K' t:. "v ^ j/ ' » v t > r v • ^ • • r l! List k • rp v • lecaj XL VIII. »•i ' 1 f obrtniške I I « Izhajajo Tsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. > V Ljubljani 19. februvarija 1890 Obseg: Krmljenje odstavljenih telet — Vprašanja in odgovori. O pridelovanji prav zgodnjega krompirja. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Naročitev cepičev Razne reČi Naši dopisi. Novičar. Goi^podari^ke stvari. Krmljenje odstavljenih telet. pa 65 seua iQ 70 ^ in več, pokladati je do 3'/ 1 '/4 ''h ovsa. še teža /2 do <2 sena in po IV otave ali po 2 teleta naj dobivajo ovsa na dan. Ker rastejo skrbnim odstavljaujem telet nismo že nikakor teleta v prvi dobi ob takšnem ravnanji hitro ter posta vsega storili za uspešno rejo mlade živine. Odstavljena jöjo dan za dnevom teža, dolagati jim je tudi čim dalji teleta se nam še kaj lahko pokaže, če jih nadalje nkrbno ne redimo. Posebno prvi čas do prvega pol leta treba pridno jim streči. Ne da bi umetno redili, postreči več krme na da pa pokladamo pozneje največ po in jih je pravilno hraniti telet pitali ali, Bog vedi, rej telet treba poleg dobre krme tudi enako kako mernega krmljenja. Večkrat in hitro menjavati krmo jim vendar moramo v vsem, česar potrebujejo v krepko zelo škodljivo in napačno. Zlasti v prvi dobi treba od rast. S priprostim in naravnim Krmljenjem in pridnim stavljenim teletom tečnega živeža in skrbne strežbe Če oskrbovanjem dosežemo največ. Glavni in najprimernejši živež odstavljenim teletom tudi nadalje seno ali otava in oves. Glede na jakost teh krmil pokladati je seveda najboljše blago. Najfinejše seno, ki je mehko ter lahko prebavno, je najtečnejše jih tača zanemarjamo in slabo redimo krivi smo si sami daje epovoljnih dohodkov, kakeršnih nam navadna slabo vzrejeoa žival pozneje takim mladim živalim. Otava je t' že zategadelj boljša piča teletom, ker ima več nežnega listja, ki je bolj prebavno m tečnejše. Slab o ) trdo, kislo ali celo po- pridelovanji prav zgodnjega krompirja. 4 Prav zgodnjemu krompirju je vedno lepa cena, ia kmetovalci kvarjeno seno ali slabo spravljena otava ni za teleta. kateri ga pridelavajo, vedo dobro tako krmo si največ škodujemo. Poleg najboljšega Vrli Standrežani pri Gorici akaj nam bodo gotovo radi pri sena ali otave dajati moramo odstavljenim teletom tudi ovsa vsaj do prv pol leta. Za pokladanj treba oves trdili, da je to res, kajti koliko njih zgodnjega krom pirja se za lep denar po železnici v Trst, na Dunaj v zdrobiti (ali šrotati). Dobro ga je potem mešati z re- zanim senom ali z rezano otavo. Tako še ajveč izda. Prago itd. izvaža? Gotovo na tisoče centov vsako leto, tudi po drugih krajih našega in želeti bilo da vodo namočen oves manj tekne. Kuhati tudi ni treba ovsa, kar smo priporočali med odstavljanjem > ko še želodec premalo čvrst krmila. Namesto da bi prebavljal trda in suha kuhaneg ovsa je veda polagoma začeti pokladati zdrobljenega in suhega ovsa. Koliko je potreba takovim teletom krme, odmer jamo najbolj po živi teži. Teletom malih plemen, ki teh tajo po porodu do 35 v gorkega Primorja ter tudi v Vipavski dolini pridelovali zgodnji krompir. Prvi pogoj pridelovanju zgodnjega krompirja je primerno podnebje; to mora biti gorko, da drugi je, da je prave in zgodnje in tretji je umno obdelovanje. raščo zgodaj obuja; — vrste semenski krompir; Prvi pogoj izpolnujeta Primorsko in Vipa milem podnebji; kar se drugega tiče, ne dvomimo DO t r. vojem da tednih pa po 60 do 62^ vendar nimajo na pr. Štandreža J io več, pokladati je, ko so odstavlj svetovali, da poprek ali sena in otave prave zgodnje vrste krompirja, si eden ali drugi pridobil še plemen ovsa na dan. Teletom srednje težkih > ki tehtajo ob porodu 40 45 čez 8 tednov kakih tujih zgodnjih vrst, kakeršnih imamo dandanes vse polno, ter jih poskusil. Ali ni morda prav vrjetno da se lahko še zgodnjejša vrhu tega tudi boljša vrsta od navadne iztaknila? Take vrste je toraj treba J naj bode tudi nekoliko draga, saj je to le v prvem letu, ko semena kupimo, v sledečih ga pa že doma pridelujemo. Za seme ni treba ravno dosti krompirja kupiti, kajti po zgodaja vrsta krompirja v vlažen pesek, to pa v gorkem prostori, najbolje v kakem kotu kurjene izbe itd. Kakor hitro proti koncu marcija ali ob pričetKu aprila dobro nekem načinu ga lahko že tudi v samega funta pridelamo naslednji; Krompir vsadimo en po prvem cent, navadi. ^etu IZ enega in ta način je požene, presadi se s poganjki vred pazljivo na stalno mesto, kjer se potem čisto navadno obdeluje. Ako tudi Proti koncu poganjki aprila, ali pa sreii maja parežemo krompirju, prav za vzrastejo enkrat drugi. pomrznejo, Ob pričetku nič je ne de, v kratkem pa vsekakor dobro, prav krompirjevici, to je zelišču, ne še votle postale vršičke, iz katerih se, prav kakor pri cvetlicah, narede poganjke z nekoliko s slamnim gnojem obložiti. potikovalci ali cimice. Cimice potaknemo v peščeno zemljo po mlačnih J gorkih lehah treh do močno ter jih tirih Naročitev cepičev. Nihče s pazljivo obsenčujemo in zalivamo, tednih se že tako dobro zakoreničijo, da jih lahko Kakor druge rastline, na pr. naj ne pričakuje v tem članku kakega pouka, kako in kje cepičev naročati. Saj to i tako vsak ve in zna 5 zelje, presadimo na piano. Ako Cl in sicer ne v posebno vdiko k smo se odločili zato spisati. elje vrtnarjem ker odkritosrč nove rastline pridno zalivamo, okopavamo in osipamo, beseda vedno na mestu in ker je dobro, da tudi dobimo lahko od njih takoj prvo leto od vsake po zve odnošaj v katerih živi kupčij prav lepih, debelih krompirjev. vet vrtnar sploh Vsak sadjar ve, kaj je cepič Nič drugega nego lanski Umno, pravilno obdelovanje je tretji pogoj. Tudi o poganjek, katerega moraš dostikrat odrezati in ker ga tem ne dvomimo, da Štandrežani pravilno ravnajo. Vendar hočemo tu ob kratkem razložiti, kako krompir po dveh nimas cepič, čemu rabiti, pa ga proč zaženeš. Ako pa potrebuješ pa ga nimaš sam, da ti ga sosed rad Zistonj, m načinih obdelujemo, ali bolje rečeno, pridelujemo. Mogoče, samo če prideš ponj Ako jo pa sosed ljubezniv da ta dva načina nista še prav znana. Prvi način je utegne, priuese ti cepič celo v hišo. Ti bi pa rad kakih sledeči: Izvolijo se proti jugu viseče, in proti vetrom posebnih sadnih vrst, katerih ni dobiti v tvojem okraji, zavarovane lehe: koder jih ni, kakor na pr. po ravni- Kje jih dobiti ali naročiti? V „Novicah'' si uže večkrat nah 9 napravijo se umetao in sicer tako, kakor kaže pridejana podoba 1. cenik za 1890. Južna stran zasadi ze s krompirjem, severna morda da stoji en cepič 6 kr., dva 10 kr., itd., 100 pa bral tvrdko W. Klenert v Gradci, in od tam si naročiš tem ceniku je na 12. strani brati, «'Id iü sicer so vsi ene in iste vrste. To je pa drago. s salato itd. Krompir, katerega mislimo saditi, znesimo 20 kr., koncem januvarija ali ob začetku februvarija na kako bodeš vskliknil! Eq cepič stoji brez poštnine in vozarine veliko lončeno peč, na pr. na tako, v kateri se kruh kr. pri peče sploh na kak prav gorak prostor da se mu kmetijski družbi v Ljubljani pa dado celo visokodebelno in pet let staro drevo za 20 kr. Zato kalje obudi in da ob enem tudi nekoliko zvene. Tisti rajši naročiš cepičev pri družbi, ki ti jih da zastonj ali gomolji, kateri ne talijo in ne venejo, niso za saditev, pa prav ceno, saj ji je dolžnost skrbeti, da se razplodi Konec februvarija ali ob začetku marcija vsadimo krompir po deželi plemenito sadje. Naročiš pa cepičev pri družbi v lončke ali pa v zabojčke ter jih pod šipe in okna po ali kar pri družbenemu tajniku*) in dobiš odgovor, da gorkih lehah zložimo, da požene. Kakor hitro postanejo poganjki kakih dolgi, presadimo krompir pazljivo se bode Sedaj se pa ustreglo, bojiš , če da jih jih bodekaj ostalo. ne dobode š ob s krepicami vred na južno stran leh m sicer tako pravem času, če tudi zastonj. Od kod pa vse to? Glej nastane hud mraz, pokrijemo lahko lehe s slamo. globoko, da komaj poganjki nekoliko iz zemlje gledajo, dragi sadjar! Klenert v Gradci ima veliko cepičev, meče Poganjke potem okoli in okoli obsujemo z gnojem. Ako jih celo proč, a ko bi on hotel cepiče ceno prodajali ter vsa naročila tudi zvrševati, dobil bi toliko naročil, da bi spomladi on in vsi njegovi delavci niti ne utegnili kaj drugega delati, ampak morali — zraven pa stradati, ker to m sever Tudi pri kmetijski družbi je tako, cepiče prodajati bil medel zaslužek, s tem razločkom, da tam ni za zaslužek, temveč za čas. Vrtnar .........................................2-5 7 Podoba Tako pridelovan krompir dozori prav gotovo od srede maja do polovice junija, če ne že poprej. Drug mora to zimo in pomlad 15.000 divjakov v roki pocepiti, 8000 debel v drevesnici precepiti, drevesnico, v kateri je blizu 60.000 dreves, oskrbovati, do 8000 visokodebelnih dreves razposlati ) sedaj cepičev po o od desetih pa vrst. pride s ti IQ naroČiš Ali veš, kakšno je to način, po katerem ravnajo posebno okoli Berolina, je ta le: Zadnje dni februvarija ali prve marcija vloži se poslovanje. Ta ti pa navadno pozno odgovori, ker zarad mnogih opravil odgovarja na zasebna pisma naj nazadnje. Kdor ima kaj z družbo opraviti, piše naj do nje, ne pa do tajnika, ker to le ovira delo? Cepičev narezati in gledati, da dobodeš pravih, vsaki vrsti zapisati ca tablico ime, vsako vrsto pos povezati in vse skupaj v mah t potem ebe narediti zavoj, Vprašanja in odgovori. Vprašanje 32. Na mnoga vpršanja zaradi škropilnic spisati dva naslov^^, zapečatiti, La pošto poslati itd. itd., za škropitev trt proti in to vse zastonj ali pa za 10 kr., zraven pa zamudi naslednji. strupeni rosi bodi vsem skupaj vrtnar najmanj eno uro časa, katerega vrednost pomladi ve ceniti le sam vrtnar. Pa dovolj! Ta članek naj razodene naše rbzmere ter bodi ob enem prošnja, naj sadjarji cepičev naročajo kolikor mogoče osebno v družbeni drevesnici v Ljubljani. Tam jih dobode vsak, zlasti pa odgovor: Takih škropilnic imamo veliko število vrst, dobre in slabe, drago in po ceni. Lansko leto so v vipavski dolini nekateri škropili z metlicami, katere so pomakali v tekočino, ter so imeli tudi dober uspeh. Gospod vodja R. Dolenec v Grmu sestavil je škropilnico, učitelji, zastonj, ako jih le kaj preostaje. Kdor utegne sam v Ljubljano priti, posreduje mu prijatelj tu stanuje. > ne ki ki stoji v novem mestu 2 gld. Popisana je in narisana v 3. številki letošnjih „Dol. Novic". Vse take škropilne ceni, prav majhnemu posestniku se naprave so res po Razne morda celo izplačajo, ka hitro v ■ je pa vinograd količkaj reci. velik, pa se potrati galice toliko, da je vredno Prav dobro sredstvo za pokončavanje goseničje škropil kupiti zlasti zalege so goseničj menice ali a kle To so ploč rabili leta in leta, ker strupene boljšo ako pomislimo, da jo bodemo ne bode tako hitro vinaste posode, ki se dado na drog natakniti, vanje se konec. Sloveči vinar baron Babo piše v 6. številki „Wei vlije petrolej in vtakne stenj (doht). tako prižgano laube u §k ropilnica stoji res veliko denarja, če je dobra moreš posmoditi gosenično zalego po najvišjih baklo vrhovih drevesa, ne da prihranimo pa ti bilo treba veje rezati ter jih potem še posebe sežigati. Take bakle priporočamo prav zelo vsem sadjarjem. Dosedaj smo jih dobivali > zato denarja za galico, ker moremo z isto množico tekočine poškropiti 3krat do 4krat toliko trt, in to v krajšem času in z manjšim trudom. Modra galica je pa pri škropljenji najdraža reč. Ozirati se z Nemškega, a sedaj izdeluje prav lične in trdne klepar t^^ii to, da je treba ob pravem času hitro škropiti e toliko, kolikor denar proč me Stadler v Ljubljani, in sicer po 80 kr. in po gld. ker prepozno škropit 20 kr., kakeršen je medeni vijak, ali bolj priprost ali pa tati : u > Tudi mi se tega držimo, a vendar pravimo Kdo močnejši. ne more drage škropilnice kupiti, škropi naj, kakor * Bolne rastline po loncih. Če se začno rastline bodi (boljš slabo po cvetličnih loncih tsipati, so bolehne. To pa zato, ker so pokvarile se lasnate Koreninice, in sicer prepičle hrane, prevelike mokrote, velike vročine, vsled hudega mraza ali vsled česa drugega. Navadno prilijejo ob takih slučajih rastlini prav obilo gnojne vode. To je pa ravro ličkaj vzmore, sam ne more. kupi škropiti nego i pošteno kedor pa ko na škropil in ako jo kupijo naj jo trije, štirje itd. skupno. Kmetijska družba naša se je pečala podrobno z vpra šanjem, katero škropilnico je priporočati m kje jo je slabo. Ako je kaka rastlina megla in kaže, da je bolna 1 naj se prst skoraj popolnoma posuši, potem pa vzemi rastline s prstjo vred iz lonca, odkruši zunanjo prst od kupiti, in danes moremo o tem dati odločen odgovor. Uže lansko leto so povsod pri nas priznali, da je naj-boljša, a tudi najdraža škropilnica Allweilerjeva. Tudi se bili odločili zopet letos za to škropilnico, zlasti mi kepe in vsadi rastlino v nov lonec ali pa v starega, t ker se je znižala cena škropil katerega pa moraš dobro izprati. lonec deni sveže za kaka dva prsta lezne ploč od 25 gld na 19 gld z brentami od že-, bakrenim pa od prsti. Nove prsti bodi okoli kepe na debelo, zato izberi primerno velik lonec. Kadar si uže presadil, prilij dobro, a potem ne prilivaj poprej, dokler ni rastlina pričela rasti, ali pa dokler se prst ni popolnoma posušila. 31 gld na 25 gld., a prišle so s Štajarskega pritožbe ) da se sesalka na perotke takoj pohabi, če pride kako peščeno zrno vmes. Posrečilo se je znanemu ljubljanskemu tovarnarju Samassi izumiti drugo še lažo > preprostejšo Pereči ogenj (vranični prisad) pri prašičih > po cenejšo, a dokaj močnejšo tlačilno ter ob enem srkalno sesalko, koje skoraj ni mogoče pohabiti. Samassa izdelu 1 J nekaterih krajih tudi prašičja kuga imenovan, je bolezen, neizmerno veliko škoduje samo sesalke, vse drugo pa po dogovoru s kmetijsko družbo ki vsako leto tudi pri nas neki drug obrtnik v Ljublj In tal£0 ponuja ]e kmetijskem društvu v Novem posestnik Blank-Warlin, da je našim gospodarjem. Braniboru poročal slučajno našel prav zanesljivo sredstvo proti tej nevarni bolezni. Sredstvo so karbolne kisline pari. Blank-Warlin sem družba imenom „šk r o p m, ki mislijo škropil kupiti ) naša pod kr. kmetijske družb kranjske s Sam Ik aparat , ki v katero je z£ hlevu na pri vrata in okna ter eč poredoma vlival v le ob tem beljei delal železo karbolno kislino Dim J ki se apolnil je njak ni adlegoval prašiče, a zabranil, da se ni razširjala kuga celo tedaj ko je poprej uže nekaj živali poginilo za to boleznijo resnici povsem zadostuje. Vsaka škropilnica, družbe odda, preskušena je od nje in ima vtisneno tvrdko družbe. šk ropilnice so tako velike, kakör Allweilerjeve, škrope ravno tako in stoje z bakreno brento družbene ude 18 gld., neude 20 gld., z brento iz posvinčene železne pločevine pa ude 15 gld., neude 17 gld. Naročila vzprejema glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske • 4 l?a •« .v ♦ * • • • ' m - / uže sedaj, a zvršiti se bodo mogla šele konec meseca aprila. eni prihodnjih številk bodemo natančneje po- pisali to škropilnico in natisnili tudi nje podobo. Vprašanje 33, zadnji številki ^^Novic'' pišete o ameriških trtah ter omenjate tudi njih ceplenja brez drugega podrobnega popisa, kako jih cepiti. Blagovolite odgovoriti, na kakšen način je trte cepiti? Ali drugače nego drevje? (Ž. J. v L. na S.) » Odgovor: Pisali smo v prejšnjih letnikih sicer uže bše vpra- nazaj v kilo uhajati. To obezo pustite več tednov, t. j. sploh dokler je mogoče in dokler se razpoka ne zaraste. Ker je kobila še mlada, utegne ozdraveti. Najbolje ia najhitreje odzravi Vam pa kobilo izkušen živinozdravnik. (Dalje prihodnjič.) Poduč-ne i^tvari. mnogokrat o cepljenji trt, veodar Vam na Zemljepisni in narodopisni obrazi šanje nekoliko obširneje odgovarjamo v eni prihodujih številk „Novic". Vprašanje 34, Lansko leto mi je kmetijska družba Nabral Fr. Jar o s lav. (Dalje.) 153. življenju termitov. J i priskrbela d teljoega semena, katero se je izvrstno obneslo, in zato uže sedaj sosedje povprašujejo, če ga bode Mravlje ifj termiti so raznega rodu, ali vendar so letos zopet dobiti. 2eleli bi tudi našemu kraju primernga gi v mnogem tako podobni, da so termite nazvali bele mravlje. Eni in drugi žive v velikih zadrugah, izvrstni 80 graditelji ter imajo posebne delavce, ki za vso družino skrbe iu vsa dela obpravljajo. No mravljinjak je čisto delavska država, in ono malo vojnikov, ki jih nekateri travnega semena. Prosim, sporočite v ,,Novicah"j če bo- bilo dete zopet letos prodajali deteljno seme in kje dobiti dobrega travnega semeua? (A. R. na Colu.) Odgovor: Glede deteljcega in travnega semena se je obrniti do Josipa Lenarčiča na Vrhniki. rodovi imajo, gotovo tega imeoa ne zaslužijo; a termiti Vprašanje 35, Marsikdo povprašuje po imenih, svoj- imajo vedno stalno vojno, prave roječe vojnike. stvih itd. ameriških trt. dalje. kako se sponašajo, kje Termiti so stanovniki vročega podnebja, zlasti trop- jih je dobiti in po čem? (J. V. nadučitelj v P pri Gorici.) Odgovor: Kakor hitro nam bodo razmere dopuščale skih krajev. Do sedaj so jih našteli do sto raznih vrst. Njihovo nenavadno življenje in veličanstvene gradnje so nekdaj. Glascviti potoiki in uče- zanimale človeka a d objavili bodemo članek o ameriških trtah. Morda nam njaki so jih opisavali in poučevali, ali vendar nam je gospod vodja R. Dolenc kmalu ustreže s takim člankom, življenje teh čuduih stvorov še slabo poznato. Termiti Prav v Vaši bližini, Löwy-u v Villanovi t. pri . pri Fari izvrstnem strokovnjaku se ogibajo svetlobe in dneva. Po nekaterih krajih je do- II orete dobiti primerno biti cele naselbine termitov, ali živega stvora ni ugledati prav po ceni ameriških trt raznih vrst. Tam Vam vedo razen ako mu hišo razderemo. Oni grade svoje palače povedati tudi o svojih izkušnjah, kar je največ vredno, po noči, in njihovi potje, ki jih vodijo hrani, vedno Vprašanje 36, Imam lepo kobilico, pomladi dopolni ugo leto, pri kateri pa sem zapazil šele sedaj da je počena pod vampom pri popku. Kila je za en oreh velika. Koliko časa je uže kobila so obzidani. In take mračnjake je težko zalotiti, zatoraj tudi ni moči tako jih proučiti, kakor smo mravlje pro- A vrhu v neprijetnih krajih, učili Veči termitov živ po počena, ne vem, a hlapec pravi, da je majhno bulico uže jeseni zapazil. Ali se da » kila odpraviti in kako? (M. A. v M. na Gorenjskem.) kjer je človeku težko dalje se muditi, da jih mirno opaža. Vendar je to malo, kar vemo o termitih, dosta zanimivo, da jih pobliže ogledamo. Termiti so drobue živalice. navadno so tako veliki Odgovor: Kobila je na vsak način kilava, t. j. tre- kakor mravlje, in samo nekateri rodovi so večji. Baje bušna koža pri popku je počena, in čreva uhajajo skozi se po največ bledorumece, ki na mnogih prehaja v rjavo razpoko med vnanjo in trebušno kožo. To je kobili ali in popolnoma temno. Mlade ličinke so vedno belkasto- prirojeno, ali pa se ji je naredilo pri ožrebitvi vsled rumene. V termitnej zadrugi nahajamo štiri vrste stvorov 5 prehudega vlaka za popkovo vez. Popkovo kilo zdraviti je sitno in nevarno. Ako Vam ni do kobile posebno dve sta krilati a dve brezkrili. Krilati so samci in samice a brezkrili so delavci in vojniki. Kedar se termit izvali, äSfa. Mala veliko, priporočamo Vam jo prodati. Če je pa kila kobili ne more se na njem še spoznati, kaj bode ž njega, prirojena, pa žival uže celo ni za pleme, ker ta hiba je to ličinka kakov kakor črviček, z drobnimi dlačicami prehaja tudi na žrebeta. Glavna reč je, da se kila ne poraščena. Termiti nimajo popolne preobrazbe, njihove hujša. Ako se kila veča, lahko se krma v črevih tudi ličinke se nikdar ne pretvarjajo v bube, ki bi nekaj zalesti, čreva se ne dado nazaj spraviti, in žival pogine, časa mirovale. One rasto kot ličinke in pri tem vedno Navadno domače zdravljenje je to Kobilo položite s sebe kožo slačijo. Po vsakem slačenj se prikaže li- na hrbet, čreva spravite iz kile v trebuh, položite na činka v drugem licu ter biva vse podobnejša popolnemu prazno kilo obliž (flajšter) od čevljarske smole ter ga s termitu. Kedar se po slačenju pokažejo na ličinki kratka trakom okoli života tako pritrdite, da čreva ne morejo krila, vemo, da jej je priroda prisodila brezdelavno živ- » > • Ijenje J da hoče od nje biti samec alL samica, ki se hoče nenavadno gibanje > človek rekel, da mu ne bode samo za zarod brigati. Če se n« pokažejo na ličinki konca. Naposled bivajo redovi vse reji in ožji. Ko so se kratka krila, potem se razvije v delavca ali vojnika. vsi izmotali, zazidajo in zapro nevidne roke razpoko, Krilati samci ni samice zgube, kakor bodemo^skoro sli- in zamala jih ni več videti, brežiček stoji cel kakor šali, izza parenja krila svoja in če jim sreča posluži, je prej stal tem črta na zemlji uže pela krila postane od njih kralj in kraljica. Kralj se za svoje novo in v nesigurnem leta se je vse bolje vzdigala. V zraku dostojanstvo in v čem drugem spremenil, nego da^ je se giblje družina gori in doli da posled utrujena doli krila zgubil, kraljice ali matice pa bi gotovo več ne popada Vsak ki je pal, muči se, da si odtrga krila, ki ima spoznali. Njen zadek se je strašno razširil, pretvoril se jih sedaj več ne potrebuje. V tem se je naletela na priti neštevilno jajčec, gostbo nepregledna četa žužkožrnih lovcev, ptičev, ku- se z mesta niti premakniti šarjev, kač in žab in tako pogine neizmerna množina ne more, nego mora mirno v gnjezdu počivati. Strežejo termitov. Pa tudi človek poseza po njih, da se hrani ž v pravo vrečo, iz katere Težek je to in len stvor, mu in ga hranijo njegovi podaniki. njimi. Kateri pri tej gostbi ne poginejo, tisti blodijo Delavci in vojniki ne zaostajajo v velikosti prav okrog, dokler jih ne dobe delavci, da od njih napravijo nič za svojimi krilatimi rojaki. Vojoiki imajo debelejše svoje bodoče glavarje. u telo in vrlo veliko glavo, IZ katero gledajo izredno ve- Bates pri[Oveda, da se vsi samci in samice ne iz- like in močne čeljusti. Za obrano in napad nimajo tiste motajo enega in istega dne, in da se roji ponavljajo po jakosti, » katero se vojniki odlikujejo, ali imajo zato več dni. Biva to navadno oblačnega jutra, ali soparnega temvečo ljubezen in skrb za družino. Delavci grade in večera. Če na večer izlete, zmotijo jih luči po hišah, in popravljajo stane, zidajo pokrite hodnike, skrbe za vse črno jih popada skozi okna in vrata v sobe. Samci jajčeca, donašajo hrane za zarod in kraljevsko rcdovino, in samice, kateri 80 po roju v • 1 • resni Ijenje, imajo os s kratka, delajo vsa dela Vojniki žive čisto vojniški. novati novo zadrugo. Čuvajo družino neprijateljev, in pri delavcih pazijo kot Matica ali kraljica je vsekako prva oseba v gnjezdu «tražarji in nadzorniki na red. V Afriki je zadel Smea- Okolu nje se vrti malone vse življenje, ona drži vso thman na četo potujočih termitov. Prihajali so iz luk 1Q bli v drugo luknjo so se pet gubljali Četa le družino na okupu. Ako vzememo iz gnjezda matico, razšla se bode vsa družina. Ako gmezdo razderemo, pa korakala vrlo brzo, po petnajst mož vkup. Bili so sami ostane kraljevska dvorana z matico, kmalu jo delavci delavci, kedai pa kedaj ^e je ob strani pokazal po kater zopet pozidajo. vojnik. Videlo se " u je glavo. Nekater vojuik je , da odšel težko od nosi veliko svojo Kakor se v matici jajčeca razvijajo, tako jej zadek vrste na stran, da biva vse večji in obsežoejši, in dvorana jej postane pre vidi ali je kje blizu neprijatelj, nekater pa je splezal ozka Delavci morajo zato dvorano razširiti Sta stene na bližnjo bilino, da z višine laglje pregleda kraj, in če podero in postavij Ali to ni še vse. Čim več jajec kaj sumnjivega zapazil, dalje oster glas od sebe, ka- matica iznese, tem več sob za rod se mora nadzidati teremu se je cela četa odzvala in bržeje stopala. Sme- Neprestano se toraj podira in dela. Po vrhu le pri ma athman je motril četo več kot eno uro in ni jej bilo še tiči še dosta drugega važnejšega posla. Termitna matica konca ne kraja. je izredno plodna. V 24 urah položi cele tisočine jajčec, Ako bi pogledali termitno gnjezdo, našli bi v njem vedno delavcev in vojnikov ter vsakovrstnega zaroda. Kraljico je težko v gnjezdu dobiti. Krilatih samcev in Koliko je toraj dela, m preden se vsa jajčeca iznosijo v odločene prostore. Nepretrgana vrsta delavcev prihaja in odhaje iz Kraljevske dvorane > da pobira položena samic najti hočemo v gnjezdu samo ob gotovem času. jajčeca in odnaša. in to navadno preje preden se prične zimsko deževje. (Dalje prihodnjič.) Kedar se samci in samice popolno razvijo, in kedar imajo premalo prostora, tedaj se izmotajo in zrojijo. Roj nam popisuje Hägen tako-le: ;,Na termitnem gnjezdu se je naredila razpoka. Iz nje je prilezel rjav droben žužek s položenimi krili, za 7 Politične stvari. deželnega zbora kranjskega. njim sta prilezla zopet dva, trije, potem pa čedalje več. Poročilo finančnega odseka o vravnavi učiteljskih Tisoč in tisoče kril svetlika z biseruirn sijajem, in od plač po javnih ljudskih šolah. (K prilogi 53.) (Dalje.) Tudi glede najvišje učiteljske plače se nrši deželi razpoke se vleče doli k zemlji srebrn trak. Brzo in brez prevnehanja se motajo vedno novi stvorovi, kakor da jih nekdo iz gnjezda goni. V tem se je naredilo na gnjezdu še več razpok, in iz njih se vale nove čete. Vidi se nam, kakor da se je mali griček spremenil v vulkan, ne more očitati, da bi za drugimi deželami zaostajala. Gorenja meče živo lavo iz sebe. Na razpoki se je prikazala Prednost pred nami imajo samo Dolenja in četa brezkrilih stvorov, da brani vhod nepovabljenim Avstrija pa Štajarska z. 800 gld J Češka, Galicija m gostom in da pospeži sefitev. Gotovo celo uro traje to Koroška, kjer najvišja učiteljska plača znaša 700 gld. t Enako najvišjo plačo 600 gld dozdaj velja pri nas plačujejo svojim učiteljem Bukovina, Gorica Moravska, Solnograjska, Predarelska in ima samo Dalmacija s 500 gld. ; Istra spravili učiteljih v tretjo vrsto s 500 gld., se samo pri tretje vrste potrebščina za Manjšo povikšala za 9000 gld., ktera učiteljske plače pi gotovo za kakib ■th take Sedanje učiteljske plače so toraj pri nas primeroma , kakoršne so večinoma v drugih avstrijskih deželah; v malo kronovinah so boljše, v nekaterih celo dosti 3000 gld. še poskočila, ker morali dosledno več učiteljev pomakniti v drugo in prvo plačilno vrsto. Za. vse tri plačilne vrste bi v tem slučaji pri sedanjem slabejše. Ne da se pa tajiti, da same na sebi številu učiteljev vse povikšanje znašalo okoli 25.000 gld. res da zlasti učitelji s 400 gld. letne plače sijajne in sebno če so oženjeni, jako težko shaj Zato niso po-slavni Tudi t a znesek presega Finančnemu odseku se je denarno toraj moč naše dežele deželni zbor že lani priznaval, da bode treba za učitel kaj storiti, ali že tedaj je ob enem poudarjal, da se finance prav in primerno zdelo, da se z ozirom na deželne e sprejela četrta^ plačil morejo učiteljske plače le v toliki meri zboljšati, kolikor na vrsta z letno plačo 450 gld. Kakor razdelitev v štiri plačilne razrede, zdela se je finančnemu odseku edi % < to dopuščajo deželne fina tem smislu je bil v primerna tudi razvrstitev seji dne 27. septembra 1888 deželnemu odbo učiteljskih služb v posamzne plačilne vrste po odstot zboljša zaseda učiteljsKih plač pretresati v ru naročil, kih katere v prihodnjem bor. Potrebšči svojega načrta priporoča dežel od take nasvete glede vredbe učiteljskih plač za učiteljske e bo pri tej razdelitv predlagati, kakoršoe dapuščajo deželne fina odstotkov pri sedanjem številu učitelj kako ra^ vid Deželni odbor iz priloge 53, znašala 8000 do 9000 gld. več na želnemu zbor to naročilo izvršil, in slavnemu de- leto kakor doslej. Kadar se pomnože šole in z njimi predložil načrt zakona, s katerim se pre- število učiteljev se bo sicer tudi ta znesek narejajo, oziroma dopolnjujejo, postavne določbe glede znatno povikšal vravnave teljkih plač. Po tem načrtu da pa naj bi naše bode precej finančni odsek iiiislil, da deželi učiteljske plače znašale po 700 gld., 600 gld , 500 gld in 450 gld, za provizorične še ne izprašane učitelje mogoče ga zmagovati ali ob enem 1 se more po 360 gld. na leto. Po tej razredbi bi bil treh vrst enake, kakor četrta vrsta pa plač so v na Češkem Ö pa prvih m bila za 50 gld boli v Galiciji kakor na četrtega 258 učiteljev. V t • ^^ K^M. KjiiiA uijL ^uijaj nanui IIa češkem in deloma tudi v Galiciji. S tem bi bilo ustreženo onim učiteljskim prošnjam, ki priporočajo, da naj bodo učiteljske plače po 700, 600 in 500 gld., in da naj se odp ajnižja plača 400 gld. in od ravijo podučitelj povdarjal, da je to največje povikšanje, dovoliti. Po nasvetovani razvrstitvi bode spadalo v prvi plačilni razred 26, v druzega 52, v tretjega 180 in v prvo plačilno vrsto se pomakne 13, v drugo 12, v tretjo 34 in v četrto 104 učitelji. Ker imamo 179 enorazrednih šol, pridejo torej skoraj vse te v tretji plačilni razred s 500 gld., kakor priporočajo učitelji v svojih peticijah. Pa ki smo jih dejansko imeli samo v Ljublj morda tudi ostali onim učiteljem enorazrednih v 4. novega načrta je namreč pravljena. ta katego izrečno od plačilnem razredu z šol, letno ki bi plača Pri pretresanji tega načrta bilo je finančnemu 450 gld., se po novem načrtu daje prilika dospeti do 500 gld,, ker je finančni odsek sprejel nov § 6., s ka- odseku preiskovati, ali so nasveti deželnega odbora res v pravem soglasji z deželnimi financami. V ta na terim se takim učiteljem dovoljuje osobna doklada 50 gld, na leto, če so kot stalni učitelji 10 let zadovoljivo en se je moral v prvi vrsti ozirati na razvrstitev odstotkov, kolikor naj jih od skupnega števila učiteljskih spada v vsako plačilno vrsto. službovali na jedni ter isti jednorazredni šoli z letno služb Nekteri učitelj so v se v prosili, da naj službenih letih brez ozira na kraj ali kategorijo dotične letne plače plačo 450 gld. Finančni odsek meni, da je ta določba v pedagogičnem oziru velike važnosti, ker učitelji na takih šolah ne bodo tolikanj proč tišali in se za višje navedenih peticijah službe poganjali, če bodo videli, da morejo z marljivim pre) plačilne vrste pomikali po službovanjem tudi 500 na svojem starem mestu dospeti do gld. NeKaterim članom finančnega od~ šole Ali ne glede na nevarne pedagogiške posledice seka se je ravno iz tega ozira dozdevalo, da bi bilo prav f take vravnave učiteljskih plač, ktere razpravlja poročilo takim učiteljem to osobno doklado vštevati tudi pri od deželnega odbora in jih ni treba Ijati se po meri pokojnine. tem načinu redna potrebščina samo za učiteljske plač pravo darilo za ker marljive bila še v tem slučaji res m vztrajne učitelje; ali z ki znaša po letošnjem prorač 236272 & v 15 večino je bilo sklenjeno, da naj se ne všteva. Ker je ta osobna letih povikšala na 400.000 gld. Tako ogromnih stroškov -bi pa naša dežela nikakor ne mogla zmagovati, zato se zadovoljno službovanje, doklada izredno darilo za je ne tudi mogel finančni odsek na to točko učiteljskih peticij ni šolski sveti. bodo priznavali okrajni ampak deželni šolski svet po zaslišanji rati. Ravno tako mu ni bilo mogoče pritrditi deželnega odbora. Na ta način hotelo se je poskrbeti. prošpji učitelj da naj napravili samo tri plačil da se ta osobna doklada res priznavala samo za vrste po 700; 600 in 500 gld. letne plače, provizoričnim zasluge v poučevanji, ne. Tudi zahteva, da naj pa zlorabila za druge namene. se za neizprašane učitelje učiteljem pa odmerili 400 gld. na leto. Če bi namreč učitelje četrte vrste, kterim je odmerjena plača 450 gld., do učiteljskega izpita določila' letna plača po 400 gld. f 63 se je zdela fiaaačaemu odseku z ozirom na dotičae čitali ste se še dve interpelaciji, ena Flegel-nova, druga plače po drugih deželah pretirana. Provizorični učitelji imajo v Šleziji in na Pre- darelskem po 180 gld 1 na Moravskem po 140 gld J v Galiciji po 250 gld., v Bukovini, v Dalmaciji in na Goriškem po 300 gld na Štajarskem po 330 gld na Češkem in v Dolenji in Gorenji Avstriji po 350 gld na leto. ) Naši dopisi. Dunaja dne 15. februvarija. Minuli teden bile so T državnem zboru tri seje: dne 11., 13. in 14. m., namreč poleg navadnega torka in petka, tudi še četrtek. Tretji dan se je dodal zato, ker je razprava o zakoDU 2a uredbo uoaojih pravnih razmer judov postala zelo obširna. Že v prejšnjih sejah čuli so se zelo obširni, pa večiuoma še dosti hladnokrvno govorjeni govori proti-židovske in pa judom prijazne vsebine. Pred dnevnem redom odgovoril je finančni minister Dunajewsky na tri interpelacije, v katerih smo že po ročali. Pri židovski razpravi govorili so ta dan: katoliški župnik, štajerski konservativni poslanec.dr. Pscheiden, židovski Dogatin vit. Gomperz in pa židovski rabinec dr. Bloch. Prvi govornik dr. Pscheiden trdil je, da v obče tega zakona ni treba, da so Židom že po ustavi zagotovljene vse pravice, da se večinoma tudi ne pritožujejo zoper to, kar jim je sedaj priznanega. Dalje ugovarja govornik dr. Zucker-u, se sklicuje na umor p. Tomaža in njegovega sluge v Damasku po Židih in sklepa s tem, da zavrača očitanje Zucker-ovo, po katerem bi bilo dokazazo sklicevanje na hudodeljske čine Židov „bogokletno obrekovanje. u Drugi govornik Gomperz govoril je . bolj stvarno zavračajoč tudi Türk-a, zvestobo Židov za Avstrijo. posebno pa naglasal lojalno Rozkošci seja. » potem pa se je blizo i 2 ure sklenila Iz I^jub^ane. — v državnem zboru uravnavajo se razmere polagoma, budgetni odsek nadaljuje v posvetovanji državnega proračuna, levičarji se sicer vedno nadejajo nekakega prevrata po svojih željah vidijo, pa J KO ), da različni krogi sedanje večine, kakor dosedaj, vselej zahtevajo izpolnitev različnih opravičenih svojih terjatev, dela se jim nekako milo tako, da njihovo glavno glasilo o s t a 1 v 1 a d je vno n Neue freie Presse ta re m tarna že obupno rekoč: „vse č bod s lad d u Prav to zagotovilo d a n J o sprejel č zopet eden merodajnih skih poslancev popolnem soglasji s tem prepričanjem je tudi drugo prav eslj poročilo z Dunaja, da je bila de- naznani svoje putacija slovenskih poslancev pod vodstvom grofa Hohen warta pri pravosodnem ministru, da mu želje in tožbe glede pravosodne uprave in izrekoma glede imenovanja slovenščine zmožnih uradnikov za slovenske pokrajiae. Poslanci naši delujejo neprestano pa tudi za gmotne naše zadeve: do sedaj zagotovljena je državna podpora za stradajoče na Kranjskem in Goriškem, za druga važna vprašanja se še deluje z vsemi silami. Vabilo na LXXXV. odborovo skupščino „Matice Slovenske" v sredo dne 26. februvarija 1890. ob o. uri popoludne v društveni hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1.) Potrjenje zapisnika o LXXXIV. odborovi seji, 2.) Naznanila predsedništva, 3.) Poročilo gospodar- skega odseka. 4.) Poročilo književnega odseka. 5) Poročilo tajnikovo, 7.)' Posameznosti. Priprave za redni veliki zbor, Ljubljani dne 15. februvarija 1890. Predsednik: Josip Marn. — Pomiloščenje kaznjencev. Presvitli cesar so zopet Rabinec Bloch pa je imil pri tej priliki v resnici pomilostili 206 kaznjencev, kateri so se pokazali pomi-zelo srečen dan, najpred izrekel se je zoper spremembe, loščenja vredni. Izmed kaznjencev na ljubljdnskem Gradu katere pri zakonu vetuje odsek, potem pa govori o bilo je pomiloščenih sedem J so bili včeraj spuščeni židovstvu sploh in se sklicuj v prijazen govor zboru, — dr. S m ol ko v v prvi vrsti na judom v prostost, gališkem deželnem _ potem pa se je spravil na poslanca Türk-a, dalje prestopi na protisemite sploh in izrekoma na — Dolenjska železnica. Naši državni poslanci priganjajo sedaj z velikim naporom izgotovljenje že dolgo vrsto let zahtevane v deželnem zboru dejansko podpirane protisemitsko stranko v državnem zboru. - Bloch go- dolenjske železnice. Poslanec Šuklje ponovil je minule voril je tako živahno, da so parkrat hotele vmes poseči galerije, katere je potem Smolka posvaril. dni delo, katero je pred par leti že vršil poslanec Posebno je vedel Murnik; namreč posestnike in občine po Dolenjski pri- Bloch veliko navajati židovskih pravit tudi do tega, da se zavežejo v namen zgradbe dobrodelnih činov pri humanitarnih društvih dunajskih, železnice žrtvovati primerne doneske. Kakor kažejo po- za kar mu je mavtarske družbe. Lueger vrnil klic : ja to so prosto- gostne poročila zadnjih dni z Dolenjske, posrečilo se je to v toliki meri, da se od zapuščene in siromašne Do- Koncem svojega obširnega govora, sklicaval se je lenjske ne more lahko več zahtevati, izrekoma pa po Bloch zopet na predsednika dr. Smolko s tein, da je pre- letošnji slabi letini ne. Tudi vse druge razmere za zgradbo — Koncem seje pre- te železnice so primeroma ugodne, tako da je nada za čital odlomek njegovega govora. 61 c:» r • k s • 9 vresničeoje te dolgoletae opravičeae želje aaše dežele sedaj dobro utemeljena. Moravska zahteva za Čeh 8 V deželi češko vse- Požar. Včeraj zjutraj pred uro naznanjal je učilišče. Vseučilišniki vprašanja. m profesorji prijeli so se tega dvakratni strel z ljubljanskega grada ogenj v predmestj sreči je bil požar mali in ga je ljubljanska požarna bramba omejila. Na karlovskem predmestji pogorela je mala drvarnica brajnovcu Bruu umrl je Hein v starosti 82 let pravosodüi minister baroo Francoska DOVČU S kurilom. Baron Bohuslav Widmann, cesarski namestnik zato M Vojvodo Orleanskega obsodil 80- ker je vkljub prepovedi prišel na; francoska tla na dve leti ječe, pa govori se, da ga predsednik Tirolski, bivši deželni kakor pišejo časniki, predsednik kranjski, namerava pomilosti, ob eoem pa da publi Laška premit do državne meje Papežev brat kardinal P iti v pokoj zavolj oslabljenega nad 80 let star, zato se pa zdravja in zarad rodbinskih razmer. Widmann je strog da je Papež nevarno obolel tudi je umrl ak hip širi govorica J uradnik > pa Slovencem in tudi konservativnem Nemcem ni bil nikdar naklonjen, ako ravno je ubogal sedanjo Zadnji vojna laški se je nesel, takoj zopet vrniti k morji. vojai izlet v Afriko se je slabo ob-morala zarad pomankanja živeža vlado tako kakor prejšno liberalno. Župnika Brezniškega Majer-ja napadel in poškodoval je njegov lastni, iz službe snuščen cerkovnik ^^ii^jster Stambulov izrazil glede zadnjega poskušenega teško Bolgarska. Angleški listi poročajo, da se je Sreča je, da so hudodelnika zasledili IZ in dejali v zapor katerega se pač ne odtegne zasluženi ojstri kaz J napada na kneza, da je bila velika sreča za Bolgarsko^ se je zaroti prišlo na sled, sicer bi bila Bjlgarska Pri takem izmečKu človeštva treba postavne kazni ajojstrej da za dolgo časa uničena. Nemška Cesarski uka kadetov določuje: Pri podučevanj v olj uredbe oddel veronauku ožin ti • • se posebno na etično stran, kadete odgojat j Novičar iz domačih m tujih dežel. gaboječosti in veseli vernosti 3 v bo-strogosti zoper, same sebe in potrpežljivosti nasproti drugim odgojati. Zgodovi Dunaja Državni zbor zboroval je tudi včeraj podiik ima se ozirati v prvi vrsti na domovinsko zgo je sprejel zakon glede unanjih pravnih v tretjem branj razmer judov dovino pred vsem sedanjosti, prav tako poduk v zemljepisji. Nemščina mora biti nister pomena Pred dnevnim redom grof Falkenhayn odgovoril poljedelski mi dučevanja. Nemško slovstvo, germanske I vrediti tudi središče po-ipovedke in na dve interpelaciji krajnega zikih ozirati se domovinsko spisje staviti se je v prvo vrsto. Pri ptujih j pred vsem na dejansko potrebo Na Potem na ravnokar mu izrekel je predsednik zbornice sklicaj Bavarskem je imela katoliška stranska trdo pa vspešno se borbo d n placetum regium" v cerkvenskih zadevah došli brzoj ako ravno sožalovanja navaden samo za čleoe zbornice tudi povodom naznanila smrti grofa Julija ter naprosil poeblastila, da tak način izjemoma A n d r a s s y-ja in pa zarad ravnanja starokatoliško verske, stranke, kateri sprejme v zapisnik seje. Potem ta izjava v čast pokojnemu Prihodna sej rešilo več prošenj je v petek dne 21. t m je bil ravnokar umrli prošt Döllinger na čelu. Ministri izogibali 80 se strogemu nasprotju zoper stranko, katera ima v deželi odločno večioo. Nemški cesar nastopil je z pota, glasji s knezom Bismarkom ki vega gotovo v so-merijo na pomir- Ogerska Budimpeštu videti je žalovanje po jenje delavskih krogov v takem smislu, da se delavcam grofu Juliju Andrassy.ju, ki je včeraj zjutraj umrl ob v Voloski po dolgi uri dovoli zastopništvo v nekem višjem državnem svetu Rl mučni bolezni bil je rojen dne 8. marca 1823. leta obsojen na vislice Leta 1848 Pokoj . bil bode imel reševati delavska pr^šanj Velevlasti in manjše države zagotovile je odtegnil z begom. Poznej volj veleizdajstva, kateri kazni se služabnik cesarjev in svoje domovine. On minister unanjih zadev spravil našo državo pomiloščen postal je zvest delovanje pri poskušoji meduarodno rešiti celotno za vso Evropo. so svoje so prašanje delovsk je 1878 kot zvezo z Nemško Ko j prijateljsko sterstvo sprejel je zelo zarad bolehnosti odložil mini kavo lastnoročno pisanj ce sarjevo. Videti je bilo, da je cesar pokojoega popraševal v vsih važnejših vprašanjih u v Žitna cena v Ljubljani 13. februvarija 1890. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 66 kr. banaške nanje politike logu ministra Tisza napravi se umrlemu spominek v Budapeštu, Po pred 7 gold 55 kr. kr, turšice 4 gold. 87 kr. državne stroške rži 4 gold. 71 kr. soršice 4 gld ovsa 3 gold. 09 kr. ječmena 4 gold. 39 kr. ajde 5 gold. 20 kr. 3 gold. 03 kr. 100 kilogramov. Krompir Odgovorni ureaaik: Gustav Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki