Stev.
f Trtu, v iopoio i&m januarja
Letnik 1X1
Uhaia vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Urrdntftvo: Ulica Sv. Frančiška AsiJkega 5L 20, L nadstr. — Vrsl doniii na) se pojiljijo uredništvu lista. Nefrankiran« pism« ss ne sprejemajo in rokopisi «e ne vračajo.
Izdajatelj le odgovorni urednik Šte/an Godina. Lastnik konso;«ij Ust* ,Edino«t*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge t omejenim poroštvom v Trstu, u.iea Sv. FrančiSka A*i5ke£i št. 20. Telefon uredništva i« uprave ftev. 11-67.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24,—
Za pol leta ... -............. 12.—
za tri mesece......................t>"—
za nedeljsko Izdaj* za celo leto....... 5.20
Z2 pol leta.................2M
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vlnarler. zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolona
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............m« po 20 vin
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: ... .2.—
Mali ogla«« po 4 vinarje beseda, najsnanj pa 10 vinarje*
Oglase sprejema in se rat at oddelek .RdiuMEV Narobnfnf In rck'amacijc se p?5iij.tja apr.ivi l-$ti. Phriuje se izkljvino I* upravi .Edinosti*. — Plača in toZi st v Tr*tx
Uprava in inseratul oddelek se nahajata v uliet Sv. Fr«r.Si5ka Asilkega št. 20. - ^oatnahraniiničnl račun & S41.65?
Pregled najnovejših iNtfftterrsS?.naibrže v Nikšič even,uaI
Balkansko bojišče. — Cetinje v naših rokah. Naše čete prekoračile na zasledovanju Črnogorcev črto Budva—Cetinje — Grab—Grahovo. Pri Beranah in Peci nič novega. Crnogorska prestolonaslednika dvojica v Rimu.
Rusko bojišče. — Novi srditi ruski napadi ob besarabski fronti. Vseh pet napadov krvavo odbitih. Od pričetka ruske božične ofenzive ujetih 5100 Rusov.
Italijanska fronta. — Topovski boji na posameznih točkah. Sicer nobenih posebnih dogodkov.
Zapadno bojišče. — Nič novega.
Turško bojišče. — Ruski napadi v Kav-kaziji odbiti. Pri Seddil Bahru sestreljeno peto sovražno letalo.	_
Balkansko Bojišče.
DUNAJ. 14. (Kor.) Uradno se objavlja: 14. ianuarja 1916.
Glavno mesto Črnegore je v naših rokah. Zasledujoč premaganega sovražnika, so vkorakale naše čete v Cetinje, presto-Hco črnogorskega kralja. Mesto je nepoškodovano. Prebivalstvo je mirno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, iml.
DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se objavlja: 14. januarja 1916, opoldne.
Črnogorci so se pod vtisom predaje glavnega mesta pričeli umikati na vseh točkah južne in zapadne fronte. Naše čete so prodrle na zasledovanju preko črte Bud* a - Cetinje - Grab - Avtovac in pro-tiifiiio tudi vzhodno Bileče in pri Avtovcu na č no&orsko ozemlje. Pri Grahovu smo uplenili 3 topove s priprego, 5G0 pušk, eno strojno puško, mnogo municije in drugega vojnega materijala. Pri Beranah in vzhodno Peči nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BfiRLIN, 14. (Kor.) Veliki glavni stan, 14. januarja 1916.
Nobenih dogodkov posebnega pomena.
Vrhovno armadno vodstvo.
Odlikovanja povodom zavzetja Lovčena.
Dl NAJ. 14. (Kor.) »\Yiener Zeitung-poroča: Cesar je zaukazal, da se v priznanje sijajnega, ob težavnih razmerah izvršenega čina zavzetja Lovčenovih višin izreče Najvišje pohvalno priznanje: generaloma pehote Hermanu ICovessu pl. Kovesshaza, poveljniku armade, in Štefanu pl. Sarkotiću, poveljujočemu generalu v Sarajevu in deželnemu šefu Bosne in Hercegovine, kakor tudi feldmaršal-lajtnantu Ignacu Trollmannu, poveljniku zbora. Njegovo Veličanstvo je istim povodom podelilo vojaški zaslužni križec II. razreda z vojno dekoracijo feldmar-šallajtnantu Viktorju \Veberju pl. We-benau, poveljniku pehotne divizije, in kon-treadmiralu Aleksandru Hansi, poveljniku brodovne divizije, nadalje red železne krone II. razreda z vojno dekoracijo feld-
Italijanska bajka o italijanski zmagi na morju.
DUNAJ, 13. (Kor.) Iz stana vojnih poročevalcev se poroča: Italijansko časopisje naglaša dne 29. decembra dogodivši se potop naših rušilcev torpedovk »Like« in »Triglava«, ki sta, kakor je objavilo avstro - ogrsko uradno dnevno poročilo od dne 30. decembra, v draškem pristanišču zadela ob mino, kot italijansko pomorsko zmago. Temu nasproti je treba opozoriti, da italijansko brodovje kljub tej pretvezni zmagi ni moglo niti najmanje motiti sodelovanja našega brodovja pri zavzetju Lovčena. Njihova fraza o nad-viadovanju »Adrije« je torej le bajka.
Črnogorska presto onasledniSko dvojica v Rimu
RIM, 14. (Kor.) Prestolonasledniška dvojica Danila črnogorskega je prispela v Kvirinal. Kraljica Jelena in kralj, ki je od zadnjega potovanja princa Danila nanj czlovoljen, kakor tudi vojvoda Aosta, poveljnik soške armade, so imeli ž njima dolge konference. Kralj je sprejel ministra za vranje zadeve, mornariškega ministra in poslanika Tittonija v svrho daljših razgovorov. Minister za vnanje zadeve Son-nino je sprejel sbrskega poslanika, ki je baje prišel z važnimi poročili svoje vlade.
Boji v ČrnisorL
Iz vojnega tiskovnega stana poročajo 12. t. m.: Z zavzetjem Lovčena je akcija proti Crnigori stopila v odločilni stadij. Z neverjetno hitrim zavzetjem te gorske trdnjave, ki so jo še pred nekaterimi dnevi iz Boke kotorske smatrali za ne-zavzetno, je odstranjena glavna ovira na poti na Cetinje. Zopet je bil načrt presenečenj, ki je dosegel tu veliko zmago. Do-čim so Crnogorci pričakovali glavnega napada na vzhodu dežele v četah, ki so prodirale proti črti Tara - Berane - Plav -Gusinje, videli najnevarnejšega sovražnika ter so, zaupajoč v moč Lovčena mislili tamkaj le bolj na kako demonstracijo, so se čete generala Kovessa z železno voljo lotile ravno tega najtežjega podjetja, in kakor svoj čas prehod pri ' Bel-gradu, se je izvršila tudi ta operacija na način, da mu ni primera. Istočasno pa je bila tudi znamenje za splošen obkoljevalen napad.
Komaj so pehotni oddelki preplezali razstrcljene serpentine na Lovčenu, se je pričela tudi južno Kotora akcija z morja. Crnogorci, ki so imeli zasedeno ozemlje tja doli do Budve, so bili vrženi, pri čemer so njihove zadnje straže morale po krvavi borbi opustiti višine zapadno in severozapadno mesta. Tudi severno Lovčena so naši nepričakovano naskočili v široki fronti. Mejna črta vzhodno Orahov-ca, ki so jo branili črnogorski oddelki ofc notranjem zalivu, je bila zlomljena in sovi ažnik pognan proti severozapadu Ceti-nja. Iz hercegovskega utrdbenega pasu v Kriv osi ju so tudi prodrli močni oddelki proti skalnatim vrhovom pri Grahovem.
maršailajtnantu Beli Sorsichu pl. Severin, i Tu se je sovražnik upiral posebno srdito.
poveljniku skupin pri zboru, in polkovniku generalštabnega zbora, Karlu Giinste, načelniku zbornega generalnega štaba.
Glasovi nemškega časopisja o zavzetju Cetinja.
BERLIN, 14. (Kor.) Zavzetje Cetinja po avstro - ogrskih četah je vzbudilo tu splošno veselje, ki se zrcali tudi v glasovih listov, ki so priredili posebne izdaje.
Norddeutsche Allgemeine Zeitung« pravi: Kar so izvršile avstro - ogrske čet v nadvse težavnem ozemlju, spada k naj-krasnejšim činom vojen vseh časov. Med tem ko tvorijo avstro - ogrske čete ob laški meji in v Volinjski neomajen okop pioti vsem, s še tako veliko številno premočjo izvršenim napadom, vdirajo njihovi tovariši zmerom globlje v »nepremagljivo« Črnogoro ter pripravljajo definitivni padec tudi temu stebru četverospo-razuma. »Lokalanzeiger* poudarja, da imata osvojitev. Lovčena in zavzetje Cetinja poleg vojaškega pomena, ki se ga ne more oceniti dovolj visoko, tudi političen pomen, ker je bila majhna deželica naprej pomaknjena postojanka ruskega panslavizma na Balkanu. Borba med Rusijo in Avstro - Ogrsko za enakopravnost na Balkanu je sedaj odločena v prilog Avstro - Ogrski. S tem ste centralni državi dosegli eno najvažnejših vojnih ciljev. »Vossische Zeitung« izjavlja, da žanje kralj Nikita grenke sadove svojega zaupanja v moč Rusije in njenih sozarotnikov-, da pa žanje obenem tudi sadove svoje lastne zavratne politike, ki je bila tudi politika Petrograda, Belgrada in Rima.
Glasovi o okupaciji Lovčena.
RIM, 13. (Kor.) Kakor poroča »Tribuna«, so se srbski in črnogorski krogi Rima izrazili, da so posledice padca Lovčena težke, ker pomeni to obvladanje ravnine Cetinja. boke kotorske, okraja Budve, severne strani skadrskega jezera in doline RJeke. Vendar bo Crnagora ener-fi&io branila ooziciie Rieke in preložila
Tri dni in tri noči se je bilo treba boriti za vsak skalnati pomol, za vsako razpoko, dokler ni omagala sovražnikova obrambna sila iti se ni umeknil proti Nik-
šiču.
V tem pa so osvojitelji Lovčena kur najizdatneje izrabili svojo zmago: hitro prodirajoč po cesti proti Cetinju so dospeli do Nieguša. kraja, ki je v zračni črti oddaljen kakih 12 kilometrov od črnogorskega glavnega mesta Cetinja in je bil rab:! kot arzenal in izdelovalnica municije za Lovčen. Pri tem prodiranju se je spretno uporabljalo za napad rtekaj na Lovčenu osvojenih topov.
Ofenziva proti Lovčenu, ki je dosegla tako hiter uspeh, kaže zopet jasno razliko rned vojevanjem zaveznikov in vojevanjem entente. Pri ruskih in italijanskih predornih poizkusih cele tedne, do popolnega izčrpanja trajajoče naskakovanje ne, številnih naskočnih vrst, ki dovaja v najboljšem slučaju do čisto malenkostne strateški popolnoma neizkoristljive pridobitve tal, pri avstro - ogrsko - nemških glavnih udarcih odločilen uspeh na prvi mah. Gorlice in Belgrad sta se ponovila na Lovčenu, naravnost bajna natančnost priprave in sijajno sodelovanje vseh čini-teljev sta zagotovila posrečitev podjetja.
Crnogorci, podpirani po svojih zaveznikih, so storili vse, da bi onemogočili osvojitev Lovčena. Hrib, ki je videti kot konjski iirbet, je bil takorekoč naperjen z utrdbami, oporišči in medpostojankami; zlasti vrh je bil obrambna postojanka prve vrste, Po balkanski vojni so artiljerijske postojanke deloma opremili s turškimi topovi, ki so jih zaplenili pri Podgorici. Te topove so potem zamenjali z ruskimi. Povečini so bile to premične 15centimetr-ske baterije. Ojačili so ob začetku sedanje vojne artiljerijo na Lovčenu s francoskimi, tekom zadnjega poletja pa tudi še z italijanskimi težkimi topovi. Minulega meseca oktobra je obstreljevanje Kotora dalo povod za energično protibombardi-ranje, ori čemer ie vojna mornarica tako
izborno posegala vmes, da se je na Lovčenu nameščena mednarodna artiljerija morala preseliti na nove, bolje zakrite postojanke za višinsko črto, ki so pa kotorski trdujavski artiljeriji omogočale še veliko boljše streljanje kot pa prej.
Pri sedanjem napadu je mogočni ogenj trdnjavskih baterij in ladijskih topov, več dni trajajoče streljanje najtežjih kalibrov (treh po trideset in dvainštirideset) imelo strahovit učinek. Neposredno po zaključenju artiljerijske priprave je že bosenska pehota, katere prodiranje preko zasneženih serpentin je pospeševalo megleno vreme, od dveh strani udarila proti sovražnikovi osrednji postojanki na vrhu, čigar zavzetje je zahtevalo več ur krvavega dela.
Ta novi napad iz Hercegovine je odprl vhod v Črnogoro med Adrijo in Trebi-njem na fronti, ki je široka nad 60 kilo-riK.TOv. Črnogorske bojne sile, stisnjene v obliki podkve, so prijete od treh strani. Na zapadu pritiskajo nanje c. in kr. oddelki, ki so prešli v novo ofenzivo, in oni, ki njim ob strani stoje na višinah vzhodno Avtovca in Bileče; na severu jim grozi močna fronta ob Tari, na vzhodu južno Beran in Peči pa s počasnimi, a neprestanimi napadi avstroogrski polki, podpirani po Arnavtih, porivajo sovražnika nazaj. Slika sedanjega položaja v Crnigori je podobna oni pri porivanju Srbov proti Kosovemu. Pritisk napadalcev stiska Črnogorce v vedno se zožujoč prostor. Mogoče je tu le dvojno: ali se združilo v kaki osrednji postojanki za odločilen boj, ali pa se bodo skušali med Ska-drskim jezerom in Gusinjem umekniti v Albanijo.	_._
Francozi razstrelili železniški most
čez Strumo. MILAN, 13..(Kor.) »Corriere deila Sera« poroča iz Soluna, da so Francozi in Angleži včeraj razstrelili železniški most čez Strumo, 6 km od Demir Hisarja na črti Solun - Seres. S tem so železniške zveze s Turčijo in Bolgarsko odrezane. 'I udi grške čete v Seresu, Drami in Kavah so s tem ločene.
Francozi ne smejo letati nad Seresom. PARIZ, 13. (Kor.) »Temps* poroča iz Seresa: Tukajšnji prefekt je naznanil ministru za notranje zadeve, da je en francoski oficir zaprosil za dovoljenje, da bi smel preleteti mesto in si izbrati primeren prostor za izkrcanje, kar je prefekt iz bojazni, da bi bil Seres potem izpostavljen tudi nemškim letalskim poizvedovanjem, odbil.	________
Rusko bollfče.
DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se objavlja: 14. januarja 1916, opoldne.
Sovražnik poizkuša od včeraj zjutraj vnovič, da bi prebil našo besarabsko fronto pri Toporovcah in vzhodno RaranČ. Izvršil ie pet veiikih napadov, katerih zadnji je bil izvršen v današnjih Jutranjih u-rah. Vendar pa se je moral vsekikrat u-makniti ob najtežjih izgubah. Gdličen u-speh pri odbitju Rusov ie imel zopet izvrstno vodeni, v premoči se nahajajoči ogenj naše artiljerije. Od pričetka bitke v vzhodni Galiciji in na besarabski fronti ]e bilo pri armadi barona Pflanzer - Bal-tina in pri avstrijskih četah generala grofa Bothmerja ujetih nad 5.100 Rusov, med njimi 30 oficirjev in praporščakov. Pri Karpilovki v Voliniji so naši poizvedovalni oddelki razpršili par ruskih poljskih straž.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN, 14. (Kor.) Veliki glavni stan, 14. januarja 1916. Nobenih dogodkov posebnega pomena.
Vrhovno armadno vodstvo.
Neresnične vesti o slabem ravnanju
z ruskimi ujetniki v Nemčiji. BERLIN, 13. (Kor.) Wo!ifov urad poroča: V Rusiji je razširjeno mnenje, da se z ruskimi vojnimi ujetniki v Nemčiji postopa slabo. Kako napačno je to mnenje, kaže zopet določba vojnega ministrstva, ki dovoljuje ruskim vojnim ujetnikom, da smejo posebej praznovati svoje božične praznike.___
I avstriisko-ilelilaaskega mi
DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno s© objavlja: 14. januarja 1916, opoldne.
Na jugozapadni fronti nič pomembnega, Posamezne točke Naborjeta in Rablja so bile v sovražnem topovskem ognju. Delovanje italijanskih letalcev se ie razširilo tudi na ozemlje Trsta. Na "Piran vržena bomba ni povzročila nobene škode.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Poročilo Ccdorne.
DUNAJ, 13. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo Ca-dorne 12. januarja.
V gornjem Val Camonica je razrušila naša artiljerija dne 10. januarja eno nasta-nišče in oporišče sovražnika v oddelku med vrhom Ercavallo in Tonale. V Val
Lagarini je bilo zvečer istega dne ob izgubah odbit artiljeristično pripravljen sovražen napad na naše postojanke pri Castello Dante. Na ostali fronti do morja se je nadaljeval včeraj topovski boj. Na obeh straneh živahno delovanje letalcev. Naše brodovje je kljub neugodnim atmo-sfernim razmeram in viharju plulo nad Gardolom, severno Tridenta, - bombardiralo to sovražno letališče in vrglo na povratku par bomb na kolodvore v Triden-tu in Roveretu in taborišče pri Volaiiu. Vrnilo se je nepoškodovano. Sovražni letalci so metali bombe na nekatere kraje v soški ravnini, ne da bi napravil* kako škodo.
Italijanska grozodejstva.
DUNAJ, 13. (Kor.) Iz stana vojnih poročevalcev se javlja: Grozno in ogorčlji-vo se glase poročila o nasilstvih, ki jih za-krivljajo Italijani v »odrešenih« ozemljili. Streljanje neoboroženih civilnih oseb o-bojega spola brez prejšnje preiskave, ki so po^ostoma osumljene vohunstva le na podlagi proskribcijskih list, so redni dogodki. Iz dolge vrste takih justifikacij in drugih grozodejstev naj naglasimo sledeče posebno kričeče slučaje. Župnik v Tržiču, Kren, rodom Furlan, je bil osumljen, da je porabljal podzemski telefon v cerkvi in so ga že ustrelili kot ogleduha. Poprej so vojaki duhovnika navezali na osla in ga tolika časa gonili po trgu pred cerkvijo, dokler se ni onesvestil. Gnusna je nadalje usmrtitev sedmero prebivalcev v Villesse. Ti mučeniki so bili obdol-ženi, da so pobili neko poizvedovalno konjiško stražo. Brez sodnega postopanja, da, niti da bi bil sploh obdolžitev preiska! glede njene resničnosti, je dal italijanski stotnik teh sedem mož ustreliti. Nesrečni ženi, ki so jej umorili moža in sina, so prepovedali nadeti si žalno obleko. To so jej dovolili še le potem, ko je bila ne-krivda vse sedmorice ustreljenih dokazana. Neosnovanost obdolžitve izhaja že iz dejstva, da so prebivalstvo takoj po dohodu Italijanov razorožili in mu odvzeli celo nože. Temu strašnemu zločinstvu se vredno pridružuje masakriranje neke avstro - ogrske patrulje, o katerem se je doznalo sedaj. V neki noči ltoncem junija jc poizvedovala avstro- ogrska patrulja 10 mož na planoti med Tržičem in Za-grajem proti italijanski fronti. Tam je zadela na veliko močnejo italijansko patruljo. Po kratkem času medsebojnega obstreljevanja je sovražna patrulja obkolila našo, ki se je morala vdati, ker je bila veliko šibkeja. Po razoroženju naše patrulje so jo Italijani na krut način masa-krirali s tem, da so vojakom z nožem razparali trebuhe in jih v takem stanju pustili tamkaj. _
Propaganda Carcana za vojno posojrlo. RIM, 13. (Kor.) Minister Carcano je i-mel na kapitolu govor za vojno posojilo, v katerem ie izjavil, da uvideva sedaj vsak Italijan potrebo, da se za vedno potolče dednega sovražnika, doseže naravne meje, zagotovi svobodo morja in prepreči barbarstvu, da bi prekrižalo pot zapadni kulturi Italija in njeni zavezniki bodo sklepali mir le po odločilni, zmagoslavni zmagi.	________
i mninm Milča.
BERLIN, li. (Kor.) Veliki glavni stan, !4. januarja 1916.
Vsled viharja in deževja je bilo bojno delovanje omejeno na posamezne topovske dvoboje in boje z ročnimi granatami in minami. Vrhovno armadno vodstvo.
Angleška spodnja zbornica.
LONDON, 13. (Kor.) V spodnji zbornici je izjavil Chamberlain, minister za Indijo, da je vest nekega ruskega lista, da so Perzijci vpadli v Belučistan, neresnična. Glede operacij v Mezopotamiji je izjavil Chamberlain: Armada generala Aylme-rja je bila radi vremena — vse ranjence je bilo treba odvesti po reki — dne 10. januarja še v bližini šejk Saida. Naša konjenica je dognala, da se nahaja sovražnik pri Esinu (6 milj zaoadno Kutelama-re). To ie postojanka, iz katere je general Tovvnshend pregnal Turke septembra meseca v bitki pri Kutelamari.
Morska poplava v Hamburgu. . HAMBURG, 13. (Kor.) Visoka plima v Hamburgu je dosegla v četrtek zvečer izredno višino 18 čevljev in 3 palcev. Vse kleti ob vodnem robu in v nižje ležečih mestnih delih so bile pod vodo. Voda je uničila velike množine blaga. Cestnože-lezniški in vozni promet je ustavljen, ker so bile ceste deloma % m pod vodo. Ob V2I-? ponoči je dosegla plima najvišje stanje.	__
Kardinal Mercier odpotoval v Rim. BRUSELJ, 12. (Kor.) Kardinal Mercier, nadškof v Mechelu, je odpotoval včeraj v Rim. _
Iz Kitajske.
HONKONG, 12. (Kor.) Vlada v Kantonu poroča o porazu upornikov, ki so bili popolnoma potolčeni in so imeli težke izgube. Uporniki so zasledovani.
S turŠKIH &0jlU.
CARIGRAD, 13. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Kavkaska fronta: Južno in severno reke Aras je izvršil sovražnik z znatnimi silami srdit napad na prednje postojanke našega centra, a je bil s protinapadom ob izgubi številnih, mrtvih, dveh strojnih pušk in množine orožia vržen v stare postojanke. — Dardanelska frenta: Sovražne vojne ladje so obstreljevale Teke Burnu in Seddil Bahr. Eno naših letal je metalo bombe na en sovražen monitor in ga prisililo, da se ie umaknil. V okolici Seddil Bahra je bilo sestreljeno peto sovražno letalo tipa Farman.
LONDON, 13. (Kor.) Poročevalec angleškega časopisja v Mezopotamiji poroča: Prodiranje generala Aylmera ob Ti-grisu, da bi se združil z generalom Tovvn-shendom pri Kutelamari, je zadelo 11a srdit odpor. Angleška pehota je dne 6. t. m. pri Sejk Saidu napadla na obeh bregovih reke v znatni sili se nahajajoče Turke in se je zakopala na desnem bregu pred fronto sovražnika. Naslednje jutro je prišla naša konjenica med okope v skrajno desno krilo sovražnika, pri čemer je ujela 550 Arabcev in Turkov in uplenila 2 morska topova. Naša pehota je imela težke izgube. Dne 7. t. m. se je vršil boj tudi ob levem bregu reke. Naše čete so prišle v srdit ogenj sovražnih pušk in strojnih pušk. Obkoljevalni poizkus sovražne konjenice je preprečila naša konjenica. Vendar pa je bila sovražna pe-l ota premočna, jia_bi se jo vrglo.
Konferenca ogrske neodvisne stranke.
BUDIMPEŠTA, 13. (Kor.) Neodvisna stranka je imela danes popoldne konferenco, na kateri je bilo sklenjeno, da se stranka kakor vse druge opozicijonalne stranke udeleži delovanja regnikolarne deputacije, ki se sestane na željo Hrvatov v svrho ureditve vprašania grbov. Utemeljevanje sklepa pravi, da imaio dela regnikolarne deputacije značaj delegacij. Za člana regnikolarne dcputacije je bil od strani neodvisne stranke izvoljen poslanec Akuzij Bizony.
Škof Vazilij fiossu umrl.
BUDIMPEŠTA. 13. (Kor.) Grško - ka toliški škof Vazilij Hossu je umrl danes v Budimpešti v starosti 50 let za mrtvo-udom.
Iz Mehike.
VVASHINGTON, 12. (Kor.) Državni tajnik L.ansing je zahteval od Carranze brzojavnim potom takojšnje kaznovanje razbojnikov, ki so ustreli!i v pondeljek 17 A-merikancev v Chihuahna.
Položaj,
14. januarja.
Praška »Union« razpravlja o dogodkih zadnjih dni na Balkanu in riše položaj z ozirom na brezuspešni konec galipolj-skega podjetja in na zavzetje Lovčena v glavnem tako-Ie: Četverosporazimi preživlja sedaj težke dneve, morda najtežje v času vse vojne. Ena žalostna vest sledi drugi. Kak smisel je imelo žrtvovanje 200.000 vojakov na Galipolju, to klanje? To je fiasko, ki je zadal ugledu četvero-sporazuma smrten udarec pred mohame-danskim svetom. Z ozirom na zavzetje Lovčena pravi, da so naše čete izvršile pravo Herkulovo delo. Potem vprašuje: Ali ti novi udarci ne odpro oči četvero-sporazumu, saj dokazujejo . vsakomur jasno brezuspešnost nadaljevanja te vojne?! Ali hoče še nadalje žrtvovati ljudi in se vdajati prazni nad!, da bi mogel izsiliti preobrat v vojni sreči? Ali se ne boji sve-tovnozgodovinske odgovornosti za na-daljne brezkoristno prelivanje krvi, ki mu more donesti Ie novih porazov, centralnima vlastima pa novih uspehov? Ali se še ne zdi njegovim voditeljem, da je prišel čas, da bi mislili na mirovna pogajanja, namesto da se vdajajo krivi nadi, da bi se jim posrečilo, da z zavlačevanjem vojne omajajo centralni vlasti?
Ta apel v praškem listu je gotovo več nego utemeljen po razvoju vojnih dogodkov-na Balkanu. Res sledi udarec za udarcem. Ravnokar nam je došlo poročilo o takem novem silnem udarcu: naše čete so zasedle Cetinje, glavno in prestolno mesto kraliestva Črnegore, skalovito gnezdo
Tega dogodka smo sicer pričakovali takorekoč z uro v roki od ure do ure. vendar napravi ta vest gotovo silen moraličen utis na obeh straneh vojujočih se strank — seveda na vsaki v drugačni ^smeri. Nezavzetnost in nedostopnost Črnegore ste bili nekdaj resnici, danes ste legenda.
Sedaj pa, ko je prepozno, se oglašajo z grenkimi rekriminacijami in se jim z.ii neverjetno, kako da niso zavezniki pomagali hrabrim Črnogorcem. Glavno ost teh rekriminacij obračajo angleški listi proti — Italiji. In to že iz razlogov političnega prijateljstva in iz pomorsko-strategičnih ozirov. Pomoč, ki jo pošiljajo sedaj v Albanijo, da je zagonetna, četudi govore morda zanjo dobri razlogi. Zakaj ni Italija pomagala? Ti ljubi Bog, saj pripove-
Sfraa fl.
.EDINOST* štev. 15.
V Trstu, dne 15. januarja 1916.
dujejo italijanski listi dovelj glasno dan na dan, da se mora italijanska politika urav-r-iti po italijanskih interesih in sentimentalnosti da ne smejo vplivati nanjo. »Prijateljstva«, da. kolikor hočete Srbija in Crnagora. sicer pa ima Italija svojo balkansko politiko. Nihče naj se ne čudi torej, da Italija ni hitela, da bi pravočasno prišla s svojo pomočjo Srbiji in Crnigori.
Nu. ko že hočejo angleški listi zvračati krivdo na Italijo, bi jim ta lahko vrnila milo za dragom obilnimi obrestmi. Mogla bi reči: Ne mi, vi. Angleži, ste krivi v prvi vrsti, ker je vsa vaša politika produkt trdega egoizma in vse vaše postopanje zavratno in neiskreno, ker nikdar ne mislite resno na odkrito sodelovanje in medsebojno podpiranje tudi tam. kjer ne gre direktno za kak angleški interes, marveč hočete le izrabljati zaveznike za svoje namene!
Tako more odgovoriti Italija in se pri tem sklicevati na klasično pričo. Francoski politik Hervč pravi naravnost, da so na vsem balkanskem neuspehu krivi Angleži, ker niso hoteli prepustiti vodstva francoskim generalom, ki bolje poznajo načela velikopotezne vojne, nego pa Angleži, ki poznajo le vojno v kolonijah. ^Figaro« pa kaže direktno s prstom na angleškega generala Hamiltona kot krivca. ki pa zopet meče krivdo na »neokretni vojni urad« v Londonu. Bilo kakor bilo: vsekakor so krivi Angleži!
Sicer pa se more Italija, ako se oglasi s takimi očitanji na naslov Anglije, sklicevati na svoj notranji položaj, na svojo stisko glede oglja in žita — na mile prošnje g. Luzzattija, naj vendar Angleška človeški postopa z Italijo. In Italija je menda sedaj tudi zaveznica Anglije.
Tembolj se moramo pa čuditi, da se Rusiji še niso odprle oči in da ruski diplomat je še vedno verujejo v iskrenost Angležev. Med drugimi je čestital za novo leto londonskemu listu »Times« tudi ruski minister za vnanje stvari Sazonov. Pisal je: »Vsak ugledni Rus veruje v Anglijo. Vemo, da naša čutstva zvestega prijateljstva dobivajo tam odmeva, in popolnoma zaupamo prijateljstvu Velike Britanije napram ententi. Mi se ne oziramo na šepetanja o nepoštenosti Anglije, naj prihajajo s katerekoli strani. Vemo, da so ta sumničenja povsem neosnovana in da se samo zato mečejo v svet, da bi povzročile razdor med zavezniki«. Ne dvomimo, da pride čas, ko ta vera v angleško zvestobo in lojalnost prinese tudi grenko razočaranje.
Rekli bi, da je po zadnjih udarcih, ki jih je dobil četverosporazuin na Balkanu, prišel tudi za Grško in Romunsko tisti psihološki moment, ko se mora prenehati vsako omahovanje in se morate odločiti v svojem interesu. Sedaj ne koristijo nobene rekrimrnacije n. pr. radi pridržanja grškili parnikov z žitom in oviranja brzojavnega prometa, ali pa radi nezaslišanega zatiranja. Sedaj je treba odločnega sklepa, ki napravi konec dosedanji mučni nejasnosti_________
Proti patnja naše salute.
Uradno poročilo 10. t. m. nam je sporočilo, da je preračunjevalni kurz za plačila potom poštne hranilnice v Nemčiji določen do nadaljnega na 140 kron za 100 mark, v Švico pa na 150 kron za 100 frankov. Če pomislimo, da je pred vojno imel frank vrednost 0*95 K, marka pa, recimo, 1'20 K, potem je padla vrednost kron napram franku za skoraj 58 odstotkov, napram marki pa za 21*6 odstotka. Resnica je, da so padie tudi valute drugih držav, tako n. pr. ruska, nemška, celo tudi francoska in angleška, ali vendar je padec valut pri nas razmeroma največji. Odkod neki to?
Glavni vzrok padanja naše valute pač leži v tem, da sino obkoljeni od sovražnikov, ki nam ne dopuščajo izvažati naših proizvodov v taki meri, kot smo jih pred vojno. Vsi oni dohodki, ki so se stekali v našo državo iz teh izvozov, so sedaj skoro usahnili. Uvoz nasprotno se je primeroma !e malo zmanjšal, tako da kaže naša trgovinska bilanca znaten deficit. Uradno je konstatirano, da se je izvoz zmanjšal za 70, uvoz pa le za 30 odstotkov. Naši trgovci morajo torej veliko več plačevati v inozemstvo, kot inozemstvo njim.
Miri esra srca lahko trdimo, da se te razmere ne bodo nič zboljšale, ampak ua bodo postajale vedno slabše, če ne poseže vmes močna državna oblast, ki bo z raznimi odredbami skušala to vrzel med izvozom in uvozom tako premostiti, da ne bo imelo to slabili posledic za našo valuto.
Prva odredba vlade je že izšla. Glasi se, da morajo vsi trgovci in sploh vsi imetniki deviz (inozemskih menic) te devize izročevati Avstro-ogrski banki. S tem bo
gotovo dosti pomagano, ker bo tako izključena vsaka naši valuti škodljiva špekulacija. Avstro-ogrska banka bo imela torej pregled vsega izvoza in tako vse vrednosti inozemskih deviz. Enako dobi od trgovcev in bank obvestila, koliko deviz potrebujejo, da plačajo uvoz iz tujine. Avstro-ogrska banka bo v prvi vrsti upoštevala take trgovce, ki uvažajo neobhodno potrebno blago, posebno živež. Druge uvoze, posebno one luksurijoznega blaga, omeji kolikor mogoče, če že ne prepreči popolnoma.
Nadalje bo Avstro-ogrska banka, ki bo imela natančen pregled o zalogi in po-praševanju po devizah, mogla določevati devizam primerno stalno ceno. Primanjkljaj, ki mora nastati vsled že omenjenga znižanega izvoza, bo morala kriti ta centralna banka, t. j. Avstro-ogrska banka, potom raznih drugih finančnih operacij. Omenili smo prej, da mora določati Avstro-ogrska banka stalne cene, to je, da ostanejo cene vsaj za neko dobo enake in se ne bodo menjale tako hitro kot sedaj. To je neobhodno potrebno za vsakega trgovca, ker drugače sploh ne more izvršiti nobene kalkulacije. Za zgled, kako nevarnost pomenja ta nestalnost cen deviz za trgovce, naj navedemo samo slučaj, ki se je zgodil v zadnjem četrtletju lanj-skega leta. Mnogo trgovcev je tedaj, upajoč da bodo slavne zmage, ki so jih izvo-jevale združene armade, vplivale na poli-tično-gospodarski položaj, in da se na ta način zopet dvigne naša valuta, odložilo za nekaj časa svoja plačila, češ, devize bodo cenejše in mi bomo na boljšem. V resnici pa je naša valuta še bolj padla in devize so poskočile, dotični trgovci pa so imeli jako občutno škodo. Po novi odredbi pa bodo trgovci pred takimi izgubami zavarovani.
Kakor smo že omenili, je to le ena odr redba, kateri morajo slediti še druge ener-gičnejše, če hočemo, da dospemo do za-željenega uspeha, ki obstoji v tem, da obdržimo našo valuto kolikor mogoče dolgo časa na eni in isti višini. Če dosežemo to, smo že veliko dosegli, ker dovesti našo valuto na ono mesto, na katerem je stala pred vojno, bo naloga šele po sklepu miru.
V naslednjem naj omenimo še neko drugo idejo, kako bi pomagali naši valuti. Ta ideja obstoja v tem, da podkrepimo s kolikor mogoče visokimi zalogami zlata Avstro-ogrsko banko. Gotovo je znano, kaj so napravili Nemci ob izbruhu svetovne vojne. Milijoni in milijoni zlata so romali v zakladnice Nemške banke. In v resnici, to ni ostalo brez uspeha. Poleg drugih činiteljev je pripomoglo tudi to, da se nemška valuta še sedaj tako krepko drži. To lahko storimo tudi pri nas. Med občinstvom in v bankah ieži še dosti zlata, ki ne prinaša dotičnikom nobenega dobička. Ako bi pa ležalo to zlato v kleteh Avstro-ogrske banke, bi imelo to precejšen vpliv na veljavo našega papirnatega denarja. In takega zlata je, kakor se ceni, okoli 400 milijonov kron; svota,.ki že nekaj zaleže.
Zdelo se bo marsikomu posebno poslednje precej čudno, a dandanes, ko živimo v času krušnih, mlečnih in še raznih drugih znamk, taka odredba ni izključena.
Država ima pravico, zahtevati od posameznika vse neobhodno potrebno, če zahteva to splošna korist.
Pomisliti moramo, da bo imel nazadnje tudi vsak posameznik dobiček od tega. Ker če se posreči, da obdržimo našo valuto na sedanji višini, preprečimo tako vsako draženje živil, ki jih dobivamo iz inozemstva. Zatorej je vsakega sveta dolžnost, da je pripravljen, da izpolni vestno vsako odredbo vlade, ki je name njena^vpokrepi^	__
Razne pomične vesti.
Italijanske misli o Srbiji. Ravno včeraj smo omenili v navadnem poročilu o položaju, na kak vražji — prav italijanski način si predstavlja Italija svojo ulogo — rešiteljice Srbije. Misli Italijanov o bodočnosti Srbije in nje vzpostavi nam kaj drastično osvetljuje neki članek v »Idea Na-zionale« o jadranskem vprašanju. Opozarja na možnost navzkrižja v interesih Italije in Srbije ter poudarja, da človeško vedenje prve napram Srbiji in nje pobegli vojski ne more nikakor vplivati na italijansko politiko. Besede Sonnina — italijanskega ministra za vnanje stvari — o vzpostavi narodne srbske države da ne morejo pomeniti nikake drugačne rešitve jadranskega vprašanja, nego Jo je morala zahtevati Italija!! Srbske zahteve do A-driie so izključene. Adrija je za Srbijo gospodarski, ne pa politični problem. Srbija potrebuje otvora na Adriji, ne more pa misliti na to, da bi postala tam dedinja
PODI
l t K
GRESNICE.
Gcrozn. — Frsccoski ip&U X-vier da Monttfpia
—O. je dcial živahno, — ne skrbite, za ceno se ne bova prepirala. $e nikdar, niseri? videl tako posrečenega in brez-! hibnega dela, kot je ta risha in izvedba. Imejte kakršnekoli nauienc glede tega! mojstrskega dela, zadovoljen sem z vsem, j kar rečete. Ali se vam zdi sto zlatnikov i dovolj?
—	Ta slika ni na prodaj.
-- Recite rajši, dragi moj gospod Torcy, da se vam zdi moja ponudba prenizka.
—	Nikakor ne, toda ____
—	Dobro torej! — je nadaljeval gospod de Vaunoy, — priložite to sliko onima drugima dvema, za kateri sem bil tako srečen, da sem ju kupil, in k določeni svoti vam dodani še Štiritisoč frankov. Ali vam je všeč tako?
Avstrije, ker bi sicer takoj postala sovražnica Italije! 2al, da obstoji — prosimo, tako piše ugledna italijanska publikacija
—	neki megalomanski srbski imperijali-zem, ki saA o veliki Srbiji na Adriji, ki bi bila enakopravna z Italijo! Te sanje da ste netili Francija in — Avstrija! Ce sedaj Italija — tako nadaljuje »Idea Nazionale«
—	deluje za Srbijo, dela to seveda le za tako Srbijo, ki se bo prilagajala interesom Italije, ne pa za večjo Srbijo, ki bi jej bila nevarna.
Že ta prijateljska opominjanja so dovolj hud tobak. Ali še hujega nudi Srbiji neapeljski »Matino«, kakor smo že včeraj omenili. Pravi, da Italija ob sentimentalnem motrenju ne sme pozabljati na svoj »sveti egoizem«. Italija da ne sme misliti na interese drugih, ampak na italijanske. Sentimentalnost Srbom v prilog da bi bila istotako nemodra, kakor nespametno
—	kako lepo rečeno — lajanje tistih, ki dan na dan kriče o vojni napovedi med Nemčijo in Italijo. Potem sledi že omenjeni poziv, naj se srbska država z ostanki svoje vojske stavi pod zaščito Italije. Ta poziv je v polnem soglasju z diktom v »Idea Nazionale«, češ, da zdrava srbska politika more biti le v tem, da gre z Italijo — proti Avstriji! Rečeni italijanski glasili nas postavljati pred zagonetko. Bog sam razumi psiho italijanske politike! Najprej odrekati komu bodočnost in mu govoriti: »S svojimi aspiracijami si mi sovražnik, tvoji interesi so v navzkrižju z mojimi, prijatelja si moreva biti le tedaj, če si ti slabič in obnemogel, jaz pa velik in močan — in ga potem vendar pozivati, naj se ta maltretirani slabič postavi pod zaščito mogočneža, ali, konkretno govorjeno, naj gre Srbija z Italijo proti Avstriji, kateri poslednji očita italijansko glasilo v isti sapi, da je netila velikosrbski imperijalizem: vse to nas postavlja pred psihološko zagonetko, ki jej ne verno druge razrešitve, nego v hidrofobiji italijanskih politikov, ki jim jemlje vsako možnost, da bi vsaj pametno in logično
—	četudi ne upravičeno in veljavno — utemeljevali aspiracije italija ske politike.
Domače mil
Razpis štipendij iz štipendijske ustanove »Ivan Marija Vatovec« za slovenske dijake tržaške gimnazije. Podpisani odbor podeljuje za šolsko leto 1915/1916 iz go-rihnenovane ustanove in po* določilih ustanovnega pisma dve štipendiji v znesku po K 200. Pravico do štipendija imajo pridni, nadarjeni in potrebni revni dijaki tržaške državne gimnazije, kateri so slo venske narodnosti ter obiskujejo obligatni slovenski tečaj na tem zavodu. Ako so sicer dani vsi pogoji, imajo prednost dijaki, rojeni pri Sv. Ivanu pri Trstu, in ako bi takih ne bilo, tedaj dijaki, rojeni v tržaški okolici. Prošnje za podelitev morajo biti pismene in opremljene z spodaj označenimi listinami ter poslane po pošti podpisanemu odboru v roke društvenega tajnika g. Miroslava Pretnerja, vodje c. kr. pripravnice srednjih šol v Trstu, ulica Fontana štev. 10/11 nadstropje. Prošnjam je prilQŽiti: rojstni in krstni list, šolska izpričevala vsaj poslednjih tečajev, potrdilo ravnateljstva tržaške državne gimnazije, da je prosilec vpisan kot reden dijak tega zavoda in da obiskuje obligatni slovenski tečaj, in končno ubožni list. Prošnje je vložiti najdalje do 15. februarja 1916. leta. Na kasneje dospele prošnje se odbor ne sme ozirati.
Odbor Dijaškega podpornega društva v Trstu
Surovi sladkor kot krmno sredstvo. V
očigled pomanjkanju krmnih sredstev zadobiva krmljenje s surovim sladkorjem letos večji pomen. Centrala za krmna sredstva poživlja zato posestnike živali, da naznanijo sedaj pristojnim oblastim, koliko rabijo surovega sladkorja za vso kampanjo, da se zarnore dognati celokupna potreba do nove žetve. Surovi sladkor bo razdeljen kmetovalcem potom kmetijskih zadrug, kjer pa ni teh, potom občine po pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu. Mestni lastniki živali morajo naznaniti svoje potrebščine pri občinskem zastopstvu. Preskrba občin se izvrši potom centrale za krmna sredstva. Ker je potrebno dobiti kolikor mogoče hitro natančen pregled, morajo reflektanti na surovi sladkor prijaviti svojo potrebščino najdalje do 1. febr. pri pristojnih oblastih, toda vsak lastnik živali le pri eni oblasti. Preprečiti se mora, da bi kak posestnik živali naznanil svojo potrebščino tako pri občini kakor pri kaki kmetijski družbi, ker bi bilo tako nemogoče dognati natančno potrebščino, kakor se namerava.
Društvo c. k. upokojencev za Trst in okolico, vabi člane in nečlane in vdove c. k. državnih uslužbencev vseh kategorij na društveni shod, ki se bo vršil v dvorani c. k. državnih uslužbencev v nedeljo, dne 16. januarja, ob 3 popoldne, ulica Far-neto 7 I., na levi. Prosi se tudi, naj se prinese s seboj penzijski dekret. Dnevni red: Predložitev prošnje c. k. ministrstvu. K obilni udeležbi vabi odbor.
Poštni in brzojavni promet z inozemstvom. Z včerajšnjim dnem se je zopet začel poštno-nakazni promet med Avstrijo in Bolgarsko. Za to veljajo iste določbe S kakor za poštnonakazni promet s Turčijo. ^^ Zlasti se morejo poštne nakaznice v Bol- = garsko oddajati le pri eraričnih poštnih uradih in le pri tistih razrednih poštnih uradih, ki so posebno pooblaščeni v to. Poštne nakaznice je izpolnjevati v veljavi frankov. Najvišji znesek je določen na 500 frankov.
Popravljamo. V včerajšnji številki smo poročali, da je nagle smrti umrl 62 letni Srečko Nementz, lastnik zaloge oglja v ulici delle Acque. Svojci g. Nementza nam sporočajo, da je g. Nementz živ in zdrav in da gre tu za zamenjavo oseb, ki imate slučajno enaki imeni. *
Mesta zastavljalnica. Danes od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajale na dražbi dragocenosti serije 135., zastavljene meseca junija 1914. na zelene listke, in sicer od štev. 260.000 do štev. 261.900.
ZOBOZDRAVNIK
Dr.J.Cermak
se Je preselil in ordinira sedti
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zotiovbrez bolečine. Plombiranje.
UMETNI ZOBJE.

j
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol PerničK
ordinira od 11-1 pop.
Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne).
\ Umetni zobje |
*	i In Urez CeUnstI, zlate Krone in olirobkl |
♦	VILJEM TUSCHER i
Samomorilni poizkus. Včeraj • popoldne ob eni so z redarstvene stražnice pri Sv. Alojziju telefonirali zdravniški postaji, naj bi takoj prišel službujoči zdravnik v takozvani »borovi gozdič« (Bosco dei Pini),| češ, da se tam nahaja neka ženska, ki nujno potrebuje zdravniške pomoči. Z zdravniške postaje se je zdravnik nemudoma odpeljal v rečeni gozdič in tam je res našel 58Ietno Nežo bkrlovo, ki je bila s samomorilnim namenom izpila nekoliko karbolne kisline. Potem, ko ji je podelil najnujnejšo pomoč, je zdravnik nesrečno žensko dal odpeljati v mestno bolnišnico.
Pazite na otroke! Včeraj popoldne ob politreh je Marija C., ki stanuje v hiši št. 5 v ulici Carpison, prinesla na zdravniško postajo svojega komaj triletnega sinka Marija, kateri se je bil — igraje s kosom marmorja — precej težko ranil na sredincu in na dlani leve roke. Rano na dlani mu je moral zdravnik zašiti z dvema Šivoma.
t	konces. zobotehnik	*
: TRST, uL Cassrma št 13,n. n. I
Ordinira od 0 zjutraj do 6 zvečer.
Izpred sodi m.
En milijon pisalnih strojev
Kemiiigtoi)
je na prodaj8
Mm izdelovanje ni doseglo takega uspeha!
Pisalni stroji REM1NGTON • normalni model, tabulator model, računski model, specijelnl model. — V vrednosti in kakovosti nedosegljiv!
REMINGTON
Delniška družba pisalnih strojev, z. o. p. (prej GLOGOWSKI & C.o
Trst Piozza delta Borsa 14, TeLMO?
Zopetna otvoritev
Kavarne Wii
v ulici Vieftna št. 15
Izbera vseh tu- in Inozemski rnerodaj-nlh časopisov, Ilustracij In mesa?mkov. Slovenski Časopisi PosSreiba Jotna.
Za obilen obisk se priporoča
Kari Pram, lastnik.
Neosnovana ovadba radi pretiravanja cen.
Pri Sv. Ivanu so se ženske pritoževale proti policijskemu nadzorniku Kralju in nadstražniku Pertotu, češ, da se v trgovinah Marije Jakličeve in Jurija ter Ane vdove Gašperšičeve prodaja slanina po 8 K 50 vin. kilogram, torej po pretirani ceni.
Vsled teh pritožb je policija vložila ovadbo proti gorenjim radi pretiravanja cen.
Na prvi razpravi, ki se jc vršila pred okrajnim sodnikom de Pratijem, so obtoženci priznali potom svojega zagovornika. Predlagali pa so, naj se potom trgovske zbornice pritegnejo informacije o okolnosti, da slanina izgublja na teži vslec osušenja 10 odstotkov, vsled solenja pa 1
odstotek. Predložili so tudi račun, iz ka	TRST Via Carinil
terega je izhajalo, da so ga oni kupili n Sp9€9imHgš „ kožni m spolne aoL-zm
Po najulšji ceni Kupuje ježke (Knoppern) tvrtika K. fl. RREGSR, Ljubljana, postni predal sM W
Pr. H 0R¥HY
debelo po K T20. Stroški režije znašajo 10 odstotkov.
Sodnik je ugodil predlogu obtožencev • in preložil v to svrho razpravo.
Na zaključni razpravi se je prečitala informacija trgovske zbornice, iz katere je izhajalo, da navedbe obtožencev odgovarjajo resnici.
Sodnik videč, da so obtoženci imeli le okoli 4 odstotkov dobička, je oprostil vse tri obtožence vsake krivde. Opravitelj državnega pravdništva je priglasil vzklic radi krivde in ničnosti oprostilne razsodbe.
MALI OGLASI.
Gospo
daje lekcije v italijanščini, nemščini in francoftčini. Ul. Barriera 1. I.	16
Proda
se polica s šipami in klop po nizki ceni. Via Barriera I, I.	17
DVAffffl se	ov z trtami obdelano zemljo
PiUllI! v štorklji, na desno rojanske cerkvn pri cesti. Pogoji se izvedo v kavarni „liniverso" (blizu Nar. doma). Vprašati po g. Specbar-ju gospodično pri blagajni.	13
Naznanila preselitve! ^
ŠIBKOST In NEfttfOZHOSl sa BOLEZNI v NOGAH in SKUPIH. Sprejema od tO - 1 pop. 1» 4 • 7 twei«r ob nedeljah od tO - t.
gfc. - ,- . '■—- f 'ifTft, —	■ .. iffl^
S¥@jtllk
• io baterij
K. A.
UuMlimn, Petra cesta 21-23
poštni predal štev. i 27
IVANČIČ & KCRINČiČ v Gorici se je preselila
začasno v Domberg št. 140 (prej trgovina i m	B ^HM^tfff*!	t£tf*lllf "«"
Andrej Pahor). Priporoča se ceaj. odjemalcem vi-t	9 rgOlrSS	t, Clifi ■ ■ pavske doline. 034
—	Ce bi sprejel to, bi se moglo reči, da vas hočem oropati za vaš denar, gospod, — je odgovoril Maurice. — Verjemite mi, da si nikakor ne domišljam toliko o vrednosti mojih del, da bi mislil, da je pastelna slika, naslikana v treh dneh, vredna štiritisoč frankov.
—	Ah, kaj to! Če človek hoče zadovoljiti svoje muhe, ni stvar nikdar predraga. Ta pastelna slika mi ugaja in jaz sem zelo bogat. Če jo torej plačam drago, jo šc vedno dobim skoraj zastonj. Vi umetniki znate prav dobro izdajati denar. Izrabljate torej brez poinislika mušice ubogih milijonarjev, ki ne razumejo drugega, kot grabiti na kup. V ostalem se pa naš denar likdar ne more uporabiti bolje, kot če se podpira tako odličen talent kakor ste vi. In potem mi v resnici še izkažete veliko uslugo. V svojem kabinetu imam zelo lepo Latourjevo sliko, ki ji manjka nasprotna podoba, in ta glavica mladega dekleta se bo izborno skladala znjo. Torej ali je stvar v redu?
—	Zelo ža! mi je, res, da vam ne morem ustreči.
—	Kako, res ne?
—	Da, gospod, res ne?
—	Če vam ponudim šest, sedem, deset tisoč frankov?
—	Gospod, četudi mi ponudite vse svoje imetje, bi vendar ne mogel sprejeti vaše ponudbe.
Gospod de Vaunoy se je posmejal.
—	Aha, začenjam umevati, — je dejal, — tu je sfee vmes, kaj ne?
Maurice se je poklonil in pritr je valno pokimal.
—	Moj Bog! — je vzkliknil bankir, — zakaj mi niste povedali tega že prej? Dobro je, nočem vas siliti več.
—	Hvala vam.
—	Ker sva torej sklenila današnjo kupčijo, vam le še hočem napraviti ponudbo, ki jo, kakor upam,, sprejmete brezpogojno.
—	Če je odvisno od mene, da jo sprejmem, sem vam popolnoma na razpolago.
(Dalje.)
HIHill^ EEUSIšiHII imilFJ^SII ■HMHEHlEBg
| Ljubljanska kreditna banka g
podružnica v Trstu------■
ulica Caserma štev. 11
Blagajna je ofltria od 9—1
i 1
Centrala
Ljubljana.
s Split, Celovec, Sarajevo, Gorica in Celje.
Dalnlika glavnica
K 8,000.000«— Razervnl zakladi s
K 1,000.000.—
i
= izuriuje najbolje ose v Mno streho spadajoče troisahclle. =
1 Vloge na knjižice o&restuje 4% nette i
H	(rentni da^ek plača banka iz svojega)	|g
1' Vloge no tekoči In 2Iro-račnn nnjDolie po dosoooru. =
I Sprejema Dorzna nnrotlia za usc tu- m inozemske borze I
**	Brzojavni naslov: Ljubljanska banka.
ii
umu		i«	n	mi