LET©

SORICA, 33b avgusta 1913.
Posamezna številka 10 5ent.

lihaja vsako sredo in sobota
Undnišfvo in Upravnlštvo: Via Gardncci šf. 10,1!, nad.
Naročnini!:
italijanska kraljevina: Celo leto Ur 10.-— Pol Leta Lir 5.- Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir L-
Dglasi:
Oglasi na drugi strani Lir L- za Vrsto — Mali oglasi Lir. 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
O TEM IN ONEM
Huda pasja vročina nadleguje tudi nas, da ne moremo zasiddovati z našo običajno vnomo. razvoja političnih dogodkov v Evropi, in Ameriki. ParŠžka mirovna konferenca bi rada pustila svoje težko delo in odšla na počitnice, toda narodi sg ivezajäovo-ijni in rohnijo nad to koriforencp, všled'česar hoče baje zülllj učiti svoje delovanje s podpisom mirbviie po5-j godbe z Avstrijo, da ligodi najiskrp-n e j ši m: žel jom prizadetih prebi v aloe v, ki stradajo io . pohajajo voešioma

brezdelno, tam kjer‘počivajo vsi o-brati, na koje Škilijo vže danes Ame^ rili:anči in Angleži.’ Pot šličzi 'Reko jirh mora zagotoviti trgovsko č» v ladanje Jugoslavija in Nemške Avstrije, od Danziga dol pa razprosti-ranje po Nemčiji. Nemci se te nevarnosti, da pridejo njihovi domači obrati v tum	dobro zavedajo
in se po tem ravAruO,' v; Jugoslaviji pa ae-zdi, da ni še* prodrlo prepričanje o veliki nevarnosti. za narodae zaklade, ako ■ pTepb'Mjd tlržavd tuji kapitalisti.
Jugoslavija ima ogromne, naravne zaklade, ki jih 'se, %ihsče ni izčrpal, a sedaj pridejo' ti žakfadi, obstoječi v lesu, rudij premogu itd., do svoje veljave. Sedaj bi lahko Jugoslavija bogatila in se s fern postavila na lastne noge. .
Ako pa bodo financirali vŠa jSorljetjai Amerikanci in Angleži, bo milo pre-ostajalo Jugoslaviji, ali pa bode prisiljena sklepati dogovore s sosednimi državami, da vzdrži protiutež proti anglo-amerikanskemu kapitalizmu. V obče pa bode to odvisno od vlad ki pridejo na površje in od političnih struj, ki bodo merodajne.
Toda z opravičenjem se je bati, da bode igral najvažnejšo vlogo anglo-amerikanski zlat «drobiž», s kojim se te države jako rade ponašajo, ker tvorijo takorekoč svetovno blagajno m jim danes ne ,stoji nasproti nobena sila, ki bi zamogia omajati njihovega stališča. Pred vojno smo imeli; tri imperijalistične države ha svetu in sicer: Anglijo■ Zjedinjeife državo in Nemčijo; prav za prav so vsi skupaj enakega, to j d "germanskega pokoljenja, toda hodili so kolikor'je bilo mogoče narazen, da ne bi prišli v prezgodnji konflikt. Pa konečno se ni bilo mogoče ogniti spopadu, ker sjg.toiikp Angleži kakor tudi Amerikanci s sumljivim očesom gledali rapidno širjenje nemške race po svetu in občutno ;k®nkurenm. v trgovanju na vseh svetovnih trgih. Bulldog in doga sta se pričela pisano gledati in konečno pričela krvavi bij med seboj, v kojem-je moral seveda jenjati šibkejši. Današnji svetovni položaj je všled tega v marsičem močno spremenjen, ker je prišel hipno nemški živelj ob vso v«ljavo. Toda Nemci umijo dobro svo.j položaj in po jako krčevitih notranjih bojih; ki jih je morala prestati Nemčija, se spravlja polagoma v svoj stari tir in pričenja sopsti, četudi le z veliko težavo. Pa šlo bo, ker Ne^ meo ni zgubil svojega jeklenega značaja, ki je bil vedno njegova sreča. L© da je spajal Nemec svojo kulturo z militarizmom in je potemtakem živel se^ vedno v nekakih srednjeveških časih, ko se je negovalo vojaštvo, okupacije in drugo take stvari, ki so bile v veliko zabavo srednjeveškim knezom. Do-čim je našel -Nemec še vedno svojo zabavo v tem, da je mogel spoštovati svoje velike kneze m voj as.se poveljnike ter uriti se v orožju, so drugi narodi že davno prekoračili svojo heroično dobo in so bili v kulturnem življenju že daleč naprej od Nemcev, vsled česar jim je bila jako zoperna tekma v oboroževanju, ki
je povzročala Nemčija z večnim ha-Poiijanjem svoje vojaške moči. Tako Se je polagoma struna tako nape-da je morala počiti.
Upati jer da se sedaj Nemci spametujejo in nastopijo ono pot kulture, ki jo hodijo ostali narodi, saj so se otresli z%enkrat tudi ijfotranjih bojev, o, kojih že dalj časa, ni mižati ničesar.
Komunisti ali bplšoviki ap morali jenjati, pred razumnejšo strdjo, ki je hotekp olminiti Nemčijo • trot nacijo-nalno, četudi mopuo okrjijeno državo. Tudi komunisti sami uvirleV.-tjo polagoma, da so šh za .finkrpt preko cilja. Narodi so pograbili za orožje takorekoč tp:ez pravega cilja: in vojna
i
• To pa ni mogla biti manifestacija naro-j da.. Nadvojvoda Jožef še'-je spravil ia-j koj v pogajanja . z, zastopniki, entenie, i a ve se ne, kateri so bili ti zastopniki. Verhovni zavezniški svet je uvidel, da take Spletke4ne'rnofejb imeti obstanka, in je radi tega .hitro spremenit svoje obnašanje. Odbor generalov, ki sede v Budimpešti, mora razpravljati s taimošnjo vlado, pa'naj: bode ista kakofšuakoli hoče; toda to dejstvo pa nikakor ne za-popada tudi potrebe priznanja te vlade in tudi ne sklepagja. dogovorov z vlado
jb izbruhnifa, skoraj bi refeol avto-matično, in tekom vojne srhu lahko, zasledovali razne duševne faze narodov, ki so se vojevali.
V glavnem je )gral ^v](:go v prvi fazi nacijonalizern. Ako bi bila končala vojna v tej fazi, bi preveval .svet neznosen ifroijohalizem. Toda k sre i ali nesreči vojna.-ni končala v 1*4 fazi ampak ‘se je nada’' evala.-'V svojem nadaijnem razvoju je: pomenila vojna vedno večje izčrpanje meči in tako ustvarjata vedno večje razdalje med onimi' sloji, ki šo zbog .svoje premožnosti' prenašali vojno breme lažje nego oni; ki ho se: morali preživljati z vojaško podporo. Tako je vzniknilo nenadoma v proletarcu požel j en j e po imetju in zboljšanju svojega položaja s tem, da da se spoji celo človeštvo v eno in ; edino kasto. Kakor je -vojna izbruh nasilja, tako se je pojavil s strastjo in jezo tok, ki je hotel nenadoma dvigniti svet iz terplenjehja, toda dvigniti se hi mogel iz obupnega položaja, v kojega je zabledel vsled vojne. Pot je bila dolga, svetlobe pa malo in tako se dandanes zavedajo voditelji komunizma, da so u-darili predaleč preko cilja in da množice ne; rnorejo slediti temu novemu gibanju z umnostjo in umevanjem, ki je zahteva tak preobrat družabnega življenja. «Pridržano je soditi v bodočnosti o komunističnem socijalizmu», je rekel baje na zadnjem shodu socijalistov v Lucerni Fritz Adler, in s tem sam priznal, da se sedanji pojavi komunizma ne morejo še smatrati kot pričetek njegovega gospodstva.
Hatsliiirška noneliija zopet onsajeiu.
. Dasi so ogerski prevrati jako rnister-joznega značaja in ni izključeno, da jo udeležena ententa tozadevnih spletk, jo je vendar sram. pokazati javno svoje nagneti j e .do „avstrijske monarhije pod starim Habsburgom“ in pričenja nekako „ritensko“ politiko naprani mažarski vladi nadvojvode Jožefa, potem, ko je izrazila svoje ogorčenje Italija, CehosloVaška, Jugoslavija in celo Nemška Avstrija.
V prvem hipu se je delala ententa naklonjeno ogerski* vladi, češ, da bi zajamčila ta "vlada finančne interese ententnih držav na Ogerskem in Vzdržala red in mir. Toda videč pozneje, kako slab vtis je napravilo občevanje in priznavanje- Habsburžanov na sosednje države in polagoma na dan prihajajoča odkritja' o habsburžansklH spletkah, je ententa spremenila smer svoje politike napratn Habsburžanom.	,	, ,.
Trdi se celo, da je zahtevaj bivši cesar Karol od entente pomoč za vspo-staVo podonavske konfederacije, ki obsega tudi vse slovanske narode, ki so bili nekdaj pod habsburškim žezlom.
Po drugi, strani je razodel nadvojvoda Jožef pri svoji sestavi vlade in s svojimi prvimi dejanji naklepe, ki jih je snoval. Nova vlada je namreč sestavljena iz privržencev bivše Tiszove stranke,: ki jo sovraži vse prebivalstvo. Volitve V narodno skupščino, ki. bi jih imet voditi Szereny, bivši minister notranjih zadev v Tiszovi vladi, bi bila le nekaka prevara, ker bi gotovo prišla na površje monarhistična struja sestoječa iz Tiszove stljnjce in krščanskih socijalceV.
Odkritja, ki jjh je priobčil neki Sir BOb V, Parižkem časopisu „Temps“, so Vzbudile Veliko presenečenje.. Beth trdi, da je pripisovati nastop nadvojvode le spletkam proti narodni volji. Toda kdo je prt tein pomagal ?
Peidlovo ministerstvo socijalistov je
razdiralo 300 mož budimpeštanske. p0-licij'e na konju, kakih 100 bivših častnikov in oborožene meščanske policije.
n a d vojvod h "J ožef a.
Potemtakem je dovoljeno soditi, da1 prav te sramote, da bi imela Evropa' zope#Habsburžane na . vratu, nč bomo doživeli. in da zgine prej ali slej vsaka ' sled o tej žločtnski dinastiji, todp sedanji dogodki nas uče, da je V Evropi še dokaj reäkxijon'arrnh sli, jkl hočejo še-Vganjati Žghge.
Nadvojvoda Jož®! sc odpove?
Neki brzojav, iž Budimpešte na naslov „Neue Freie Presse“' pravi; da se na-r. meräva nadvojvoda odtegniti,Hier je spoznal da tvori " on sam najveejd zapreko rešitvi sedanje krize. Nelm. oseba, ki’ je, ‘imefa priliko' ^bvöriti z nad^hjvodo, ‘jej izjavila dopisovalcu časopisa; nmnen nadvojvode. Jožefa., odtegniti se popolnoma javnemu, živijenju.. Sedaj '■%% vrše baje dogoVoi i tljed emisarji nadVGjVpdeTfima-čefnikom socijalistov, nekim Garamyjetn na: sledeči •podlagi: zopetni vstop socija-.listov v vlado in ostavka, nadvojvode;
Napetosti med Ogersko in Avstrijo.
Presenetjive*'podrobnosti dohajajo o manifestacijah,iki jih je Uprizorilo nemško prebivalstvo V zapadnih ogerskij komitatih V-znak svoje želje, da se priklopijo Štajerski in potemtakem Nemški Avstriji.
Dne 17. i. ni: so se zbrali prebivalci Vseh mest; trgov in Vasi n.r sestankih in so glasovali dnevni red, glasom kojega se smatrajo zbrani narodnjaki kot zastopniki naroda, ki proglašajo z dnem 17. avgusta 1919 svojo dejansko priklopiteV k Štajersld-
Značilno pa je, kakor so se mogli vsi li shodi izvršiti, ne da bi zbudili sum pri ogerski vladi. Ta je zapazila prepozno, kaj se godi, in st’ ni upala več zabraniti teh sestankov.
Manifestanti so odposlali svoj dnevni red in narodno glasovanje za prildopbev k Nemški Avstriji itd dunajsko vlado's prošnjo, da se bi izvršil pritisk na oger-sko Vlado, da . pripozna-to nepreklicno narodno odločbo. Sedaj pa vlada po deželi velikansko razburjenje in pričakuje se nemških obrambnih čet, za kojih od-pošiljatev je zaprosila avstrijska vlada dovoljenja Clemenceauja.
Po drugi strani je odposlal ogerski minister zunanjih zadev LoVaszy, ki je bii na kak način obveščen o teh dogodkih, protestno noto na' avstrijsko vlado, y koji noti -Izraža svoje . visoko začudenje-in obžalovanje radi koraka, ki ga je napravila avstrijska vlada pri Cfemencauju. Pred vsem protestira proti raziogom, ki jih navaja Avstrija glede .potrebm^aa zasede sporna ozemlja s svojimi četami, da brani ondotno prebivalstvo pred šovinizmom in nasiljem ogerskih čet. Nota končuje z zagotovilom, da se, vpogne dgerska vlada edino le odločbi versail-'skega sveta in da bi Vsaka prezgodnja zasedba spornih zemljišč po avstrijskih četah zadela na oborožen odpor.
Dočim se pa poroča po jedni strani, da želeti ogerski Nemci priti za vsako ceno pod Nemško Avstrijo, set sliši iz'druge strani, da so odšle nekatere deputacije v Budimpešto, da si izposljujejo zagotovila za narodno avtonomijo. To bi bili vsekakor le privrženci habsburške rodovine, ki ne marajo priti pod republikansko Avstrijo, ampak si želč le habsburškega žezla nazaj. Po najnovejših vesteh so pa avstrijske čete istinito zasedle tri ogerske komitate z mesti Weisenburg, Idemburg, Weichkolburg (?), da jih obranijo pred mažarskimi ali rumunskimi četami.	____
Anglija se polašča Perzije.
PARIZ, 18. „Chicago Tribune“ prinaša precej verojetno vest, da glasom poročil iz Zjedinjenih držav se vtrjuje prepričanje, da ne sprejme Amerika mandatov ne za Carigrad, ne za Malo Azijo ali Armenijo. Državni podtajnik Polk, se je bajč izjavil, da je predvideval tako odpoved, ki jo potrjujejo vesti. Glede na amerikansko popolno disinteresiranost se razpravlja v konferenčnih krogih o Umestnosti takojšne razdelitve turškega cesarstva, a Francozi opozarjajo, da ostanejo Turki še vedno v Evropi, ako me sprejmejo Zjedinjene države mandata za Carigrad. Vstaja še posebno težleoča v v-prašanju, kateri izmed ostalih četvero velevlasti naj se poveri mandat za Carigrad. Konečno he bi ostala druga rešitev, kakor proglasiti to mesto mednarodnim in pustiti je nadalje pod turško upravo.
V Parizu se sedaj mnogo govori o Perziji. Časopisi, Sri zastopajo francoski fckspartzijoiiizenp odobravajo angleško pokroviteljstvo nad. Perzijo, ki je vspeh zadnjih pogajanj med 'angleško in perzijsko vlado. Toda Francozi odobravajo angleško Vmešavanje V perzijske zadeve edino iz razloga, ker bi radi Videli, da bi jim Angleži pustili Sjrijo. Toda tudi tu so težkoČe, kajti Anglija podpira aspiracije arabskega emirja, Feysala, ki bi rad ustanovi? novo arabsko' kraljestvo z angleškimi svetovalci m s priznanjem drtištva narodov in svojedobno je Franclja, ta načrt kakor'Anglija' podpirala in se Cejo odpiiVed.Ja' dogovoru iz leta 1916, ki prisoja Birijb Franciji.
'Se'more'-li sedaj varati arabskega kneza in prisoditi Sirijo zopet Franciji edino iz razloga, ker je'škienita Anglija dogovor s Perzijo?'To še bode še le-.Videlo. Zasedaj molče merodajne politične osebe ria Francoskem:. Zopet drugi pa trde, da 'je'?Anglija naklonjena francoskim težnjam, -Vendar bode treba mnogo časa počakati,
• predrto? - se bo mogla ta zadevia tešiti. Emir Feysab je-najbrže .začutil, da zadobiva stvar novo/ lice in se je Vsled tega vže vkrcaj np Indijo, Id .p/ide v Evropo prve dar meseca septembra. Tedaj ga Tode tr&ba: zopet zaslišati. In najbrže ne pride praznih, rok, ampak pokaže svoj pismeni dogovor, na kar poreče Anglija Franciji; „Glej dal opraviš Sama to zadevo'z ernirjem'^. Franeöski'list „Temps“ pa že. datie,s izraža svoje pomisleke proti .možnosti .dogovora' z Emirjem Feysalom in napada Jitido hngleŠkO politiko, češ, da ni v soglasju z določili Statuta zveze narodov, ako jemlje Anglija druge narode s postranskimi dogovori v zaščito, na kar pa zopet odgovarja Anglija, da se glasi prvi člen dogovora s perzijsko vlado V Teheranu, da se jamči perzijski državi popolno neodvisnost in svobodo.
S tem dogovorom s perzijsko vlado je postala Anglija: neomejena gospodarica Turčije in jndije, ker se je vrinila potom Perzije med omenjene dve državi kakor kihi ali zagozda, ki zabranjuje vsakemu drugemu pot, sebi pa odpira prosto pot preko cele Azije.
Politične izjave Lloyd Georgesa.
LONDON, 19. Pred zaključkom poslanske zbornice je hotel Lloyd George podati svoje politične izjave. Potem ko je omenil mednarodni položaj, je pov-darjal prvi minister, da preneha v kratkem vojno stanje po čeli angleški državi.
Na to je nadaljeval svoj govor na sledeči način : „Država mora. razmotrivati pritožbe delavcev V duhu pravičnosti in tovarištva, ki je je ustvarila vojna. V teli zadnjih dveh ali treh letih so zaslužili delavci 'ogromno denarja, toda mogoče ni, da bi ti zaslužki ostali na isti Viso-čini, ako se produkcija ne poveča“. Lloyd George naznanja na to ustanovitev odbora delavcev in gospodarjev, da se do- • govore glede plač in delovnih ur. Z zakonskim načrtom se poskrbi, da se v glavnem ohrani tedensko delo 48 ur in da se določijo take mezde, da omogočijo delavcem Vseh obratov življenje. Gledč rudnikov je vlada innen j a, da si mora država pridobiti svoje, pravice do bogatstva rudnikov, kakor je predlagala pred kratkim kraljeva komisija. Preostanki se bodo zbirali v posebnem zalogu, ki bode služil za priboljške na hrupi in stano-vanijh delavcev. Vlada predloži dalje zakonski načrt, s kojim se uvede za vsa rudniška podjetja, ki se bavijo V jednem in istem kroju in z istim obratom, mesto številnih vodstev pri vsakem posameznem podjetju, eno in edino vodstvo za vse obrate skupaj. Vlada predloži nadaljni zakonski načrt, ki stremi za tem, da se bi dalo rudokopom obsežne pravice v reševanju Vprašanj, ki se tičejo delavskih razmer.
Lloyd George razniotriva dalje dejstvo, da je kurz angleškega denarja v Ameriki neugoden zn Anglijo.
„Sklenili smo, je rekel, da se odpravi začasno s prvim septembrom Vse omejitve pri uvažanju. Vlada predloži v odobritev parlamentu vkrepe, s koj im i se hoče preprečiti uvoz vnanjega blaga na angleške trge, v kolikor je isto ceneje od domačega radi nižjih delavskih mezd ali Vladnih podpor. „Board of Trade“ (angleška trgovska banka) je sprejela na se nalogo, da ščiti šibka industrijska podjetja s tem, da ovira bodisi uvoz bodisi da Vporabija druga primerna sredstva.
Mobilizirali smo miljone in. miljene mož, toda do prejšnega števila, vojaštva V mirnem čašu ne moremo priti, dokler niso vse mirovne pogodbe odobrene. Do tedaj ni mogoče veliki in zmagoviti državi znižati števila vojaštva na obseg, ki bode mogoč še-le dosti pozneje. Mir z Avstrijo, z Bulgarijo in kar je še najvažnejše za nas, s Turčijo ni še sklenjen. Pričakujemo odločitev Zje-dinjenih držav. Želimo vedeti, je li so Voljne sodelovati zmami v zaščito narodov, ki bi, prepuščeni svoji osodi, postale žrtve ropa, ubijalstva in plenjenja. Od nas se pričakuje znižanje pomorskih
in vojaških troskov; toda ne sme se r zabiti, da bi to znižanje ogrozilo velepomembne državne interese. Bodočnost Anglije je namreč odvisna od vreditv.-turškega vprašanja.
Glede vprašanj, ki so se naslovile na vlado, da se bi namreč odpoklicalo četa iz Kavkaza, pravi govornik, da mora s ponosom povedati, da so se Vpili isti .kavkaski prebivalci odpoklicu angleških čet iz Kavkaza. Velevlasti, ki so ustanovile „Zvezo narodov“ imajo že danes zadoščenje v tem, da vidijo, s kakim zaupanjem se obračajo narodi do te zveze. Toda, ako bodo stvaritelji te zveze, -nadaljevali z oboroževanjem, bode sama ob sebi razpadla in ostala le košček pisanega papirja. Lloyd George je končal svoj govor s sledečimi besedami: „Moramo vsekakor začeti z brezobzirnim zmanjševanjem naših javnih in zasebnih troškov. Zvišati moramo produkcijo, Vspo-staviti zopet zaupanje delavcev v gospodarje in gospodarjev v delavce. Vlada je storila Vse, kar je bilo v njeni moči. Vsi oni, ki zamorejo razviti koristno akcijo, naj ji sledijo in rešijo narod.
*
Angleški časopisi niso V obče zadovoljni s tem govorom prvega ministra. Trdč, da jim ni povedal Vsega tega, kar so želeli slišati. Grajajo njegov govor, ki je bil nekaka obtožba naroda, dočim je njegova vlada obtoženec, ki se ima pred narodom opravičiti. PredbaciVajo mu, da njegova Vlada ni mogla vplivati toliko na mirovno konferenco, da bi bila rešena evropejska vprašanja in da pada vsled tega na vlado krivda, ako se moia plačevati še vedno visoko število vojaštva.
Angleška zbornica je odgojena d/) 22. oktobra t. 1. Lloyd George se poda za enkrat na počitnice v Bretanjo, kjer ga namerava obiskati Tittoni.
Iz mirovne kossförew^e*
Dopisnik „Stampe“ poroča iz Pariza : „Verhovni zavezniški svet se resno trudj da bi dovršil mirovno pogodbo, ki se predloži V podpis Nemški Avstriji. Načelnik italijanske delegacije Tittoni sili, da se bi delo nadaljevalo vsaj do podpisa mirovne pogodbe z Avstrijo. Sicer pa se je pritoževal tudi radi odložitve turškega vprašanja do meseca oktobra ali še dalje.
Na to je sklenil verhovni zavezniški svet, da pozove tehnične komisije, da Vrede mirovno pogodbo jz Avstrijo tako, da se jo bode moglo vročiti avstrijskim delegatom vsaj do četrtka zvečer ali do petka zjutraj. Dan za podpis je bi! določen za dne 27. t. m. Ako si Renner ne bode zmislil še kakega Vzroka za podaljšanje, kakor svojedobno nemški poslanik grof Brockdorff-Rantžau, stojimo konečno istinito pred drugim podpisom mirovne pogodbe.
Koncem te seje se je spustil Tittoni ponovno V tožbe radi počasnosti mirovne konference in rotil delegate, naj se. ne razidejo, dokler ne podpišejo mirovne pogodbe V St. Germainu. Seja ni biia baje baš mirna posebno radi okoliščine, ker so hoteli Angleži z nekim novim predlogom odnesti razpravo avstrijske mirovne pogodbe in ublažiti jo na nezaslišani način, baje da se jo je hotelo spraviti na podlago prijateljske pogodbe. Vendar se je posrečilo Tittoniju prodreti s svojo zahtevo, ker ga je podpiral francoski minister Vnanjih zadev. Na to se je nadaljevala razprava, v koji je padla od strani Tittonija marsikatera grenka opazka. Dopisovalec „Stampe“ meni, da se mora vzdržati za sedaj vsake kritike, ker bi se jo lahko dvoumno tolmačilo.
Vporno gibanje v Gorenji Šleziji.
PARIZ 20. Glasom iz Varšave došlih vesti je izbruhnila v Gorenji Šleziji, in sicer v pokrajinah, v kojih se ima Vršiti glasovanje, stavka v „premogokopih. To stavko so povzročili Špartakovci in Vsled naravnost izzivajočega vedenja nemških oblasti je zavzela stavka zna čaj revolucije. Poljaki so se polastili med tem Ufe in številnih drugih krajev, kakor Katovic, Buskova, Jedlina in Cichova. Prišlo je do krvavih spopadov med V-staši in nemškimi četami, Nemške oblasti so proglasile obsedno stanje in so uvedle obvezno delo V obratih pod grožnjo prekega soda.
Spopadi m«d Srbi in Rumunci v Sanatu.
Iz Reke poročajo: Vsled odločbe mirovne konference se bi moral porazdeliti Banat med Srbe in Rumunce. Toda ne Srbi ne Rumunci ne sprejemajo te rešdve, ampak eni in drugi zahtevajo za se celi Banat. Francoske čete so pričeic pred kratkim izpraznjevati pokrajine, ki so prisojene Rumuniji. Posledica temu je, da so se opogumili Jugoslovani in prekoračili določene jim meje, Vsled česar je prišlo do pravih spopadov med Jugoslovani in Rumunci.
Iz Rima pa poročajo o tem sporu sledeče:
„Rumunska vlada je zaprosila pooblastila za delegacijo Švabov, da se bi smela
«GORIŠKI SLOVENEC»
podati V Pariz in zahtevati vtelesitev celega Banata Rurnuniji. Kakor je znano, tvorijo Švabi starodavne in številne nemške kolonije, ki so po večini naseljenje po transilvanskih, banatskih in, južno-ogerskih mestih. Banatski Švabi bi po teh poročilih prišli raje pod Rumunijo kakor pa pod Srbijo. ,
Pomorska Mtka med Angleži in bolševiki.
Agencija Reuter v Londonu poroča, da je dobila iz Helzingforsa Vest, da se je vnela v noči od 17. do 18. avgusta pomorska bitka med angleškim in bolše-viškim brodovjem v finskem zalivu. Križarski „Andrej Pervoznani“ in „Petro-pavlosk“, ena trasportna ladija in ena postajna so nile potopljene. Angleži so baje zgubili tri motorne, čolne z 8mi častniki in 5: mornarje.
Admiraijevo poročilo potrjuje to Reuterjevo vest, dostavlja pa, da je bila potopljena ena lovska torpedovska in da je biia še jedna križarka močno poškodovana.
Nadaljna poročila o tej bitki se glasč, da so otvorili Angleži hud ogenj na mesto Kronstadt. Istodobno se poroča o zopetni ofenzivi na severovzhodni fronti proti bolševiškim pozicijam.
*
Ta poročila se Vsekakor ne vjemajo z miroljubnimi zatrdili .angleške vlade, ki je še pred kratkim zatrjevala V poslanski zbornici, da ne namerava nadaljevati nlkakjh Sovražnosti na ruski zemlji.
Jugoslovanska kriza.
Poslednja jugoslovanska kriza je bila že nekaj resnejšega. Trajalo je precej časa, predno se je, mogla vladna ladjica spraviti zopet V ravnotežje.
Sicer pa je to nekaj popolnoma naravnega, kajti v. prvem hipu so prišii na površje vsf možhi elementi, kojim se je pa takoj poznalo, da so prinesli seboj več dobre Volje nego pa umevanja za današnji politični položaj jugosiavij^.
Tako se jd začelo kmalu ^krhati in jugoslovansko 'ministefstvo : je plavalo že dolgo časa v krizah. PdsledHja poročila se glase, da je prišlo do komprpmisa med demokrati in socijalisti in aa so po-, temtakem izločene konservativne stranke. Iz vsega se bi dobilo vtis, da tudi ta vlada ne bode bas trdna, kgr je ,ostalo preveč struj izven vlade.
V novem kabinetu imajo Slovenci dva moža: Dr. Kramerja, pristaša Jugo-stovanske demokratične ; stranke in A rito n a Kristana, socijalnoga demokrata. Izstopili pa so pristaši Slovenske ljudske stranke. Dr. Korošec in Gostinčar, ker je jugoslovanski klub odklonil sodelovanje. Ministerski. predsednik bi bil Davidovič Zunanje stvari bi ostale naprej v rokah Trumbiča in notranje zadeve pa bi vodil Pribičevič.
Povdarjamo pa, da še do danes ni mogoče zadubiti iz tostvarnih poročil jasnega razpregleda, ki bi nam omogočil podati opis. in sodbo o novi belgrajski vladi.
Vsekakor delajo čuden vtis soglasna poročila, da tudi sedanja jugoslovanska vlada ne bode imela, dolgega obstanka. Baje se bije najhujši boj za agrarno reformo in valutno vprašanje, v kojem vidijo Srbi posebno nevarnost za svoje lastne interese. Agrarno Teformo pobijajo pa konservativci, kj stoje na patri-jarhalističnem stališču, ki ni baš V skladju z agrarno reformo.
Radi tega se bode morala nova vsekakor iz napredno mislečih mož sestavljena vlada, hudo bojevati za vdejstvi-tev demokratičnih načel, kajti sedanja sestava kabineta ne znači koncentracije Vseh strank, .ampak le dokazuje, da se je posrečilo 'prijeti za vladne vajeti najsrčnejšim in energičnejšim strankam, proti kojim pa rujejo skupno narodni hrvatski, jugoslovanski klerikalni klub, nacijo-nalisti, neodvisni radikalci, demokratični odpadniki in radikal^ pod vodstvom Stojana Protiča. Sicer pa niti vsi socijalisti ne: odobravajo vstopa socijalističnih voditeljev v novo.vlacjp skupno z jugoslovansko demokratično slranko,- če.š,. da se je le-ta izkazala dosedaj kot najhujšo zatiralko socijalističnega gfbanja.
Domače vesti
Ciuffellijsv obisk v Tolminu. Italijanski listi prinašajo sledeče verzijo o obisku kr. glavnega komisarja V Tolminu : Ekceienoi C.iuffelii, glavni civilni komisar za Julijsko Benečijo, je nadalje-Vaje svoje obiske,’ s kojimi nameraval stopiti v nepdsfedni in osebni stik s prebivalstveni dežele in spoznati njegove potrebe, prišel V Tolmin. Tu je bil sprejet pri svojem prihodu gd civilnih in vojaških oblasti, med kojimi sc je nahajal tudi general Ronchi, divizijski poveljnik, in od številnih zastopov. domačega prebivalstva.
Ekcelenca Ciuffelli se je podal takoj na sedež civilnega komisarjata, kjer mu je’tamošnji civilni komisar Sala predstavil navzoče. Značilni sta pozdrava, ki sta jih naslovila na vladnega zastopnika, mpns. dekan Rojic V Tolminu, bivši poslanec v goriškem deželnem zboru, in starosta županov. Obadva sta mu v imenu slovenskega prebivalstva dala najodločhejsa zagotovila o lealnosti
iu zvestobi napram novi domovini. Starosta tolminskih županov je po svojem govoru zaklical z drugimi župani vred en trikratni „živijo“ na Ciuffellija, ki je odgovoril izražajoč čute nepristranosti, pravičnosti in svobode,' ki prešiujajo italijansko vlado.
Na to se je razvil pogovor med eks-celenc'o' Cimfellijem in posameznimi civilnimi, vojaškimi in cerkvenimi zastopništvi o najvažnejših in najnujnejših V-prašanjih, ki naj bi se rešila v prid te Važne pokrajine.
O vsakem teh Važnih vprašanj, kakor o zamenjavi valute, vojni škodi, uporabi šolskega jezika, cest, potov itd. je ekcelenca Ciuffelli podal točne in izčrpne izjave, ki so očividno zadovoljile vše pričujoče. Po posetu novega županstva se je Č. CipffelH poslovil od oblasti in zastopništev, pozdravljen 1 kar najiskrenejše po vseh.
Sladkor za vinorejce. Kr. komisar za .avtonomtie zadeve ^razpošilja okrožnico, j V kojj rabi vabi občine, da sestavijo seznam onih vinor.ejcev, ki prosijo za sladkor v svrho izdelovanja drugega vjnä. Udobnost velja seveda le, za pridelovalce vina. in r^e za trgovce z vinom in grozdjem.
Utopil se jt. Prošlo soboto se je podal vojak Boštjan Tedešco, 69. pešpolka, V starosti 25 let, skupno z drugimi vojaci k, Soči, da se ohladi V tej hudi vročini. Tedesco, ki je bil baje dober plavač, je skušal preplavati Sočo, a pri tem so mu omagale moči in je zginil v vodi. Potegnili so ga sicer takoj na suho, toda bil je vže mrtev.
Zastrupljen, Slletni Pavlin Jožef, stanujoč v Gorici. Via Cocevia 12,.se je ranil z zarjevelo žico in si pri tein tako zastrupil desno nogo, da so ga morali nesti
V	bolnišnico.
Zvišanje kongrue. Po uradnem „Os-
servatore“ posnemamo, da glavno ravnateljstvo ministerstvo za bogočastje skupno s ministerstvom za pravosodje pripravlja udejstvitev naredbe od 6. ju-. lija, s katero se narejuje zvišanje župniške kongrue na 1500 lir s sorazmeririn zvišanjem prispevkov ža cerkvene troske za 225 lir.
Cenzura pismenega in brzojavnega dopisovanja med Julijskp Benečijo in notranjostjo kraljevine je odpravljena.
Uradni „Osservatore“ objavlja v svojem gospodarskem delu naslednje o finančnem načrtu italijanske vlade: Prisilno posojilo se bo obrestovalo najmanje po iyä% in se bo Odplačalo v 50 ali 60, letih To prisilno posojilo pa ne bo edini finančni ukrep, ki ga izvede italijanska Vlada: potrebščine državnega proračuna se ne izčrpavajo z ureditvijo tekočih dolgov in likvidacijo vojnih dobav. Državni proračun ima trajne potrebščine, obresti dolgov in redne izdatke, okoli 8 milijard na leto, ki se ne znižajo več. Italijanska Vlada torej proučuje tudi uvedbo trajnih davkov, ki, naj bi pokrivali primanjkljaj rednega proračuna* Italijanska vlada ima zato splošen finančni načrt, s katerim upa poravnati stroške in posledice vojne.
V	tem načrtu bo poseben davek na imetja, narasla v zadnjih časih, in bo tudi prosto posöjilo za vse, namreč izdaja zavarovanega posojila po 5%. To posojilo je namenjeno predvsem malim imetjem, ki jih ne bo obremenjal davek na imetja. Finančni načrt bo izdelan do 15. septembra. Pričakovati je potemtakem precej občutnega pritiska davčnega Vijaka.
Nadaljevanje davčnega zakona sledi radi pomanjkanja prostora v prihodnji številki.
TEDENSKI KOLEDAD
23. Avgusta Sobota, Filip Ben, Cahej.
24.	„	Nedelja, 11. pob., Jernej.
25.	„	Pondeljek, Ludovik.
26. „	Torek, Čeferin-1., Samuel.
27.	„	Srćda, Jožef k., Natalija.	•
28. „	Četrtek, Auguštin, Hermes.
29.	„	Petek, Obglavljenje Jeneza krst.
Izdajatelj : JOSIP PETERNEL
Upravitelj in urednik: Karol Jušiž. Tiskarna G. juch V Gorici.
službe išče tišina	£
banja z znanjem italijanskega in nekaj nemškega jezika, najraje bi stopila v družino, ki ima namen odpotovati. Ponudbe je pošiljati na uredništvo tega lista do 10. septembra. Pod „pridna hišina“.
Zovornuolnn društvo išče agente za slovenski Edidi UVdlllU del dežele. Ponudbe pod „Agent“ naj se pošlje na upravništvo „Goriškega .Slovenca".
Išče
sc mala gostilna na deželi.
Ponudbe je nasloviti na vpravništvo.
Na prodaj je Hiša v Rihenbergu blizu postaje s stremi sobami, vrtom, kuhinjo in podstrešjem.
Radi cene oglasiti se Giovanna Puzzio št. 8, Rihenberg.
Vabilo k javni
TOMBOLI in PLESU
dne 24« avgusta 1919
v
v Črničah
DOBITKI:
ČinKvina . . . 200 L Tombola . . . 500 l(
pred in po tomboli
Ples
Začetek ob 3. popoldne
i/latiifi bVJ&joh t i	‘	‘,i
Tombolo prične točno ob šestih (i) popoldne
K veli Ig vdeležbi vljudno vabi
DRUŠTVO
•--:-U I i. :_: ■	:	■ ■ '	^	■	j___
Prodam
Gramofon; 40. že rabljenih gramofonskih plošč in dva stroja za pletenje nogavic.
Naslov, pove uredništvo tega lista.
se dobi v papirni trgovini
ANTONA PERTOT
QORICfl - Via Municipio k - GORICA filjalka, Via Teatro 18, ki je bogato založena z raznovrstnimi pisarniškimi potrebščinami, šolskimi knjigami i. t. d. ima tudi knjigoveznico in sprejema izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela.
'-*■ -.......... . 4 . ------------•
Zobozdravnici atelje
Dr. Tterkulej Pernecher
edini medicinski zobozdravnik v Gorici
Corso Vitt. Em. IU. št. 14.
Atelje je odprt ob delavnikih in praznikih od 8. predp. do 7. popoldne.
Naznanjam, da sem začel stre-hokrilno obrt
v Dorici
(Largo Nicolö Pacassi 3 ih 5)
in se priporočan hišnim gospodarjem, ki sem jo v staun dobro in hitro postreči. Sprejemam tudi izdelovanje vsaka-vrstnih načrtov in stavbenih proračunov.
Maksimiljan Pobaraj
arhiteKt-
Najstarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti Bogata zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, a e barv i. t. d. hü
SLOVENSKE KK
Zaloga italijanske slovnice za Slovence : „Italijanščina za Slo-q vence" sp; V. Bandelj, g Slovarji italijansko-slovenski, in slovensko italijanski. - Slo-■ ■ venska postrežba a t
!BAZAR!
I
Na Verdijem tekališču
Corso Giuseppe Verdi 13
nas
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov.
■ h a
Prodaja se vse oe drobno looa debelo Edina zaloga papirja „Abadle"
BOB
S cenami ne more nihče konkurirati.
a	SIGON JOSIP	a
	Gorka, Ulica Rastello 8	
Velika zaloga vsakovrstnih ur, verižic in zlatenin
Naj nižje cene
o
■
: Leopold Zakrajšek:
M
Borovaz & Colledani
GORICA, Riva Castello št, 4
Zaloga manotakturnega blaga na debelo
Zn ERNE CENE iS®
Tovarna bonibažastih izdelkov Trobaso
INTRfl (Lag© maggiore)
A
11
1
li
II
.
Zastopana po gosp.
ARTURJU BONESCHI
Glavno skladišč? v PVILflNU s filjalkami v Turinu, Trstu, Bombayu in Smirni
otvori
■	" * ■* ' 1 'i. J K; ^ m, *
* . * .• •	, _	,	^ _ i . , :	...
v pondeljek dne 25. t. m.
svojo v?liko zalogo tkanil in predenih izdelkov

v GORICI
Via Cesar« Battisti 6 (poprej glodališčina ulica) Prodaja se vrši na debelo