneksi bodo začeli veljati dan po uveljavitvi varčevalnega zakona, kar pa se bo lahko zavleklo zaradi referendumske pobude o tem zakonu. Kvorum je bil dosežen, saj ga morajo za veljavnost podpisati reprezentativni sindikati najmanj štirih različnih dejavnosti v javnem sektorju, katerih skupno število članstva presega 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju.
Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je po podpisu komentiral vložitev referendumske pobude. »Vlada je ignorirala vse zahteve policijskih sindikatov, da je treba dogovore v normalnih civiliziranih državah izpolniti, ne glede na to, katera vlada jih podpiše,« je dejal Štrukelj. Tudi v času stavkovnih aktivnosti so opozarjali, da ne morejo pristopiti k dogovoru o plačah, dokler niso razrešena vsa vprašanja iz prejšnjih dogovorov, zato je ravnanje policijskih sindikatov po Štru-kljevem mnenju popolnoma razumljivo.
Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič je dejal, da podpis samo potrjuje uspešnost dvomesečnih pogajanj s sindikati. Zato četrtkova vložitev podpisov policijskih sindikatov po njegovem mnenju ne zmanjšuje vrednosti
izplačuje redno, takrat pa nastopi država, ki pomaga z izplačilom prek jamstvenega in preživninskega sklada. Direktor Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Branko Omerzu je pojasnil, da na leto nadomestilo preživnin izplačajo povprečno 3300 otrokom. Od začetka delovanja preživninskega sklada leta 1999 so izplačali 27,6 milijona evrov, prek izvršb pa so dobili 7,5 milijona. Trenutno imajo aktivnih okoli 7000 izvršb, od leta 2010 do leta 2011 pa se je število otrok, ki jim izplačujejo preživnine, povečalo za 6,2 odstotka, obseg izplačanih sredstev je narasel za devet odstotkov. (sta)
Prvi certifikati Mladim prijazna občina
Mladinski svet Ajdovščina je podelil prve certifikate Mladim prijazna občina sedmim slovenskim občinam, ki so v minulih letih uspešno izvajale ukrepe s področja lokalnih mladinskih politik.
podpisa aneksov. A Pličanič svari, da bo vsak mesec zamika uveljavitve zakona za uravnoteženje javnih financ državni proračun stal dodatnih 12 milijonov evrov.
Če se bo vlada odločila, da se bo pogajala s policisti o njihovih plačah in dodatkih, se mora sestati z vsemi sindikati javnega sektorja, saj imamo enoten plačni sistem, pa je opozoril vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič. Po njegovih besedah so v 20 letih prvič podpisovali aneks o znižanju plač, pri tem pa niso zajeli »pomembne alternative na prihodkovni strani državnega proračuna«.
Generalni direktor policije Janko Goršek ter minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak sta se po sestanku strinjala, da jih v prihodnjih dneh čakajo zelo zahtevna pogajanja.
»Kaj lahko ponudimo policistom, bodo doprinesli naslednji dnevi,« je povedal minister Vizjak in pojasnil, da policistov sicer ne žuli le to, kar je povzročeno z aktivnostjo sedanje vlade, temveč se je veliko stvari nabralo še iz preteklosti. Po njegovem je ravno to njihova »smola«, da se zadeve že prej niso zapirale, temveč seštevale in je zato zdaj veliko večji problem, kot bi sicer bil. Za dogovor je kljub vsemu zelo malo časa, a po mnenju Vizjaka ga je zelo pomembno doseči, še preden bi predsednik DZ Gregor Virant določil rok za zbiranje 40.000 podpisov, potrebnih za razpis referenduma.
Virant se je sicer v petek že odločil, da za zdaj še ne bo razpisal roka za zbiranje podpisov za referendum. Kot so sporočili iz DZ, se je tako odločil zato, ker pogajanja med vlado in policijskima sindikatoma, ki zahtevata referendum, še potekajo.
STA (Pripravlja: SM)
Poleg štirih mestnih občin: ljubljanske, mariborske, velenjske in ptujske so certifikat prejele tudi občine Krško, Radlje ob Dravi in Sežana. Projekt Mladi odpiramo prostor je, kot je pojasnila vodja projekta Rozana Mužica, štiriletni projekt, ki so ga v okviru Mladinskega sveta Ajdovščina ustvarjali skupaj z ostalimi 16 partnerji.
Vsem so svetovali, kako vzpostaviti dialog in s kakšnimi ukrepi lahko mladim dejansko pomagajo, da stopijo lažje na svojo pot k odraslosti. Kot rezultat tega je nastal zbornik Lokalna mladinska politika, v katerem so zbrali ogromno ukrepov na področju zaposlovanja, prostega časa, izobraževanja, mobilnosti mladih in drugo. Zbornik je praktični priročnik, napisan za ljudi, ki se ukvarjajo z mladimi na občini. Tu so konkretni ukrepi, kaj lahko posamezna občina ne glede na velikost in finančna sredstva naredi za mlade. Pogoj za pridobitev certifikata je bil, da občine izvajajo vsaj en ukrep iz izpostavljenih področij mladinskih politik iz razpisa, mestne občine pa so morale pokazati malo več. (sta)
Uvodnik
Teden, v katerem je Ptuj živel
Čeprav je teden, kije minil v znamenju preštevilnih dogodkov, v resnici marsikomu delal »težave«, ker ni vedel, kaj vse bi moral videti in obiskati ob vsem tistem, kar Ptuj ima že v bolj običajnem ritmu, so bili to dnevi, kakršnih bi moralo biti še več. Na vsakem koraku se je nekaj dogajalo, vila se je reka življenja. Roko so si podajali dogodki, ki prinašajo mestu dodatno prepoznavnost - od razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki si je pot začela trasirati že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, do obiska strokovnjakov iz številnih dežel sveta, ki so na Ptuju predstavili nova spoznanja o svetilih od prazgodovine do danes, in zgodovinskega filma in filmov, vezanih na zdravo naravo, zdravega človeka, ki je popisal šele drugo stran v svoji kroniki, a to tako bogato, da je ambicija ustvarjalcev tega mednarodnega filmskega festivala o prepoznavnosti Ptuja kot filmskega mesta in mesta, ki želi odstreti še kakšno filmsko kuliso, veliko bliže, kot bi si mislili. Čeprav bi dejali, da gre v tej reki življenja za že videno, se je mesto odločilo, skupaj z njim pa snovalci tega festivala, da bodo šli po bolj trnovi poti kot sicer. Izbrali so zgodovinski film in spektakularnost, s katero je to filmsko ustvarjanje najtesneje povezano. Odstiranje zgodovine tega prostora in dogajanja v njem skozi tisočletja je povezano z marsikaterim za širše okolje pomembnim dogodkom, ki bi lahko že v kratkem postal tudi tema katerega od festivalskih filmov. Kar je bilo še včeraj utopija, postaja danes stvarnost. Povezave Primu-sovih akterjev so že takšne, da to ni več nemogoča zgodba. Z reko življenja in dogajanja pa bo počasi izginilo tudi siceršnje mrtvilo starega mesta, ki se v običajnem toku zapira za stene in postaja mesto duhov. Tudi lokali, ki sedaj samevajo, bodo z njo dobili novo vsebino, mesto in z njim njegovi prebivalci pa tisto, o čemer že dolgo sanjajo: več življenja in svetlejšo bodočnost za marsikoga, ki danes zgolj životari, ker je zgolj zgodovinska kulisa daleč premalo, da bi lahko preživel.
Majda Goznik
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • 23. razstava Dobrote slovenskih kmetij zaprla vrata
Tudi majhne kmetije so sposobne zagotoviti dovolj zdrave hrane
Na Ptuju je od 17. do 20. maja potekala razstava Dobrote slovenskih kmetij, katere pobudniki so bili v letu 1990 člani TD Ptuj in ki ji že od vsega začetka nudijo streho patri minoriti. Slavnostno jo je 17. maja odprl minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič ob pomoči Marije Erjavec iz Gorenje vasi, letošnje prejemnice znaka kakovosti za suhe neolupljene hruškove krhlje, ki je že njen tretji znak kakovosti na ptujski razstavi, na kateri sodeluje od leta 1994.
V 23 letih se je razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki predstavlja velik prispevek k ohranjanju slovenske tradicije, razvila v osrednji kulinarični dogodek slovenskega podeželja. V sklopu letošnje razstave so ocenili kar 1347 izdelkov v trinajstih skupinah in podelili 471 zlatih, 354 srebrnih in 268 bronastih priznanj, za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje pa kar 80 znakov kakovosti, kar je največ doslej. Letošnja razstava je sovpadala tudi z deseto obletnico zaščite znaka Dobrot slovenskih kmetij in 50. obletnico Skupne kmetijske politike.
Osrednje mesto je letos pripadlo Ljubljanski pokrajini z Zasavjem, ki se lahko pohvali z veliko dobrimi praksami ponudbe podeželja. Bogato štiridnevno dogajanje v okviru 23. razstave Dobrote slovenskih kmetij je v mesto ob Dravi privabilo številne goste. Ob dobrotah na razstavi, na stojnicah na dvorišču minorit-skega samostana in pred njim ter na Mestnem trgu v okviru ekološke tržnice in praznika sira ter razstave starodobni-kih traktorjev in kmetijske mehanizacije Bolfenškega društva ljubiteljev stare tehnike Trnovska vas in Društva oldtimer Polenšak, so vabili tudi številni kulturni nastopi, med njimi 8. Folkfest in javna radijska oddaja Med ljudskimi pevci in godci na Radiu Ptuj, priložnostne razstave Ludvika Štraja in likovnih del osnovnošolcev in šol s prilagojenim
Ek ološko pridelani izdelki iz Prekmurj
Foto: Črtomir Goznik
Na 23. razstavi je bil poudarek na ekološki pridelavi
programom ter vrtcev in dnevi odprtih vrat Biotehniške šole v Turnišču. V strokovnem delu razstave je letos tekla beseda o ekološki predelavi. Častni pokrovitelj 23. razstave Dobrote slovenskih kmetij minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je 17. maja na Ptuju s predstavniki zamejskih kmetijskih organizacij iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške v Mestni hiši na Ptuju podpisal tudi listino o ustanovitvi zamejske kmetijske koordinacije Agraslomak, ki ima namen spodbuditi sodelovanje zamejskih kmetijskih organizacij.
Tudi letošnja razstava Dobrote slovenskih kmetij je dokaz, da imajo slovenske kmetice in kmetje veliko dragocenega znanja in lahko zadostijo okusu še tako zahtevnega potrošnika, je med drugim povedala podpredsednica Državnega sveta Lidija Jerkič, ki je imela letos prvič priložnost govoriti na otvoritveni slovesnosti razstave Dobrote slovenskih kmetij. Časi se hitro
spreminjajo, ljudje danes vse bolj iščejo zdravo hrano, hrano polnega okusa in žlahtnih sestavin, zato so pripravljeni plačati tudi primerno ceno. To pa je priložnost za slovenske kmetije, tako konvencio-nalne kot ekološke. Slovenska in evropska politika se končno zavedata strateškega pomena kmetijstva, ob tem postajata lokalna samooskrba in prehranska samozadostnost vse bolj prepoznavna dejavnika za izhod iz gospodarske krize. Kot je dejala Jerkičeva, v Državnem svetu veliko pozornost posvečajo tudi kmetijski politiki, ustrezno podporo ji bodo dajali tudi v prihodnje, če bodo le imeli priložnost. Sicer pa so bolj ali manj vsi govorniki na letošnji otvoritveni slovesnosti poudarjali pomen samooskrbe s hrano oziroma usmeritve v lokalno pridelavo hrane, ki bo prinesla tudi nova delovna mesta. Pri tem pa bo potrebno sodelovanje več ministrstev, od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, prek ministrstva za
Foto: Črtomir Goznik
Častni pokrovitelj letošnje razstave Dobrote slovenskih kmetij je bil minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Na fotografiji med ogledom razstave.
kmetijstvo in okolje do zadružnega sistema.
Lokalna pridelava - vir preživetja v prihodnje
Ptujski župan Štefan Čelan je povedal, da je čudovit praznik kulinarike, ki ga predstavlja vsakoletna razstava Dobrote slovenskih kmetij, odlična popotnica pri ovrednotenju in uveljavljanju bodočih prehranskih trendov oziroma nove trende celo nadgrajuje. Pri tem načinu pridelave in predelave hrane ne gre za boj med naturo in kulturo, ampak predvsem za sinergijo med obema. Prek tega kulinaričnega praznika je mogoče širši evropski skupnosti pokazati in dokazati, da
je prihodnost tudi v manjših kmetijah, ki so sposobne zagotoviti zadostne količine kakovostne in zdrave prehrane. Ptujski župan se je za izvedbo razstave zahvalil KGZ Slovenije in KGZ Ptuj ter še posebej predsedniku organizacijskega odbora Petru Pribožiču s priporočilom, da projekt vsi, ki pri njem sodelujejo, umno negujejo, ker bodo skupaj lažje in bolj modro še naprej obujali različne tradicije in jih na preudaren način umeščali v novonastajajoče prehran-ske trende. Zahvalil se je tudi vsem razstavljavcem, pridnim kmeticam in kmetom, ki že leta zapored osrečujejo s svojimi idejami in izdelki. Lokalna preskrba s hrano je tisto, kar bo človeštvo preživelo v naslednjih letih. Zadnja leta se za razliko od prejšnjih let vse
bolj govori o varnosti, predvsem na področju hrane. Pre-hranska varnost se ob vojaški in energetski varnosti uvršča med tiste tri kategorije, ki se jim posveča največja pozornost, je ob odprtju 23. razstave Dobrote slovenskih kmetij še posebej izpostavil minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Do zaključka finančne perspektive 2007/2013 je še eno leto, v sklepni fazi so pogovori o novih sedmih letih. V zadnjih pogovorih, ki jih je imel v svetu kmetijskih ministrov Evrope, so se izoblikovala nekatera stališča, ki so tudi bližja slovenskim stališčem na področju kmetijstva, da se najde primerna shema podpore. Izzivi današnjega časa na področju kmetijstva so vidni tudi na Ptuju.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
V otvoritvenem ceremonialu je nastopil tudi Harmonikarski orkester Primoža Zvira.
Tudi letošnjo razstavo je spremljala že tradicionalna mednarodna folklorna revija Folkfest.
Ptuj • 5. javna radijska oddaja Med ljudskimi pevci in godci

Foto: Črtomir Goznik
Ljudska pesem kot češnja na torti slovenskih dobrot
Že peto leto zapored se je razstava Dobrote slovenskih kmetij, največji kulinarični praznik slovenskega podeželja, zaključila na najlepši možen način, to je z ljudsko pesmijo oziroma s češnjo na torti, kot se je slikovito izrazil predsednik organizacijskega odbora 23. razstave Dobrote slovenskih kmetij Peter Pribožič, ki je praznoval skupaj z razstavo. Na sklepni dan razstave je namreč dopolnil 49 let.
Ob zahvali Radiu Ptuj in snovalcu ter voditelju oddaje Marjanu Nahbergerju je povedal, da si želi, da bi ljudska pesem in glasba javne radijske oddaje Med ljudskimi pevci in godci na Radiu Ptuj še vrsto let spremljala razstavo dobrot slovenskih kmetij, saj Dobrot ni brez ljudske pesmi. Prireditev na dvorišču minoritskega samostana se je prijela tudi med obiskovalci razstave, tudi letos letos so jo pospremili v velikem številu, tako kot se za enega najlepših prireditvenih prostorov daleč naokoli tudi spodobi. Organizatorji razstave so tako kot pripravljavci javne radijske oddaje hvaležni tudi minoritskemu samostanu za vsakoletno gostoljubje. Kot je povedala odgovorna urednica Radia Ptuj Anemari Kekec, Radio Ptuj vse od svojega začetka - prihodnje leto bo praznoval 50. rojstni dan - ohranja ljudsko izročilo. Tako bo tudi v bodoče ob pomoči vseh, ki danes ohranjajo ljudsko pesem in glasbo ter ob podpori zvestih poslušalcev oziroma gledalcev. Na odru dvorišča minoritske-ga samostana se je v nedeljo zvrstilo devet skupin ljudskih pevcev in pevk ter godcev. Najprej so na oder stopile pevke ljudskih pesmi KPD Osluševci, ki jih vodi Marija Hebar. Skupaj nastopajo že 15 let, v tem času pa so nastopile na številnih
Marjan Nahberger, avtor in voditelj, in Anemari Kekec, odgovorna urednica Radia Ptuj.
NA Razstava
pori
i K. "KM 'A'ffl
I \ V 'J/i
Foto: Črtomir Goznik
Godci ljudskih viž KPD Videm
Foto: Črtomir Goznik
Pevke ljudskih pesmi KPD Osluševci
območnih, medobčinskih in tudi državnih pevskih revijah, na prireditvah v domačem in širšem okolju. Godci - Haloški veseljaki TD Podlehnik, ki jih vodi Franc Butolen, nastopajo po celi Sloveniji že šesto leto.
Radi se družijo in srečujejo s svojimi glasbenimi prijatelji in ljudmi dobre volje. Kot tretje so na oder stopile pevke ljudskih pesmi iz Jablovca; vodi jih Marijana Podgoršek. Pred petimi leti jih je povezala ljudska
pesem. V kratkem bodo svoje delo okronale s prvo zgoščenko. Godce ljudskih viž Veseli prijatelji iz Majšperka vodi Jože Novak. Pojejo, igrajo in poustvarjajo predvsem v ljudskem stilu. Želijo si, da bi se jim pri tem pridružilo čim več mladih. Sodelujejo na srečanjih in revijah ljudskih pevcev in godcev. Pevke ljudskih pesmi KD Jur-šinci, ki jih vodi Frančiška Bru-men, se lahko pohvalijo z dvanajstletnim delovanjem. V tem času so izdale že štiri zgoščenke. Pesem nas bogati, združuje, pesem je najlepša govorica sve-
ta, so povedale. Pevke ljudskih pesmi FD Lancova vas so že prave veteranke, saj nastopajo že 29 let. Vodi jih Marijana Mlakar. Slovensko pesem negujejo v želji, da ne bi nikoli utonila v pozabo. Veselijo se vsakega nastopa posebej, tako tudi nedeljskega na dvorišču minorit-skega samostana na Ptuju. Iz Zavrča so na Ptuj prišli člani skupine Trta KD Zavrč, njihov vodja je Martin Tetičkovič. Skupaj nastopajo že petnajsto leto. V tem času so se naučili veliko lepih slovenskih pesmi. Pevke ljudskih pesmi Društva
gospodinj Vitomarci, ki jih vodi Ljudmila Kocuvan, pojejo stare ljudske in ponarodele pesmi. Pevske prijatelje imajo po celi Sloveniji, z veseljem pa se odzovejo na vsako povabilo. Peto javno radijsko oddajo Med ljudskimi pevci in godci na Radiu Ptuj so sklenili godci ljudskih viž KPD Videm, ki nastopajo pod vodstvom Jožeta Milošiča. Pred petnajstimi leti sta začela nastopati oče in sin, v današnji sestavi pa nastopajo in razveseljujejo leto in pol.
MG
Ptuj • Otvoritev zbirke pustnih mask
Konjušnica odprla svoja vrata
Večletna prizadevanja, da zbirka pustnih mask na Ptuju dobi svojo stalno postavitev, so končno obrodila sadove. Dan muzejev je tako sovpadel z otvoritvijo prenovljene konjušnice in odprtjem stalne zbirke pustnih mask.
Delno prenovljena grajska konjušnica je v petek zasijala v vsem svojem sijaju. Čeprav investicija še ni v celoti dokončana in bo potrebnih še precej sredstev, da bo ta grajski kompleks v celoti obnovljen, je bil petkov dogodek za naše mesto izjemno pomemben.
Kot je na otvoritvi dejal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Aleš Arih, je konjušnica po 20 letih propadanja in sramote tako za lastnike (državo) kot skrbnike (muzej), končno urejena do te mere, da je dobila novo vsebino.
Arih je spomnil na kronološki potek dogajanj, povezanih z obnovo konjušnice, obenem pa ni mogel mimo dejstva, da je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije od muzeja zahteval odstranitev določenih gradbenih posegov, ki naj ne bi bili v skladu s predpisi. V tem kontekstu si je zaželel še čim prejšnje ureditve vzhodnega stolpa. „Nenazadnje je od tam
najlepši pogled na Ptuj," je še dejal Arih, ki upa, da bo tudi ta prostor v kratkem dobil svojo vsebino.
V nekaj stavkih pa je direk-
tor ptujskega muzeja okaral tudi lastnika - državo, ki naj bi obljubila bistveno več sredstev, kot jih je za obnovo dejansko namenila.
Da je otvoritev prenovljene konjušnice zanj sila pomemben dogodek, pa je dejal dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj. Prepričan je, da je zbirka mask,
ki je postavljena v konjušnici, izjemno pomembna pridobitev z več vidikov. Med drugim tudi zato, ker naj bi nam pomagala pri ohranjanju zavesti o pomenu etnološke kulturne dediščine.
Suzana Žilič Fišer, generalna direktorica Zavoda Maribor 2012, je prepričana, da je Ptuj med vsemi šestimi mesti, ki so partnerji v projektu Evropske prestolnice kulture 2012 posebno mesto, ker se zaveda svoje kulturne dediščine in tej namenja veliko pozornosti. Zavod je namreč Pokrajinskemu muzeju Ptuj - Ormož priskočil na pomoč in za ureditev zbirke namenil 70 tisoč evrov v tem letu in 35 tisoč evrov v letu 2011.
Minister Tbrk zadovoljen
Ob otvoritvi prenovljene konjušnice ptujskega gradu in stalne zbirke tradicionalnih pustnih mask pa je spregovoril tudi minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk.
Poudaril je pomen dejstva, da se dan muzejev obeležuje sočasno z otvoritvijo prenovljenih prostorov konjušnice. „Še bolj pa smo ponosni na dosežke v tem času, ko je finančna kriza znatno omejila
možnosti tovrstnih posegov," je dejal minister, ki je očitno bil opozorjen, da ga v govoru direktorja muzeja na otvoritvi čakajo nekatere hudomušne opazke. Dodal je, da je bil grad skoraj v celoti obnovljen in dobro vzdrževan ter je v ponos vsej Sloveniji. Po njegovih besedah naj bi ministrstvo za obnovo ptujskega muzeja v letih 2005-2011 skupaj namenilo skoraj 750.000 evrov, delno iz evropskih sredstev. Pohvalil je tudi zbirko mask, ki je na gradu dobila stalno postavitev in dejal, da so maske velika tradicija Ptuja, ki si zagotovo zasluži tako ugledno postavitev. „Vsak kraj, vsaka regija se odlikuje po nekaterih značilnostih, na Ptuju med te sodijo tudi pustne maske," je še dejal dr. Turk, ki je prepričan, da je ptujska zbirka mask evropska skupna dediščina.
Kaj vse je predstavljeno v zbirki, pa je v nekaj besedah opisal avtor razstave Andrej Brence. Kot je pojasnil, je zbirka bila doslej začasno postavljena v drugem nadstropju gradu in je dolgo čakala na svojo stalno postavitev. To je sedaj tudi dobila, novo podobo pa spremljajo vsi pomembni liki, pisna pojasnila, fotografije, dokumentarni film in publikacija, ki je izšla v lanskem letu.
Dženana Kmetec
Od tod in tam
Hajdina • Projekt Turizem in vrtec
Foto: Črtomir Goznik
T\irizem in vrtec - Z igro do prvih turističnih korakov je turistični projekt Turistične zveze Slovenije, v okviru katerega najmlajši v vrtcih odkrivajo znamenitosti svojega kraja. Letos so ga prvič izvedli v hajdinskem vrtcu Najdi-hojca, pri tem pa so se povezali tudi z vrtcem v Dornavi. V svojem projektu so najmlajši skupaj s svojimi vzgojiteljicami razmišljali o tem, kaj bi lahko ponudili turistu ob obisku njihovega kraja oziroma občine Hajdina. Na zaključni prireditvi, ki je bila 18. maja, so predstavili svoja turistična spoznanja oziroma znamenitosti, ki jih ponujata tako občina Hajdina kot tudi občina Dornava. V okviru prvih turističnih korakov so spoznali župana občine Hajdina Stanislava Glažarja, nekatere tradicionalne etnološke prireditve oziroma skupine v občini Hajdina in Dornava ter znamenitosti. V projektu, ki je gradil na ekologiji, pa so spoznavali tudi prednosti ločenega zbiranja odpadkov za zdravo prihodnost človeštva. mg
Koncert Soroptimist kluba Ptuj
V amfiteatru Term Ptuj je v soboto potekal dobrodelni koncert Soroptimist kluba Ptuj, ki so ga članice namenile mladim in mladim po srcu oziroma vsem tistim, ki želijo pomagati pri nakupu novega digitalnega mamogra-fa za potrebe ptujske bolnišnice, zato so se pri organizaciji koncerta povezale tudi s Klubom ptujskih študentov. Na odru amfiteatra Term Ptuj so za dober namen in skupno korist za več zdravja vseh nastopili Nude, Trkaj, Deja vu in Kvinton, z donacijami pa so pomagali tudi v Termah Puj, podjetju Albinpromotion, podjetju Varnost in medobčinskem redarstvu, pomagalo je PGD Ptuj in ZD Ptuj, lokalni mediji, s. Kolibri in nekateri drugi. Čeprav obisk ni bil najboljši, so tisti, ki so darovali z nakupom vstopnic, pokazali, da so jim blizu vrednote humanosti in zdravja. V Soroptimist klubu Ptuj so prepričani, da jim bo s skupnimi močmi uspel nakup novega mamografa, kije nujno potreben.	mg
Prireditvenik
Torek, 22. 5.
8:00 Cirkovce, OŠ: predtekmovanje 7. otroškevarnostne olimpijade 9:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Ekonomske šole ŠC Ptuj, Štirje fantje muzikantje
17:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: sprejem za vse sodelujoče pri letošnjem kurentovanju
19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: mednarodni pravljični večer za odrasle, Tom
Muir in Lawrence Tulloch 19:00 Ptuj, Muzikafe: potopisno predavanje društva Potuj, Zlatko Šajhar bo predaval o arabskem Omanu 20:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: predstava Udar po moško,Vid Valič in Denis Avdič
Sreda, 23. 5.
15:00 Ptuj, prostori Altiusa, Čučkova 5: izobraževalna delavnica Delo z mladimi invalidi
19:30 Podgorci, kulturna dvorana: dobrodelna predstava Petelinji zajtrk 2 oz. Gajaš arestant z Vladom Novakom
Petek, 25. 5.
17:00 19:00
20:00
21:00
Pragersko: tek prijateljstva in razstava v Vodnem stolpu
Ormož, PMPO: predavanje Marte Tetičkovič Ranfl, Dejavniki tveganja in
referenčna ambulanta
Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov filmsko-glasbeni večer z naslovom Dokument življenja v 25 sličicah na sekundo; gost večera bo David Sipoš, filmski režiser; glasbeni utrinek - pianist Tim Zibrat, skladatelj glasbe v flmih D. Sipoša
Slovenska Bistrica, koncertna dvorana: koncert Dražena Zecica
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 24. maj: projekcija filma Archo in pogovor z režiserjem Janom Cvitkovičem in soustvarjalci filma,
petek, 25., sobota 26., in nedelja, 27. maj: 17:00 John Carter; 19.30 Odklop; 21.10 Archeo.
Celje • Uspeh Talumove družbe Servisi in inženiring
Zlato za obnovo livnih strojev
Na 15. sejmu Terotech vzdrževanje, ki je potekal od 15. do 18. maja 2012 na celjskem sejmišču, je Talumova odvisna družba Servis in inženiring prejela laskavo zlato priznanje; postali so spretni prvaki na področju energije, opreme in trajnosti.
Kot je pojasnil Dejan Le-vanič, so sodelavci družbe Servisi in inženiring prejeli zlato priznanje za celovito obnovo in tehnično posodobitev gravitacijskih nagibnih livnih strojev za litje aluminija, ki so jih izvedli za nemškega partnerja. Zaupanje tega partnerja so si pridobili z uspešnim izvajanjem servisov proizvodnih naprav v Nemčiji, na osnovi dobro opravljenega dela pa se je naročnik odločil in jim v celovito obnovo in posodobitev ponudil prva dva livna stroja, dogovarjajo pa se tudi za večji obseg posla.
Pri omenjenem poslu gre za inovativen in celovit pristop k obnovi metalurške opreme za tuji trg in za prodajo tehnološkega znanja v eno od najrazvitejših evropskih držav, v Nemčijo. Kakovostno in v rokih izvedeno delo pa kolektivu Talumove hčerinske družbe zagotavlja nadaljnja naročila pri pridobljeni stranki ter tudi širitev možnosti za posel na trgih Evropske unije.
Pri obnovi omenjenih liv-nih strojev je sodelovala širša ekipa družbe Servisi in inženiring, projekt je vodil Leon Vi-dovič, priznanje na slovesnosti v Celju pa je sprejel direktor družbe mag. Mihael Hameršak z ekipo sodelavcev.
Talum ima 58-letno tradicijo
moM servis in ínzeniriiiü
U.U.U.I
Foto: Arhiv družbe
Zlato priznanje je v Celju sprejel direktor družbe Servisi inženiring mag. Mihael Hameršak (drugi z desne) z ekipo sodelavcev.
proizvodnje aluminija ter pol-proizvodov in proizvodov iz te žlahtne kovine. S proizvodnjo je vedno povezano tudi vzdrževanje tehnološke opreme, najsi bo tekoče ali investicijsko. Vzdrževanja pa so praviloma vključena tudi v izvedbo in ali vodenje investicij. Ob vseh teh nalogah vzdrževalci praviloma razvijejo tudi sposobnosti strojegradnje, naj bo to celovite ali vsaj rekonstrukcij obstoječe tehnološke opreme. Direktor podjetja mag. Mihael Hameršak je ob tem pomembnem
dosežku dejal: »Tega priznanja smo zelo veseli, saj potrjuje naše trdo in dobro delo. Zahvala gre celotni ekipi iz našega podjetja, ki je dokazala, da zna in zmore svoje delo izpeljati zelo kvalitetno in v zadovoljstvo najzahtevnejših naročnikov. Imamo dovolj znanja, ki ga lahko uporabimo na različnih področjih, zato v tej smeri tudi razvijamo naše podjetje. Postajamo prepoznaven poslovni partner, kar nas še posebej veseli.«
Naj dodamo, da je Sejem Te-
rotech vzdrževanje namenjen vsem, ki skrbijo za ponudbo in osveščanje industrije in posameznikov o pomenu učinkovitega vzdrževanja in uporabe objektov, strojev in resursov za konkurenčnost in dolgo življenjsko dobo. Sicer pa je na letošnjem sejmu Terotech vzdrževanje sodelovalo prek 250 razstavljavcev iz domovine in tujine, ki so razstavljali na 2.400 kvadratnih metrih površin, sejem pa si je ogledalo prek 24.000 obiskovalcev.
-OM
Maribor • Prva Saubermacherjeva okoljska nagrada
Ček za 1500 evrov Tjaši Milenkovič
Da je ozaveščenost o varovanju okolja vse bolj pomemben dejavnik našega vsakdana, se zavedajo v podjetju Saubermacher Slovenija, v katerem so prejšnji teden podelili svojo prvo Saubermacherjevo okoljsko nagrado.
Da bi pri širši množici ljudi vzbudili zavest do kvalitetnejšega ravnanja z okoljem, so se pri Saubermacherju odločili, da bodo tistim diplomantom, ki se bodo pri tem posebej izkazali, podelili okoljsko nagrado oziroma priznanje najbolj zaslužni diplomski nalogi na področju ravnanja z okoljem. Akcijo so izvedli v sodelovanju s kar tremi fakultetami, in sicer Fakulteto za strojništvo Univerze v Mariboru, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter Fakulteto za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici.
Predstavniki omenjenih fakultet so prejeli 60 diplomskih nalog, izmed katerih je posebna strokovna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki vseh treh fakultet in predstavniki podjetja Saubermacher Slovenija, izbrala 6 najboljših. In med slednjimi je bilo nato izbrano najboljše diplomsko delo, ki si je prislužilo posebno nagrado Saubermacherja, ček v vrednosti 1.500 evrov. Nagrado
za najboljše delo so z velikim veseljem izročili Tjaši Milenkovič, mladi diplomantki Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo iz Ljubljane.
Ob tem pomembnem dogodku je direktorica podjetja Saubermacher Slovenija mag. Mojca Letnik povedala: »Pobudo za podelitev okoljske nagrade so dali naši lastniki v Avstriji, ki so se odločili, da izkoristijo potencial mladih upov in zamisli, saj so nemalokrat vrhunske. In to smo tokrat prvič storili tudi v Sloveniji! Zanimalo nas je, ali lahko posamezno delo vtkemo v naše poslanstvo, ki še zmeraj ostaja, da v ravnanju z odpadki, tako nevarnimi kot nenevarnimi, kupcem zagotavljamo kakovostno in okolju prijazno ravnanje ter tako prispevamo k izboljšanju stanja okolja, ki vpliva na razvoj kakovosti našega življenja. In prav kakovostno življenje in okolje, ki ga bomo zapustili za številne generacije, ki prihajajo za nami, je ključnega pomena. Da se Slovenci tega vse bolj zavedamo, so dokazale
tudi prisp ele naloge, ki ne samo da predstavljajo zelo napredno in odraslo razmišljanje, ampak nas prav tako postavljajo pred številna vprašanja, ki ustvarijo nov val razmišljanja za razvoj prihodnosti.«
Slovesnost s podelitvijo nagrade so pripravili v mariborskem hotelu Habakuk, kjer je druženje povezovala radijska voditeljica in novinarka Helena
Ajdnik, zbrani pa so se lahko sprostili tudi ob zvokih mlade pevke Eve Černe. Ob podelitvi je zbrane nagovoril tudi podžupan Mestne občine Maribor mag. Tomaž Kancler, ki je poudaril pomen tovrstnega spodbujanja izobraževanja, tako za mesto Maribor kot za nadaljnji razvoj izobraževanja ter ravnanja z odpadki v Sloveniji.
-OM
Foto: M. Ozmec
Cek v vrednosti 1.500 evrov so Tjaši Milenkovič izročili (z leve) direktorja mag. Mojca Letnik in Rudolf Horvat, lastnik in ustanovitelj Hans Roth, ter mag. Tomaž Kancler.
Foto: MG
Središče ob Dravi • Predtekmovanje 7. Otroške varnostne olimpijade
Otroci skrbijo za svojo varnost
Policijska uprava Maribor je skupaj s številnimi partnerji minuli teden v Središču ob Dravi izvedla že peto od sedmih predtekmovanj 7. Otroške varnostne olimpijade. V zabavnem tekmovanju na temo varnosti in zaščite je nastopilo 16 ekip, sestavljenih iz učencev 4. razredov.
Varnostna olimpijada je skupinsko tekmovanje, na katerem učenci 4. razredov pridobijo in pokažejo znanje o varnosti in zaščiti ter druge spretnosti in veščine. Organizatorji manj poudarjajo samo tekmovalnost ekip, pomembneje je skozi igro in zabavo pridobljeno znanje o varnosti in samozaščiti. Gotovo je bilo že potovanje v Središče ob Dravi za četrtošolce doživetje, ob tekmovalnem poligonu pa so si lahko ogledali še vrsto zanimivih dejavnosti in služb, povezanih s področjem varnosti, ki bodo otrokom gotovo ostale v spominu. Gasilci, vojska, veterani, policija, reševalci so samo nekateri od akterjev, ki skrbijo za našo varnost. Razstavili so veliko zanimivih pripomočkov, s katerimi delajo.
Otroci so si ogledali sredstva in opremo gasilcev in se poskusili v gašenju, zdravstvena služba jim je predstavila prehranjevalno piramido in nagovarjala mlade k zdravemu načinu življenja. Svoje delo in opremo so predstavili tudi cariniki, ki so s seboj pripeljali službenega psa. Veliko zanimanja so vzbudili tudi vojaki iz mariborske vojašnice, ki so na ogled pripeljali Svaruna, na katerega so se radovedneži lahko povzpeli, razstavili pa so tudi dolgocevno orožje. Policisti iz Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor so četrtošolcem razkazali Schengenbus, zanimiv je bil policijski motor, pa tudi indikator za preizkus alkoholiziranosti in osebna oprema ter oborožitev policistov. Ob koncu tekmo-
Foto: Viki Ivanuša
Na olimpijadi je bilo treba pokazati veliko spretnosti in iznajdljivosti.
vanja je na veliko navdušenje otrok na prizorišču pristal tudi policijski helikopter.
Na tekmovanju je nastopilo šestnajst ekip osnovnih šol z območja Policijske postaje Podlehnik, Policijske postaje Gorišnica in Policijske postaje Ormož, ki so jih na tekmovanje spremljali mentorji in vodje policijskih okolišev. Zbrane so v Središču pozdravili ravnateljica Osnovne šole Središče ob Dravi Jasna Munda, komandir Policijske postaje Ormož Edvard Cvetko ter župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko. Ob koncu pa so vsem tekmovalcem izročili darila in priznanja za sodelovanje na tekmovanju. Pri štirih igrah sta se najbolje odrezali ekipi OŠ Miklavž pri Ormožu (podružnica Kog) in OŠ Majšperk (podružnica Sto-perce in Ptujska Gora); s tem sta se uvrstili v finale, ki bo 7. junija v mariborski dvorani Tabor. Za potek tekmovanja je skrbel glavni sodnik Miran Do-rič ter njegovi pomočniki, vodje policijskih okolišev na Policijski postaji Maribor I in II.
Viki Ivanuša
Ormož • 100 let organiziranega športa v kraju
Skrb za zdravje in domoljubne ideje Slovenstva
Ob 100-letnici organiziranega športa v Ormožu so Gimnazija Ormož, Občina Ormož, Sokolska zveza Slovenije, Fitnes zveza Slovenije in Sokolsko društvo Ormož pripravili celotedenski športno obarvan projekt z več prireditvami, ki so potekale v sklopu vseslovenskega programa Sokolske zveze Slovenije S športom je življenje lepše.
Vrhunec je dogajanje doživelo v petek zvečer s slavnostno akademijo, ki se je je udeležil tudi predsednik Sokolske zveze Slovenije Dejan Crnek. V svojem nagovoru je povedal, da 100 let organiziranega športa v kraju potrjuje, da je bil Ormož že v preteklosti napredno mesto. Za prihodnost pa je zaželel, da bi za mlade še naprej ohranjali organizirane oblike vadbe, ne le v skrbi za zdravo telo, ampak tudi kot nepogrešljivo druženje, ki je v današnjem času prav tako pomemben aspekt življenja mladih. Sokolska zveza spodbuja športno in zdravo življenje ter povezuje sodelovanje med različnimi športnimi društvi, ob tem pa tudi Slovenstvo kot domoljubje s pozitivno konotaci-
jo. Povezuje različna športna društva, ne le sokolska. Župan občine Ormož Alojz Sok pa je vrednost sokolskih in tudi taborskih gibanj videl tudi v povezovanju in širjenju ideje zedinjene Slovenije. Poudaril je, da tako kot pred 100 leti, tudi danes Slovenija stremi k temu, da postane in ostane čim bolj samostojna, vendar gre danes za samostojnost od Bruslja, predvsem v monetarnem smislu.
Na svečani akademiji so nastopili otroci Vrtca Ivanjkovci, plesna skupina Plegimo Gimnazije Ormož, šolski ansambel Gimnazije Ormož ter gostje Skupina Flip iz Pirana in Športno društvo Sokol iz Ljubljane, ki so pripravili izjemen program. Akrobatska
skupina Flip se je predstavila z več točkami, povezanimi v nastop z naslovom Mir ljudem zaželim vsak večer preden zaspim. Celotna prireditev je sledila cilju vzpodbujanja zdravega življenjskega sloga, hkrati pa je bila povezana s spomini na preteklost, neposrednim doživljanjem sedanjosti in upanjem na prihodnost. Častno pokroviteljstvo nad akademijo je prevzela Občina Ormož, za kar so se organizatorji županu še posebej zahvalili.
Že v četrtek zvečer pa je na turistični kmetiji Hlebec na Kogu potekala javna tribuna na temo Šport in financiranje športa v RS. Gosta sta bila Jelko Gros, direktor Javnega zavoda za šport Republike Slovenije, in Branko Žnidarič, podpred-
sednik Olimpijskega komiteja Slovenije. Kot je povedal Dušan Gerlovič, predsednik Fitnes zveze Slovenije, so organizatorji želeli s to tematiko spodbuditi športne delavce in menedžerje, ki tukaj delujejo, k ustvarjanju večjih projektov in k povezovanju. „Opaziti je veliko število društev in idej,
vendar se ljudje niso sposobni povezati in delovati timsko. Tukaj se vse dogaja na mikro ravni, znotraj ene vasi ali občine. Razmišljati je treba širše, šport povezati s turizmom, gospodarstvom in dobiti denar za velike projekte. Eden takšnih bi lahko bil izgradnja kolesarskih poti po Slovenskih goricah,
popularizacija pohodništva, ponudba aktivnosti za starejše ljudi. Tudi mladi se ne povezujejo. Na majhnem območju so tri gimnazije, ki se nikoli ne povezujejo in ki še niso imele skupnega odmevnega evropskega projekta," je opozoril Dušan Gerlovič.
Viki Ivanuša
Strnišče • V galeriji FO.VI razstava dveh avtoric
Ilustracije Blanke Bračič Topolšek in Cariotte Montagna
V zasebni galeriji FO.VI v Strnišču pri Kidričevem so v petek, 12. maja, odprli razstavo ilustracij dveh mladih slikark Blanke Bračič Topolšek in Cariotte Montagna.
Foto: Viki Ivanuša
Za športno obarvan nastop so poleg domačinov poskrbeli tudi gostje Pirana in Športno društvo Sokol iz Ljubljane.
Akrobatska skupina Flip iz
Ob odprtju nove zanimive razstave je številne udeležence v imenu gostiteljev pozdravil lastnik galerije Vladimir For-bici, avtorici, njuno ustvarjalnost in razstavljena dela pa je v kratkem predstavil njegov sin Jernej Forbici. Mlada slikarka Blanka Bračič Topolšek iz Stranice pri Zrečah je študirala slikarstvo na Visoki šoli za slikarstvo v Ljubljani. Po študiju se je posvetila tudi ilustraciji in je avtorica uspešne zbirke devetih knjig pod skupnim naslovom Naučimo se risati z Angelco. V galeriji FO.VI pa tokrat postavlja na ogled ilustracije - kolaže iz leta 2009 in platna iz lanskega in letošnjega leta. Italijanska umetnica Carlotta Montagna je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah. Kmalu po študiju se je posvetila izključno ilustraciji in je fi-
nalistka pomembne italijanske nagrade Tapirulan za leto 2012, kjer njena ilustracija v istoimenskem koledarju tudi krasi mesec november. Na razstavi si lahko ogledate več ilustracij iz znanih pravljic in tudi novega projekta z naslovom Kurent, pravljice
za otroke, ki naj bi izšla v naslednjem letu. V galeriji FO.VI so pripravili še ustvarjalno brezplačno delavnico za otroke in odrasle z istoimenskim naslovom. Razstava ilustracij na ogled še do 6. junija.
-OM
Foto: Stoja n Kerbler
Ob odprtju razstave Ilustracija (z leve) Jernej Forbici, Carlotta Montagna, Blanka Bračič Topolšek in Vladimir Forbici.
Ptuj • Mednarodni kongres svetil ILA
Našli luč iz teme
Minuli teden se je na Ptuju odvijal četrti mednarodni kongres Zveze raziskovalcev svetil ILA. O različnih dognanjih, pomenu, razvoju in simboliki svetil so govorili številni raziskovalci iz 18 držav sveta: skupaj smo gostili kar 122 raziskovalcev.
Foto: DK
Državni sekretar Aleksander Zorn v družbi Helene Neudauer in Aleša Ariha.
Zveza raziskovalcev svetil International Lychnological Association (ILA) je v mesecu maju svoj četrti kongres izpeljala ravno v našem mestu. Prvega so gostili Švicarji, drugega Romuni, leta 2009 pa je bil izpeljan v Nemčiji.
Od 15. do 19. maja 2012 pa je ILA v soorganizaciji Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, Mestne občine Ptuj in Gorenjskega muzeja Kranj središče dogajanja postavila v najstarejše slovensko mesto.
Kongres so v želji, da privabijo čim večje število udeležencev z Zahoda, iz nekdanjih jugoslovanskih dežel ter Balkana, naslovili EX ORIENTE LUX ali v prevodu Luč z vzhoda.
„Naš muzej je bil postavljen pred pomemben izziv, smo pa zelo veseli, da nam je uspelo srečanje raziskovalcev ILE izpeljati ravno na Ptuju," je v otvoritvenem govoru v sredo v slavnostni dvorani Ptujskega gradu dejal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož
Aleš Arih.
Čeprav je bilo predvideno, da bo raziskovalce pozdravil tudi minister Žiga Turk, je namesto njega dogajanje odprl državni sekretar kulturnega ministrstva Aleksander Zorn.
Kot je dejal Zorn, je raziskovanje svetil nekaj posebnega. „Jasno je, da raziskujete nekaj, kar je eden izmed osnovnih simbolov človeštva," je med drugim dejal državni sekretar in oljenko primerjal s člo-
vekom. „Svetila imajo močan simbolni pomen. Oljenka tako že v prazgodovini predstavlja človeka, glineno telo in večno luč duše," je pomenljivo dejal državni sekretar. Prepričan je, da so svetila dosegla neslu-ten razvoj, ki nas je popeljal iz teme.
Da je mesto izjemno ponosno, da gosti tako eminentne raziskovalce, pa je dejala pod-županja Mestne občine Ptuj Helena Neudauer.
Med drugim je raziskovalce iz 18 svetovnih držav nagovorila prva dama RS Barbara Mi-klič Türk, za katero je ptujski župan dr. Štefan Čelan pripravil tudi sprejem.
Stopimo iz teme
Dan pred uradno slavnostno otvoritvijo, ki je potekala v sredo, so v prostorih gradu odprli razstavo, posvečeno kongresu. Naslovili so jo Stopimo iz teme, pripravila pa jo je arheologinja v Pokrajinskem muzeju na Ptuju Mojca Vomer Gojkovič. Razstavljena so svetila od pradavnine do zgodnjega srednjega veka.
V sklopu kongresa je bilo izpeljanih veliko predavanj, v katerih so se raziskovalci lotevali različnih področij in zgodovinskih obdobij, pomembnih za svetila. Predstavili so razvoj svetil od prazgodovine
do danes na najrazličnejših geografskih področjih; kot so simbolično dejali, od vzhoda do zahoda.
Ob tem, ko so raziskovalci predstavljali različna dognanja, povezana s svetili, so imeli možnost, da dobro spoznajo tudi naše mesto, saj so v času kongresa bivali na Ptuju. Sočasno pa so zanje organizirali še ekskurzije po Sloveniji: ogledali so si rimsko nekropolo v Šempetru, zbirke Pokrajinskega muzeja Celje, romarsko cerkev Marije device na Ptujski Gori, Ljubljano, Bled, Gorenjski muzej ...
Dženana Kmetec
Ptuj • Drugi mednarodni filmski festival Primus
Kipca v roke Tuga Štiglica in slovaškega režiserja Pavaa Barabaša
Drugi mednarodni filmski festival Primus, ki je v hotelu Primus potekal od 17. do 20. maja, je presegel pričakovanja, sta na sklepni slovesnosti ob podelitvi letošnjih festivalskih priznanj povedala predsednik festivala Andrej Klasinc in programski vodja festivala Boštjan Rihtar, čeprav je šlo za precejšnji zalogaj tako po organizacijski kot finančni strani.
Letošnji festival, ki je potekal tudi kot sestavni del projekta EPK 2012 - Ptuj partner, so podaljšali na četrti dan, v nedeljo popoldan pa so v Mestnem kinu na Ptuju izvedli projekcijo nagrajenih filmov; zgodovinskemu filmu so letos dodali novo kategorijo, kategorijo na temo Zdrava narava, zdrav človek. Odziv je presegel vsa pričakovanja, saj so napovedali 32 filmov, za festivalske nagrade pa je bilo na koncu skupaj v igri kar 43 filmov. V obeh kategorijah je imela žirija izredno težko delo.
Med njimi so bili tudi ustvarjalci s Ptuja; v kategoriji Zdrava narava, zdrav človek je s filmom o dornavskih ciganih sodeloval Tinček Ivanuša, v kategoriji zgodovinskih filmov pa Miran Harb, ki je posnel filme o I. in II. mitreju na Spodnji Hajdini, o grofih Lesliejih na Ptujskem gradu ter o kurentu oziroma korantu, v katerem se je spraševal, koliko ga v resnici tudi poznamo. Ptujska novinarka Nevenka Dobljekar pa je
bila skupaj s Kristijanom San-dejem in Bojanom Labovičem ustvarjalka filmskih zgodb z naslovom Zgodba stoletja in Pri Bernardki v Halozah skozi vse leto.
V kategoriji dokumentarnega in igranega zgodovinskega filma se je za kipec primusa potegovalo 19 filmov, v kategoriji Zdrava narava, zdrav človek pa kar 24 filmov. Kipec primus je za filma z zgodovinsko tematiko Streli v Bazovici in Črni bratje osvojil Tugo Štiglic, diplomo za dober prikaz bede in tragike žena in njihovih družin pa je prejel film Aleksan-drinke avtorja Metoda Pevca, ki je nagrado osebno prevzel. Z diplomo je strokovna žirija v sestavi režiser Zoran Lesic iz Slovenije, dveh žirantov iz Slovaške in Aleša Ariha, direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj -Ormož, nagradila zgodovinski film (prikaz rimskih časov) Mirana Harba o I. in II. mitreju na Zgornji Hajdini, diplomo za ciklus filmov, ki se ukvarjajo z zgodovino Slovencev pod na-
slovom od Rimljanov naprej, pa je prejel Jadran Sterle. Kipec primusa je v kategoriji fi-mov Zdrava narava, zdrav človek prejel mlad slovaški režiser Pavao Barabaš za film o Tatrah (Tales of the Tatras Mountain
Peaks) in film o otrocih džungle (Pygmies - The Children of the Jungle), diplomo za dinamično posnet film o človeku, ki se bori sam s seboj in z naravo, je prejel film avtorja Johna Maringouina z naslovom Mož,
ki je premagal Amazonko, film je posvečen slovenskemu ultra maratonskemu plavalcu Martinu Strelu, diplomo in nagrado 2. mednarodnega filmskega festivala Primus je dobil film Pedro Opeka avtorja Jožeta
Možine, ki se mu je za las izmuznil kipec primusa med filmi v kategoriji Zdrava narava, zdrav človek, ki je tudi osebno prevzel festivalsko priznanje, diplomo za izredno dobro narejen film o živalih z naslovom Man and Beast pa je prejela Aleksandra Vokač.
Za snovalce mednarodnega filmskega festivala Primus pa po uspešno izpeljanem drugem festivalu ni počitka. Z mislimi in dejanji so že pri tretjem v letu 2013, na katerem si želijo še več filmov, zanimanje zanj pa želijo povečati še z nadgradnjo oziroma novimi vsebinskimi sklopi. S projekcijo filmov na več mestih na Ptuju želijo zgodovinski film in druge filmske festivalske sklope še bolj približati Ptujčanom oziroma ljubiteljem filma. Letos so pri promociji projekcij filmov nekoliko zatajili, saj so njihove naslove objavili prepozno. Organizatorji mednarodnega filmskega festivala Primus Poetovio LXIX - Društvo za rimsko zgodovino in kulturo v sodelovanju s Termami Ptuj ne tajijo ambicije o tem, da si želijo doseči širšo mednarodno prepoznavnost skozi zgodovinski film. Kot je ob zaključku festivala povedal njegov strokovni vodja Boštjan Rihtar, gre za festival z vizijo, ki je v tem trenutku na drugi stopnici piramide. Že za tretji festival bodo morali okrepiti tudi organizacijsko ekipo in ekipo žirantov.
MG
Foto: MG
S podelitve priznanj 2. mednarodnega filmskega festivala Primus.
Ptuj • Ekonomska šola
Ekonomci igrajo Štiri fante muzikante
Gledališka skupina ptujske Ekonomske šole je po nekajletnem premoru ponovno zaživela. 13-članska ekipa mladih gleda-liščnikov bo danes na odrskih deskah Mestnega gledališča Ptuj uprizorila igro Štirje fantje muzikantje.
Gledališka skupine Ekonomske šole Ptuj je pred leti že nekajkrat svoje igre predstavila javnosti. Nekajletni premor pa bodo danes prekinili s predstavo Štirje fantje muzikantje. Gre za igro Miroslava Košute - priredbo Grimmove pravljice Bremenski godci.
V sklopu medpredmetnega povezovanja sta učiteljici Sil-vija Javornik in Vesna Emeršič prišli na idejo, da bi dijakom ponudili novo izkušnjo. Prijavilo se je 13 dijakov iz različnih letnikov in programov in skupaj so sestavili odlično
Dijaki se že veselijo današnjega nastopa v Mestnem gledališču.
ekipo. Matej Cafuta, Petra Kolednik, Lea Zebec, Tanja Kvar, Gabriela Blažič, Alenka Horvat, Mirjana Vršič, Urška Horvat, Leon Koderman, Žan Kokol, Laura Cajnko, Natalija Pintarič in Patricija Korpar bodo tokrat pokazali svoje spretnosti pri ustvarjanju prave gledališke predstave. Skupaj v tej zasedbi delujejo prvič, a vendar so odlično uigrani, tudi zaradi pogostih vaj, ki so jih imeli vse od oktobra naprej. Da je zadeva še bolj pristna in njihova, so sami izdelali tudi kostume
in sceno. Ta del posla je bil pisan na kožo aranžerjem, ki obiskujejo ptujsko Ekonomsko šolo in so delo opravljali z veseljem.
Kako dobro se jim je uspelo uskladiti, smo se nekateri že prepričali na vajah. Vse ostale pa vabijo na današnjo premi-ero v ptujsko gledališče. Nastopili bodo ob 9. in 11. uri za vse dijake in učitelje ptujske Ekonomske šole. K ogledu predstave pa so ustvarjalci predstave povabili tudi kar nekaj gostov, med drugim ravnatelje in dijake ostalih šol
s Ptujskega. V četrtek bodo svojo igro mladi gledališčniki uprizorili še enkrat v avli Šolskega centra Ptuj. Zelo veseli bodo slehernega gledalca.
„Vsi dijaki, ki sodelujejo pri predstavi, so se zelo veselili vaj in tudi današnje premiere. Na ta način so se družili, razvijali čut do maternega jezika, negovali izvenšolske dejavnosti in obenem dobili novo izkušnjo s področja nastopanja," pravi mentorica Silvija Javornik. Bodo pa dijaki razen z aplavzom nagrajeni še z lepimi ocenami tako pri slovenščini kot umetnosti. Ravno ta dva predmeta sta jih namreč povezala v novo gledališko skupino, za katero upamo, da bo živela še vrsto let. Nenazadnje, srednješolske dramske skupine so v zadnjem času precej redke in zato toliko bolj dobrodošle.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Ptuj • Uspeh učencev Glasbene šole Karola Pahorja
Sedem glasbenikov - sedem nagrad
Mladi glasbeniki, ki obiskujejo Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj, imajo za seboj še en izjemen uspeh. K množici priznanj in nagrad, ki so jih doslej prejeli, bodo prišteli še sedem novih. Sedem učencev je namreč sodelovalo na mednarodnem tekmovanju v Srbiji in prav vsi so domov prinesli priznanja.
Deveto tekmovanje pihalnih inštrumentov je potekalo konec aprila v Požarevcu, od koder so se ptujski tekmovalci vrnili z izjemnimi rezultati. Iz Glasbene šole Karola Pahorja se je tekmovanja udeležilo sedem pihalcev. Najuspešnejša je bila saksofonistka Maksim Jabločnik, ki je prejela prvo nagrado. 13-letnica, ki sicer
igra tri inštrumente, kitaro, saksofon in klavir, ima za seboj že veliko uspehov. Skupaj si je v šestih letih, kolikor obiskuje glasbeno šolo, prislužila osem nagrad.
Na pobrateni šoli v Požarev-cu pa so letos prvič nastopili trije klarinetisti: Jan Zver, Jaka Horvat in najmlajši ptujski tekmovalec David Vuk. „Ni mi
bil pomemben rezultat, le to, da sem sodeloval. Zelo mi je bilo všeč, to mi je motivacija za nadaljnje delo," pravi mladi glasbenik, ki je v svoji kategoriji prejel drugo nagrado.
Da so tovrstna tekmovanja odlična motivacija za učence, pa je prepričan tudi Rudi Toplak, profesor na Glasbeni šoli Karola Pahorja. Dodaja, da jim
je tudi vaditi veliko lažje, če imajo pred seboj motivacijo: tekmovanje. Zasluge, da so bili učenci dobro pripravljeni na tekmovanje, pa imajo seveda tudi mentorji, ki so mlade glasbenike pripravljali na soočenje z močno konkurenco. Rudi Toplak, Eva Purkeljc, Nina Rogi-na so sodelovali kot mentorji, Tom Hajšek pa kot korepetitor.
Tekmovalci, v družbi mentorjev Glasbene šole Karola Pahorja in ravnatelja Štefana Petka
Ob omenjenih klarinetistih in saksofonistki so se na tekmovanju pomerile še tri flavtist-
ke: Vita Volgemut, Kaja Maruša Koenig in Dora Vidovič.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Slovenija • Teden družine
Vedno manj porok, vedno manj otrok ...
Generalna skupščina Združenih narodov je 15. maj proglasila za dan družine, v Sloveniji pa se je s prizadevanjem Zveze družin pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) uveljavil tudi teden družin, ki traja od 15. do 22. maja.
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je bilo v Sloveniji lani 567.347 družin z 1,663 milijona članov (81 % prebivalcev). V družinah enega ali dveh staršev z otroki (vseh je 342.000) živi 55,5 % prebivalcev; najpogostejša je štiričlanska družina (107.000). Vsaka četrta družina je brez otrok (138.000 družin); v njej sta dva člana: mož in žena oz. zunajzakonska partnerja.
Za Slovenijo je še vedno značilno tudi sobivanje več generacij v istem gospodinjstvu, tako da sta v 7 % gospodinjstev z družino (ta gospodinjstva imajo tudi največ članov, v poprečju skoraj 6) vsaj dve statistični družini. Najpogosteje gre za sobivanje družine staršev ter družin(e) njihovih otrok. Taka gospodinjstva so značilnejša za nemestna območja (60 %); med njimi jih tri četrtine prebiva v enosta-novanjski stavbi (hiši).
Vsaka četrta
družina
enostarševska
Čeprav je družin zakoncev z otroki v Sloveniji še vedno največ (237.000), pa se njihovo število že od leta 1991 zmanjšuje. Istočasno se povečuje število družin zakoncev brez otrok, ki so po številčnosti na drugem mestu (125.000).
Enostarševske družine predstavljajo četrtino vseh družin v Sloveniji (v letu 2002 jih je bilo 18,7 %), od tega je družin mater z otroki 21,1 %, družin očetov z otroki pa 4,1 %. V primerjavi z letom 2002 se je število družin mater z otroki povečalo za tretjino, število družin očetov z otroki pa za skoraj dve tretjini. Podatki o zakonskem stanu pa nam pokažejo, da sta vsaka šesta mati samohranilka in celo vsak četrti oče samohra-
nilec poročena. Iz tega lahko sklepamo, da je delež enostar-ševskih družin zaradi prijave prebivanja na različnih naslovih precenjen.
V zadnjem desetletju se je najbolj povečalo število družin zunajzakonskih partnerjev z otroki (z 29.000 na 49.000). Zunajzakonske skupnosti predstavljajo 10,8 % vseh družin v Sloveniji (v letu 2002 je bilo takih družin 7,6 %). Slovenija se je po deležu družin zunajzakonskih partnerjev že v letu 2002 uvrščala v sam vrh držav članic EU.
V	V- ■
povprečni slovenski družini manj kot trije člani
Nadalje SURS navaja, da je v letu 2002 povprečna slovenska družina štela 3,1 člana, v letu 2011 pa 2,9 člana. Slovenske družine imajo povprečno 1,18 otroka. Prevladujejo torej
družine z enim otrokom (54 %), družin z dvema otrokoma je 37 %, družine z velikim številom otrok pa so praktično izginile (družin z 8 ali več otroki je samo 65).
Kot posebno kategorijo SURS tokrat prvič upošteva t. i. vzpostavljeno družino; to je družina, v kateri ob obeh partnerjih živi vsaj en otrok, ki ni njun skupni biološki otrok. Vzpostavljenih družin po podatkih urada je v državi 11.509 (4,1 %), pogostejše pa so v zunajzakonskih skupnostih. V večini primerov (86 %) teh družin so neskupni otroci biološki otroci ženske.
Večina staršev majhnih otrok zaposlena
V Sloveniji je 98.000 družin, v katerih je vsaj en predšolski otrok (mlajši od 6 let). Usklajevanje družinskega in
poklicnega življenja je eden najpomembnejših pogojev za uveljavljanje enakih možnosti obeh staršev, še posebej pri zaposlovanju in na trgu dela. Na splošno zaposlenost žensk v Sloveniji presega zaposlenost žensk v državah EU. Slovenija je z deležem zaposlenih žensk v starosti 15-64 let na
Po podatkih SURS imajo slove otroka (54 %), povečuje pa se ši
desetem mestu v EU. V družinah z otroki, mlajšimi od 6 let, je zaposlenih kar 91 % očetov in 81 % mater. V treh od štirih družin z obema staršema sta zaposlena oba, izjemno majhno je število teh družin, kjer sta oba starša brezposelna (1 %). Najmanjša je zaposlenost mater samohranilk (71%), ker je med njimi tudi največ brezposelnih (14%). Zaradi visoke stopnje zaposlenosti staršev je v vrtec vključenih 75 % otrok. Vključenost v vrtce narašča s starostjo otrok: med najmlajšimi je takih, ki obiskujejo vrtec, 40 %, med štiriletniki in petletniki pa čez 90 %.
SM
ke družine v povprečju enega ilo družin brez otrok.
Foto: SM
Ptuj • 16. seja sveta zavoda ptujske bolnišnice
Več truda za obvladovanje stroškov
Petnajstega maja se je na 16. seji sestal svet zavoda ptujske bolnišnice, na kateri so razpravljali o tekočem poslovanju bolnišnice, uresničevanju sanacijskega programa, stanju na področju likvidnosti, čakalnih dobah, o najemu dolgoročnega posojila za plačilo več opravljenega dela ob izvedbi energetske sanacije bolnišnice v višini 613 tisoč evrov, ki je bilo v celoti upravičeno.
Te točke dnevnega reda so potekale v navzočnosti javnosti ter nekaterih predstojnikov oddelkov oziroma zdravnikov, ki sicer na sejo niso bili povabljeni, izrazili pa so željo, da bi bili navzoči. Predsednica sveta zavoda Štefka Presker jim je povedala, da so seje večinoma odprte za javnost, zato ni nasprotovala njihovi prisotnosti, hkrati pa jih je opozorila, da bo del seje zaprt za javnost. Predstojniki oddelkov oziroma zdravniki namena prisotnosti niso pojasnili, izjavili so le, da želijo biti prisotni.
„Po zaključku seje sem bila pripravljena na izjave oziroma pojasnila o obravnavi vseh točk dnevnega reda, vendar nobenega od predstojnikov oziroma zdravnikov, ki so se udeležili odprtega dela seje, ni bilo," je povedala Presker-jeva. V zaprtem delu seje so obravnavali vprašanje sklepanje pogodb za opravljanje zdravstvenih storitev preko s. p., poročilo o notranji reviji ter vprašanja in predloge članov sveta zavoda. Dopis v zvezi s sklepanjem pogodb je svetu zavoda posredovalo ministrstvo za zdravje; pod-jemne pogodbe z lastnimi zaposlenimi bo v bodoče mogoče sklepati v izjemnih primerih in se bo v bodoče odrazilo na organizaciji dela, saj bo bistveno zahtevnejša. „Na podlagi zahteve ministrstva za zdravje smo obravnavali tudi odnose in sodelovanje vodstva bolnišnice s posamezniki in posameznimi skupinami sodelavcev. Na podlagi razprav smo ocenili, da se razmere umirjajo in da pričakujemo izboljšanje medsebojne komunikacije ter prispevke vseh zaposlenih k racionalizaciji poslovanja," je o zaprtem delu seje povedala Štefka Presker. Kljub vsemu je dan po seji sveta zavoda (16. maja) s funkcije strokovnega vodje ptujske bolnišnice odstopil Teodor Pevec, sicer predstojnik kirurškega oddelka ptujske bolnišnice. S tem je na nek način demanti-ral oceno sveta zavoda.
Na torkovi seji so se dotaknili tudi vprašanja razpisa za direktorja bolnišnice. Kot je pojasnila Preskerjeva, je bil predlog odloka o preoblikovanju ptujske bolnišnice posredovan ministrstvu za zdravje, ki ga bo posredova-
lo vladi v sprejem, kar pa se še ni zgodilo. Upati je, da bo odlok sprejet kmalu, da se bo lahko pristopilo k oblikovanju sprememb in dopolnitev statuta, ki sicer že sedaj omogoča prijavo na razpis za direktorja tudi kandidatu, ki ni zdravnik, vendar pa ne vsebuje določil, kako ravnati v tem primeru, predvsem zaradi imenovanja strokovnega direktorja, saj v primeru, da izbrani direktor ni zdravnik, ta potrebuje tudi strokovnega direktorja. Pred razpisom je namreč treba uskladiti akte, saj je vodenje stroke v vsakem zdravstvenem zavodu zelo pomembno. Gre za vprašanje, ki bi ga morali v bolnišnici urediti že leta 2005 oziroma 2006.
Milijon in pol manj od ZZZS
Ptujska bolnišnica je v prvih treh mesecih prihranila 271 tisoč evrov, kar pa je premalo za pozitivno poslovanje. Dodatne težave pa jim povzroča tudi znižanje mesečne akontacije Zavoda za zdravstveno zavarovanje za sedem odstotkov, kar pa pomeni, da za svoje poslovanje mesečno po novem dobijo za 120 tisoč evrov manj, na letni ravni pa to predstavlja okrog 1,4 milijona evrov. Lanska izguba ptujske bolnišnice je znašala dobrih 845 tisoč evrov ali dobre tri odstotke celoletne realizacije prihodkov v letu 2011. V treh mesecih letos so odhodki presegli prihodke za 193 tisoč evrov. Ta izguba pa bi bila bistveno
nižja, če Zavod že marca ne bi začel izplačevati za sedem odstotkov nižjih akontacij. 15. maja je imela ptujska bolnišnica vseh obveznosti za 2,8 milijona evrov, od tega že zapadle znašajo 1,6 milijona evrov. V prejšnjem mesecu so najeli kratkoročni kredit v višini 1,5 milijona evrov, da so lahko poplačali nekatere obveznosti dobaviteljev, a ga bo treba do konca leta vrniti.
Člani sveta zavoda so zlasti opozorili na problem ambulantnega programa, ki ni bil dosežen, zato so izgubili nekatera sredstva. Razlogi za izpade v ambulantnem programu naj bi bili po besedah strokovnega vodje ptujske bolnišnice Teodorja Pevca objektivne narave. Gre za to, da je prišlo na nekaterih področjih do zamud pri realizaciji programa tudi zaradi preurejanja pogodb, zato se je z izvajanjem čakalo na vseh tistih področjih, kjer ima ptujska bolnišnica zunanje izvajalce, ponekod pa tudi ni bilo pacientov. Po zagotovilih predstojnikov bodo načrtovani programi do konca leta realizirani, brez nekega dodatnega prestrukturiranja. Mesečno po novem spremljajo realizacijo programov na posameznih področjih, da bi bila ta 100-odstotna (ker to Zavod tudi plača, ne plača pa preseganja oziroma nedoseganja programov), da bi dosegli uravnoteženost planiranega progama povsod tam, kjer so v prvih mesecih letos ugotovili izpade. Pri nevrologiji pa naj bi bil predvsem problem pri vre-
dnotenju tega dela oziroma pregledov in zaradi neizvajanja dveh preiskav, kar pa bo potrebno odpraviti, da se ne bo več po nepotrebnem izgubljal denar.
Poslovanje ptujske bolnišnice v prvih treh mesecih letos glede na sprejeti finančni načrt je po oceni sveta zavoda dobro, saj bolnišnica obvladuje poslovni del in se stvari odvijajo v pravi smeri. Glede na nižje akontacije in splošno stanje pa se bo treba pri obvladovanju vseh stroškov še bolj potruditi, od najmanjšega stroška naprej. Pred ptujsko bolnišnico je zelo zahtevno obdobje, v katerem bo potrebno še večje zategovanje pasu. Aneks k splošnemu dogovoru bo prinesel znižanje cen zdravstvenih storitev, ki se bo gibal med tremi in sedmimi odstotki. Prej ali slej pa bo tudi politiki potrebno dopovedati, do kod se v zdravstvu lahko varčuje, da ne bo škode za stroko, paciente in zaposlene, je bilo opozorjeno. Vodilna medicinska in strokovna garnitura bo politiki to morala slej kot prej povedati. Čim prej pa bo treba odpraviti tudi anomalije v sistemu financiranja, ki predstavljajo dodatno finančno breme. Ptujska bolnišnica je med tistimi, ki je finančno podvrednotena, česar se zaveda tudi minister za zdravje Tomaž Gantar. Kot je poudarila predsednica sveta zavoda Štefka Presker, ima na prihodkovni strani še velike možnosti ob dodatnem angažiranju.
MG
Pa brez zamere
Dan mlade starosti
Misel ali dve ob bivšem mladostnem dnevu
OK, najprej mi naredite eno majhno uslugo, za katero je sicer pri mnogih potrebnega ogromno napora, a vseeno poskusite - za trenutek prerastite ali vsaj skušajte malce izključiti ves drek glede levih in desnih, slabih „starih" in dobrih „novih" (ki so itak skoraj vsi bili tudi aktivni „stari", a bognedaj, da jim to omenite), ki vam ga uspešno sipajo na glavo in v njo. Postavite v kot lastne predsodke, neutemeljena prepričanja in na nesmiselnih stvareh osnovane ideje ter skušajte razmišljati umirjeno, trezno in samostojno. In naj vas že takoj potolažim - moj namen niti najmanj ni trditi, da je bilo v „starih" časih vse v najlepšem redu, kakor tudi ne, da je sedaj v „novih" časih temu tako (to menda lahko vidi vsak bedak), ampak podati pojmovno analizo, ki se ponuja ob prihajajočem 25. maju, nekdaj obeleženem kot dnevu mladosti.
Seveda obstajajo razlike. Pomembne razlike. Takrat smo živeli v drugem sistemu, imeli drugo državo, druge brate in sestre ter mislili drugače. Sedaj ne živimo več tam in v tistem času; sedaj je tukaj moderna sedanjost in domneven napredek. A čakajte malo, v kolikor tole premislimo z v prvem odstavku omenjeno naravnanostjo, se nujno in samo od sebe ponuja vprašanje ter razmislek, ali so današnji časi res toliko boljši in naprednejši od takratnih (napredek je seveda pojmovan kot nekaj, kar vodi k boljšemu). Omejimo se na osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je star despot že počival v Hiši cvetja in so bili narodi in narodnosti prepuščeni sami sebi. Potem si v zavest obudimo čase, v katerih živimo danes, ter naredimo majhno primerjalno analizo.
Najprej poglejmo enotnost naroda: jasen zmagovalec na tem področju so osemdeseta, torej „staro" obdobje. Nikoli v vsej svoji zgodovini nis(m)o bili tako enotni kot v tem obdobju. Bojim se, da tudi nikoli več ne bomo. To je bila prej izjema kot pravilo - izjemno lepa izjema, a še zmeraj zgolj izjema. Slovenci smo pač taki, da se že sami radi spremo med seboj, če pa to podžge še kdo, ki mu ta spor koristi, pa seveda toliko bolj. Dandanes smo Slovenci po tisti svetli izjemi iz osemdesetih spet lepo na (najmanj) dveh bregovih in načelo prekaljenih starorimskih vladarjev „divide et impera" (deli in vladaj) je živo ter uporabljano bolj kot kadarkoli.
Gremo dalje. Kultura. Kaj je dandanes kultura? Tega sicer nihče od izpostavljenih ne bo jasno priznal, ampak danes je to nekaj zajedalskega, nebodigatreba in leglo lenuharstva. V osemdesetih je bila kultura in kulturniki jedro nacionalne identitete, nacionalni interes, če hočete, in niti v gostilniških debatah ni nikomur prišlo na pamet, da bi to področje in ustvarjalce označil za nepotrebno, parazitsko in odvečno stvar. Dandanes je kultura tako za šankom kot tudi drugače samo še zaznamek, nebogljeno podpodročje na „super ministrstvu". Ampak saj nepotre-bujemo kulture, če nam gre dobro, mar ne? Ah ja, odlično nam gre! Veliki večini prebivalstva gre slabše, kot ji je šlo v osemdesetih prejšnjega stoletja. A vendarle živimo v boljši državi kot pred približno četrtino stoletja, morda kdo pomisli. Razen v primeru, da ste velik nacionalist ali kak drug omejenec, vam bo razmislek trditev v prejšnji povedi postavil vsaj pod močan vprašaj dvoma, če ne kaj več. Morda živimo v boljši državi, kar se tiče črke zakona na papirju, a če pogledamo realnosti v oči, kaj hitro vidimo, razen če nismo popolnoma (za)slep(ljen)i, da je socialna država na psu, sistem ne deluje v dobrobit večine, ampak manjšine, da se davki zvišujejo, prihodki pa ostajajo isti ali se celo manjšajo, da državno premoženje brezsramno in brez kazenske odgovornosti odteka v privatne žepe, da se stopnjujeta primitivizem in bebavost, in tako dalje.
Optimizem, ki je tako močno zaznamoval staro obdobje, je v novem opešal skoraj na točko nič. In dan mladosti, včasih priložnost za kritično refleksijo (spomnimo se samo „kontroverznega "plakata NSK iz leta 1987), je dandanes zgolj še priložnost za brezsmiselna masovna rajanja, kakršna se prirejajo za vsako pasjo procesijo, služijo pa seveda novemu despotu, kapitalu, njihov namen pa je dodatno omamljati in mentalno ohromiti množice.
Stari sistem je propadel, ker je imel v sebi protislovja in ni bil pravičen niti legitimen. Če pogledamo protislovja v današnjem, če pogledamo legitimnost in pravičnost tega sistema, lahko rečemo samo - tudi ta sistem bo propadel. In če sta oba obsojena na propad, je vseeno lepše živeti v tistem, v katerem živiš bolje. To pa ta sistem ni. Čeprav je ta sistem „nov", pri nas je zgolj nekaj več kot dvajset let, je vseeno star, utrujen, izpet. Tako kot je bil to tudi „star" sistem pred približno petindvajsetimi leti.
Je tole pisanje klic k obujanju starega? Ne, ampak apel k ustvarjanju prihodnjega novega na ruševinah sedanjega „novega". Vse pa se, kot ponavadi, začne v glavah. Moji, vaši, njihovi.
Gregor Alič
Ormož • Uporabne elektronske storitve knjižnice
V	knjižnico s klikom iz domačega naslanjača
V	zadnjem času se vloga knjižnic vse bolj spreminja. Medtem ko so bile nekoč to zakladnice knjig, pa postajajo v novejši dobi z razvojem interneta in sodobnih informacijskih tehnologij vse bolj informacijska središča.
Foto: Viki Ivanuša
Milica Šavora, direktorica knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož
Majda Fridl, Radio Ptuj
Komentar tedna
Skriti ali na glas povedati - v interesu koga?
Z družino se je deklica priselila v naše ljubko, malo mestece. Prišla je iz drugega kulturnega okolja in pričela obiskovati eno izmed ptujskih osnovnih šol. Pri svojih enajstih letih je postala sošolka tudi vzornim učenkam in učencem iz »dobrih« ptujskih družin. Toda dekleta, ki so razred obvladovala, so se odločila, da je ne marajo. Uporabile so vse svoje znanje komunikacije, timskega in projektnega dela. Tri iniciatorke so za sabo potegnile skoraj ves razred. Vsak dan so ji sošolke znova in znova pokazale, da ni zaželena. Pohajale so za njo, in če se je dotaknila klopi, so jo na tistem mestu nemudoma dezinficirale. Dezinficirale so tudi njo. Lotile so se projekta in napisale »manifest«, v katerem so zapisale, kako bodo z njo v prihodnje opravile. Med drugim so zapisale, da ji bodo uničile šolsko torbo, da ji bodo v torbo podtaknile nek predmet in jo družno obtožile, da ga je ukradla. Zapisale so, da ji bodo ob prvi priložnosti postrigle lase. Posebna točka pa je bila grožnja vsem, ki pri tem ne bodo sodelovali. Tisti naj bi bili naslednji na vrsti. Lotile se bodo tudi njih.
Na srečo je deklica pravočasno spregovorila. Odgovorna razredničarka je problem predstavila tako staršem kot odgovornim na šoli. In ukrepali so. Po svojih močeh in v skladu z znanjem, ki so ga imeli. Spregovoriti pa o tem niso želeli. Sklicevali so se na dobrobit otroka, tako tistega, ki se mu je taka agresivnost dogajala, kot tistega, ki je to storil. Tudi sami so hoteli ostati neimenovani in nepoznani.
Odzivi in komentarji odraslih na omenjen primer nasilja so bili zelo različni. Nekateri so rekli, da je to normalno za odraščanje mladostnikov, drugi, da to ni nič takega, da se to pač vsem in vsepovsod dogaja. Pa če bi se to dogajalo vašemu otroku? Pojavilo se je vprašanje kazni. Govorilo se je o permisivni vzgoji, kjer starši otrokom vse dovolijo in otroci več na poznajo meja.
Govorimo o mladoletnih prestopnikih, ki naj bi prihajali iz neurejenih družin, ki nimajo pravega doma, ki so krivi za razbite šipe in prevrnjena korita na ulicah Ptuja ob koncih tedna. Sestanku-jejo strokovnjaki in govorijo in govorijo, kaj bi bilo narediti, in vsi s prstom kažejo nanje. Na tistih nekaj, ki jih poznajo. Kaj pa ta luštna mlada dekleta iz družin, kot je tudi vaša? Od kod jim ideja, od kod tako sovraštvo do prišlekov, do drugačnih, do ljudi iz drugih kulturnih okolij?
Nasilje med mladimi je vse bolj aktualna tema slovenskega vsakdana. In ker smo odrasli mladim vzgled, je odsev aktualnega dogajanja v naši družbi.
Na tem našem luštno malem Ptuju se je izkazalo, da smo premajhni za sprejemanje drugačnosti. Ravno dovolj smo mali, da je tako zelo pomembno, kdo je kdo, in je zato tudi pomembno, da se o neljubih stvareh ne govori. Ob tem pa vsi o vseh vse vemo. Skrbimo za svoje aktualne otroke, že na tiste iz zakona prej radi pozabimo, kaj šele da bi nam bili mar otroci sosedov ali pa tistih, ki so, nebodijihtreba, prišli od drugod. Toda na tem planetu je vsak človek pomemben. Kot bumerang se nam vrača zatiskanje oči pred problemi. Vsi otroci so naši. V civiliziranih družbah poskrbijo za slehernega. In star afriški pregovor pravi, da je za vzgojo enega otroka potrebna cela vas ljudi. Smo na Ptuju civilizirani, skrbimo za otroke, ki sobivajo z nami? Če je odgovor da, se sprašujem, zakaj nam ob koncih tedna razbijajo šipe.
Direktorica knjižnice Milica Šavora je povedala, da tudi knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož že nekaj časa ponuja nove storitve, kot so dostop do elektronskih informacijskih virov na daljavo, podaljševanje gradiva preko interneta in nastavljanje opomnikov o gradivu in storitev Moja knjižnica. Že v preteklosti je bilo mogoče v knjižnici dostopati do različnih elektronskih virov, v zadnjem času pa ponuja oddaljen dostop do kar nekaj elektronskih informacijskih virov. Kot član knjižnice lahko brezplačno dobite geslo, s katerim vam je omogočen dostop do elektronskih informacijskih virov tudi z domačega računalnika. Ormoška knjižnica ponuja dostop do vira Ebsco host, ki združuje okoli 3000 mednarodnih časnikov v angleškem jeziku, kjer so članki objavljeni v celoti. Vira IUS-INFO in IUS-INFO.HR sta najsodobnejša portala z največjo zbirko pravnih informacij v Sloveniji in Hrvaški, FINDINFO je zakladnica informacij s področja financ, davkov, računovodstva. Podjetniki bodo navdušeni nad virom GVIN. com, ki jim brezplačno daje temeljit vpogled v poslovanje slovenskih podjetij. Knjižnica omogoča tudi dostop do
arhivov nekaterih slovenskih časnikov, vendar pa zaradi li-cenčih pogojev zaenkrat zgolj iz njenih knjižničnih računalnikov, ne pa tudi od doma.
Za vsakega zvestega obiskovalca knjižnice je nepogrešljiv tudi spletni servis COBiSS/ OPAC, ki članom knjižnice omogoča, da si sami preko interneta podaljšujejo izposojeno gradivo in v zvezi z njim nastavljajo določena obvestila. Na ta način niso vezani na odpiralni čas knjižnice in si
lahko izposojeno gradivo podaljšujejo. Na voljo je nastavitev opomnika o prispelem rezerviranem gradivu, ki je zelo koristen zlasti za tiste člane, ki veliko berejo in si pogosto rezervirajo kakšno gradivo, za katerega je večje povpraševanje in s tem posledično daljša čakalna doba. Takoj ko gradivo zanje prispe, dobijo sporočilo, da jih želeno gradivo že čaka. Za pozabljive pa je na voljo tudi opomnik o skorajšnjem poteku roka izposoje in opo-
mnik o skorajšnjem opominu. Ti opomniki se lahko pošiljajo tako na elektronski kot tudi na SMS naslov, pri čemer je elektronsko sporočilo brezplačno, SMS pa stane 15 centov. V knjižnici so nam povedali, da si vse več njihovih uporabnikov pridobi geslo za uporabo teh storitev in si gradivo podaljšujejo od doma, še bolj razveseljiv pa je podatek, da ima že kar 10 odstotkov članov vključeno tudi obveščanje o skorajšnjem poteku roka izposoje in o skorajšnjem opominu. Na ta način se gradivo po eni strani redneje vrača v knjižnico, posledično imajo manj zamudnin in opominov, s tem pa je tudi zadovoljstvo članov večje.
Ne gre pozabiti tudi tega, da je v knjižnici tako članom kot nečlanom na voljo pet računalnikov z dostopom do interneta, na katerih so nameščene zbirke pisarniških programov, ki zadovoljujejo osnovne računalniške potrebe večine uporabnikov. Na voljo so tudi optični čitalnik ter barvni in črno-beli laserski tiskalnik. Nečlani lahko v knjižnici uporabljajo večino elektronskih storitev, ne morejo pa dobiti gesla za dostop od doma. Za manj vešče rokovanja z računalnikom je na točki vseživljenjskega učenja v knjižnici na voljo tudi tehnična pomoč mentorja, s pomočjo katerega lahko obiskovalci osvojijo ali nadgradijo osnovno znanje s področja računalništva (iskanje po spletu, elektronska pošta, uporaba urejevalnika besedil ...). Knjižnica je pokrita tudi z brezžičnim omrežjem, ki uporabnikom v sami knjižnici in njeni neposredni okolici omogoča, da dostopajo do interneta tudi preko svojih brezžičnih naprav.
Viki Ivanuša
Kolektiva. Pred Miheličevo galerijo so tako Vesna Bukovec, Lada Cerar in Ptujčanka Metka Zupanič že pred dnevi postavile dva šotora, ki sta del razstave, ki se nahaja v notranjosti ene najbolj obiskanih ptujskih galerij.
Da je poleg ateljejev tudi širši urbani prostor galerija umetnic, ki delujejo v skupini Kolektiva, pa v spremni besedi kataloga ob razstavi ugotavlja kustosinja Stanka Gačnik. Kot ugotavlja so to: „Prostori iskanja, radovednosti, tišine, samote ... predvsem pa odkrivanja, sprejemanja in dajanja različnih likovnih in ustvarjalnih pristopov, novih poetik in tendenc v sodobni vizualni umetnosti," še pravi Gačnikova.
Umetniško skupino Kolektiva, ki na Ptuju tokrat razstavlja prvič, sestavljajo Vesna Bukovec, Metka Zupanič in Lada Cerar. Vse tri so končale študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, Zupani-čeva pa še magisterij iz videa in novih medijev, Bukovčeva pa iz kiparstva. Ob samostojnih karierah vse skupaj razstavljajo že deset let. Prvi skupni projekt Cerarjeve in Zupaničeve sega v leto 2001;
nosil je naslov Slovenija : Srbija 1:1. Skupno sodelovanje vseh treh pa se je pričelo leta 2003 z razstavo v Atenah. Vse tri se ponašajo z vrsto samostojnih in skupinskih razstav. Pred kratkim so se predstavile tudi v Avstraliji, tokrat pa
na Ptuju na ogled postavljajo pregledno razstavo Kolektive, ki kaže, da njihovo delo ni vsakdanje, da izstopa iz sveta klasične umetnosti in išče možnosti za komunikacijo z občestvom.
Dženana Kmetec
Ptuj • Razstava umetniške skupine Kolektiva
Šotori kot del razstave
Šotori, ki so te dni postavljeni pred Miheličevo galerijo na Ptuju, so v marsikom zbudili zanimanje. V četrtek smo končno dobili odgovor tudi na zanimiv miselni izziv: le kaj počnejo tam.
Povsem jasno je, da je cilj privabiti čim več gledalcev. V Odlično je to na primer uspe-večine umetnikov, ki razsta- ljudeh vsak umetnik zanima- lo tričlanski skupini ume-vljajo svoja dela, k ogledu nje vzbuja na različne načine. tnic, ki delujejo pod imenom
RENT a
iir free of chargi
TENT*
" v Í	r* ■ v f-
M	

Umetniška skupina Kolektiva: Vesna Bukovec, Lada Cerar in Metka Zupanič.
Foto: DK
Judo
Na DP na Ptuju domačinom tri medalje Stran 12
Rokomet
Fridrih zadel za slavje po izteku igralnega časa
Stran 12
Liga prvakov
Drogba, mož, ki je zavil München v črno
Stran 13
Golf
Gojčič odličen pred domačim turnirjem
Stran 13
Nogomet
Podvinčani boljši od Koroških gradenj
Stran 14
Šah
Na Ptuju kvalifikacije za državno prvenstvo
Stran 14
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Proslavili s številnimi navijači
Foto: Srdan Mohorič
Zasluženo slavje Kidričanov ob napredovanju v 1. ligo!
Aluminij - Roltek Dob 2:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Ploj (69.), 2:0 Ploj (75.), 2:1 Ajdinovič (80.)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Sambolec, Lonzarič, Majer (od 71. Pečovnik), Kurež (od 61. Petek), Ploj, Bingo, Režonja (od 80. Spa-hič), Kmetec, Medved. Trener: Bojan Flis.
ROLTEK DOB: Vezirovič, Kukavica, Mirtič, Češnjevar, Mohar, Avbelj, Cimprič (od 49. Metelko), Kunstelj, Vuk, Stanko, Dimič (od 67. Ajdino-vič). Trener: Jernej Javornik.
Zadnje srečanje nogometašev Aluminija v tej sezoni proti Roltek Dobu ni odločalo več o ničemer, Aluminij je namreč že osvojil 1., Roltek pa 2. mesto. Kljub temu je bilo vzdušje praznično, k čemur je največ pripomogla odločitev upravnega odbora NK Aluminij, da bodo v naslednji sezoni igrali v 1. ligi. Na kaj takega so v Kidričevem čakali dobrega četrt stoletja. Gostje so v Kidričevo prispeli neobremenjeni, saj so si že zagotovili kvalifikacijski tekmi za uvrstitev v 1. ligo proti Triglavu iz Kranja. V bistvu so se priključili slavju večjega števila gledalcev, predvsem navijačev domačih, ki so bili praktično vsi v rdeče-belih barvah. Ob igrišču se je zbralo precej gostov in veliko bivših nogometašev Aluminija, ki seveda ob tem svečanem trenutku niso želeli izostati.
Seveda je bila zmaga v zadnjem krogu za domače nogometaše imperativ, saj so sezono želeli zaključiti z zmago (21. v tem prvenstvu) ter tako uresničiti obljubo, ki so jo dali nekaj krogov nazaj, da bodo naredili vse, da bi prvenstvo odigrali do konca v svojem ritmu. Pričeli so dobro, saj je že v 4. minuti po desni strani pobegnil Aljaž Medved in želel zaposliti Marka Kmetca, ki pa je bil za las prekratek. Nato je sledila še ena podobna akcija, vendar
je tokrat domačemu napadalcu Marku Kmetcu vratar strel ubranil. Čeprav igra domačih v nadaljevanju ni bila najbolj tekoča, pa so si priložnosti priigrali praktično vedno, ko so hoteli, žal pa streli Roberta Kureža, Gregorja Režonje in Borisa Sambolca niso končali v mreži gostov. V zadnjih treh minutah je bilo zelo vroče pred vrati Roltek Doba, sreča pa je bila v tem delu igre zaveznik gostov.
Vse skupaj se je nadaljevalo
Foto: Srdan Mohorič
Navijač Aluminija v popolni opravi
tudi v drugem polčasu. Domačini so bili znova boljši, vendar so postajali malce nestrpni, saj so želeli številnim gledalcem pričarati slavje v obliki danega zadetka. V 69. minuti pa je končno »počilo« v Roltekovi mreži: kapetan Aluminija Denis Topolovec je iz leve strani z dolgo podajo zaposlil Alena Ploja, ki je žogo le »spravil« v mrežo gostov. Dobrih pet minut kasneje je Marko Kmetec z odlično podajo zaposlil Alena Ploja, ki je še drugič zadel v polno. To je bil tudi odločilni trenutek glede končnega izida. To so začutili tudi navijači, ki so polagoma vstajali ter se pripravljali na zaključni žvižg sodnika Bukovca. Ni jih zmotilo, da so gostje znižali vodstvo, ampak so pogledovali
Bojan Flis, trener Aluminija: »Fantom bi še enkrat čestital za uspeh. V takšnem ambientu ni težko igrati in upam, da bo gledalcev še več, ko bomo dobro igrali v višjem rangu tekmovanja. Sedaj pa je čas za veselje.«
Jernej Javornik, trener Roltek Doba: »Čestital bi Aluminiju za zmago, za osvojitev naslova in za takšen ambient, kot si ga prvaki zaslužijo. Upam tudi, da bomo mi uspešni v kvalifikacijah s Triglavom in bomo nato z Aluminijem znova igrali skupaj, le da takrat v prvi ligi.«
2. SNL: krajšo potegnila Bela krajina in Šmartno
Prednost nogometašev Aluminija pred najbližjim tekmecem na koncu prvenstva znaša kar 20 točk. Nogometaši Roltek Doba bodo s kranjskim Triglavom igrali kvalifikacije za uvrstitev v 1. ligo. Izjemno zanimiva so bila srečanja klubov, ki so se borili za obstanek, na koncu pa smo doživeli tesen razplet, kot ga ni bilo že zelo dolgo. Vsi štirje »ogroženi« so bili v zadnjem krogu gostitelji in so bili zelo motivirani - prav zaradi tega so proti neobremenjenim gostom slavili zmage. S tem pa sta si obstanek zagotovila Šampion Celje in Dravinja Kostroj, ki sta imela boljše razmerje v medsebojnih srečanjih z Belo krajino. Slednja je tako potegnila najkrajšo in se poleg ekipe Šmartno 1928, ki je za omenjeno trojico zaostala za pičlo točko, seli v nižji rang tekmovanja ...
REZULTATI 27. KROGA: Aluminij - Roltek Dob 2:1 (0:0), Dravinja Kostroj - Bravo 1 Interblock 2:1 (1:0), Bela krajina - Kalcer Radomlje 3:0 (2:0), Šampion Celje - Krško 2:1 (1:1), Šmartno 1928 - Garmin Šenčur 4:0 (2:0)
1.	ALUMINIJ 27 21 5 1 54:12 68
2.	ROLTEK DOB 27 13 9 5 42:33 48
3.	GAR. ŠENČUR 27 12 7 8 46:35 43
4.	INTERBLOCK 27 10 8 9 33:30 38
5.	KAL. RADOMLJE 27 10 2 15 36:42 32
6.	KRŠKO 27 7 10 10 24:27 31
7.	ŠAMPION CELJE 27 7 7 13 38:40 28
8.	DRAVINJA KOS. 27 8 4 15 25:49 28
9.	BELA KRAJINA 27 6 10 11 31:40 28
10.	ŠMARTNO 27 7 6 14 33:54 27
1. SNL: Koper minuto oddaljen od 3. mesta ...
REZULTATI 36. KROGA:
Maribor - Luka Koper 1:1 (0:1); strelca: Berič (89.); Pučko (21.);
Domžale - Olimpija 0:1 (0:0): strelec: Radujko (58.);
v nebo in čakali padalce AK Ptuj, ki so v zraku držali pokal za osvojeno 1. mesto v 2. SNL. Ko je Sergej Pukšič predal pokal kapetanu Aluminija Denisu Topolovcu, pa se je pričelo rajanje v znamenju rdeče-belih, ki je trajalo do poznih ur. Nogometaši Aluminija so že
Mura 05 - Celje 3:0 (1:0); strelci: Bohar (12.), Jelič (69.), Fajič (80.);
Triglav - HIT Gorica 2:0 (2:0); strelec: Šujica (34., 38.);
Rudar Velenje - Nafta 5:2 (4:0); strelci: Krefl (9.), Podlogar (12., 16., 18.), Črnčič (80.), Lebar (70.), Dolinar (90.) Končni vrstni red:
1.	MARIBOR 36 26 7 3 88:35 85
2.	OLIMPIJA 36 19 8 9 60:38 65
3.	MURA 05 36 18 5 13 52:46 59
4.	LUKA KOPER 36 16 10 10 48:35 58
5.	HIT GORICA 36 14 11 11 49:37 53
6.	RUDAR VELENJE 36 11 10 15 55:54 43
7.	DOMŽALE 36 11 7 18 39:52 40
8.	CELJE 36 9 10 17 44:56 37
9.	TRIGLAV 36 9 6 21 22:67 33
10.	NAFTA 36 5 10 21 34:71 25 Zadnji krog je dal odgovor na še
zadnje vprašanje, ki je ostalo odprto: katero moštvo bo zasedlo 3. mesto in si s tem poleg Maribora in Olimpije prislužilo pravico nastopa na evropskih tekmovanjih. To je po izjemno razburljivi končnici uspelo Muri 05, ki je na domačem igrišču pred več kot 3 tisoč gledalci brez težav ugnala Celje. Možnosti za končno 3. mesto so imeli tudi Koprčani, ki bi morali slaviti v Mariboru. To je bilo pred več kot 9 tisoč mariborskimi navijači (ti so prišli proslavit novo zvezdico vijoličastih) težka naloga, a so bili Primorci z golom Mateja Pučka zelo blizu uspehu. Zdržati bi morali le še dve minuti, a jim je veselje preprečil Berič, ki je izid izenačil v 89. minuti ...
V kvalifikacijah za Ligo prvakov bo igral Maribor, v Evropsko ligo pa se bosta poskušala prebiti Olimpija in Mura 05. Dodatne kvalifikacije za obstanek oziroma napredovanje v 1. ligo bosta igrala Triglav in Roltek Dob, v 2. ligo pa je izpadla ekipa Nafte.
JM
bili prvaki 2. slovenske lige, a slasti igranja v 1. ligi lani niso okusili. Za mnoge bo tako igranje v 1. slovenski nogometni ligi nova izkušnja, zato je bilo vzdušje med proslavljanjem precej emocionalno - tudi za številne njihove predhodnike.
Danilo Klajnšek
Športno plezanje
Mina v Innsbrucku brez finala
Konec tedna je v Inns-brucku v Avstriji potekala četrta letošnja tekma svetovnega pokala v balvanskem plezanju. Ta se je razpletla povsem po notah domačinov, saj sta slavila Anna Stohr pri ženskah in Kilian Fischhuber pri moških.
Najboljša Slovenka je bila znova Mina Markovič, vendar je tokrat prvič letos ostala brez finalnega nastopa - tekmovanje je končala na 12. mestu. S tem je z drugega mesta v skupnem seštevku zdrsnila na 4. mesto. Razlike med najboljšimi so še naprej izjemno majhne
(do konca sezone sta še dve tekmi).
JM
Innsbruck, rezultati:
1.	Anna Stohr (Avstrija)
2.	Shauna Coxsey (VB)
3.	Melissa Le Neve (Francija) 12. Mina Markovič (Slovenija)
33. Mateja Hohkraut (Slo)
Svetovni pokal, skupno:
1.	Anna Stohr (Avstrija)	296
2.	Akijo Noguči (Japosnka)	294
3.	Shauna Coxsey (VB)	270
4.	Mina Markovič (Slovenija) 255
Rokomet • 1. A SRL (m)
Brez možnosti v Ribnici
Ribnica - Jeruzalem 34:31 (17:13)
RIBNICA: Perovšek 1 (15 obramb), Torlo, Klarič (2 obrambi); Kovač 2, Zakrajšek, Merhar, Zobec, B. Nosan 4, M. Nosan 3, Pucelj 4, Abrahamsberg 5, Batinič 2, Jamnik 10 (3), Košmrlj 3. Trener: Mustafa Torlo.
JERUZALEM: Jelen (5 obramb), Belec (10 obramb), Žuran; Korpar 1, Krabonja 2, Rajšp 1, Bogadi 4, Hrastnik 7, Čudič 2, Špiljak 4, Sok 6 (4), Kljajič 2, Šišmanovič 2. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Ribnica 3/3; Jeruzalem 5/4; IZKLJUČITVE: Ribnica 6; Jeruzalem - minut; IGRALEC TEKME: Grega Jamnik (Ribnica).
V	tekmi, ki je odločala o končnem 8. mestu na državnem prvenstvu, so Ribničani nadigrali Ormožane in jih ugnali s 34:31. Obe ekipi sta zaradi poškodb nastopili v okrnjeni zasedbi; Ribnica brez Marijana Bašica in Zvonimirja Kapularja, Jeruzalem brez Mateja Hebarja, Darka Cingesarja, Nejca Žmavca in Siniše Raduj-kovica.
V	uvodnih minutah je bila
igra vinarjev v obrambi na solidnem nivoju, vendar je slabo deloval napad oz. bolje rečeno protinapad, pri katerem so gostje zamujali 100-odstotne priložnosti. V trenutku, ko so gostitelji izenačili na 3:3, bi rezultat moral biti 7:2 v korist Jeruzalema. Zgrešeni protinapadi, stoodstotne priložnosti, sedemmetrovka - vse to in še več bi se lahko znašlo na spisku napak čete trenerja Saše Prapotnika. V golu Ribnice in Jeruzalema sta blestela vratarja Jošt Perovšek (41-odstotna uspešnost obramb v 1. polčasu) in Boštjan Belec (37-od-stotna uspešnost obramb v 1.
polčasu). Perovšek je do odmora zbral 9, Belec pa kar 10 obramb. Jeruzalem je nazadnje vodil v 17. minuti z 9:8, nato so vajeti igre ter rezultat v svoje roke prevzeli Ribničani, ki so iz protinapadov dosegali lahke zadetke in višali prednost na visokih + 5, 17:12. Gostom ni pomagala niti minuta odmora v 20. minuti. Obramba Jeruzalema je v nadaljevanju tekme postajala vse šibkejša in zadetki v mreži Belca ter Gašperja Jelena, ki je v 2. polčasu vstopil v igro, so se kar vrstili.
V osemnajstih minutah nadaljevanja je obrambi vinarjev uspelo narediti le štiri prekr-
Črt Abrahamsberg (Ribnica): »Tekme med nami in Ormožani so vedno nekaj posebnega in zelo izenačene. Tokrat ni bilo tako, saj smo nadigrali nasprotnika in sem zelo vesel te zmage. S sezono moramo biti zadovoljni. Ne pozabimo, da smo zamenjali tri trenerje, da smo imeli težave s poškodbami in da smo med sezono zamenjali kar nekaj igralcev. Zato 8. mesto ocenjujem kot lep dosežek za ribniški rokomet.«
Tadej Sok (Jeruzalem): » V tekmo nismo šli prav in zato smo zapravili številne lepe priložnosti. Nismo uspeli sestaviti obrambe, v napadu nam ni steklo in posledično smo prejeli veliko lahkih zadetkov iz protinapadov. Glede na prikazano igro smo na koncu lahko zadovoljni z dokaj majhnim porazom. Želim si, da v zaključku sezone in ob mojem slovesu od ormoškega dresa odigramo dobro tekmo proti Krki in zabeležimo točke ter se z zmago poslovimo od svojih navijačev.«
1. A SRL (m) -LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 9. KROGA: Krško -Gorenje 30:39 (13:22), Trimo Trebnje - Maribor Branik 30:29 (17:15), Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper 24:23 (14:16)
1.	GORENJE 29 28 1 0 57
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 29 22 2 5 46
3.	CIMOS KOPER 28 19 1 8 39
4.	TRIMO TREBNJE 28 14 0 14 28
5.	MARIBOR BRANIK 29 9 4 16 22
6.	KRŠKO	29 8 1 20 17
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATA 9. KROGA: Krka -Šmartno 37:27 (18:12), Ribnica Riko hiše - Jeruzalem Ormož 34:31 (17:13)
1.	KRKA	27 11 4 12 26
2.	RIBNICA RIKO HIŠE 27 10 3 14 23
3.	JERUZ. ORMOŽ 27 8 3 16 19
4.	ISTRABENZ IZOLA 27 8 2 17 18
5.	ŠMARTNO 28 4 5 19 13
ške, kar so s pridom izkoriščali varovanci Mustafe Torla, ki so vodili že tudi za 10 točk, 31:21. Šele v zaključku tekme je Ormožanom uspelo ublažiti poraz. Zmaga Ribnice je bila peta v Ligi za obstanek, poraz vinarjev pa četrti v tekmah, ki so odločale o obstanku v ligi. V zadnjem 10. krogu vinarje v petek, 25. maja, ob 18. uri čaka domača tekma proti novomeški Krki. Z vsaj osvojeno točko bi ekipa Jeruzalema državno prvenstvo končala na 9. mestu.
Uroš Krstič
Rokomet • 2. SRL (m)
Gorisnicani potrdili napredovanje, Fridrih zadel za slavje po izteku igralnega časa
Moškanjci - Gorišni-ca - Radeče Mik Celje 36:24 (16:13)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: E. Bra-tuša, Petek 7(2), Zorli 1, Bedrač 7, Arnuš 10, Balas 1, Lozinšek 3, Ger-šar, Lukaček 1, Vincek 1, Dimec, Firbas 2, Preac 3, B. Bratuša. Trener: S. Oblak.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci - Gorišnica 2(2), Radeče 1(0); IZKLJUČITVE: Moškanjci - Gorišnica 8 minut, Radeče 6 minut.
Domačini so z zrelo in do-padljivo igro nadigrali svoje tekmece iz Radeč in tako potrdili visoko končno 2. mesto in napredovanje v višji rang tekmovanja - 1. B SRL. Ob igranju godbe na pihala iz Markovcev so domačini že v prvih minutah povedli 3:0, v nadaljevanju pa s čvrsto obrambo onemogočali uspešne napadalne akcije gostom. Ob tem se je z uspešnimi obrambami proslavil tudi domači vratar. Po odmoru so domačini nadaljevali z uspešno igro in večali svojo prednost. Gostje niso znali zaustaviti razpoloženih domačinov, še zlasti Arnuša, ki je dosegel kar 10 zadetkov.
Foto: Črtomir Goznik
Matej Bedrač (Moškanjci - Gorišnica)

AL d n o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VARSAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Dvorana v Gorišnici kljub prostemu vstopu ni bila polna, vendar so gledalci ob pomoči godbe na pihala ustvarili prijetno vzdušje, ki je dajalo poleta tudi igralcem na igrišču. Po tekmi se je slavje ob dobrotah nadaljevalo tudi pred dvorano ter se zavleklo pozno v noč ...
anc
Arcont Radgona -Drava Ptuj 27:28 (13:13)
DRAVA PTUJ: Bedenik, Grm, Bezjak 2, Verdenik 4, Čeh 7, Ferk, Janžekovič 3, Fridrih 2, Požar 3, Maroh 2, Pukšič 3, Sabo 1, Toš 1, Tomič. Trener: Tomi Matjašič.
Ptujčani so se z novo zmago na sijajen način poslovili od prvenstva, ki jim je prineslo končno 4. mesto. Še posebej dobro so mladi rokometaši opravili z drugim delom sezone, v katerem so nanizali kar 10 zmag ter doživeli le en remi in en poraz.
Ob tem je najbolj razveseljivo spoznanje, da imajo mladi fantje še ogromno prostora za napredek, kar bi lahko bil ob trdem delu v bodočnosti eden od glavnih adutov modrih.
V zadnje srečanje so dravaši krenili odločno in povedli 0:2. Obramba 5-1 je bila na mestu in je domačinom povzročala velike težave. V 17. minuti je bilo 5:8 za Ptujčane, nato pa se je četi Tomija Matjašiča povsem ustavilo. V napadu je bilo ogromno zastreljanih stoodstotnih priložnosti, kar so Prleki z igro z dvema močnima krožnima napadalcema izkoristili za serijo 6:0 (11:8). Kljub temu so še pred koncem prvega polčasa dravaši ujeli priključek, na odmor pa sta ekipi odšli poravnani - 13:13.
Omenjeni izid je obetal razburljivo srečanje tudi v nadaljevanju, kar se je nato dejansko uresničilo. Nobena od ekip dolgo časa ni mogla pobegniti za več kot dva zadetka. Igro »gol za gol« so končali Ptujčani,
ki so v 47. minuti povedli 21:24. Z enako prednostjo (24:27) so začeli zadnji del srečanja, a je ponovno sledilo nekaj črnih trenutkov in vztrajni Radgon-čani so dobrih deset sekund pred koncem izid poravnali na 27. Gostujoči trener Matjašič je vzel minuto odmora, da bi svoje varovance kar najbolje pripravil na zadnji napad. Domači rokometaši so si z borbeno igro v dramatičnem zaključku priigrali dve izključitvi, v tem času pa se je šestdeset minut srečanja že izteklo. Gostom je ostal le še poskus iz devetih metrov, h kateremu je pristopil Rok Fridrih in z izjemnim metom preko zidu domačih po izteku srečanja dosegel spekta-kularen zadetek! Ta je pomenil, da bosta točki odpotovali v najstarejše slovensko mesto ...
Tako so modri na najboljši možen način sklenili uspešno sezono, ki jo bodo v prihodnjem letu skušali še nadgraditi.
tp
2. SRL MOŠKI				
REZULTATI 26. KROGA:				Mo-
škanjci Gorišnica -	Radeče MIK Ce-			
Ije 36:24, Arcont Radgona			- Drava	
Ptuj 27:28, Slovenj Gradec 2011 -				
Rudar 40:20, Črnomelj		- Mokerc Ig		
32:28, Pomurje -	Col 27:29. Breži-			
ce - Nova Gorica -	neodigrano.			
1. SLOVENJ GRADEC 24	21	1	2	43
2. MOŠKANJCI - GOR. 24	18	2	4	38
3. MOKERC IG 24	17	1	6	35
4. DRAVA PTUJ 24	15	2	7	32
5. ČRNOMELJ 23	14	2	7	30
6. RADEČE MIK CELJE 24	15	0	9	30
7. BREŽICE 23	12	1	10	25
8. ARCONT RADGONA 24	10	2	12	22
9. COL 24	8	1	15	17
10. POMURJE 24	5	3	16	13
11. NOVA GORICA -1 22	5	0	17	9
12. MITOL SEŽANA 24	3	1	20	7
13. RUDAR 24	3	0	21	6
Judo • DP za člane U-23
Najuspešnejši Sankaku, Ptujčanom tri medalje
Urška Urek (JK Drava) je osvojila 2. mesto.
Na treh borilnih površinah se je v soboto v športni dvorani Center odvijalo državno prvenstvo v judu za mlajše člane in članice do 23. leta starosti. JK Drava je bil glavni organizator tega tekmovanja, ki je potekalo v sodelovanju z Judo zvezo Slovenije. Prijavljenih je bilo kar 143 tekmovalcev in tekmovalk, a se je končna številka ustavila pri 119 nastopajočih iz 20 slovenskih klubov. Med njimi je po pričakovanjih - predvsem zaradi izjemne kvalitete ženskega dela ekipe - največ medalj zbral klub Z dežele San-kaku, ki ima 7 zlatih, 2 srebrni in 3 bronaste medalje. Glede na uspešnost mu sledita Olim-pija in Duplek, medtem ko je ptujski klub osvojil tri medalje, izmed katerih je ena srebrna in dve bronasti.
Največ so si v JK Drava obetali od Urške Urek, ki je po tiho upala na ubranitev lanskoletnega naslova državne prvakinje. A je Ptujčanka v finalu izgubila proti Urški Gračner, ki je zmagala z iponom (Urekovo je presenetila z enim najbolj osnovnih metov, z metom preko boka). Po osvojitvi srebrne medalje je Urška Urek povedala: »Ne glede na poraz sem s svojim nastopom v finalu lahko zadovoljna. V začetku je bila borba v mojih rokah, vendar sem kasneje popustila in izgubila, potem ko me je nasprotnica zares presenetila.«
Med dekleti si je v kategoriji do 48 kg priborila 3. mesto Sabrina Zajc, medtem ko so peta mesta iz ptujskega kluba
osvojile še Mateja Honomihl, Doroteja Zajc, Lea Šprah in Tamara Kodrič.
Pri moških je bila konkurenca še bolj izenačena, za domači klub pa je po izrednih borbah prišel do bronaste medalje v kategoriji do 100 kg Nejc Kučan, medtem ko je bil njegov klubski kolega Andrej Čuš v kategoriji nad 100 kg peti. Pri dekletih je imel svoje predstavnice tudi JK Gorišnica, najbolje se je s 5. mestom v kategoriji do 63 kg izkazala Tanja Kociper.
Urekovi mojstrski črni pas
Po končanem DP je sledilo še pasovno državno prvenstvo, na katerem se je borilo okrog 140 tekmovalcev in tekmovalk. Zmagovalci tega tekmovanja so za pas napredovali na pasovni lestvici, sicer pa so bili moški razdeljeni na dve kategoriji: do 73 kg in več, medtem ko so bila dekleta razdeljena v kategoriji do 57 kg in več. Članica JK Drava Urška Urek je zmagala pri rjavih pasovih in je dobila mojstrski črni pas. Prvo mesto med zelenimi pasovi do 73 kg je dosegel tudi Jure Bo-žičko, med rumenimi pasovi do 57 kg pa je zmagala Urška Bajsič. Blizu napredovanju sta bila v kategoriji nad 73 kg tudi Nejc Kučan, ki je bil med nosilci modrih pasov drugi, in Damjan Ljubec, ki je bil med nosilci zelenih pasov tretji.
David Breznik
Rezultati, mlajši člani: do 60 kg: 1. Rok Plešnik (Z dežele Sankaku); do 66 kg: 1. Jure Kuralt (Bežigrad); do 73 kg: 1. Žiga Vuzem (Šiška); do 81 kg: 1. Gašper Jerman (Olimpija); do 90 kg: 1. Mihael Žgank (Z dežele Sankaku); do 100 kg: 1. Žan Logar (Olimpija), 3. Nejc Kučan (Drava Ptuj); nad 100 kg: 1. Vito Dragič (Impol), 5. Andrej Čuš (Drava Ptuj).
Mlajše članice: do 48 kg: 1. Kristina Vršič (Duplek), 3. Sabrina Zajc, 5. Mateja Honomihl in Doroteja Zajc (vse Drava Ptuj); do 52 kg: 1. Maja Po-všnar (Triglav Kranj); do 57 kg: 1. Katja Rigelnik (Z dežele Sankaku); do 63 kg: 1. Tina Trstenjak (Z dežele Sankaku), 5. Tanja Kociper (Gorišnica); do 70 kg: 1. Nina Miloševič (Z dežele Sankaku); do 78 kg: 1. Anka Pogačnik (Z dežele Sankaku), 5. Lea Šprah in Urška Zajc (obe Drava Ptuj); nad 78 kg: 1. Urška Gračner (Z dežele Sankaku), 2. Urška Urek, 5. Tamara Kodrič (obe Drava Ptuj).
Jure Božičko (JK Drava) med borbo
Golf m Alps tour
Gojcic odličen pred domačim turnirjem
Ptuj bo od srede, 23., do sobote, 26. maja, znova gostil profesionalni turnir serije Alps tour z nagradnim skladom 40.000 evrov. Na njem bo nastopilo približno 130 igralcev iz 15 držav, med njimi bo s posebnim povabilom organizatorjev tudi 14 Slovencev.
Letošnja izvedba turnirja nosi ime Lumar Slovenian golf open 2012, najlepšo popotnico turnirju pa je dal z izjemnim rezultatom Matjaž Gojčič. Ta je v nedeljo zablestel na finalni dan turnirja v sosednji Avstriji, kjer je na igrišču Maria Lanko-witz končal tridnevni nastop z 12 udarci pod parom igrišča, samo finalni dan je odigral šest udarcev pod parom. S tem dosežkom je zasedel končno 6. mesto. Le dva udarca boljši je bil zmagovalec Brendan McCa-rroll iz Irske, ki ga bomo lahko spremljali tudi na Ptuju.
30-letni Matjaž Gojčič lahko s takšno formo veliko pričakuje tudi od domačega turnirja. To je hkrati odlična priložnost
Alps tour, Lumar Slovenian golf open 2012
Program:
sreda, 23. maj 2012 - Pro-Am turnir
četrtek, 24. maj 2012 - 1. tekmovalni dan Alps tour od 7.30
petek, 25. maj 2012 - 2. tekmovalni dan Alps tour od 7.30
sobota, 26. maj 2012 - finalni dan od 8.00 s predvideno razglasitvijo okrog 14.30
za vse slovenske ljubitelje golfa, da pri nastopu podprejo tako Gojčiča kot ostale igralce. Zanimivo bo spremljati tudi, česa je sposoben Tim Gornik, študent slovite univerze Duke, svoje načrte pa ima tudi najiz-kušenejši slovenski predstavnik Daniel Kraljic Vse dni si bo nastope vrhunskih mojstrov golfa mogoče ogledati brezplačno.
UR
Matjaž Gojčič bo najmočnejši slovenski adut na ptujskem profesionalnem turnirju.
Športni napovednik
Športna mreža enakih možnosti:
delo z mladimi invalidi
Zveza za šport otrok in mladine Slovenije želi s projektom Športna mreža enakih izboljšati področje športa invalidov, predvsem invalidnih otok in mladine. V ta namen skupaj z Zvezo za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijskim komitejem, Olimpijskim komitejem Slovenije, Združenjem športnih zvez ter nekaterimi nevladnimi organizacijami, izvaja delavnice - izobraževanja po vsej Sloveniji.
Eno takšnih bo v sodelovanju z Društvom za šport Invalidov MOST v sredo, 23. maja, ob 15.00 na Ptuju v prostorih podjetja Altius, d. o. o., Čučkova ulica 5. Predavatelja bosta dr. Boro Štrum-belj, vodja projekta, ter dr. Tjaša Filipčič. Program predavanja -delavnice:
-	športne aktivnosti za otroke in mlade invalide, novi programi,
-	posebnosti pri izvajanju športnih aktivnosti za invalide,
-	vključevanje otrok in mladih invalidov v športna društva. Udeležba na delavnici - izobraževanju je brezplačna, zato vas
vabimo, da se nam pridružite v čim večjem številu.
Andreja Razlag, predsednica DŠI MOST Ptuj
Reportaža • Liga prvakov, finale v Münchnu
Drogba, mož, ki je zavil München v črno
Nemci so na festivalu Lige prvakov, ki je trajal kar tri dni, na domačem terenu izgubili praktično vse. Najprej je v ženskem finalu Lige prvakov francoski Lyon premagal Frankfurt, nato so Bayernove legende izgubile proti ekipi All stars, na koncu pa je v najbolj pomembni tekmi, moškem finalu Lige prvakov, Bayern po enajstmetrovkah izgubil s Chelseajem.
Na uvodni tekmi na ženskem finalu Lige prvakinj se je na olimpijskem stadionu v Münchnu zbralo več kot 50 tisoč gledalcev. Francoske prvakinje iz Lyona so povsem nadigrale Frankfurtčanke (2:0) in tako že drugo leto zapored osvojile prestižno lovoriko v ženski konkurenci. Tekmo sta si ogledala tudi trenerja ženskega nogometnega kluba MSM Ptuj Miran Zorčič in Leon Kodrič. »Fantastično! Kakšen spektakel in ob tem še odličen nogomet. Ne morem verjeti, da se je na ženski tekmi zbralo več kot 50 tisoč gledalcev. Francozinje so bile boljše in so zasluženo zmagale,« je po končanem finalu dejal Zor-čič, ki je bil navdušen tudi nad celotnim potekom festivala, saj je v olimpijskem parku ves dan trajal turnir, na katerem so igrale deklice od 10 do 16 let starosti.
Ženska ekipa v Augsbur-gu ima deset igrišč
Odzvali smo se tudi povabilu nemškega ženskega nogometnega kluba TSV Schwaben Augsburg, ki ima več kot 40-letno tradicijo. Eden izmed trenerjev je tudi naše gore list, Hajdinčan Leopold Strelec, ki v Nemčiji živi že od svojega drugega leta. V klubu imajo kar enajst selekcij, od U-10 do članske vrste. Pogoji dela so malone fantastični, saj ima klub ob glavnem stadionu na voljo še 10 igrišč. Vsa so v lastni občine, ki tudi skrbi za njihovo urejenost. Za dekleta U-15 igra tudi njegova hčerka Tina, letos pa so deklice osvojile 1. mesto v regionalni ligi. Obisk je obrodil sadove, saj sta se kluba dogovorila o sodelovanju, Nemke pa bomo še letos videli na Ptuju.
Za zvezde zaigrala tudi Eto'o in Bolt
Le nekaj ur pred začetkom finala Lige prvakov so za spodbudo navijačev poskrbele nogometne legende. V lepem sončnem vremenu se je na olimpijskem stadionu zbralo
Didier Drogba bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino Chelseaja.
Samuel Eto, Nani Matjašič in Pierre Littbarski
več kot 30 tisoč gledalcev, ki so uživali ob izrednih potezah nekdanjih nogometnih zvezdnikov. Ekipa World All stars se je pomerila z legendami Bayerna. Trener ekipe World All stars je bil Ruud Gullit, ka-petanski trak je nosil legendarni Brazilec Zico, ob njem pa so zaigrali še Eto, Cannavaro, Cafu, Landrup, Zola pa tudi nekdanja zvezdnika Reala Davor Šuker in Predrag Mijatovič ter mnogi drugi. Moštvo Bayer-novih legend je vodil Wolfgang Dremmler, ob kapetanu Paulu Breitnerju smo videli še brata Kovač, Littbarskega, Makkaya, Brazilca Elberja in mnoge druge nemške legende. Kot poseben gost je v rdečem dresu nastopil tudi jamajški sprinter in svetovni prvak Usain Bolt. Ekipa svetovnih zvezd je zmagala s 3:2, najlepši zadetek na tekmi pa je dosegel Predrag Mijatovič in požel velik aplavz. Paul Bre-itner je zastreljal enajstmetrovko - sam je zahteval, da med vratnice stopi Van der Sar. Tako je dal vsem slutiti, da Nemcem ta dan enajstmetrovke niso usojene ...
Ko utihne nemška »mašina«
Središče Münchna je bilo na dan finala Lige prvakov praktično nabito že od jutranjih ur. Bavarska prestolnica je bila preplavljena z rdečo, navijači Bayerna pa so bili odlično razpoloženi in prepričani, da bo prestižna lovorika ostala na Bavarskem. Takšen je bil tudi slogan - »Finale dahoam«, v prevodu pomeni finale doma, ki so si ga tokrat izbrali Nemci. V München je pripotovalo tudi več kot 40 tisoč navijačev Chelseaja, ki pa so le po tihem upali na uspeh. Medtem ko je bila Allianz arena razprodana že cel mesec (vstopnice na črnem trgu so na dan tekme poskočile tudi do vrtoglavih 2000
evrov), se je tri ure pred tekmo začela tudi bitka za vstopnice po ceni 5 evrov za ogled tekme na velikem platnu olimpijskega stadiona. Tudi tukaj je finale spremljalo več kot 60 tisoč gledalcev, za ostale pa so poskrbeli še na 14 posebnih mestih v Munchnu, kjer so lahko na velikih ekranih in ob tradicionalnih klobasah in pivu spremljali najbolj pomembno tekmo leta. Nemški navijači so bili do zadnjega sodnikovega žvižga izredno glasni. Ko pa je Drogba po izjemno dramatičnem zaključku finala zadel iz zadnje enajstmetrovke in odločil zmagovalca, je nemška »mašina« nenadoma utihnila. Medtem ko so navijači Chelseaja še slavili in prepevali na stadionu, so se navijači Bayerna sklonjenih glav in brez besed pognali proti domu. Ob odhodu iz stadiona se je iz njihovih obrazov vila žalost, še sami niso mogli verjeti, da so izgubili že praktično dobljeni finale - zapravili so kar tri zaključne žoge. Tokrat jim je boginja sreče zares obrnila hrbet. Na drugi strani so Angleži jokali od sreče. Solzo je na častni tribuni spustil tudi lastnik londonskega Chelseaja Rus Roman Abramovič, ki je tako končno stopil na vrh. Drogba in Di Matteo pa sta mu pošteno zakuhala: navijači hočejo, da oba še naprej ostaneta v Londonu ...
Ekskluzivno iz Munchna Nani Matjašič
Leon Kodrič, Leopold Strelec in Miran Zorčič na stadionu v Au-gsburgu
Mali nogomet
Liga ŠD As
REZULTATI 4. KROGA: KMN
Draženci - MIX Team 1:1, Koranti Demoni - UŠR Višnjica 3:8, Joe Fernandes - KMN Majolka 1:1, ŠD Majski Vrh - ŠD AS Evroavto 3:5, FC Optimisti - ŠD Tržec 6:2, ŠD AS -ŠD Pobrežje 0:2
1.	FC OPTIMISTI 3 3 0 0 11:4 9
2.	J. FERNANDES 4 2 2 0 8:4 8
3.	KMN MAJOLKA 3 2 1 0 7:3 7
4.	ŠD MAJSKI VRH 3 2 0 1 17:7 6
5.	AS EVROAVTO 2 2 0 0 8:4 6
6.	KMN DRAŽENCI 3 111 4:5 4
7.	UŠR VIŠNJICA 2 10 1 8:5 3
8.	ŠD POBREŽJE 4 1 0 3 3:4 3
9.	KORANTI DEM. 3 1 0 2 7:12 3
10.	MIX TEAM 3 0 1 2 3:7 1
11.	ŠD AS 3 0 1 2 2:6 1
12.	ŠD TRŽEC 3 0 0 3 3:20 0
PLMN Miklavž 2012
V Miklavžu pri Ormožu se je pričela jubilejna 10. poletna liga malega nogometa. V sezoni 2012 se za zmagovalca lige poteguje 10 ekip.
Lanskoletni naslov branijo gostitelji lige Športno društvo Mladost Prevozništvo Pesrl. Tekme so na sporedu ob petkih od 19.00 naprej.
Rezultati 1. in 2. kroga: Kemo-vod - BU Team Vinogradništvo Bo-gša 2:1, Pušenci - DM Trgovišče Plečko 1:3, Mladost Prevozništvo Pesrl - Kog junior 3:0, Mladost Digo bar - KAEMDE 1:7, Kog - Pristan Frankovci 5:0, KAEMDE - DM Trgovišče Plečko 9:3, Mladost Prevozništvo Pesrl - Pušenci 4:2, Mladost Digo bar - BU Team Vinogradništvo Bogša 3:8, Kemovod - Pristan Frankovci 2:3, Kog - Kog junior 10:1.
1.	KOG	2 2 0 0 6
2.	KAEMDE	2 2 0 0 6
3.	MLADOST P. PESRL 2 2 0 0 6
4.	PRISTAN FRANKOVCI 2 10 13
5.	KEMOVOD 2 1 0 1 3
6.	BU TEAM BOGŠA 2 10 13
7.	DM TRGOVIŠČE 2 10 13
8.	PUŠENCI	2 0 0 2 0
9.	MLADOST DIGO BAR 2 0 0 2 0
10.	KOG JUNIOR 2 0 0 2 0
UK
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, Lige MNZ Ptuj
Stojnci in Zavrč nadaljujejo z zmagovito serijo
3. SNL - vzhod:
Bistrica le do točke
REZULTATI 23. KROGA: Zreče -Tehnostroj Veržej 2:0 (1:0), Koroška Dravograd - Paloma 1:1 (0:1), AHA EMMI Bistrica - Kovinar Štore 0:0, Rakičan - Zavrč 0:7 (0:0), Malečnik
-	Stojnci 1:2 (0:0), Grad - Tromej-nik G-Kalamar 2:4, Odranci - Čarda 1:2
1.	ZAVRČ 23 21 1 1 87:20 64
2.	K. DRAVOGRAD 23 9 11 3 32:23 38
3.	ČARDA 23 11 5 7 43:37 38
4.	STOJNCI 23 11 3 9 39:37 36
5.	ZREČE 23 8 8 7 27:27 32
6.	KOVINAR ŠTORE 23 9 5 9 33:35 32
7.	TROMEJNIK 23 10 2 11 35:41 32
8.	MALEČNIK 23 7 8 8 36:37 29
9.	TEHNO. VERŽEJ 23 8 4 11 31:33 28
10.	ODRANCI 23 8 2 13 32:44 26
11.	A. E. BISTRICA 23 8 2 13 28:44 26
12.	PALOMA 23 7 4 12 32:40 25
13.	GRAD 23 7 3 13 36:48 24
14.	RAKIČAN 23 6 4 13 34:59 22
Nogometaši iz Slovenske Bistrice so v 23. krogu doma proti Kovinarju iz Štor osvojili le točko. Če se bodo želeli ubraniti pred izpadom, bodo morali v preostalih treh krogih doseči vsaj kakšno zmago. Stojnčani so na slabem igrišču v gosteh ugnali Malečnik ter se tako še bolj »zasidrali« na visokih položajih. Velike težave so doma imeli Dravograjčani, ki jim ni uspelo zlomiti odpora ekipe Palome. V nedeljo je najprej Zavrč v gosteh ponižal Rakičan, Grad (Go-rinšek je bil izključen že v 23. minuti) pa je nepričakovano klonil proti ekipi Tromejnika.
MALEČNIK - STOJNCI 1:2 (0:0)
STRELCI: 1:0 Stančič (53.) 1:1 P. Pernek (68.), 1:2 Kokot (69.)
STOJNCI: Vitez, Janžekovič, G. Pernek (od 72. Draškovič), Ratek, Golob, P. Pernek (od 88. P. Mezna-rič), Kokot, Korez, Vinkovič, Pečnik (od 55. S. Meznarič), Milošič. Trener: Boris Klinger.
Stojnci so se v 23. krogu podali na sila zahtevno gostovanje v Malečnik. Ne toliko težko zaradi moči tekmeca, ampak zaradi katastrofalnega igrišča, saj je travna ruša v Malečniku brez dvoma najslabša v ligi (to so v jeseni izkusili že nogometaši Zavrča, ki so tam remizirali
-	2:2).
Domačini so si v prvih 15 minutah priigrali dve lepi priložnosti, vendar je obakrat odlično reagiral vratar Stojncev Vitez. Gostje so se kmalu otresli pritiska, začeli prevzemati iniciativo, toda resnejših priložnosti na obeh straneh ni bilo. V 60. minuti so domačini s pravim »evrogolom« Stančiča iz prostega strela s kakšnih 30 metrov pove-dli. Stojncev pa domače vodstvo ni zmedlo in v pičlih dveh minutah so preobrnili potek srečanja sebi v prid. Po lepo izdelanih akcijah, v katerih je sodelovalo več igralcev, sta zadela Pernek in Kokot. Po vodstvu rumeno-črnih so domačini pritisnili, iz protinapadov pa sta odlične priložnost zamudila P. Pernek in S. Meznarič.
RAKIČAN - ZAVRČ 0:7 (0:0)
STRELCI: 0:1 Kokot (50.), 0:2 Kelenc (51.), 0:3 A. Čeh (58. - 11-m), 0:4 Avguštin (69.), 0:5 Lunder (70.), 0:6 Lunder (78.), 0:7 Avguštin (87.)
ZAVRČ: Sagadin, Lunder, Mari-nič (od 60. Dugolin), Lenart, A. Čeh, Kelenc (od 62. Šnajder), Kokot, Matjašič (od 53. Avguštin), Rumež, Filipovič, Letonja. Trener: Miran Emeršič.
Vodilna ekipa lige se je v nedeljo dopoldan podala na gostovanje v predmestje Murske Sobote. Rakičan obupno išče točke odrešitve, ki
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Podvincev Betonarne Kuhar (na fotografiji strelec prvega zadetka Tadej Šebela) so ugnali goste iz Slovenj Gradca.
bi pomenile igranje v 3. ligi tudi naslednjo sezono. A tokrat so bili daleč od tega, saj jih je ekipa Zavrča povsem strla in dosegla kar sedem zadetkov - vse v 2. polčasu. Že v prvih 45 minutah so gostje povsem prevladovali, toda žoga nikakor ni hotela v mrežo zelenih. V drugem delu igre so se varovanci Mirana Emeršiča povsem razigrali, nalogo pa jim je olajšal domači zvezni nogometaš Duh, ki je zaradi drugega rumenega kartona v 58. minuti moral predčasno v slačilnico. Končni rezultat je bil za domačine ob številnih priložnostih Zavrča še kar ugoden ...
Razpoloženost nogometašev Za-vrča je obenem sijajna popotnica pred bližajočim se pokalnim obračunoma z Aluminijem.
Tadej Podvršek
Štajerska liga:
Šalamun na klopi NŠ Drave začel z zmago
V 23. krogu so bili strelci dobro razpoloženi in so na šestih tekmah dosegli kar 33 zadetkov. Največ so jih videli gledalci v Limbušu, kjer so domači gostom iz Tezna nasuli kar devet zadetkov. Vodilno Šmarje je bilo prav tako učinkovito proti Peci in se je ob porazu Pesnice učvrstilo na prvem mestu. Morda je bil to že odločilni poraz Pesnice v boju za vrh.
Nogometaši ptujske Drave so prišli do zmage v Poljčanah, vendar težje, kot so sami pričakovali. Omeniti velja, da je za domače zaigral tudi 47-letni trener Bojan Brodnjak. Za nogometaše Ormoža je bilo v Šoštanju konec sanj o morebitnem uspehu že v 35. minuti, ko so domači povedli 3:0. V Podvincih so domačini dosegli pričakovano zmago proti gostom iz Slovenj Gradca.
REZULTATI 23. KROGA: Šoštanj
-	Carrera Optyl 4:1 (3:0), Šmarje pri Jelšah - Peca 7:0 (3:0), MU Šentjur
-	Tehnotim Pesnica 4:0 (2:0), Boč Poljčane - NŠ Drava Ptuj 1:2 (0:0), Marles hiše - Kovinar Tezno 9:1 (6:0), Podvinci Betonarna Kuhar -Koroške gradnje 3:1 (1:0)
1.	ŠMARJE PRI J. 22 17	4 1	65:14	55
2.	TEH. PESNICA 22 16	3 3	57:27	51
3.	POHORJE 22 15	1 6	54:31	46
4.	PODVINCI B. K. 22 14	3 5	50:22	45
5.	NŠ DRAVA PTUJ 22 12	5 5	56:26	41
6.	MARLES HIŠE -1 23 11	4 8	44:33	36
7.	PECA 22 10	2 10	33:45	32
8.	ŠOŠTANJ 22 8	5 9	43:44	29
9.	KOVINAR TEZNO 23 7	1 15	30:63	22
10.	MU ŠENTJUR 22 6 1 15 34:58 19
11.	K. GRADNJE -1 22 4	4	14	25:47	15
12.	BOČ POLJČ. 22 4	3	15	21:49	15
13.	KRŠKO B 13	4	1	8 11:22	13
14.	C. O ORMOŽ 23 4	1	18 26:68	13
PODVINCI BETONARNA KUHAR - KOROŠKE GRADNJE 3:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Šebela (27.), 1:1 Lipnik (49. iz 11-m), 2:1 R. Petrovič (56.), 3:1 Požegar (75.)
PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, Toplak, Šebela, Lah, Be-Išak, Topolovec, Zagoršek (od 78. Brumen), Požegar (od 87. Čeh), D. Petrovič (od 89. Stočko), Vindiš, R. Petrovič (od 69. Juršek). Trener: Miran Ljubec.
Nogometaši Koroških Gradenj iz Slovenj Gradca so na srečanje pripotovali samo z dvanajstimi igralci, vendar so se ti borili po svojih najboljših močeh. Razlika v kvaliteti je sicer velika, kar pove tudi pogled na prvenstveno razpredelnico. Domačini so v prvem polčasu povedli, praktično pa izkoristili le eno od številnih priložnosti. Na začetku drugega polčasa so nogometaši iz Slovenj Gradca izenačili in vse se je pričelo znova. Le nekaj minut kasneje je Robert Petrovič poskrbel za ponovno vodstvo in domačini so bili ponovno v svojem ritmu. Ko je Aleš Požegar v 75. minuti dosegel tretji zadetek je bilo jasno, da bodo tri točke ostale doma, saj gostje niso imeli več moči za preobrat.
Zmaga Podvinčane ohranja v borbi za tretje mesto z Ruša ni, ki imajo sedaj samo še točko prednosti.
ŠOŠTANJ - CARRERA OPTYL ORMOŽ 4:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Muratovič (6.), 2:0 Vasič (19.), 3:0 Spasojevič (35.), 3:1 Srša (64.), 4:1 Spasojevič (65.)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fi-javž, Cimerman, Govedič, Panič, Jurčec, Šeruga, L. Mlinarič, Srša,. R. Mlinarič, Trstenjak, Kolarič. Trener: Milivoj Jamnik.
Danilo Klajnšek
BOČ POLJČANE -NŠ DRAVA PTUJ 1:2 (0:0)
STRELCI: 0:1 Antolič (69.), 1:1 Črnoša (71.), 2:1 Furh (80.)
NŠ DRAVA PTUJ: Simonič, Gori-čan, Topolnik (od 46. Pukšič), Horvat, Rakovec, Ljubec, Antolič (od 84. Klajderič), Zdovc (od 75. Wagner), Levanič (od 33. Furh), Krajnc, Nežmah. Trener: Borut Šalamun.
Po umiku Tomislava Grbavca s
trenerskega mesta članske ekipe NŠ Drava Ptuj je njegovo delo prevzel Borut Šalamun. Ta je bil doslej Grbavčev pomočnik, tako da dobro pozna ekipo. Ekipa iz Poljčan je bila vso tekmo v podrejenem položaju, saj so dravaši prevladovali v igri, predvsem pa so si ponovno pripravili veliko zrelih priložnosti, a so zadeli le dvakrat. Veliko volje in truda so tokrat pokazali Ptujčani, saj je bil Boč nenevaren v napadu, a čvrst v obrambi. Ta je bila z zadetkom prvič prebita v 69. minuti, ko je Nežmah z leve strani v osrčju kazenskega prostora na približno enajstih metrih našel Antoliča, ki je efektno zadel. Po napaki ptujske obrambe je kazen sledila že dve minuti kasneje: Črnoša je prestregel podajo in se sam znašel pred vratarjem Simoni-čem ter ga premagal za izenačenje. Sledil je še večji pritisk Drave in zmagoviti zadetek Furha. Po kotu je najboljši posameznik tekme, domači vratar Mlinar, žogo le odbil do Furha, ki jo je iz bližine potisnil v gol. Ptujčani so tako zasluženo prišli do novih treh točk.
David Breznik
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 23. KROGA: Rogoz-nica - Oplotnica 2:4, Bukovci - 1A Avto Gerečja vas 2:1, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Gorišnica 0:2, Središče - Makole 4:2, Videm - Haj-dina 2:4, Podvinci Agrocenter Ptuj - Lovrenc 1:0, Apače - Skorba 3:2
1.	SREDIŠČE	23	16	6	1	66:23	54
2.	1A GER. VAS 23	15	3	5	61:25	48
3.	OPLOTNICA	23	13	3	7	49:40 42
4.	HAJDINA	23	13	2	8	50:41 41
5.	VIDEM	23	12	2	9	51:53	38
6.	BUKOVCI	23	11	4	8	47:40 37
7.	APAČE	23	8	7	8	45:38 31
8.	GORIŠNICA	23	9	4	10	40:43	31
9.	SKORBA	23	8	4	11	41:54	28
10.	ROGOZNICA 23	7 6 10 32:35	27
11.	PODVINCI A. P. 23	6 6 11 37:44	24
12.	DORNAVA V. K. 23	5 5 13 36:64	20
13.	LOVRENC 23	4 5 14 14:40	17
14.	MAKOLE 23	4 3 16 25:54	15 APAČE - SKORBA 3:2 (3:1) STRELCI: 0:1	Brodnjak (9.),	1:1
A. Predikaka (11.), 2:1 A. Predikaka (27.), 3:1 Žgeč (41.), 3:2 Brodnjak (51.)
BUKOVCI - 1A AVTO GEREČJA VAS 2:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Zorko (9.), 2:0 Zor-ko (72.), 2:1 Kaisersberger (90.)
DORNAVA VRTNARSTVO KOVA-ČEC - GORIŠNICA 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Majerič (7.), 0:2 Kolar (67.)
PODVINCI AGROCENTER PTUJ -LOVRENC 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Šeruga (76.) ROGOZNICA - OPLOTNICA 2:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Trdin (11.), 0:2 Crnič (30.), 0:3 Primožič (68.), 1:3 Zorko (73.), 2:3 Zorko (90. iz 11-m), 2:4 Primožič (93.) SREDIŠČE - MAKOLE 4:2 (2:1) STRELCI: 1:0 Lesjak (25.), 1:1 Hajšek (32.), 2:1 Krajnčec (43.), 2:2 Drosk (52.), 3:2 Lesjak (68.), 4:2 Novak (76.) VIDEM - HAJDINA 2:4 (0:2) STRELCI: 0:1 Milošič (12., avto-gol), 0:2 Flajsinger (15.), 0:3 Flaj-singer (52.), 0:4 Nahberger (70.), 1:4 Kokol (72.), 2:4 Merc (81.)
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 20. KROGA: Slovenja vas - Tržec 2:3, Pragersko - Maj-šperk 0:6, Spodnja Polskava - Mar-kovci 0:1, Grajena - Leskovec 1:1, Cirkulane - Hajdoše 4:4, Zgornja Polskava - Podlehnik 1:4
1.	MAJŠPERK 20 19 1 0 71:11 58
2.	TRŽEC 20 18 1 1 88:17 55
3.	CIRKULANE 20 11 3 6 58:45 36
4.	HAJDOŠE 20 11 2 7 45:41 35
5.	MARKOVCI 20 11 1 8 56:38 34
6.	PODLEHNIK	20	9	5	6	40:33	32
7.	SP. POLSKAVA	20	8	3	9	29:38	27
8.	SLOVENJA VAS	20	7	3	10	29:32	24
9.	PRAGERSKO	20	4	3	13	27:52	15
10.	LESKOVEC	20	3	4	13	22:57	13
11.	GRAJENA	20	3	1	16	18:59	10
12.	ZG. POLSKAVA	20	1	3	16	21:81	6
CIRKULANE - HAJDOŠE 4:4
(2:2)
STRELCI: 1:0 Kozel (4.), 2:0 Bel-šak (6.), 2:1 Glažar (31.), 2:2 Koželj (36.), 2:3 Koželj (63.), 3:3 Belšak (71. iz 11-m), 4:3 Belšak (75.), 4:4 Koželj (87.) GRAJENA - LESKOVEC 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Strelec (9. iz 11-m), 1:1 Mlakar (88.)
SLOVENJA VAS - TRŽEC 2:3 (1:0)
STRELCI: 1:0 Knez (13.), 2:0 Kumer (55.), 2:1 J. Emeršič (75. iz 11-m), 2:2 J. Emeršič (77.), 2:3 J. Emeršič (90. iz 11-m)
SPODNJA POLSKAVA - MARKOVCI 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Horvat (88.) PRAGERSKO - MAJŠPERK 0:6 (0:2)
STRELCI: 0:1 Tominc (2.), 0:2 Tominc (34.). 0:3 Pompe (52.), 0:4 Tominc (63.), 0:5 Tominc (75.) 0:6 Ladinek (79.)
Veteranski ligi MNZ Ptuj
VETERANI 40
REZULTATI 17. KROGA: Pra-gersko 75 - Ormož 2:1, Zgornja Polskava - Markovci 0:1, Lovrenc -Podlehnik 1:0, Leskovec - Podvinci 4:1, Gorišnica - Tržec 2:1
1.	ORMOŽ 17 10 3 4 39:21 33
2.	PRAGERSKO 75 17 9 3 5 38:31 30
3.	ZG. POLSKAVA 17 8 3 6 25:22 27
4.	GORIŠNICA 17 7 5 5 33:22 26
5.	PODLEHNIK 17 6 5 6 21:25 23
6.	LOVRENC 17 6 5 6 21:25 23
7.	LESKOVEC 17 7 2 8 27:32 23
8.	PODVINCI 17 5 5 7 30:37 20
9.	MARKOVCI 17 6 2 9 25:33 20
10.	TRŽEC 17 2 5 10 21:36 11 VETERANI 35
REZULTATI 17. KROGA: Grajena - Videm 0:3, Borovci - Pohorje Oplotnica 3:3, Dornava - Polskava 3:2, Cirkulane - Hajdina 4:1, Boč -Skorba 1:1
1. VIDEM	17	15	1	1	60:20	46
2. BOROVCI	17	10	4	3	64:38	34
3. POHORJE OPL	. 17	10	3	4	38:20	33
4. HAJDINA	17	8	3	6	43:25	27
5. SKORBA	17	7	5	5	36:29	26
6. GRAJENA	17	5	3	9	20:44	18
7. BOČ	17	5	2	10	25:50	17
8. POLSKAVA	17	4	3	10	34:44	15
9. CIRKULANE	17	3	4	10	26:52	13
10. DORNAVA	17	3	2	12	26:50	11
	Danilo Klajnšek					
Športni napovednik
Šah • Na Ptuju kvalifikacije za državno prvenstvo
Ptuj bo v naslednjih dneh obarvan črno-belo. Za to bodo poskrbeli slovenski šahisti in šahistke, ki se bodo zbrali na kvalifikacijah za državno prvenstvo članov in članic. Kvalifikacije bodo potekale v organizaciji Šahovske zveze Slovenije in v tehnični izvedbi Šahovskega društva Tehcenter Ptuj.
Odigranih bo 9 kol, in sicer pet v času od 24. do 27. maja, štiri pa od 1. do 3. junija. Prvi del kvalifikacij bo odigran v prostorih Narodnega doma Ptuj, Vošnjakova 13, igralna dvorana za drugi del pa še ni določena. Glavni sodnik bo mednarodni šahovski sodnik Boris Žlender. Organizatorji pričakujejo prek sto udeležencev, med njimi tudi veliko mladih tako iz domačega društva kot nekaterih sosednjih. Prav slednjim bo to dober trening v okviru priprav za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v začetku novembra letos v Mariboru ter za izboljšanje ratinških točk. Najboljši štirje iz kvalifikacij pri moških in dve pri ženskah se bodo uvrstili v finale državnega prvenstva za leto 2012.
Pričetek kvalifikacij bo v četrtek, 24. maja, v Narodnem domu z uradno otvoritvijo ob 16.45, ob 17.00 bo sledilo 1. kolo. Razpored naslednjih kol: petek, 25. maj, ob 17.00 2. kolo sobota, 26. maj, ob 9.30 3. kolo, ob 17.00 4. kolo nedelja, 27. maj, ob 9.30 5. kolo petek, 1. junij, ob 17.00 6. kolo sobota, 2. junij, ob 9.30 7. kolo, ob 17.00 8. kolo nedelja, 3. junij, ob 9.30 9. kolo, ob 14.30 zaključek tekmovanja in razglasitev rezultatov.
Silva Razlag
Nogomet • 1. SŽNL
Krka premočna
Dva kroga pred koncem prvenstva v 1. slovenski ženski nogometni ligi je jasno, da so nogometašice Teleinga tudi teoretično postale državne prvakinje, še naprej pa ostaja odprta borba za 2. mesto. V ligi za uvrstitev od 5. do 8. mesta so bile nogometašice Dornave neuspešne v Novem mestu, kjer so izgubile z domačo Krko. Sicer pa za igralke Dornave še obstaja možnost, da se premaknejo iz zadnjega mesta. Po vsej verjetnosti bo o tem odločala zadnja tekma, ko v Dornavi gostijo ekipo Velesovo Kamen Jerič.
LIGA ZA PRVAKA
REZULTATA 18. KROGA: Slovenj Gradec - Rudar Škale 2:1 (2:0), Teleing Pomurje - Jevnica 4:4 (2:0)
1.	TEL. POMURJE 18 14 2 2 97:30 44
2.	SLOV. GRADEC 18 10 3 5 64:34 33
3.	RUDAR ŠKALE 18 10 3 5 50:19 33
4.	JEVNICA 18 9 3 6 53:37 30
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATA 18. KROGA: Krka -Dornava 3:1 (1:0), Maribor - Vele-sovo Kamen Jerič 12:2 (5:0)
1.	KRKA	18 9	4	5 42:39	31
2.	MARIBOR	18 5	2	11 39:51 17
3.	VELESOVO K. J.	18 3	1	14 30:108 10
4.	DORNAVA	18 2	2	14 23:80 8
Krka - Dornava 3:1 (1:0)
STRELKE: 1:0 Larissa Šoronda (11.), 2:0 Dragica Stipič (62.), 3:0 Dragica Stipič (79.), 3:1 Katja Ne-žmah (81.)
DORNAVA: Laura Maksimovič, Marina Baklan, Gabrijela Milec, Martina Potrč, Maja Skaza, Saša Ljubec, Katja Nežmah, Nina Pod-hostnik, Daša Veličkovič, Lucija Hameršak, Tjaša Šalamun. Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Podravje • Zahtevne poti do eko certifikata in znaka kakovosti
Kako do EKO certifikata na kmetijah?
Ptujski kmetijsko-gozdarski zavod je za letošnji uvod v prireditev Dobrote slovenskih kmetij pripravil strokovno predavanje na temo ekološke pridelave in predelave hrane na kmetijah. Tema gotovo ni bila izbrana naključno, saj je že znano, da bo prihodnja skupna kmetijska politika veliko pozornosti (in več denarja) namenjala prav ekološkemu kmetovanju.
Foto: Črtomir Goznik
Postopek pridobitve EKO certifikata za določene proizvode na kmetiji nikakor ni enostaven; zadoščeno mora biti namreč vsem zahtevam zakonodaje in pravilnikov, od vzgoje preko predelave do končnega izdelka.
Bolj malo zbranih poslušalcev (v pretežni večini so prišli na predavanje svetovalni delavci različnih izpostav KGZ po državi) je najprej nagovoril Lucijan Cenčič z Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki je med drugim povedal, da je MKO začelo uvajati politiko kakovosti v letu 2000. Danes v Sloveniji obstajata dve shemi označevanja kakovostnih izdelkov: evropska in nacionalna, veljavne oznake pa so: zaščitena označba porekla (ZOP), ki jo ima trenutno 13 izdelkov, zaščitena geografska označba (ZGO), ki jo ima 15 izdelkov, zaščitena tradicionalna posebnost (ZTO), ki jo imajo trije izdelki, in označba višje kakovosti, ki jo ima devet izdelkov.
Oznake kakovosti za večjo konkurenčnost na trgu
Postopek zaščite določenega prehrambenega izdelka na nacionalnem nivoju je po besedah Cenčiča teoretično kar enostaven: skupina proizvajalcev (lahko tudi aktivi kmečkih žena ali društva) mora za določen izdelek, za katerega želijo pridobiti zaščitni znak, podati posebno vlogo na MKO. To vlogo pregleda posebna ekspertna komisija, in če jo odobri, MKO izda ustrezno odločbo. Od izdaje odločbe naprej imajo vlagatelji eno leto časa, da
pridobijo ustrezen certifikat: „Če v enem letu tega certifikata ne pridobijo, potem izdelek nima več pravice do posebne označbe. Poleg tega se povzetek odločbe MKO pošlje še na Evropsko komisijo (EK), kjer pa se lahko na vlogo za dodelitev posebne označbe za določen izdelek pritožijo druge države. Prav zdaj imamo takšno težavo pri certificiranju naše kranjske klobase, saj se je na izdajo pozitivne odločbe EK pritožila Avstrija ..."
Prednosti zaščite s posebno oznako je po mnenju Cenčiča kar precej tako na pri proizvajalcih kot pri potrošnikih, saj so takšni proizvodi redno kontrolirani, praviloma varnejši in kakovostnejši, imajo tudi višjo ceno od konvencionalnih prehrambenih izdelkov, njihovi proizvajalci pa so lahko upravičeni tudi do evropskega denarja za promocijo. Seveda pa so po drugi strani pri trženju tovrstnih izdelkov na slovenskem trgu še vedno težave predvsem zaradi neenotnosti skupin proizvajalcev in neizdelane cenovne strategije.
Le ščepec navadne kumine prepreči izdajo EKO certifikata ...
Lilijana Šurlan z mariborskega Inštituta za kontrolo in certificiranje (IKC) pa je po-
drobneje predstavila, kakšne zahteve vse morajo izpolnjevati kmetije, ki želijo pridelovati in tržiti certificirane eko (ali bio) izdelke. Šurlanova je sicer takoj na začetku poudarila, da postopek pridobitve certifikata res ni enostaven, vendar tudi ne zelo zahteven za tiste kmetije, ki pripravljajo prehrambene izdelke na čimbolj tradicionalne način, kot so to nekoč počeli dedki in babice.
„Pridobitev eko certifikata je v osnovi določena s krovno, evropsko zakonodajo in pa s slovenskim pravilnikom o eko pridelavi ter s pravilnikom o določitvi območij,
primernih za eko pridelavo. Temeljno določilo za začetek pa je strogo ločena pridelava in predelava ekoloških in neekoloških proizvodov! Nadalje zakon tudi natančno določa, katere dodatke je v eko živila dovoljeno vnašati ter način same pridelave eko živil. Poleg dovoljenih eko surovin, kot je npr. eko moka, eko sladkor, eko semena ipd., se eko živilom lahko dodaja še voda, sol in zaenkrat še kvas, četudi niso z eko oznako. Ostale dodatne sestavine, ki jih še možno dodajati, so natančno določene, nikakor pa skupno ne smejo presegati 5 % skupne vsebnosti
v eko proizvodu. Uradno je tako objavljenih in dovoljenih 47 aditivov, vendar je tudi natančno določeno, kje in v katerem živilu se lahko uporabijo, ter 36 ostalih pripomočkov. Med tistimi 5 % sestavin, ki niso eko in se vseeno lahko uporabijo, pa je dejansko bolj malo takšnih, ki bi se res veliko uporabljali; recimo, to so želod, perujski poper itd. Edina zanimiva ne-eko sestavina, ki se sme uporabljati za določeno eko živilo, je pravzaprav črevo za pripravo klobas ..."
Šurlanova je ob tem še opozorila, da tudi meja 5 % ne pomeni, da bo neko živi-
lo lahko kar dobilo naslov eko: „Če je, recimo, v nekem kruhu ali pecivu, kjer so vse sestavine dejansko ekološke, dodana navadna, konvencio-nalna kumina namesto eko kumine, ta izdelek ne bo dobil certifikata eko, pa četudi je te kumine za en promil ... "
Šurlanova je nadalje še pojasnjevala, da ima lahko kmet celotno domačo pridelavo ekološko, vendar mora poskrbeti tudi za to ekološko predelavo v izdelke:„Recimo, nekdo ima doma ekološka žita, rad pa bi pekel kruh ali izdeloval testenine. Ker nima mlina, mora skleniti pogodbo z mlinarjem ter nam to javiti v naš inštitut, kjer nato pregledamo tega podpogod-benika, ali ustreza vsem zahtevam ekološke zakonodaje."
Lilijana Šurlan je v zaključku predavanja še povedala, da so ekološke kmetije pod stalnim nadzorom IKC, kmetije morajo voditi redne evidence o dobaviteljih in certifikatih, recepture za svoje izdelke, čiščenje, količine dobavljenih, predelanih in prodanih sestavin ter eko živil itd. Omenila pa je tudi, da se prvega julija letos izteče prehodno obdobje in da bo takrat začel veljati nov evropski znak za EKO živila: „Zavedajte pa se, da je določeno živilo lahko označeno kot EKO ali BIO živilo šele potem, ko ima pridobljen ustrezen certifikat!"
Največ eko pridelave v Sloveniji je zaenkrat na področju predelave žit oziroma izdelave eko kruha, testenin in pekovskih izdelkov ter na področju pridelave eko sadja in zelenjave. Počasi se v ekološko pridelavo in predelavo usmerjajo tudi mleko, mlečni izdelki in meso, od letos pa je možno pridobiti tudi certifikat za eko vina.
SM
Haloze • V pričakovanju skupščine LAS Haloze
Prispelo 33 vlog, 15 je izbranih
Na javni razpis LAS Haloze za dodelitev sredstev Leader, ki je bil objavljen 23. marca in odprt do 26. aprila, je skupno prispelo 33 vlog s projekti. O odobritvi sofinanciranja projektnih vlog bodo odločali člani skupščine LAS, ki bo prihodnji torek v Majšperku.
Pogoji letošnjega javnega razpisa so določali, da se vsak prijavitelj, bodisi občina, društvo ali podjetnik, lahko prijavi z eno samo vlogo oz. enim projektom, ki ga mora v primeru odobritve začeti uresničevati že letos in dokončati v roku enega leta. Najnižja vsota za sofinanciranje odobrenega projekta je 2000 evrov, najvišja možna sofinancerska pomoč LAS pa znaša 20.000 evrov na vlogo.
Sonja Golc je povedala, da so na sedež LAS Haloze prejeli skupaj 33 vlog: „Od tega smo dve vlogi takoj izločili, saj je šlo za projekte, ki se sploh ne bi izvajali na našem območju, kar je osnovni pogoj za prijavo. Ena vloga je namreč
Tudi na letošnji razpis LAS Haloze je prišlo več vlog s projekti, kot jih bodo lahko sofinancirali; predvidoma bo skupščina potrdila zaenkrat izbranih 15 vlog (fotografija je simbolična).
prišla iz Ljubljane, druga pa iz Vojnika. Na podlagi razpisnih pogojev in ujemanja vsebine vlog s ključnimi cilji lokalne razvojne strategije za Haloze, kot so razvoj podjetništva, razvoj turizma, ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter izboljšanje informiranosti in kakovosti življenja na območju LAS, je bilo zaenkrat izbranih 15 projektov. V torek jih bomo predstavili na skupščini LAS, kjer jih bodo člani skupščine nato predvidoma tudi potrdili.
Jasno pa je, da ima zadnjo besedo pri potrditvi projektov za sofinanciranje pristojno Ministrstvo za okolje in prostor. Na območju našega LAS Haloze se sicer doslej v
vseh teh letih še ni zgodilo, da bi ministrstvo po naši potrditvi kakšen projekt zavrnilo, čeprav se tudi to dogaja. Se je pa že zgodilo, da je ministrstvo za nekatere projekte zmanjšalo predviden obseg sofinanciranja."
Od leta 2008 do leta 2011 je LAS Haloze izdal štiri javne pozive za izbor projektov, na katerih je bilo skupno odobrenih 63 projektov v skupni vrednosti sofinanciranja iz programa Leader 436.940 evrov. V letih 2008 do 2010 je bilo izvedenih 47 projektov, za katere je bilo porabljenih 234.594 evrov iz Leader programa, v letu 2011 pa se je začelo izvajati še 16 novih projektov v predvideni vrednosti sofinanciranja okoli 167.000 evrov, ki še potekajo.
Za tokratno sofinanciranje projektov je na voljo približno 153.000 evrov, delež sofinanciranja posameznega projekta pa lahko znaša do vključno (največ) 85 % upravičenih stroškov.
SM
Foto: SM
Ptuj • Kulinarični dvoboj z Dejanom Zavcem
Žar na strehi hotela Primus
Ptujsko družinsko podjetje Rosler je 20-letnico delovanja praznovalo s kulinaričnim dvobojem na strehi hotela Primus, kjer je sodeloval tudi slovenski boksarski šampion Dejan Zavec. Glavna kuharja sta bila direktor podjetja Edi Stropnik in Dejan Zavec.
Foto: MG
Edi Stropnik in Dejan Zavec sta 12. maja na strehi hotela Primus izmenjala izkušnje iz peke na žaru. Čeprav naj bi šlo za kulinarični dvoboj, je šlo predvsem za druženje prijateljev, ki uživajo ob žaru.
Bolj kot za kulinarični dvoboj je šlo za prijetno in spro-ščujoče druženje prijateljev in sodelavcev, ki znajo uživati ob peki na žaru in kvaliteti. Direktor firme Rösler je ob tej priložnosti zakuril tudi prvi žar Weber, ki ga je firma uvozila pred 20 leti in je še danes v funkciji. Po peki na strehi hotela Primus je dobil častno mesto v vzorčni sobi podjetja.
Prvo Webrovo »kroglo« (okrogli žar) so uvozili pred dvajsetimi leti, a jo je bilo izredno težko prodati, bila je izredno draga. Po dvajsetih letih je to nosilna blagovna znamka, ki tudi v Sloveniji pridobiva in dosega podoben tržni delež kot v Ameriki, kjer znaša 60 odstotkov. S firmo Weber se jim odpira tržišče bivše Jugoslavije. Že več let uspešno sodelujejo s Termami Ptuj, kjer organizirajo izobraževanje za svoje kupce, vsako leto organizirajo Weber akademijo - izobraževanje prodajnega osebja, kjer jih učijo o blagovni znamki, zgodovini, o marketingu. Vsi, ki prodajajo žare Weber, se učijo tudi peči z njimi, da kupcem znajo svetovati, priporočati. Vedeti je treba, da to ni peka na dveh opekah in mreži, temveč gre za višjo raven kuhanja na žaru.
Že lani je podjetje Rösler otvoritev sezone peke na žaru
simbolično izvedla v sodelovanju s slovenskim boksarskim šampionom Dejanom Zavcem. Letošnji kulinarični dvoboj na strehi hotela Primus, v predsedniškem apartmaju Antonius, je bil le nadgradnja lani začetega sodelovanja in je bil letos poseben tudi zaradi 20-letnice delovanja družinskega podjetja Rosler. „S kulinaričnim dvobojem, ki je bil v prvi vrsti druženje prijateljev ob peki na žaru, smo tudi uradno začeli letošnjo sezono, čeprav so naši izdelki že dva
meseca na prodajnih mestih, izvedli pa smo že izobraževanje. Prodajalce učimo, da se da peči tudi pozimi, sezono želimo razširiti na 12 mesecev. Osebno pečem tudi pozimi, žara nikoli ne pospravim," je povedal direktor Roslerja Edi Stropnik.
Na letošnjem dvoboju so zakurili žar, ki je star 20 let. Gre za prvi žar, ki so ga pripeljali v Slovenijo in je v uporabi že 20 let, pa še vedno brezhibno deluje. Tudi s tem so želeli pokazati, da so izdelki,
ki jih prodajajo, resnično kvalitetni. Tudi v kulinaričnem dvoboju je v bistvu šlo za druženje kvalitetnih blagovnih znamk: „Dejan Zavec je znamka, najmanj takšna kot blagovne znamke izdelkov, ki jih prodajamo," pravi Edi Stropnik. „Tudi Primus je dobra ptujska blagovna znamka, vse to želimo združiti, ker v bistvu dobri gremo skupaj za boljši uspeh."
Na 20 let starem žaru, ki bo zavzel častno mesto v prostorih podjetja, v vzorčni sobi,
sta z Dejanom Zavcem spekla zrezke in ražnjiče. Jedi za peko so pripravili kuharji Primusa. Sicer pa je na žarih Weber mogoče speči skorajda vse. Edi Stropnik osebno najraje speče velike kose mesa, kot na primer celega piščanca po ptujsko v kosu, pečenko, rebr-ca, rostbeef, steake, zelenjavo, mogoče je speči tudi sladice, kot na primer jabolka z mandljevim nadevom, drugo sadje, banane, sladoled, celo sladoledno torto. Žari Weber imajo pokrov in v bistvu funkcionirajo kot pečica. Takšno pečenje omogoča veliko več druženja kot ob klasičnem žaru, kjer je treba veliko obračanja, zato smo med peko lahko motili oba, tako Edija Stropnika kot Dejana Zavca, pri katerem smo tokrat iskali male skrivnosti v kuhanju, pri tem pa odkrili, da Dejan obvlada tudi to področje - sicer ne šampionsko kot ring, pa vendar. Izvedeli pa smo tudi, da si je eno leto kruh služil v kuhinji Term Ptuj.
Kaj zna skuhati Dejan Zavec?
„Prej bova končala, če zač-neva pri tem, česa Dejan Zavec ne zna skuhati. Zaradi vsega, kar je povezano z mojo kariero, pravega časa za kuhinjo v zadnjem času nimam. Ob tej priložnosti pa lahko povem, da sem pred leti skoraj leto dni delal v kuhinji Term Ptuj, natančneje takratnem gostišču A, tako da mi kuhinja ni tuja. Nisem ne vem kakšen kuharski mojster, znam pa kvalitetno pripraviti jedi na žaru, obvladam jedi na žlico (golaže, pasulj ...). Marsikaj znam skuhati, hčerkici pa pravita, da sem najboljši v pripravi jajc in hrenovk. Res pa
je, da se, če ni treba, ne silim za štedilnik ...."
Kolikokrat pa družina Zavec s prijatelji uživa v jedeh z žara?
„Žar je pri nas kar prisoten, od lani, ko smo kupili žar znamke Weber, ga uporabljamo še pogosteje. S tem žarom je priprava jedi hitrejša, zato je za vse nas, ki se družimo, postalo še zabavnejše, pa še tistega starega načina peke smo se rešili, pretirane uporabe olja, ker sicer meso ne bi imelo prave kvalitete. Poleti je skorajda vsako nedeljsko družinsko kosilo povezano z žarom."
Obstaja kakšna jed, pod katero bi se lahko podpisal le Dejan Zavec, ker gre za čisto njegov recept?
„Ne, žal ne. Morda je krivo tudi dejstvo, da kar pripravim, pripravim klasično: perutničke, čevapčiče, nabo-dalca, pa kakšne klobasice. Gotovo pa si to želim. Ko bom imel več časa, se bom zagotovo posvetil tudi temu: pripravi namazov, premazov, zavijanju, da bi na primer spe-kel banane s slanino na žaru in podobno. Ideje imam, čas pa me trenutno omejuje. V prihodnje pa sem prepričan, da se bom tudi sam podpisal pod kakšen recept za pripravo jedi."
Katera pa je vaša najljubša jed?
„O tem bi se dalo razpravljati, vendar pa je na prvem mestu meso, pripravljeno na žaru, in steaki. To je tudi moja prehrana v intenzivnem obdobju priprav na boksarske dvoboje. K temu pa je treba dodati še testenine, čeprav nad njimi nisem najbolj navdušen."
MG
Podlehnik • Lovci in turizem
Mladi spoznavali pomen lovcev
Lovska družina Podlehnik upravlja z loviščem na območju občine Podlehnik. Lovišče meri približno 5.200 hektarjev površin. Stane Pernat, lovski starešina, je povedal, da je najštevilneje zastopana in gospodarsko najpomembnejša vrsta divjadi srnjad in divji prašič. Turistično zanimivi so samo starejši srnjaki z močno razvitim rogovjem.
Spomladi najprej odpravijo škodo, ki jo je povzročila zima. Pregledati in popraviti je treba visoke preže, urejajo okolico doma. Za lovski dom predano in res skrbno skrbi gospodar doma Jože Trafela.
Lovce velikokrat obiščejo tudi šolarji bližnje šole. Starešina Stane jih popelje do preže in v gozd, da si ogledajo lisičine. Prav posebno predavanje
o pticah je za učence 5. razreda iz OŠ Podlehnik pripravila velika ljubiteljica narave Anja Fošnarič, absolventka magistrskega študija na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah. Pripravila je tudi veliko slikovnega materiala, ki so si ga odnesli v šolo, da jih bo še dolgo spominjalo na nepozaben naravoslovni dan.
Zdenka Golub
Gostje se vedno znova radi vračajo v čudovita haloška lovišča med gostoljubne in prijazne haloške ljudi, kot sami pravijo. Vse, ki prvič pridejo v haloške kraje, takoj prevzame čar pokrajine, ki je še posebej lepa ob svitih majskih juter, ki je najprimernejši mesec za odstrel srnjakov. Prav tako je zanimiv in pester odstrel divjih prašičev, ki so v teh krajih zelo pogosti, saj imajo primerno zavetje. Od ostalih vrst, ki živijo v podlehničkem lovišču, so za lovni turizem zanimive še kuna, lisica, jazbec, fazan in zajec.
Lov na divjega prašiča je izredno zanimiv in privlačen za goste, vendar je specifičnost lova in neprestana selitev prašičev po lovišču težava, zaradi katere je zelo težko organizirati uspešen lov,
kakršnega gostje pričakujejo. Za svoje lovske goste in lovske prijatelje so lovci uredili v lovskem domu dve sobi in sanitarije, tako da lahko bivajo na njihovem lovskem posestvu, ki leži na mirni in lepi lokaciji nedaleč od centra občine Podlehnik.
Na uspešen lov in zdravo divjad v lovišču vpliva več dejavnikov, za kar skrbi gospodar lovišča Štefan Fošnarič. Pripraviti je treba ustrezna krmišča, ustrezne zaloge krme in dobro postavljene preže.
Lovska družina šteje 47 članov. Vsi si po svojih močeh prizadevajo za pravilno gojitev divjadi, opravljajo dela v lovišču in pri vzdrževanju svojega doma. Zavedajo se, da si lahko obetajo uspešen lov in dober odstrel divjadi, ki ga letno načrtujejo, le, če družina
pravilno gospodari z divjadjo in loviščem. Na območju lovišča imajo v najemu več krmnih njiv. Gospodarijo pretežno s srnjadjo in divjimi prašiči, ki na tem območju povzročajo precejšnjo škodo. Da bi jo preprečili in zmanjšali, so lovci postavili krmišča, ki jih redno polnijo s krmo.
Za uspešen lov in pravilen odstrel imajo v lovišču več visokih prostostoječih prež, ki jih lovci po posameznih revirjih redno vzdržujejo, obnavljajo in dograjujejo. Brez delovnih akcij lovska družina praktično ne bi mogla delovati. Tega se dobro zavedajo, zato že v začetku leta napravijo celovit plan delovnih akcij v lovišču in pri lovskem domu, določijo obseg obveznosti in tako pripravljen plan na seji lovcev sprejmejo.
Foto: Zdenka Golub
Petošolci podlehniške šole so naravoslovni dan preživeli z lovci.
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Zimska avantura (4.)
Izlet na Dansko
Kljub temačnemu vremenu je naslednji dan spet obetal luštno vreme, kar pomeni, da bi naj deževalo samo nekaj ur na dan. Z Matejem sva se odločila, da skočiva malo čez mejo, na Dansko. Flensburg leži namreč tik ob danski meji, zato bi bil greh, če ne bi šli malo povohat naših severnih prijateljev.
Cesta je bila označena jako sumljivo, saj v celem Flensburgu ni bilo niti ene označbe za Dansko. Pri nas imaš tablo za npr. Zagreb ali Italijo že sredi Ljubljane, tam pa sva
že zapustila mesto, ko sva končno ugledala majhen znakec na križišču. Najbrž se nimajo preveč radi med seboj ... Kakorkoli, bila sva na Danskem in bilo nama je kar všeč. Hiške so zelo zanimive, podobne tisti, ki sem jo opisal že v prejšnjem poglavju. Edina razlika je bila, da imajo res čisto vsi pred bajto drog za zastavo. Skrbno urejene zelenice in živa meja ter nekajmetrski drog na sredi. Danci veljajo za pregovorno hladne severnjake, vendar pa nisem vedel, da so tudi takšni patrioti. K temu je treba
Malce postrani, a vseeno stoji...
Tipična danska družinska hiša
dodati tudi to, da so nekatere hiše zgrajene zelo na prosto in kakšna stena ali streha pošteno visita v eno stran. Kot da bi jih lokalni gradbinci delali tam proti večeru, ko so imeli vsak nekaj pirov v riti.
Zelo malo sva vedela o Danski, zato sva kar na slepo zavila z avtoceste in se ustavila v kraju Aa-benraa. Kraji malce spominjajo na Nizozemsko, vse je lepo urejeno, le da na cesti in v arhitekturi ni tiste temačne rdeče barve. Ustavila sva se pri nekem turističnem centru. Če kaj velja za Dance, je to, da znajo odlično angleško in da zelo radi pomagajo ljudem. In vsi so nekako dobre volje. Ženšče, ki je tam delalo, nama je dalo gradiva za ves mesec. Malo sva jo povprašala, ali so Danci kaj depresivni in slabe volje, ker je vreme tako temačno in turobno. Pa nama z resnim skandinavskim izrazom odvrne, da so letos super srečni, ker ni bilo snega. No, pa bodi vesel . Danci so name res naredili dober vtis, le da nobenega kraja nisem znal izgovoriti pravilno. Če sem jaz rekel Maribor, je ženska rekla Celje, šlo pa je za isti kraj. Neverjetno .
Čez Rodekro in Toftlund sva se odpravila proti Severnemu morju v vasico Ribe, kjer naj bi domoval eden znamenitih vikinških muzejev. Kamorkoli pogledaš, sama ravnina in zelenice. Zanimivo se nama je zdelo to, da so vse označevalne table na Danskem postavljene na višini pol metra. Se pravi, če pade malo snega, obstaja velika nevarnost, da jih zakrije in da se gladko malo izgubiš. Še dobro, da se Slovenci veliko ne vozimo po Danskem.
Končno sva prispela v vasico Ribe, hkrati pa je začelo tudi močno deževati. To naju ni kaj prida motilo, bova šla pač v kakšno gostilno poskusit lokalne zvarke. K sreči so tudi Danci nekatere navade povzeli
po Slovencih in so poleg vsake cerkvice zgradili pivnico, ki je tako ni bilo težko najti. Ko sva malo začela gledati cene, naju dež naenkrat ni več motil. Piva pod pet evrov niti v sanjah ni bilo mogoče dobiti, cena navadne kave pa se je pričela tam pri treh evrih. Pa še denar bi bilo treba zamenjati v te njihove krone.
Čeprav kraj leži kar precej v notranjosti dežele, so z reko Ribe povezani tudi z odprtim Severnim morjem in imajo v kraju tudi manjše pristanišče ter nekaj vodnih kanalov. Ceste so tlakovane in izbočene, imajo pa tudi kar precej ozkih in temačnih ulic, kjer se ne počutiš prav prijetno ponoči.
Končno sva se odpravila v vikinški muzej, kamor se nama je uspelo prikrasti za polovično ceno. Kar malo so bili presenečeni, da sva iz Slovenije prišla direktno v njihov muzej . Morda sva pričakovala malo več od muzeja, je pa bilo tam kar precej reči z vikinških ladij, načrti starega mesta, prikaz načina življenja ter starejša ladjica iz 15. stoletja. Malo naju je sicer skrbelo zaradi parkiranja, vendar v dežju tudi danski redarji ne obratujejo.
Od tam sva se odpravila na eno izmed danskih letovišč, otok Romo. No, nekako tako se reče. Tja vodi skoraj 15 kilometrov dolg nasip, otok pa obsega le nekaj vasic in pa dolgo peščeno plažo. Če ta plaža kdaj vidi sonce, mora biti res lepo, a takrat je pihalo kot hudir. Del ceste proti plaži je tudi zalilo, a en nemški dedek j e z novim mercedesom suvereno premagal to oviro. Končno sva videla tudi Severno morje in naju ni preveč navdušilo. Kar sva videla avtomobilov, so imeli vsi nemške tablice. Levo in desno od nasipa se je raztezalo močvirje, kar je bilo kopnega, pa so nanj montirali velike vetrnice. Če bi se tam našla kakšna v bikiniju, bi morda še ostala, vendar sva jo kmalu podurhala. Celina je le celina...
Vikinški muzej v vasici Ribe
Peščena plaža na otoku R0m0 in solidno vreme za te kraje
Midva • Partnerski odnosi
Mama me ni nikoli objela
Stara sem 45 let in moje življenje do današnjega dne ni bilo nikoli lahko. Bilo nas je pet otrok, oče je umrl, ko mi je bilo dve leti in mama je imela težave z alkoholom. Umrla je pri mojih desetih letih. Poiskali so nam nove družine in tam se je mora šele začela. Nasilje, pretepanje, grožnje, da nas bodo poslali nazaj ... Danes sem poročena, nimam službe, otroke so mi vzeli in z menoj ne želijo stikov. Imam težave z alkoholom in preživljam težke depresije. Zjutraj težko vstanem, hiša je umazana, kosilo včasih ... Ali sploh obstaja pot iz takšnega življenja? Vse, kar imam rada, je moj cvetlični vrt. Rože me držijo pri življenju.
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@ siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
Lepo pozdravljeni!
Težko je živeti s spomini, kjer ni bilo maminega objema in topline. Zgodba otroštva ostaja zapisana v vašem spominu in vam ne da živeti. Depresija, ki jo opisujete, govori o strahu in žalosti, o nezmožnosti najti z življenjem pristen stik. Nihče vam nikoli ni rekel, da vas ima rad, da ste v redu, nihče vas resnično ni začutil in objel. Ljudje, ki so živeli ob vas so bili sami polni svojih stisk in bolečin in veliko tega ste odnesli v svet. Ni besed za krivice, ki so se vam dogajale.
Sprašujete za pot iz stisk, ki jih čutite na telesu. Počasi in z vztraj-
nostjo poskušajte vsak dan narediti kaj zase. Zjutraj se prijetno oblecite in si pripravite zajtrk. Poskušajte biti en dan polno aktivni, počnite stvari, ki jih imate radi. Če ne gre drugače, poskušajte najti smisel v naslednjih petih minutah, potem jih podaljšajte za naslednjih pet ... Sedaj iz dneva v dan živite v preteklosti, ki vas peha v depresijo in osamljenost. Poiščite stvari v življenju, ki imajo za vas smisel, berite knjige, ki vas navdušujejo, predvsem pa se naučite imeti radi sami sebe. Veliko bolečine živi v vas, z vsem tem pa se bo treba pomiriti. Pojdite
na grob svojih staršev in se pogovorite o vsem, kar vam ostaja in vam ne da živeti. Lahko poiščete tudi pomoč pri psihiatru, kjer boste za začetek dobili zdravila, da se premaknete iz najhujšega. Lahko pa pridete na terapijo, na kateri boste skozi pogovor in vpogled v vaše vzorce življenja uzrli življenje še z drugačnega zornega kota. Obiščete lahko kakšno skupino za samopomoč.
Pomlad je, vse se je prebudilo, uzrite v sebi to prebujajočo naravo, ki nas vsako leto znova in znova navda z navdušenjem. Tudi vi nosite v sebi košček te narave, ki
čaka, da se prebudi znova. V sebi nosite potencial po novem in drugačnem življenju, samo kolesje dneva in misli, ki vas prežemajo skozi dan morate zavrteti v drugo smer. Resnično se da zaživeti drugače. Pomembno je hotenje in ko boste prebudili v sebi hotenje po drugačnem življenju, boste našli tudi pot do svojih otrok. Otroci so vaši, del vašega telesa. Poskušajte najti stik z njimi. Najprej pa morate najti smisel zase. Najdite način, da boste danes dobro in dopustite preteklosti, da zapre vrata za seboj. Danes je nov dan, zaživite ga drugače.
Vse dobro vam želim v prihodnje.
Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
Torek, 22. maj
Danes goduje Milan.
Danes je svetovni dan biodiverzitete (biološke raznovrstnosti). 1813 se je rodil veliki nemški skladatelj Richard Wagner. Med drugimi je napisal opere Večni mornar, Tannhojser, Lohengrin, Tristan in Izolda, Mojstri pevci nOrnberški, Nibelunški prsten, Valkira, Somrak bogov in druge. 1819 je odplul iz ZDA v Evropo leseni parnik Savannah. Po 13 dneh plovbe na paro jim je skoraj povsem zmanjkalo goriva. Zato so osem dni pluli s pomočjo jader in tako ni bila to prva ladja, ki je s parnim pogonom preplula Atlantik. Prvemu je tako to uspelo parniku Curacao. 1845 se je rodila ameriška slikarka Mary Cassatt . Bila je začetnica impresionizma v Ameriki.
1907 se je rodil britanski gledališki igralec Laurence Olivier, ki je veljal za najboljšega igralca svojega rodu. Britanska kraljica mu je podelila lordski naslov.
1924 se je rodil francoski šansonjer in filmski igralec Charles Aznavour.
1939 sta zunanja ministra Nemčije in Italije v Berlinu podpisala pakt o
nemško-italijanskem prijateljstvu in sodelovanju.
1963 so ustanovili Organizacijo afriške enotnosti (OAE).
Sreda, 23. maj
Danes goduje Željko.
Danes so Binkošti.
1618 so na zboru protestantov na Hradčanih v Pragi izročili pritožbo proti
ukrepanju habsburškega kralja Ferdinanda II., ki je začel zapirati in rušiti
protestantske cerkve in preganjati duhovnike.
1707 se je rodil švedski zdravnik in naravoslovec Carl von Linne, ki je prvi
označil človeka kot Homo sapiens - pametni človek.
1734 se je rodil utemeljitelj živalskega magnetizma Franz Anton Mesmer.
1848 se je rodil nemški letalski konstruktor Otto Liliental.
1906	je v starosti 78 let umrl veliki norveški dramatik Henrik Ibsen. 1915 je Italija po pristopu k silam antante napovedala vojno Avstro-Ogr-ski. Naslednji dan so italijanske čete napadle avstrijske položaje ob Soči. 1951 si je Ljudska republika Kitajska priključila Tibet.
Četrtek, 24. maj Danes goduje Suzana. Danes je evropski dan parkov.
1819 se je rodila v Londonu kraljica Velike Britanije in Irske in cesarica Indije Viktorija. Umrla je 22. januarja leta 1901. 1844 je ameriški izumitelj Samuel Morse poslal prvo uradno brzojavko iz Washingtona v Baltimore.
1885 je izšel zakon, ki je pooblaščal varnostna oblastva v Avstriji in s tem tudi pri nas, da prostitucijo lahko pod določenimi pogoji dovolijo. Petek, 25. maj Danes goduje Gregor.
1810 je ljudska skupščina v Argentini vrgla španskega podkralja in izročila oblast začasni vladi.
1879 se je rodil britanski politik baron William Maxwell Aitken Beaverbro-
ok. Njegov dnevnik Daily Express je imel največjo naklado na svetu.
1883 so po štirinajstih letih gradnje v New Yorku odprli brooklynski most,
ki je s svojimi 486 metri naslednjih 200 let veljal za najdaljšega na svetu.
1889 se je rodil letalski konstruktor ukrajinskega rodu Igor Sikorski. Leta
1913 je naredil prvo štiritaktno rusko letalo.
1926 se je rodil ameriški jazzovski glasbenik Miles Davis, veliki trobentač
in skladatelj, ki je vplival na razvoj glasbe v 20. stoletju.
1963 so ustanovili v Adis Abebi Organizacijo afriške enotnosti.
Sobota, 26. maj
Danes goduje Zdenko.
1394 se je rodil francoski pesnik Charles Orleanski. Pisal je alegorične pesmi, v katerih je izražal hrepenenje po domovini, saj je 25 let preživel v angleškem ujetništvu.
1895 se je rodila ameriška mojstrica dokumentarne fotografije Dorothea Lange.
1907	se je rodil ameriški filmski igralec John Wayne.
1946 so z giljotino usmrtili dr. Marcela Petiota, premožnega zdravnika z uspešno prakso v Parizu, ker je bil obsojen zaradi umora 27 ljudi na svojem domu.
1955 je prvič po letu 1948, to je resoluciji Informbiroja, ki je obsodila jugoslovanske komuniste, prišla v Beograd sovjetska državnopartijska delegacija, ki jo je vodil prvi sekretar CK KP SZ Nikita Hruščov. Nedelja, 27. maj Danes goduje Janez.
428 p. n. š. se je rodil grški filozof Platon, ki velja z največjega antičnega idealističnega filozofa.
1679 je angleški parlament izdal zakon, ki je določal, da ne sme biti nihče aretiran brez sodnega postopka in preiskave. Samo med nemiri, ki bi lahko ogrozili javno varnost, sme oblast ravnati drugače. 1703 je ruski car Peter Veliki položil temeljni kamen za novo prestolnico ruskega imperija St.Peterburg.
1878 se je rodila ameriška plesalka Isadora Duncan, ki je s svojimi nastopi in pedagoškimi metodami napovedala razvoj sodobnega izraznega plesa.
1907	se je rodila ameriška zoologinja in pomorska biologinja Rachel Louise Carson, ki ji pripisujejo, da je spodbudila nastanek globalnega gibanja za varovanje okolja.
Ponedeljek, 28. maj Danes goduje Avguštin. Danes je svetovni dan sonca. 1453 je turški sultan Mehmed II. zavzel Carigrad. 1738 se je rodil francoski zdravnik Joseph-Ignace Guillotin, ki je oktobra 1789 predlagal uporabo mehanične naprave, s katero bi v Franciji opravljali usmrtitve - giljotino.
1908	se je rodil angleški pisatelj in novinar Ian Fleming. Zaslovel je z vohunskimi kriminalnimi romani, katerih junak je James Bond, agent britanske tajne službe.
1961 so ustanovili v Londonu organizacijo Amnesty International, ki se bori proti preganjanju ljudi zaradi političnih, ideoloških, verskih, etničnih ali rasnih razlogov.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Mrzle noči so marsikoga presenetile
Kljub temu da je bila ohladitev napovedana, je marsikoga presenetila. Plodovke, ki že rastejo na prostem, so prav gotovo trpele. Upam, da ste nekateri že pred nastankom stresa uporabili pripravke za premagovanje le-tega. V trgovini lahko kupite različne pripravke iz izvlečkov morskih alg, ki so povsem naravnega izvora, ali pa vitaminsko-aminokislinske komplekse. Oboji rastlini pomagajo premagati stres, po nastanku stresa pa nadaljevati normalno rast. Doma jim lahko pripravite pripravek in regratovih ali ognjičevih cvetov; slednje seveda imate lahko le posušene doma. Zelo dober za premagovanje mraza in nizkih temperatur pa je tudi čaj iz posušenih baldrijanovih listov in cvetov.
Takšna hitra ohladitev lahko namreč povzroči, da bodo rastline prenehale rast za dalj časa, s tem pa tudi izgubile del pridelka. Smiselno je, da omenjene pripravke (razen baldrijanovega) ponovno uporabite, ko se vreme spet izboljša. Rastline, ki so v stresu, tudi prej zbolijo. Pogoji za razvoj krompirjeve plesni sicer sedaj še niso izpolnjeni, zato pa je velika nevarnost, da bo tudi letos močnejši napad črne pegavosti paradižnika tako na krompirju kakor na paradižniku. Da rastline okrepite, lahko uporabite v trgovini kupljena bakrena listna gnojila ali listna gnojila, ki vsebujejo fosfor v fosfitni obliki, lahko pa jih redno, vsakih pet do sedem dni, škropite s pripravki iz rmana, timijana, česna (dobite ga tudi v trgovini), kopriv, preslice ali tudi bezga. Rastline je treba varovati, preden zbolijo; ko se pojavijo prvi znaki bolezni, je včasih že prepozno.
Ker pričakujem močnejši napad kapusove muhe, kakor hitro se bo nekoliko ogrelo, svetujem, da vse na novo posajene kapusnice (cvetačo, zelje, brokoli ...) pokrijete z agrokopreno ali za-
vesami.
Bezeg je zelo koristna rastlina, ni plevel.
Zdravstveni nasveti
Pravilna uporaba antibiotikov (2.)
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Neželeni učinki
Zdravila poleg želenih povzročajo tudi neželene učinke. Pri uporabi antibiotikov so to najpogosteje prebavne težave oz. driske. Če se vam je to ob uporabi nekega antibiotika že zgodilo, boste s sočasno uporabo primerno izbranih probiotikov zaplet preprečili.
Druga pogosta težava je pojav alergij. Alergija se lahko kaže kot kožni izpuščaj, koprivnica, bolečine v sklepih do najhujše oblike, to je anafilaktični šok. Anafilak-tični šok je resno stanje, ki ga prepoznamo po oteklem obrazu in vekah, kratki sapi, piskanjem v prsih, srbenjem po celem telesu, nizkem pritisku. Nujno in takoj je treba poiskati zdravniško pomoč. Če imate znano preobčutljivost na določeno zdravilo, na to vedno opozorite zdravnika in farmacevta.
Neželeni učinek je lahko tudi glavobol in vrtoglavica, vendar v blažji obliki, prehodnega značaja in zdravljenja praviloma ni treba prekinjati.
Dodatni napotki za večjo varnost
Četudi bolnik zdravilo uporablja kratek čas, je dobro, da ve, kako se zdravilo imenuje. To je zlasti koristno, če se je pri uporabi nekega zdravila pojavil neželeni učinek. Informacijo si
lahko zapiše v osebno kartico zdravil!
Vedno opozorite zdravnika in farmacevta, katera zdravila ob tem še uporabljate. Tako se izognete neželenim učinkom, ki so posledica medsebojnega delovanja zdravil.
Uporaba določenih antibiotikov zmanjša zanesljivost peroralne kontracepcije
Zdravilo prehaja v materino mleko, zato vsak antibiotik za mlade mamice ni primeren. Če iščete pomoč v dežurni službi, morate na to dejstvo zdravnika in farmacevta opozoriti. Pred predpisom zdravila nosečnici je treba pretehtati koristi in tveganja. Če je zdravilo potrebno, se izbere tisto, ki se je skozi dolgoletno uporabo izkazalo za najvarnejše. V času uporabe nekaterih antibiotikov se odsvetuje izpostavljanje soncu.
Zdravila je treba shranjevati v suhem prostoru, na sobni temperaturi, zaščitena pred vlago in nedosegljiva otrokom. Vlaga in visoka temperatura pospešita razgradnjo zdravilne učinkovine in s tem zmanjšata učinkovitost zdravila. Razgradni produkti pa lahko povzročijo dodatne zaplete. Zdravilu je priloženo navodilo za uporabo. Preberite ga in ga hranite, dokler zdravilo uporabljate.
Za konec
S pravilno uporabo antibiotikov (ob uri, skladno z navodili glede obrokov
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
hrane, predpisan čas) boste veliko hitreje ozdraveli. Med zdravljenjem uživajte veliko tekočine ter hrano, bogato z vitamini. Če med zdravljenjem ne pride do izboljšanja, je treba ponovno obiskati zdravnika. Nikakor sami ne prekinjajte zdravljenja. Tudi če se pojavijo blažji neželeni učinki (driska, glavobol ipd.), ne prekinjajte zdravljenja brez posveta z zdravnikom. Takoj pa morate prekiniti zdravljenje in poiskati zdravniško pomoč v primeru hudih neželenih učinkov. Eventualnega preostanka zdravila ne hranite, niti ne dajajte drugim osebam - vsaka okužba zahteva posebno obravnavo in posebno zdravilo. Preostanek zdravila oddajte v lekarni, da bo strokovno uničeno. Nikar ne oklevajte - magistra farmacije v lekarni povprašajte o vsem, kar vas v zvezi z zdravilom še zanima. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
Foto: Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Gnojenje balkonskih rastlin
Večina nas ima balkonske rastline že več kot tri tedne posajene, zato je čas, da pričnemo gnojenje. Pričnemo s polovičnimi odmerki vsaj enkrat na teden, še bolje pa je, da še manj gnojila uporabimo dvakrat tedensko. Ko rastline prerastejo korito, da zemlje ni več videti, potem pa lahko k vsaki vodi za zalivanje dodamo 5 ml tekočega gnojila ali za noževo konico granuliranega gnojila na 10 l vode. Damo torej vsakokrat čisto malo gnojila, tako so rastline enakomerno prehranjene celo leto. Le tako dosežemo bujna korita.
Tudi rastline v koritih z vodno rezervo zalivamo po zemlji. Posebej zdaj, ko je koreninski sistem še majhen, korenine do zaloge vode seveda še ne segajo. Zato je še vedno treba zalivati vsak dan oz. po potrebi. A tudi kasneje zalivamo po zemlji, pazimo smo, da je vodna rezerva vedno polna. Preveriti pa je treba tudi, da ni prepolna, da voda ne sega v samo zemljo in do korenin. To se rado zgodi v primeru večjih, močnejših padavin in če te posode nimajo odtoka za odvečno vodo. Takrat je to odvečno vodo treba nekako odliti, kar pa je zelo težko.
Nekatere balkonske rastline , kot je mleček, pa tudi vodenke in koprive je v preteklem tednu zeblo. Zato ne smete biti razočarani, če nekaj časa ne bodo tako bujno rasle, kakor so do sedaj. Tudi njim lahko pomagamo z istimi pripravki kakor ze-lenjadnicam, v tem primeru jih ne gnojimo.
Tako se delajo pripravki za varstvo rastlin: namakanje zelišč v plastičnih posodah
Cveteti je pričel bezeg
Bezeg nekateri uvrščajo kar med plevelne gr-movnice, mnogi pa še poznajo njegove zdravilne lastnosti. Zdaj je čas, da naberemo cvetove, za varstvo rastlin pa lahko naberemo in posušimo zraven tudi liste.
Bezeg lahko uporabimo v boju proti krtom in voluharjem na vrtu. V tem primeru naredimo prevrelko. 1 kg svežih ali 200 gr posušenih listov in cvetov namočimo v 10 l vode. Posodo pokrijemo in postavimo na sončno mesto, vendar ne v bližino prostorov, kjer se pogosto zadržujemo, gibamo. Pustimo tako dolgo, da se tekočina preneha peniti. Vsak dan vse skupaj premešamo. Ko se tekočina preneha peniti, precedimo, tekočino pa vlijemo v jame krtov ali voluharjev. Ponavljamo večkrat, če prvič ni zaleglo. Razredčeno tekočino 1: 10 pa lahko uporabimo za škropljenje rastlin, saj jih bezeg lahko ščiti pred glivičnimi obolenji, predvsem pred pravimi plesnimi.
Sproti pa si lahko delamo pripravek tako, da 250 gr listov skupaj s pol litra vode zrežemo v kuhinjskem strojčku povsem na drobno, precedimo in pretlačimo skozi rešeto, dodamo še pol litra vode in kapljico detergenta in takoj uporabimo.
Nekaj časa bo tudi zastirka iz listov in cvetov bezga okoli solate odganjala nadležne polže. Seveda je treba zastiranje tal vsak teden obnoviti.
Pomembno je, da vse pripravke, posebej še pre-vrelko, delamo v plastičnih posodah, kovinskih posod ne smemo uporabiti. Če je le možno, pa uporabimo tudi deževnico, ne vodovodne vode.
Bezeg je vsestransko uporabna rastlina, saj so njegovi cvetovi užitni, iz jagod lahko delamo odličen sok ali marmelado, pa tudi močno temno rdeče barvilo za tekstil ali celo velikonočna jajca. Surovih jagod pa ne smemo jesti.
Prestopno leto je običajno leto težav, ekstre-mnega in nenavadnega vremena. Zal vsaj začetek letošnjega leta ni drugačen. Zato je treba rastlinam posvetiti nekoliko več časa, jih pogosteje opazovati in pravočasno ukrepati, v tem primeru smo tudi z naravnimi pripravki lahko uspešni.
Miša Pušenjak
to: Miša Pušenjak
Plodovke so povečini že posajene, zdaj jim moramo pomagati, da se mraz ne bo poznal na pridelku.
S svetovne
glasbene
scene
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo v petek, 15. junija, potekal Rock Music Fest Slovenia. Največji zvezdniki letošnje prireditve bodo zagotovo člani svetovno znane finske pop rock zasedbe Sunrise Avenue. Skupina, ki je po celem svetu prodala več kot milijon izvodov svojih albumov, je tudi v Sloveniji dosegla velik uspeh s svojo svetovno uspešnico Hollywood Hills. Ob zasedbi Sunrise Avenue bodo na dveh odrih Gospodarskega razstavišča nastopili še številni drugi domači in tuji glasbeniki. Zaenkrat so svoj nastop potrdili Elvis Jackson, Warrior Soul, Maybe Winehouse, Let 3, Van Gogh, Lollobrigi-da, Tide, Toronto Drug Bust in Billysi.
®®®
Pred dnevi je v 63. letu za posledicami raka umrla kraljica disko glasbe Donna Summer. Ta popularna ameriška pevka je bila na
To je to
Foto: wordpress.com
Sunrise Avenue
vrhuncu svoje kariere v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je posnela tudi svoje največje uspešnice. Med njenimi največjimi hiti najdemo skladbe, kot so Last Dance, Hot Stuff, Love to Love You Baby, I Feel Love, She Works Hard for the Money in številne druge. Donna Summer se je rodila 31. decembra 1948 kot LaDonna Adrian Gaines. V svoji bogati karieri, ki je trajala več kot trideset let, je premikala glasbene mejnike. Med drugim je kar 14 njenim singlom uspel skok na prvo mesto uradne ameriške
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - Gotye feat. Kimbra
2.	PAYPHONE - Maroon 5 ft. Wiz Khalifa
3.	WE ARE YOUNG - Fun ft. Janelle Monae
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	R.I.P. - Rita Ora ft. Tinie Tempah
2.	YOUNG - Tulisa
3.	CALL ME MAYBE - Carly Rae Jepsen
NEMČIJA
1.	DON'T THINK ABOUT ME - Luca Hanni
2.	TOO CLOSE - Alex Clare
3.	TAGE WIE DIESE - Die Toten Hosen
glasbene lestvice, prejela je tudi pet nagrad grammy, šest ameriških glasbenih nagrad, njena skladba Last dance pa je osvojila oskarja in zlati globus. Njen zadnji studijski album Crayons je izšel leta 2008.
Največja svetovna tiskovna agencija Reuters je sporočila, da so mestne oblasti glavnega mesta Indonezije prepovedale nastop popularni ameriški pevki Lady Gaga. Zvezdnica je nameravala v okviru svoje svetovne koncertne turneje Born This Way Ball v Džakarti nastopiti 3. junija. Za ta korak so se odločili zaradi pritiska lokalne islamske skupnosti, ki je glasno nasprotovala njenemu vulgarnemu stilu nastopanja. V okviru omenjene turneje bo Lady Gaga nastopila na kar 110 koncertih po celem svetu.
Legendarna ameriška soul pevka Aretha Franklin bo 14. avgusta postala nova prebivalka Hiše slavnih izvajalcev gospel glasbe (Gospel Hall of Fame). Kraljica soul glasbe se bo tako pridružila takšnim legendam, kot sta Elvis Presley in Dolly Parton, ki sta že bila deležna časti vpisa v to glasbeno institucijo. Album Amazing
Grace, ki ga je Franklinova posnela leta 1972, je še danes eden izmed najbolje prodajanih gospel albumov vseh časov, po celem svetu so ga prodali v več kot dvo-milijonski nakladi. Njen zadnji album A Woman Falling Out Of Love je izšel lani. Ob Arethi Franklin bodo letos vpisani še Ricky Skaggs, The Hoppers, Dallas Holm
in Rex Humbard.
®@®
Znani ameriški pop rock pevec Richard Marx bo 5. junija na trgovske police poslal svoj novi dvojni studijski album, ki mu je nadel ime Inside my Head. Na obeh zgoščenkah bomo lahko slišali nekatere predelave njegovih največjih uspešnic in tudi nekaj novih skladb. Richard Marx je bil na vrhuncu svojega glasbenega ustvarjanja v osemdesetih in devetdesetih prejšnjega tisočletja, ko je na svetovno glasbeno sceno lansiral tudi svoje največje uspešnice, kot so skladbe Right Here Waiting, Now and Forever
in Hazard.
®®®
18. maja bo v modnem muzeju v Santiagu de Chile svetovno premiero doživela zanimiva razstava, na kateri bodo razstavljena oblačila, ki jih je nosil pokojni
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Proslave
Pred kratkim je po medijih zaokrožila novica o morebitni bodoči državni proslavi. Baje, da vabijo ustvarjalce, ki bi se bili pripravljeni odpovedati honorarju, kako pa. Za državo, pravijo. Za domovino in za narod.
Ravno tako, kot lahko z vsemi temi čudovitimi namerami plačajo račune za elektriko in vodo, pa hrano ter obleke. Pa to tudi ne kar kakšne obleke. Saj pa je vsem jasno, da ta nagnita veja naroda živi ekstremno luksuzno, običajno v najprestižnejših soseskah, po katerih se v garderobah po najnovejši modi prevažajo v dragih avtomobilih. Za vse to pa seveda molzejo državne jasli in se kar ne in ne nasitijo. Požrešnost pa taka! Še nad najvišjimi honorarji se zmrdujejo. In to honorarji za kaj? Saj pa v bistvu ničesar ne počno. Lopate jim je treba potisniti v roke, pa naj se spravijo zares delat, mar ne?
Zdi se mi, da imamo tak odnos do umetnikov vse prepogosto. Poteze vlade v smislu „tako ali tako ne delate ničesar, pa delajte zastonj" to seveda samo še podžigajo. Sicer pa je kristalno jasno, da se po kulturnikih udriha ob vsaki priložnosti, ker se lahko. Morda pa jo bo tej vladi vendarle uspelo do konca potolči in razvrednotiti. Kolikor mi je znano, so se kulturnega ministrstva že uspeli znebiti, avtorske pogodbe pa so tudi zabetonirali. Po kulturi je pač najlažje klestiti, pa četudi je v primerjavi z drugimi rečmi zanemarljiv strošek. Nikogar namreč še vedno ne motijo nenehne kravje kupčije menedžmenta NLB in nenehne dokapitali-zacije brez kakšnih resnih sprememb.
Ne vem no, ampak če se že gremo dela brez honorarja, se mi zdi, da bi se to lahko začelo pri politikih, s trenutno vlado samih patriotov v prvi vrsti. Takšna ponudba je za kulturo kot takšno namreč žaljiva in sramotna. Ob tem, da nas je ravno ta obdržala, da je ravno ta tista, ki nas označuje in definira. Sploh ne gre za nek blazen denar, gre za odnos, spoštovanje in priznanje. Brez kulture namreč ostane samo nacionalizem in cenen patriotizem. No, morda pa si kdo to tudi želi ...
kralj pop glasbe Michael Jackson. Kdaj in kje bo razstava na ogled v Evropi, zaenkrat še ostaja skrivnost, je pa že znano, da bodo po zadnji turneji razstavna oblačila prodali na avkciji v sloviti hiši Julien's Auctions
na Beverly Hillsu.
®®®
Kitarist slavne ameriške rock skupine Bon Jovi Richie Sambora je ob predsta-
vitvi svojega novega samostojnega studijskega albuma povedal, da se bodo člani zasedbe Bon Jovi z novim albumom na glasbeno sceno vrnili že v začetku leta 2013. Sicer so člani te izjemno popularne zasedbe ob koncu svoje zadnje koncertne turneje napovedovali, da se bodo z glasbene scene umaknili za daljše obdobje.
Janko Bezjak
Lestvj ca
NA
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	CALL ME MAYBE - Carly Rae Jepsen
2.	WE ARE YOUNG - Fun ft. Janelle Monae
3.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - Gotye feat. Kimbra
4.	DRIVE BY - Train
5.	I WON'T GIVE UP - Jason Mraz
6.	SLAVE TO THE MUSIC - James Morisson
7.	DANCE AGAIN - Jenifer Lopez ft. Pitbull
8.	FRIENDS - Aura Dione feat. Rock Mafia
9.	NEXT TO ME - Emeli Sande
10.	BACK IN TIME - Pitbull
11.	HEART SKIPS A BEAT - Olly Murs ft. Rizzle Kicks
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
široki rezanci s puranjim mesom, kumarična
solata
SREDA
fižolova kremna juha s testeninami, gratinirane
skutne palačinke
ČETRTEK
špageti po bolonjsko, srbska solata, sladoledna
kupa
PETEK
ribji fileji v krompirjevi skorjici, zelena solata SOBOTA
bograč, gibanica NEDELJA
goveja juha s palačinkami, pečena svinjska
rebrca, solata
PONEDELJEK
govedina v solati s paradižnikom in papriko, pijana nevesta
Ribji fileji v krompirjevi skorjici
Sestavine: 0,8 kg krompirja, 1 kg ribjih filejev (po izbiri), sol, poper, olivno olje.
Krompir olupimo in narežemo na tanke lističe kot čips. S temi lističi (v približno dveh plasteh) obložimo dno pekača, nanj položimo soljene, poprane in naoljene fileje, jih spet pokrijemo s krompirjem, malo posolimo in prelijemo z olivnim oljem. Pečemo pri 180 stopinjah približno 35 minut oziroma dokler krompir ne naredi lepe zlate skorjice.
Široki rezanci s puranjim mesom
Sestavine: 1 čebula, 1 strok česna, olivno olje, 450 g puranjih zrezkov, 10 g pršuta, maslo, 1,5 dl belega vina, 250 ml sladke smetane, sol, poper, pehtran, mleta rdeča paprika, 400 g širokih rezancev.
Čebulo in česen olupimo in sesekljamo. V ponvi segrejemo olivno olje in na njem prepražimo čebulo in česen. Puranje meso in pršut narežemo na koščke in ju dodamo v ponev. Dodamo še malo masla, premešamo in počakamo toliko časa, da se meso popeče. Nato prilijemo belo vino, ponev pokrijemo in dušimo. Ko je meso že skoraj mehko, dodamo še sladko smetano, sol, poper, pehtran in mleto rdečo papriko. Dušimo še približno 10 minut. Med tem časom v slani vodi skuhamo široke rezance in jih dobro odcedimo. Testenine razporedimo po krožniku in nanje položimo omako z mesom. ^
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
USTREZEN NAJEM »Ženskih obiskov ne bom trpela,« je rekla stanodajalka najemniku. »Kaj pa moški? Lahko pridejo na obisk?«
»Ja, to pa dovolim.«
»No, potem bom pa stanovanje
najel za svojo prijateljico!«
starejšemu moškemu, ki je stal v bližini, in ga istočasno vprašata: »Boste priča?«
Starec presenečeno vpraša: »Ja, kdo se pa danes poroči zaradi take malenkosti?«
MADŽARSKI INDIJANEC V kupeju vlaka mlada gospodična prebira rumeni tisk. Mladenič nasproti nje jo nekaj časa opazuje, nato pa jo vpraša: »Je kaj novega v časopisu?« »Je. Tukaj piše, da imajo Madžari najdaljše, Indijanci pa najlepše penise.«
»No, da se vam predstavim: Sem Ištvan Sokolje oko.«
BRISALCI
»Ali imate pri vas res tako vlažno stanovanje, kot si včeraj pripovedoval Juretu?«
»Še bolj! Danes sem moral kupiti celo brisalnike za televizijski ekran!«
SAMSKI
V bolnišnico pripeljejo poškodovanega Toneta in medicinska sestra izpolnjuje formular z njegovimi osebnimi podatki. Med ostalim ga vpraša: »Ste poročeni?«
»Ne, te praske sem dobil, ko sem padel s kolesa.«
DOBRO KOSILO
Kovačevi so na kosilo povabili teto iz tujine, ki jih je po več letih prvič obiskala. Po kosilu je teta rekla:
»Tako dobro pa že dolgo nisem jedla!«
»Mi tudi ne!« se je oglasil Jurček.
PRIČA
Prometna nesreča. K sreči samo poškodovana pločevina. Iz majhnega mestnega avtomobilčka izstopi lepotica, iz športnega kabrioleta pa mladenič. Oba pohitita k
POKOP
Notar piše oporoko po nareku mladega mornarja, ki ima pred seboj samo še nekaj ur življenja. »Ali resnično želite biti pokopani na morju?« »Ja, resnično!«
»Zakaj pa taka želja? Ker ste mornar?«
»Tudi. Predvsem pa zato, ker je tašča rekla, da bo plesala na mojem grobu!«
RAK NA BUKVAH
DVOOSNA ANGLEŠKA KOČIJA
SMUKEC
ROJSTVO BREZ UŠES
MESTO V EGIPTU
AMERIŠKI MACESEN
NEIMENOVANA ŽENSKA
MLACEV, MLAČVA
RJAVORDEC JASPIS
REKA NA TAJSKEM
MOČNATA JED
VAS PRI PLIBERKU
BLAGO ZA KAVBOJKE
ORLEKOV POZAVNIST MATKO
MESTO V BELGIJI
NAŠ IGRALEC
AKADSKI BOG
ZGIB V PAPIRNIŠTVU
MAROŠKI TEKAČ AOUITA
ČRNOBEL ROPARSKI KIT
BRANKO ELSNER
NAPAKA V RAČUNALNIKU
HOKEJIST (EDO)
JAPONSKA VERSKA SEKTA
VRSTA HRASTA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SLAVKO OSTERC
ORIENTALSKO BARVILO
GANSKI POLITIK (KOFI)
NIŽJI URADNIK
LOVILEC RAKOV
IRENA NOVOTNA
PETER AMBROŽ
SOVJETSKI TELOVADEC (VALERIJ)
SOVJETSKI ŠAHIST (ANATOLIJ)
ČRNI TRN, TRNOVEC (LJUDSKO)
ARKTIČNI GLODALEC, POSTRUŠNIK
HALJA IZ RAŠEVINE
TISKANO ŠTEVILO, TIRAŽA
Foto: AŠV
UGANKARSKI SLOVARČEK: ANOTIJA = rojstvo brez ušes, ARAS = halja iz raševine, AUM = japonska verska sekta, BEC = slovenski boksar (Drago, 1963-), BURMAKIN = ruski maratonec (Dmitrij, 1981-), CAB = dvoosna angleška kočija, LJUKIN = bivši sovjetski telovadec, zlato na Olimpijskih igrah 1988 na drogu (Valerij, 1966-), SILEKS = rjavordeč jaspis, UMIAK = eskimski kožni čoln.
■epe^eu 'seje '§iuiue| '^ujedo 'ufen
'UBjnfi 'je^ej 'luep^o 'ueuy 'OS 'Ae|§Jej_ 'jojja '39 'H9wn uefog 'mv '°33 'eorneqS 'ubm 's^ans 'Aeipiiu 'eomunuoue 'aqai '^ej Ao^nq 'a^uozeiue 'e^aiu 'a^ny '^ejiun '¡quieg :ouAejopoA :3>1NVZId>1 31 A3HS3d
Govori se..
... da šolskega ministra ob vnovičnem obisku stare Poe-tovione tokrat niso izžvižgali, ampak so mu baje še cigani ploskali.
... da se tudi v sindikatih sproti prilagajajo stanju na terenu; tako že resno razmišljajo o ustanovitvi novega spodnje-podravskega sindikata delavcev - sorodnikov županov, ker zahtevajo več pravic kot drugi, da o plačah ne govorimo, ha, ha.
. da v marsikateri občini niže Ptuja počno (skoraj) vse, samo da bi prišli do brezplačnih evropskih sredstev. To počno tako vneto, da baje sploh ne opazijo zakonskih določil.
. da zgodbe okrog sklicev izrednih sej med Holermužani mnogi jemljejo že skoraj tako resno kot osladne španske nadaljevanke; le da v tem primeru glavni akterji niso spletkar-ske ženske, ampak prav tako spletkarski moški.
... da se malčkom vpoetovi-onskem otroškem vrtcu ven-
darle obetajo spremembe. Vsaj na jedilniku; baje naj bi kmalu zadišalo celo po azijskih dobrotah.
... da v najmlajši haloški občini ne svetniki ne župan niso zadovoljni z majhnim. Najprej župan ni bil zadovoljen z majhno (dvorano), zdaj pa svetniki niso zadovoljni z majhno (kurilnico). In kot kaže, bodo po starem pregovoru Kdor z majhnim ni zadovoljen, velikega ne dobi, ostali brez nje.
... da gre predstavniku za sti-
ke z javnostmi pri NK Aluminij tudi vodenje tiskovnih konferenc odlično od rok, čeprav je bilpred časom v glavnem on tisti, ki je odgovarjal na vprašanja novinarjev.
Vidi se ...
. da se kljub obilici dela ven-darlesplača biti predsednik Dobrot slovenskih kmetij; sicer ni šans, da bi ob rojstnem dnevu prejeli čestitko in poljub same
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 28. maja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Maruša Moravec, Vičanci 78a, Velika Nedelja.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat nam je fotografijo poslal Janko Keček ml., na njej pa so ostanki piknika, kot je zapisal.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
			2					1
7	4			3	6		8	
	9	8		7		5	6	
9	2	3			8	6		
		4				7		
		6	3			1	9	8
	1	9		4		3	5	
	5		1	9			2	6
3					7			
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	00
Bk	¥»¥	©	€€	000
Dvojčka	VV	©©©	€	0
Rak	VVV	©	€€€	00
Lev	V	©©	€€	000
Devica	VV	©©©	€	00
Tehtnica	V	©©©	€€€	00
Škorpijon	VV	©©	€	000
Strelec	V	©©©	€€	0
Kozorog	VV	©©©	€	000
Vodnar	V	©©	€€€	00
Rièi	VVV	©	€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 22. maja do 28. maja 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)

»Človek z lahkoto prenaša le eno bolečino, to je bolečino drugih.« Rene Leriche
•k-k-k
»Kdor bi izkoreninil občutek za bolečino, bi izkoreninil hkrati občutek užitka in S tem uničil človeka.« Michel de Montaigne
•k-k-k
»Iz ene ure jih bolečina napravi deset.« William Shakespeare •k-k-k
»Ustvarjeni smo za bolečino. Solze so srcu to, kar je voda ribam.« Gustave Flaubert
•k-k-k
»Prava bolečina je sramežljiva.« Friedrich Hebbel •k-k-k
»Resnične bolečine prezirajo uteho besed.« ,4lessandro Manzoni •k-k-k
»Ljudje, ki trpe, mislijo, da nikoli dovolj ne sodelujemo v njihovi bolečini.« Samuel Johnson
•k-k-k
»Čutimo potrebo, da za svoje dolgočasenje in svoje nesreče vedno obtožujemo nekoga drugega.« Luigi Pirandello •k**
»Velike bolečine iščejo velike duše in samo velike duše trpijo velike bolečine.« Božidar Kneževič •k"k"k
»Zaradi bolečine človek misli, zaradi misli postane modrej-ši, zaradi modrosti lažje prenaša življenje.« John Patrick •k"k"k
»Če bi vedel, kako dobra in koristna je bolečina, bi ji od nekdaj dajal prednost pred vsakim veseljem.« Angelus Silesius
Nogomet • NŠ Poli Drava	.
Mladi dravaš - turnir presežkov
Ekipa NS Poli Drava U-6
Foto: Brigita Gorišek
Utrinek s podelitve priznanj najboljšiim
Foto: Brigita Gorišek
Nogometna šola Poli Drava je v soboto, 19. 5., na Mestnem stadionu na Ptuju organizirala že 8. izvedbo turnirja Mladi dravaš, na katerem so se med seboj merila moštva v starostnih kategorijah U-6, U-8 in U-10. Letos je skupno nastopalo kar 44 ekip iz vse Slovenije, velika večina izmed njih pa se je strinjala, da gre na Ptuju za najbolje organiziran tovrstni turnir v Sloveniji. Na petih igriščih smo v prek 100 odigranih tekmah videli izjemne boje mladih nogometašev, vse skupaj pa je začinilo čudovito spomladansko vreme in bogat spremljevalni program za vse prisotne. Kljub temu da rezultati pri najmlajših niso v ospredju, povejmo, da je v
kategoriji U-6 največ pokazal Rudar iz Velenja, v kategoriji U-8 je slavila soboška Mura 05, v najstarejši - do desetega leta starosti - pa je zmaga odšla v Slovenske Konjice k ekipi Dravinje.
Sicer pa se je v kategoriji najmlajših med seboj merilo 12 ekip, ki so bile v predtekmo-vanju razdeljene v tri skupine s štirimi moštvi. Prvouvrščene ekipe iz skupin so se med seboj pomerile še v velikem finalu. Nekoliko drugačen je bil sistem tekmovanja pri starejših nogometnih vrstnikih. Tu je v obeh kategorijah nastopilo 16 moštev, ki so bila v predtekmo-vanju razdeljena v štiri skupine s štirimi moštvi. Sledilo je razigravanje in boji za končne
uvrstitve.
Številčno občinstvo - največ je bilo seveda staršev - je z bučnim navijanjem nagradilo vsako dobro potezo mladih igralcev, ki so se želeli predstaviti v najboljši luči. Po koncu turnirja je sledilo podeljevanje priznanj in pokalov najboljšim; to prijetno delo sta opravila župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in predsednik NŠ Poli Drava Igor Šoštarič. Vsi nagrajeni so prejeli medalje in praktično darilo, zato gre ob tem še enkrat čestitati domačemu klubu za izvrstno izpeljan projekt. Posebna komisija je po koncu turnirja izbrala tudi najboljšega igralca v vsaki izmed kategorij.
S sijajno izvedbo turnirja pa se v NŠ Poli Drava ne mislijo
Bovling • Podjetniška liga
Slavila Kolaričeva in Vidovič
Pretekli teden se je s finalno tekmo posameznikov v Bowling centru Ptuj končala 11. podjetniška liga. Pisali smo že o tem, da je med ekipami prvo mesto ubranila ekipa Saška bara, ki je odlično odigrala predvsem zaključek lige. Na stopničkah sta pristali še ekipi VGP Drava in Tames.
Pred zaključkom je bilo najbolj zanimivo vprašanje, ali bo z naskokom najboljši posameznik lige Črtomir Go-znik (Radio-Tednik Ptuj) to prevlado potrdil tudi na tekmi posameznikov. Po treh igrah (nastopilo je 7 igralcev) mu je kazalo dobro (najbližjega zasledovalca je pustil za sabo za 43 kegljev), vendar je imel v igri na izpadanje v polfinalu smolo (beri: mazanje!), zato ga je ugnal Filip Meznarič (Da-MoSS). Ta se je nato v finalu pomeril z Igorjem Vidovičem
Foto: Črtomir Goznik
Člani najboljših treh ekip v letošnji ligi: Saška bar (1. mesto), VGP Drava (2.) in Tames (3.)
(Tames), slavil pa je slednji.
Končni vrstni red:
1.	Igor Vidovič (Tames)
2.	Filip Meznarič (DaMoSS)
3.	Zvonko Čerček (MP Ptuj)
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki medalj na tekmi posameznikov
4.	Črtomir Goznik (Radio-Tednik)
5.	Marko Šamperl (Saška bar)
6.	Tadej Vreže (MO Ptuj)
7.	Branko Kelenc (VGP Drava)
Zanimiva je bila tudi zaključna tekma med ženskami (6 udeleženk), na kateri je imela največ uspeha Monika Kolarič (Radio-Tednik Ptuj). Ta je najprej v polfinalu izločila Leo Mohorič (v drugem srečanju je Martina Janžekovič presenetila Danico Šegula), v finalu pa je bila boljša še od članice Boxmark teama Martine Janže-kovič. Monika je tako najboljši nastop hranila prav za konec tekmovanja ... Čestitamo!
Končni vrstni red:
1.	Monika Kolarič (Radio-Tednik)
2.	Martina Janžekovič (Boxmark)
3.	Danica Šegula (Tames)
4.	Lea Mohorič (MP Ptuj)
JM
zadovoljiti, zato so njihove misli usmerjene v prihodnost, v kateri želijo dati mladim nogometašem še večji poudarek. K temu jih zavezuje njihova vizija dolgoročnega vzgajanja mladih domačih nogometašev pod nadzorom strokovno podkovanega kadra. Ob tem tovrstni turnirji dokazujejo, da je Ptuj še vedno na nogometnem zemljevidu Slovenije.
Kategorija U-6
skupina A: NŠ Poli Drava, ND Dra-vinja, NK Gorišnica - Središče, NK Aluminij;
skupina B: NK Veržej, NK Rudar (V), NK Zlatoličje, NŠ Mura 05;
skupina C: NK Virs Bistrica, NK Šampion, NK Dobrovce, NK Jareni-na.
Finale: NŠ Poli Drava - NK Rudar (V) 0:1, NŠ Poli Drava - NK Virs Bistrica 0:0, NK Virs Bistrica - NK Rudar (V) 0:0.
Končni vrstni red:
1.	NK Rudar (V)
2.	NK Virs Bistrica
3.	NŠ Poli Drava
Naj igralec: Jaša Jelen (Rudar Velenje)
Dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj: »Vesel sem, da imamo odlično športno infrastrukturo, kjer lahko gostimo tako množico mladih talentov. Predstava je bila enkratna, bilo je res lepo doživetje in seveda čestitke organizatorjem, ki so se res potrudili. Nenazadnje gredo čestitke tudi domači ekipi, kajti v konkurenci prek štiridesetih ekip, je 2. in 3. mesto lep dosežek. Mlade je treba čim prej animirati za šport, kajti šport krepi duha in telo. Posebej kolektivne igre so tiste, ki mladega človeka hitro naučijo, kaj je to poraz, kolegialnost, odgovornost ... Ob tem si želim, da bi vsi naši športni objekti na Ptuju bili polni po možnosti 24 ur na dan.«
Boris Emeršič, vodja NŠ Poli Drava: »Iz organizacijskega vidika smo lahko z 8. turnirjem Mladi dravaš več kot zadovoljni. Najbolj smo se bali vremena, ampak nam je na srečo odlično služilo. Nam je najbolj važno, da so ekipe, ki na Ptuj prihajajo vsako leto, zadovoljne in da se rade vračajo. Vizija NŠ Poli Drava je takšna, da rezultati niso prvotnega pomena. Otroci hodijo trenirat nogomet zato, da lahko aktivno preživljajo prosti čas. Nam je pomembno, da se otroci med seboj spoznavajo in družijo. Pri rezultatih pa je tako, da nekdo pač mora biti prvi, nekdo zadnji, čeprav je to v teh starostnih kategorijah lahko zelo neprijetno. V športu je pač tako, da so najboljši nagrajeni, slabši pa še bolj marljivo trenirajo do naslednjega leta, ko poskušajo biti boljši. Kot vodja NŠ Poli Drava sem zadovoljen z našimi rezultati. Res nam za zmago vedno nekaj malega zmanjka, vsako leto namreč vsaj ena izmed naših selekcij igra v finalu, toda tako želene zmage še ni. Poskusili bomo spet naslednje leto na 9. turnirju Mladi dravaš.«
Kategorija U-8:
skupina A: NŠ Poli Drava 1, NK Hoče, NŠ Golgeter Hajdina, ŠD Kranjska Gora;
skupina B: NK Aluminij, NK Tezno, NŠ Mura 05, NK Domžale;
skupina C: NŠ Poli Drava 2, NK Pohorje, NK Pesnica Jarenina, NK Podvinci;
skupina D: ND Dravinja, NK Rudar (V), NK Miklavž, NK Šampion.
Finale: NŠ Poli Drava 1 - NŠ Mura 05 0:3
Končni vrstni red:
1.	NŠ Mura 05
2.	NŠ Poli Drava 1
3.	NK Rudar (V)
4.	NK Pohorje
Naj igralec: Tio Cipot (NŠ Mura 05)
Kategorija U-10:
skupina A: NŠ Poli Drava 1, NK Aluminij, ND Dravinja, NK Pohorje;
skupina B: NK Emi Bistrica, NK Rudar (V), NŠ Mura 05 1, ŠD Kranjska Gora;
skupina C: NŠ Poli Drava 2, NK Pesnica Jarenina, NŠ Golgeter Hajdi-na, NK Zlatoličje;
skupina D: NK Domžale, NK Šam-pion, NK Podvinci, NŠ Mura 05 2.
Finale: ND Dravinja - NK Emi Bistrica 1:0
Končni vrstni red:
1.	ND Dravinja
2.	NK Emi Bistrica
3.	NK Domžale
4.	NK Pesnica Jarenina
Naj igralec: Nik Kukovič (Dravinja) Tadej Podvršek
Radenci • Maraton treh src
Kosovelj brez olimpijske norme
Tudi letošnji že 32. Maraton treh src je v priljubljeno zdraviliško središče severovzhodne Slovenije v Radence privabil številne obiskovalce, med njimi rekordnih 7800 udeležencev, ki so se pomerili v najrazličnejših tekmovalno-rekrea-tivnih panogah. V najpomembnejšem teku na 42 kilometrov, ki je štel tudi za državno prvenstvo, sta zmagala Slovenec Mitja Kosovelj (2:22:09) in Hrvatica Marija Vrajic (2:57:33). Kosovelj je v cilj pritekel zelo prepričljivo, njegov dosežek pa ni zadostoval za nastop na OI v Londonu, saj bi moral doseči čas 2 uri in 15 minut. »Poškodba mi je preprečila obsežnejšo in redno vadbo, zato tudi nisem povsem verjel v dosežek, ki bi me popeljal na olimpijske igre. Po dobrih trinajstih kilometrih teka sem ostal sam na progi, pa tudi vroč in suh zrak mi nista dovoljevala ugodnejšega rezultata,« je po prihodu v cilj dejal Kosovelj, sicer svetovni prvak v gorskem maratonu. Drugo mesto med atleti je osvojil Etiopijec Erkolo Ashenafi (2:27:45), ženski naslov pa je pripadel Barbari Cle-
Start maratona v Radencih
menz Dimnik, ki je bila skupno druga (3:14:35).
Na progi 21 kilometrov sta zmagala Slovenka Lidija Cerkovnik (1:20:51) in Madžar Tamas Toth (1:10:42), Andrej Medved pa je bil na drugem mestu najboljši Slovenec (1:12:21). Dobitniki medalj slovenskih tekmovalcev so tudi uvrščeni na skupno 3. in 4. mesto - srebrni Robert Kotnik (2:31:03) in bronasti Mario Vračič (2:35:39) pri atletih ter Brigita Burja (3:31:21) in Nata-
ša Ančič Zavašnik (3:37:05) pri atletinjah.
Sicer pa rekordne znamke maratona (42 km) še vedno ostajajo v lasti Italijanke Gigli-ole Borghine (2:38:33) iz leta 2000 in Kenijca Davida Biwot-ta (2:15:26) iz leta 2006. Na polovico krajši progi (21 km) se z najboljšima časoma ponašata slovenska atleta Roman Kejžar (1:06:26) leta 1998 in Helena Javornik (1:12:32) šest let pozneje.
NŠ
Foto: NS
PEUJSKA TELEVIZIJA
Torek 22.5. 8:30 Prodajno akno 9:00 DnevnikTV Maribor - [MU 9:20 Kuhinj ¡ca - pori. 9:45 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. ' 0:20 InfD kanal 1:00 Modro-pon. 1:25 Info kanal
peaa
11:45 Prodajno okno 2:00 Ptujska kronika 2:20 EPK napovednik-pon.
2:50 Prodajne okna 13:05 Pomurski tednik-pon. 13:45 InfD kanal 15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 £port(no) - pon. 17:30 Info kanal 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Moto scena- pon. 18:45 Info kanal 10:25 Zemlja In ml-pon. 20:00 Ptujska kronika -pon. 20:20 Ptujske odrsko deske-pon. 20:45 Cista umetnost-pon. 21:05 Poslanski utrip- pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal Sreda 23.5. 8:30 Prodajno okno 0:00 Dnevnih TV Maribor - pon. 0:25 Kuhinjica- pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika-pon. 10:20 Info kanal 1100 Modro - pon. 11:25 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Poslanski utrip-pon. 14:00 Prleki - Med Muro in Dravo 4. - pon. 14:35 Info kanal 15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika-pon. 16:20 Info kanal
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
16:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost - pon. 17:25 Info kanal 18:00 Povahllo na kavo 18:30 Kultura na dlani-pon. 10:20 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Povabilo na kavo - por. 20:502. nogometna lip 21:20 Moto scena - pon. 21:40 Regj TV Gorišnica 22:40 Pogovor i evropsko poslanko
Zofijo Mazej Ku kovic 22:55 Info kanal
pon.
Četrtek 24.5.
6:30 Prodajno okno
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon.
6:25 Kuhinjica-pon.
9:50 Info kanal
10:20 Modro - pon.
10:45 Info kanal
11:45 Prodajno okno
12:00 Ptujska kronika
12:20 Povahllo na kavo-pon.
12:50 Prodajno okno
13:05 Info kanal
15:35 Kuhinjica
16:00 Ptujska kronika - pon.
16:20 Info kanal
16:30 Prodajno okno
17:00 Cista umetnost - pon.
17:25 Info kanal
18:00 Ptujska kronika - pon.
18:20 Sport(no) - pon.
18:502. noiometna liga-pon.
10:20 Info Kanal
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Poslanski utrip - pon.
21:15 Moto scena - pon.
21:40 Zemlja in mi - pon.
22:10 Ptujsb kronika-pon.
22:30 XI. regata Ptujianka - pon.
22:50 Info kanal
www.petv.tv
Itatj lito straiijatt Wi na T2 in SIOl TV
www.tednik.si
Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03, 57/08 in 87/11), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11), Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (Ur. list RS, št. 127/04 in 75/05), PSS PTUJ, d.o.o., Vošnjakova ul. 6, Ptuj, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad, Poljanska cesta 31, Ljubljana, Občina Kidričevo, Kraigherjeva 25, Kidričevo, in Občina Dornava, Dornava135a, Dornava, objavljajo
JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
1.	PREDMET RAZPISA
1.1. Upravičencem bodo oddana v najem vsa prosta neprofitna stanovanja, ki so v lasti razpisovalcev, za nedoločen čas, ki bodo v času veljavnosti prednostne liste, izdelane na osnovi tega razpisa, izpraznjena ali na novo pridobljena. Oblikovana bo prednostna lista B:
lista B za prosilce, ki so v skladu z določili 9. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11) glede na dohodek zavezani plačati varščino in lastno udeležbo.
2.	RAZPISNI POGOJI
2.1. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju svoje občine, kjer je prosto stanovanje, in so prijavljeni ter tam tudi prebivajo, in sicer Mestne občine Ptuj, Občine Kidričevo in Občine Dornava, za stanovanja, ki so v lasti Stanovanjskega sklada RS, pa na celotnem območju bivše občine Ptuj. Upravičenci so tudi ženske z otroki, ki so žrtve družinskega nasilja in prebivajo na začasnem bivališču.
3.	RAZPISNI POSTOPEK
Prošnjo za stanovanje morajo interesenti dvigniti in vložiti na podjetju PSS Ptuj, d. o. o., Vošnjakova ul. 6, Ptuj, na obrazcu, ki se poleg razpisne dokumentacije dobi v prostorih podjetja v času uradnih ur. Prošnje se vložijo najkasneje v 30 dneh po dnevu objave.
Opomba: Prošnje za prijavo na razpis morajo obvezno oddati najemniki občinskih stanovanj, ki imajo stanovanja za določen
Ptuj, dne 16. 5. 2012
PSS PTUJ, d. o. o.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive prodajmo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Sorška, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
PRODAM DRVA, hlodovino; kami-onska dostava. Tel. 041 767 760.
PRODAM bukova drva na paleti ali v razsutem stanju, narezana na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
PRODAM suho smrekovo žagovi-no (steljo za kokoši ali purane) od
24	do 25 m3, z dostavo. Tel. 041 467 150.
PRODAM telico, brejo 6 mesecev, črno-belo,pašno, kontrole A. Tel: 031 430 285.
PRODAM devet odojkov, težkih od
25	do 30 kg. Gorišnica 97, telefon 051 245 811.
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor. Telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 aH 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radio-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti! Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni!
SPOMIN
21. maja so minila 3 leta, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil
Jože Polajžer
IZ ZIDANŠKOVE UL. 19 a, PTUJ
Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in mu poklonite lepo misel.
Pogrešamo te
Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši. Le srce nemo kliče, zakaj tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega življenjskega sopotnika, atija, brata, botra, svaka, vujeca, prijatelja, soseda in znanca
Stanka Strelca
IZ DORNAVE 132 b
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili iskreno sožalje. Hvala kolektivoma podjetij Boxmark in Pomaranča, d. o. o, gospe Bezjak za poslovilne besede, cerkvenemu zboru, gospodu župniku, glasbeniku za odigrano Tišino, zastavonoši ter pogrebnemu zavodu MIR. Hvala še enkrat vsem in vsakomur posebej.
Vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali
Živi življenje! Za vse vrste zvez in stikov. Agencija z desetletnimi izkušnjami. Kocka 7, d. o. o., PE Maribor. Tel. 031 712 987.
NEPREMIČNINE
PRODAMO gradbeno parcelo s staro hišo in večjim vrtom v Apačah, občina Kidričevo. Telefon 041 664 863.
DOM STANOVANJE
PRODAM dvosobno stanovanje v izmeri 48 m2. Telefon 041 709 445.
RAZNO
PRODAM klarinet Selmer 9*, klarinet Yamaha 34, klarinet Bofet, 80-basno in 120-basno klavirsko harmoniko. Telefon 041 802 793.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
r.Cfllib.8i
HOIiLS&RESORTS Terme Ptuj
II. Rimski družinski praznik
v Termah Ptuj, sobota, 26. 5. 2012
Vabljene vse družine na vodne užitke, vožnje s tobogani in zabavo ob pestrem animacijskem programu ter številnih prireditvah, ki jih bomo namenili otrokom od 3. leta dalje...
Od 11.00 ure na glavnem odru
v Amfiteatru — ^
(ruUni
Podlehnik • Prva sodba proti računovodji pravnomočna
Koliko denarja je dejansko ukradel?
Približno leto dni po odkritju poneverbe oz. kraje denarja iz občinskega proračuna, je prva sodba proti sedaj že bivšemu računovodji Rajku Prelogu dobljena. Vendar pa zgodba o kraji javnega denarja očitno še ni končana.
„Lani smo takoj po odkritju prvih vprašljivih transakcij uvedli kriminalistično preiskavo, na zagovor oziroma pojasnilo sem pozval tudi računovodjo Preloga, ki pa o nakazilih na sporne transak-cijske številke, ki so se izkazale kot računi njegovih podjetij oziroma podjetij, katerih solastnik je bil tudi sam, ni povedal ničesar. Računovodja je bil takoj tudi odpuščen, pritožbe z njegove strani ni bilo. Po prvi preiskavi forenzika, ki je pokazala in dokazala, da je dejansko odtujil 64.000 evrov iz občinskega proračuna, je občina vložila tudi odškodninsko tožbo proti Prelogu. Takrat je takoj zahtevala tudi vknjižbo
na njegovo edino nepremičnino s prepovedjo odtujitve. Danes bivši računovodja se na tožbo sploh ni odzval, zato je bila letos izrečena tudi sodba, ki je zdaj že pravnomočna in po kateri je spoznan za krivega odtujitve omenjene vsote denarja. Na tej osnovi smo mu že poslali poziv za plačilo oziroma vračilo iztoženega zneska z rokom do konca aprila. Vendar pa vse doslej obtoženi zneska ni nakazal, zato zdaj sledi izvršba na njegovi nepremičnini," je o poteku dogodkov v zvezi z odkrito krajo najprej povedal podlehniški župan Marko Maučič. Izvršba se bo po županovih besedah najverjetneje oziroma skoraj
Podlehniški župan Marko Maučič: »Da je bivši računovodja ukradel 64.000 evrov je že dokazano in sodba je pravnomočna. Trenutno pa teče še ena preiskava, saj obstaja sum, da je bilo odtujenega še precej več denarja.«
gotovo končala z dražbo nepremičnine (hiše, op. a.), kar pa se Maučiču ne zdi najboljša
Leskovec • Šport špas na Podružnični šoli
Druženje vseh generacij
V soboto, 12. maja, je na naši šoli potekala športna akcija Šport špas - 5. dan druženja in gibanja vseh generacij. Njen namen je bil ozaveščati o pomenu zdravega življenja in njegove kvalitete, na kar ima pomemben vpliv tudi gibanje, poleg tega pa spodbujati medgeneracij-sko sodelovanje, spoštovanje in nenazadnje prijetno, zabavno druženje ob različnih športnih aktivnostih.
Druženje se je pričelo s kulturnim programom, s katerim so nas glasbeniki Tilen, Alen, David, Aljaž, Žiga in Timi že prijetno »ogreli«. Nadaljevali smo s pohodom po naših prelepih haloških gričih sredi neokrnje-
ne, ekološko čiste narave. Po vrnitvi s pohoda je sledila malica, saj si je bilo treba nabrati novih moči za različne športne igre, ki smo si jih to leto popestrili z donatorskimi športnimi rekviziti podjetja Herba life.
Smo pa ponosni, da se nas iz leta v leto udeleži vedno več; tako nas je bilo letos okoli 200, kar je za naš kraj veliko. Med udeleženci so ob koncu prireditve nekateri prejeli priznanja in nagrade, in sicer Adam Ma-
varianta za poplačilo škode, ki jo je Prelog naredil občini in občanom: „Gre za to, da se hiša
rinič s svojimi štirimi meseci kot najmlajši udeleženec, Vinko Krajnc kot najstarejši udeleženec, kot generacijsko najštevilčnejša družina (družina štirih generacij) pa družina Potočnik. Glede na število članov (osem) pa je bila najštevilčnejša družina Fridauer.
Vsekakor si bomo tudi v prihodnje prizadevali ohranjati vrednote, medgeneracijsko povezanost, skrb za zdrav način življenja, saj je za nami ponovno čudovit dan, kjer smo se družili, gibali, zabavali - se imeli lepo, kar je temelj zdravega življenja.
Ana Koritnik
Foto: arhiv OS
Družili smo se, gibali, zabavali...
Napoved vremena za Slovenijo
Urban (25.) glive v zemljo meče, 13/19 Primož jih pa povleče.
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, najvišje dnevne od 17 do 21 stopinj C.
Obeti
V sredo bo pretežno oblačno s padavinami, deloma plohami in posameznimi nevihtami. Pogosteje bo deževalo v vzhodni polovici Slovenije. V četrtek bo prehodno več sonca, verjetnost padavin bo manjša. Nekoliko topleje bo.
Obiščite naš prenovljen spletni portal
s
w
www.tednik.si
na prvi dražbi po izklicni ceni praviloma nikoli ne proda, na drugi dražbi pa je cena že polovico nižja in na koncu lahko nekdo kupi hišo za 30.000 ali še manj evrov, kar seveda ne reši ničesar."
Naknadno odkritih še več sumljivih transakcij
Vendar pa se zgodba s poneverjanjem denarja na tej točki še ne končuje. Potem ko je bil bivši računovodja odpuščen, je župan Maučič za računovodske posle občine najel računovodski servis iz Ormoža, ki pa je pri podrobnejšem pregledu finančnih poslov odkril še več spornih transakcij: „Zaradi tega sem se ponovno odločil za pregled poslov s strani forenzika, ki je spornost nekaterih transakcij dejansko že potrdil, vendar bo treba to zdaj še dokazati." Maučič je ob tem pojasnil, da so bili ob prvih odkritih krajah denarja iz občinskega proračuna dokazi precej enostavni, saj je bil denar nakazan (kot že rečeno) na račune podjetja, ki je bilo v lasti samega računovodje Pre-loga in pa na račune podjetja, v katerem je bil solastnik, nobeno od teh podjetij pa nikoli ni na kakršenkoli način sodelovalo ali poslovalo z občino Podlehnik.
Pri zadnjih odkritih spornih nakazilih pa je situacija nekoliko bolj zapletena, saj gre za (pre)plačila podjetjem, ki so (lahko) poslovala z občino, vendar nikakor ne v takšnem finančnem obsegu; povedano po domače: podjetjem je računovodja nakazal veliko več denarja, kot bi ga dejansko po izstavljenih računih oziroma opravljenih poslih lahko ... Ali je šlo pri tem za „nehote-ne" napake računovodje ali za namerno preplačevanje računov, ki naj bi imelo v ozadju delitev dobička „na črno" med računovodjem in prejemniki teh zneskov, bo treba šele dokazati.
V igri 200.000 evrov ...
„Zato o teh spornih transakcijah še ne morem povedati več kot to, da so pač trenutno pod drobnogledom kriminalistov in bo treba počakati na rezultate preiskave. Če bi se pa izkazalo, da je šlo dejansko za namerno krajo denarja, kar pač sumimo, potem je računovodja občino okradel za veliko več kot le 64.000 evrov," je še povedal Maučič.
Na naše vprašanje, ali gre res za vsoto prek 200.000 evrov, kot je bilo že javno slišati, pa
Osebna kronika
Rodile so: Mojca Vranješ, Stur-movci 11, Videm pri Ptuju - deček Nik; Lara Flis, Cankarjeva ul. 31, Radovljica - deček Peter; Nevenka Zorec Kamenšek, Mestni Vrh 107, Ptuj - deček Niko; Irena Zavec, Ob Rogoznici 10, Ptuj - deklica Zoja; Francka Kornelija Orlač, Tržec 18 G, Videm pri Ptuju - deček Jakob; Mateja Bedrač, Apače 256, Lovrenc na Drav. polju - deklica Lara; Nina Milošič, Klepova ul. 56, Ptuj -deček Bernard; Klavdija Lenart, Ločič 25, Trnovska vas - deklica Nika; Anita Lepej, Ul. prekomor-ske 33, Poljčane - deček Anže; Nina Fišer, Gerečja vas 88, Haj-dina - deček Vid; Nina Belšak, Trgovišče 53, Velika Nedelja -deček Maj; Jasmina Lampret, Hošnica 32 a, Laporje - deklica Lina, Mojca Vrabič, Varoš 33, Ma-kole - deček Matic; Janja Kafel, Majšperk 32, Majšperk - deklica Ema; Valerija Kolbl, Sovjak 45 b, Sv. Jurij ob Sčavnici - deklica Gaia; Mateja Kelner, Prečna pot 9 G, Ptuj - deklica Brina; Simona Jančar, Ul. talcev 4, Miklavž na Drav. polju - deklica Neja; Simona Jelen, Arbajterjeva ulica 9, Ptuj - deček Aljaž; Urška Vo-dušek, Placerovci 18 a, Gorišni-ca - deklica Ajda; Tamara Ficko, Kicar 19 c, Ptuj - deček Tai. Umrli so: Avguština BEDENIK, roj. Holcapfel, Sedlašek 84, roj. 1947 - umrla 10. maja 2012; Terezija KRAJNC, roj. Mlakar, Mali Okič 34, roj. 1932 - umrla 11. maja 2012; Stefan BEDRAČ, Jelovice 27/a, roj. 1925 - umrl
11.	maja 2012; Ljubomir LUBEC, Vičava 51, Ptuj, roj. 1960 - umrl 13. maja 2012; Miroslav ERJAVEC, Gregorčičev drevored 5, Ptuj, roj. 1940 - umrl 12. maja 2012; Zofija TUŠEK, roj. Lju-bec, Grajenščak 25/a, Ptuj, roj. 1942- umrla 12. maja 2012; Hilda BREZNIČAR, roj. Brus, Mariborska c. 38, Ptuj, roj. 1945 -umrla 9. maja 2012; Janez DRE-VENŠEK, Sedlašek 93, roj. 1938 - umrl 13. maja 2012; Stanislav STRELEC, Dornava 132/B, roj. 1958 - umrl 8. maja 2012; Jožef OBRAN, Zavrč 1, roj. 1937 -umrl 9. maja 2012.
Poroke - Ptuj: Dejan PACHER, Ulica heroja Lacka 9, Ptuj, in Simona GOL, Ulica heroja Lacka 9, Ptuj; Gregor TOMŠIČ, Krčevina pri Vurbergu 14/a, Ptuj, in Renata KOSI, Krčevina pri Vurbergu 14/a, Ptuj; Robert ŠTRAFELA, Nova vas pri Markovcih 37/a, in Maja HORVAT, Spuhlja 66/b, Ptuj; Jožef SELINŠEK, Dravinjski Vrh 47, in Sabina CAFUTA, Dravinjski Vrh 47; Matjaž MARUH, Puhova ulica 12, Ptuj, in Sanja NOVOSELEC, Kračine 4, Spodnji Duplek; Mihael BOHINC, Razla-gova ulica 7, Maribor, in Simona TOPLAK, Juršinci 21; Sandi VR-BANIC, Vošnjakova ulica 1, Ptuj, in Vesna RIKIC, Vošnjakova ulica 1, Ptuj.
Poroke - Ormož: Janez RAU-ŠL, Gradišče 8/A, 2258 Sveti Tomaž, in Blanka KOSI, Gradišče 8/A, 2258 Sveti Tomaž; Tomaž SEREC, Za kolodvorom
12,	2270 Ormož, in Simona OTOREPEC, Za kolodvorom 12, 2270 Ormož.
je povedal: „Z obrestmi vred bi v tem primeru potrditve sumov res šlo za prek 200.000 evrov."
In če bi se tudi ti sumi potrdili kot resnica, potem dražba hiše niti ne bo potrebna, saj verjetno celotna Prelogova nepremičnina ne bo dovolj za vračilo ukradenega denarja. Da računovodjo zdaj čaka še zaporna kazen, ni nobenega dvoma, vprašanje je le, kako dolgo bo za svoje nečednosti sedel za zapahi.
SM
Foto: SM