im m, mr; sit umuin Dann nnmmiiot iZmalMSn SLOVENSKI Izdaja uf uska Casopisno-zaloZniško podjetje Slovenski poročevalec.* — Direktor: Rudi Janhuba. — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak. — Za tisk odgovarja Franc Plevel. Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica štev. 1 in 3. telefon štev. 23*522 do 23-526. — uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. l/n, telefon štev. 23-522 do 2»-526. — Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova cesta štev. 1. ..telefon štev. tl-*96, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — Poštni -predal 29. — Tek. r. 60-KB 5 2-357. — Mesečna naročnina 200 <»« POMEMBNA OBLETNICA. /7\ vajset let je minilo, kar so kranjski tekstilci I ustavili delo, zasedli tovarne in stopili v stav-ko, ki se je v nekaj dneh razširila po vsej Sloveniji. To je bila mogočna manifestacija revolucionarne sile delavskega razreda, manifestacija zavesti delavskega razreda, da je dovolj zrel in dovolj odločen, da stopi organizirano v boj za svoje pravice. Velika^ gospodarska kriza po letu 1929 je do temeljev pretresla'gospodarstvo raznih držav, med njimi tudi predvojno Jugoslavijo. Ta kriza je najbolj udarila delavstvo zavladala sta brezposelnost in siromaštvo. In te brezposelne množice so vedno glasneje in odločneje zahtevale dela in kruha. Uresničitev teh teženj pa bi bila možna samo v izpremenjenih političnih pogojih. Zato se je borba za kruh razvijala v borbo proti nosilcem krivičnega gospodarskega in političnega sistema. V obrambo pred upravičenimi zahtevami množic, predvsem proletariata, je plast izkoriščevalcev pričel L proti ljudskim težnjam organizirati razna fašistična gibanja. Množice v mnogih državah so to fašistično rovarjenje dovolj jasno obsodile s tistimi demokratičnimi sredstvi, ki so jih za to imeli, z volitvami. Zato zmaga ljudske fronte v Španiji in Franciji leta 1936 in zato tudi polom predstavnikov šestojanuarskega režima v Jugoslaviji 1935. leta. Buržoaziji je trakrat ostalo le še nasilje. Težek ekonomski položaj je tudi v Sloveniji izzval vrsto stavk. Za svoje pravice so stavkali rudarji, kovinarji, lesni delavci, gradbinci in drugi. Vendar se to gibanje ni moglo omejiti le na mezdno borbo, za izvedbo osemurnega delavnika, za ureditev delovnih pogojev, za povišanje plač, ampak se je vodilo tudi proti sistemu, ki je ustvaril tako težak ekonomski položaj delavcev, in proti nosilcem tega sistema. Te stavke so postale tudi politične-borbe, borbe delov—^ nih množic za uveljavljanje splošnih in demokratičnih pravic. - . • ' V takih pogojih so pred dvajsetimi leti stopili v stavko tudi tekstilni delavci. Po svojem obsegu in svoji borbenosti predstavlja stavka tekstilnih delavcev enega največjih bojev-slovenskega delavstva pred vojno. Tekstilna industrija je bila v Sloveniji v posebnem položaju. Zgradili so jo tuji kapitalisti v starimi stroji, ki drugje niso bili več rentabilni, v Jugoslaviji pa so se jim zaradi brezmejnega izkoriščanja delovne sile še vedno izplačali. Petnajst tisoč tekstilnih delavcev je vse odločneje zahtevalo sklenitev kolektivnih pogodb, ureditev znosnih delovnih razmer, uveljavitev osemurnega delovnega časa in povišanje plač, toda lastniki, ki so imeli vso podporo reakcionarnih oblastnikov, niso hoteli o teh zahtevah ničesar slišati, nasprotno, delovne odnose so še bolj zaostrevali. Zato so se kranjski tekstilci prvi poslužili v boju za svoje pravične zahteve stavke in kaj kmalu so jim sledili tekstilci Maribora, Škofje Loke, Celja in Tržiča. Stavka je bila s pomočjo žandarskih kundakov in bajonetov zadušena. Vendar pa se je delavstvo v njej okrepilo. Postala je šola množic. Ves čas je v tovarnah vladala naj večja disciplina in red, utrdila se je povezanost delavcev s kmeti, obrtniki, malimi trgovci in drugimi naprednimi ljudmi, ki so v stavki materialno in moralno podpirali stavkujoče delavce, manifestirala se je enotnost delovnih ljudi, ki je imola v naši osvobodilni vojni tako odločilen pomen. Tekstilna stavka je imela strogo razredno-političnl značaj. To je bil boj delavcev proti kapitalistom ip reakcionarnim oblastnikom. To je bil boj za ekonomske in politične pravice delovnih množic. Zato je tudi stavka imela ogromen politični pomen. Pretresla je kapitalistični red v predvojni Jugoslaviji, skovala je fronto naprednih sil, na čelu katere je vse bolj stopal delavski razred pod vodstvom svoje Komunistične partije. Vse bolj se je utrjevala zavest, da se mora boj za ekonomske zahteve povezati z bojem za ljudsko -oblast. In s to zavestjo se je delavski razred pripravljal, da povede vse delovno ljudstvo v revolucionarno borbo za osvoboditev. Končni boj množic za demokratične pravice Je bil z velikimi žrtvami dobljen. V svobodni domovini je bila ustvarjena ljudska oblast, delavsko in družbeno upravljanje pa vedno bolj povečuje vlogo neposrednega proizvajalca. Slavna in uspehov polna pot je za nami. Vendar pa so pred nami še velike naloge, predvsem da čimbolj e izkoristimo vse to, kar imamo in pri tem delu nam obujanje spomina na slavne dni tekstilne stavke vliva novega poleta. Bivši borci Is Trsta, Goric« in Koroike na obiska v LB Sloveniji LJUBLJANA. 15- sept. N* povabilo glavnega odbora Zveze borcev Slovenije je danes prispela v Ljubljano skupina bivši borcev udeležencev NOV iz Trsta, Gorice in Koroške. Kot goje republiškega odbora ZB si bodo bivši birci skupaj z vojnimi tovariši iz Slovenije, ki so se borili na področju Trsta, Gorice in na Koroškem, ogledali muzej narodne osvoboditve, spomenik žrtvam fašističnega terorja na Urhu in obiskali nekatere kraje, znane po dogodkih iz NOV. Obiskali bodo tudi nekatere tovarne in hidroelektrarne v Sloveniji, kakor tudi zagrebši velesejem. Republiški odbor je na' čast bivšim tržaškim, goričkim in koroškim borcem priredil ob 13. uri v hotelu »Bellevue« kosiio, ki sta se ga udeležila tudi ipodpredsednik glavnega odbora ZB Slovenije Janko Rudolf in član sekretariata glavnega odbora Janez Vipotnik. PBEDSEDI1K SUUHMO T ZBfiBBBG „1C« ekscelenca, ampak brat" Dr.' Vladimir Bakarič ja po prihodu dr. Sukamo v Zagreb govoril o skupnih idealih Jugoslavije in Indonezije — »S tem, da izkazujete čast meni, izkazujete čast vsemu indonezijskemu ljudstvu«, je izjavil Sukamo v Zagrebu Zagreb, 15. sept. {Tanjug) Več kot 129JN Zagrebčanov Je priredilo prisrčen sprejem predsednika indonezijske republike dr. Ahmedu Sukani, ko Je davi prispel na enodnevni obisk. Visokega gosta m na postaji, ki Je bila slovesno okradena, sprejeli predsednik Sabora LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, Jakov Blaževič,.Vjačeslav Holjevac in drugi. Takoj po »prejemu je visoki gost odšel pred poslopje postaje, kjer je bil velik miting. Miting je načel predsednik ljudskega odbora Vj-ačeslav Holjevac, ki je izrekel gostu dobrodošlico, nato pa dal besedo predsedniku Saboma Vladimiru Bakairiču. ■ Vladimir Bakarič }e v svojem govoru poudaril, da je imela borba dnaonezifrikiega ljudstva ža neodvisnost^ mnoge podobno-nosti z našo lastno borbo in da emo jo zato vsi spremljali s velikimi simpatijami. Dejal je tudi, da imata ribe državi prav zato ’ tud; danes zelo podobna stališča v mnogih velikih problemih. »Indonezija je načela svoje politike na svetovnem odru formulirala kljub razlikam v zemljepisnem položaju, pa tudi gospodarskem in družbenem razvoju zelo podobno Jugoslaviji. Indonezija je pobomik politike aktivne koeksistence,« je G0V0B PREDSEDNIKA NASERJA Egipt so bo branil Predsednik Naser ]e izjavil, da bo Egipt na silo odgovoril s silo In bo vodil organizirano pa tudi gverilsko vojno Kairo, 15. sept. V govoru, ki ga je imel za gojence vojaške letalske akademije v Bilbejsu, blizu Sueškega prekopa, je egiptovski predsednik Naser izjavil danes, da namerava Egipt na vsak način braniti svojo suverenost pred mnogimi državami, ki so pokazale svoj pravi obraz. Egipt bo svetu dokazal, kako šibkejše države lahko ohranijo svojo suverenost in dostojanstvo, če so se za to odločile. Naser je dejal, da govori v imenu vseh Egipčanov, Arabcev in narodov držav, ki cenijo-svobodo in dostojanstvo. »Govorim tudi v imenu naj višjih načel, vsebovanih v Atlantski listini, ki so jo izdelale, nato pa poteptale zahodne države, listini, ki se ji pridružujemo in ‘jo nameravamo utrjevati«, je dejal. Egipt je uspešno osvobodil egiptovska tla okupacijskih sel in se bo tudi v prihodnje boril za svobodo in neodvisnost. Predsednik Naser je pripomnil, da je njegova vlada skušala sodelovati z državami, ki trdijo, da pomagajo malim državam. Te države pa so zahtevale previsoko ceno in ko je nismo hoteli plačati, so se obrnile proti nam. Naser je dejal, da bo Egipt na silo odgovoril s silo. Noben tujec, ki bo stopil v Egipt proti naši volji, se odtod ne bo vrnil- živ. Vodili bomo organizirano, pa tudi gverilsko vojno, je povedal. Na koncu je dejal, da je britanski minister Lloyd z ravnateljem bivše sueške družbe uredil tako, da so nahujskali nameščence bivše sueške družbe na ostavko, da bi v svetu ustvarili, prepričanje, da Egipt ni sposoben sam skrbeti za plovbo po prekopu. Predsednik Naser je nato dejal, da je zapad odklonil posojilo za asuanski jez in skušal preprečiti, da bi Egipt uporabil dohodke od sueškega prekopa za dvig življenjske ravni. Polkovnik Naser je nato pripomnil, da je britanski premier pove- */"• dal svojemu ljudstvu, da je »samo proti Aodel Naserju ne pa tudi prati egiptovskemu ljudstvu ali egiptovski armadi«. »To lahko pomeni samo eno, je dejal Naser oni želijo preprečita industrijski razvoj Egipta, kar pomeni gospodarski pritisk na Egipt. Toda mi se ne bcmo umaknili pritisku. Mi lahko. razpolagamo s seboj in z nasitnimi sredstvi,« je poudaril. O dedu odbora petih v Kadru je Naser dejal, da so člani odbora prkšči zahtevati dele egiptovskega ozemlja. »Z g. Men-ctesom nismo slepomišili. Popolnoma jasno smo mu povedali, da se bo egiptovska vlada, pa tudi vse egiptovsko ljudstvo, uprla vsakemu poskusu katerekoli države ali skupine držav, da bi ustanovili mednarodno telo, ki bi kršilo suverene pravice Egipta. Egipt ne bo pristal na nobeno obliko okupacije, pa čeprav b.i to imenovali kolektiv-, 'ni imperializem«. Predsednk Naser je dejal, da se je Egiipt pripravljen, sporazumeti glede svobodne plovbe, vzdrževanja prekopa in naprav v prekopu ter na to, da ne bo diskriminacije do koristnikov prekopa. »Toda prav tiste države, ki so v skrbeh, da ne bi prišlo do prekinitev v prometu, so sedaj 'dosegle, da so njdhovi državljani, ki so bili zaposleni Nehrujevo osebno sporočilo Edenu New Delhi, 15. sept. (Reuter) Indijski predsednik Džavaharlal Nehru je poslal danes osebno sporočilo o Suezu britanskemu predsedniku Anthony Edenu. V svojstvu ministra za zunanje zadeve je Nehru poslal ločenj noti tudi. ameriškemu ministru za zunanje zadeve Dullesu in vodji britanskega Foreign Officea Selwynu Lloydu ter izrazil stališče Indije do zahodnega predloga o ustanovitvi združenja uporabnikov "Sueškega prekopa. v prekopu, zapustili delo, v upanju, da bodo s tem ustavili' plovbo Po prekopu,« je dejal Naser. Predsednik Naser je dejal, da je bil včeraj dan zm’age za Egipt, ker je šlo skozi Suez 50 ■ladij, to pa je rekordna številka za prehod ladij v enem dnevu. O besedah premiera Edna, da bi . zmaga Egipla pomenila zmago arabskega nacionalizma, kar »bi bilo slabo za Izrael«, je Naser dejal: »Kakor vidite, Eden ni proti Naserju,. ampak proti: arabskemu nacionalizmu«. Glede na pisanje nekaterih tujih listov, da bi bil Egipt premagan v 48 urah, je Naser dejal: »Ti ljudje preprosto nimajo niti predstave o naši dejanski moči«. Vladimir Bakarič' ter le enkrat pozdravil dr. Sukarna. Dr. Sukamo se je najprej zahvalil z« prisrčni sprejem. »Prišel sem v Jugoslavijo kot predsednik republike Indonezije, toda dejansko sem prišel kot vaš brat. Prosim vas, ne kličite me vaša ekscelenca predsednik Sukamo, ampak mi recite brat Karao. S tem da izkazujete čast meni, izkazujete čast vsemu indonezijskemu ljudstvu, izkazujete čast ideji svobode. Vi ste se borili za svobodo in mi smo se borili za svobodo, vi ste se borili za enakopravnost in mri smo se borili za enakopravnost, vi se borite za svetovni mir in mi se borimo za svetovni mir. Prav zato sem prepričan, da bo naše prijateljstvo dogotrajno« Po mitingu, ki ga je zaključil Vjačeslav Holjevac, sta se predsednik Sukamo in predsednik Bakarič odpeljala v odprtih avtomobilih do dvorca na Radičevem trgu. Tisoči Zagrebčanov so kolono avtomobilov navdušeno pozdravljali. Takoj po prihodu v Zagreb Je predsednik Sukamo obiskal tovarno »Rade Končar«. Dr- Sukamo si je ogledal vse oddelke tovarne, med temi tudi laboratorij za preiskavo izolacije transformatorjev in aparatov visoke napetosti. Po ogledu tovarne Je bila zakuska, na kateri so Sukarna seznanili z zgodovino tovarne in x njenimi načrti za bodočnost. Po obisku v tovarni »Rade Končar« je predsednik Sukamo s član; svojega spremstva obiskal Narodno galerijo, kjer mu je razstavljne slike tomačil glavni tajnik ‘ jugoslovanske Akademijo znanosti in umetnost; prof. dr. Koštrinčič. Po obisku v Modemi galeriji se Je dr. Sukamo vmii v svojo rezidenco. Predsednik Sabora ER Hrvat-ske dr. Vladimir Rakarič je opoldne prirediti slovesno kosilo predsedniku republike Indone? zije dr. Sukarnu. Na kosilu so bili vsi člani spremstva predsednika indonezijske republike, z jugoslovanske strani pa dr. Marjan Brecelj. Jakov Blaževič, Karlo Mrazovič, Nikola Sekulič in drugi. Med kosilom sta predsednik Bakarič in predsednik Sukamo izmenjala zdravici, v katerih sta obadva želela čim hitrejši razvoj prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Indonezijo. Predsednik Sukarno je s spremstvom popoldne obiskal novi del sagrebškega velesejma Razgovor med sovjetskimi in slovenskimi književniki Ljubljana, 15. sept. Danes dopoldne je delegacija sovjetskih književnikov, ki se trenutno mudi v Slovenija, obiskala Društvo slovenskih književnikov. Razgovora so se udeležili številni naši literarni delavci, sovjetski gostje, Leonid Leonov, Boris Lavremjev, Valentin Oveč-kin in Petrus Rrovka, so odgovarjali na različna vprašanj-a o svojem dellu in o razmerah v sovjetski literaturi ter se s svoje strani zanimali za literarno življenje v Jugoslaviji oziroma v Sloveniji. Razgovor je potekel v prisrčnem vzduš-•ju, naši in sovjetski književniki pa so posebej poudarili skupno željo, da bi prišlo do čim plodnejše literarne in splošno kulturne izmenjave med obema državama- Popoldne so sovjetski gostje odpotovali na Bled, kjer jim Je Zveza književnikov Jugoslavije priredila intimno večerjo. NEW DELHI. — Indijski minister brez listnice Krišna Menim bo jutri z letalom odpotoval v Kairo. 0 izpolnitvi družbenega plana v prvem polletiu S tiskovne konference s podpredsednikom republiškega izvršnega sveta tov. Viktorjem Avbljem Ljubljana, 15. sept. Dopoldne je bila v prostorih republd-ikega izvršnega sveta konferenca za tisk, na kateri je podpredsednik republiškega izvršnega sveta tov. Viktor Avbelj govoril o problemih v zvezi z izpolnitvijo republiškega družbenega plana v prvem polletju. Predvsem je kritično analiziral slabosti, ki so se pokazale ob izpolnjevanju plana ▼ naših gospodarskih organizacijah, da bi te slabosti v drugem polletju lahko v kar največji meri odpravili. Uvodoma je tov. Avbelj poudaril, da delovanje gospodarskih instrumentov v letošnjem lefu povzroča predvideno stabilizacijo gospodarstva mnogo bolj kot je bilo to v prejšnjih letih. Tak efekt j,e bil dosežen pravzaprav v glavnem zaradi administrativnih ukrepov in manj kot posledica zavestnega delovanja raznih odločilnih čini-teljev v gospodarstvu, kot so organi družbenega upravljanja, vodstva podjetij, delovanje po- 1 litičnih organizacij itd. Tak efekt je bil dosežen kljub temu, da se nekatere osnovne naloge v prvem polletju dokaj slabo izvršujejo. Prav zato je naša največja naloga, da se v preostanku letošnjega leta mobilizirajo vsa sredstva in vse sile, da bi osnovne gospodarske naloge čimbolj e izvršili, ker bi sicer imeli zelo slabo osnovo za prihodnje leto za utrditev in dosledno izvajanje naše nove pkonomske politike. Proizvodnja Nato je tov. Avbelj analiziral Vprašanje proizvodnje. V primeri z 1. 1955 je bila planiramo za leto 1956 proizvodnja v Sloveniji s 107%. V prvem polletju te naloge nismo dobro izvrši'..-1' , saj smo realizirali proizvodnjo, ki je samo za 1 odst. večja, kot je bila v istem razdobju lanskega leta. Ce bi hoteli doseči povečanje proizvodnje za 7%, potem bi morala v drugem polletju preseči proizvodnjo v primeri z lanskim letom za okrog 12%, Imamo neke pokazatelje, ki govore, da bi kljub slabi realizaciji proizvodnje v prvem polletju lahko do kraja leta vendarle Izpolnili proizvodne naloge v celoti, vsaj količinsko. Vrednostno seveda ne bomo dosegli planiranega okvira, predvsem zairads tega, ker je realizacija blaga nižja zaradi zalo« S ene is. septembra: Po- ln ker deloma vpdivajo na to .dročje visokega zračnega pritiska lami), bi bili naslednji: prvič stanje električne energije. V juliju in avgustu je bilo za 16% več električne energije na razpolago kot v istem razdobju lanskega leta. Kljub temu, d« se tudi sicetr predvideva ugodnejša situacija v električni energiji, vendar vse industrije v letošnjem letu brez dvorna ne bo mogoče zadovoljiti. Zlasti ne tiste, ki naj bi izkoriščala tako-zvane špice, t. j. zlasti kemična industrija. Pripravljamo novo razdelitev električne energije. Predvidene so spremembe v dosedanjem razdelilniku dispečer-ske službe, ker pravilno razdeljevanje električne energije lahko ogromno pripomore k izvršitvi proizvodnih nalog. Drug tak moment jo vprašanje surovin. Surovine v letošnjem letu niso tak problem, kot so brile v prejšnjih letih, ko je bilo pomanjkanje surovin objektivna ovira za izvrševanje proizvodnih nalog. V letošnjem letu na primer v tekstilni industriji v prvem polletju niso bili izkoriščeni dodeljeni kontingenti in ti pre os tajajo še za drugo polletje. Razen nekaterih podjetij je tudi v drugih pa-. nogah industrije vpraianre surovin letos tako ugodno, da to ne mori vplivati na njihovo dejavnost. Tretji moment, ki kaže na to, da bi lahko izvršili proizvodne naloge v 'celoti, pa je letošnja dinamika izvrševanja pro-zvodnih nalog v prvem podjetju. 'Ce primerjamo letošnjo- dinamiko s prejšnjimi leti. vidimo, da smo pravzaprav nekako na istem (Nadaljevanje na 5. atrani) VREME rOZDRAV VSEM UDELEŽENCEM VELIKE TEKSTILNE STAVKE, —i4M NA PROSLAVI V KRANJ KI n BODO DANES tudi cene, ki so se ponekod ▼ ndustri/ji vendarle nekaj znižale. Nekateri od momentov, Id kažejo, da bo modno dneeči ▼ letošnjem ležu' po planu predvideno povečanje proizvodnje *» ■ pravi aa 7% voč ta* se je nad Alpami še nekoliko okrepilo. Atlantske frontalne motnje pa se gibljejo od Britanija preko severozahodnega dela kontinenta proti Skandinaviji ter tako v. naslednjih dneh še ne bodo vplivale na naše kraje. Napoved aa nedeljo: Sončno vreme. Temperatura ponoči med 2 in 5, čez dan do 23 stopinj C, Zjutraj po kotlinah megla. r s ■». 7 mmnii PotocBnue 7 ŠT. Sit — W. SEPTEMBRA 19M KO SO SE OGLASILE SIRENE Franc Ltikoirk-Luki Je bil neposredni mninlor In voditelj velike tekstilne stavka Jugočeška ISKRA Ljudje so zapuščala stroje to feiteid na dvorišče. Vsi so bili rahlo vznemirjeni, saj so te vse dopoldne napeto pričakovali trenutek, ko jim bo sirena dala enak za upor proti kapitalistom, ki niso hoteli pristati, da bi z nami — slovenskimi (tekstilci sklenili kolektivno pogodbo. Stavkovni odbor je takoj pričel z delom. Razporedil je straže, da ne bi morebitni kapitalistični plačanci napravili v podjetju kakšno škodo, kar bi potem šlo na naš račun. Odbor je poskrbel tudi za organizacijo prehrane. Hrane pa v prvem hipu ni bilo mogoče takoj debilih Ze naslednji dan pa se je ata nje izboljšalo. Ležišča smo si uredilr kot je vsak vedel to znal: v .tkalnici med stroji, na zabojih, po tleh, na mizah itd. Čez dan smo imeli večkrat sestanke, kj pa niso bi>lj daljši kot pol ure. Tudi od drugod so hodili zaupniki v našo tovarno In nas bodrili. Prišli so celo iz Maribora. V prostem času smo poskrbeli tudi za zabavo. Zadonele so harmonike, zaplesali In zapeli smo, drugi so se spet ukvarjali s slikanjem to podobno. Zenske so šivale in pletle. Zadnji teden stavke so začelji eunaj tovarne stražiti orožniki, Čudo se nam je zdelo to početje,, ko pa smo jih vprašali zakaj stražijo, nam niso odgovorili. Zadnjo noč, nekako 20 minut čez tri je bilo, ko naa pride dežurni poklicat, naj se takoj zberemo na dvorišču. Povedal nam je. da je straža slišala, da je pripeljal iz Zabnice prot; Kranju vlak. ki pa se ni ustavil pri postaji, marveč mad našo tovarno,- nekako tam, kjer stoji danes Planika. Po kratkem postanku je nato vlak brez sopihanja 'pripeljal na postajo. Zbrali smo se na dvorišču. Mraz nam je bilo. Videli smo, lesko je v sosednjih hlSah ugasnila luč in kmalu smo zagledali policaje, ki so prihajali izza hiše, kjer je stanoval direktor Horwi/tz. Medtem je pripeljal na Gaštejski klanec tudi neki gasilski avto, z žarometi pa so začelj osvetljevat; tovarno. Takoj smo vedeli, za kaj gre. Zenske &o napravile okrog naa obTOČ, ker smo računali, da bomo na ta način varni vsaj pred pretepanjem. Ko so prihajali žandarj,! proti mam, smo začeli peti državno himno. Zandarji se za to niso menili in so začeli udrihati po nas kot nori. Bilo jih je toliko, da so bili drug od drugega oddaljeni le za dober meter. Pritiskali smo — protd ograji. Ko smo prišli do stopnic prj izhodu. So *®aa že zaustavili policaji. Bilo J« v avgustu 1936. leta, ko eo delavci v tkalnici dva dni zaporedoma glasovali za 8-urni delavnik. Dotlej »e je namreč dtftaio 10 ur na dan. Ko je vodstvo tovarne videlo, da delavci hočejo delati 10 utr, jim je odvzelo procente. Zaredi tega so delavski zaupniki sklicali množično zborovanje delavcev iz vseh kranjskih tekstilnih tovarn na Stari poiti. Sklenili, smo, da v primeru, če podjetniki ne prekličejo odvzem procentov, začnemo prihodnji dan ob 14. uri stavkati. Dan kasneje. 20. avgusta, je stavka res pričela. Jugobnma TISKANINA Povprečni delavska plača je znašala din 2.40 na uro (od 1.50 do 3.50). V tiskarni je bil uveden 10-urni delovni čas, na nekaterih operacijah kot v apretuni, barvarna, belilnici, eesarni, pa celo 12-ucni delovni čas. V tkalnici i« bil uveden 10-umik na dve izmeni. Nadurno delo ni bilo plačano s pribitkom. Uveden jo bil poseben priganjaškd timtem, hakrftnec« ni Uto opašita v drugih tovarnah. V službo sprajol* več bivših ten-dorjev, od katerih sta bila' aLasitd dvm napram delavstvu izredno surova. Imela sta izredna pooblastila in sta lahko priganjala in žalila delavca kolikor sta hotela. Upravnemu Ih strokovnemu vodstvu sta' služila kot ovaduha. V tovarni nj bilo zaščitnikov in higienskih naprav.' Taki so bili delovna pogoji. Upor posameznikov proti razmeram, se vedno končal dramatično za posameznika ali skupino. Kajti, pred-vrati tovarne so vedno čakali mnogi brezposelni, s katerimi je podjetje lahko takoj zamenjalo odpuščene'. Slabših delovnih to mezdnih pogojev ni bilo v nobeni večji tovarni v Sloveniji. Nevzdržne razmere so sprožile nekaj lokalnih akcij v tovarni, kot tako imenovano stavko bar-varjev. kj Je končala z odpusti ta znižanjem plač, demonstrativni nastopi tkalcev pred upravnim' poslopjem, zaradi znižanja akordnih postavk, ki so se končali z obljubo, da bo podjetje zadevo uredilo v pnid tkalcev itd. Vendar obljub niso nikoli tepolniil. V zadnjih dneh pred izbruhom stavke je bila razvita izredna akffivnost političnih voditeljev delavstva na vseh Izmenah (Papež, Teran. Pristov, Nadižovec, Resman, Pipan, Benedik, Tron-ka.r, Sešek to dr.), tako da je bilo vse pripravljeno na dogovorjeni znak a sireno. Upravno in strokovno vodstvo podjetja je občutilo napetost, ki se je ■ stopnjevala od ure do ure. Na skrivaj so pozvedovali, toda ničesar gotovega ni*o izvedeli. Prvi večer so stavkajočim prinesli hrano svojci. Naslednjega dne pa so že bile formirane skupine za zbiranje hrane in že razdeljeni prvi obroki. Omeniti je treba, da so se z zelo redkimi izjemami odzvali vsi kranjski- trgovci ta obrtniki, to takoj dali na razpolago precejšnje količin© žival dn drugega materiala. Nekateri so stavkajoče podprli z denarjem. Omeniti je treba izdatno pomoč peka Pristava Jakoba in mesarjev. Najbolj pa so stavkajoče podprli kmetje s svojimi pridelki. Zbiralne skupine so bile' res dobro organizirane to aktivne, tako da je bilo hrane vedno dovolj. Vsestransko dobro organiziran začetek je ugodno vplival na stavkajoče ta vso javnost. Vsak dan ao bila sklicani zbori. Na njih so poročal; o situaciji. Poročali so o poteku razgovorov n,a delavski zbornici v Ljubljani, pogajanjih na Zbornici za TOI, o pogajanjih na Okrajnem načelstvu itd. Tj zbori so bili hkrati politična zborovanja. 23. septembra, t. j. po 34 dneh stavke, je bila podpisana kolektivna pogodba, seveda ne tiaka, kakršna je bila predlagana. Mnogim zahtevam se ni ugodilo, po izključni zaslugi izdajstva tedanjega ministra za notranje zadeve dr. Korošca, voditelja slovenskega klerikalizma in njegovega bana dr. Natlačena, sicer bj bila zmaga popolna. V Jugobrunj je bilo odpuščenih nad sto delavcev, med njimi vsi delavski zaupniki, čeprav se je ob podpisu pogodbe tudi zastopat«« Jugofrrune zavezalo, da aaradi -stavke n* bodo nikogar preganjali ali odpustili is služba. Stavka ja kompromitirala razcepljenost delavstva, na več strokovnih organizacij. Poslej je delavstvo vedelo, * kdo je njegov recnični vcditelj; videlo j«, da za dosego svojih ciljev mora biti edino. Inteks Na zborovanje v hotelu »Stara pošta« sem prišel četrt ure pred začetkom. Soba in vrt sta se naglo polnila in delavci, iz vseh kranjskih tovarn posedajo. Kmalu za sedenje ni več prostora. Podoba je, da se bo zborovanje vsak čas začelo. Soba to vrt sta nabito polna delavčev. Prvi govornik govori o mezdnem.gibanju. Zahteva pogajanja z delodajalci in sklenitev kolektivne pogodbe? Pritrjujemo. Stavkali bomo, če ne bo drugače. V tem pogledu ni nobenih oporekanj. Tako smo sklenili. Podrobno bo o stavki odločila strokovna organizacija, ki je po zborovanju nadaljevala sestanek pri Semenu. Ob dveh ponoči je padla odločitev. Stavko bodo še isti dan začeli delavci v Jugočeški. Ko stopam po slabo razsvetljeni cesti proti hiši, mislim na ženo. Deveti mesec teče. Cez ^ne-kaj dni bo rodila. To stvar moram dobro premisliti. Poslal jo bom k materi. Prepričan sem, da se jutri ne bom vrnil z dela. Žvižg sirene. To sedaj ni tisti znani, trudni žvižg, ki ga pričakujemo, da odložimo orodje, zaustavimo stroje in pohitimo proti izhodu. Ta žvižg je drugačen. Žvižg-nezadovoljstva in protesta proti izkoriščanju. Cez nekaj časa Je stavkovni odbor postavljen. Člane zbiramo -z dviganjem rok. Zastražimo vse prihode. Zastražimo tovarno. Iz nje nas lahko izženejo samo ■ silo. Na glavni vhod pošljemo ženske. Zaradi orožnikov. Z njimi ne bodo smeli surovo ravnati. Urejamo prenočišča. Na dvorišču postavimo zasilno barako. Zgoraj v barvami še delajo, da rešijo mokro blago. Potem bo stavka popolna. Sonce se opoteka proti zahodu. Dobivamo poročila iz drugih tovarn. Za pojutrišnjem so napovedana pogajanja z delodajalci. Vztrajamo pri kolektivni pogodbi in. zboljšanju mezd. Zastopniki naše tovarne bo pohiteli med delavce v Tržič, da zaustavijo delo. Tudi v Škofjo Loko je odšla naša skupina. Prepričani smo, da se na«i bodo pridružili, . Dobil sem dovoljenje, da obiščem ženo. Tovariši so pokazali veliko razumevanje in ■ odslej bom pogosto odhajal domov. Naša stavka je na višini v vsakem pogledu. Pazimo na delavski ugled. 'lanzmonn -Gassner EFT -si TRŽIČ Ze v maju 1936. leta so se nasprotja med delavci in podjetniki v trž ški predilnici močno zaostrila. Delavci so za nekaj ur ustavili stroje in zahtevali od podjetja, naj jim zagotovi, človeku dostojne delovne raz- mer«. Podjetniki so n« pogajanja sicer pristali, izpolnitev obljub pa so odlašali is*-dneva v den. Spominjam se, da so odločno odbili našo zahtevo po 'plačanem dopustu, čeprav smo ga zahtevali le nekaj dni. Mi takrat še nismo stopili v stavko predvsem zato. ker so nas zadrževali paupniki. Govorili so, da pri nas stavka sploh ni potrebna, ker imamo boljše delovne pogoje kot drugod. 26. avgusta, kmalu po 12. uri, smo stopili v stavko. Uprava nam je izklopila sireno, ker je zvedela, da se nekaj pripravlja. Ob začetku stavke sem bila v tkalnici in sem ustavljala stroje.. Vsak zaupnik je namreč dobil že vnaprej nalogo, katere stroje naj ustavi. Pri tem smo pozivali vse delavce na zborovanje, ki Je b;lo v veži. Spomnim se, da sta na zborovanju govorila Sova in Zupan. Govorila sem tudj jaz. Bila pa sem majhna in me ljudje niso videli, zato so me postavili na okno. Na rijorovanju smo povedali, da hočemo boljše življenjske pogoje in pošteno pogodbo z delodajalci. Izvolili smo tudi stavkovni odbor. Gorenjska predilnica Plače so bile dokaj sramotne. V začetku je ifnel delavec 1 dinar plače na uro, čez nekaj mesecev pa se je ta zvišala za 50 para. Leta 1936 je imela JSZ (Jugoslovanska strokovna zveza) ustanovni občni zbor, katerega se je v imenu naših delavcev udeležil Ivan Pestotnik. Odtlej dalje se je začelo v loški predilnici živahno organizacijsko in politično delo. Kmalu zatem smo - zvedeli, da so delavci kranjskih tekstilnih tovarn pričeli stavkati. Tudi pri nas je zaradi slabih razmer zavrelo. Po prihodu skupine delavcev iz Kranja smo ustavili stroje, nepriljubljene uslužbence pognali iz tovarne in si prilastili ključe. Takoj smo po stavili pred vrata stražo, ki je • budno pazila na tovarno. Življenje med stavko je bilo kljub težavam, ki so nas večkrat doletele,' zelo živahno. Ce smo utegnili, smo zapeli in zaplesali. Takoj ob nastopu stavke smo organizirali skupine delavcev, ki so odšle po hrano h kmetom, obrtnikom in trgovcem. Obšli smo Trato, , Godešič, Mavčiče, Sv. delo. Tovarnar je sprejel hazaj le tiste delavce, ki so mti biji po volji. Funkcionarje Jugoslovanske strokovne zveze in id nekaj njenih članov je vrgel na ~ • o*lite\ so le s težavo dobili. Takratni predsednik je bil Jože Stibelj iz Stare Loke, sedaj pismonoša v Sle. Loki. Tajnica je bila Julka Bernardova, blagajnik pa Janez Kalan. Organizacijsko in politično delo- se je po stavki še pogldbilo. S to stavko smo dosegli le del svojih zahtev. Plače so nam zvišali na dva dinarja, kar pa še zdaleč ni zadoščalo za dostojno preživljanje. Vez med delavcem in kmetom, ki jo je ta stavka utrdila, se je kasneje. odrazila tudi v NOV, saj so iz vrst delavcev in kmetov zrasli najboljši borci. Stavke v Mariboru ▼ tekstilni stavki v Mariboru leta 1936 je Partija odigrala zelo veliko vlogo. To je bilo razvidno zlasti iz tega, da množica v tovarnah ni nasedla še tako lepim nagovarjanjem s katerekoli strani. V množioah 'tekstilnega pa tudi ostalega delavstva v Mariboru stta vladala popolna enotnost jn neverjetna borbenost. Vsepovsod je bilo naj večje -razpoloženje za bilko in vsem je bil cilj eina-k. Ne glede na svojo ‘ politično ali ' strokovno pripadnost je proletariat v Mariboru vi dej v tej stavki močno orožje v boj ir z izkoriščevalci in je bil pripravijem v tej borbi žrtvovati vse. Posebno v tekstilni industriji so biili delavci silno izkoriščani, ker so bili razen nizkih plač še drugi izredno težki pogoji za delo (po nekaj mesecev so se morali novi delavci brezplačno učiti; skrajno slabe higienske razmere; za tovarno je bilo dobro vsako poslopje, čeprav konjski hlevi, kakor j.e to bilo n. pr. v tovarni Enlich itd.). Duša vsega stavkovnega gibanj* 'v Mariboru so bili ljudje, ki so bili ali člami ali simpatizerji! Partije. Tudi celokupno vodstvo takratne Jugoslovanske strokovne zveze za mesto Maribor, n* čelu.s predsednikom im kasnejšim soustanoviteljem Pokrajinskega odbora OF za Štajersko Martinom Koresom, ki so ga leta 1941 ustrelili Nemci, Ob proslavi velike stavka tekstilnih delavcev to Izdali v Kranju poseben zgodovinski zbornik. T njem je ponatisnjen uvodni členek Staneta Kavčiča, prikazane so gospodarske in politične prilike na Slovenskem v tistem času in še drugo dokumentarno gradivo. Zelo ob-širtv® prinaša zbornik spomine .na začetek in potek stavke ,f posameznih tovarnah. Px.sc* teh spominov so organizatorji in številni udeleženci stavke. Njihovi zapišKi zaslužijo, da jih pon.ahsnemo v izvlečkih. je bdločno podpiralo stavko. V okviru Jugoslovanske strokovna zveze smo Imeli poseben odboi’ za stavko, ki je skrbel za prehrano, za zbiranje denarnih sredstev, za propagando ta podobno. — N-ajire voLudonaim ej Sl pristaš stavke v vodstvu Jugoslovanske strokovne zveze v Mariboru je bil tajnik Jugoslovanske strokovne zveze Za mesto Maribor Janez Pestotnik. Bil Je tud; sam tekstilec ta zato tudj član Okrožnega stavkovnega komiteja. V času NOB je bil pripadnik XII* proletarske brigade. Razen ostalega prebivalstva so s stavko močno simpatizirali mariborski železničarji, ki so bili ob tekstilcih najmočnejši del mariborskega proletariata (samo v Delavnici državnih železnic je bilo okolj 3000 ljudi). — Podporne akcije med -ietažničs.r-ji so tedaj vodili pokofac-i narodni heroj Angelo Besednjak, Vlado V.idav, kasnejši člsci Pokrajinskega odbora OF za Štajersko (ustreljen leta 1941), Bagatel in drugi. Tekstilna stavka je bila uvori Za rast razredne zavest; mariborskega proletariata. To se je pokazalo leta 1938 pri državnozborskih volitvah v boju proti JRZ, leta 1S39 v prot i dra gin j skih in narodnoobrambnih akcijah, leta 1940 v enourni protestni stavk; v delavnic; .državnih železnic jn 27. marca 1941 v mogočni demonstraciji proti paktu. Do svojega največjega izraza pa je prišla zavest mariborskega delavskega razreda v času NOB, ko je prišlo do formiranja Pohorskega bataljona ta drugih partizanskih edinic na Štajerskem ,;n ko je bilo samo za zidov.; mariborskega sodišča pobitih nad 900 rodoljubov to bor-* cev protj fašizmu. l Skgjj I, saf s Loko. Pomoč smo dobili, saj' so bili delavci glavni odjemalci po-trošnega blaga. Znatno nas je podprl lastnik mlina pri Puštal-ski brvi, pa tudi pek Žužek ter mesar Matevž Hafner. Naša kuharica Micika iz Stare Loke nam je iz prinesenega živeža skušala skuhati kar najbolje, za kar smo ji bili zelo hvaležni. Med stavko so nas lastniki večkrat pregovarjali in nam grozili, naj zapustimo tovarno in pričnemo z delom. Tudi žandarja Kreiner in Osovnikar sta nas pozivala, naj odidemo, vendar vsakokrat brez uspeha. Ko smo nekega septembrskega jutra po kurirju izvedeli za sramoten in krvav zločin policije nad delavstvom v Kranju, se je stavka končala tudi pri nas. Le težko smo zapustili tovarno. Po nekaj dneh se je pričelo redno Kranj na predvečer praznika KRANJ, 15. sept. Tako kot je danes in kakor je čutiti, da bo tudi jutri, v Kranju že dolgo ni bjilo. Posebno razpoloženje, praznično in slovesno, ki prežema prebivalce gorenjske metropole, je lahko opaziti povsod, na cesti, v tovarnah in uradih. V mestu plapolajo zastave. Pročelja hiš, tovarniška poslopja, drevoredi m mostovi so okrašeni z zelenjem in cvetjem. Vse mesto je tako, kot bi se ga dotaknila pomlad. 2e v predmestju opaziš mogočne slavoloke in transparente, ki dajo vedeti, da bo jutri v Kranju glavna proslava obletnice velikega dogodka. V lepem naravnem in slikovitem okolju, kakšne pol ure hoda iz mesta, je Mala Rupa, kjer bo slavnostno zborovanje in kjer so kar čez noč zrasla »naselja«. Kot pravljične hišice čepijo ob Ru-penščiic; — bistrem potočku — šotori, v katerih bodo našli prenočišče udeleženci prosi a-ve iz najoddaljenejših krajev Slovenije. Nedaleč stran je Šorlijev mlin, ki spomanja na prve dni NOB. V tem mltau so bili leta 1942 sestanki OF, tu so ob napadu • Nemcev prelili kri številni borci. Pot do slavnostnega prostora vodi 'po Jezerski cesti mimo kopališča, od koder prideš do smrekovih gozdičev, ki v-obliki podkve obkrožajo livado. In ta zelena livada, po kateri se tako rade in-asejo sme, bo jutri sprejela nad 40 tisoč ljudi. V veliki tekstilni stavki v Sloveniji leta 1936, ko so stavku joči delavci prvič pri nas tudi zasedli tovarne m jihi držali zasedene skoraj mesec ‘dni, je sodelovalo blizu 10.000 stavkujočih v nekaj nad 30 tekstilnih podjetij ali dve tretjini vseh tekstilnih delavcev. Izven stavke pa je ospalo še kakih 15 do 20 tekstilnih tovarn s približno 5000 delavci. Približno v istem času kakor tekstilci, eo stavkali tudi stavbinski delavci v vsej Sloveniji in velik del lesnih delavcev, poleg njih pa tudi uslužbenci ECZ v Ljubljani, ki so takrat zasedli remizo. Moč takratnega stavkovnega vala nam najbolje ilustrira o kalnost, da je buržoazija v svojem strahu pred stavkujočimi poslala v Kranj in Maribor za pojačanje tamoš-njih orožniških in policijskih posadk na stotine orožnikov in policistov iz notranjosti države. Ves čas stavke je bila v stanju pripravljenosti tudi vojska. Iz dokumentov, ki so ohranjeni, je razvidno, da 'je bil za vrimer. da bi se stavki pridružili še železničarji, pripravljen celo general. ki bi v tem primeru zamenjal civilno oblast in objavil delno ali splošno mobilizacijo. Za borbeno razpoloženje tekstilnega delavstva v tej stavki je najbolj značilno to, da. je Slo v stavko in je zasedlo tovarne proti volji svojih takratni H centralnih sindikalnih voditeljev v Ljubljani, ki so storili vse. da bi stavko, ko je že izbruhnila. omejili, in da bi delavce spravili iz zasedenih tovarn. Ne. oborožena sila bur-ioazije, ne strah pred odpusti z dela. kar je imelo takrat za vsakogar za posledico dolgotrajno brezposelnost, ne neenotnost V organizac!ii, ker je bilo delavstvo takrat razcepljeno na tri, ideološko povsem različne orannirnciie, in ne izdajstvo centralnih sindikalnih voditeljev niso mogli zlomiti volje tekstilnega delavstva iv ga spraviti na kolena, pridno je bila podpisana kolektivna, pogodba. Vte to pihanje pa Je organiziralo in vodilo nekaj takrat- nih komunistov s Francem Leskoškom na čelu. Ta peščica je bila takrat še tako majhna, da je bil n. pr. v Mariboru med približno 7000 tekstilnih delavcev v času velike tekstilne' stavke en sam organiziran komunist, med ljubljanskim in gorenjskim tekstilnim delavstvom pa jih je bilo vsega skupaj komaj dobra desetina. Kakšna je pila odločnost in borbenost članov Partije v tej stavki nam najbolj zgovorno govori primer pokojnega narodnega heroja Rezke Južina-Dragarjeve iz Črnuč pri Ljubljani. Ta je med stavko v Kranju na dvorišču tovarne »Jugobruna« legla na tračnice pred tovorni vlak, ki naj bi odpeljal izgotovljeno blago iz tovarne. Njenemu zgledu je sledilo še nekaj desetin slučajno se v bližini nahajajočih stavkujočih delavk in vlak je obstal n zadnjem hipu le 2 do 3 metre pred Rezko Dragarjevo, kj je bila v vrsti na tračnicah ležečih delavk prva. Ta vlak je nato do kraja stavke ostal na mestu, kjer ga je zaustavila Režica D ra nar jeva ter tako .prevrečila odvoz izgotovljenega blaga Iz tovarne. Dva do tri dni po začetku stavke v Kranju je Rezka Dragarjeva organizirala stavko iv zasedbo tovarne vri podjetju Hribernik p Vižmarjih pri Šentvidu Kakor je bila Rezka. Dragn-j^va hrabra v veliki tekstilni stavki r Sloveniji leto v času NOB Ko so jo Nemci kot vartizan-1036 iv že prej. tako hrabra je bilo tudi ko Ra.šfške čete no nekem izdajstvu ujeli in jo po večdnevnem, strahovitem mučenju. ne da bi srrravili iz nje eno samo besedico, pripeljali dne 17, oktobra 1941 zi utr n j na morišče na Lancovem vri Radovljici. je odklonila, da bi ji pred streljanjem zavezali oči ter je■ na ves glas zakričala: »Kar streljajte, toda vedite, da ne boste zmagali!« Pokopana je ra nako-pališčem v Motnjah. Na njenem grob- že stoji krasen spomenik, ki go bo Zveza borcev okraja Kranj p kratkem odkrila. Da bi prestrašili delavce in zlomili njihov odpor, so mnogi podjetniki med stavko odpovedali delo kolektivno vsem delavcem. Razni zaupniki podjetij pa so nekaterim voditeljem stavke in vplivnim delavcem ponujali velike vsote denarja, da bi izdali svoje tovariše in se izrekli proti stavki. Delavskega zaupnika Martina Zorkota v tovarni Rosner v Mariboru je namestnik lastnika tovarne Kerševan povabil najprej na kavo, nato pa ga je popeljal pred odprto blagajno, polno denarja in mu obljubil denar in napredovanje, če izda delavstvo in stopi na stran podjetja. Zorko je ponudbo ogorčeno odklonil ter kot član stavkovnega odbora izdal nalog, da stavkovne straže zabra-nijo Kerševanu nadaljnje svobodno gibanje po tovarni. Ančki Razborčan-Zalaz-nik, eni najboljših tkalk pri podjetju Doetor in drug v Mariboru pa je direktor Fišer ponujal velike vsote denarja, da bi se izneverila- stavki in Sla kot prva na delo. Ko je Razborčanova to ponudbo odklonila, jo je Fišer š svojimi ponudbami Se večkrat nadlegoval in prišel ponjp celo z avtom na dom. V vseh tovarnah, ki so jih zasedli delavci, so bili nato delavci in ponekod tudi delavke v njih dan in noč do izpraznitve, vsak čas pripravljeni na spopad s policijo in orožniki. V zasedenih tovarnah so začeli delovati pevski zbori in manjši orkestri, ponekod pa so imeli tudi politične ure. stenski časopis in celo kulturne prireditve • C as so si krajšali tudi s plesom, balinanjem in ponekod celo z vrtiljaki. Deloma za šalo, deloma pa tudi za res pa so imeli moški tudi vojaške vaje z lesenimi puškami. V vseh zasedenih tovarnah so si delavci takoj v začetku organizirali kuhinje in so se ves čas zasedbe hranili v podjetjih. * Tovarna Ehrlich v Mariboru je tmela tvoj« prostore p konjušnici nekdanje av- strijske kasarne. Ta tovarna pa je bila edina v Mariboru brez ograje. Ta okolvtfst je prisilila delavce v tej tovarni, da so morali ves čas stavke krog in krog tovarne držati pravi ob rož straž, Ker je policija neprestano silila v tovarno, hoteč izkoristiti to okoliščino. Tudi podjetje je hotelo izkoristiti to za to, da bi iz tovarne odvleklo izgotovljeno blago. Delavci so vse to preprečili, prav tako pa so tudi preprečili' dovoz vate iz Koroškega kolodvora, zaradi česar so velike količine vate ves čas stavke obtičale na Koroškem kolodvoru. Simpatije prebivalstva do stavkujočih so bile nepopisne. Skoraj v vseh zasedenih tovarnah sp imeli ves čas stavke hrane toliko, da so jo še po stavki ostali ponekod celi, vozovi. Stavkujoče *delavce je podprlo z velikimi denarnimi prispevki delavstvo vseh ostalih strok, ki niso bile v stavki, pri čemer se ja kovala enotnost delavskega razreda. V enaki meri pa so jih podprli tudi kmetje in obrtniki, pri čemer se je kovalo zavezništvo med delavcem in kmetom ter vsemi sloji delovnega ljudstva. •V tovarni F, Eifler v Ljubljani je stavkovni odbor ves čas stavke delil vsem stavkujočim po .tri velike redne obroke kuhane hrane dnepno in večinoma še dopoldansko in popoldansko malico. Iz sredstev, nabranih iz nabiralnih akcij za pomoč stavkujočim pa je vsem družinskim očetom in materam ves čas stavke izplačeval polne mezde. Delavcem tovarne Hribernik v Vfžmar-jih je neki kmet odstopil celo njivo krompirja tik tovarne, da so si ga lahko na njej ves čas stavke kovali, kolikor so pa potrebovali. V tekstilno tovarno v Preboldu je neki kmet pripeljal svojo edino kraVo. prav tako pa so si iz prispevkov za stavkujoče v tovarni Hribernik v Šentvidu stavkujoči kupili govedo in ga zaklali- ------------------------------------ , Mlinar in kmet Kukovec iz Ljutomera je dal za stavkujoče v Mariboru cele vreče moke. Pri gostilničarju Starmanu v bližini tovarne Schonsky v Mariboru je bilo ves čas stavke 18 ljudi na celodnevni brezplačni hrani. Kmet Hefgamaš Herman iz Pobrežja pa je hodil s konjem in vozom ter z dvema stavkajočima delavcema po hrano na Dravsko polje, kjer so se vsakokrat zadržali pri kmetih kar po nekaj dni, dokler ni bil voz poln. Tudi znani katoliški duhovnik in današnji član Verske komisije pri Izvršnem svetu LR Slovenije Jože Lampret je takrat sam od sebe prišel v Delavsko zbornico v Mariboru, kjer je imel takrat svoj sedež Okrožni stavkovni komite in je ponudil svojo pomoč pri zbiranju pomoči za stavkujoče. V zbiranju pomoči za stavkujoče je sodelovala tudi študentska in delavska mladina, obenem z njo pa na tisoče kmetov,• trgovcev in obrtnikov. Z eno besedo, vsi sloji prebivalstva so aktivno podpirali stavkujoče, pri čemer se je razvilo veliko politično gibanje. V tovarni Doetor in drug v Mariborti je policija med stavko aretirala dva stav-kujoča delavca. Ob 2. uri ponoči je zato kakih 200 delavcev in delavk iz te tovarne odšlo pred policijsko poslopje v. Mariboru in ga kake pol ure obmetavalo S kamenjem in granitnimi kockami ter zah--tevalo izpustitev obeh tovarišev. Na čelni strani poslopja so delavci tako razbili skoraj vse šipe in dosegli, da se je z njimi pogajal predstojnik policije Trstenjak. Naslednji dan sta bila oba delavca izpuščena. Po končani stavki je bilo v vse) Sloveniji odpuščenih z dela okoli 300 najza-vednejših delavcev in delavk, po večini voditeljev stavk. Del teh so podjetniki kasneje vendarle sprejeli• nazaj na delo, večina pa je prišla na posebno črno listo in dolgo časa ni dobila dela tudi v drugih podjetjih izven tekstilne stroke. Odpuščeni delavci v Kranju so si ustanovili lastno tekstilno zadrugo in se na ta način zaposlili, večina ostalih odpuščenih delavcev v Sloveniji pa je dolge mesece ostalin hrez posl a in Uvela v največji .bedi, \ BEDNI tiSKDm KONFUEMCI T SHBBTUllTtJ ZI ZUNAJ! ZKDEfl Londonsko „zdpuženle“ Domeni zaostritev krize Bies m^biir|en|a Brez posebnega razburjenja 'in verjetno z isto odločitvijo v srcu kot pred štirimi leti gredo danes Švedi na volifve, da bi izvolili 231 poslancev v j spodnji dom parlamenta. Po j preteklih volitvah sodeč — ; naj bo vreme oblačno ali jasno — se bo volitev udeležilo najbrž okrog SO odstotkov volivcev. Vsekako-r ni take ne- j gotovosti, kot bo novembra v j ker bodo socialni demo- : krati obdržali■ vodstvo in vla- i do. Poleg socialnih demokrator> se za sedeže potegujejo — po moči — liberalci, konservativ- j ci, agrarci (koalicija) in komunisti. Predvolilne obljube se na Švedskem, jemljejo res- i no in zato jih je' malo. Glavni dve obljubi — na jezo kon- j servativcev — so rezervirali i zase socialni demokrati: skraj- 1 žanje delovnega tedna z 43 na ! 44 ur in itvedbti pokojnin v j višini plače za vsakogar, ki | 'je v delovnem razmerju. Če j upoštevamo, da so plače in j mezde na Švedskem povpreč- j no najvišje v Evropi, to niso mačje solze. Liberalci jja so letos usmerili večino svoje propagande — na jezo socialnih demokratov — prav na delavstvo, medtem ko so se konservativci — drugega jim ne preostane — obrnili predvsem na srednji sloj. Tako kljub grozeči inflaciji V Gospodarstvu ni pričakovati večjih sprememb pri razdelitvi oblasti. Na Švedskem, ki je po letu 1934 doživela samo dve večji stai'ki. se rajši pomenijo. kot da bi se bodli. Sindikati so namreč letos sami določili, za koliko se lahko plače zvišajo: za 3.7%. ker se bo Proizvodnja zvišala samo zn. 4% in ne za 12°/e kot lav.i. Če bi se pa zveza delodajalcev: ng držala svojih obveznosti, pride p~ed sodišče. Tako se je na Švedskem razvil silno tog. a uspešen sistem pogajanja in sprejeman in obveznosti, ki prehaja Uidi v politiko. To pa seveda ne pomeni, da si vsaka stranka ne želi dobiti čim več sedežev v pai-iamentu. . Socialni -demokrati jih potrebujejo samo še šest. da bi dobili absolutno večino. Pa tudi v tehz primeru se položaj, bistveno ne fii spremenil in še vedno bi veljalo: Na svidenje čez štiri leta. B. Pahor Sir John Htrding, ffaverner Cipra, Je goToril učiteljem In učiteljicam v neki ioli ▼ Niko*ljL Dejal Je, da Bt bo dovolil uporabljati Sol za politično propagando« # BB1TAMSK0-FBAHC0SK0 NESOGLASJE tilnik angloameriškik čet GOSPODARSKI RAZGOVORI Z MADŽARSKO kar so bi‘la urejena nerešen« finančna vprašanja. Vendar pa njene možnosti še niso izčrpane, zato pričakujejo j u go s 1 o vanslci gospodarstveniki razgovore obeh delegacij z velikim zanimanjem. Pos&rfs Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je v petek zvečer po tajnih sestankih med Mauricem Faurom in V/alterjem Hallsteinom, izjavil, da sta obe vladi »praktično rešili posarski problem«. Kakšna je ta praktična rešitev, še ni bilo sporočeno, to~ dn ves potek dolgotrajnih pogajanj vzbuja sum. da vseh težav še niso premostili. Zato' se bodo strokovnjaki znova sestali, da bi odpravili zadnje ovire, kajti drugače bi snorazum. ki je bil 6. junija sklenjen v Luksemburgu med Adenauerjem. in ■Molletom le težko stopil v veljavo 1. januarja 1960 (to je v sporazumu določen rok za priključitev Posarja Zahodni Nemčiji). Med sedanjimi razgovori v Parizu so se strokovnjaki obeh strani spoprijeli glede vprašanja zamenjave denarja v Posarju, ki bi moreta bitf izvedena v prehodni dobi treh let. Nemški strokovnjaki so namreč prišli na dan z ugovori. da je vrednost franka padla ter da je zaradi tega treba izvesti zamenjavo na csnov-i »dejanske vrednost’ franka«. Francozi seveda na take zahteve ne morejo privoliti, ker bi s t°m posredno priznali devalvacijo franka. V tem vprašanju se s Francozi strinja tudi prebivalstvo Posarja. ki bi bilo znatno oškodovano, če bi bila zamenjava izvedena na osnovi nemških kahtev. Drugo sporno vprašanje je 'kanalizacija Mozele. kjer so proti načelnemu sporazumu postavili .svoje ugovore Luksemburžani, ki za 40 km prekopa. ki bo tekel čez njihovo ozemlje postavljajo zelo visoke finančne zahteve. Dejstvo. da je bil za prihodnji torek sklican sestanek strokovnjakov Francije, Zahodne Nemčije iv. Luksemburga ka-le. da »praktična rešitev« le ni še popolna. Končno so se oglasili še posarski politiki. Jci so precej ostro napadli !Adenauerja, da je kvota milijonov ton premoga, ki nai bi ga Francija dob Ha v treh letih iz ~Warndta previsoka. Do dokončne rešitve bo tore i potrebnih naibrže Se ve* razgovorov in nekateri celo ne izključujejo ponovnega sestanka Adenauer-Mollet. k • A- Stanovnik Ani erliki c r n e c V nekaterih julnih državah ZDA' j« ob . uietktt Šolskega leta prišlo do resnih neredov nazarin j aš kih belcev, kd skušajo prepražiti črnskim otrokom Srilaoje na »belih« šolah. Toda kljub odporu zagrizenih konservativcev gre proces »izenačevanja« med belcem An črncem svojo pot naprej- Ta proces pa se ni začel včeraj,'ampak traja ie več kot sto let in na črnčevi . trnovi poti do enakosti je mnogo mejnikov, izvojevanih z velikimi žrtvami in pogumom, pa tudi razumevanjem njegovih belih prijateljev. Najpomembnejši mejniki so''tile: začetku. IV) je razumljivo gl e- sknh hišah. Zato ni čudno, da de na dejstvo, da so črnci na stanujejo črnci v slabših delih splošno še vedno v precej slab- mesta, po več družin v enem šem gospodarskem položaju kot stanovanju. V vseh večjih me-ostak prebivalci ZDA. stih na severu obstajajo »Har- Ni samo slučaj, da se meči lemi«, črnski predeli, kjer vla-križajo pri točkah, ki so na data revščina in umazanost. Tu koncu seznama- Te točke so naj- je tudi vir diskriminacije na važnejše in črnci zastavljajo ves severu: v takšnih okoliščinah je evoj vpliv, da bi jih rešil; v seveda odstotek zločinov . pre-svojo korist — prt čemer jim cejšen, bolezni pogostejše in pomagajo tudi napredni belci, odpor belih »ljudi do prebival* še bolj pa razvijajoče gospodar- cev »Harlemov« večji, stvo. Geslo »stroj ne razlikuje Pa tudi to ni edini način dl- barve kože« se vedno bolj uve- skriminaoije- Boljše restavraci- ljavlja. je znajo prav dobro zagreniti obisk črnemu gostu, v zasebne (AA. klube seveda ni dostopa itd. JCiiS Težko pa je reči, kje se pri tem ' f j* S neha barvna diskriminacija in { X>9»i« začne ekonomska, kje postanejo , tif l\j • bančne knjižice važnejše od h \ i ***/ i barve kože. Oboje je prizadeto, —KJ-—r—^ \ -—TjtU i toda zadnje čase kaže', da na t f \,«o\ ''-»«>■ 7 severu diskriminacija na osnovi \ «•' barve izginja. Gasi, ko so' bili ' ^bBBsSSS* v seveTnih mestih na dnevnem ^redu -izgredi in spopadi med belci in črnci so (z ,izjemo red-k kih repriz) že minili. Crnoi, ki M. tvorijo 11 odstotkov vseh de- | lovcev v industriji, so deležni, SHHBHl prav tako kot belci, vseh ugod- ,v • lu nosti, ki so jih priborili sindd- T '* kati in beli delavec, ki sedi na L sindikalnih sestankih poleg svo- dimi ta črnimi otroki v šolata. 3eg® .^^ga tovariša, v veliki na barva označuje ,17 držav s Peerov mrna ač proto, Delaware, Floridi, Georgia, ieJ p^s^a’ne sledenjr njegov so- Missisaippi, Missouri, Severna J^1 v kra]^’ .^r >lina, Tennessee, Teksas, Vir- Za *«*• v najboljših predelih nni barvi označujeta štiri dr- mesta Ponavadi obadva ni-ueo in Wvominz). kjer ie »e- n*a*ta o®na*Qa. o črncih STATESMAN and nation Sprejet zakon o prepovedi suženjstva v UldlhuMBS. Sprejet trinajsti amandma k ustavi o prepovedi suženjstva na vsem ozemlju ZDA. Štirinajsti amandma jamči »enako zaščito zakonov«. Petnajsti amandma poudarja pravico. do glasovanja ne glede na »raso. barvo ali prejšnji položaj suženjstva«. Vrhovno sodišče postavi načelo »ločeni, toda enaki« za črnce v vlakih. Ustanovitev nacionalne zveze za napredek temnopoltega prebivalstva. Vrhovno sodišče raxgla®t za neustaven odlok o prepovedi naseljevanja črncev v naseljih belcev. Vrhovno sodišče Severne Karoline razsodi, da morajo avtobusi sprejemati črnce, ki potujejo iz državo v državo. Kongres industrijskih organizacij (CIO) prepove dlo- krimmaoijo v sindikatih. Stanovanjska komisija ZDA sporoči, da bo ▼ vodi državnih stanovanjskih blokih rezervirala eno tretjino stanovant za črnce. Okrožno sodišče v Marylandu razsodi, da morajo črni učitelj; prejemati Isto plačo kot beOB učitelji ca isto delo. Prvi črnci v porotah ha jugu. Polkovnik Benjamin O. Davis, absolvent vojaške akademije v West Potntu, postane prvi črnski general v armadi! ZDA. Predsednik Roosevelt ustanovi zvezno komlrijo ca pošteno zaposlovanje z navodili, naj skuša odprmvHt diskriminacijo v Industriji. Trumanov odbor za državljanske pravice objavi poolv za prenehanje vseh oblik segregacije. Predsednik Truman izda ukaz oboroženim 011001 »O enakem ravnanju in možnostih za vse ose/be... ne glede na raso. barvo aji urednike«. • Vrhovno sodišče, izhajajoč s stališča, da načelo »enaki, toda ločeni« pomen' neenakost, razveljavi segregacijo v osnovnih šolah in gimnazijah kot kršitev načela »enake zaščite zakonov«, ki ga jamči štirinajsti amandma. »Videli boste,« so m; tolikokrat Odločno zatrjevali, »videli boste, da v tem mestu, na tej univerzi renten® rasnega problema.« — Pr-i t,ecn ssen si mislil na mesteoe na ameriškem Srednjem Zahodu (katerega ptrebivalstvo je štelo polovico manj kot je imela univerza fetudentov), kj»er sem živel to učil. | V nekem negativnem smislu je j t>iflo to res. kajti v cnestu je bi;o i veliko premalo črncev, da bi bili problem. M.ed 12.000 študenti J« i bilo nemara kalkč-h 100 črncev: prihajali so iz bližnje države, ki se je štela že med južne in k; ni fceiela šolaiti svojih bistrih mladih ljudi temine pcrlti, temveč se ji je Bdelo bolj pripravno, da jim kupi povratni voani listek do naj bližje univerze severno od črte Mason— Dixon (mejna črta med severom gn jugom, op. ur.). Ta univerza *mo bili mi. V mestu je bila ena sama stalno naseljena črnska družina, družina mostra Johnsona, ki je imel čistilnico .čevljev. Mr. Johnson je redko & il čevlje sacn. To so delali njegovi sinovi. Njegova naloga je b'a, da je pomalem brisal prah im načenjal primerne pogovore s svojima; strankami. Toda meni je zmeraj čistil čevlje sam, mogoče zato, ker sem Anglež. Mr. Johnson se z menoj n; pogovarjal o rasnem problemu v Indiji med Britanci in Indijci kot mnogi drugi. Kot črnec ni imel -nobenega občutka krivde zaradi rasnega vprašanja. Pripovedoval m- je o pc-lcžaju črnca v Ameriki. Ce bi bil beOec, b; bil brez dvccna to, čemur pravijo v Združenih državah .»ugleden državljan«, čiam Eo-ta.ry Ciiuba in podobnih društev. Ni se pritoževal, razen ene same velike pritožbe: dejstvo, .da je bil črnec, je bila zanj ovira, in to učinkovita ovira Za njegove poslovne ambicije. Saj je dobro uspeval in se ni pritoževal, toda — med prvo svetovno vojno je bil ofiečr v ameriški armadi, edeo redkih črnskih oficirjev, toda naj-»več, kar mu jle Amerika dovolila; je bilo, da je imel nad-večjo in najbolj priljubljeno či-* BtilniCo čevljev v domačem mestu. Toda Mr. Johnson s; je želel večjih možnosti. »Veste kaj?« m»: je dejal nekega jutra,, ko mj je z baržunasto krpico drgnil -kapico na čevlju. »£'e pet let ih ušel bom. V petih letih si bcm prihranil dovolj, da -bomo vsi lahko šli v Pio.« »Rio de Jameltro?« sem vprašal /in pcmislii, če Johnson zna portugalsko. Toda to ga n- motilo. »Yes, sir. V Riu ne poznajo razlikovanja. Tam ima posloven človek kot jaz resnične možnosti.« V drugi polovac; letnega semestra ste- je pojavilo rasno vprašanje tudi na univerzi, in opazoval sem, leako se je uprava branila. Med svojimi študenti sem nekega dne našel visokega črnca srednjih let, ki se mi Je predstavil po predavanju za Lincolna G-ramta, dipl cen&ranaga filozofa, profesorja angleščine na neki srednji Soli v New Rnglandu. Rekel je, da se pripravi j a za doktorat. - Hotel sem zvedeti, Cernu mu je doktorat tako zelo važen in dobil odgovor, da brez njega ne more dobiti višje plače. Takoj na- J to sem zvedel še nteikaj. Leta in I leta že bodi na poletne tečaje po različnih univerzah im skuša doseči doktorat. »Vidite,« mi je razlagal, »vse storijo, da nam ga timiboGj cteižkočijo, kajti če nam ne bi, bi bile univerze preplavljene s čmicni študenti.« Cmei na univerzah v vzhodnih državah ZDA vse teže -dosegajo doktorat Dz filozofije. Zato je prišel k nam: na naši univerzi j‘p bilo malo črnskih študentov -im morda b; se mu zato posrečilo. Bil je dioiber študent. Rad bi tudi zapisal, da je svoj doktorat dobil. Pa ga ni-Nj se preveč razburjal zaradi tega. Dejal mi je, da tu ne gre za kakšne rasne predsodke, temveč da so storili to zato, ker no-, čejo, da bi se rasni p-ro-blem sploh pojavil. Ce bi mu dali doktorat, bi -naslednje leto prišli za njim še drugi črnci. On sam bo prihodnje poletje spet pokusil, morda kje na Zahodu. Nato sum dobil še en pogled v duševno stanje ameriškega črnca. »Vrag je v -tem, da včasih sam ne veš več, al-i si sploh zadosti sposoben, da bi dosegel doktorat potem, ko tč leto za letom -pehajo z ene univerze cia diru go. Ce hoče črnec uspeti vsaj toliko kot belec, mora biti boljši. Ce jte samo toliko sposoben kot belec, ni dovolj dobro.« S Srednjega Zahoda sem odšel v New York. Tam sem se seznanil s čGoveikcm, ki je imel veliko pri-. jateljev met črnci. Odpeljal me je v Harlem, kjer sem imel priložnost videt; »nebeškega očeta«, voditelja zanimive črnske sekte. Nekega večera pa je priredi! moj prijatelj zabavo na čast mlademu črnskemu pisatelju, katerega ro-■neci je vzbudil nekaj pozornosti Razen mojega gostitelja in mene je biir ediinj belec ženska srednjih let, ki se je po mojem mnenju vedla več kot neprimerno. Ves ve-eer je sedč-ia za klavirjem in Igira-la im pela črnske duhovne pesmi. Od časa do časa mi je ea,klicala: »Mar ni tale pesem pri-•rčna?« Ali pa: »Tale., vam bo po-eebno všeč!« Ročasj šem postal je-gen. Sram me jle bilo zaradi neumnosti ženske, ki je bila tako neznosno pokroviteljska. Toda nihče se ni zmenil zanjo ta tako je igrala, vse dokler se druščina ni razšla, kajti pisatelj Je moral na nočni šlht v hotel, ftjer je delal v kuhinji. Z gostiteljem sva ostala sama. »Zdj se «ni, da tako neverjetno neobčutljive ženske še nisem videl,« sem dejal. Prijatelj se mi Je prizanesljiv® nasmehnil. »Slučaj je malce patetičen,« mi Je odgovora, kajti vzroka ne bi mogli ugotoviti, tudi Se bi vam ga bil povedal Pravkar je namreč prišle “•* * Wa*er AH« odklanja diskriminacijo, katera najbolj bolj: diskriminacija pri delu in zaslužku. Za rešitev črnskega vprašanja, pravijo, sta potrebni dve stvari: iste gospodarske pravic« in odprava predsodkov, Prav povojna leta so priča ogromnemu napredku pri reševanju obeh nalog. Predsodke n.i lahko odpraviti, niti ni to opravilo, ki bi moglo biti opravljeno hitro. Belci, ki od rojstva mislijo, da so vredni več, se te misli ne morejo tako hitro znebiti (kljub dejstvu, da so pri naborih severni bmci mnogokrat pokazali večjo inteligenco kot južni belci!). Naj večji udarec predsodkom je zadala odločitev vrhovnega sodišča, da je rasna segregacija v šolah protizakonita. Kako hud je udarec, se najbolje vid-i po ogorčenem odporu, ki ga kažejo do izvajanja zakona nekatere južne države. Toda v devetih »obmejnih državah« (države, ki mejijo na sever), s« segregacija polagoma izgublja, ostale države p® se bodo morale prav tako ukloniti zakonu. Nekaterim gr« proces prepočasi, toda črnci, ki čakajo na svoje pravice že dolga desetletja, sedaj prvič vidijo na obzorju svoj cilj: otroci, ki bodo rastl-i skupaj, bodo mnogo bolj pripravljeni gledati .predvsem na osebne lastnosti človeka, ne pa na barvo njegove kože. Druga naloga bo morda prav tako težavna, čeprav je izpolnitev že precej -bližje. Industrija, ki ji na severu primanjkuje prostora, se sel-i na jug. Računajo, da znašajo investicije na jugu 1 milijon dolarjev na dan! Vse nove tovarne in podjetja pa potrebujejo delovno silo, na samo težake, ampak tudi kvalificirane in visokokvaUCicd-rane lj-udi. V zvezi- s tem so zanimiv« besede tovarnarja Sheltana_ trgovinski zbomioi južnih držav: »Bojkoti, ekonomske represalije, neredi — vse to so faktorji, ki jih morajo industrijci upoštevati, ko izbirajo kraje za svoje tovarne. Jug stoji pred krizo, kakršne še ni bilo doslej-« Mnogo dejstev pa potrjuje, da se industrija ne meni mnogo z* »tradicije«, če jd gre za delovno silo. Petrolejski delavci v Teksasu so pred nedavnim, odklonili dvojne plačilne lestvice (ene za fcmee, druge za belce), tovarn* letal v Marrieti je pred kratkim zaposlila prvega črnega inženirja itd. Med 'najbolj vplivnimi »razdiralci« diskriminacije so sindikati, ki .so .na letoSnj-ih konferencah povečini sprejeli resolucije . proti segregaciji-AFL-CIO se he boji, da bi izgubila preveč članov, čeprav ja tudi po 70% belih delavcev včlanjenih v svete belih državljanov. Dobro vedo, da si bodo delavci premislili, preden bodo zavrgli zaščito, ki jim jo nudijo močni vseameriški sindikati. Doba linčanj, spopadov, psovk in revščine še ni minila, je p* vsekakor v zatonu. Ko bo povsem minila, se bodo morali črnici prav tako kot ostali ijudj* boriti z*-'boljše službe, za priznanja, za tisto, kar imenujejo Američani »success« (uspeh), česar jim ne bo vedno lahko doseči. Toda imeli bodo vsaj enake možnosti —'in to je' tisto, za kar se danes borijo. A: Furlan teljev, ki so v vse- večjem številu prevzemali pouk v črnskih šolah. Pojavili so se prvi študirani črnci in kvalificirani delavci. Bilo jih je sicer še malo, toda ti so utirali pot mladi generaciji. Tudi gospodarska moč črncev se je večala in vedno več belcev je začelo proučevati črnski probiem ter z znanjem in razumevanjem začel® gojiti prijateljstvo med obema rasama. Razvila se je črnska literatura z vsemi veja- OGLASE i »Slovenski poročevalec* •prejemajo na. podeželja tudi poitni uradi im ptunohble. i*. septembra I9M / SLOVENSKI fOBOCEVHLEC / itf. 8 jejo pa pni kmetih okrog vrelca. Mnogo pride semkaj (tudi tujcev, ' predvsem Dunaij čanov, Munchenčanov in celo iz Hamburga hodijo po vodo. Iz Magreba pridejo vsak teden pen j o iz neke klinike kar s kamionom. V.ozijo 30 tudi v Beograd. Redno hodi Po njo deseniška ambulanta. Kmetje iz bližnje in daljno okolice pa jo odvažajo kar v pletenkah in sodčkih. Slava o tej zdravilni vodi so vedno bolj šini. Kakšna škoda, da se še vedno steka v to mlako! Z majhnim denarjem hi se dal urediti vsaj odprta bazen, čeprav bi se tu izplačale tudi zaprte toplice. Zadruga v Podčetrtku je im-ala za to pripravljenega že nekaj denarja.' Nameravala je odkupiti svet, kjer je izvirek, in urediti do-stojno kopališče. Okraj v Klancu pa na to ni pristal, češ da bo sam uredil. Toda doslej tega še nd storili in če tega ne nameirav-a, zakaj ne prepusti ito kraju, kjer je; vreieic. Vseeno pa ljudje upajo, da bodo že poprej, posebno pa sedaj, ko bo tod mimo šla železnica, uredili ta zdravilni vrelec, ki mu že kar pravijo »atomska toplice«. 15. Kuhar Puzluio trn žirilfi* d'c& fiit n& ofcfižiffio spominja reprezentativne razstave »150 'let jugoslovanske umetnosti« v Pragi, nasprotno Pa je bil nekoliko zadržan v izjav.i gl-ede razstave sodobne jugoslovanske umetnosti, namenjene za Italijo. Od starejših avtorjev zlasti ceni prvo polovico 19. stoletja in posebej srbskega Oj uro J-akšiča. Pri srcu so mu vsi slovenski impresionisti, pri čemer ga Sternen še posebej zanima zairadi sorodnosti z njihovim slikarjem Kubo, loi je bi.l prav tako v Ažbetovi šoli tn ki živi še danes kot 83-letn.; umetnik-sllkar pisatelj in glasbenik. Od sodobnih avtorjev pa ceni zlasti Stupico in Protriča. Ugotovil je, da so vse možnost; za povečanje zvez med našimi in češkoslovaškimi umetniki. Tako bo že prihodnje leto odprta v. Pragi sodobna jugoslovanska umetnostna razstava, nasprotno Pa bodo v Jugoslaviji gostovali njihovi umetniki. Tudi za ljubljansko mednarodno grafično razstavo de obljubil udeležbo čeških avtorjev. B. Pogačnik Mikolaš Aleš: Kmet in ulanec (olje, 1877) Zavzetje mesta Pisek 1619 (risba 1899; iz knjige Miroslava Micka o M. Alešu) Eksperimentalno gledališče v Ljubljani je kot svojo prvo letošnjo premiero uprizorilo ta teden (komedijo Mož, žena m smrt, ki jo je napisal tudi 2® pri nas znani francoski komediograf Andre Roussin. Roussin vsekakor ni pomemben ustvarjalec vendar pa imajo njegova številna in dostikrat igrana tlela le’ (nekaj tistega tipično franaoskega duha, kj publiko pritegne. Takega smo spcrinali že z odra ljubljanskega Mestnega gledališča, kjer so dajali njegovo satiro Otroci prihajajo. Eksperimentalno gledališče ie Roussina uprizorilo ko pot v krogu, na odru torej, ki zahteva od igralcev večjo intenzivnost, od avtorja pa zgoščenost dejanja in besede.. Gledališče v krogu odkrije marsikatero pisateljevo slabost, ki je bi sicer na odru, kot smo ga doslej vajeni, morebiti niti ne opazni. In tako_ je bilo tudi z Roussinovo komedijo Mož, žena en smrt. Povprečno delo. ne brez duhovitosti sicer, vsekakor pa delo, ki gledalca zaradi svoje prisiljenosti in iskanih efektov ne ogreje. Nekaj krivde (je nedvomno tudi v režiji B. B. Baranovičeve. Večja sproščenost in močnejši poudarek na komičnosti vsega dogajanja bi uprizoritvi v marsičem koristila. Od ^ igralcev so bil temu načinu poaajanja najbližji Savka ISeverjeva, Lojze kar in Jože Zupan. Vsi trije sto ustvarili žive, zaokrožene ime. prihajali od spodaj, čudna mešanica občutja žgečkanja in drhtenja. Potem so to občutje pričeli nenadoma spremljati nagli streli, ki so naravnost bili v ušesa. Lj udje so dvignili glave. Videli so ognje v daljavi, enega na levi, drugega na desni strani. Izmenoma sta ognja opozarjala drug na drugega. »Sedaj je bolje,« je rekel mornar.. »Zafrkavati so nas začeli celo že na morski gladini.« »Ena od njihovih podmornic se je že morala dvigniti,« je dejal drugi častnik. »To je vse. Globinske bombe so jo pač prepodile. Z njo je končano. Korvete imajo topove večjega kalibra kot podmornica. Potopili jo bodo.« »Hudiča jo bodo potopili,« je dejal mornar. »Sami bodo potonili s svojimi starimi škatlami, s katerimi se branijo.« Stal je na zaboju, iztegoval roke kvišku in zdehal. Na nebu so zagledali velik utrinek. »Zdaj bo nekdo Umrl,« je rekel mornar. Ognji v noči so narastll. Grmenje■ in streli so postali močnejši. »Utrinki so ,kot naše želje, ki se nam takoj izpolnijo,« j* rekel drugi častnik. »Potem st želim ženske,« je dejal mornar. »Popolnoma nago žensko nocoj pri sebi t> postelji.« Stopil je z eno nogo sJcozi vrata mornarske kajute. Naglo se je obrnil, se zagledal tja, kjer so se v temi borili in dejal: »Jutri zvečer se bo spet začelo.« Potem pa se je fzgrubfl v globino ladje. Ostalo, dva sta še nekaj časa negibna obstala In gledala, kako so se mesečevi žarki igrali v vodni brazdi. Potem pa je drugi častnik položil svojo roko na mornarčkovo ram.o. Mornarček' je naslonil glavico na prsi drugemu častni* ku in glasno zajokal. j in pluli so dalje skozi lupine ladje, ki je. bila pred njimi. V zraku je bil čuden smrad. »To je gotovo ena od korvet,« je slišal v mraku na palubi. »Torpedo je- zadel skladišče municije.« Mornarček'je pripravil čaj, odrezal tri koščke pšeničnega kruha, ki je bil že s\ih in neprijeten zaradi postanosti in bi zato hitro, splesnel. Prinesel je ta kruh drugemu častniku skupaj z maslom in sirom. Drugi častnik si je nalil čaja v skodelico, stresel .vanj žličko sladkorja, dolgo mešal in končno mitno izvlekel žličko in ; jo ponesel do roba skodelice takor.da je kapljica, ki je ostala na njej, kanila dol Buljil je v temo in skušal videti, kaj se dogaja. Toda nič ni videl. Slišal je samo vzbuhe globinskih bomb in ti so vplivali fia človeka znotraj kot težki udarci srca po dolgem teku. ‘Ladje so bile na poti proti zahodu brez tovora; zato so se tudi razgubljale v mraku in niso gorele. ■Spustil se je pod palubo in legel na svoj ladijski pograd, rešilnega pasu pa ni snel. To- Jonas Arnason da spati m mogel. Spet se je povzpel na palubo ■ in buljil v temo. Tedaj je opazil, da so se pomikale med konvojem majhne lučke, ki so se s plavajočimi kretnjami lahno dvigale in spuščale v taktu z nevidnimi valovi. Kdaj pa kdaj je bilo mnogo takih lučk skupaj: ■ znašle so se na splavu. Vendar so bile pogosteje osamljene: niso uspele priti do splava. Toda na te lučke ni bilo potrebno, misliti. Povedali so mu, da posebna ladja' za reševanje spremlja konvoj in jih pobira. Noč je bila črna kot smola. In tako so pluli dalje tudi naslednjo noč. In potem še dve noči. .Zjutraj pa je bilo prazno mesto v konvoju tam, kjer je bila ladja še včeraj. Naslednjo noč, potem ko so sovražniki spet pričeli napadati, je vstopil v obednico drugi častnik in Zaprosil mornarčka, naj mu pripravi čaj. Nekaj minut prej so občutil i namreč nenavadno močan vzbuh prav, pred samo ladjo To je pravljica — kdo je ne pozna! — o Janku in Metki, Tisočkrat smo jo že slišali in tisoč in prvič ;e prav tako lepa, kot je bila vse prejšnje krati. Danes jr. hko razbe- rete iz podob, ki jih je narisala Ivanka Sitarji. . — Janko in Metka sta odšla s starši anrd . . . Grelci režice presaja, a metuljček ji nagaja. — »Čakaj, zdajle te vlovim!« Vrbe piskajo na veje, val za valom se ji smeje in še jaz se ji smejim. Gelči za metuljčkom leta in ko-t krila ii razpeta kratko krilce frfota. Jojme, če ga bo vlovila, s travico ga bo nabila! — A metuljček se ne da. Toda ko sta se razposajeno podila po gozdu, sta nenadoma opazila, da sta ostala sama. Izgubila sta se! Začela sta klicati in obupano iskati očeta in mamico, pa je bilo vse zaman. Nazadnje sta utrujena sedla pod drevo, na katerem je bedela uharica, in v en glas zajokala. . Blodila sta po gozdu in nenadoma zagledala čudovito hišico. Vsa je - bila sezidana iz piškotov, rogljičev, lectovih srčec in slastnih pogačic. To je bila paša za njuna sestradana in sladkosledna želodčka! Brž sta jo začela glodati, toda — v hišici je prežala strašna čarovnica. »Čakaj no, metuljček zlati, fia te bom po zadnji plati! Kaj se me tako bojiš? — Jej, kako mi je že vroče, -on pa se usesti noče; ah, z metulji je res križ?« »O, le teci, punčka mala, kmalu me boš kaznovala, no, še tnalo, le pogum!« Regrat, pa se je pripravil, glavico Ji je podstavil, da štrbunknila je — bum! Zdaj sedi na tleh razgreta in krog nje metuljček leta-Regrat pa se le boji: »Res mi žal je, punčka drobna, saj ne bova več hudobna!« A metuljček: »Te boli?« »Kaj pa naj bi me bolelo?« Gelči rekla je veselo. »Vroče je, da kar gorim.« Vrbe piskajo na veje, val za valom se ji smeje in še jaz se ji smejim. Napisal Frani Puntar Pograbila ju je in jima namenila strašno uspdo. Ta čarovnica je namreč jedla majhne otroke! Začela je pitati Janka, da bi bil lepo okrogel, toda on jo je dolgo vlekel za nos. Nazadnje je le prišel odločilni dan, ko bi bil moral Janko v lonec. A. vse se je srečno obrnilo. Če ne veste kako, pa poglejte sliko! VODORAVNO: 2. Glavni 5tev-n ik, 5. kratica za opeanba, 7. vrsta kurjave, 8. razčleniti. 15. kratica za okrajni odbor, 17. neraz. bito, 18. preplah, klic k orožju, 19. divja jeza, 20. gozdna žival s košatim repom, 22. naročaj slame, 23. ampak, 24. največji azij. ski polotok, 28. prizorišče v cirkusu, 28. muslimansko božanstvo, 29. nategniti; razburljivi. NAVPIČNO: 1. vrsta posode, 2. kurirji, poslanci, 3. kazalni zaimek, 4. ob tem času, 6. potrebščina slikarja, 8. znak za prvino aktinij, 9. vedno zelena rastlina, iz katere delajo vence za zmagovalce, 10. na vse zgodaj, 11. ali (srbhrv.), 12. goski podobna žival, 13. najvišja gora v Turčiji (51S0 m), 14. znak za prvino tu. lij. 16. podjetje za promet z odpadki, 19. verz, 21. glavni Steznik, 22. oibadva, 25. vprašalnica, 27. pripovedna pesem. REŠITEV Vodoravno: ,2. Tek; 4. hrom; a o«: 7. Lvov; 11. iz; 12. Mimi Malenšek more vanj kanu, M j« povrh vsega še težko obložen. Moral še je prepustiti temu toku, da ga odnese. Voda ob ixje**» se je penila, za njim so letele ribiške ostve in orale vodo. Začeli so grmeti streli in deček je plaval pod vodo. Ko mu je zmanjkalo zraka, je spet pomolil glavo iz vode in takoj začutil, kako so razkropljene šibre bičale vodo okrog njega. Kanuji so ga zasledovali, toda v deroči tok si niso upali. Brzeli so vzdolž toka, možje so menili, da se bo utrudil dn ga bodo takrat zajeli. Toda Beli orlič je stiskal zobe, v presledkih hlastal za zrakom in si dejal, da se ne bo dal prijeti- Nikoli več ga ne bodo do- Zdaj se ni bal ničesar več in na tihem je računal, koliko bo zaslužil s prodajo sužnjev belim posestnikom na Bermudih. Tedaj so veslači nenadoma zakričali. Kanuji so se ustavljali in butali drug ob drugega. Trgovec se je vznemiril in pograbil svojo dolgocevno puško. Od zadaj so mu zavpili, da se je Beli orlič pognal v reko. Beli orlič je bil svoj najtežji boj: plaval je za svoje življenje. Keka je bila nima, toda do brega je bilo daleč. Daleč je bil Sozd, 'ki bi mu nudil varstvo. Toda Beli orlič je poznal reko in vedel, da je v sredi močan tok, ki se ga bojijo tudi izkušeni veslači in da nikakor ne M AP; 25. Stol; 2*. oael; J*. Tone; 11. TUT; 34. Rl. (K- G.) NAGRADE Med reševalci križanke »veverica« sta bila za RmJSižni nagradi Izžrebana MIRO LANGERHOLC 9 Planine pri Rakeku in M ARH A OVNI C iz Prevalj. Naj spol učita rmk evoi)o i«U«l Mezopotamija: 18. ako;' 17. I. p.; 18. ona; 19. znoreti; n. ata; 23. veverica; 25. sr.; 26. gotovina; 2». epi; 30. tat; 32. sonet: 33. trener; 35. letalec. Navpično: l. Pero; 2. th; J. kaCtat i. RUM! T. iokovit; 9. r i •*. 7 umno momiLEc 7 US — M. SEPTEMBRA IBM V? MALENŠEK. 'k * K 59«* ’ "• — Na drugi sliki Je bil eskimski deček. Lučka mu MUSjgK Je nekoč davno davno dala ime Boberček, ker je bil oble* — cen v kočubovinmato obleko in Je imel kosmato čepico. Cisto na koncu slikanice Je našla psa, ki sicer ni bil podoben Tediju, a ga Je vseeno klicala kar Tedi. Ljubeče (a je pogledala id mu prijazno pokimala. 20. — Vse popoldne se ni nihče utegnil ukvarjati ■ Lučko, bila je prepuičena sama sebi. Zvečer, ko so sedeli pri večerji, pa Je pričel očkov sodelavec lndenlr Bill, Lučkin prijatelj. »Striček BiH!« mu Je zmagoslavno zaklicala, »jas grem tudi na Sever!« — »O, zakaj pa ne, mala?« je odvrnil, »bomo imeli vsaj prijetno druščino.« 21. — »Torej nameravaš vzeti družino s seboj?« je vprašal Bill očka. »Da, Steila se je odločila, da me spremlja s otrokoma.« Bill je pohvalil to odločitev. Ko so Lučko spravili spat in je že ležala v postelji, jo je obšel nenaden strah, da bi utegnili odrasli ponoči sami odpotovati. »Kajne, da me ne bofi pustila doma, mamica?« je poprosila. DilEVIlE VESTI 12 KOLEDAR Nedelja, 16. septembra: Ljudmila. • 18. september 1988 — dom tekstilne stavke v Sloveniji in nasilna izpraznitev tekstilnih tovarn v Kranju in Ljubljani. DRAMA LJUBLJANA nih tem z 11 referati in 7 korefe- Petek, Sl. sept. ob 20: Axelrod: rati je Tja programu še 69 refera- Sedem let skomin. Abonma C. _ _ tov (prostih tem). Organizacijski Sobota, 22. sept. ob 20: Axelrod: letos ukradeno v Ljubljani; odbor vabi vse ginekologe in ostale zdravnike, da se kongresa udeležijo. Naknadne prijave pošljite na naslov: Kongresnemu odboru, prof. dr. Franc Novak — Slajmerjeva 3, Ljubljana. Sedem let skomin. Abonma T. s ročnimi zavorami s svetilko in dinamo, tovarniška štev. 8800; žensko dvokolo neznane znamke, tov. štev. 1340, sivo, športno, brez blatnikov; žensko dvokolo neznane znamke, verjetno Steier ali Puch, tov. kovna izobrazba in štev. Je bila pritrjena na tablici, 4. davčnega izterjevalca, sedaj je prebarvano. Verjetno je strokovna izobrazba; -......... • S. pisarniške uslužbenke, nižja 1. referenta, analitika, višja kil t srednja strokovna izobrazba; Zdravstveni dom Škofja Loka 2. referenta, statistika, srednja razpisuje sledeča službena mesta- strokovna izobrazba; 3. referenta za kontrolo dohodkov iz gospodarstva', srednja stro- nlžji MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasata ogrodje moškega dvokolesa, tov. štev. 23069, modre barve; strokovna izobrazba. Za prva 3 razpisana mesta 1 stomatologa, oz. zobarja za zobno ambulanto v Sk. Loki; l zobarja za zobno ambulanto v Poljanah; 1 zooai ja za zobno ambulanto v Železnikih; 1 sanitarnega tehnika; 1 pomožnega knjigovodjo. Pogoj za sprejem Je končana. SPORED ZA NEDELJO »UNION«: italijanski barv. film »ATILA«. Teomk: FN: Sii. Fredr autye ob 16» 17, 19. in 21. Od 19» le matineja istega filma, 'i JL vlogi: Soppia Loren in Anthony Quann, Henri Vidal- Film je na pfogranfci do 22. t. m. »KOMUNA«: po) j. film »FRIDE- HlC CHOPIN«. Brez tednika. — Predstave ;0»b 15, 17, 19» in &1-Ob 10. uri je matineja istega filma. V gl. vVogi: Czešiatv Woi-lejko in Alexa't.dra Slaska •SloGA*: angleški film »ZENA NA LADJI«. Brek tednika. Predstave ob 15, 17, A.9. in 21. url. Ob 10. uri je matineja istega filma. V gl. vlogi: Anthony Steel in Peter Finesi. Film je na sporedu do 17. t. m. »VIC«: premiera amer. o.arvastega filma »BOBNI CEZ RLKO«. — Predstave ob 15, 17, 1& 21. V glavni vlogi: Audie I^lurpny in Walter .Brennan. Film* Je na •sporedu do 21. t. m. KINO »SOCA«: amer. film »NESREČNIKI«. Predstave ob 16,, 18. in 20. Danes zadnjikrat! Prodaja vstopnic v vseh kir;e-matografih od 9.—1L in od A*, dalje. _ LETNI KINO »BEŽIGRAD«: tngli film »ZENA NA LADJI«. — Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO LM Kotnikova 8: Zaprto. - »SISKA«: poljski film »URE UPANJA«. V gl. vlogi: Zbdgnietv Jozefotvicz in Krystyna Kamionska. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat! »TRIGLAV«: amer. barvni film »DVORIŠČNO OKNO«. V glavnih vlogah Grace Kelly in James Stewart. Predstave ob 16,. 18. in 20. Prodaja vstopnic od! 15. dalje. Danes zadnjikrat. Jutri francoski barv. film »ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV«. ogrodje - moškega dvdkoles* ne- zahteva poleg navedene strokovne predpisana šolska izobrazba in letni KINO DOM JLA: franc znane znamke, tov. štev. 1542751; Izobrazbe tudi najmanj 3 leta praksa. Plača po pravilniku ZD ogrodje moškega dvokolesa ne- strokovne prakse. Sk. Loka. Naetop službe L novem . „ znane znamke, fcv. štev. 38452, Ponudbe z opisom prakse in bra 19S6. -« Nedelja, 16. sept. ob 20: Skvarkin: urno. življenjepisom oddajte na Občin- RAZPIS Tuje dete. Izven. Dve dinami »Iskra« ln dinama skl ljfidaki odbor Ljubljana - Be- uprava za ceste LRS —L Tehnič- Cenjene obiskovalce opozarjamo znamke »Balacco«, skoraj nova žigr»d, Ljubljana — Parmova 33, na sekcija Celje razpisuje zaradi Danes poteka deveto leto, odkar , Sporočamo vsem interesentom. H| m . . „ •> Tafivt ki se zanimajo za nakup rezerv- _ -----—v— mamne *d«ioccu«, »avicsj ajjudijoi.o — •«. ua lcijc priključeno^ Jugoslaviji? nih delov za motorno kolo JAWA- večerno ponovitov 6rne barve, ki Je bila «. 9. 1956 najpozneje do srede 26. 9. 1959. -R stalne zaposlitve komedije Tuje dete. 3*8 ccm, da polagajo pažnjo pri • nakupovanju, ker postoji možnost, „.ST..n -nAT iRCR „ , . da so ti rezervni deU. ukradeni in MESTNO oi.kd Ai.im-a Profesorju dr. Trampušu, dr. da vsak tEk slučaj takoj prtja. v Ljubljani razpisuje Germu, dr. Pirnatu in sestram, se vite na podjetja AVTO-Kočevje ali A B O N M A prisrčno zahvaljuje za pomoč ter na]bHžji postaji Ljudske Milice iz ' xa sezono UK-H f.tobv c*T1,i••>■«« za dezodorizacijo bodo mnogo pripomogle PO BRITJU SAMO Razpisanih je pet abonmajev in. sicer: • abonma Tore* popoldanski — abonma Torek večerni — abonma Sreda večerni — abonma Četrtek večerni — abonma Petek večerni. Cena enega sedeža za vseh 10 predstav Je od 270.— do 1.080.— din. Abonma se Tbhko plačuje tudi v dveh obrokih ali celo štirih obrokih (prvi obrok pri vpisu). Vpisovanje abonmaja bo za dosedanje abonente od 17. do 19. 9., za nove abonente od 28. do 22. 9. od 10. do 13. in 16. do 18. ure pri gledališki blagajni. Podrobnejša navodila so razvidna iz razpisa v Gledališki pasaži. i EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE pri zavodu »LJUBLJANSKI FESTIVAL« Trg francoske revolucij* 1 (Križanke) Nedelja, 18. septembra 1958 ob 90: Andrč Roussin: MOŽ. ZENA in SMRT. ponovitev. Torek, 18. sept. ob 20: An drč Roussin: Mož, žena in smrt. Petek; 21. sept. ob 20: Andr* Roussin: Mož, žena in smrt. Sobota, 22. sept. ob 20: Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta: Begovič: Brez tretjega. Nedelja, 23. sept. ob 30: Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta: Begovič: Brez tretjega. Vstopnice so v predprodaji vsak dan od 9. do 13. «re in eno uro pred predstavo pri gledališki blagajni Trg francoske revolucije 1 (Križanke), pritličje. Vse informacije in rezervacije na tel. št. 21-472. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sreda, 19. sept. 1956 ob 20: Sofo-klej: Antigona. — Premiera; — premierski abonma in izven. Četrtek, 20. sept. ob 20: Sofoklej: Antigona. — Četrtkov abonma in izven. Petek, 21. sept. ob 16: Sofoklej: Antigona — I. srednješolski abonma. Sobota, 22. sept. ob 20: Sofoklej: Antigona. — Sobotni abonma in izven. Nedelja, 23. sept. ob 15.30: Sofoklej: Antigona. — Nedeljski abonma in izven. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja, 16. sept. ob 20: A. T. Linhart: »Matiček se ženi«. Izven. notranje zadeve, Prešernova cesta štev. 18, vsak dan od 7. do 7.30 ure, kjer bodo predmete dvighili. V kolikor ie v tem roku ne bodo zglasili, bodo predmeti predani OLO. -O cSO Državna glasbena šola Šentvid obvešča, da bo naknadni sprejem novih učencev dne 17. 9. od 16. do 18. ure. Vpisovanje za novo, sprejete učence, zamudnike 18. 9. med uradnimi urami; razdelitev učencev 19. 9. ob 16. uri in pričetek rednega pouka, dne 20. 9. 1966. — Ravnateljstvo. -S Elektrotehniško društvo LRS — Sekcija praktičnih elektrotehnikov priredi v mesecu oktobru enomesečni celodnevni tečaj za upravne prakse, za mesto pod 3. stiskal Ulčarje — posluževalce električnih naprav za nizko in visoko napetost. Tečaj bo ob zadostni udeležbi. Pravico obiskovanja tečaja imajo samo kvalificirani in visokokvalificirani 'delavci' elek-trostroke. Vsi prijavljenci bodo pismeno obveščeni o dnevu in kraju vpisa ter višini tečajnine. Prijave sprejema Elektrotehniško obrazba, pravna ali ekonomska društvo LRS, Ljubljana, Erjavče- fakulteta ali popolna srednia šola va c. 11 do 25. t. m. ' - -S Glasbena šola Šiška - Bežigrad točko 8. srednja, šola — gradbeni sporoča, da bo vpisovanje starih tehnik, za mesto pod točko 9 In novih učencev v Sp. Šiški 17. srednja strokovna izobrazba, za 7 CESTARSKIH MEST v območju cestnega nadzorstva Šoštanj in sicer za nasieanje relacije: Šoštanj—Pesje, Velenje—Salek— Selo, Selo—Paka pri Velenju, Ben-če—Velenje, Letuš—Soteska in Soteska—Ljubija. Prosilci morajo izpolnjevati sledeče pogoje: stari morajo biti najmanj 17 let in ne starejši kot 27 let; uspešno so morali končati 6 razredov osnovne šole ali "2 razreda gimnazije, biti morajo duševno ln telesno zdravi za opravljanje cestarskega poklica. Po enem letu zaposlitvene dobe bodo prosilci napoteni v cestarsko šolo in si v primeru uspešnega šolanja po treh letih lahko pridobe zvanj e kvalificiranega delavca. Prosilci naj naslovijo predpisano kolkovane (din 30.—) prošnje na Upravo za ceste LRS - Tehn. sekcijo Celje, kjer dobe v uradnih (dopoldanskih) urah tudi sicer vsa potrebna poj asnila. -R RAZPIS Na osnovi zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih in obrtniških del (Ur. list LRS št. 17-53) r a z p i s'u j e Vojna pošta št. 9685-12 Ljubljana PRVO PISMENO LICITACIJO za adaptacijo objekta visoke gradnje v Ljubljani. Predračunska vrednost znaša 12,600.000.— din. Rok dovršitve I. etape je do 31. 12. 1956, a rok dovršitve celega Objekta je 1. 8. 1957. . . Licitacija bo dne 16. oktobra z večletno prakso, za mesto_ pod 195g ob 10. uri v prostorih Vojne ” pošte 9685-12 Ljubljana, Metelkova 1. mesto tajnika ObLO Ljubljana - Polje; 2. šefa odseka za splošne zade- ve) 3. Sefa odseka za finance; 4. blagajnika; 5. odmernega referenta pri Upravi za dohodke; 6. davčnega izvršitelja pri Upravi za dohodke; 7. šefa odseka za gospodarstvo ln komunalne zadeve; 8. referenta za gradbene ln komunalne zadeve: 9. referenta za obrt, industrijo, trgovino in gostinstvo; 10. geometra: 11. veterinarja; 32. analitika; 13. stenografa. Pogoji: za mesto pod 1. pravna fakulteta ali popolna srednja šola,, z najmanj 5 let upravne prakse, za mesto pod točko 2. popolna srednja šola in najmanj 3 leta pravna ali ekonomska fakulteta ali popolna srednja šola s 5-letno prakso finančne stroke, za mesto pod točko 4, 12, 13. srednja ekonomska šola; za: mesto- pod točko 5 popolna srednja' šola, za mesto pod točko 6. nižja srednja šola ali osnovna šola s prakso, za mesto pod točko 7, višja strokovna iz- in 18. sept., v Zg. Šiški 19. sept. v Bežigradu 20. in 21. sept. ter na Ježici 22. sept. Podrobnosti na oglasnih deskah' v Šiški in Bežigradu. -S LOGOPEDICNI ODDELEK na Zavodu za gluho mladino prične v šol. letu 1856-57 s svojim delom. od 17. 9. t. 1. vsakokrat od 8. ure dalje. Na' oddelku se od- Ijani razpisuje za takojšen nastop cizem, noslanje i. dr.), brbotanje, mesto pod točko 10, višja ali srednja geodetska šola, za mesto pod točko lil. veterinarska fakulteta. Pravilno kolkovane prošnie vložite pri tajništvu tuk. ob.čdne do l. oktobra 1956. Plača no temeljni uredbi In odloka o dopolnilnih plačah. ^ -R RAZPIS Uprava Kliničnih bolnic v Ljub- sledeča delovna mesta: jecljanje, primeri fonastenije, afo- Pediatrična klinika: nije in še druge napake. -S »ADMINISTRATIVNI TEČAJI« v Ljubljani, zavod, ža vzgojo administrativnega kadra, bo priredil v tekočem šolskem letu naslednje tečaje: višji administrativni, ste-nodaktilografski, administrativni ter zpecialni strojepisni in stenografski tečaj. Informacije s prospekti dobite v pisarni zavoda. Roška 19, teL 30-917 (stavba Administrativne šole) osebno ' _ - d5® nih bolnišnic v Ljubljani, Zaloška 13. ure ln popoldne od 16. do 19. • _t> ure, ali pa pismeno, če priložite ’ _ znamko za odgovor In 60.— din za kazfis tiskovino. Vpisovanje je vsak dan za predajo gradbenih in obrtnl-ob navedenih uradnih urah. -S Sklh del stanovanjsko-poslovne Popravni izpiti pri Zavodu »Ad- v Ptuju. . ministrativnl tečaji« v Ljubljani, vsota zna8a se bodo pričeli. za vse vrste teča- 68116(10«».—. jev V nedeljo, dne 7. oktobra. Vsi Elaborat se lahko dvigne pri prizadeta tečajniki-ice se naj za- Upravi stanovanjske Skupnosti gotovo javijo določenega dne, na ljudskega odbora v ... — —- —:..,—.- Uni.na- Rtuju od dne 19. 9. 1956 dalje. l zdravnika specialista — pediatra. Otološka klinika: 1 oddelčno medicinsko sestro (zdravniški pomočnik). Stanovanje Je preskrbljeno. • Stomatološka klinika: 1 zobarsko asistentko. Plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku. Interesenti naj se zglasijo osebno ali vložijo prošnjo z žtvljenjepi- ul. 2. Ponudbe se sprejemajo do 9. ure na dan licitacije. Elaborat s podatki dobijo interesenti med uradnimi urami v pisarni Vojne pošte 9635-12 Ljubljana. Ponudbe je poslati v zapečateni kuverti po pošti ali neposredno na naslov Vojna‘pošta 9385-12 — Ljubljana. Na kuverti je. napisati »Licitacija objekta visoke gradnje« Ljubljana. Poleg proračuna je priložiti: a) izjavo da so podjetju znani licitacijski pogoji in da pristane na n j e; b) garancijsko pismo banke v višini 2% od proračunske vsote: C) dokaz o registraciji podjetja. Iz pisarne V. P. 9685-12 Ljubljana - -R film »PONOČNI LJUBIMCI« — predstava ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. »LITOSTROJ«: amer. film »PAGO PAGO .ZAČARANI OTOK«, ob 18. in 20. predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. , Šentvid »svoboda«: -ameriški film »KAPETAN KID«, ob 13. in 20. ZADOBROVA: amer. kriminalni film »RIVER STREET 99«. VEVČE: amer. film »GREH ENE NOCI«. CltNUCE: amer. barv. film »JUŽNO OD SAHAREV, ob 17. in 20. DOMŽALE: nemški film »LAŽMI ADAM«, ob 16, 18. in 20. KAMNIK »DOM«: ameriški film »BOJIŠČE«. BLED: amer. barv. film »MOSTIČEK«, ob 14, 16, 18. ih ŽO-JkO. NOVO MESTO »KRKA«: angleški barvasti film »PURPURNA DOLINA«. KRANJ »STORŽIČ«: ob 2. uri ponoči nemški barv. film »FIRO-SKA«. Ob 13. uri ameriški film »VODNJAK«. Ob 15. in 17. jugc-sl. film »SLAB DENAR«." pb 19. url amer. film »VODNJAK«. Ob 2il. uri nemški barv. film »PIRO-SKA«. KRANJ »LETNI PARTIZAN«: ob 19.' uri premiera jug. filma »prijatelj, PRIJATELJ«. Premiera amer. barv. filma »OVER-LAND PACIFIK«. Vstopnina: za oba filma 50 din. KRANJ »SVOBODA«: ob 16, 18. in 20. uri angl. film »PREGANJAN DO SMRTI«. JESENICE »RADIO«: franc, barv-film »PARIZ MESTO ZALJUBLJENIH«, ob 16, 18. in 20. Ob 10. matineja franc, filma »HULOT* NA POČITNICAH«. JESENICE »PLAVŽ«: ital. film »NERON IN MESALINA«, ob 16, is. in 20. Ob 10.30 matineja mladinskega filma. ZRHVRLE Ob nenadni izgubi .moje nepo- ^ .. . . som y. personalni oddelek Klinič- labne žene in skrbne mamice uradnih urah dopoldne od 10. do nlh bolnišnic v Liubliani. Zaloška MARJETE KAVCNIK roj. Eržen se iskreno zahvaljujem za pisme-na in osebno izrečena sožalja. Prav posebno se zahvaljujem vsem, ki so darovali toliko cvetja, SPORED ZA NEDELJO Poročila ob: 6.05, 7.00, 13.00, 15.06, 10.30 in 22.00. 6.00—7.00 Pisana vrsta domačih pesmi in napevov za prijetno nedeljsko jutro. 7.15 Reklame. 7.36 Radijski koledar in prireditve dneva. '7.35 Operetna in lahka giasDa. 8.OJ Otroška predstava — Erich Kastner: Pikica in Tonček (radijska igra). 8.42 »Vsak eno« . . . (revija narodnih pevcev, ansamblov, zborov in orkestrov, ki sodelujejo v našem radiu1). 9.30 Se pomnite, tovariši — Andrej Kovač: Ob 20-letnici tekstilne stavka v Kranju. 10.00 Prenos proslave ob 20-letnici tekstilne stavke iz Kranja. 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 11.35 Mala revija lahke glasbe. 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.10 Opoldanski glasbeni spored. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.15 Želeli ste — poslušajte! — I. del. 15.15 Želeli ste — poslušajte! — II. del. 16.00 Reportaža z medna- OBJAVA Na podlagi 2. člena Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Ur. list LRS št. 13—46-56) je Komisija za pripravo odloka o uporabi zemljišč za gradbene na- mene pri ObLO Ljubljana - Moste razgrnila predlog za urbanistično kategori- zavodu ob 8. uri zjutraj. Naknadnega izpitnega roka ne bo. Pravilno kolkovane prošnje za pripustitev k izpitu je treba predložiti vodstvu do 6. oktobra. — Ravnateljstvo. , -s Glasbena šola Ljubljana - Cen- Uprava stanovanjske skupnosti Ptuj -R RAZPIS Na podlagi 40. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni 1. FLRJ, št. 26-259-55} Šopkov in vencev ter jo v tako rodne nogometne tekme Madžar-velikem Številu spremili na zadnji ska : Jugoslavija. (Prenos iz Beo-poti. Prav poseono se zahvalim grada.) 18.10 Radijska igra - Aver- « dr Klunu in ostalemu osebju v čenko: Kupčija s smrtjo. 19.00 Za- bolmci, ki so j i nudili najnujnej- pavna glasba, vmes reklame. 19.30 šo pomoč. Radijski dnevnik. 20.00 Večerili Žalujoči: mož Franc, hčerka operni koncert. 21.00 Športna po- Marjetka, sinova Janko in Franci. ročila. ‘ 21.15 Melodije in ritmi. Notranje gorice, Bukovsčica, 22.15—23.00 Nočni koncert. Mauri-Kranj, Podnart, Brezje. ce Ravei; Pavana za umrlo prin- ceso. L. M. Škerjanc: Koncert za Ob težki izgubi naSega predobre- fag0t in godalni orkester s harfo. ter - Vodstvo sporoča, da bo na- volile "lil ImenOTaflja gJ? nenadomestljivega -moža m _Sergej Rahmaninov: Otok mrtvih, knadno vpisovanje za stare učen- občinskega Hudskega odbora Ra- sms-snca ncRFRi ETA simfonična pesmtev. 22.16—23.00 ce 17. sept. Od 8. do 10. 111 16. do dovlhca nunskega oauora Ha MILENKA DOBEKLETA UKV program: Plesna glasba. 23.00 r = __ _____________________________ 18. ure. Sprejemni Izpiti 18. sept. ^ razpisuje . se najiskrenejše zahvaljujem —24.00 Oddaja za tujino — na va- zacijo zemljišč v občini Ljubljana ob 8. in 16. uri. Vpisovanje novih naslednja delovna mesta na ob- vsem, ki so sočustvovali z nami, ln 327.1 m. (Prenos iz Zagreba.) - Moste, ki se smejo uporabiti za 19. sept. od 8. do 10. in od^ ie. do jinskem ljudskem odboru Radov- ga spremili na njegovi zadnji poti gradbene namene. 18. ure. Podrobnosti o šolnini na Predlog je razgrnjen v prostorih šolski oglasni deski. — Ravnateli- KVALITETNA KREMA! FLEK v hišo! Flex v potno torbo! Masten madež lahko dobiš vsakrčas pa nobene brige če imaš FLEX! 'usnjenih predmetov, delamo po globoko znižanih cenah t. j. 50% od dosedanjih cen. Izvršujemo hitro in solidno. Ljubljana, Wolfo-va — Titova 6, pasaža sredi parka — Elmazovlč Ibrahim. V POSEBEN DRUŽABNI plesni POZOR! V salona za čilčenje ln tečaj tudi za starejše Interesente barvanje čevljev in vseh vrst <-ke> ln zakonce, k! se bo pričel v torek 1*. sent. ob 20. url v »Centralni plesni šoli« — Petkovškovo nabrežje 35. se še sprejema. Nadaljevalni tečaj s poukom novosti F a bo vsako srede ob 19.34 url. gra Jazz CPS. Z* srednješolce začetniški tečaj se bo pričel v soboto 22. sept. ob 1*. popoldne. Voisovanle v vse tečaje vsak dan od 17. do 21. ure- Poučuje moj--ster- Jenko. SLIKE za legitimacije v dveh udah. Vam izdela Foto-Grad. Miklošičeva 36. III. Kongres ginekologov in porodničarjev Jugoslavije bo od 3. do 6.-oktobra 1958 v Ljubljani (v predavalnici Fizikalnega inštituta Univerze. Jadranska ul. 36). Glavni temi koneresa sta: »Organizacija in lokaciia ustanov z* zaščito matere in otroka« in »Posledice porodnih poškodb«. Poleg 3 glav- Ponovno 8MO IZBOLJŠALI kvaliteto Unionskega piva! Jačj* ]• ln i* okusnejše) Poskusite gal Priporoča se PIVOVARNA •UNION« LJUBLJANA oddelka za gradbene in komunalne zadeve ObLO Ljubljana - Moste, Zaloška 51-a. V roku 14 dni po objavi, sme vsakdo pismeno ali ustno podati k predlogu svoje pripombe ln mnenje. Komisija za pripravo odloka ObLO Ljubljana - Moste . -O OBJAVA Na Tajništvu za notranje- zadeve OLO Ljubljana, se nahajajo naslednja dvokolesa, ogrodja in drugi predmeti, last neznanih lasttii-kov: moško dvokolo nez. znamke, tov. štev. 1370-947; moško dvokolo »Durkopp«, tov. štev. 710007; moško dvokolo neznan* znamke, tovar. štev. 681602, črne barve; moško dvokolo, tov. štev. 1300.74; moško dvokolo znamke Akvlla, tov. štev. 5563; moško dvokolo neznane znamke, tovar. štev. 114094; moško dvokolo nez. znamke, tovar. štev. 799346; moško dvokolo nez. znamke, tov. štev. 336; moško dvokolo neznane znam. tovar. št. 3084; moško dvokolo neznane znamke, tovar. št. 16S09. italj. Izvora; moško dvokolo, znamke Kuk- man-Biefeld, tovar. št. 25806, zeleno; stvo. -5 RAZPIS Zdravstveni dom Jesenice razpisuje mesto RENTGENSKEGA TEHNIKA v Obratni ambulanti Železarne Jesenice Nastop službe takoj. Osnovna plača po uredbi, dopolnilna plača po tarifnem pravilniku. - .... j ni a jo ustrezno ljica: 1. mesto načelnika oddelka za finance. Pogoji: diplomirana ekonomska ali pravna fakulteta in 5 let strokovne prakse, od tega 3 leta v finančnih poslih. • 2. mesto planerja - analitika. Pogoji: dovršen ekonomski teh- nikum ter 5 let strokovne prakse v gospodarstvu. 3. mesto referenta za delo in posredovanje dela. Pogoji: popolna srednja šola in 3 • leta prakse v gospodarstvu. 4. mesto davčnega izterjevalca. Pogoji: nepopolna srednja Sola. Kandidati naj pravilno kolkova- in mu darovali cvetje. Zlasti se zahvaljujem političnim predstavnikom, partizanskim tovarišem, zastopnikom Zveze komunistov, odboru združenja rezervnih oficirjev, Zveze borcev in drugih množičnih organizacij. Posebno zahvalo sem dolžna zdravmkom dr. Zargiju, dr. Rusovi, dr. Ma-zovčevi, dr. Del Cottu in vsemu strežnemu osebju infekcijske klinike za njih požrtvovalno priza ■ devanje, da bi ga ohranili pri življenju. Nadalje se zahvaljujem tovarišem Romu Cirilu, Bukovcu Emilu in inž. Podboju Stanetu za tople poslovilne besede ob odpr- BOR MARIBOR Nedelja, 16. septembra. Dežurna lekarna: »PlaninKa« — Glavni trg 20. ne prošnje z življenjepisom in in pevcem za ganljive 'žalostinke. ostalimi dokumenti vložijo na ob- 2alujoča žena Tanja Doberlet z RADIO 6.60—11.15 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 11.15—11.35 Oddaja v madžarščini. 11.35—14.15 Prenos _ __ sporeda Radia Ljubljana. 14.15— tem grobu, godbi Ljudske Milice 15.00 2eleli ste — poslušajte! 15.00 ’ “ ’ —23.00 Prenos sporeda Radia Ljub- Interesenti, ki imajo ustrezno ' činski ljudski odbor Radovljica ~do otrokoma in ostalim sorodstvom, srednješolsko • izobrazbo, naj poš- lg oktobra 195S _R Ljubljana, Genova, Torino, ljejo pismene ponudbe upravi Zdravstvenega doma na Jesenicah. -R RAZPIS Razpisujemo delovno mesto Ekonomista - organizatorja. Delovno mesto je v sestavu Eko-nomsko-organizacijskega oddelka in obsega: organizacijo internega poslovanja podjetja in področje plačevanje dela. Osebne ali pismene ponudbe na »Telekomunikacije« ind. podjetje za elektrozveze Ljubljana Prianj 14. *B RAZPIS Komisija za volitve in hnenova-moško dvokolo, znamke Biausle- nja Občinskega ljudskega odbora gel, štev. 65803: Ljubljana - Bežigrad razpisuje v moško dvokolo, znamke Marcon, administraciji ljudskega odbora alv* barvo, zelo dobro ohranjeno, m«*to: : . , aooooooocoooooooooocaooooooooooeicb »GOZDNI PRIJATELJI« slikanico, U Jo (s po zgodbi Vlada Firma narisal Miki Muster, fe pravkar izšla! Dobi»« |o v vseh knjigarnah v Ljubljani pa tudi v narošninskem oddelku Slovenskega poročevalca, Ljubljana, Titova 5, za ceno 2S0 din. pr »tercoooooocooooooooooooooooc« ljana. UMETNOSTNA GALERIJA Razstava slikarja - grafika Avgusta Černigoja. Razstavljenih je nad 180 del znanega tržaškega slikarja — olj, akvarelov, risb in grafik. Razstava je odprta od 10. do 13. ure. NARODNO GLEDALIŠČE Patrick: »Vroča kri«. Gostovanje v Šentilju — predstava ob 16.30. KINO Ptuj: francoski barvasti film »Rdeče in črno« — n. del. •Murska Sobota: češki barvasti film »Jan Hus«. CELJE Dežurni zdravnik: dr. Maksim Sevšek, Ljubljanska e. 38, - BT. SIS — IS. SEPTEMBRA IBM f SLOVENSKI P0K0CEV1IKC / ctf.l % a CENA MALIH OGLASOV: do 10 besed stane beseda 23 din, vsaka nadaljnja beseda 15 din. Za oglase, ki so pod šifro, oziroma za oglase, ki je naslov v oglasnem oddelku, rrSO din. Cena za ženitbene oglase je 30 din beseda. Za nedeljske -t-20% OPOZORILO! Stranke, ki zahtevajo p.smino n- ov ali kakršnokoli informacijo, naj priložijo za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru ns bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod šifro, ne izdajamo. Za poslani denar v na-vaan.li pišmih ne odgovarjamo. FINANČNEGA INŠPEKTORJA s sreanjo in GOSPODARSKEGA ANALITIKA z višjo strokovno izobrazbo, sprejmemo v službo takoj aii po dogovoru. Družinsko stanovanje zagotovljeno v 6 mesecih. Ponudbe oddati v ogi. odd. pod »Vesten« do 30. septembra 1355. 13550-1 SAMOSTOJNA ADMINISTRATORKA, z znanjem' nemškega in italijanskega jezika, kakor tudi strojepisja, želi spremeniti službo. Ponudbe pošljite pod »1. oktober« v ogi. odd. 19555-i IS C EM PRIDNO IN POŠTENO KMEČKO DEKLE, za pomoč V gosp. in malo kmečkega deia s 1 ali do 15. oktobra, na naslov: Kokalj Lizi, Bied, Zagorice št. 76. i85™'1 ISCEM SLUŽBO HIŠNIKA ali VRATARJA. Nastop takoj. Naslov v ogl. odd. 1552—-1 GOSPODINJO, samostojno, k dvema osebama, sprejmem, takoj. Naslov v ogl. odd. 13538-1 ISCEM VEF-ZIRANO P.EPAS1R-KO, po možnosti z lastnim strojem. Ponudbe v egi. oda. _pod »Lastni stroj«. 13534-1 OPREMA, trgovina z železnino -Ljubljana, Gosposvetska cesta 4, sprejme trgovskega pomočnika in vajenca ali vajenko. 13535-1 SAMOSTOJNO BLAGOVNO KNJI- GOVODKINJO z znanjem stro- iepisja, išče hotel »Turist« v Ljubljani. Ponudbe s kratkim življenjepisom poslati na upravo podietia. 1S633-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — samostojno 25—49 let sprejmem takoj. Plača 5-000.—. Škerjanc -Ljubljana, pošt. predal 4H&. , IS-d'85-1 ADMINISTRATIVNO MOC z zna-niem strojepisja za takojšnji nastop, sprejme Industrijska papirniška šela Vevče. 13695-1 DEKLE, STARO 15 LET, želi iti k otrokom. Ljubiteljica otrok. — Kamnik. SOLIDEN ŠOFER IN STROJNI ključavničar; zanesljiv vozač vešč vseh popravil, star 23 let,’ vojaščine prost, želi stalno zaposlitev kot vozač osebnega ali 3-to-nskega tovornega avto-. mobila, kjerkoli, tudi izven Slovenije. Naslov v ogl. odde,-1-U 19407-1 TEHNIČNI RISAR išče zaposlitev, najraje honorarno. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Sposoben«. . , 15421-1 ISCEM SODELAVCA z dobro idejo za izdelovanje dobro idoce-ga masovnega artikla. Ponudbe ped »Svetovalec — družabnik« v ogl. oad. 32Mt- SPKEJMS5IO V SLUŽBO Ailvi-NISTR ATIVNO MO C. Nastop takoj. Ponudbe pod »Vestna in marljiva« v ogl. odd. KUHARICO, samsko, kvalificirano, potrebuje gostilna »Grosupeljčan« v Grosuplju, Stanovanje 'V hiši, plača po dogovoru. Nastop takoj. 19173-1 GRTDBENO PODJETJE »GRANIT«, Slov. Bistrica, sprejme gradbenega tehnika z večietno prakso, oz. pooblastilom za vodenje gradbenih del. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Samsko stanovanje zagotovljeno. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Pismene’ ponudbe pošljite na upravo podjetja. IS47S-1 HIŠNIKA išče hišni svet, Miklošičeva c. 15 in 15 a. Na razpolago je enosobno stanovanje s kabinetom za zamenjavo. Informacije pri predsedniku nisnega sveta. Pucu Ivanu, vsalc cian od 25._17. ure. 13498-1 FRIZERKO, SAMOSTOJNO — z •osltrbo v hiši, sprejme Kofler Janko, Železniki nad Škofjo Loko. 19295-1 VISOKOKVALIFICIRAN GOSTINEC. starejši, z znanjem tujih jezikov, dobi takoj stalno službo Ponudbe pod »Bodočnost« v Ogl Odd. 1S37S-1 KOMERCIALIST Z DOLGOLETNO PRAKSO, trgovsko izobražen, želi spremeniti službo v svojstvu nabavnega, prodajnega aii temu prilagodeno organizacijsko poslovodsko namestitev v trgovski mreži. Ponudbe v ogl. odd. ped »Samostojnost«. 13397-1 GRADBENO PODJETJE »STAVBAR«, Medvode, sprejme v takojšnjo zaposlitev več zidarjev in več delavcev. 19475-1 2 REZKALCA, visokokvalificirana, sprejme takoj tovarna In— d os, Lj ubij ana-Moste, Ob železnici. 19470-1 ZA POPOLDNE iščem delo. tudi na kmetih. Ponudbe pod »Priden« v ogl. odd. 19736-1 GREM ZA HIŠNICO KAMORKOLI, zrmenjam sobo. Na_slov ■ v ogl. odd 19731-1 RAČUNOVODJO s prakso sprejme Čevljarska zadruga »Mivka«, Ljubljana, Mivka 25. Plača po dogovoru. 19724-1 SPREJMEMO MESARJA Specialista prekajevalske stroke. Tovarna kenserv Ljubljana Vič. 19816-1 ZDRAVSTVEN A POSTAJA KANAL razpisuje mesto zobozdravnika ali dentista za zobno ambulanto Kanal, Stanovanje zagotovljeno. Plača po uredbi. 19262-1 SPREJMEMO ŠOFERJE C IN D KATEGORIJE, visokokvalificirane avtomehanike z daljšo prakso in navadne delavce za delavnico. Plača po tarifnem pravilniku. Električna cestna železnica, Ljubljana. 18767-1 »ELMA«. ČRNUČE, sprejme v službo takoj 3 samostojne orodjarje in i' samostojne strojne ključavničarje. — Samsko stanovanje zagotovljeno. 19474-1 KMETIJSKO POSESTVO »LJUBLJANA, Ljubljana, Cesta na Loko 4. razpisuje mesto traktorista za traktor »Unimog«. — Samsko stanovanje zagotovljeno 13373-1 KMETIJSKA ZADRUGA ČRNUČE razpisuje sledeča delovna mesta: poslovodjo za trgovino s primerno izobrazbo ter prakso, trgovskega pomcčnika(-co) s strokovnim izpitem. Plača po kolektivni nogo dih. Zglasite se osebno ali pismeno. 19562-1 TOVARNA TESNILKA. Medvode, takoj potrebuje več nekvallfi- . ciranih delavcev. 19610-1 KMETIJSKA ZADRUGA NA DEŽELI Išče .poslovodjo. Ponudbe pošljite na podružnico SP v No. vem mestu. 19328-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini sprejmemo s 1. oktobrom. Urbančič, Hacque-tova 3/1. 19678-1 Upravni odbor Industrije grad. materiala Zidani most - Radeče razpisuje mesto računovodje ali računovodkinje. Pogoj: najmanj nepopolna srednja čola s S—10 letno prakso v vodenju knjigovodstva. Plača po tarifnem pravilniku ostalo po dogovoru. Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite na upravo podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovofru. Upravni odbor Zdravstvenega doma Novo mesto razpisuje mesto specialista PED13TRA šefa dečjega dispanzerja v Novem mestu Osnovna plača in polo-žajna dodatek po uredbi ozir. pravilniku, dopolnilna plača po dogovoru. Stanovanje zagotovljeno. Nastop službe 1. novembra ali po dogovoru. Ponudbe pošljite Zdravstvenemu domu v Novem mestu. ISCEMO za takojšen nastop trgovskega pomočnika, veščega žele-zninske stroke in trgovsko pomočnico, za prodajo gospodinjskih potrebščin. Ponudbe poslati na naslov: Železnina Jesenice. 1984S-1 POSLOVODJO za trgovino špecerijske stroke, sprejme takoj Kmetijska zadruga Kranjska gora. Pogoj: potrebna trgovska izobrazba. Ponudbe na KZ Kranjska gora. 19859-1 »RAŠICA« tovarna čipk in pletenin Gameljne pri Ljubljani — sprejme v zaposlitev izučene in priučene pletilje, kakor tudi izučene in priučene šivilje in vajence za strojne ključavničarje. S stanovanjem in hrano ne razpolagamo. 19855-1 KOMERCIALIST mlajših let z delnim znanjem angleščine, absolvent srednje Ekonomske šole -želi menjati službo. Nastop takoj ali pozneje po dogovoru. — Ponudbe poslati v ogl. odd. pod »Agilen - mlajši«. 19858-1 POMOZNEOA knjigovodjo in DVA KMETIJSKA TEHNIKA, sprejmemo takoj ali po dogovoru. Stanovanje za samca pripravljeno. Ponudbe na Z. K. G. Jeranina pri Mariboru. 19882-1 NATAKARICA, polkvalificirana, mlada, poštena, dobi takoj službo. Predstaviti se osebno; Kolodvorska restavracija Brestanica 19695-1 ŠTUDENTKA išče zaposlitev popoldne ali zvečer. Ponudbe v ogl odd. pod »Študentka«. 19708-1 MIZARSKEGA POMOČNIKA — zmožnega stavbenega in pohištvenega dela, sprejmem takoj. Stanovanje in hrana preskrbljena Ponudbe pod »Zmožen« v Ogl. Odd. 19712-1 GOSPODINJO ZA DOPOLDNE potrebujem. Vprašati ,vsak dan popoldne. Naslov v ogl. oddelku. 19686-1 KVALIFICIRANEGA PEKA sprejme podjetje Pekama »Stari Vodmat«, Ljubljana, Smartjnska cesta 6. 19750-1 UPRAVA DOMA ŽELEZNIŠKE IND SOLE OB KAMNIŠKI PROGI, ISCE SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO (KINJO), Z znanjem strojepisja. Nastop takoj. Oglasite se v dop. urah. 19865-1 ZASLU2EK SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vam v 2 urah lepo izdela FOTO »PAULI«, Trubarjeva (bivša Sv. Petra cesta). 11907-2 UPOKOJENKO, varuhinjo otroka, sprejmem za dopoldanske ure. Rabič Ljudmila, Ljubljana, Bičevje 18. 19564-2 UPOKOJENKA, vešča kuhe, čista in poštena, nastop takoj, k družini brez otrok (2 člana), lepa soba, dobri pogoji. Prof. Budko-vič, Zidovska ul. 3-II - zglasiti od 7.—8. ure zjutraj. 19544-2 INŠTRUIRAM, poučujem jezike -prevajam. P. Hočevar, Hajdrihova 15. 19626-2 POUČUJEM NEMŠČINO, FRAN-coSOeno IN ANGLEŠČINO. — Naslov v ogl. odd. 18975-2 POUČUJEM.HARMONIKO na do_ mu. Ponudbe pod »Harmonika« v ogl. odd. 19497-2 ISCEM STVILJO ZA NA DOM. — Ponudbe pod »Pridna doma« v ogl. odd. 19655-2 PKTKROJEVALNI TEČAJ nudi salon »Kucler«, Tomšičeva 4. 19690-2 KATERI KIPAR bi mi zmodellral več osnutkov, proti plačilu? — Franc Konjedič, keramik, Stražišče, Kranj. 13757-2 KONFEKCIJO, perilo za trgovine, sprejmem na dom. Naslov v ogl. odd. 197S9-2 Tovarna upog. pohištva ♦STOL«, Kamnik-Duplica sprejme 0BRHT0V03J0 ŽAGE Pogoji: Zaželena praksa pri predelavi bukovine. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev, pošljite na gornji naslov. MIZARSKEGA VAJENCA, sprejmem. Skore Avgust, Gunclje 69. Šentvid - Ljubljana. 19620-3 VAJENCA sprejme trgovina z barvami in laki, Ljubljana, Titova 14 Hrana in stanovanje zagotovljena, ostalo po dogovoru. Izobrazba: štiri oz. tri gimnazije ali popolna osemletka. — Ponudbe na upravo trgovine. 19748-2 VAJENCA takoj sprejmem. Miza rs tvo Mež/n a rš i č, Trub a r j ev a Št 81. 19742-3 MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Prelovšek, Pot na Rakovo jelšo 15, Trnovo, Ljub-" ljana. 19741-3 VAJENCA MEHANIČNE OBRTI, sprejmem z oskrbo. Nastop’ takoj. Lojze Zajc, mehanik,.Ljubljana — Polje. 19754-3 SLAŠČIČARSKEGA VAJENCA — pridnega, zdravega, samo fanta, sprejmemo. Informacije samo dopoldan. Slaščica-Sport, Ljubljana. 19772-3 VAJENCA za soboslikarsko in pleskarsko obrt - sprejmem. — Ambrožič, Ljubljana, Glinška 7. 19779-3 DIESEL MOTOR U KS, prodam. Krajner Ivan, pošta Zg. Velka. 19597-4 PIANINO »WIRTH«; v odličnem stanju prodam. Naalov v podružnici Maribor. 19599-4 glinasto PEC, veUko, dobro ohranjeno, .prodam. Vrtača 15. 19526-4 NOVO MOŠKO ŠPORTNO KULO znamke »Rog«, prodam. Celovška 78. 19628-4 HARMONIKO, tritooako, v dobrem stanju, prodam za 26.000. Stražišar Jože, Tržaška 81, Kozarje. ‘ 19530-4 GUMI VOZ, 16 in 20 eol, žensko italijansko kolo in moško, prodam. Hrome, Šmartno 5B, Ljub-lj ana I. 19534-4 SKOBELNI STROJ 530 mm za debelinsko in poravnalno oblanje, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 19537-4 LONČENO PEC, dobro ohranjeno, prodam. Kuhar Janko, Polje 77. 19539-4 ZLATO ZA ZO.BE, prodam. Naslov "v ogl. odd. 19541-4 ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom, dobro ohranjen, prodam. Cena 16.000. Pohlinova 3-1, Zelena jama. 19543-4 MLADA OVČARJA, poceni prodam. Fužine 6. 19545-4 ELEKTRIČNI BOILER »Siemens« 50 1, in žensko, kolo »Steyer« ter elektr. gramofon, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 19543-4 ELEKTRIČNI RADIATOR in mali mizni štedilnik, poceni prodam. Ogled vsak dan dopoldne. Naslov v ogl. odd. 19551-4 KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ »Singer«, prodam. Perčeva 16 -Moste. 19552-4 NOVO MOŠKO ŠPORTNO KOLO, prodafti. Cesta dveh " cesarjev 130. 19554-4 TRAČNO ZAGO, .prodam. Naslov v ogl. odd. 19557-4 GUMI VOZ 16 col, ležaji 44.35 — gnoj nično črpalko na električni pogon, vrtalni stroj, prodam. — Zg. Kadobrova št. 50. 19558-4 SPALNICO KRASNO, novo prodam. Naslov v ogl. odd. 19559-4 D K V/ 250 ccm, NZ. odličen, prodam. Jagodic Franc, Karunov® 5. 19566-4 BIVALNI STROJ znamke »Singer« - prodam. Vrhovčeva 18, dvorišče desno. 19568-4 BENCINSKI MOTOR »Deutz« 8— 10 KS prodam. Kosec Pavel, St. Lenart 59, Brežice. 19569-4 HRASTOVE PARKETE la. 95 ml in vzidan štedilnik, prodam. — Dolenc, Ljubljana-Slška, Tržna ul; 7. 19575-4 ELEKTRIČNO PASNO OGRAJO in mikroskop 1200 x, poceni prodam. Hudovernikova 37, Ljubljana. 19606-4 KUHINJSKO OMARO, kredenco in pisalno mizo, prodam. Naslov v ogl. odd. Ogled od 14.— 17. ure. 19607-4 ZOBOTEHNIKI, ZLATARJI! De- lovno mizo za tri osebe, kompletno ter razno orodje, prodam. Naslov v oglas, oddelku. Ogled od 14.—17. ure. 19699-4 KOLODVORSKA RESTAVRACIJA LJUBLJANA, proda lesene kadi, postelje, tehtnice ter razni gostinski inventar in pribor. 19609-4 »VESPO«, SKORAJ NOVO - lepo opremljeno, prodam. Pismene ponudbe pod »Vespa 64« v ogl. oddelek. 19611-4 »VESPO«, dobro ohranjeno, lepo, prodam. Sojerjeva 31-b - Dravlje. 19613-4 VOZ ZA ENO VPREGO, prodam. Močnikova ul. 13. 19614-4 LEPO KUHINJSKO'•KREDENCO -za 12.000. pisalno mizo in mizico za pisalni stroj, gornja plo-Sča trd les, obe s predali za 12.900, dve visoki lončeni peči, sobne po 9.000 din, ogrodje za vzldljiv štedilnik; 14.000 din - vse v najlepšem stanju, prodam. — Naslov v ogl. odd. 19616-4 BEL, emajliran štedilnik, prodam. Gallusovo nabrežje 9. 19618-4 DEKLIŠKA SOBA z dvema posteljama, dobro ohranjena, naprodaj. Mizarstvo Gunclje 69 — Sentv»d. Ljubljana. 19621-4 AVTOMATSKI, električni gramofon, prodam. Kozina, Titova 55. 19622-4 PISALNI STROJ CONTINENTAL, Skoraj nov, prodam. Ogled od 9. do 12. ure, razen nedelje. Naslov v ogl. odd. 19625-4 MOTORNO KOLO »PUCH« 125 predam. Ogled na Radijski postaji v Domžalah. 19391-4 ŠIVALNI STROJ »SINGER« z dolgim čolničkom prodam. Naslov V ogl. odd. 19395-4 LESENO LOPO. vel. «OLO. novo. prodam. POCENI P^>DAMsDV. X*Xt MLSIŠE SRHiTEKTE za sodelovanje pri projektiranju arhitektonsko zanimivih del, sprejme »Gradis« — Projektivni biro, Ljubljana, Bohoričeva 24. FRIZERKA, starejša moč, želi spremeniti službo, najraje na Gorenjskem ali v okolici Ljubljane. Novak Branka, Poljane nad Skcfio Loko. 19S37-1 SLAŠČIČARSKEGA POMOČNIKA, dobro moč; takoj sprejmemo. Ponudbe pod »Slaščičar« v ogl. Odd. 19843-1 VECJE KLEPARSKO in inštalatersko podjetje, išče sposobnega in vestnega mojstra aii tehnika. Prošnje z življenjepisom nasloviti pod »L.T.« v ogl. odd. 19343-1 PLANICA-SPCRT, Ljubljana. Li-kozarjeva 10. sprejme takoj stroinega ključavničarja. Nastop službe takol. 19814-1 SAMOSTOJEN BLAGOVNI KNJIGOVODJA, ki se snežna na ko-vinsko stroko, dobi takojšnjo zaposlitev pri Avtomontaža — Ljubljana. Titova 92. 19864-1 T-RGOVSKEGA POMOČNIKA za delovno mesto ekonoma, sprej- mčmo. Trgovsko podjetje »oa- . lanterija« v Ljubljani, Trubar- 1 Jeva 1. 13847-1 s—Hlinil i ■ ura FANTA, zdravega, močnega za razvažanje mesa s stanovanjem, v Ljubljani sprejme takoj podjetje Mesoizdelki Ljubljana. 13755-1 VARUHINJO k otroku za popoldan sprejmem. Najraje mlajšo upokojenko, ki ima svoje stanovanje. Zglasili se v dopoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku. 4 19765-1 DELAVCA ZA TRGOVINO, sprejme trg/ Kosovo - Lj. Celovška 144. Nastop takoj. 19767-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — pošteno s priporočili, lahko začetnico, kot pomoč gospodinji, sprejmem s 1. oktobrom. Zglasiti se od ponedeljka dalje: Večna pot 7. 13769-1 PLETILJO, izurjeno, sprejmem — tudi honorarno. Ponudbe pod »Dopoldne« v ogl. odd. 19775-1 SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO, sprejmemo takoj. Zglasiti se pri Bukovec, Šentvid 95. 19782-1 DEKLE, ki bi pomagala tudi v gostilni, sprejmemo. Gostilna »Triglav«, Šišenska cesta. 19787-1 ZDRAVSTVENI DOM DRŽAVNEGA SEKRETARIATA za notranje zadeve LRS, Ljubljana, Vodnikova 62. razpisuje mesto medicinske sestre. Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje zagotovljeno. Ponudbe poslati na naslov. 19790-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, k tričlanski družini, sprejmem takoj. Mrak, Cigaletova ulica 4. . ' 19192-1 MIZARSKEGA POMOČNIKA — sprejmem. Lončarič Pavel, Draga 31. 19799-1 STAREJSO OSEBO za varstvo otroka v dopoldanskem času — išččm. Naslov v ogl. odd. 19801-1 FRIZERSKA POMOČNICA ISCE SLUŽBO. Zeleno je stanovanje. Nastoo takoj. Jagrič Olga. Železniki 18. 19821-1 TRGOVSKO POMOČNICO »manu-fakturistko«, z večletno prakso samostojnega vodstva, želi spremeniti službo, nairaje v okolici Ljubljane - Gorenjsko. Ponudbe pošljite pod »Sposobna« v ogl. oddelek. 19??5-i STANOVANJE IN HRANO DAM mlajši upokojenki ali ženski, ki bi mi v dopoldanskih urah pomagala pri gospodinjstvu *-• c- -- »-•, •' tr> ir-" 2. nepopolna srednja šola z 18-letao prakso ta najmanj 5 let na vodilnem položaju. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača -po tarifnem pravilniku.. Pismene ponudbe z življenjepisom in navedbo dosedanjega službovanja je dostaviti osebno upravi podjetja do-20. septembra 1956. KRI BOMO DELALI PRIHODNJI TEDEN V KMETIJSTVU OD M. IX —21. IX — 159«) V ladjarstvo se nadaljuje delo prejšnjega tedna. Obiranje dozorelega sadja, okopavanje kolo. bar Jev okrog sadnih dreves. Obrezovanje pozeblih okjfc na Primorskem. Obiranje namiznih sort grozdja se zaključuje. Priprava kleti za trgatev. V poljedelstvu se začenja Jesen, ska setev. Prva sta na vrsti ozimna rž ln ječmen, njim sledi me. Sanica in tej pSenica. Sejemo z zadružnim sejalnim strojem, ker nam prihrani seme in setev je lepša. Vsa žita sejemo na dovolj vležano zemljo, posebno rž. Uporabljamo le dobro seme od priznanih sort ter ga pred setvijo razkužimo. V suhem vremenu izkopavamo krompir in ga takoj na njivi sortiramo v tri skupine: semenskega, debelega za hrano, poškodovanega in drobnega za krmo. Pokosimo in spravimo semensko deteljo, silažno koruzo In travno mešanico. Na zelenijadnem vrtu v tem ča. su lahko še ponovno iposejemo na pripravljene grede Špinačo, zimsko solato, motovilec, peter. SUJ in zgodno korenje, za rabo spomladi. Vse setve z desko dobro potlačimo m zasenčimo do. kler ne skalijo, nato pa jih red-- no zalivamo. Endivijo in zimsko solato presajamo. Nabiramo semena vrtnin |n jlta sušimo v senci . na zraku. Seme paradižnikov In kumar denemo v posodo z vodo, kjer ga pustimo par dni da prevre, naito pa ga speremo ln posušimo. Živinorejci, čas Je da pripravite silose za kisanj«, zelene krme za govejo živino. Krompir za krmljenje prašičev tudi najbolj, še shranite če ga silirate. Ce ga pomešate -z' zrezano mlado deteljo boste imeli prav dobro krmo za pitanj« in za plemenske prašiče. Kdor nima silosov za krompir, naj ga silira ▼ kadeh. Kdor. Je zgodaj pokosil otavo, bo imel kmalu pašo. Kravam, ki so bile celo leto samo v hlevu, spodrežite parklje, če Jih ne spodreznrjete redno, da bodo lažje hodile na pašo. Čebelarji, dopolnite manjkajo, čo zimsko zalogo. Na ajidi so čebele nabrale le eno tretjino do polovice potrebne žimnice in se močno .razvile. To bo vplivalo ugodno na prezimltev, če bodo ' imele dovolj hrane v gnezdu. Zato si takoj preskrbimo krmilni sladkor, Se ga še nimamo. Pred pitanjem . izpraznimo melišča. . Satje sproti pokrivamo In deva-mo v omaro. Tudi pazimo da ne polivamo razstopin« in povzročimo ropanje. Ker so ise letos v velikih množinah pojavile GOSENICE KAPUSOVEGA BELINA, jih še nadalje zatirajmo 6 prahom Pepel-na, Pantakana, Dodana alt Per. fektana. Z istimi sredstvi zatirajmo tudi gosenice raznih SOVK ter BOLHACE. REPINE grizli CE,- drobne črne pagosenice na post mi repi ' zatiramo z 0,3% tekočim Llnda-nom. POLJSKE SLINARJE pa S pripravkom »Pužomor«. Pozne sorte krompirja še enkrat poškropimo proti KROMPIRJEVI PLESNI z 1% bakrenim apnom ali 0,3% Dithanom. Proti poznemu' SKRLUPU po. •kropimo zimske sort« jablan še enkrat ■ kakšnim frrepOenim alt bakrenim škropivom. Obrežimo ln sežgimo vse ZAPREDKE ZLATNICR Uničujmo gobarjev legla! . .. .... .... Maline po. trgatvi poškropimo z 1% bakrenim apnom ali 1% bordojsko brozgo. Proti SIVI PLESNI NA GROZD. JU škropimo z *,*% raztopino mazavega mila. Prot! drugem zarodu, grozdnih sukačev prašimo s Llndanom. Kmetijski inštitut Slovenije NEDELJSKA KRIŽANKA 1 2 J v. S & > ;•; i g n u U :| ■6 ( .i-: 16 17 m v*«;« it 13 « 20 i - 'i h 27 m. 2)" 26 m 25 ii> 27 m 28 -■ m 29 30 31 , m 32 m 53 3V 35 m 36 1 37 . 3B 1 v 39 90 11 VI 63 66 65 16 -.7 m 68 i9 m 50 51 m 52 53 55 m 56 57 5S . ' -1C: 59 Ul bi • •_ a " 63 /■-. y» . 65 \ . 66 i ; = 67 Ob 20. OBLETNICI REVOLUCIONARNE STAVKE TEKSTUJUH DELAVCEV 1ZRA2AM0 BORBENE POZDRAVE VSEMU DELAVSKEMU RAZREDU; »DELU ČAST — DELU OBLAST!« TEKSTILNA INDUSTRIJA uTIŠKI VRH, p. DRAVOGRAD f>>yr^O»^'<^«XXXXXX3QC)OCXXX>OOOaOOOOOOOOg' >♦«»«»««s»»♦»»»♦♦»♦««»♦»>♦»«♦« ***** ♦ 4 ♦ z I »PEČARSTVO«. Ljubljana. Opekarska 13. tel. 20-843 Sporoča cenjenim odjemalcem, da smo z današnjim dnem znižali cene svojim izdelkom ta uslugam, ta to sledečim: ,1. Lončeni peči — pečnici iz 105 na 95 din 2. Brusen! kamini — pečnici Jz 180 na 129 din Močno smo tudi znižali cene stenskim oblogam s keramičnimi ploščicami kakor tudi teraso tlakom ta keramit tlakom. Zaradi svoje priznane kvalitete se podjetje priporoča. i ! 1 PRODAMO »PETROL« - Ljubljana Cankarjeva c. 5-IL ELEKTR0- INŠTALATERJE ln VAJENCE sprejmemo. .ELEKTR01NŠTALAC1JE' LJUBLJANA ' Petkovškovo nabrežje 9 Večje trgovsko podjetje v Ljubljani Uče ra takojšen nastop KALKULANTA(-TK0) POGOJ: popolna srednja Sola ta 2.leti prakse ali nepopolna srednja šola — 8 let prakse in strokovni izpdt. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod »Mlajša moč« 8750-A Vodoravno: 1.’ glavno mesto Venezuele, 8. repati krkon oblike kuščarja, 15. izumrlo - indijansko pleme v -Severni 'Ameriki. 16. stanovanj« z več sobami, 17. kratica za »nogometni klub«, 18. najmanjši starogrški novec, .19. staro strunasto glas-bilo, 20. španski spalnik,- 21. moško ime. 23. z besedami --začarati. 29. redko naseljen gozdni kanton v Švici, 26. žuželke, 28. ime znanega' jugoslovanskega nogometaša Horvata, 29. grič. vzpetina, 30. športno moštvo. 32. del umetniškega imena filmske ' igralke Ide Kravanje, 33. reka v osrednji Afriki, dolga 4377 km, 44. redkost, dragocenost, 36. zvezdni utrinek, -37. "hrbtni del vratu (množ.) 39. "določena smeir strokovnega delovanja, 42. raznobarvno obleči. 46. starogrška pokrajina na Peloponezu, 47. čar, privlačnost, 48. ime slovenskega pisatelja,E ki je napisal scenarij, za pirvi slovenski umetnik, mojster, 53. ; narečno ime 49. Zolajev roman,-50. mučitelj, nadlegovalec. 52. židovski učenik, mojster, 53. nesrečno ■ Ime za očeta. 54. mrčes,56."vzr©čni veznik, 57. srbohrv. predlog. 58. kokoš, kura, 59.• močvirska • ptica v Afriki: (sv^t ptica starih Egipčanov). 61. jaoonška dolžinska mara, 62; velikanski. Iz-ment (znak Ln). 66. Sredstvo mnet (znak Lu), .66. sredstvo za čiščenje. 67. stara- država v •Mezopotamiji, '' 'f*? Navpično: 1. živo*«6rna ruda rdeče barve, ki,..e« uporablja v . slikarstvu,, . območje okoli severnega,tečaja,-3. grška, črka,-4. podredni veznik, 5. otok v Filipinih ta mestčPha njem. 8. portugalsko otočje"': v Atlantskem oceanu, 7. zelo močni, 8. manjši, obrok hrane^S. vin j ena, napojena,: 10. miki.-•zapeljivosti,. 11. doba, vek, 12. -skrajni del; kopnega, 13. ime italijanskega pomorščaka Vespuccija. po katerem se imenuje " Amerika, 14. Smetanova opera, . 22. gora na Koroškem, 24. proštor za. čita-nje, 25. hitre, nagle, 27, " dogodek. prizor, vmesno dejanje, 29. karantanski knezi k; je pod vplivom svojih bavarskih" vzgojiteljev pokristjanjeval" Slovence. 31. napad, naskok. 33. slovenski mladinski film, 35. grška črka,. 36. škodljiv hišni glo_ daleč, 38; listine /za _ prevzem denarja ali blaga, 69. dolinski travnik, 40. fevdaini podložniki, 41. tuje žensko ime. 43. kraljevina v Prednji Aziji, 44. rimski ' vojskovodja in cesar. Avgustov naslednik. 45. -Ime, .ki so ga uvedli Francozi ža časa Napoleona za naše pokrajine, .47. go- ZA VASO DRUŽINO ILUSTRIRANA. • REVIJA .TOVARIŠ« fHIMiilMIlMlllMlIMIIMilMlliMlIlMIirs ;.'••• m Gradbeno podjetje spodarsko središč« Padske nižin« v Italiji, 50. prazen, Izdoi-ben, 51» slikovna uganka, 54. ce_ dika, 55. tanke veži. '58. namizno pregrinjalo, 60. siv. središče vrtenj«, 65. rimsko Število 101. Rešitev nedeljske križanke od t, 9. 195«. Vodoravno: 1. sprava, 7. hraber, 12. pretiti, 14. plani, —a, 15. lasek, 1«. skloni. 18. bd, 19." ozek. 20. skleda, 21. KLO. 23. opreti, 24. plav, 25. en, 26. spleti, 27. mreža, —n, 28. strani. 29. kremen, 30. Morava. 31. plamen, 32. sinovi. 33. srečen, —s, 35.klaja’, 36. klepet. 37. N(ikola) T(esla),. 38 liti, 39. vreden. 40. pa/r, 41. oje, 42. hlapec, 43. pola. 44. ho, 45. trajen, 46. povod, 47. intriga. 48. ostroga, 51. miloba, 52. otajam. - TOVARNA VOLNENIH IN VIG0GNE (prepredena bombažna preja) IZDELKOV — MARIBOR 1EZDMSKK ULICA 8 Telefon: 21-97, 21-98, 21-99 PROIZVAJA: Volnene tkanine iz česane preje Volnene tkanine iz mikane preje Bombažne in vigogne izdelke Volneno in mikano prejo Vigogne mikano prejo Vigogne prejo Vatelin Vato »eeeeeee#eee#eeeeeee»eeeeeee»< DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE Čestita ob proslavi 20. obletnice velike Stavke tekstilcev vsem tekstilcem po vsej domovini in ostalim članom delovnih kolektivov drugih strok. JARŠE, pošta D0M2ALE IL ML =jnisiiri^iiii§[iii=iiii=ii»=iiit=iiii=mi=iiii^mig»ii=mi=tiifeiiii=iiifeiiii=ffli=ii TEKSTILNA TOVARNA AJDOVŠČINA V AJDOVŠČINI Izdeluje raznovrstne enobarvne, progaste in kariraste, bombažne In stanične tkanine za meško in žensko perilo KVALITETA TKANIN Z A JARC ENA! Ob proslavi 20. obletnice velike tekstilne stavke čestitamo vsem kolektivom tekstilcev in jim želimo nadaljnjih uspehov. IHSllMlllMM [ilBIIIB:|IBfHE5i:iE3lliaIlI lllllillllllll OB 20. OBLETNICI VELIKE STAVKE TEKSTILNIH DELAVCEV SLOVENIJE ČEŠtlTA DELOVNI KOLEKTIV 1 l ^iiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiUiuuuiiiiiiiiniiniuiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiuuu^ PODJETJE »SILVA« I gozdno -in lesno gospo- | darstvo AGV fakultet6, * | Ljubljana, Parmova 37 e razpisuje delovna mesta g v podjetju: g Glavnega Inženirja s gozdarstva za uprava g podjetja, , g 2 gozdarska inženirja' | za Gozdno upravo Ptuj ' p in Gozdno upravo Kam- | niška Bistrica | ter gozdarske tehnike is | revirne vodje pri Gozdni = upravi Ptuj in Kamniška | Bistrica, M 1 finančnega knjigovodjo = za upravo podjetja g v Ljubljani. jg Pismene ponudbe dosta- g vite na -gornji naslov do g 1. oktobra 1956. H Kača po tarifnem pravil- g ndku podjetja. g iiMiiHiHiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniininuii!. : * ............................................. ELEKTROSIGNAL podjetje za izvoz In uvoz, projektiranje, mon-; tažo ter proizvodn|o elektroopreme in elek-tronaprav jakega in Šibkega toka razpisuje. mesto SEFA KOMERCIALE, ki bo obenem vodil zunanje trgovinske, n^zne, | grana 119, posle. POGOJI: L Fakultetna ato njej enaka iolska Izobrazba, ki ustreza gospodarski dejavnosti podjetja ta šest let Strokovne prakse, od tega tri leta v zunanjetrgovinskih poslih, od teh treh let pa dva leti v zunanjetrgovinskih poslih, ki jih opravlja gospodarska organizacija, ali 2. strokovna Sola s stopnjo srednje Sole oziroma popolno srednjo Solo in osem let strokovne prakse, od tega štiri leta v zunanjetrgovinskih poslih,, od teh štirih let pa tri leta v zunanjetrgovinskih poslih, ki jih upravlja gospodarska organizacija. Plača po tarifnem pravilniku ta dogovoru. Pismene ponudbe z opisom dosedanje zapoelltv« pošljite na naslov: »ELEKTROSIGNAL«, LJUBLJANA, PARMOVA 33/IV. S MSSMM ************ ******* i.i »BEŽIGRAD« V Ljubljana, Titova 71 ‘sprejme takoj: INŽENIRJA ali TEHNI- S KA z 10-letno prakso - v ]I ©perativi in pooblastilom pi za izvajanje gradb. deL MATERIALNEGA. KNJIGOVODJO, 15 zidarjev, 2 tesarja In «0; nekvaUff- | ciranib delavčev. : w Za delavce je stanovanje in prehrana zagotovljena, g I I I 1 I 1 1 1 K ir LJUB L JANA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM TEKSTILNE STROKE SLOVENIJE IN JIM ZELI NADALJNJIH USPEHOV V DELU. OR SVEČANI PROSLAVI 20. OBLETNICE VELIKE STAVKE TEKSTILCEV ČESTITA ■ ; .J _ • • -■ _ " :. Veleblagovnica % jCjubljatia. VSEM KOLEKTIVOM TEKSTILNE STROKE SLOVENIJE IN JIM 2EL1 NADALJNJIH USPEHOV V DELU. jr fr * P 12 otr. / SLOVENSKI POROČEVALEC /BT-«* _ io. |EPTEatBRAi85« MEDNARODNO ŠAHOVSKO GIBANJE GRB V ŠIRINO , Pet naših na conskih turnirjih Letošnji kongres FIDE, kise je končal s pričetkom XII. iahovske olimpiade v Moskvi, je bi| živa priča, da gre mednarodno šahovsko gibanje zmerom bolj v širino. Kongresu je prisostvovalo okrog 60 delegatov in strokovnjakov šahovskih federacij s treh celin, na oiimpiadi pa igra nič manj kot 34 državnih reprezentanc, v katerih je 19 velemojstrov in več kot 40 mednarodnih mojstrov. »Rekordni« kongres in »rekordno« obiskana olimpiada sta predvsem zasluga sovjetskih organizatorjev, ki so zagotovili zadostne denarne prispevke za kritje večjega dela' stroškov. Mednarodne šahovske prireditve do imeli po 18 udeležencev, izmed postajajo leto za letom pomemb- katerih se bodo po trije z vsake-nejše manifestacije medsebojnega ga plasirali v medconski turnir, sodelovanja in spoznavanja ter v'" solidarnosti šahistov vseh dežel. To je zares univerzalna mednarodna organizacija, v katero je bilo letos sprejetih še nekaj novih člano.v, tako da jih šteje FIDA sedaj v Evropi 28 (vse), v Afriki 2 (F.aiot in Južno Afriko), v Aziji 7, v Južni Ameriki 7, v srednji Ameriki 2 in Avstralijo — ali skupno 53. Najvažnejša točka dnevnega re- ki bo leta 1958 v Jugoslaviji. To bo največji mednarodni šahovski turnir, ki je bil kdaj koli igran pri nas. Zdi se, da so pri razmestitvi igralcev iz posameznih držav v tri evropske turnirje predvsem imeli pred očmi, da bi bili vsi turnirji po jakosti kar se da izenačeni. Jugoslovanski mojster št. i (sedaj je to Gligorič) je do- ^ _________ ______ ___________ ločen v zahodni turnir, v katerem da ma "tem” zadnjem kongresu je bodo igrali mojstri iz: Anglije, — -* ___ Cnnvii-in TT' r-ovi. bila — vsaj za nas Jugoslovane — sprememba organizacije tekmovanja za svetovno prvenstvo. Vsa načela in zahteve jugoslovanskega zastopnika so bile upoštevane in vnesene v novi pravilnik. Močno Je jugoslovansko stališče podpiral zahodnonemškl delegat, ki je s svojimi predlogi mnogo pripomogel k pravični reorganizaciji. NAMESTO DVEH — TRI EVROPSKE CONE Sovjetska zveza bo po novih določbah še naprej obdržala svojo lastno cono in pravico, da s svojega conskega turnirja pošilja 4 Belgije, Škotske, Španije, Francije, Irske, Italije, Luksemburga, Portugalske, Švice, Južne Afrike, Holandske (od povsod prvi igra- ^emčije (tretji In četrti), Holandske (drugi in četrti) ter Jugoslavije (tretji in četrti). Na vzhodnem turnirju bodo igrali po en igralec iz: Albanije, Egipta, Grčije, Bolgarije, Poljske, Romunije, Zahodne Nemčije (vsi prvi). Vzhodne Nemčije, Avstrije, Finske, Islamda (vsi drugi) in Holandske (tretji) ter po dva igralca iz Madžarske (drugi in četrti), CSR; (prvi in četrti) in Jugoslavije, (drugi in peti). ŠTIRJE NA MED CONSKEM TURNIRJU Glede na to razdelitev Je dana torej teoretična možnost, da se vseh pet Jugoslovanov plasira v medconski turnir. Za ta primer je kongres odločil, da bi se dejansko kvalificirali samo štirje šahisti iz Jugoslavije, med katerimi bi izbirala Šahovska zveza Jugoslavije. Ta omejitev je utemeljena s tem, da tudi najmočnejša šahovska sila na svetu ne mone biti zastopana z več ko 4 igralci na medconskem turnirju. Za jugoslovanske šahiste so pomembne še nekatere druge odločitve moskovskega kongresa. Jugoslovanski zastopnik je bil izvo- SPL1T — LJUBLJANA Consika prvenstvena te-kma n a stadionu .v .Šiški s (pričetkom oft> 16. uri. Predtekmo bosta igri ob 16. uri. Predtekmo bosta igral in Ljubljana B. Vstopnice so od 65 do 105 din. ŠE NEKAJ NEPOBOLJŠLJIVA TATICA ARETIRANA začela iskati, vendar Je bilo vse prizadevanje brezuspešno. Nas-led- V GOZDU JO JE NAPADEL. Delavka D. J. se je po konča- mami- Vozil* sta po temi in pr« vsaki hiši opazovala kolesa. Tako ste pred btišo v Srednji vasi opazila kolo na katerem je bila tudi dinima. Ivan se je kolesu približal ter medtem ko' je bil brat na straži, odtrgaj dinamo in že sta nadaljevala pot proti gostilni »Grmada« Tam sta zagledala več koles Prvj je k njima pristopil Ivan. medtem ko je brat igral vlogo stražarja Ko je dve na hitro snel Dne S. sept. je med _ mnogimi nji dan je povedal neki enajst- ž"dveh koles.'se je vrnil k stra- potniki izstopala iz avtobusa tud] letni deček, da sta bila prejšnji jateijice. ,se A_,_ j« *«,-4,, »o »ampniai tako da ie Marij a* K-. ki je čedno dekle, sta- dan" z Dušanom K. na kopanju v doloro^ozmda6 m^ojio ^suatv ro 23 let. Potikala se je ves po- liuži. Umevnega kopa na kočevskem „ vozila skozi gožu, ni bilo poman^ijubijan^huhcahter ruckliku> kjer je DuSan, kl ni “Vt,? Nenadoma Je stamovanja Iskala prhneren znail plavata utonil v globoki vo- objekt, kamor bi lahko vlomila in da. Ta takozvama luža je namreč odnesla čimveč denarja in blaga jama, v kateri se Je nabrala vo-SeJe okrog 22 ure je prišla v Bo- cta ter je 90 m dolga in 40 m ši-benčkovo ulico, kjer se je ustavila roka, ponekod pa celo do 4 me-v temnem kotu in si ogledovala tre globoka. Po daljšem iskanju pritličje hiše št 7, kjer je ugle- utopljenega otroka našli, dala odprto okno,- Splazila se je skozi okno v notranjost poslopja prostovoljna SMRT kjer jo je prevzela »delovna vne- prostovoljna, smrt ena«- Z veliko naglico je praznila V SAVINJI obešalnike in preiskovala žepe. Te dna so a ni gasilskega dru-V nekih moških hlačah je našla st,va Celje-m^sto potegnili iz Sa-•denarnico, iz katere je odvrgla v;,nje truplo iO-ictne krojaške va- ■dokumemte. denarnico z denarjem jenke o S iz Celja. Kakor vse vred pa si je prisvojila. Ko si k - se ie O S še v nedeljo je naložila polno naročje ženskah Kaz=. sc Je ^ , oblek in periiia je našla v pred- -zvečer zabavala na plesišču hote-sobi še žensko ročno torbico, ka- la Saiviinje. poitem pa je iz doslej tero je prav tako z vso vsebino in neznanih vzrokov poiskala prosto- denarjem stlačila v svojo malho voljno smrt v Savinji, med kapu- in o odkuriia v temno noč. einskdm in bodočim cestnim rao- Miiiičndki sn bili storilki kmalu stom. Fr"e‘den je skočila v vodo. vndeta stopil prea njo neznanec in zahteval z nožem v roki naj mu izroči/ aenar za ceno življenja. Svojo zahtevo je še enkrat ponovil in že je prijel za cekar, v katerem je imela ilstnico z denarjem. Ona se je branila, on pa ie grozil Le trenutek in denat bi imel v rokah, če ne bt prav tedai pripeljal skozi gozd avto. ki 'Je ves prizor os vejil z lučjo Tega se je neznani ropar ustrašil in zbežal Napadena je odhitela domov Kljub temu. da tega dejanja ni prijavila varnost-, nim organom, so ti hitro zvedeli zanj in začeli poizvedovati kdo bi bij neznanec. Po temeljitih poizvedbah so prijeli Z. I in mu dokazali, da je žensko prav on napade; in od nje izsiljeval denar. Čeprav ga je ona tudi pri soočenju prepoznala, je trdno tajil, da tega ni storil Znano je, da ima dober poklic, toda . kljub temu ni- žarju in ga zamenjal tako. da je v naslednjih trenutkih tudi on lahko šel na delo. Tako sta * petimi tujimi dinamami nadaljevala pot proti domu Motil a sta se ker sta misl-ila. da ju ne bo nihče presenetil Miličniki, ki so zvedeli za kazniva dejanja so v pičlih dveh urah imeli v rokah oba tatova in tudi ukradene diname. ■ * Vsak četrtek novi TT, j v Ljubljani ie v sredo j popoldne ^ se je še sezula ter slekla vrhnjo ma obstanka pr>i delu. Čeprav je na 9leda. Ko so io aretirali, so prj tifvine^izvdrajSffil?1 predmefov. ic-pico. Zaradi vrtincev, ki na- miad je spremenili že mnogo služ- sta-jajo pr,i pa-dcu vode čez novo- bemih mest. Zar-a-di omenjenega zgrajeni proig, Savinja trupla ni dejanja se bo te dni zagovarjal odnesita dalje, temveč je ostalo Pr©d senatom okrožnega sodišča. Tatvino je priznala in se zagovarjala, da je že delj časa brez za poslitve itn da je bdla brez sred no aa ,tnestu’ ,k-jer' se Je po- KOLESARJI, BODITE PREVIDNI! M K. brez zaposlitve. toda laštm krivdi, ker ji delo ne prija. Pred kakšnim letom je bila zaposlena v gostilna -»TRIGLAV« kot natakarica, ker pa je večkrat ukradla kar do; nekaj tisočakov je bila odpuščena Bila je tudi več drn pri neKi družini gospo- gnalo v valove. M. B. POBALINI NA DRAVI Na Dravi se je na odseku med mestom im Mariborskim Otokom pojavila skuplina mladoletnih pobalinov. V poznih popoldanskih in UKRADEL JE KOLO, BRATA PA DINAME Tisti večer, ko se Je S. P. isz Žirovnice pripeljal s kolesom do gostilne je bi’lo v nji zbranih mnogo gostov. Kolo je pustil zunai im. ko se je zmračilo ga ni bilo več. RAZPIS Okrajni Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 20, razpisuje mesto KURJAČA - STROJNIKA Plača po uredbi. Interesenti naj se obračajo na tukajšnji Zavod. lec), Poljske, Zahodne Nemčije, ljen v osrednji odbor FIDE. Tako Švedske in CSR (od povsod drugi ne bo več prihajalo do pojavov, igralec) ter Madžarske (tretji igra- kakršnega smo zabeležili leta 1950, lec). V osrednjem turnirju bo po ko so nekatere šahovske federa-en' igralec iz Vzhodne Nemčije, cije bojkotirale prvo povojno ša-Avstrije Danske, Finske, Islanda, hovsko olimpiado v Dubrovniku. ------------------ - Norveške, Švedske, Madžarske Leta 1958 bo povrh medeonskega mojstre na medconski turnir. prvi) Bolgarije Anglije, Ro- turnirja prav tako v Jugoslaviji iz bivših dveh evropskih con munije (vsi drugi) in CSR (tretji), tudi kongres FIDE. Mnogi dele- zahodne in vzhodne —- je kongres ustanovil tri cone, in sicer zahodno, osrednjo in vzhodno evropsko cono. Jugoslavija je prišla skupno s CSR, Madžarsko, Polj-sko, Romunijo, Bolgarijo, Albanijo, Grčijo in Egiptom v vzhodno cono. Prihodnji conski • turnirji od- Razen tega bosta na tem turnir- gati so izrazili željo, da bi bil ta ju še dva igralca iz Zahodne kongres v Dubrovniku. L. J. z izredne skupščine rzs: Prebrodili krizo ali ne.*.. Ljubljana, 15. sept. Današnja diimiska pomočnica toda Po nekaj ve5ern;ih ura!h se pojavijo s čoi- Drzni in teda-> neznan; tat je s dneh 1e izginila' brez slovesa z „JSL * okh-Vv kolesom izginil im vsako iskanje nio pa tudi precej perila in oble- n*n na vrtove obdrav- je bUo brezuspešno Tat ga .je v ke last gospodinje M. K. Ker je »kih hiš ter kradejo sadje in vse, bližnjem grmovju tako; razdrl in dosedanje kazni niso spametovale, kar jim pride pbd roke. Nekate- nekaj delov odnesel domov, po bo v kratkem zopet morala na rim obdravskim posestnikom so druge pa je priše! v skrivališče zatožno klop dobesedno obrali vse ramo sadje. naslednji dan S temi deli im ne- sle) ne bodo več turnirji con, ker izredna skupščina Rokometne bodo igralci iz držav, ki imajo zveze Slovenije naj bi bila od- pravico do dveh ali več zastop- pomogla stagnaciji v vodenju — pmkoiacrnc razdeljeni na te športne panoge. Moramo ugo- 5£ ^,’u •SS tri tami-ie toviti. da prot; dobrim običajem slavija b” imda petmes t na vseh celo začetni del. skupščine ni te t^eh turnirjih, CSR, Madžarska, ke v tej smeri, ampak je kar Zahodna Nemčija In Holandska oeitao še večal prepad med že lodo'itprl^dnjejlettrnorTaniz\rale področnega športa.1 V poročilu si,iissj..»»o,«5»o. šara««*»jsises”?,- b:Jo sicer nakazanih mnogo do-" brih perspektivnih poti za_ razvoj te igre, vendar so navzoči udeleženci že brž nato nadaljevali z bolj ali manj duhovitimi paradami osebnih prizadevanj. Ne gre, da bi tukaj pisali, kaj je kdo slišal, da je govoril in mislil ta ali oni športni delavec — rokometaš. Ne spada sem — kakor marsikaj m spadalo na današnjo skupščino, toda povedati je treba: kar naprej se je ponujal vtis. da so v tem začetnem delu skupščine razpravljali gorečneži, ki ne morejo delat; in voditi v dobro mnogih prizadevnih drug ob drugem. Rokometu v Sloveniji je dal po SPOMINSKI TENISKI TURNIR V LJUBLJANI Zmerom sasimivejša srečanja V nadaljevanju teniškega turnirja v spomin Fedyja Voglarja v Ljubljani so bili včeraj doseženi še tile izidi: člani posamezno: A. Škulj (O): Pečar (O) 6:1, 6:1. T. 2erovec (O) : Satler (B) 7:5, 6:3, Lovrec (B) : Ratej (B) 6:2, 6:1. B. Zerovec (O) : Černigoj (O) 6:2, 6:1. Pucihar (O) : Horvat (B) 6:2, 6:2, Suhar (O) : B. Škulj (O) 6:4, 6:1, Toš (B) : Ogrin (O) 5:7. 6:4, 10:8 (naj- mai0 prijazni razpravi najbolj V. rti 4 V. cn n , drol L hril 7 1 T* I H I * i _ * 7__—7 — — — 1 * bolj‘borbena igra), Gebular (B) : Pušenjak (O) 6:2, 6:2, A. Škulj (O) : T. Žerovec (O) 6:2. 6:0, Lovrec (B) — B. Zerovec (O) 6:1, 6:4, Suhar (O) — Pucihar (O) 2:6, 6:2, 6:0 (učinkovita zmaga Suharja). Med članicami je T. Lovrec (B) zmagala nad Čufarjevo (O) 6:2, 6:2. Mladinci: Jošt (O) : Murko (O) 6:0 6:2, Breskvar (O) : Gotzl (O) 6:3, 7:5, Korbar (B) : Rupnik (O) 6:1, 5:3, Kavur (B) : Gregorič (O) 6:1, 6:0. Mulej (B) : Bakarčič (O) 6:1. 6:1, Polanec (B) : Frelih (O) 2:6, 6:1, 6:1. Jošt (B) : Bizjak (O) 6:8, 6:1. 6:2, Černigoj (O) : Breskvar (O) 6:3. 6:0, Korbar (B) : Kavur (B) 6:1, 6:2. Polanec (B) : Mulej (B) 7:5, 6:2, Rupnik (O) — Bakarčič (C) 4:6. 6:2, 6:4. Clami v dveje so igrali: Suhar — A. Škulj : Završnik — Kisel 6:0, 6:0, Pucihar — Zerovec : Toš —Ratej 6:2, 6:3. Lovrec — Satler : Pušenjak — Pečar 6:3. 6:2, B. Škulj — 2erovec I. : Škulj — Boškovič 6:4, 6:1. Suhar — A. Škulj : B. Škulj — T. Zerovec 6:2, 6:1, Pucihar — 2erovec : Polanec — Korbar 6:4, 7:5. Starejši člani: Bergant : Frelih 6:0, 6:0. Ketiš (B) : Vidic (O) 6:2, 6:0, Koser (B) ; ing. Janša (O) 6:3, 6:2, Bergant (B) : Ketiš (B) 6:3, 6:2. Med mladinkami je H. Lovrec dobila proti Javornikovi (O) 7:5, 6:3. Najlepša Igra včerajšnjega dopoldneva je bila borba med Suharjem in Puciharjem, v kateri je odlični Suhar uklonil prav dobro igrajočega Puciharja. V polfinalu se bodo srečali A. Škulj In Lovrec ter Čebular in Suhar. V. P. toplo pobudo za prihodnost gost — sekretar Rokometa zveze Jugoslavije tov. Vojislav Vojnovič. Dejal je, da je rokomet spričo množičnosti zdaj že drugi šport v Jugoslaviji, takoj za nogometnim. Tekmuje okoli tisoč ekip. Rokomet v naši državi ima enotno pot razvoja. Razrasti se mora najprej na čimmanjših teritorialnih enotah — v komunah, ne glede na to, ali prihaja iz šol. »Partizana«, . JLA, 'športnih društev ali delovnih kolektivov. Letos bomo imeli po podzvezah — okrajih okoli 50 prvakov, prihodnje leto jih bo morda že 70 do 80, Tako delo za širjenje in popularizacijo rokometa kaže dobre sadove. Glede zvezne lige, pa se zdi celo potrebno misliti na ustanovitev nadaljnje zvezne lige. in sicer v moški ligi za mali rokomet. Po mnenju sekretarja RZJ je rokomet v Sloveniji pod jugoslovanskim povprečjem, manjka pa mu predvsem strokovnega kadra. Ce rokomet v Sloveniji še ni primerno zastopan v državni reprezentanci, je to delno posledica rezultatov rokometnih ekip Slovenije, ki jim manjka tesnejšega stika — mišljena je nedvomno igra — z dobrimi jugoslovanskimi ekipami. Te naj b; imele na vrhu že takšno kvaliteto igre, da b; lahko mnogo več prispevale za popularizacijo rokometa kakor srečanje s tujimi ekipami, do katerih kažejo na terenu marsikdaj premalo kritičnosti in samozavesti. Mnenje sekretarja RZJ je bila naposled tudi ugotovitev, da posameznih slabosti ni dobro povezovat; z osebnostjo, takšnih skupščin pa ne zgolj z napakami in »grešniki«. Na izredni skupščini je prišlo povsem jasno do izraza, da je vsem pri srcu sedanji in bodoči razvoj rokometa v Sloveniji, razen tega pa tudi to, da so bile še kako neogibno potrebne današnje volitve novega upravnega odbora RZS. Od lani do letos lahko ugotovimo lep napredek rokometa v naši republiki. Lani je igralo rokomet 128a članov in pionirjev, letos 1403. Rokomet se Zlasti lepo širi med pionirji in pionirkami. Lani so bili trije trenerji, letos jih je že 16. Tudi po tej poti napredek! Lahko rečemo, da je današnja skupščina zelo, zelo uspela, če ji je uspelo, da bo v prihodnje najvišje vodstvo rokometa pri nas delalo — kakor je treba — predvsem pa tovariško. Zategadelj je težko oceniti, ali je današnja skupščina uspela. Alj je rokomet zdaj v boljših rokah, ki ni so vsak hip pripravljene priščipniti sleherno besedo, predlog in včasih celo misel, bo mogoče povedati šele takrat, ko bo imelo novo vodstvo za seboj nekaj mesecev dela. (jk) spominski sahovski turnir NA RABU Vodijo Puc, Dimc in Volk V zadnjih kolih na IV spominskem šahovskem turnirju na Rabu so se povzpeli do najboljših mest v glavni skupini mednarodni mojster Puc in mojstrski kandidat Dimc, v skupini B pa inž. Vollk iz Kočevja. V zadnjih kolih je Puc premagal Vospernika in remiziral s Sieherlom. obenem pa si je pridobil še eno točko proti Momi-ču. V skupini B je bil Volk uspešen proti Lakot; in Kašeju, remiziral pa je Studničko. Tudi Dimc je dobil celi točki proti Kočevarju in Vavpetiču, medtem ko je inž. Vidmar igral remi. Po naslednjih dveh kolih, ali vsega po 11 kolih vodita v glavni skupini še vedno Puc in Dimc z 8.5 točke. Za njima se vrstijo Kržišnik 7.5. inž. Vidmar 7. Vospernik 6. Sicherl, Njegovan in Momič 5.5. Vavpetič 5, Bavdek 4.5, Cuderman in Kočevar 4, dr. Nemec 3.5 in Lulaič 2 točki. V skupini B je po XH. kolu takle vrstni red: inž. Vik 8.5 (1), Stud-nička (Maribor) 8.5, Draksler (Celje) 7.5. Škerlj (Novo mesto) 7 itd. LOKOMOTIVA — LJUBLJANA V XV. kolu zvezne košarkarske lige se bosta drevi ob 19.30 uri pomerili ekipi zagrebSke Lokomotive in domače Ljubljane. Po uspehu Ljubljančanov proti Partizanu v Beogradu ne proroku-jemo preveč, če pravimo, jla sl bodo drevi z zmago nad Zagrebčani še bolj utrdili svoje peto NESREČE V MARIBORU Monter DES v Mariboru Ivan Gerečnaik je bil zaposlen prj popravita transformatorja v Zrkovcih pri Mariboru. J*rft tem je pri-š-efl v stik z visoko napetostjo ter dobil hude opekline na obeh rokah. Tok visoke napetosti ga je Tudi čouiria niso vairni pred njiitnl. prav b] bilo, da bi posvetite varnostna služba tem pobalinom primemo pozornost. katerima drugimi je na novo sestavil kolo in ga nekoliko spremenil, toda kljub temu ga nj mogel skriti pred miličniki, ki so skrbno pazili na ukradeno kolo, čeprav je od tatvine minilo že ne-' kaj mesecev Ugotovili so, da je to tatvino izvršil S P. Tudi njegova brata Iz. in Iv. nista 'nič boljša. Dne 26 avgusta VSAKEMU NE SMEMO ZAUPATI Marsikaterega moškega je na vi- - _ dez poznana ženska spravila ob _. =____ vrgel po tleh, tako da je poleg denar ali drugo imetje. Toda kljub sta se odpravila na lov za dima-te«a dobil tudi težje poškodbe na temu so še taka, kd podobnim žen- • glivi ih so ga ‘morali prepeljati nasedejo in jim zaupajo svo- "-»s- - -v-ssrars " «*s. ^ssa-sas* ass sa>r je podhl y Vrablovi ulici 43 srečai navidezno znanko in name-letmo delavko Manjo Tatarsko, za- da hi Jo le pozdravil, jo je posileno v TAM. Obležala j(p ne- povabil s seboj v bližnjo gostiino. zavestma n® cesti, kolesar pa jo Tam sta začela popivati. S seboj je pobrisal im ga sedaj zasleduje- je imel tudi aktovko, v njej pa — • • « » novo perilo, kfi. ga je kupil za že- Upravni odbor Splošnega gradbenega podjetja »Zidar«, Stična - razpisuje mesto RAČUNOVODJE Pogoj: nepopolna srednja šola s prakso v vodenju knjigovodstva. Plača po tarifnem pravilniku, ostalo po dogovoru. Ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite na upravo podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. jo. Marija Tat-arko je dobil« težje poškodbe na glavi in se še dragi dan ni zavedla. — S pokvarjenimi klobasama se je zastrupite Marija Folamčlč v 2o!kajr-ciih in so jo morali prepeljati v bolnišnico. NEPOŠTEN DELOVODJA V noči med 8. in 9. septembrom je b'j o vloinijmo v sfkladišče mestnega gradbenega podjetja .MEGEAD«, od koder je vlomiUec odnesel teracersk; stroj 2 elektromotorjem, vreden 250.000 dinarjev. Vlomilec je izginil brez sledu neznano kam. KrimunaRsti ju- miličnika so takoj začeli poizvedovati. Ugotovili so, da je bil ipredšnji dan -žedio pozno zvečer na graclilišču v - bližini skladišča gradbena delovodja M. K. — Fni-Sli so do zaključka, d« je on vlomil in ukradel stroj. Kmalu za tem so našli še ukradeni stroj pri nekem zasebniku v Trnovem, kjer ga je M. K. spravil. M. K. je taitvirnio priznal. Zaradi kaznivega dejanja se bo moral zagovarj ati pred sodiščem. Z. V. SKLADOVNICA ŽELEZA SE JE PORUŠILA NANJ Dne 7. septembra so delavci podjetja »TEHNOMETAL« razkladali tovorni vagon naložen s kotnim železom. Dva .delavca sta železo metala iz vagona na tla v skladišču na Smartinski cesiti, kjer sta ga delavca KOGOVŠEK Ivan in GRAHEK Jože nalagala v skladovnice. Ker sklad!uvnii'oa železa nd bila pravilno naložena in ker so se tla zairaidi padanja težkih kosov železa tresla, s« je naloženo železo porušilo far je p*od seboj pokopalo delavca KOGOVŠKA In mu je pr.i tem na več mestih zflicmilo nogo. V tem skladišču je to v poslednjem času že druga težka nezgoda. Menimo, da bi bilo potrebno, da bi se vodstvo podjetja pozanimalo za ta •problem iaj uredilo tehnične pripomočke za razkladanje vagonov, da bi talko povečali varnost pri tem delu. Zv. DEVETLETNI FANT JE UTONIL no. Ko sta bila že nekoliko veselo razpoložena, je prišel v gostilno tudi njegov znanec kl ga pa ni hotel motiti. Zato pa je A. K. šel do njega, aktovko pa je pustil pri znanki. Dovolj je bilo nekaj trenutkov in pri mizi ni bilo več ' znanke in tudi ne aktovke s perilom. Ta večer jo je zaman iskal. Cez nekaj dni jo je srečal, in ko jo je vprašal po aktovki, mu je odgovorila, da jo je izročila v varstvo nekemu železničarju, za katerega pa ni vedela povedati, kako se piše. S tem lastnika ni mogla prepričati Zato bo morala sedaj že tretjič pred sodnike. -1 XXX Zena posestnika, ki ima že šfcin otroke, je zaupala svoji sosedi da je noseča in j • potožila, da se ne- počuti dobro. Ne da bi vprašala za rešitev, ji je F S. takoj povedala z.;., zdravilo, katerega ji je priporočila ciganka in se bo z- njim prav gotovo rešila Ni minilo dolgo ih ta ji je resnično prinesla neke koreninice in ji svetovala, ' kako naj si pomaga. Poslušala jo je. Toda že drugi dan je dobila vročino in sam« ni vedela, kaj bi počela, samo da bi ozdravela. Doma ni bilo rešitve, zato so jo hitro odpeljali v bolnišnico. Tudi zdravniki niso imeli več upanja. Uporabili so vsa mogoča sredstva dra bi j.i rešili življenje. Nekaj dni pozneje jo Je mož pripeljal domov in začela se je borba med življenjem in smrtjo. Ce bo to hudo preiskušnjo prestala ali pa bo zapustila jokajoče otroke, bomo lahko drugič sporočili Zelja vseh pa je, da bi okrevala in se drugič varovala takih nasvetov Ta primer naj služi tudi vsem tistim, ki podcenjujejo nevarnost nestrokovnih attl mazaških posegov -i OTROCI SO ZANETILI POŽAR Dne 13. septembra ob 12. uri Je iabruhnii požar na velikem dvojnem kozolcu, last kmeta Janka Trkov z Sadluje vasi 5J. 5. Zgorelo je 5000 kg sena, 20000 kg S Irm e ter raiznlo orodje. Požar je ogrožal tudi bližnje stavbe, ki pa so jdh požrtvovalni gasilci uspeli obvarovati. Skoda znaše 800.000 dn. Ugotovili- sio, da sta požar povzročili dve 7-Jetn; deklici. M Ju je mati poslala k očetu na njivo po vžigalice. Med potjo sta Komisija za razpis mest direktorjev podjetij pri Občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Bežigrad, razpisuje v smislu 10. člena Zakona o pristojnosti, občinskih in okrajnih ljudskih odborov mesto direktorja trgovskega podjetja »LESNINA« Ljubljana, Parmova 37/111. Kandidat mora Imeti pravno ali ekonomsko fakulteto in 4 leta prakse, ali popolno srednjo šolo z 10-letno prak-to, ali pa nepopolno srednjo šolo in 15 let prakse ter položen strokovni izpit. Poleg navedenih pogojev, mora imeti (( , tudi določeno kvalifikacijo za zunanje trgovinsko poslovanje. Kolkovane ponudbe z opisom strokovne prakse in življenjepisom je poslati Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana, Parmova 33, najpozneje do sobote 29. septembra 1956. Salke vasi pri Kočevju Je pred nekaj dnevi okrog 13. ure odšel od dotna. Me da bi komu povedal mesto. Toda ta tekma zato ne bo kam gre. Ko ga n; bilo na kosi-nič manj zanimiva. lo in ves popoldan nazaj, so ge Devetletni deček Dušan K. Iz se ustavili pni omenjenem kozol- cu, kjer ste se igrali z vžigalicami. Pni tem je ena zažgala voz, naložen z otavo ,ki je začel naglo goreti. Od tod se je požar razširil še na kozolec. ZV Industrijsko podjetje »1Z0L1RKA«, Ljubljana-Moste razpisuje delovni'mesti: GLAVNEGA RAČUNOVODJE Pogoj : najmanj dovršena srednja šola z vččletno • prakso na vodilnem mestu v knjigovodstvu kot samostojni računovodja. Prednost imajo prosilci s prakso v industriji. PRAVNEGA REFERENTA Pogoj : dovršena pravna fakulteta in spx>sobnost v pravnih poslih v industriji. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe z navedbo strokovne kvalifikacije in dosedanjih zaposlitev ter kratek življenjepis pošljite tajništvu podjetja. Sprejmemo tudi: KOVINOSTRUGARJA za obrat v Ljubljani ter KLJUČAVNIČARJA in KURJAČA parnega kotla za obrat na Jesenicah. N. OPACIC R. PETKOVIČ Dva človeka, od katerih, ve samo eden vse o drugem. Prednost, ki zadostuje za zmago, za umor človeka, ki ga srečaš prvič in ki ga nimaš niti rad., niti ga ne sovražiš. Kako daleč od oibeh dveh so osebni motivi. Boris je čuitil, da sta on in Zubkin le figure na šahovski tabli in da jih raziporeja nevidna roka tako kot hoče ona sama. Zakaj bi ubil tega človeka, ki lahko živi in životari na tem planetu kot milijoni drugih ljudi, ne da bi kdajkoli srečal Borisa Neškina? Ali Boris v svojem berlinskem inštitutu ni mogel še naprej proučevati vprašanja o gospodarstvu latinske Amerike in o proizvodnji nafte v Avstriji? Ne in ne! Energično je poizkušal ustaviti ta tok misli. Na Dunaj .je moral priti in danes ponoči mora ubiti Zubkina. Človeštvo ne napreduje preko preprog posutih z belimi vrtnicami. Kri je zastava časa. Kri na ulicah Munchena, kri na ulicah Berlina, in zakaj še ne kri na progi Dunaj—Linz. Prevara in največja laž je to, da se usoda in osebni interesi Borisa Neškina in kneza Zubkina niso križali kot jelenovi rogovi, od katerih bode ostalo le nekaj polomljenih. Od človeka, ki ga danes prvikrat vidi sedaj in tukajie, je odvisno, ali bo Boris Neškina čaikal v Berlinu boljši ali slabši položaj, ali bo Boris Neškin v Berlinu doživel vzpon ali padec. Vlak je obstal in debela gospa s klobukom, ki je spominjal na starinski luster, je zapustila kupe. Takoj je opazil, da je na sedežu ostala črna rokavica. To priložnost mora izkoristiti. Obrnil se je k Zuibkinu. — Oprostite .gospod, da vas nadlegujem. Rokavico je verjetno pozabila gospa, ki je izstopila na tej postaji Zubkin je zložil časopise. — Mislim, da je zares njena. Boris je vzel rokavico in odhitel na peron. Ni bilo mnogo potnikov in rokavica se je hitro vrnila k tvoji lastnica. . _ Vrnil se je v kupe. Ko bo drugič šel poleg kupeja, v katerem sedi Tiščeniko, bodo nastopili odločilni trenutki. —■ Ali ste našli gospo? — Ni bilo težko. Njen klobuk je dominiral na peronu in tokrat je res imela koristi od njega. Fo vašem naglasu bi rekel, da niste Avstrijec. — Po poreklu sem Rus. — Interesantno, jaz sem tudi Rus. Ali živite na Dunaju? — Da, od nedavno. — Jaz sem Zubkin, Sergej Aleksamdrovič Zubkin. — Drago mi je, — Aleksander Smirnov. V svoji/roki je občutil mehko Zubkinovo roko. — Kje ste bili pred prihodom na Dunaj? — Največ v Bukarešti: — Da niste slučajno poznali Dimitrija Krilenka? — Priimek mi je znan. Mogoče bi se spomnil. — Bil je funkcionar v društvu ruskih oficirjev. — Tako je. Točno. Slišal sem o njem. Zubkin je bobnal s prsti po kolenu in bilo je očividno, da se hoče nečesa spomniti. — Zdi se mi, da sem vaše ime že nekje slišal? Kje je Zubkin mogel čuti njegovo ime? Borisa je spreletel nemir. Inteligence Cervice ali pisma katera je dobival? Negotovost ni trajala dolgo. — Naravpo, vi gotovo poznate Natalijo Zverevo. Ona je govorila o vas. — Zelo slabo. Na Dunaju nimam znancev, pa sem se obrnil na Natalijo Zverevo kot funkcionarja društva skavtov, če bi mogel dobiti priporočilo za službo. — Sedaj se zelo dobro spominjam. Natalija je ravno vprašala, ali bi lahko pppnagai k vaši zaposlitvi. Vedite, da sem jJatiliji obljubil, de bom napravil vse kar morem. — Hvala! Človek brez službe je isto kakor človek brez kruha. — Do kam potujete? —- Do Linza. Slišal sem, da išče tovarna avtomobilskih delov trgovske potnike. — Ce ne boste dobili zaposlitve v Linzu, me obiščite, da vam bom dal priporočila za nekoliko mojih prijateljev, ki imajo vpliv v gospodarskih krogih. Pogovor se je sukal okrog najnavadnejših tem. Kmalu sta bila oba v prijetnem razpoloženju, kakršnega ustvarja slučajno srečanje, ali slučajno sklenjeno znanstvo v vlaku. Iskre so letele poleg okna kot jata kresnic. Boris se je oprostil za trenutek. Sel je mimo Tiščenkovega kupeja in njihovi pogledi so se srečali. Potem se je vrnil zopet nazaj. Največ še pol ure in knez Zubkin bo mrtev. Še tri stvari morajo biti izvršene: peljati Zubkina na hodnik, v ugodnem trenutku odpreti vrata in s silo potisniti to rejerio telo z obrazom mopsa v temo. V najhujšem slučaju bodo truplo našli šele jutri zjutraj. Cez dvajset minut se bodo srečali z ekspresnim vlakom, ki gre na Dunaj. Počakala bosta na eni izmed poslednjih postaj in še pred jutrom bosta na Dunaju. Časopisi bodo pisali: samomor ali nesreča na progi Dunaj—Linz. Policija bo po svoji dobri stari navadi preiskovala in zaprla nekoliko nedolžnih ljudi, nekega dne pa bo napisala na. akte o primeru kneza Zubkina isto — samomor ali nesreča —. Samo, da. se ‘ne bi prebudil in pokvaril načrta tujec, ki spi v kotu. Priča, bi bila nezaželena. Toda on spi kot da je sedaj prvikrat v življenju zaspal. Zubkin je vprašal: ' —- Kdaj imate namen vrniti se na Dunaj? — Jutri ali pojutrišnjem