153. številko. V LlilllUJ. I m, 9. Iflllla 1909. mi. leto. „Sl*r«UK< Harod" relja> f &N»l)nni u i 1 i najodio.-nejši nasprotniki protisrhske polit ke in smo pobijali z vsemi močmi Goluch« reškega in Aerenthala gospodarsko vojno zoper Srbijo. Ravno vsled tega svojega stališča smo sedaj za gospodarsko z bližan je s Srbijo. Lastni in slovanski interesi nam torej velevajo, zavzemati se za pooblastilni zakon. Varanje javnosti je tudi trditev, da Madžari še niso sklenili takega pooblastilnega zakona Ogrska vlada že ima od prej take pooblastilo in m potrebuje novega. Varanje javnosti je dalje, da bi klerikalci pri proračuau ne bili mogli strmoglaviti vlade Z navadno opozicijo hi ne bili ničesar opravili. i<> je resnično, kajti socialni demokrat je bi se bili pri glasovanju v tolikem številu absentirsli, da hi hil proračun obveljal. Toda z opstrukcijo hi bili klerikalci lahko vse dosegli in onemogočili tudi rešitev proračuna, če bi bili le hoteli. Toda tedaj niso hoteli, ker jim z ozirov na aspiracije njih ljudi ni kazalo. Ravno tako j«- varanje javnosti ko trde, da Hribar in Poj nista gla-sovala proti proračunu finančnega ministrstva. Prav navadna laž je '.o, prav hrezstidna brž. ki jo duhovski •Slovenec« namenoma ponavlja. Hribar in Ploj sta glasovala proti proračun o finančnega ministra, nista pa glasovala za brezmisclni Krekov predlog) ki je nameraval izreči poljskemu ministru nezaupnico. Krek je vložil ta predlog im svojo roko, ni bil toliko spodoben, da b« bil o njem obvestil svoje tovariše, ni bil toliko spodoben, da hi bil vprašal > Narodno zvezo«, kakor io bila njegova dolžnost, saj te lahko vsak na svojo pest predlaga nezaupnice, potem sploh ni treba kluba. Toda Krek je vedel, da bi v »Narodni zvezi« za svoj predlog ne dobil večine in zato je uprizoril politično nespodobnost. Hribar in Ploj sta le prav storila, ko nista dala teror:-zirati, zlasti ker Krek take svečane nezaupnice ni predlagal niti proti Sturgkhu niti proti Hoehenbnr- gerju. Največje varanje pa je vsekako trditev, da so poslanci jugoslovanski, ki se ne dajo komandirati od Kreka, postali nekaki \ iadni mameluki. To je že direktno bedasto iu to morejo verjeti le ljudje, ki se jim niožgnm mehčajo. Ti poslanci stoje v najoil-lučnejši opoziciji zoper vlado I u stoje zvesto v »Slovanski enoti« ter postopajo roko v roki / Mlad očeh i, Staro-čehi, Hrvati in celo s češkimi klerikalci. Boj vladi je njih vodilno načelo, a boj vladi, boj sistemu to je vse kaj drugega kakor boj za pridobitev ministrskega portfelja, kakor ga vodijo klerikalci. Ti so bili največji lakaji Beekovega minisirstvi, ki je slovenskemu narodu škodilo več kot vsa druga ministrstva v zadnjih 25. letih, in postali bi tudi takoj uajvnc-tejši pristaši Bei:a*rth - Hoehenbur-gerjeve vlade, če hi ta kakemu klerikalcu hotela dati portfelj, da bi ministrsko moč mogel po znani klerikalni brezvestnosti in z znano klerikalno hre/.stidnosi.jo zlorabiti za lumene klerikalne stranke. Poslanska zbornica. Položaj. Dunaj, 8. julija. Danes popoldne je sprejel baron Bienerth vodje vseh obstrukcionističnih strank ter socialnih demokratov. Pogajanja pa so se kmalu razbila in takoj nato je sklenila v bula, zasedanje že danes zaključiti. Temu pa so se odločno uprli krščanski socialei in nemški liberalci; kršč. socialei so poslali zvečer k ministrskemu predsedniku deputacijo, ki naj bi protestirala proti zaključenju zasedanja. Pspeli te intervencije je bil, dn bo jutri seja, ki pa bo trajala le par minut, nova seja pa ima biti v torek.. <'e pa se do sobote popoldne ne doseže nobeno sporazum ljenje, bo vlada zasedanje takoj zaključila. Vlogo posredovalcev so prevzeli kršč. socialei. Zahteve obstrukeionistov. Dunaj, 8 .julija. Slovanska unija je stavila sledeče zahteve, da umakne svoje nujne predloge: 1. da se v hudget prihod, leta vstavijo jk>- stavke za češko univerzo v Brnu, za slovensko pravno fakulteto v Ljubljani in za rusinsko pravno fakulteto v Lvovu; 2. da se kabinet rekonstruira tekom 4 tednov in da se eliminirajo ministri Bilinski, Schreiner, Stiirgkh in Hochenhurger in 3. da se resu mira Volitev Ploja v delegacije in se mesto njega izvoli klerikalec. .Ministrski svet. Dunaj, 8. julija. Danes zvečer se je sestal ministrski svet, v katerem se je odobril sklep, tla se podaljša obstrukcionistom termin do sobote popoldne« Ce bi se pa do tedaj položaj ne izboljšal, se l>o zasedanje nemudoma zaključilo. Konferenca pri ministrskem predsedniku. Dunaj, 8. julija. Danes popoldne so se zbrali pri baronu Biener-thu v prisotnosti* ministrov Žačka. Brata in Weisskirchner4a poslanci dr. Korošec, Stanek, dr. Susteršič, 1'držal in Zazvorka. Ministrski predsednik je poudarjali da je sprejel poslance zato, ker neče opustiti nobenega poskusa, da bi se položaj izboljšal. Vlada je vedno postopala objektivno in korektno. Storila bo tudi v bodoče vse. da omogoči sodelovanje vsem strankam. In zato bo skušala predvsem zbližati dva največja naroda v češkem deželnem zboru. Da se pa to posreči, je treba zboljšati položaj v zbornici..— Vlada si je v svesti tudi velikega pomena jugoslovanskih dežel, katere ho pospeševala v kulturnem in gospodarskem oziru. In tu je zopet treba urejenih razmer v zbornici. Xato so poslanci naznanili pogoje, pod katerimi bi umaknili nujne predloge, to so predvsem postavke za slovensko, češko in rusinsko univerzo v budgetu za leto 1910. Ministrski predsednik je odgovoril, da ne more dajati nobenih političnih koncesij. Zahtevali so tudi, da se prepreci otvoritev bosanske agrarne banke. Rusini in »Slovanska enota«. Dunaj, 8. julija. Poslanec Pdržal je kot predsednik »Slovanske enote« pisal posl. Romanczuku sledeče pismo: »Slovanska enota« je z velikim veseljem sprejela vest, da se hoče Vaša stranka približati »Slovanski enoti«. Bil sem v včerajšnji seji parlamentarne komisije poverjen, sporočiti Vam zalivalo »Slovanske enote« in Vas prositi, da uvedete potrebna pogajanja na Vam ugoden način. * Pogajanja. D u n a j, 8. julija. Položaj se je zopet poslabšal, ker so se pogajanja razdrla in so kršč. socialei že odložili vlogo posredovalcev, S tem je tudi določena usoda ]>oletne sesije, ki bo že jutri zaključena. V jutrišnji seji se bo nadaljevala razprava o nujnih predlogih. Opoldne je bila v zbornici razširjena vest, da bo Bienerth de-misijoniral in zopet začel s pogajanji. Ohstrukcija tudi v jeseni. D u n a j, S. julija. Iz Prage se poroča, da se bo ohstrukcija nadaljevala tudi v jeseni, če se dotlej ne iz-premeni sedanji sistem. Tej vladi se ne more dovoliti ničesar druzega kot biulget. Proces radi „protivoja-ške" propagande. Praga. 8. julija. Včeraj mi bili zaslišani zadnji obtoženci v tem procesu Triska. Valter, Vima in Vojta. Udeleževal! se niso nobene protivo-jaške propagande, marveč ^» se zo-vzemali samo za to, da bi se v vojaški službi uvedle potrebne reforme, ki bi preprečile trpinčenja vojakov Ter številne samomore, ki so sedaj na dnevnem redu med vojaki. Na -hodih, ki so se jih udeležili, se ni nikdar ščuvalo proti vojaštvu, kar izpričuje dejstvo, da navzoči vladni komisar ni našel nikdar povoda, da bi in-terviniral pri raznih govorih. Po zaslišanju zadnjega obtoženca je predsednik odredil, da se imajo čitali zapisniki. A preden se je to Zgodilo, so zagovorniki predlagali, da se zasliši še 50 novih prič. Državni pravdnik dr. Dubohlav je predlagal, naj se v svrho konfrontacije z obtoženci pozo-vejo na razpravo vse one osebe, ki ao dobile vabilo na »protivojački« shod 1. 1907. Ako sodišče ugodi temu predlogu, bo obravnava trajala ne-dogleden čas. Sam predsednik je pripomnil, da bo trajal proces leto dni, ako se bo razpravljalo tako, kakor doslej. Kolikor se da presoditi, bo čitanje zapisnikov trajalo najmanj do sobote. Hrvaška. Srbska duhovščina proti Rauchu. Zagreb, S. julija. Društvo srbske duhovščine je sklenilo včeraj na skupščini v Slatini, izključiti tiste člane, ki so bili prisotni kdaj pri sprejemu bana Raucha. Ogrska. Jutrišnja seja neodvisne stranke. Budimpešt a, 8. julija. »Ma gvar Orszag« javlja, tla se bo na jutrišnji konferenci neodvisne stranke sprejela sledeča resolucija: »Xeod- LISTEK. Ljudevit Ga] 1809- 1872. Ob njegovi stoletnici. Dr. Fr. 1 I e š i č. Gajeva Hrvatska je ugledala, »i Slovence krepke dolaait« in na zadnje \ kolu jesu svi Hrvali stare države. stare slave vjerni svati iz Lik«1. Krbave; Kranjci, Štajer, (iorotanci i Slavonija. Bosna, Srbi. Istrijanci ter Dalmacija.« Iz anarhije naj nastane red, iz nepregledne mnogoterosti enotnost, deli naj bodo v harmoniji celote. L. 18:$0. je izdal Gaj, jedva 21 let **tar. .Kratko osnovo horvatsko-sla-venskega pravopisanja« ter s tem Ustanovil pravopis, ki se je Šest let pozneje zmagovito dvignil iz dotedanjega pravopisnega meteža med Hrvati in še par let pozneje prodi! tudi med Slovenci. V Slovencih SO tta uvedle Blei\veisove »Novice«, Gaj Sam ga je udomačil v svojih politič- nih .Ilirskih Nov in ah« ir v literar ni Danici« ( L836). Dasi sani kajkavec, čisto Id izu Štajerske doma, je istega leta (1H:5<>> v svojih listih uvedel Štokavsko na rečje. ki se je moglo ponašati Z boga in literarno prošlost jo (Dalmacija IG. m 17. veka.) in takrat baš proslu-1 i 111 i (Vukovimi) narodnimi pesnimi, ki ga pa tudi govori največ Jugoslovanov. .Jugoslovane, prerejene v zavesti enote, pa je bilo treba tudi krstiti in dalo se jim je ime ^Iliri«, ki takrat nikakor ni bilo tako mrtvo-kakor dandanes. Tako so Iliri imeli skupen pravopis, skupen jezik in skupno ime. In Gaj je bil občudovan in vsem se je zdelo v svitu njegovih uspehov, da je »I^epa naša domovina, stare slave dčdovina«. (pesem Mihanovičev a ). Nad Krapino še vidiš dandanes ruševine gradu, enega izmed onih 3 gradov, ki jih je pravljica dala Cehu Lehu in Mehu. Tu so gospodovali prvotno ti slovanski bratje, pravi pravljica, a vsled prepirov so se raz šli in ustanovili tri slovanske države, češko, poljsko in rusko. Ta romantični sen je rano polnil dušo sinu krapinskoga lekarnarja Gaja, da je že s 16. letom napisal knjižico »Die Schlosser bei Krapina«; izdal jo je, dasi mu je cenzor Klehammer, bivši jezuit, obsodil spis in ga upotil na. šolske nauke, češ, da se je dečakom treba učiti lekcij, pa ne pisati knjig. S tem je |>okazal Gaj že v svojih mladih letih, da hoče svoje spoznane cilje zasledovati odločno in neustrašeno. Zgodovinsko - pravlji-'ki spomini njegove ožje domovine so morali dati (Jaju slovensko smer, ki odlikuje ves ilirski pokret. Ko je hil Vraz prvič v Krapici in videl Gajevo mater, se mu je zdela — svetica; zakaj redila je Gaj:'. Rodila ga je telesno, a tudi duševno. O poletnih večeri!; wo sedeli Gajevi često pred svojo hišo; kmetje so se vračali z dela; tedaj je mati /. blagim, glasom opozarjala svojega dečka naj gleda tužno "not i njo, lačno in trudno, boso in ndnago bile so takrat same slabe letine. So tuli srečni narodi, je dejala, a pri nas je vse nesrečno, ker se gospoda ne brigajo za ljudstvo, duhovniki in .p**-svetnjaki skrivajo svojo učenost v latinskem in nemškem jeziku. Imovita lekarniearka je sama dan na »lan na hranila 20—30 siromakov. In to je bila mati onemu Gaju, ki se je z vso silo svoje narodne duše loti! demo kratskega narodno - ljudskega prosvetnega dela ter v krogu malone šp-mih neplemieev v 15 letih iz • ljudi ustvaril narod, zmožen, da začne boj za svoj obstanek. Mati je imela Čuv- stva, sin pa že krepko voljo. Kot še-stosolec je poslal uredništvu nemškega literarnega lista »Lune« v Zagrebu hrvatske verze, a ko mu jih j? uredništvo zavrnilo, mu je zagrozil — urednik je bil Nemec - da začne izdajati novine v narodnem jeziku, ako ne sprejme njegovih prispevkov. Kx ungue leonein! Prirojeno agilnost mu j** v odločno voljo izpremenila bogata ime lektualna, posebe zgodovinska naobrazba. Prešlost je treba |k>znati onemu, ki gradi bodočnost. Gaj Je študiral najprej na dunajskem vseučilišču, a se je 1. 1827. preselil v Gradec, .kjer je v »ilirskem klubu« (d)čeval 1 dijaki Srhi, Hrvati iu Slovenci, v tem klubu so se narodno prebudili tisti štajerski Slovenci, ki so potem okoli I. 1848. bili glavni zi stopniki štajerskega narodnega gibanja (dr. Koeevar, Matjašič, pozneje Muršee itd.). Hoteč spisati zgodovino ilirskih narodov, je krenil iz Gradca v Budim-Pešto, kjer je bilo najti mnogo za jugoslovansko zgu dovino važnega, gradiva. V Pešti se je seznanil s pesnikom »Slavine hčere« Kollarjem in po njem je stopil v zvezo s Safarikom, ki je takrat deloval v N. Sadu. Drug na drugega sta delovala Kollar in Gaj, kakor evangelij in njega potrditev sta si bili »Slavina hči« in krapinska pravlji- ca. Ko se je Gaj vrnil v Zagreb, je postal — kakor je pekel pozneje Kollar o njem magnat, ki je imel moč, da s svojo silo pritegne k sebi mladino vseh strani in vseh narečij, ki je narodni literaturi utrl pot tudi v gospodske dvore. Narodno - kulturno, ne politično je bilo pivo njegovo delo; Stoos, Rakovec, Vukotinovič, Bahu-kič, Vraz in drugi so mu bili milieu in resonanca, ko je veselo bojevita pesem naznanjala, da se bliža — dan. Gajeva, »Danica« je zavzel.-, eeio starca grofa Janka Draškoviča, ki je oh svojem evropskem obzorju dobro vedel, kako sije soince kulture, in je s svojim stanovskim ugledom Gajevi ni podjetjem dal vnanjo moč. Gaj je u videl, da je treba s kulturo sicer začeti, a politike ne prezreti. ZaJo je na vsak način hotel i>oleg literarne »Danice« izdajati tudi politične »Novine«. In pri dosezanju te svrhe se je zopet pokazala vsa njegova odločnost. Zaman je prosil dovoljenja za »Novine«. Madžari so njegove pio snje zadržavali. Pa hajdi direktno na Dunaj! Posrečilo se mu je, si izpo-slovati avdijeneo pri cesarju Francu. Cesar Franc je dejal: »Ako morejo Madžari izdajati svoje novine, zakaj jih ne bi mogli Hrvati!« In »Novine so mu bile dovoljene. (Kaaaa aataaiafla.) visna stranka ho v svrho rešitve krize podpirala le tako vlado, ki se bo stvorila na podlagi majoritetnega principa, t. j. ki ho izšla iz parlamentarne večine, iz naročja neodvisne stranke, ki ho kmalu uresničila volilno reformo na i>odlagi splošne in enake volilne pravice in ki lahko dovoljno garantira za to, da bo samostojna banka otvorjena 1. 1911.« Goriški deželni zbor. Gorica, 8. julija. Vlada je raspustila deželni zbor, ker se je izkazalo, da je s]>orazu m ljenje med strankami izključeno. Na razpustitev deželnega zbora so najbolj delali laško-klerikalni poslanci. Avstr. okupacija srbskega otoka. Dunaj, 8. julija. V vojaških krogih ni nič znanega o okupaciji kakega srbskega otoka. Sodi se, da je to vest povzročil najbrže prepir med l>osanskimi in srbskimi kmeti glede na lastninsko pravico. Vojaška intervencija pa hi bila v tem slučaju |>o-polnoma izključena. Nemčija Naslednik kneza Biilovva. B e r o 1 i n, 8. julija. Zatrjuje se, da ho naslednik kneza Biihnva sedanji državni tajnik v državnem mornarskem uradu, pl. Tirpitz, ki ima baje največ šans. Turčija Položaj Grkov. Atene, 8. julija. Od vseh strani prihajajo poročila, o preganjanju Grkov v Turčiji. Vsled tega je položaj ponekod zelo resen. Razburjenje, ki se med grškim prebivalstvom širi, je veliko in dela vladi skrbi. Vabilo na ki bode v nedeljo, dne 11. julija ob polu 10. dopoldne v veliki dvorani JKestnega doma. Dnevni redt Sla venske šolske razmera s posekala« ozirom na l|ubl|ansko realko. Govorita Adolf Ribnikar in dr. Greg. Ž erj a v. „»eleMfljmar proces v Zagrebu. Sodišče je zaslišalo včeraj zadnjih 7 prič. ki jih je predlagalo drž. pravdništvo. Svedok T r h o j e v i č, pisar iz Rume. kaznovan zaradi zlorabe uradne oblasti, je izpovedal, da je vodja SrlM>v v Rum i dr. Žarko Mila-dinovič, ki se nahaja v preiskavi radi veleizdaje pri vojaškem sodišču. K dr. Miladinoviču so cesto prihajali srbski častniki, makedonski ustaši in profesorji iz Belgrada. Slišal je pripovedovati, da je dr. Miladinovič nabavljal orožje in ga pošiljal srbskim ustašem. Priča 1) a b i č je pripovedoval, da je občinski tajnik Lučić nosil za dr. Miladinovića pisma v Šahac nekemu orožniku Stevanu. Ta Stevan je baje vzkliknil, ko je prejel dr. Mi-ladinovičevo pismo: »Hvala bogu, sedaj smo sigurni. Imamo 0*0.000 prostovoljcev in ne bojimo se več Avstrije.« Nekoč se je prepeljal preko Save v Šabac. Tam ga je ustavil finančni stražnik, mu pokazal na nekem vozu se nahajajoče vreče ter rekel: »Evo, vidiš, to je Srh, ki je nam to poslal iz Novega Sada.« V vrečah se nahajajoče orožje so shranili pri trgovcu Oroševiču, ki je napram sve-doku hvalil dr. Miladinoviča radi njegovega delovanja in radi njegovih simpatij do Srbije. Ker je svedok izjavil, da bo pričal proti dr. Žarku Miladinoviču, so ga v Sabacu zaprli ter ga baje v zaporu mučili. Priča P a u n o v i č ni vedel drugega povedati, kakor to, da je nekoč slišal klicati: »Živio kralj Peter, propadel Fran .7osip.« Svedoka S a r i d j a in S u s t ič sta izpovedala, da sta slišala govoriti, da se je gozdar Pejakovič izrazil: »To je srbska zemlja, nad katero bo zavladal kralj Peter.« -Kot zadnja priča je bil zaslišan šolski nadzornik M a 1 u s, ki je na dolgo in široko pripovedoval o srbski propagandi v šoli, ne da bi pri tem navedel karkoli, kar bi obtožence obteževalo. Danes zaslišuje sodišče kronskega svedoka Gjorgja Nastica. . Včeraj je zagrebška policija vrnila: zagovorniku dr. Srgjanu Budi-savijevieu vse spise, ki mu jih je vzela zemunska policija, ko se je vračal iz Belgrada v Zagreb. S tem so raz- pršene vse vesti, ki so zatrjevale, da so dr. Budisavljeviču odvzeti spisi kompromitujoče vsebine za obtožence in hrvatsko - srbsko koalicijo. Vabilo gospodarskega )rtirn za kostanjevo«! sedal okraj ki se bode vriil v nedeljo« dne 11. julija ob 2. popoldne v gostilniških prostorih g. Jačarja v ===== Kostanjevici. ===== 1. Poročilo o političnem delovanju. 2. Namen in pomen organizacije 3. Sprejemanje Članov. 4. Volitev odbora. 5 Slučajnosti. V imenu izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke se udeležita zborovanja državni poslalec in župan Ivan Mrtsar in deželni poslanec dr. Iran Orala« S ona Ul I eni ki 1 Kar je ustanovitev organizacije z ozirom na gospodarske in kulturne težnje našega okraja vele važna, zavedajte se svoje dolžnosti in udeležite se zborovanja polnoitevilno! pripravljalni odbor. Dnevne vesti, V Ljubljani, 9. julija + Na nedeljskem shodu v »Mestnem domu« se ho razpravljalo o našem perečem srednješolskem vprašanju sploh. Snov je z ozirom na to, da se je te dni končalo šolsko leto, zelo aktualna in posebno za one zanimiva, ki imajo po šolah otroke, ozir. za one. ki se brigajo za srednješolsko vprašanje. Podrobneje se bo govori lo o ljubljanski realki, ki je pravi madež za našo slovensko metropol >. Naše srednješolske razmere in osobito one na realki so nevzdržljive t?v potrebujejo nujne odpomoči. Slovenci in Slovenke! pridite vsi na shod. da protestiramo proti dosedanjim nedostatkom in manifestiramo v prilog; slovenskega srednješolstva in še posebej v prilog slovenske realke v Ljubljani. *+ Odgovor poslanca Iv. Hribarja Maliku. Kakor znano, napadel je poslanec Malik poslanca Hribarja zaradi imunizacije Iv. Oerničeve brošurice o slovenskem vseučilišču kar najvehementneje. Na ta napad odgovoril je poslanec Hribar p > tesnopisnem zapisniku državnega zbora takole: »Visoka zbornica! Poslanec Malik. ki ocividno stoji na vrhuncu vsenemške kulture — prosim ne je zamenjati z nemško kulturo, katere se nočem dotikati —- je včeraj v svojih blaznih napadih, kajti govor se to ne more imenovati, rabil proti moji osebi take iz»*aze in take žaljive besede, da je cenjeni g. predsednik Pemerstorfer potrebnim smatral te izbruhe pri podelitvi klica k redu najemugičneje zavrniti. Za h val ju jem gospoda predsednika za to. Znano dejstvo je. da + i-ti, ki mu manjkajo prepričevala i argumenti duha, navadno seže po /mer janju (pritrjevanj), ker hoče s tem nadomestiti pomanjkanje argumentov. Cenjeni gospodje mi bodo pritrdili, da teh prvih od gospoda poslanca Malika ni pričakovati, da je torej čisto naravno, če je segel po tem drugem, če je rabil žalitve. Opravičen M bil pO § 58 lit. e poslovnega reda zahtevati sejo graj a 1-nega odseka. Toda, gospoda moja, vocigled temu, da gospod poslanec Malik nima vseka ko nobenega pojma o parlamentarni dostojnosti (pritrjevanje), z ozirom na to, da poslanec Malik proizvaja v tej visoki zbornici obrt z zmerjanjem, ne predlagam seje grajalnega odseka, ker me tak mož ne more žaliti.« 4- Velike skrbi barona Sehwar-za. Ker se vojaško oskrhovališče, kjer namešča baron Sohuarz orožnike, ki jih kliče pri vsaki najnedolž-nejši priliki z dežele v Ljubljano, v kratkem izprazni in podre, je visoka deželna vlada v velikih skrbeh, kje bi dobila drug pripraven prostor za taborišče orožnikom, ki imajo pri gotovih prilikah vzdrževati mir in red v Ljubljani. Baron Schvvarz je svojim služečim duhovom poveril nalogo, naj poiščejo pripraven prostor za taborišče, in ti so po dolgem iskanju iztaknili, da bi bila za bodoče taborišče orožnikov najbolj pripravna hiša v Gradišču, kjer se nahaja »Učiteljska tiskarna«! Z ozirom na to je baron Schwarz, kakor smo izvedeli iz povsem zanesljivega vira, že pričel pogajanja z lastnikom dotične hiše, da bi mu dal v najem pripraven prostor na dvorišču. V koliko so ta pogajanja že dozorela, ne ve- mo. Vendar pa sr vidi iz vsega tega, da baron Schwarz še vedno ni pristopen treznemu prevdarku in ia misli tudi v bodoče še klicati orožnike v Ljubljano, dasi se od meseca septembra sem ni pripetilo prav ničesar, kar bi le količkaj u pravice valo takšne eksperimente. Dobro poučene osebe zatrjujejo, da vodi Sehwarza pri teh eksiierimentib zgolj ta namen, da bi merodajne kroge prepri čal o potrebi, da se — podržavi ljubljanska policija, ter jim obenem dokazal, da bi bili stroški za državno j>olioijo manjši kakor so sedaj, ko je treba iz vseh koncev in krajev klicati v Ljubljano orožnike, kar povzroča silne stroške. Ali se bo Božidarju Sehwarzu posrečil ta pretkani načrt f -f- Po Kočevju sedaj patrulira;jo orožniki, ker se je glavarstvo pod vtisom groznega zločina in vsled vsestranskega pritiska odločilo, da pomnoži postajo za tri orožnike. Po našem mnenju ne zadošča, kajti Ko-čevarji so za vrati: i in zahrbtni, napadajo iz aasede in po dogovorjenih načrtih. To se je videlo pri dosedanjih tolovaj*itvih. Orožniki so imeli težko stališče tembolj, ker je policija podpirala zločince. -j- Trije hudodelci, ki so vlomi;i v Pevčevo prodajalno, so sedaj pod ključem. Osumljeni so hudodelstva javnega nasilja po §§ 81., 83., 85. k. z. Na prostem pa so še drugi hudodelci, ki ravno tako za.služijo, da se jili takoj zapre. Od sodišča, kjer so napadalci tajnika Novaka dobili male kazni, so se |k>dali v gostilno pri Tomiču, kjer so dobili od nem ških »rodoljubovza pijačo. Tam so iste tri individue Neme i naščuvati k napadu posojilnice. Med aranžerji sta se najbolj odlikovala mizar Adolt' F o r n b a c h e r in Jože B a r t e l -m a , trgovec. Napad na posojilnico bil je pri Tomiču dogovorjen. Aic*i ranci so le orodji* v rokah gotovih oseb, ki jih je ravno tako treba zapreti in kaznovati. Zupanu Lovu je to itak vse znano, seveda tudi sodniku Stooklu! -j- »Policija« v Kočevju. Že vče-raj smo (»opisali jasne slučaje, iz kojih izhaja, da je policija podpornik kočevskeh razbojnikov. Ev.) še par slučajev: Ko je bil tajnik Novak po Nemcih pretekli mesec težko poškodovan, je stal policist Kraker zraven, ne da bi se ganil. To dokažemo po pričah. — Koncem junija so 4 bar*; be brez povoda napadle, Pevčevega uslužbenca. Mladenič je bežal. Policaj mesto da bi napadalce branil, je prijel bežečega. Neki večer ,ie stopil isti uslužbenec na cesto, kjer so Ko-čevarji tulili. Policaj Huter ga je prijel brez povoda. Ko pa je zagledal tajnika Novaka, ga je izpustil. Novak je najprej vprašal uslužbenca, kaj je storil, ko mu je ta pojasnil, da nič. Še policaja. Policaj pa je zarentačil: »\Vas er gemacht bat, das \vissen wir, teb hatte das Recht ihn zu arre tieren umi ich tue es auch!« Ubogega fantiča so nato vlekli v ječo, kjer so ga policaji pretepali, da je bil ves otekel, suvali in ga psovali »\Vin-disch«-psom. Pri sodniji je nemški sodnik vse lepo »poravnal«, ubogega fanta pa ostrašil. Najlepše pa še pride. Po intervenciji Slovencev je župan Lov ukazal stražniku oh polu 10. uri zvečer nesrečnega Slovenca takoj izpustiti, a izpustili so ga šele oh :1/42. po noči. Ijepa disciplina! Takih kričečih slučajev je na stotine. Pred nosom policije se vsak dan mažejo napisi in lomijo okna. Enkrat so po! ure metali kamenje, pa ni bilo policaja blizu. Zupan ga je vsled intervencije Slovencev dal klicati, pa ga ni bilo nikjer. Dobro bi bilo, da bi deželni odbor malo vmes posegel v te grozne kočevske razmere. -j- Zoper razsodbo sodnika Stockla v Kočevju, s katero so dobili kočevski hudodelci naravnost smešno majhne kazni, se državno pravdništvo ni pritožilo. V Novem mestu komandira sedaj Kočevar-Konden-heim. Funkcijonar državnega pravdni št va v Kočevju je najzagrizenejši Nemčur Bran ne. Stockl Braune in Kondenheim — ti »sodijo« in »preiskujejo«. Živela taka justica! -f- Svarilo! Brez samokresa naj se ne poda noben Slovenec v Kočevje. Najbolj nevarno je, če se kdo zanaša na policijo. -f- Koliko je izdala vlada za orožnike \ Ljubljani? izza septein hrskih dogodkov vlada pravzaprav izjemno stanje v Ljubljani. Ne preteče teden, da bi ne kampirale orož-niške čete v vojaškem preskrbovali šču i u da bi po ulicah ne patru lira H orožniki, ki jih nalašč v to svrho kličejo z dežele v Ljubljano. Najne-dolžnejša stvar zadostuje, da se mo-bilizuje oborožena sila. Sokolova »kresna veselica« na primer pač ni imela takšnega značaja, da bi se bilo bati kakršnihkoli nemirov aH izgredov. A vendar je bila v vojaškem preskrbovališču nastanjena številna četa orožnikov, ki jih je baron Schwarz dal nalašč v to svrho poklicati z dežele. Seveda stane vse, to mnogo denarja, a za to se baron Schwarz ne briga, saj stroškov ne plača on, marveč — davkoplačevalci. A ta denar, ki se je potrošil za nepo- trebne orožniške patrulje v Ljubljani, niso mačje sojze! Informirali smo se na Dunaju ter izvedeli, da je ministrstvo notranjih del doslej izplačalo za orožnike, kf jih je pri raznih prilikah dal bartn Schwarz poklicati v Ljubljano, nič manj nego 20.090 kron. Vprašamo, ako ni to brezvestna potrata državnega denar ja, ko se je vendjrr pokazalo, da orožniki, za katere s# je izdalo 20.000 K, niti enkrat niso pili potrebni v Ljubljani izza septenhrskih dogodkov: Tako nezaslišno gospodari baron Sehwarz z državnim denarjem, ti, davkoplačevalec, pa plačuj, plačuj in plačuj za takšne kaprice, dokler ne izkrvaviš! - »Kranjska hranilnica« v Ljubljani je imela dne 25. junija t. 1. izreden občen zbor. Na tem zbo**u je sklenil upravni odbor, da »Kranjska hranilnica« v Ljubljani ne bode več dajala podnor cerkvam, raznim zavodom, korpoiacijam in društvom, to je da sploh ne bodo dajala daril v dobrodelne in ojniki posledice sami sebi, ako se jim pripeti kaj človeškega ! — Napredno politično in izobraževalno društvo za kolizejski okraj. Društvenega sestanka, ki se je vršil 2. t. m. v salami restavracije »pri Levu«, se je udeležil tudi gosp. dež. poslanec in obč. svetnik Iv. Knez. Društveni predsednik je pozdravit g. poslanca I. Kneza ter vse navzoče ter je potem razložil dosedanje dru št v en o delovanje. Med drug mi je povdarjal. da je odbor sklenil poslati deputacijo k gosp. županu glede ustanovitve ljudske šole kje na Dunajski cesti ii o naprav i >azs\ etljave na Vodovodni cesti. Prvo točko je g kopan za enkrat odklonil, 9. uri. Povratek z istim vlakom ob pol 12. uri ponoči. — Ruskih učiteljev menda še danes ne bo v Ljubljano, ker, kakor se kaže, niti v Trst niso prispeli. Kakor čujemo, je prišla brzojavka, ki javlja prihod učiteljev dne 9. t. m., iz Moskve. Menda so tam računali po starem koledarju? V tem slučaju bi ruski izletniki prišli v Ljubljano te le 22. t. m. — »Slavčeva< izletnica. Slav nostaa knjižica, ki jo je povodom 251etnice društva spisal gospod An ton Trstenjak jako zanimivo in p*e gledno, nam podaja jasno sliko o 2o letnem kulturnem delovanju sloven skega delavskega pevskega društvu »Slavec« v Ljubljani na pevskem polju. Ta interesantna brošura je naprodaj v trgovinah: Jernej Babo vec, L. Schwentner in Narodni kni -gami v Ljubljani, ter velja en izvod 1 krono, s pošto 1 krono 10 vin. — Matura na ljubljanski realki. Od 5. do 8. julija so se vršili na Ijul-ljanski realki zrelostni izpiti, lznic«! 32 abiturientov, ki so prišli k izpitu, smeta 2 ponavljati meseca februarja ostali so prebili maturo (2 z odliko) Med njimi so ti Slovenci: Arko Stan ko, Bitenc Josip, Čruač Alojzij. 1>>; iinar Milan, Juvau Ciril, Juvaneič Jvan, Kavčič Pavel, Kaateljc Leon* Knapič Rudolf (z odliko), Legat Fr» Leveč Miha, Majdič Demeter, Pikel Alojzij,-Planinec Milan (z odliko) in, Smerdu Franc. — Razstava učnih del, risarskega oddelka na liceju in višji dekliški šoli v Ljubljani. Veščak, ki si je ogledal to razstave, nam piše: Vtis te razstave je zelo ugoden; opaža se, da stremi učitelj risanja g. prof. Sič z najboljšimi uspehi za preda van jem novejše, bolj stvarne in razumIjivej-še metode. Gojencem se skuša vcepiti, da se navadijo najprvo na pojmovanje in predočevanje celotne oblike v podobi ploske (silhuete.), delitev svetlobe in senc, kakor tudi kolorita (barv) in kontni-. Starejša metoda ui nudila teh prednosti, kopirale so s« risbe ali pa se je kvečjemu risalo jx> mavcu. Posledica je bila, da je napredek zaostajal. V splošno zadovoljnost pa nam je konstatovati to, da skuša g. Sič vcepiti gojenkaiu ]>olog znanja tudi praktično uporabo najrazličnejših uiaterijalov, t.j.risanje s svinčnikom, s peresom, kredo iu ogljem, pastelnimi, vodenimi, da celo z oljnatimi barvami, kar provzroča, da napravijo razstavljena dela po svoji različnosti najugodnejši vtisk. Opasati je tudi ornamentalne kompozicije, studiranje raznih oblik po naravi in sestavljene po individualni zmožnosti v praktično svrho, posebno za ženska ročna dela. Ob zaključku bi opozori li na nekatere najboljše razstavljene proizvode, ki naravnost pričajo o nadarjenosti mladih gospodieeii Naj jim roditelji dado priložnost za na-daljno strokovno izobrazbo.. Opozarjamo na slikarsko in risarsko šolo g. Jakopiča, katera nudi m lati i ni priložnost, tla se izobrazi in razvije morda drugače zanemarjene talente. — Kurzi za vzgoje van je učiteljev za ohrtno-nadaljevalne šole. Ljubljanska umetno-obrtna strokovna šola se je uvrstila med one obrtne učne zavode, kateri imajo tudi nalogo vzgajati učitelje za ]>ouk na obrtno-nadaljevalnih šolah. V to svrho se ustanovita dva kur/.a in sicer letos kur/ za obrtno-trgovske predmete, drugo leto kur/, za risanje. Ta dva kurza se potem menjajoč ponovi jata vsako leto. K letoš-ojemu kurzu, kateri se otvori 23. avgusta in traja do 11. septembra, se je zglasilo iz Kranjske. Sp. Štajerske in Primorske 44 učiteljev. Ratli pomanjkanja prostora je bilo sprejetih samo *Jo*. Pri tem se je v prvi vrsti upoštevalo in sprejelo one, ka-teri so že svoječasno poučevali na obrtnih nadaljevalnih šolah. Dalje se uvede s prihodnjim šolskim letom na tem zavodu podobarstvo v kamnu in se napravi samostojni oddelek Podoba rst v n v lesu in kamnu«. Opustilo pa se bode oddelek za stavbno in pohištveno mizarstvo in stru-garstvo. Namesto tega bodo ustanovili dva- do trimesečne kurze za umetne mizarje, strugar je, ključavničarje in sobne slikarje. Tudi oddelek, v katerem se pripravljajo šolarji za obrt, se spopolni s ključavničarskim poukom. — Občni zbor »Mesarske zadruge« v Ljubljani se je vršil v nedeljo, dne 4. t. m. v mali dvorani »Mestne -iu doma« po določenem dnevnem redu ob obilni udeležbi. Kot vladni zastopnik je prisostoval magistratu! svetnik g. Šešek. Zadružni načelnik g. Jos. Kozak je {»ozdravil navzoče, konstatira I sklepčnost iu otvoril zborovanje. Prebral se je računski zaključek za leto 1908, iz katerega je razvidno, da je imela zadruga 4358 kron 13 v dohodkov, 501 K 3(5 v stroškov: zadružno premoženje je znašalo koncem leta 1008 3856 K 77 v. Zbor je računski zaključek odobril. Pri nadomestni volitvi enega odbornika za ostalo funkcijsko dobo je bil izvoljen g. Ivan Janežič. Po načelui-kovem odgovoru in pojasnilu od zadružnih članov stavljenih vprašanj, je izrekel občni zbor g. načeln:ku pO članu g. Sirku zahvalo za njegovo vsikdar požrtovalno delovanje v pro-ipeh in razvoj zadruge, zlasti še glede prodaje suroviu. — »Podkovska šola«. Letni tečaj na podkovski šoli se ravno kar prične, vendar je še čas vstopiti. Ker je še več mest na tej šoli prostih in tudi še več štipendij po 100—150 K oddati, opozarjajo s«' mladi kovaški pomočniki, kateri še nimajo skušnje v podkovstvu, da se za ta tečai takoj zglase ter prošnje vložijo na vodstvo podkovske šole v Ljubljani. Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Šiški. Kden najlepših izprebodov v ljubljanski okolici je pač pot mimo Svilari je skozi gozd proti Šiški, sedaj inienovana Ivan Hribarjeva pot. Ko pride šetalec na grič nad Šiško, kjer stoji zdaj Zajcev paviljon, se pač ne kesa, ker se mu odpre najlepši razgled na Ljubljano in na ljubljansko P°lje. Ta pot pa je vsakemu Ljubljančanu iu tudi tujcem prav dobro zuana; manj znana bi jim utegnila biti pot, na katero bočemo danes opozoriti. Ako zavije izprehajalec z že imenovanega griča v gozd, pride v dveh minutah na stezo, ki drži ob. rogu izsekanega gozda proti Zgornji Šiški. Pred seboj ima vso Ljubljan- sko ravnino: oko se mu naslaja nad lepo obdelanimi polji, prijaznimi vasicami, belimi cestami, v ozadju pu se vzdigujejo mogočne Kamniške planine, in proti severozahodu Karavanke. Sroje se vzradosti ob toliki lepoti prirode in je polno ponosa, da je to naša slovenska zemlja. Da pa se opozori na ta lepi izprehod tudi marši ktlo, ki mu je ta pot še neznana, sklenila sta moška in ženska podružnica Ciril in Metodove družbe v Šiški prirediti dne 25. julija na tem prostoru veliko veselico. t Karel Lenče. Danes zjutraj je umrl na svojem domu na Laverci daleč naokrog dobro znani iu nmogo-eislani veletržec z vinom g. Karel Lenče. Moža, ki je bil prej vedno čvrst in zdrav, je preteklo soboto za-v ratna bolezen prisilila v posteljo in mu danes nepričakovano prestrigla nit življenja v 47. letu njegove starosti, torej v najlepši moški dobi. Pretresljiva je ta novica, zlasti za one, ki so rajnika poznali. Bil je blaga duša, plemenitega srca in odprtih rok. Vesel in zabaven družabnik, pri tem pa podjeten trgovec, razumen in delaven ekonom si je pridobil mnogo prijateljev i>o vsej deželi, in stari sloves hiše Lenče še visoko povzdignil. Raznu vdove in dveh otrok ter številnega sorodstva zapušča rajnki mnogo prijateljev in znancev in marsikomu se ho vtrnila solza,1 ko bo dospela ta tragična novica na njegovo uho. Pogreb ranj-kega bo v netieljo oh 4. popoldne v Rudniku. Bodi mu zemljica lahka! »Merkurjeva« podružnica v Kranju. Dne 25« t. m. se nam na novo rodi podružnica slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Kranju ter ima ta dan svoj ustanovni občni zbor ob 1». popoldne v notranjih prostorih gostilne gospe Marije Mavr. Po zborovanju bodeta govorila o namenih trgovske organizacije, o delokrogu društva »Merkur«, o ]>ogla-vitnih postavnih določilih za detajlne trgovce in o drugih trgovskih zadevali g. tir. Fran Windischer in g. tir. Rudolf Marn. Ob 5. uri popoldne se vrši ravnotam na vrtu veselica s sodelovanjem slavnega pevskega zbora društva »Merkur« iz Ljubljane in slavnega orkestra »Sloga« iz Kranja. Xa vsi>oredu je tudi srečolov in šaljiva pošta. Ker je ta dan velepomemben in podučljiv za vsakega slovenskega trgovca, je želeti najobilnejše udeležbe. Radovljica. Posebni vlak k slav-nosti razvitja prapora »Sokola^ v Radovljici dne 11. t. m. odhaja iz Ljubljane (d> 10*35 uri južni kolodvor in se ustavi na postajah: Šiška, Viž-marje in Škof j h Loka- ter dospe na svoj cilj ob 11'40 uri.. Iz Radovljice, se odpelje ob 11*53 pred polnočjo in se vstavi na vseh postajah razven Sv. Jošta ter dospe v Ljubljano ob 1 uri 9 min. Ker je pričakovati velike udeležbe, se prosijo sukobka društva, kakor drugi izletniki, ki se mislijo slavnosti udeležeti, da naznanijo pismeno ali ustnieno g. Vojtehu Viti mu jer, Ciga letova ulica št. 7/II. t!o sobote 4. ure popoldne v svrho približne določitve števila izletnikov, ker je le tako mogoče priskrbeti dovolj voz. Posebni vlak v Radovljico. Ker pridejo vlaki približno od 1. do polu 2. uro pred odhodom posebnt-ga \ laka v Ljubljano, je zbirališče Sokol*?"/ in izletnikov v hotelo br. Seidel (hotel južni kolodvor* nasproti južnemu koltxlvoru, kjer bo skrbljeno tutli za zajtrk. Vse natančnejše informacije in eventualnostne želje glede posebnega vlaka dobe se le tam. Vožnina za tja in nazaj velja le 1 K 70 vin. Vozni listki dobil i se bodo pri blagajnah na južnem kolodvoru v Ljubljani in državnem kdodvoru v Šiški ter pri br. Vojtehu Vidmajer. Sokoli in izletniki iz Vižmarj in Škofje Loke dobe vožnje list k.? pri vstopu oziroma v vlaku pri br. Vojtehu Vidmajerju. Iz Radovljice. Nekaterim nemirnim duhovom se naznanja, da bode pri koncertu povodom sokolske slavnosti dne 10. t. m. nastopila na vsak način ljubljanska Slov. Filharmonija, ki se že pripravlja za svoj prvi nastop na Gorenjskem. Program veselice ostane torej v vseh točkah nespremenjen. Na zdnr! Sokolska slavnost v Radovljici. Telovadci ki nameravajo nastopiti pri prostih vajah ali na orodju, *e prosijo, da pridejo radi skupnili vaj že v soboto večer ali vsaj v nedeljo v jutru. Bratje Sokoli! Prijatelji So-kolstva! Ponovno Vas poživljamo, obiščite častno to gorenjsko sokolsko manifestacijo, nudila Vam bo moralnega bodrila in obenem dosti zabave. Radovljica pripravlja svojim bratom in gostom sijajen sprejem, da jim bo ostal trajen spomin na našo lepo, krasno Gorenjsko. Na zdar' Samo nemški izklicuje odhod vlakov železniški uslužbenec v Kresnicah, kjer ni niti enega Nemca. Vsled tega se je že često prigodilo. da so ljudje, ki ne razumejo nemški, zamudili vlak ali pa vstopili v napačnega. Zahtevamo, da se napravi red ter preskrbi, da se bodo tudi v Kresnicah vlaki izklicevali slovenski. Mestna v iija realka v Idriji je v četrtek zaključila svoje osmo šolsko leto. Iz šolskega poročila posnamemo sledeče podatke: Koncem šolskeg leta je bilo v pripravljalnem razredu iu v sedmih realčnih razredih skupaj 259 učencev, ki jih je b|lo po rojstnem kraju 108 iz Idrije, 20 iz idrijske okolice, 73 s Kranjskega, 53 s Primorskega, 1 s Koroškega, 3 iz Štajerskega in 1 s Češkega, po veri razun enega protestanta vsi katoliki, po materinščini pa 254 Slovencev, 3 Nemci, po en Hrvat in Ceh. Po sposobnosti je bilo 18 odličnjakov, 158 sposobnih z dobrim vspehom, 10 v obče sposobnih, 55 nesposobnih z nezadostnim uspehom, 22 jih ima ponavljati izpit, 6 jih je bilo neklasifi-kovanih. Ustanove so znašale 1661 K 2ii vin. Pod|>orno društvo razpolaga z gotovino 8468 K 52 vin., 2498 knjigami, 42 risalnimi deskami, 114 risalnimi okviri, 28 šestili, 22 ravnili in 5 trikoti. Gotovo ugodno stanje! V izvestju sta ]>oleg uradnih šolskih podatkov članka: »Integracija racionalnih ulomkovih funkcij«, napisal Ivo Tejkal in »Poljudna razlaga indukcijskega toka«, spisal d uli j Nardin. S I. septembrom letos preide realka v državno upravo. Iz Postojne. Tukajšnja moška in ženska podružnica »Družbe sv. Cirila in Metotla« priredita v nedeljo, dne 11. t. m. v dvorani »Narodnega hotela«, točno ob pol 9. sveder veselico s prijaznim sodelovanjem vrlega salonskega orkestra in njega mešanim zborom. Med prosto zabavo bo šaljiva loterija. Ker je čisti dobiček namenjen naši prepotrebni šolski družbi, zato naj ne manjka ni eden zaveden Postojučan na nedeljski veselici. Po vsej Notranjski se prirejajo veselice v družbi n prid, trgi in vasi kar tekmujejo med seboj, kdo da bo več nabral, Postojna, metropola Notranjske, najmlajše mesto na Slovenskem, pa naj bi zaostajala v narodni požrtvovalnosti 1 Ne, nikakor ne! Postojučan i! Komur izmed vas je še mar, tla se ne potujči ob jezikovnih mejah slovenska deca, naj pohiti na veselico. Vsak belič, ki ste ga darovali slovenski deci, se vam bo stotero obrestoval. Eksotični gostje v Postojni, V sredo je poselila večja družba iz angleške vzhodne Indije in Siama Postojno ter si ogledala Postojnsko jamo. Azijski gostje se niso mogli dovolj načuditi krasotam, ki jih nudi postojnski podzemeljski svet. Umrl je v Vidmu pri Krškem g. Avgust J u v a D ć i č . vinotržeč in posestnik. Hranilnica in posojilnica v Šmi-helu je kupila v mestu Pliberku veliko niso, nekdanjo pivovarno, kjer se napravi »Narodni dom«. Obenem je začela v tej hiši poslovati nova posojilnica za Pliberk. Tudi vrla slovenska občina Blato dobi v tej hiši svojo pisarno. Dosedaj v mestu ni bilo slovenske gostilne, dasi je mesto le umetno nemško, a okolica je popolnoma slovenska. Slovenci so se zbirali vsak torek »pri kroni«. Pač pa je v predmestju, v Brešenji vasi, vrla narodna gostilna Potočnikova, kjer lepo deluje Ciril - Metodov nabiralnik, (iospod Potočnik in soproga sla naša ožja rojaka iz Zirov. V Pliberku bi lahko izhajalo več slovenskih obrtnikov. Mesto ima lepo lego s senčnatimi sprehajališči v ozadju ter je posebno vabljivo za letovišča rje. Zanimiva nebesna prikazen. Poroča se nam iz Žužemberka, da je bil tam dne 5. t. m. zvečer okoli polu 7 ure videti močan zvezdni utrinek, ki se je razvil v dolg. srebrnosvetel pas z rdečkasto žarečo t>stjo na koncu. Prikazen je z močnim pokom in par sekund trajajočim hučanjem zgini h*. Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem najvljudnejše vabi k prvemu rednemu občnemu zboru, ki se bode vršil v nedeljo, dne II. julija oh pol 11. dopoldne v veliki dvorani »Narodnega doma« v Celju. Poleg društvenih zastopnikov so nam dobrodošli zlasti gg. učitelji, akademiki, napredni fantje in sploh vsi, ki se zanimajo za narodno izobraževalno delo. »Zveza narodnih društev« je za napredni in narodni živelj na Spodnjem Štajerskem največjega pomena in je torej upravičeno pričakovati velike udeležbe na občnem zboru, kakor tudi vsestranske podpore. Redek slučaj. Dne 3. t. m. je prišel v kopališče Rogaška-Slatina I. pl. Konigmajer iz Zala-Egerszeg. Lansko leto je slavil Konigmajer 501et-nico svojega rednega letnega obiska, letos pa je posetil se čvrst enoinpede-setič to kopališče. Cela družina zaprta. V ponedeljek je prišel v Maribor Vincene, sin posestnika Mih. Vege iz Gomilice. Nakupil je v neki prodajalni za obleko več potrebščin. Plačal je z bankovcem za 50 kron. Prodajalec pa je spoznal, da je bankovec ponarejen. Bil je namreč nekoliko manjši in bledejši od pravih bankovcev. Obvestili so takoj stražnika Ta ga je odpeljal na policijo, kjer je Vincenc izjavil, da je dobil bankovec od ne- kega neznanega človeka. Obdržali so ga v zaporu in uvedli preiskuvo. Dognalo se je, da je bila cela družina več ali manj v zvezi z znanim pona-rejalcem Potočnikom, ki je znan tudi iz zadnjega porotnega zasedanja, kjer se je moral zagovarjati zaradi ponarejenega denarja. Nato so zaprli posestnika, ženo, druzega sina Mihaela in dve hčeri, Marijo in Katarino. Ena je imela že posla s sodnijo zaradi ponarejenega denarja. Uvedli bodo veliko preiskavo, pri kateri upajo odkriti in zaslediti še več neznanih krivcev, kajti kakor se kaže, je druž ba obstajala že del j časa in bila pri meroma dobro organizirana. »Jugoslavija« v Brnu. Slovenski, hrvatski in srbski tehniki, učeči se na obeh tehničnih visokih šolali v Brnu, so ustanovili svoje akade-inično društvo, ki so mu drli ime »Jugoslavija«. Za ustanovitev tega društva sta si največ zaslug pridobila profesor češke tehnike inženir M. Ursinv in dvorni svetnik dr. K. Za-hradnik. V priznanje njiju zaslug jih je društvo izvolilo na ustanovnem občnem zboru za svoja častna člana. Iz Divače se ram piše: Dne 5. julija so sedeli trije Slovenci v hote lu g. Lasnikove pri eni mizi na vrtu, pri drugi mizi sedel je med drugimi tutli neki potnik Ivrdke Josip Go renjec iz Trsta Via Valdirivo; kakor smo zvedeli se imenuje dotični!: »Jonami Trelc« in je, kakor je reke1., Ljubljančan. Potnik tvrdke Josip Gorenjec, napadal je slovenski narod na tako podel način da bi morala vsakemu količkaj narodno čutečemu kri zavreti. Podlosti so dosegli vrhu nec, ko je rekel, da je slovenski na roti najbolj umazan narod na svetu. Nato stopi eden omenjenih treh Slo vencev k potniku, in osoda je hotela, da je potnik s pomočjo krepkih slo venskih rok zletel na cesto. Seveda izzivanja še niso nehala, in še na gr-ši način obdelaval jeSlovence, za kar je seveda dobil tudi svoje zasluženo plačilo. Priporočamo vam, Slovenc«, tega potnika, da mu pokažete vrata, g. Gorenjec bode pa tutli storil svojo dolžnost in — če hoče Slovencem še kaj prodati — potnika Trelea krat-komalo odslovil ter mu magar: tlal še denarja za vožnjo v Berolin. Kinematografske slike Ljubljane povodom slavlja 251etnice »Sla\ -ca« so izvrstno '.»spele. Proizvajala jih bodeta oba kinematografi »Ideal« in »Pathe« še drugi teden. Posebno ugodne so slike Prešernove ulice, Marijinega trga s Prešernovim spomenikom, Dunajske ceste in ljubljanskega Gradu. Svitlobne slike so jako plastične in dovršeno izdelane. Posamezne osebe v sprevodu kakor pri veselici še prav lahko spoznajo. Tudi ostali spored obeh podjetij je jako ličen. Grand cirkus Orpheum v Latter-mannovem drevoredu se je občinstvu vsled prikupljivega nastopa igralcev in dobrega proizvajanja spoieda jako priljubil. Tudi včerajšnja prel-stava, pri kateri so se posebno odlikovali mlada akrobata, oba žongler-ia, gospodične Elvira, Amalija in L. Long ter muzikalni klovn Golwin, .'e bila dobro obiskana. Pri današnji predstavi nastop: kot novost znaine niti vezilomec Tourn, kateri se opro šča v obče presenečenje iz najrazličnejših vklepnic, spon in vezi. Občin stvu je dovoljeno umetnika tudi s svojimi vrini zvezati. Konja splašila sta se včeraj popoldne pri mitnici na Dunajski cesti g. J. S. Konja sta tam zadela v steber in zlomila oje. Ker je vsled tega konjska oprava bila konjema po nogah, sta se splašila in dirjala do kavarne »Evropa«, kjer sta zavila na hodnik in je en konj padel. Nato so ju ustavili, ne da bi se bila pripetila kaka druga nesreča. Delavsko gibanje. Včeraj se je s južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 15 Hrvatov in 5 Slovencev, 27 Slovencev je prišlo pa nazaj. Izgubljeno in najdeno. Trgovec Izidor Welič je izgubil svitlorjav površnik, vreden 80 K. Šolski učenec Ivan Janša je našel črn dežnik. Magister farmacije g. Rihard Sušnik je našel molitvenik in robec, v katerem je bila manjša svota denarja. Zaseb-nica Pavla Treo je našla srebrno za-l»estnico v obliki verižice. Zamenjan dežnik. Dotični gospod, ki je v kavarni »Union« včeraj v četrtek ob 3/4 na 2. popoldne zamenjal svoj dežnik s tujim, je prošen, da odda zamenjanega v kavarni, kjer dobi svojega. Restavracijo »Pri Bobenčku« na Glineah je z današnjim dnem prevzela gospa Marija Rus, biv?n gostilničarka na Drenikovem vrhu. Glej inserat! Vrtna In plesna veselica se vrši v nedeljo 11. t. m. v prostorih A. Ka-liska »Pri Štajercu« na Fužinah. Poleg običajnega sporeda je zvečer umetni ogenj. Vstop prost. »Slovenska Filharmonija«. Začetkom prihodnjega tedna se vrne iz Prage g. Vaclav T a 1 i c h , kjer je bival na dopustu ter prevzame kapel ništvo in vodstvo orkestra »Slovenske Filharmonije«. Jutri popoldne'«« odpelje godba v Radovljico, kjer l*> v soboto zvečer in v nedeljo sodelovala pri Sokolski veselici. Politično in izobraževalno draiivo za dvorski obra] priredi v petek, dne 9. julija 1.1. ob 8 bvečer v tvorni Jugoslovanske restavracije v atjpeifclh alloah lovno predavanje o škrUtid ia dragih nalezljivih boleznih. Predava gospod dr. Ivan Oraien. Vstop vsakemu prost Telefonsko in brzojavna poročilu Poslanska zbornica. Dunaj, 9. julija. Današija seja poslanske zbornice je trajala samo 20 minut. V zbornic* so bili navzoči skoro vsi poslanci, galerije in lože so bile natlačeno polne. Sejo je otvori 1 predsednik dr. Pattai, ki je takoj predlagal, naj se seja z ozirom na pogajanja, ki se \ odijo med strankami glede opustitve obstrnkcije, odgodi. Zbornica je soglasno odobrita predsednikov predlog. Na to je dr. Pattai naznanil, tia bo prihodnja seja v torek ob 10. dopoldne. Konferenca obstrukcijskih strank. Dunaj, 9. julija. Po seji poslanske zbornice so imeli zastopniki oh-strukcionistiških strank skupno konferenco, ki je trajala poldrugo uro. Na konferenci so konstatirali, da je v vladnem komunikeju o pogajanjih med vlado in ohstrukcioniškinii strankami mnogo bistvenih netočnosti. Seja klubskih načelnikov. Dunaj, 9. julija. Dr. Lueger, dr. Glabinski in dr. Svlvester so sklicati na danes ob 4. popoldne sejo vseh klubskih načelnikov. Hrvatsko - srbska koalicija. Budimpešta, 9. julija. Hi vatsko-srbska koalicija ima danes popoldne ob 5. sejo, na kateri bo delegat Šupilo predložil besedilo deklaracije, ki jo bo v imenu koalicije preči4, al v jutrišnji seji poslanske zbornice povodom ponovnega imenovanj« \Veker-lejevega kabineta. Bolezen kralja Petra. Belgrad, 9. julija. Na posledicah padca s konja je kralj Peter dokaj nevarno obolel. Po nasvetu zdravnikov se pojde zdravit v kopališče Ribarska, kjer ostane dva meseca. Spremlja ga prestolonaslednik Aleksander. Izlet bolgarskih »Junakov« v Rusijo. Sofija, 9. julija. Dne 15. t. m. priredi zveza bolgarskih sokolski h društev ».Junak« izlet na Rusko Izleta se udeleži okrog 2000 »Junakov«. Izletniki iz severne Bolgarske se vkrcajo v Varni, oni iz južne Bolgarske pa v Burgasu ter se peljejo na pamiku »Veliki knez Alcksej« v Odeso. General Galliffet umrl. Pariz, 9. julija. Tu je po daljši bolezni umrl znani general Galliffet. Pokojnik je bil pred leti vojni minister. Prestolonaslednik na potu na Romunsko. Dunaj, dne 9. julija. Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand se danes popoldne odpelje v Sinajo na poset romunske kraljevske dvojice. Cesar na počitnicah. Dunaj, dne 9. julija. Cesar se odpelje v Išl v pondeljek ob V48. zjutraj. V Išlu ostane dva meseca. Poljaki in pooblastilni zakon. Dunaj, dne 9. julija. »Poljski klub« je odklonil predlog, da bi bilo njegovim članom dovoljeno glasovati proti pooblastilnemu zakonu. Sprejel pa je predlog, da se lahko člani pri glasovanju o tem zakonu absen-tirajo. Imenovanje novega nemškega kancelar ja. Berlin, 9. julija. »Tagblatt« javlja, da pride cesar Viljem tekom prihodnjega tedna v Berolin, da imenuje naslednika knezu Biilowu na mestu državnega kancelarja. Cenjen* naročnike, katerim je potekla mesečna* četrtletna aj Xe najdražje, ampak najcenejše so Pekalete, ker se zelo ■Hokuhajo in se jih malo potrebuje ! 6 2003 2 j Ustna voda : „EUODIN" Specijalite za badlllce. I 48i3 Glavna zaloga lekarna 29 j Ob. pl. Trokfeu v Ljubi oni. ^ Jmrli so v Ljubljani. Dne 3 julija: Karel Oblak, pečar. 33 let, Opekarska cesta 15 — Jera Goloversek, gostija, 73 let, Radeckega cesta II. Dne 4 julija: Ana Kerž č, ključ, rje v a hčiy 2 in pol n eseca, Dolenjska cesta 5 Dne 5. julija: Viljem Prohinar, uradnega sluge sin, ti mesecev, Sodnijske ulice 5 Dne 6. fuhja: Ana Steinberger, usmiljen-ka, 49 let, Radeckega cesta U. V deželni bolnici: Dne 76 junija: Anton Ogrin, delavec, 20 let — Karel Spreitztr, krojač, 42 let — Jakob Erbežnik, dninar, 57 let — Josip Avbel, železniški delavec. Dne 2j. junija: Terezija Nachtigal, prodajalka, 45 let. Žitne cene v Budimpešti. 9 julija 1909. Pšenica za oktober Rž za o k t. Koruza za julij Koruza za maj O ?es za okt. 19oQ 1909 19 0 HOJ 7 75 7 97 766 za 50 kg K 13 77 za 50 kg K 10 za 50 kg K n 50 kg K za 50 kg K Bfeht«%: Nespremenjeno. usteoniogttno poročilo, "-ttaa nmd morjem 306 3. Srednji nadnl tlak 7U0 mm Cas Taoja Stinjt aara-motra 1» B 5 Vetrovi Nebo ▼ VSM H J5 8 p. a*. 9 7. zj. 2. pop. 731 9 732*3 730 7 12 2 si j vzhod oblačno io l brezvetr. \ megla 21 8 sr. j zahod dež 5rednja rćerajsnja temperatur 12 3, norm. 19 n Padavina * 24 urab 12 8 mm. Zahvala. Za vse iskrene dckaze srčnega sočutja povodom nenadomestne izgube gospoda 2570 Josipa podboja kakor tudi za časteče spremstvo pri pogrebu izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znane m pre-srčno zahvalo. Posoej pa se zahvaljujemo si županstvu, gg uradnikom, si orož-niški in finančni straži, čast duhovščini in vsem tržanom kakor tudi posameznikom iz Dvora za mnogobrojno udeležbo na zadnji poti. Žužemberk, 9. julija 1909. Žalujoča rodbina podboj. Nova enonadstropna uilo v Ljubljani z idilično in mirno lego ter lepim vrtom, se preda pod ugodnimi pogoji. Pismena vprašanja pod ,VJla 36* na nprav. „Slov. Naroda". 2164-6 2558—1 vajenec se sprejmeta tako i v trajno delo pri Blatu PetriĆU, mizarskem mojstru v Sodratiol pri Ribotcl. Ženltnn ponudba. 251etni mladenič lepe vna-njosti, plavoias in v dobri službi, tudi sam premožen, se želi takoj poročiti s premožno gospodično ali mlado vdovo 2556 Dopisi do tO. t aa. pod V nedelja dne II. julija ftttk KONCERT slevanekofa oddelka HT itrajkajece Slov. Filharmonije ebetejeeesa Is •smmmIbIUi Boliln o Rožni dolini Začeček ob 4. popoldne, f stop prost. Želeti te, da občinstvo v kar največjem Številu pribiti na ta koncert ter a tem pripomore slovanskim godcem do vztrajnosti. Proetovoljnt darovi v prid štrajka ločim m hvaleino sprejemajo. 2569 1 Cd. Slaimer ne ordinira od 10. do Z6. t. m. vetja ¥#0| lafbaofiđi aH p* tudi v brenta h. 261 v-5 Naslov ▼ ^ —7>, rifrVTfW rivulitvu „8*. Nar.14 4- istrstalFia mi lastni pridelek po M—16 kron ki od 66 1 Dftpiej franko pr staja Siooiole se dobi pri AatOM Vatla, Steciele, Istra. 553—1 Iv. Ltoičar umetni in trg. vrtnar Ijubljana, Kolezijske nI. 16 se priporoča za ^ naaadltoV vrtov, parkov- S kalkraov> — Velika lakira oveteeik in llstnatik rastlin, vrtalo, prezisnnie&k ovotlio (perene), krasna cvetlična graaovja, koBiloro, ovetlioe za okna in balkone. C Izvrtuje tepke, vence io bukete aa rasne prilike. Oelo umetniško ok e ta po 1542 14 Trgovina s cetlieami itd. Naročila na deželo hitro In veetno Strti pod teškim udarcem usode, sporočamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem srce pretresujočo vest, da je Vsega-mo^očni poklical našega iskreno ljubljenega soproga, dobrotljivega očeta, dragega brata in svaka, gospoda Karla Lenčeta veletržca in posestnika na Laverci pri Ljubljani po kratki a mučni bolezni, previdenega s svetotajatvi za umirajoče, v 47. letu njegove starosti, danes proti 3. uri zjutraj, v boljše življenje. Zemeljske ostanke predragega rajnika poneso v nedeljo, dne II t. m. ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti na Laverci, na njivo božjo v Rudnik Sv. zadušne maše bodo služili v več cerkvah. Na Laverci, dne 9 junija 1909. 25b6 Karel Sin Vojteh Sapecki zet Beti Lenče svakinja Brtfc.se. roj Arrocher °"«* s°Pr°Sa- Jo.lp CfcMČ. Terezloa omo. dr Jenkova .. bra< svata. Samo 6 dni Prancoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta v Ameriko. Veljavne veane llete In brezplačna pojeanlle daje aa vae alovenake pokrajine ■nT" V 2049—7 oblastveno potrjena potovalna pisarna Cjubljana Đutajska cesta 18 tjvMj v novi alat pri Anton Arcan stavbni* mlinov in žag v Št. 9ar|« ek ielsaalcl aa Štajerskepa se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje mlinov in žag tm*i m sojino vat«. 2232-5 Izdelujem po najnižjih oenah, iapridevale ne razpolago. 9TLo3ni $atcm z>a darhofie &tot>\ i fic Ljubljana, Ijetel „pri Nloliču", Ljubljena (nasptoti glavne poŠte) ptipotoJa Jamske lA.sCiitie v vcftfzi ii-tnti otrti&e, cx*ett\će, f>ex*?a, .-Ivitvitcrte yvuii>&i tno3^^i 6£|0fi$t*P jnti-aHi cene. Trgovsko obrtna zadruga v Ijubljani reglatrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja, da se je izpremenilo besedilo tvrdke v toliko, da se v naprej glasi Trgovsko-obrtna banka v Ljubljani reglatrovana zadruga z omejeno zavezo. Sprafema vloge na knjižice: In na tekoči E a kom p tira trgovske menice, tuzemske En. račun ter jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga po 4' 2°0; rentni davek plačuje banka iz svojega D sponira se lahko na poljuben način brez odpovedi. Dovoljuje kredite na najrazličnejše načine. inozemske. Daje predajmo na vred no ste papirje. Preekrtonje novčenja na vsa tuzemsarc* Ljubljana petra ee^ta 5t. 8. 15Č6-34 Jplošno kreditno društvo 1 2430 3 v Gosposki ulici št. 7 sprejema hranilne vloge In vloge na tekoči račun In jlk obrestuje a L jnlijen 1909 po 43/4% brez odbitka rentnega davka; eakooiptlra menice in daje posolila na osebni kredit po 51 x% do 6 t%. Lastno »premoženje snasa v deležih in zakladih K 179 7^>5 55 Skupna aktiva............„ 1.242 166 77 Denarni promet v letu 1908...... . m 6,296 087 46 Zakvala in priporočilo« Vsem svojim dosedanjim cenjenim gostom in slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzela restauracijo pri „Bobenttu" na Gtincah kjer bodem točila pristna vina In nivo ter vodila iiborno knnlnlo pri restavraciji je lep senčnat vrl. = Zahvaljujem se svojim dosedanjim čestitim goatom za zaupanje ter se priporočam vsem za nadaljno naklonjenost in prijazen obisk z vsem spoštovanjem j*. RUS Mvsa oeotUnlćaraa na Drenlko 2567 1 Uaaja peaej ped take maisjlk aefajt, ke Je aa hSLHVIJA** - - - - vaajejann© zavarovalna kan k a v Pragi. • - . . Ilon.fondi: 4l9M#e4>4t01 K. laploOono edikndnJiio In kepttallje 97,ei4^ao-97 K. Po Toilfcooti draga vzajemna saTaroTalnica nate države ZevaraJ« pealeeja tat Skede esejeje tak^ hi Ušiva BajaoUii Deveoeje ai v pealal^ mm Izdajatelj la odgovorni nrednlk Sneto P nataal osa doku .4 HavSsmvJ 8078