O oddihu in o tem, kako smo ga delavci Mercatorja preživeli, smo letos tudi v poletnih izdajah našega glasila bolj malo pisali. Zaradi obilice delovnih tem smo raziskavo o počitnicah odlagali vse do avgusta, s katerim se nas bo večina vrnila z žgočega sonca in obalne turistične gneče spet k delovnim opravilom in nalogam. Oddihu kot pomembni sestavini našega pretežno delovnega življenjskega ritma se oddolžujemo z reportažnim zapisom o Počitniški skupnosti Krško v Nerezinah na otoku Lošinju, kjer lahko preživlja dopust po 80 delavcev iz nekaterih naših organizacij. Več preberite na strani 8 in 9. Foto Matjaž Marinček
Iz dela organov SOZD O Iz dela organov SOZD • Iz dela organov SOZD
Center za obveščanje
Skupna seja družbenopolitični]! organizacij in 7. zasedanje delavskega sveta SOZD
V mesecu avgustu so organi na ravni sestavljene organizacije Mercator sklicali dve pomembni seji. Ker sovpadata z zaključkom redakcije, vas moremo seznaniti le s problematiko oziroma dnevnimi redi, o sklepih pa bomo poročali v naši številki za september.
Skupna seja KO sindikata in KS mladine - 25. avgusta 1980
Skupna seja koordinacijskih organov obeh družbeno političnih organizacij v sozdu je sklicana iz razloga, ker imata obe organizaciji v tej fazi samoupravnih postopkov na ravni sozda isto vlogo in naloge.
V prvi vrsti naj podata na skupni seji oceno predloga smernic srednjeročnega razvoja SOZD Mercator v obdobju 1981-1985.
Smernice so bile v fazi priprave delovnega osnutka obravnavane na seji poslovodnega sveta SOZD (kolegij direktorjev) 14. maja letos. Po njej so bile obravnavane na seji izvršilnega odbora 19. maja, ki jih je poslal v poprejšnjo obravnavo vsem organom TOZD in DO v sestavu Mercatorja. Obravnava je trajala do 15. junija, oziroma vse do ponovne seje IO dne 30. 7. 1980, ko je bil oblikovan na podlagi prispelih pripomb iz obravnave predlog za delavski svet. Svojo oceno smernic naj bi podala tudi oba koordinacijska organa DPO in posredovala na 7. zasedanje delavskega sveta SOZD.
Na avgustovski seji naj bi se delegati sindikalnih in mladinskih organizacij v Mercatorju opredelili tudi do predloga obeh družbenih dogovorov, ki so ju oblikovali Zveza sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Oba družbena dogovora bosta predmet javne razprave v Sloveniji v mesecu septembru. Dokumenta se imenujeta:
Družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Družbeni dogovor o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog.
Dogovora zajemata oz. urejata tvarino, ki je delno obsežena v Mercatorjevi Resoluciji o dopolnitvah uresničevanja srednjeročnega plana SOZD Mercator v letu 1980. To resolucijo je sprejel delavski svet SOZD 19. marca 1980, objavljena pa je bila kot priloga glasilu isti mesec. Toliko o osrednjih dveh točkah seje KO sindi-
kata in KS ZSMS, ki bo dne 25. 8. 1980 v Ljubljani.
7. zasedanje delavskega sveta SOZD -27. avgusta 1980
Osrednja točka tega zasedanja je sprejem smernic srednjeročnega razvoja SOZD Mercator v obdobju 1981-1985, o čemer smo navedli nekaj več podatkov v prvem delu tega poročila. Predlog smernic bo v imenu izvršilnega odbora predložila predsednica IO, Zinka Gospodaric.
Razvojno planski sektor Delovne skupnosti SOZD je pripravil poročilo o periodničnem obračunu TOZD in DO v sestavu SOZD Mercator za prvo polletje 1980.
Tri točke so vezane na nadomestne volitve -zamenjavo delegatov v delavskem svetu ter enega člana IO. Zdaj nam je že znano, da so v M-Velepreskrbi, v TOZD Investa in TOZD Spec-trum, izvolili za delegata Petra Škerlavaja, v Delovni skupnosti SOZD pa Marka Žagarja.
Predsednik komisije, ki je zadolžen za pripravo osnutka sprememb samoupravnega sporazuma, ki ureja področje medsebojne menjave dela med delavci delovne skupnosti SOZD in delavci TOZD ter DO, bo poročal o poteku priprave tega akta za sprejem, ki pa še ni predmet tega zasedanja.
Nadalje bo delavski svet obravnaval predlog za izstavitev garancijskih izjav za zagotovitev vračil investicijskih kreditov, ki so bili odobreni za izgradnjo blagovne hiše v Lenartu. Predlagatelj je Interna banka.
Podana bodo še poročila o izvajanju sklepov, predvsem v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti združevanja sredstev po pravilniku o oblikovanju in koriščenju sredstev skupne porabe - za letošnje tri prosilce.
Sprejet bo ugotovitveni sklep o pristopu organizacij v sestavu SOZD k novemu sporazumu o delitvi nepremičnim upravno-poslovnih prostorov v Ljubljani.
Posebna točka je namenja razpravi o izvajanju stabilizacijskih ukrepov, predvsem z vidika resolucije SOZD.
V tem mesecu je naš novinar obiskal Temeljno organizacijo kooperantov Kooperacija pri Mercator-Agrokombinatu v Krškem. V vasi Gorica pri Brestanici imajo trije kooperanti te organizacije skupaj sedem hektarov nasadov jablan in sestavljajo sadjarsko skupnost. Na posnetku je dveletni nasad, v katerem bodo že letos nabrali nekaj zabojev jabolk. Več o tem ter o sadjarstvu, vinogradništvu ter o delu pospeševalne službe pri TOK Kooperacija v Krškem preberite na strani 7. Foto Jože Rozman
seja izvršilnega odbora delavskega sveta SOZD
Mercator
GLASILO DELAVCEV IN ZDRUŽENIH KMETOV
Center za obveščanje
LETO XVII	Ljubljana, avgust 1980	št.: 8
. Sedma seja izvršilnega odbora delavskega sveta SOZD Mercator je bila 30. Julija 1980 v Ljubljani. Vodila jo je predsednica IO Zinka Gospodarič.
Člani so obravnavali delovni 0snutek sprememb in dopolnitev ^ttioupravnega sporazuma o ^edsebojnih pravicah, obvezno-in odgovornostih Delovne kupnosti SOZD in delavcev UJZD in DO, združenih v SOZD Men
'cator, n. sub. o. in predloge za
Prernembo in dopolnitev osnut-a smernic razvoja SOZD Merca-ohrZa obdobie 1981-85, ki so bile Pukovane v javni oziroma po-K .nji obravnavi v tozdih in de-YPih organizacijah.
^ Osnutek predloga sprememb in zu p0^ndev samoupravnega spora-Vg1119 0 medsebojnih pravicah, ob-znostih in odgovornostih je pri-jmavda strokovna komisija, ki jo je g^koval generalni direktor kj Naloga komisije je bila us-ne mtev obstoječega samouprav-kon9 sPorazuma z intencijami za-^ a o skupnih osnovah svobo-steVonjave dela in zakona o si-družbenega planiranja in o bel e,nem Planu SR Slovenije.
0 komisije je vodil Metod
Škerjanc, dipl. oec., delavec M-Hoteli gostinstvo, ki je izvršilnemu odboru poročal o delu komisije in utemeljil izhodišča za pripravo delovnega gradiva. Pri tem je poudaril predvsem naslednje: dosledna uveljavitev določb zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela nalaga v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih določitev vrsto del z opredelitvijo obsega zahtevnosti, temeljne pogoje o številu in strokovni usposobljenosti delavcev, ki jo terja opravljanje dogovorjenih del, osnove in merila za pridobivanje celotnega prihodka oziroma dohodka delovne skupnosti. Določitev teh elementov v samoupravnem sporazumu bi ob vsakoletni spremembi teh elementov sprožila nov samoupravni postopek za spremembo sporazuma. Taka rešitev pa je s stališča smotrnosti neprimerna. Zato je komisija predlagala, da se medsebojna razmerja med delavci delovne skup-
nosti in delavci TOZD in DO vzpostavljajo na podlagi letnega planskega akta Delovne skupnosti SOZD Mercator, ki vsebuje kvantifikacijo prej navedenih prvin. S tako opredelitvijo vloge in pomena letnega planskega akta Delovne skupnosti SOZD je Delovna skupnost SOZD dolžna pripraviti kakovosten program dela skupno s kvantifikacijo del oziroma nalog za uresničitev skupno dogovorjenih zadev in ga ponuditi v poprejšnjo obravnavo delavcem v TOZD in DO. Objektivna, strokovna, samoupravna in politična ocena programa dela oziroma letnega planskega akta Delovne skupnosti SOZD v TOZD in DO je podlaga za dokončen sprejem letnega planskega akta Delovne skupnosti SOZD. Na podlagi sprejetega letnega planskega akta Delovne skupnosti SOZD se vzpostavljajo medsebojna razmerja med delavci Delovne skupnosti SOZD in delavci TOZD in DO, t. j. uresničujejo se medsebojne pravice, obvez-
nosti in odgovornosti, ki so načelno opredeljene v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci Delovne skupnosti SOZD in delavci TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator, in samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD Mercator.
Strokovna komisija je predlagala določitev nove osnove za obračunavanje prispevka TOZD in DO za delo in razvoj delovne skupnosti SOZD v korigiran dohodek TOZD oziroma DO. Korigiran dohodek TOZD oz. DO je dosežen dohodek TOZD oz. DO, zmanjšan za povprečni odstotek osebne in skupne porabe služb TOZD in DO in prispevek TOZD za delovno skupnost delovne organizacije, v katero je TOZD združena. Kot službe TOZD in DO so mišljene splošne službe TOZD oziroma DO. Strokovna komisija je v delovnem gradivu opredelila tudi t. i. »dvojno odgovornost« delavcev delovne skupnosti s posebnimi odgovornostmi in pooblastili. t. j. določila iz odgovornosti do organov in delavcev SOZD in odgovornosti do organov in delavcev delovne skupnosti.
V zvezi z določitvijo področij dela, ki se opravljajo v Delovni skupnosti SOZD, je strokovna komisija predlagala, da bi Delovna skupnost SOZD na novo opredelila de-
lovna področja, tako da bi samoupravni sporazum vseboval le makro opredelitve, mikro opredelitve pa bi bile razvidne iz letnega planskega akta delovne skupnosti SOZD.
Na podlagi poročila predsednika komisije so člani IO z nekaterimi manjšimi oziroma formalnejši-mi dopolnitvami sprejeli delovno gradivo strokovne komisije in določili predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Delovno skupnostjo SOZD in delavci TOZD in DO, združenih v SOZD, in sklenili, da gre predlog v poprejšnjo obravnavo v TOZD in DO, ki traja do 15. septembra 1980.
Smernice razvoja SOZD Mercator za obdobje 1981-85 so po sklepu IO dopolnjene v poglavju »Investicije«, in sicer z dopolnjenimi predlogi M-Interne banke in delovne organizacije M-Sadje zelenjava. Pripombe M-Nanosa, TOZD Indus Koper,, j e IO zavrnil. Zavrnitev je utemeljil z že sprejeto usmeritvijo politike M-Inteme banke. S pripombami M-IB in DO M-Sadje zelenjava dopolnjene smernice razvoja SOZD Mercator za obdobje 1981-1985 bo obravnaval oziroma sprejel delavski svet SOZD Mercator na svojem rednem zasedanju.
Vesna Blehveis
ZK o kmetijstvu in preskrbi
Prispevek generalnega direktorja SOZD Mercator na seji mestne konference ZKS Ljubljana
Razočaranja se ne smejo ponoviti
Vprašanja razvoja kmetijske proizvodnje in preskrbe s hrano so bila postavljena na dnevni red skupne seje članov mestne konference ZKS Ljubljana (70f članov) in predstavnikov medobčinskih svetov ZKS ljubljanske regije. Sestanka, ki je bil 9. junija letos v Ljubljani, so se udeležili še predstavniki Zadružne zveze Slovenije, SIS za preskrbo mesta Ljubljane, Kmetijskega inštituta in nekaterih kmetijskih zadrug, SLO ter direktorji večjih organizacij združenega dela, ki so zadolžene za proizvodnjo, predelavo in preskrbo s hrano.
Generalni direktor sozda Mercator, Miran Goslar, je ob tej priložnosti podal šest konkretnih predlogov, ki so bili vključeni v zaključke konference, in jih na tem mestu zaradi njihovega pomena priobčujemo.
Zanesljiv položaj tistih, ki proizvajajo hrano
»Prvi predlog ima v bistvu karakter načela in bi moral priti do izraza dosledno v naši politiki, to je, da za Ljubljano kot velikega potrošnika ne sme biti pomembna samo čimboljša preskrba s hrano, ampak prav tako tudi družbeni položaj in ekonomski pogoji, v katerih delajo proizvajalci, ki jo preskrbujejo. Mislim, da bi to misel morali na vsak način vključiti v naše zaključke.
Naslednje vprašanje je vprašanje ocene dosedanjega dela SIS za preskrbo. Mislim, da je ta samoupravna interesna skupnost v tem kratkem obdobju resnično opravičila obstoj in je zelo uspelo uveljavila svojo intervencijsko vlogo. Ta samoupravna interesna skupnost je lahko primer, kako naj v velikih potrošnih centrih te skupnosti delujejo, kot mesto ugotavljanja potreb, kot mesto planiranja in bilansiranja, kot mesto intervencije, preko katere družbenopolitične skupnosti aktivno vplivajo na razvoj proizvodnje, bodisi z investicijskimi bodisi z intervencijskimi sredstvi, tam, kjer smatrajo za potrebno.
Jasno je, da je učinkovitost take politike odvisna tudi od obsega sredstev, s katerimi bo samoupravna interesna skupnost razpolagala.
Drugi predlog, ki ga dajem: ustvariti trajno osnovo za finansiranje samoupravne interesne skupnosti za preskrbo Ljubljane in podpirati prizadevanja, da v Ljubljani, v vseh občinah, zagotovimo večji obseg sredstev kot doslej, da bo ta intervencija uspešna, bodisi v okviru proračunske politike bodisi v okviru direktnih virov za financiranje te samoupravne interesne skupnosti, z enim samim ciljem, da maksimalno izkoristimo pogoje za stabilno in organizirano proizvodnjo. Poudarek je predvsem na stabilni proizvodnji v širšem proizvodnem zaledju Ljubljane, in sicer samo tiste proizvodnje, ki je ' zasnovana na trajnih odnosih z določenimi proizvajalci. Torej, podpirati je treba samo tisto, kar temelji na dolgoročnih pogodbenih in trajnih odnosih, ne pa tisto, kar se zdaj konjunkturno pojavlja, zdaj pa ne itd.
Kriterij morajo biti blagovni tokovi
Mislim, da je material, ki nam je bil posredovan, in ki nosi naslov »Kmetijstvo in preskrba Ljubljane«, dober. Mislim, da je tudi dobra osnova za zaključke, zlasti tisti deli, ki govorijo na splošno o politiki, ki jo je treba v Ljubljani zagotoviti.
Morda je priloga, ki nosi naslov »Informacija o poslovanju organizacij združenega dela s področja kmetijstva na območju ljubljanske regije« nekoliko problematična v tem smislu, ker bi jo lahko napačno razumeli. Če bi jo namreč pojmovali tako, kot da nas zanima ekonomski položaj samo tistih organizacij združenega dela, ki imajo tukaj, v Ljubljani ali v regiji svoj sedež, potem bi zgrešili. Pri tem celo vemo, da nekatere od teh organizacij niti niso najpomembnejše v oskrbi Ljubljane, medtem ko nekatere druge, ki imajo sedež izven tako imenovane ljubljanske regije, praktično vso svojo proizvodnjo usmerjajo v Ljubljano. Skratka, kriterij bi nam morali biti blagovni tokovi - in to je tretji predlog, ki ga dajem in ki bi ga morali na nek način vključiti v zaključke - da niti samoupravna
interesna skupnost za preskrbo Ljubljane niti kakršenkoli organ občinskih skupščin, oziroma skupščine mesta Ljubljane ne bi smel ukrepov svoje intervencijske politike sprejemati po kriteriju sedeža organizacij združenega dela, pač pa po kriteriju pomena in obsega blagovnih tokov in vloge, ki jo imajo posamezne organizacije v preskrbi Ljubljane; zopet kot trajni pogodbeni oskrbovalci ne glede na to, kje imajo sedež. Mislim, da bi morala biti ta politika zelo jasno poudarjena v naši usmerjenosti, v usmeritvi te konference.
Poleg tega ne gre samo za kmetijske organizacije, ki so naštete, ker konec koncev stalno govorimo o dohodkovnih povezavah, o repropovezavah itd. To se pravi, da ne moremo kmetijskih organizacij obravnavati ločeno od drugih organizacij združenega dela, bodisi živilske industrije, predelave, trgovine itd., ki se ukvarjajo s temi proizvodi.
Razočaranja se ne smejo ponoviti
Naslednje vprašanje je vprašanje naše intervencijske politike, ki bi verjetno morala biti v največji meri usmerjena v živinorejo, in to preprosto zato, ker je tu največ administriranja, ki zavira to proizvodnjo, in drugič, ker imamo tu največje naravne neizkoriščene možnosti. To vsi ugotavljamo, samo kaj dosti nismo storili. Mislim, da moramo biti realni celo v tem, da verjetno ni kakšnih posebnih možnosti, da bi se zvezna ekonomska politika do živinoreje kaj dosti spremenila - ta politika pa je v bistvu diskriminacijska do živinoreje. Tu imamo že dolga leta de-presirane cene. Prednost ima poljedelstvo, položaj drugih delov združenega dela v reprodukcijskem procesu pa je v bistvu neenakopraven. Tolerira se rast cen v surovinski osnovi, v koruzi in re-promaterialih, ne da bi istočasno sprejeli ustrezne konsekvence v živinoreji, v mesni predelavi in trgovini. Posledica so velika razočaranja, ki so jih doživeli proizvajalci - omenili smo že prazne hleve itd. Ta razočaranja se ne smejo ponoviti, zlasti ne v kooperacijski proizvodnji, kjer imamo velike rezerve, kjer lahko povečamo z znatno manjšimi investicijskimi vložki in tudi z mnogo večjo lastno krmno bazo v samih kmetijskih gospodarstvih kmetov kooperantov. Verjetno moramo računati tu-, di v bodoče na področju živinoreje, da bomo še dosti časa v kleščah med povečanimi cenami in reprodukcijskimi stroški na eni strani in depresirano maloprodajno ceno mesa, pa tudi mleka, na drugi strani.
Pri tem pa imajo do zdaj najslabše izkušnje klavnice in predelava, ki smo jih morali reševati s pokrivanjem izgub itd. Zdaj se npr. zopet začenja tisti proces, ki je običajen, ko nekateri efekti povečanja cen mesa iz decembra počasi izginjajo in že rastejo izgube.
Zagotoviti trajno sposobnost za kritje razlik v ceni
Iz tega, kar sem zdaj govoril, izhaja četrti predlog, ki ga dajem,
da bi intervencija Ljubljane bila najpomembnejša prav v tem, da ne glede na takšno politiko cen zagotovi proizvajalcem, ki Ljubljano trajno oskrbujejo, stabilen in ekonomsko stimulativen položaj, s tem pa svojim občanom dovolj mesa, mleka in izdelkov na osnovi tega. Bistvo tega predloga je dinamični model politike cen, ki delavcem in kmetom v vseh fazah reprodukcijskega procesa omogoča dohodkovno enakopraven položaj. Bistvo predloga je v naslednjem: da vzpostavimo s svojo intervencijsko politiko dinamično pariteto med ceno koruze (kot najpomembnejšim indi-
katorjem vhodnih reprodukcijskih stroškov v živinoreji), odkupno ceno žive teže mesa in maloprodajno ceno. Se pravi, da te tri elemente neprestano vzdržujemo v nekem konstantnem razmerju, kar pomeni, da bi proizvajalcem -ponavljam, samo organiziranim in trajno pogodbenim, ne pa vsakršnim - zagotovili trajni odnos v razmerju 1:8,5 med ceno koruze
stajajo v proizvodnji zaradi teh oscilacij. Mnogo kmetov, tudi mladih, se odloča za to proizvodnjo; na desetine jih je že, ki so zapustili delo v družbenem sektorju in se posvetili tej proizvodnji. To se pravi, imamo zaupanje in ne smemo dopustiti, da bi prišlo do novih razočaranj. Zato moramo na tej osnovi graditi naprej v organizirani kooperacijski proizvodnji, ki mora biti podprta z ustreznimi investicijskimi finančnimi sredstvi. To investicijo moramo tako tempirati, da bomo trajno sposobni plačevati proizvajalcem živo težo v navedenem razmerju. To bi praktično pomenilo kompenzacijo samoupravne interesne skupnosti, kot pokritje razlik v ceni med takoimenovano določeno odkupno ceno, ki jo določa ŽPS, in dejansko tržno ceno žive teže mesa.
Da bo stvar bolj jasna, bom navedel primer: Sedanja maloprodajna cena je določena na bazi predvidene odkupne cene (govorimo okroglo) 35 din za kg žive teže mlade pitane govedi; cena koruze je že 5 din, celo več; razmerju 1:8,5 bi torej ustrezala cena 42,50 din, ne pa 35 din. Razlika torej, 7,50
obliki velikih družbenih sredstev za pokrivanje izgub, za katere vemo, da jih moramo potem na koncu odpisovati itd. Samo tak odnos zagotavlja zanesljiv položaj proizvajalcev in rast proizvodnje.
Naj bo dražje, kar je boljše
Peti predlog, ki ga dajem, se nanaša na cene in izhaja iz predpostavke, da so naša intervencijska sredstva omejena, da jih nikoli ne bo dovolj in da se zaradi tega moramo osredotočiti na najnujnejše. Mislim, da sta tu samo dve smeri: živinoreja, konkretno: mleko in meso; pa celo samo določene vrste mesa. Ostalo moramo reševati s hitrejšim prilagajanjem maloprodajnih cen. Bistvo tega petega predloga je v tem, da bi se morali zavzemati za to, da so cene vseh boljših vrst mesa in vseh trajnih in poltrajnih mesnih izdelkov oblikovane po tržnih razmerah -naj bo pač dražje tisto, kar je boljše. V sedanjih pogojih pa zlasti v predelovalni industriji rešujemo svoj ekonomski položaj s tem, da tekmujemo med seboj, kdo bo dal v izdelek čim slabšo surovino in na ta način lovil svoj dohodek, namesto da bi ga lovil s kakovostjo,
Kancijan Hvastija: Hlevček
in živo težo mesnatih prašičev.
To pomeni, če izhodiščni ceni koruze in navedenemu razmerju maloprodajna cena ne ustreza več, mora slediti intervencija. Poti pa sta samo dve: ali povišanje cen, ali pa ustrezna kompenzacija za razliko, ki je nastala v predlaganem razmerju. To je edina pot, da bi se izognili težkim posledicam, ki na-
din, bi morala biti intervencija s strani Ljubljane. Bistvo predloga je v tem, da vnaprej zagotavljamo trajne stimulativne odnose, ne pa da naknadno gasimo z družbenimi sredstvi, npr. pokrivanjem izgub. Kajti vnaprej zagotovljen trajni odnos in intervencija, ki stimulira proizvodnjo, sta mnogo bolj zdrava, kot pa gašenje požara, zopet v
Kancijan Hvastija: Koruza
in seveda z ustrezno ceno, ki ustreza tej kakovosti.
Šesti, zadnji predlog, se nanaša na tisto, o čemer je bilo že govora in kar mislim, da bi res morali podpreti, to je problem pokrivanja izgub, mislim starih, pa tudi novih, ki nas še čakajo. Mislim, da bi morali zavzeti stališče, da bi intervencija v obliki pokrivanja izgub bila pravzaprav samo izjemna in začasna rešitev, ker če bi vzpostavili politiko, kot je predložena, potem nam tega ne bi bilo treba delati. V preteklosti, to je sicer treba priznati, so bili tudi krediti iz skladov skupnih rezerv dobrodošla pomoč, ki je rešila mnoge organizacije združenega dela družbene proizvodnje, zlasti mlečnih farm in klavnic, iz težkega položaja. Pomoč je bila dobrodošla, vendar organizacije združenega dela, ki so to pomoč dobile, objektivno niso v stanju, da bi vračale ta sredstva, ne da bi poslabšale svojo že sicer slabo ali pa neakumulativno situacijo. Zato bi predlagal, da podpremo predloge, da te obstoječe kredite pretvorimo v nepovratna sredstva, jih torej odpišemo in priporočimo upravljalcem občinskih skladov skupnih rezerv, da to čimprej uresničijo, pa četudi z ustreznimi samoupravnimi sporazumi z organizacijami združenega dela. Če pa to ne bo mogoče, tedaj je treba vsaj zagotoviti podaljšanje rokov vračil in znižanje obresti na simbolično višino, ker so tudi te znatna obremenitev.
Sklep
Mislim, da bo ta konferenca zelo uspela, če bomo uspeli zaključke konkretno formulirati na osnovi današnje razprave, in če bodo konkretni predlogi, ki jih bomo dali, potem sprejeti tudi v konkretnih sklepih, odlokih itd. občinskih skupščin, tako da bi bile občinske skupščine po tej konferenci nekako zadolžene za hitro io učinkovito ukrepanje. Kajti na ta način bi lahko nadaljevali s politi' ko, ki jo je samoupravna interesna skupnost za preskrbo do zdaj že uspešno uveljavila.
O delu centrov za AOP v Mercatorju
Alenka Srdič — Center za AOP
Računalništvo vse manj neznanka
Pred dobrim letom so mi predlagali, naj se zaposlim v računskem centru v Delovni skupnosti SOZD Mercator. Povabilo sem brez oklevanja sprejela, čeprav v tistem času nihče ni imel pohvalnih besed za delo računalničarjev. Precej ljudi mi je kar naravnost prijateljsko svetovalo, naj ne rinem v brezuspešen posel, pa tudi taki so se našli, ki so me pomilovali. Danes, po enem letu, je situacija povsem drugačna, zahvaljujoč predvsem vsem delavcem v centru in novemu računalniškemu sistemu ter skupnemu prizadevanju vseh delavcev, tako da me delo med njimi veseli.
Že pred časom mi je urednik Priporočil, naj napišem nekaj o AOP, take stvari pač, kot jih vidim in doživljam. Nikakor nisem mogla strniti vseh svojih opažanj iz skromnih izkušenj, danes, po letu dni dela v RC pa računalništvo zame ni več področje, ki bi bilo neznanka, saj so mi sodelavci omogočili celo kratek tečaj iz AOP.
Če stvari objektivno sodim, potem lahko ugotovim, da se je položaj spremenil. Z nabavo računal-
nika PDF 134 in 170 za Ptuj smo dosegli zamenjavo prejšnjega sistema NCR z modernejšim. Me-ojava sistema v Ljubljani je povzročila delavcem dokaj težav. Zamenjati računalniški sistem, pomeni preprogramirati vse že izdelane programe in jih prilagoditi
novemu sistemu. V Ameriki obstajajo računalniki samo za pre-programiranje, njihove storitve pa so skoraj tako drage kot vrednost kupljenega novega stroja, zato vselej priporočajo centrom, da uporabljajo računalniške sisteme oziroma naprave iste firme (bodisi tuje ali domače - če je torej IBM že pri hiši, se odločimo zanj, če pa imamo PDP, nadaljujemo z računalnikom iz te družine).
Razpolagati samo z enim računalnikom in širiti obdelave do me-
ja njegovih zmogljivosti je nevarno, zato smo se odločili za nakup še enega računalnika, ki bo dopolnil obstoječi sistem. Sistem Delta pričakujemo te dni (pri Elektrotehni nam ga obljubljajo že od maja) in pomeni praktično enak sistem, kot je že v hiši, saj je domača inači-
ca PDP. Zmogljivosti se bodo podvojile, preprogramiranje pa ne bo potrebno.
Na televiziji pa tudi v dnevnem časopisju večkrat zasledimo prispevke o računalnikih, ki mejijo že na znanstveno fantastiko. O računalnikih govorijo kakor o osebi, n. pr. »bo opravil, bo registriral« in podobno. Računalniki, s kakršnimi razpolaga ogromna večina uporabnikov, so popolnoma odvisni od dveh pomembnih dejstev - od električne energije in od človeko-
vega upravljanja. Tudi pri nas se včasih na zaslonu zasveti napis: »Izključite vse terminale, ker cr-kavam!« Kaj kmalu sem odkrila, da je to ena od šal naših operaterjev, ki pa za programerje pomeni resno opozorilo. Aparatura sama res lahko z določenimi gesli opozarja, da je preobremenjena in podobno, vendar gre pri tem zgolj za tehnične lastnosti (vgrajene so določene omejitve, da ne prihaja do napak oziroma okvar).
Izjava »Računalnik se je zmo-
til,« torej ne velja, razen če gre za tehnično napako. Ker je ta naprava zapletena stvar, je prihajalo v prvem letu njegove uporabe predvsem zaradi nepoznavanja novih aparatur do vrste zapletov, predvsem po tehnični plati, ker se računalniki posameznih tvrdk bistveno razlikujejo drug od drugega. Nekatere moti že malce višja toplota, drugi so občutljivi na nihanje napetosti v električni napeljavi, zato so potrebne prezračevalne naprave, stabilizatorji in še drugi ukrepi, ki zagotavljajo nemoteno delovanje računalnika. Tehnično plat opazujem bolj »od daleč« in le toliko, da poznam le načela delovanja računalnika, bolj pa se ukvarjam z organizacijsko -ekonomsko platjo, za katero smatram, da je pri računalnikih, ki so še vedno razmeroma dragi in zahtevajo dobro šolane ljudi, še kako pomembna. Računalnik moramo izkoristiti pri opravilih, kjer nastopa množica operacij, kjer se popiše veliko papirja in kjer se zahteva vsakodnevne (ažurne) informacije. Da bi lahko določeno opravilo računalniško izvajali, potrebujemo:
- organizacijsko zasnovo projekta (to je opravilo ali delovni
proces, ki ga želimo računalniško izvajati),
-	programski del (tega pripravijo delavci v centru in v njem predpišejo vse ukaze v programskem jeziku). Tega dela ni mogoče pripraviti čez noč, pač pa traja nekaj časa. Ko je programski del gotov, (preizkusiti ga je treba še s testnimi podatki), ga ponudimo uporabnikom,
-	tretjo fazo dela predstavlja sodelovanje s posameznim uporabnikom, to je TOZD ali DO, ki bo
določene podatke računalniško obdelovala.
Zelo pomembno je, da tisti delavci, ki bodo sodelovali pri računalniški obdelavi določenih podatkov,
1.	dobro poznajo opravilo ali delovni proces, ki se na računalniku izvaja v praksi, ter
2.	preverjajo podatke, ki jih dajejo v računalnik in ki prihajajo iz računalnika.
Prav drugo fazo uporabniki če-sto zanemarjajo, češ, saj se računalnik ne zmoti. Ta že ne, napake delajo ljudje pri vnosu podatkov! Lahko tudi programski del ne ustreza določenemu uporabniku, ki ima zahteve različne od ostalih, včasih pa pride do tehnične okvare, ki povzroči, da z rezultati obdelave nismo zadovoljni. Računalniško obdelani podatki nas kljub vsemu rešijo napornih rutinskih del na računskem in pisalnem stroju, vso pozornost pa moramo zato posvetiti kontroli podatkov, kar pa zahteva večji miselni napor. Rezultate je treba vselej pregledati in seznanjati s kvaliteto obdelav izvajalce, t, j, delavce v računskem centru. Le tako se lahko izboljšuje kakovost obdelav. Uporabnik je tisti, ki lahko vpliva na kakovost podatkov v največji meri, v računskem centru se ta kakovost kaže predvsem po izvedbeni plati. Ko se na projektu pojavi več uporabnikov (npr. že 10 TOZD obdeluje računalniško osebne dohodke), je vpliv posameznega uporabnika pomemben, saj lahko s svojimi predlogi izboljša obdelavo za druge uporabnike.
Kar zadeva ekonomsko plat, pa je naše geslo, čim cenejše storitve za uporabnika in čim nižji stroški v centru. Na žalost pa se določenim velikim stroškom ne moremo izogniti. To so predvsem amortizacija in vzdrževanje sistema, ki predstavlja kar dobro petino stroškov. Poleg teh dveh, ki sta fiksna, pa so pomembni stroški papirja ter osebni dohodki. Kontrola nad stroški ter smotrno gospodarjenje s sredstvi, ki so zaupana centrom, pripelje do cen za posamezne storitve, ki so občutno nižje kot v drugih centrih.
V zadnjem letu so se računalniške obdelave v SOZD Mercator razširile. S prispetjem novega računalnika se odpirajo možnosti za nove uporabnike. Želja vseh nas je, da se nam oglasijo vsi tisti, ki imajo težave s fakturiranjem, ki izdelujejo obračune z zamudo in z velikim številom nadur, kjer ni več pregleda nad poslovanjem in ne razpolagajo niti z najnujnejšimi evidencami, zato ker evidenc na klasičen način ne zmorejo več voditi. Vsi tisti, ki že dalj časa delamo v Mercatorju, vemo, da je organizacij s takimi problemi še veliko, zato smo se za nakup dodatnega računalnika tudi odločili. Z izdelki računskih centrov se danes srečujejo vsi udeleženci v SOZD, naj gre za njihove lastne obdelave ali za dokumentacijo OZD, s katerimi poslujejo. Cilj računalničarjev v SOZD je, ponuditi vsaki OZD obdelavo, ki bi ji ustrezala in ki jo želi. To je predpogoj za obojestransko uspešno delo.
Obstoječi računalniški sistem v Mercatorjevem Centru za AOP v Ljubljani
Pregled računalniških obdelav centrov za AOP v SOZD Mercator (Ljubljana, Ptuj, Postojna) po področjih in uporabnikih Blagovno poslovanje s fakturiranjem za:
TOZD Grosist, Ljubljana TOZD Preskrba, Idrija TOZD TMI, Ljubljana TOZD Standard, Novo Mesto TOZD Izbira, Postojna TOZD Grosist, Postojna TOZD Veleprodaja, Ptuj - del skladišča Dnevno se fakturira cca 20.000 postavk in izda okoli 1000 računov. Blagovna evidenca zalog se vodi za cca 30.000 artiklov.
Obračuni OD
Računalniško se trenutno obdelujejo OD za 5000 delavcev, in sicer za sledeče uporabnike:
TOZD Grosist, Ljubljana TOZD Dolomiti, Ljubljana TOZD Grmada, Ljubljana TOZD Golovec, Ljubljana TOZD Steklo, Ljubljana TOZD Grosist, Postojna TOZD Transport, Postojna TOZD Investa Ljubljana DO M3P, Ptuj DS SOZD Ljubljana IB SOZD Ljubljana
Poleg naštetih obdelav se računalniško obdelujejo še evidenca hranilnih vlog in odkupov za TOK v Krškem, obračun transporta za TOZD Veleprodaja Ptuj, obračuni proizvodnje za TOZD Zaščita Ptuj ter obračun prometnega davka in potrošniških kreditov za TOZD Maloprodaja Ptuj.
Stabilizacijska prizadevanja v temeljnih organizacijah
Jože Renar — M-Rožnik, TOZD Grmada
V pol leta privarčevali 4 nove milijone
Stabilizacija ni zabava, temveč zahtevna in trda naloga. Na tem področju je Tozd Grmada v prvem polletju letošnjega leta, kljub številnim težavam (pomanjkanje blaga, zamrznjene marže in podobno), dosegla lepe uspehe.
V mesecu januarju smo poslova-1 še predstabilizacijsko: vse sile usmerili v priprave za spre-tein Resolucije o dopolnitvah ure-^hičevanja srednjeročnega plana *OZD Grmada za leto 1980. V razpravah o tem pomembnem aktu je Aktivno sodeloval celotni kolektiv °zda, še posebno člani družbeno Petičnih organizacij.
Temeljito predelani osnutek re-':°lucije smo soglasno sprejeli 26. eoruarja, določila pa pričeli takoj ^sledno izvajati, družbeno politične organizacije r°zda so se dobro zavedale, da je .^solucijo lahko sprejeti, težje pa v le uresničevati. Zato je bilo na ravneh dogovorjeno, da je štabno delavcem temeljito in in • ? Pojasnjevati namen, težave eilje stabilizacije.
Zn + rrne za osebne dohodke smo Oarl ° P°ve^ab» zmanjšali smo oomestila za boleznine, regresa
za prehrano in za letni dopust sta ostala nespremenjena, zamrznili pa smo tudi nagrade ob odhodu v pokoj in za delovne jubileje.
Samo pri povečanju norm (zvišanje odstotka in progresivna lestvica za osebne dohodke) je TOZD Grmada v prvih šestih mesecih letošnjega leta privarčevala 2.721.416 dinarjev pri neto osebnih dohodkih oziroma 4.082.120 dinarjev, če računamo bruto osebne dohodke.
Po neuradnih podatkih nas je v Jugoslaviji okrog 5 milijonov zaposlenih; če bi pri vsakem delavcu privarčevali toliko, kolikor privarčujemo pri našem tozdu, ti to pomenilo 40 milijard (novih) dinarjev ali slabo tretjino zveznega proračuna!
Tudi na področju investiranja smo se v prvem polletju letošnjega leta obnašali stabilizacijsko: investirali smo preudarno, samo to-
liko, kolikor imamo denarja na razpolago. Na novo letos ne bomo pričeli graditi nobenega objekta, vseeno pa imamo z novimi investicijami veliko dela.
Čeprav smo diskontno prodajalno z bifejem na Slovenčevi ulici v Ljubljani odprli že ob koncu lanskega leta, bo investicija zaključena šele letos, ko bo končana zunanja ureditev in dobavljena vsa pisarniška ter ostala oprema. Omeniti velja, da diskont, kljub velikim začetnim težavam, zelo uspešno posluje, kar dokazuje tudi polletni promet v višini skoraj 50 milijonov dinarjev.
Lani začeta gradnja potrošniškega centra v Črnučah se odvija po načrtu in računamo, da bo jeseni končana.
Načrtovana adaptacija samopostrežbe in bifeja na Titovi 351 bo realizirana jeseni, za adaptacijo na Titovi 238 pa pripravljamo potreb-
no dokumentacijo in računamo, da bo prodajalna obnovljena do konca leta.
Prodajalno v Beričevem bomo odprli vsak čas. V Podutiku nam letos poteče rok za izpraznitev lokala, zato že zbiramo dokumentacijo za adaptacijo prostorov krajevne skupnosti Podutik.
Na področju investiranja smo torej že dosti naredili, čakajo pa nas še odgovorne naloge.
V	primerjavi z lanskim letom se nam je promet v letošnjem polletju dvignil za približno 155 milijonov dinarjev oziroma za 42%. Ta dvig je predvsem posledica novih zmogljivosti (diskont na Slovenčevi, pa poslovalnice v Draveljski gmajni, na Rožanski ulici, v Podgorici in drugod).
V	starih in neobnovljenih poslovalnicah se je promet v absolutnem znesku dvigal, količinsko pa se v večini prodajaln ni povečal.
Precej manj prometa smo imeli zaradi pomanjkanja kave, pralnih praškov in južnega sadja, primanjkovalo pa nam je tudi kadrov. Posebno težko je bilo v diskontu. Ne-
katere prodajalne oziroma bifeje smo bili celo prisiljeni začasno zapreti, ker nismo imeli dovolj prodajalcev. Razveseljivo je, da se to stanje zdaj počasi vendarle izboljšuje.
Zaradi zamrznjenih marž nismo dosegli tolikšnega dohodka, kot bi ga, če zamrznitve ne bi bilo. Za kolikor se dvigujejo cene, za toliko se naš dohodek relativno zmanjša. Po zadnjih podražitvah se je na primer razlika v ceni pri alkoholnih pijačah zmanjšala za 2,75%, pri pralnih praških za 1,38% in pri milu za 1,3%. V povprečju se je razlika v ceni, v primerjavi z enakim obdobjem lani, zmanjšala za 0,3%. Ta padec je na prvi pogled zelo majhen, vseeno pa za nas pomeni za milijon in pol manj dohodka.
Razveseljivo je, da so stroški rasli počasneje kot prihodek, Varčujemo z elektriko, nafto. vodo. kurjavo, papirjem, potrošnim materialom, znižujemo kalo - in prav je tako. Ni pa prav, da varčujemo pri obnovi in vzdrževanju naših lokalov; trenutno so pri tem stroški resda nižji, kaj kmalu pa bi se nam to utegnilo maščevati, kajti kdor sproti obnavlja, poceni vzdržuje!
Iz našega polletnega obračuna se zrcalijo uspehi in neuspehi, ovire s katerimi smo se spoprijemali, pa tudi številne možnosti, ki jih nismo ali pa smo jih premalo izkoristili.
Skupno finančno poslovanje in investicije
Draga Vaupotič
Iz dela poslovnega odbora M-Inteme banke
Po daljšem premoru so se 30. julija sestali člani poslovodnega odbora Mercator-Interne banke. Kljub dopustniškemu času so se seje udeležili polnoštevilno. Obravnavali so naslednje teme:
-	oblikovanje prihodkov, odhodkov in ugotovitev skupnega dohodka Mercator-Interne banke za obdobje od 1. januarja do 30. junija 1980,
-	zapisnik Službe družbenega knjigovodstva o pregledu zaključnega računa za leto 1979 pri Mercator-Intemi banki,
-	zahtevke za dovolitev limitov za likvidnostne kredite za mesec avgust, zahtevke za dovolitev kratkoročnih kreditov in najemanje kratkoročnih kreditov,
-	zahtevke za koriščenje združenih sredstev za investicije in izdajo garancij ter avalov,
-	osnutke bilateralnih pogodb o sovlaganju sredstev za trogovi-no v Mirni,
-	ugotovitev kratkoročnega kreditnega potenciala in likvidnega investicijskega potenciala,
-	poročilo o poteku volitev samoupravne delavske kontrole Mercator-Interne banke in o poteku sprejemanja smernic Mer-cator-Inteme banke pri članicah in
-	informacijo o pripravi delovnega osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana Mercator-Interne banke.
Oblikovanja prihodkov, odhodkov in ugotovitev skupnega dohodka Mercator-Interne banke za obdobje od 1. 1. 1980 do 30. 6. 1980
V obravnavanem obdobju so bili doseženi prihodki v višini 22.749.933,77 dinarjev in so za 24% višji od prihodkov ustreznega obdobja preteklega leta, načrt za leto 1980 pa je dosežen že 103 odstotno. Na višino prihodkov v največji meri vplivajo prejete obresti za uporabo v banki združenih in zbranih sredstev. Delež obresti znaša 86% vseh prihodkov. Prihodki od obresti so v porastu za 42%. Letni načrt prihodkov razlike med aktivno in pasivno obrestno mero je dosežen 170 odstotno. Navedeni podatki kažejo na še vedno izredno veliko »prelivanje« sredstev med članicami in na dokaj racionalno obračanje denarnih sredstev, še posebej če med odhodki spremljamo porast danih obresti, ki so narasle za 38%, in to dane obresti bankam le za 24%, dane obresti organizacijam združenega dela pa za 47%. Plačila za bančne storitve so udeležena v prihodkih banke z 8,4% in so v porastu v primerjavi s preteklim letom za 12%. Letni načrt je dosežen 57 odstotno, na področju meničnega prometa pa 81,3 odstotne.
Nedoseganje plana prihodkov iz naslova nadomestil za opravljanje storitev plačilnega prometa je v nedoseganju planirane nabave, pri nekaterih članicah pa deloma tudi v tem, da pristop posameznih članic Mercator-Interne banke k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za tekoče poslovanje nekoliko zamuja. Na področju meničnega prometa je odstotek doseganja plana prekoračen zaradi visokega porasta poravnave obveznosti do dobaviteljev z menicami, predvsem še v obdobjih, ko zaradi pomanjkanja sredstev izdajamo menice za poravnavo obveznosti tudi tistim dobaviteljem, katerih neto plačilni rok je le 15 dni.
Zapadle neplačane obveznosti članic znašajo za I. polletje 1980 147.589,35 dinarjev. Če bi bil ta znesek poravnan, bi se za isti znesek povečali prihodki in tudi skupni dohodek.
Odhodki Mercator-Interne banke naraščajo v I. polletju za 9 indeksnih točk hitreje od prihodkov, saj so se v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečali za 33 %. Razlog za to ni v hitrejšem naraščanju odhodkov, pač pa v manjšem porastu prihodkov zaradi manjših prihodkov na podlagi udeležbe na skupnem dohodku Ljubljanske banke - Gospodarske banke za enako število indeksnih točk.
Pretežni del odhodkov predstavljajo dane obresti, in to 87,3% v sami strukturi obresti pa predstavljajo dane obresti članicam 64,7% in bankam 35,3%. Struktura se napram preteklemu ietu izboljšuje v korist članicam Mercator-Interne banke saj je bilo v istem razdobju 1979 danih obresti članicam 60,7% in bankam 39,3%. Znesek 10.135.382,55 dinarjev danih obresti ozdom predstavlja za SOZD čisti prihranek dohodka zaradi združevanja sredstev za tekoče poslovanje in tudi za investicije. Ce bi tega združevanja ne imeli, bi ta sredstva odtekla kot obresti v temeljno banko, v našem primeru pa se le prelijejo od članice uporabnika k članici, ki sredstva združuje, v bistvu pa ostanejo v Mercatorju.
Materialni stroški predstavljajo v skupnih odhodkih 3,03 % in so se povečali v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta za 68%, v primerjavi z načrtom pa so doseženi 40 odstotno. Materialni stroški niso doseženi v načrtovani višini predvsem zaradi še neopravljenih del investicijskega vzdrževanja ter zaradi nekaterih drugih načrtovanih stroškov, ki bodo predvidoma v večji meri realizirani v 4. trimesečju tega leta.
Sredstva za delovno skupnost, ki jih pridobivajo delavci delovne skupnosti iz prihodkov banke s svobodno menjavo dela, so ob upoštevanju razporeditve ustreznega dela sklada skupne porabe dosežena v višini 46% letnega načrta.
Povprečno število delavcev delovne skupnosti Mercator-Interne banke se je po stanju konec meseca povečalo v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta za 3 delavce in povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur za 2 delavca. Povečanja na podlagi povprečnega števila zaposlenih po stanju konec meseca je 17% in na podlagi opravljenih ur delalS %. Masa sredstev za delovno skupnost je v letošnjem letu le za 14% višja kot v enakem obdobju preteklega leta, kar pomeni da so bruto OD in sredstva sklada skupne porabe na zaposlenega višji le za 1%. K takemu ravnanju nas sili družbeni dogovor, vendar je položaj na področju OD in skupne porabe v delovni skupnosti nevzdržen, saj povzroča nezadovoljstvo, pa tudi fluktuacijo, kar pa je potencialni razlog za slabšo kakovost dela.
Skupni dohodek članic Mercator-Interne banke, ugotovljen v I.
Sredi leta ponekod zaslužnim, pridnim in zvestim delavcem podelijo za njihovo večstransko delo odlikovanja, priznanja ali nagrade. Verjetno so se s tako pozornostjo oddolžili svojim delavcem še v kateri drugi organizaciji, vendar nas o tem niso obvestili in zato časopis o tem nič ne ve. Morda pa zato drugič?
30. julija so v prostorih diskonta na Slovenčevi cesti podelili še-
polletju 1980 kot razlika med prihodki, ki so v primerjavi z enakim obdobjem leta 1979 narasli za 24%, in odhodki, ki so se povečali za 33%, zanša 4.805.897,19 dinarjev. Skupni dohodek je za 1% manjši kot v enakem obdobju preteklega leta. Kot že rečeno je razlog temu manjši prihodek iz udeležbe na skupnem dohodku Ljubljanske banke - Gospodarske banke Ljubljana. Če pa primerjamo skupni dohodek, ustvarjen s čistim poslovanjem Mercator-Interne banke, je ta za 74% večji kot v enakem obdobju preteklega leta.
Člani poslovnega odbora so sprejeli sklep, da se ugotovijo in začasno razporedijo prihodki Mercator-Interne banke za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 1980. Prihodkov je bilo za 22.749.933,77 dinarjev, dohodkov za 17.944.036,58 dinarjev in skupnega dohodka za 4.805.897.19 dinarjev.
Zapisnik SDK o pregledu zaključnega računa
Mercator-Interna banka je imela v času od 24. 6. do 9. 7. 1980 kontrolo zaključnega računa za leto 1979. Pregled je opravila inšpektorica SDK po pooblastilu podružnice SDK v Ljubljani. Nepravilnosti ni bilo. Ugotovljeno je bilo, da Mercator-Interna banka za obdobje 1976 do 1980 nima svojega srednjeročnega plana in da višina obrestnih mer z eksternimi partnerji razen za investicijske kredite ni določena s samoupravnim aktom Mercator-Interne banke. Na navedeni ugotovitvi je Mercator-Interna banka poslala na zapisnik pripombi: ker je bila Mercator-Interna banka ustanovljena šele leta 1978, ni delala posebnega srednjeročnega plana, saj je finančna funkcija ne ravni sozda vključena v srednjeročni načrt Mercatorja za obdobje 1976 do 1980; višina obrestnih mer z eksternimi partnerji je določena z bilateralnimi samoupravnimi sporazumi o medsebojnem kratkoročnem kreditiranju.
Zahtevki za kredite
Poslovni odbor je na predlog strokovnih služb dovolil limite za likvidnostne kredite za avgust članicam, ki združujejo sredstva za tekoče poslovanje v okviru predvidenih možnosti in zahtev. Izjemoma je dovolil tudi kratkoročni kredit v znesku 5 milijonov dinarjev Zlatorogu Maribor zaradi boljše oskrbe s surovinami za izdelavo
stim odlikovancem, delavcem tozda Grmada, državna odlikovanja. Družbenopolitične organizacije tozda so med 460 delavci izbrale za odlikovanja tiste delavce, ki so po svojih najboljših močeh prispevali k razvoju podjetja, hkrati pa so delovali tudi v družbenem, političnem in delavskem samoupravljanju. Podelitve so se udeležili predstavniki SO Ljubljana-Bežigrad, pred-
detergentov. Pred nakazilom kredita se mora Zlatorog Maribor s pogodbo obvezati, da bo tozdom in DO v sestavi SOZD Mercator poleg količine detergenta, realizirane preko Zavoda za rezerve SRS, dobavil v času od avgusta do decembra 1980 mesečno po 100 ton detergentov, v skladu s planskimi obveznostmi iz skupnega proizvodno prodajnega plana za leto 1980.
Poslovni odbor je dovolil tudi najem likvidnostnega kredita pri Ljubljanski banki - Gospodarski banki Ljubljana.
Zahtevki za koriščenje združenih sredstev za investicije in za izdajo garancij ter avalov
Poslovni odbor je obravnaval zahtevek Mercator-Sadja zelenjave za nakup strojev za pakiranje sadja in odobril koriščenje združenih sredstev v skupnem znesku 3.027.445 dinarjev; tozdu Sremič iz Krškega (H-Moteh gostinstvo) je za rekonstrukcijo restavarcije »Pod Gorjanci« v Kostanjevici odobril 2 milijona dinarjev; Mer-cator-Slogi iz Gornje Radgone je za izgradnjo samopostrežne trgovine v Negovi odobril 2 milijona dinarjev.
Poslovni odbor je dovolil tudi izdajo garancij za zagotovitev sredstev in garancijo za zavarovanje plačil Mercator-Sadju zelenjavi za adaptacijo njihove strojnice, izdajo garancije za zagotovitev sredstev tozdu Vinogradništvo-kleti (M-Agrokombinat Krško) za razširitev kleti in polnilnice za vino, izdajo garancije za zagotovitev sredstev in za zavarovanje plačil Mercator-Kmetijskemu kombinatu Sevnica za izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo skladišč v Blanci in izdajo avala na menicah za nabavo opreme tozdu Investa (M-Velepreskrba).
Osnutek bilateralnih pogodb o sovlaganju sredstev za trgovino v Mimi
Poslovni odbor je potrdil osnutek pogodbe o sovlaganju sredstev za odkup in adaptacijo trgovine s tehničnim blagom v Mirni. Trgovina je bila dokončana v letu 1979. S to pogodbo, katere podpisniki so investitor, M-Rožnik, TOZD Gradišče Trebnje, Mercator-Interna banka in tozdi vlagatelji, bodo vzpostavljeni neposredni medsebojni odnosi med tozdom uporabnikom združenih sredstev
nagrade...
stavniki sozda Mercator in tozda Grmada ter drugi gostje. Odlikovanja, ki jih je podelil predsednik SO Ljubljana-Bežigrad Janez Rigler, so dobili: Marija Para vinja - red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Ančka Žitnik, Slavko Škof, Angelca Belič, Milena Ozimek in Rezka Rijavec pa so bili odlikovani z redom dela s srebrnim vencem (na sliki od leve proti desni).
in tozdi sovlagatelji. Ti odnosi temeljijo na udeležbi na skupno ustvarjenem dohodku in se realizirajo kot je določeno v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in delitvi skupnega dohodka.
Ugotovitev kratkoročnega kreditnega in likvidnega investicijskega potenciala
Poslovni odbor je ugotovil kratkoročni kreditni potencial v znesku 144.080.400 dinarjev. To je znesek do katerega sme Mercator-Interna banka v obdobju od 16. 8. do 14. 11. 1980 dajati garancije in avahrati menice, izvzemši garancije za investicije. Poslovni odbor je tudi potrdil pregled ugotovljenega likvidnega investicijskega potenciala pa stanju 30. junija 1980 za leta 1980 do 1985. Likvidni investicijski potencial je tisti znesek, do katerega sme Mercator-Interna banka dajati garancije in avahrati menice za zavarovanje plačil za investicije.
Volitve odbora samoupravne delavske kontrole in sprejemanje smernic pri članicah
Zbor banke je na podlagi predhodnega postopka evidentiranja kandidatov in na podlagi pozitivnega mnenja Koordinacijskega odbora sindikata SOZD Mercator na svoji 2. seji, dne 15. 4. 1980, sprejel kandidatno listo za člane Odbora samoupravne delavske kontrole Mercator-Interne banke. Članicam je predlagal, da izvolijo predlagani odbor do 15. maja 1980.
Poslovni odbor je ugotovil, da kljub večkratnim urgencam še do danes 10 članic ni poslalo poročila o rezultatu vohtev Odbora samoupravne delavske kontrole Mercator-Interne banke, kar nedvoumno predstavlja oviro pri konstituiranju tega odbora.
Na seji je zbor Mercator-Interne banke, po opravljenem predhodnem postopku, določil tudi predlog smernic za pripravo plana razvoja Mercator-Interne banke za obdobje 1981 do 1985. Predlog smernic je dal v sprejem delavcem članic z rokom do 15. maja 1980. Poslovni odbor je ugotovil, da 7 članic Mercator-Interne banke še vedno ni poslalo soglasij na smernice. Takšno obnašanje preprečuje potek nadaljnega dela na področju planskih aktov za naslednje srednjeročno obdobje.
Poslovni odbor je sklenil, naj strokovne službe ponovno opozorijo zamudnike, da morajo biti do prihodnje seje zbora zbrana vsa poročila o poteku vohtev odbora samoupravne delavske kontrole, kakor tudi vsa soglasja za smernice Mercator-Interne banke.
Prisotni člani so se dogovorih, da bo naslednja seja poslovnega odbora konec meseca avgusta, glavna tema pa bo obravnava in določitev osnutka Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Mercator-Interne banke.
31. julija so se v sejni sobi na Aškerčevi 3 v Ljubljani srečali jubilantje tozda Grosist. Na slovesnosti so podelili pisna priznanja in denarne nagrade delavcem, ki delajo v tozdu oziroma sozdu Mercator že 10,20 in 30 let. Na sliki: vse tri generacije jubilantov.
Besedilo in fotografiji Jože Rozman
Odlikovanja, jubileji.
Praktikantka iz Kanade
Sonja Dolinšek
Svetlolasi drobižek letonskega porekla
Plaho je potrkalo na vrata in strumno je vstopila: mala, plavolasa, drobižek z resnim, a prav nič preplašenim izrazom na obrazu - Anita Kuskevics, praktikantka, študentka iz Hamiltona v Kanadi. Pravo nasprotje eksotični Rossane s Filipinov, ki smo jo imeli v gosteh lani.
Nenavadni priimek mi je dal misliti in Anita je prostodušno pojasnila:
»Stari starši so bili bogati posestniki v Letoniji na zahodu današnje Sovjetske zveze. Takoj po drugi svetovni vojni, ko so izgubili vse, so pobegnili v Nemčijo, od tam pa pripotovali v ZDA. Z bratom sva se rodila že v Illinoisu. Selili smo se še v Springfield, Chicago, nato pa v severno Kanado, Winnipeg, kjer je oče kot luteranski duhovnik dobil zaposlitev. Tam sem preživela lepši del svojega otroštva. Naučila sem se drsati, navdušila sem se za tek na smučeh in prosto življenje v naravi.«
Zdaj živiš v Hamiltonu?«
»Da, to je eden najbolj industrijskih predelov Kanade - v provinci Ontario, na jugu dežele. Pri nas je namreč jug razvitejši kot sever. Hamilton je blizu Montreala, na kopnem jeziku med jezerom Erie in Ontario.«
»Kakšno pa je sicer življenje v Kanadi?«
»Ne zdi se mi dosti drugačno kot tukaj. Zelo pa me moti vaš časovni razpored dneva. Pri nas odhajamo v službo ob osmih, devetih, pravo življenje pa se prične šele po deveti uri zvečer. Tukaj sem bila enkrat povabljena na zabavo ob osmih zvečer. Kot tujka nisem želela priti med prvimi, nato pa sem še tik pred odhodom z doma nekaj »zakomplicirala« in teko sem prišla na zabavo ob pol desetih. Nisem mogla verjeti, am-
P&K Zabave je bilo praktično že konec! Pri nas bi se tedaj šele prav začela. Enako je z restavracijami in trgovinami. Po osmi uri zvečer Pri vas ni moč več kupiti ničesar. Na to sem se najtežje privadila.«
»Čudno pravzaprav, ljudje z drugih koncev sveta imajo običajno težave z navezovanjem stikov, s spremenjenim načinom prehrane in podobnimi stvarmi?«
»No, glede hrane že po naravi nisem izbirčna, pa tudi v Kanadi ne jemo tako zelo različno od vas. Ker pa doma radi posežemo tudi po tipično letonskih jedeh, se mi je zdela na primer vaša kisla štajerska juha pri Figovcu prav imenitna. Tudi pršut je odlična reč, pa ražnjiči... Ne, s hrano ni bilo težav.
Slovenci ste tako zelo odprti ljudje, tako ponosni na deželo, v kateri ste doma, da težav pri navezovanju stikov res ne moreš imeti! Ne vem, kako bi povedala... Želite ugajati... Ne, to ni prav rečeno - želite in trudite se, da tudi tujcu ugaja vse, kar je vam tako zelo pri srcu. Povsem vas razumem - Slovenija je tako zelo lepa ... Pokrajina se spreminja na vsakem koraku. Res sem bila presenečena nad kontrastno lepoto tako malega prostora. V Ljubljani pa sem bila zlasti navdušena nad rdečimi strehami, tako zelo estetske so ...«
V Kanadi tega ni?«
»Malo. Rdeče strehe, lepota visokih starih zgradb, nadih zgodovine - tega v Kanadi ni! Evropa je stara in je zato teko zelo privlačna. Sever je morda bolj podoben našim razmeram, od Francije proti jugu pa je vse čisto drugačno -folklorno in (ampak tega ne napiši!) umazano.« Kaj ne bi zapisala,
če pa vsi vemo, da je res! Anita je namreč kritično dekle in če nekaj graja, je temu res tako, pa tudi tisto, kar pohvali, je mišljeno čisto zares in ne le kot kompliment.
Anita Kuskevics: »Slovenija je tako zelo lepa...« - Foto Matjaž Marinček
»Kako pa si zadovoljna s prakso pri nas?«
»Mislim, da je težko govoriti o praktičnem delu, kadar gre za mednarodno izmenjavo študentov. Poglej: študiram na trgovski fakulteti, smer marketing-računal-niki-proizvodnja. To je težko razložiti, če primerjam z vašim šolskim sistemom. Kako naj me potem ljudje, ki imajo svoje vsakodnevno delo na grbi, »praktično« uporabijo oziroma vpeljejo? Lahko se edino pogovarjamo o tem in onem, jaz sprašujem, oni pojasnjujejo. Taka reč pa je vedno odvi-
sna od tistih, ki si jim »obešen za vrat«.«
»Anita, si res dobila tak občutek?«
»Ne, ne, napačno sva se razumeli! Ne govorim o sebi, ampak o izkušnjah tujih praktikantov, ne le pri vas, ampak tudi po svetu. V Hamiltonu namreč delam v I. S. A. C. - Office, pa me je zaneslo! Po pogovorih s praktikanti, ki so pre-bivali z menoj v akademskem kolegiju, se je meni krasno godilo. Pri vas sem dobila vpogled v delo podjetja, na seminarju so nam razložili sistem samoupravljanja, v pisarni pa smo vse skupaj še praktično premleli - skratka, dobila sem občutek za vaš sistem, ki je edinstven in občutno manj potrošniški kot v Kanadi. Teoretično se mi zdi to dober sistem.«
»Teoretično že, kaj pa v praksi?«
»Ne vem, kako bi rekla... Nekam ohlapno se dela - v trgovini, gostilni, povsod čakaš. Za kavico ah klepet je vedno dovolj časa, pri tem ko je delo opravljeno. Nekaj pa je le dobrega na tem - nezaposlenosti ni. Veš, nezaposlenost je huda reč!«
»Pa socialna varnost, soodločanje ... Se ti ne zdi, da je tudi pri tem nekaj pozitivnega?«
Na ostroumnem Anitinem obrazku so se pojavile razmišljujo-če gubice - skušala mi je pošteno
odgovoriti, po vesti in prepričanju. Zamislila sem se - ah ne zahtevam preveč. Kako bi pa jaz v Kanadi odgovarjala na takole, že malo provokativno vprašanje domoljubne Kanadčanke po borih šestih tednih bivanja v povsem neznani dežeh?
Spremenila sem temo:
»Kam pa po končani praksi pri nas?«
»Na potep po Grčiji, Švici, prvega septembra pa iz Frankfurta naravnost v Kanado, kjer me čaka še eno leto študija do diplome.«
»Bo potem konec potepanj po svetu?«
»Ne vem. Vem pa, da bo moj naslednji skok čez »lužo«, če si ga bom lahko privoščila, veljal Letoniji, domovini mojih staršev.«
Ko sva si v nevihtnem večeru pred Maksimarketom poslednjič segh v roke, me je pri srcu malce stisnilo.
»K nam te ne bo nikoli več?« Žal mi je bilo...
Tudi čez Anitin obrazek je huš-knila senca, a z njej lastnim čvrstim značajem je stvarno ugotovila: »Verjetno res ne - daleč ste.«
Odveč je bilo pojasnjevati, da nas ne bo pozabila, saj so njeni drobceni, odhajajoči koraki zve-neh preveč turobno po mokrem osvetljenem tlaku na Šimi ploščadi Trga revolucije...
Nove pakirne linije
Mirko Vaupotič — M-Sadje zelenjava
Posodabljanje priprave in prodaje
Ob posodabljanju trgovske mreže predstavljata pakirano sadje in zelenjava pomemben artikel. Uvajanje pakirnih linij tako pomeni vključevanje v napredni razvoj trgovine. Zaradi vse večje konkurenčnosti in zahteve po kakovostnem sadju in zelenjavi so se v Mercator-Sadju zelenjavi odločili ob že obstoječih pakirnih strojih nabaviti nove. Z obstoječimi stroji namreč ni bilo mogoče več zadovoljevati vseh zahtevkov za tovrstno pakirano blago.
Kljub težavam, ki so jih imeli zaradi že znanih omejitev uvoza,
pa tudi zadnji padec dinarja je nabavo precej prizadel, so uvozih dva avtomatska pakirna stroja. In kaj so s tem pridobili?
Že sedaj, ko sta pakirna stroja postavljena in sta začela šele po-
Dekle z rahlim nasmeškom
AfiJe Bitenc
Milka iz gostilnice Ajda
K pisanju tega članka so me pravzaprav pripravili tisti, ki o slabi gostinski postrežbi pišejo v časopisih ali jo grajajo po radiu. Tudi sam sem med dopustom včasih razočaran zapustil restavracijo, gostilno ali uife. Prijazne besede iz ust natakaric ali natakarja so tolikšna redkost, da bi jih bilo treba, kot sem v šali Ugotovil sam pri sebi, »spomeniško zaščititi«.
skusno obratovati, je jasno, da predstavljata izredno pridobitev-tako za Mercator-Sadje zelenjavo kot za celotno Mercatorjevo trgovsko mrežo. No, naj ju kar predstavim.
Prvi stroj je »Avtomati, folija 44« za pakiranje v »Iskrapak« mehko raztegljivo folijo s plastifi-ciranimi ah kartonskimi podstavki. Ob stroju bo sedem delavcev v predpripravi, strežbi oziroma polnjenju in pripravi kartončkov za zavijanje v folijo ter pri odnašanju blaga. Delovna zmogljivost stroja je 30 do 40 zavitkov v minuti, kar pa bo predvsem odvisno od kakovosti in vrste blaga, ki ga bodo pakirali. Po tem načinu pakiranja bodo predvsem pakirani agrumi (kiselkasto južno sadje: limone,
ranje. Prav zato je uvedena še posebna predpriprava blaga, katere naloga bo temeljit pregled kakovosti in priprava za pakiranje resnično brezhibnega blaga.
Drugi avtomatski stroj, imenovan »Astra«, je v primerjavi s prej omenjenim še bolj izpopolnjen, saj sta za delo potrebna samo dva delavca - eden, ki blago stresa oziroma dostavlja, in drugi, ki pakirano blago odmika. Astra je prirejena za pakiranje blaga v plastifici-rano mrežico, uporabljali pa ga bodo za pakiranje agrumov, krompirja, čebule in podobno. Hitrost pakiranja je okrog 18 do 20 zavitkov oziroma mrežic v minuti.
Ob ugotovljenih hitrostih pakiranja ni težko izračunati, da oba
. Na vso srečo ni povsod tako. Izjeme vsekakor so in o takšni izjedi. če temu lahko tako rečem, naj tekrat napišem nekaj besed.
Gostilnica Ajda na ljubljanski Ajdovščini slovi po dobrih pizzah, tten pripravljajo imenitno ajdovo Pojedino, vabijo slastne orehove Palačinke. Vabi pa tudi dekle, ki s ®v°jo prijazno besedo, rahlo zadr-žanim nasmeškom, s prijateljskim Nasvetom ah pa - če hočete - z tetino dobre gostinske delavke zadovoljivo postreže vsakomur.
. čkrat zaidem tja in če pridem v lZrneno, ko za dolgim pultom stre-e Milka, dobim poleg pizze in ^teka piva še lepo besedo in prija-j-eri nasmeh. Pa ni do mene takšna T! zato, ker se že dolgo poznava, /teka je enaka do vseh. Nikdar ji 1 odveč nasvet, prijazna beseda J1 * * * S kljub obilici dela ne izgubi živ-t'“v- Ostaja mirna in prijazna, z go-n v°stjo lahko trdim, da je takšen astop povšeči prav slehernemu °biskovalcu.
O tem govorijo tudi besede, ki
napisane v knjigi vtisov. Same ohvale so tam in tudi to me je ^j^tetbudilo k pisanju tega
"Presenečen sem nad odlično rir h e^b° tovarišice Milke in nad orf6 -0 dobro kuhinjo v vaši novo
Prii restavraciji. Želja pa je, da
se kvaliteta postrežbe in kulinaričnih izdelkov ne spremenita in da odprete v Ljubljani še kakšen tak lokal,« sta septembra lani napisala v knjigo vtisov J. M. in njegova soproga.
»... kljub obilici dela nasmejan obraz ob takšnem osebju afirmacija lokala,« so besede izpod peresa dr. R. J. iz Ljubljane.
Ena zadnjih pohval pa je v knjigi zapisana takole: »S soprogo sva izredno zadovoljna, kadar nam streže Milka. Tovarišica Milka je hitra, natančna, ustrežljiva, obenem pa ima izjemno kvaliteten okus do gostov, kar je v Ljubljani redkost. Mislim, da zasluži posebno nagrado za svoj prisrčen in spontan nastop.«
Ljudje smo kritični, vidimo in opazimo vse. Slabo največkrat, a na srečo tudi dobro.
Naj pred koncem zapisa dodam še nekaj svojega. Milka Japelj je v kolektivu kavarne Evropa že dvanajsto leto. Ko kavarna in slaščičarna še nista bili obnovljeni, je Milka stregla za slaščičarniškim pultom. Potem je šla kar malce nerada v Ajdo. Hitro se je privadila in zdaj je tudi to delo vzljubila, tisti, ki jim streže, pa so vzljubili njo, ker je prijazna, nasmejana in
Milka Japelj: ducat let v Evropi. Mile Bitenc
Foto
Delavci v predpripravi morajo temeljito pregledati kakovost blaga in za pakiranje pripraviti le tisto, ki je resnično brezhibno. - Foto Mirko Vaupotič
ustrežljiva. Morda ima tudi sama -tako pač pride v življenju - včasih slab dan, toda gost temu ni kriv in to je treba pred njim znati skrivati. Milka to zna.
Evropa zunaj nima nabite table z zvezdicami, ki označujejo kakovost. Povem vam, da bi, če bi jaz ocenjeval, zaradi Milke napisal zvezdico več.
S tem, ko sem pisal pohvalno o Milki, nisem imel namena razvre-
dnotiti kakovosti drugih. Kje neki! Vsakdo ima svoje in kdaj drugič bomo predstavili Milkine sodelavke in sodelavce.
pomaranče...), jabolka, hruške, breskve, grozdje, obstaja pa tudi možnost pakiranja solate in radi-ča. Ker je stroj šele v poskusnem obratovanju, bo šele kasneje moč ugotoviti, katero blago bo na ta način pakirano oziroma katero povzroča preveč težav. Možno je, da bo kakšno blago preveč stisnjeno in za prodajo ne bo uporabno.
Pri tem je potrebno poudariti, da so se v M-Sadju zelenjavi dogovorih z dobavitelji za resnično kakovostno blago, povrhu vsega pa so se odločili še poostriti kriterij kakovosti blaga, primernega za paki-
stroja dnevno zapakirata približno 30 ton različnega blaga. Nesporno je, da gre za veliko pridobitev, posebej še zato, ker daje pakirno blago kupcu večjo možnost lastne izbire, tako po kakovosti kot po količini blaga.
V Mercator-Sadju zelenjavi, kjer trenutno tečejo zadnje priprave za pričetek normalnega dela obeh novih strojev, se zavedajo, da bo potrebno vložiti še precej sredstev za dokončno ureditev pakirnice, ki bo v bodoče predstavljala pomemben člen dela in prodaje te delovne organizacije.

Proste cene surovin, določene cene svežega mesa in mesnih izdelkov
Jože Rozman
Tovarna mesnih izdelkov (TMI) iz Postojne, ki je tozd delovne organizacije M-Nanos, je bila ustanovljena leta 1949. Leta 1963 se je pridružila Kmetijski zadrugi Postojna, leta 1971 pa Veletrgovskemu podjetju Nanos, ki se je 1. januarja 1978 pridružilo sozdu Mercator. Zaradi neurejenih razmer na trgu s svežim mesom in izdelki iz svežega mesa in tudi zaradi drugih vzrokov, o tem več kasneje, se je TMI tako kot vrsta drugih slovenskih mesnopredelovalnih organizacij znašla v težavah, kar drugače rečeno pomeni, da posluje z izgubo. Tako je bilo že leta 1978 in 1979, saj čisti dohodek ni zadoščal niti za pokrivanje osebnih dohodkov in skupno porabo, z izgubo 292 starih milijonov je zaključila tudi letošnje prvo polletje.
O vzrokih, da se je mesno-prede-lovalna industrija oziroma TMI iz Postojne, ki sodi po velikosti med srednje velike mesno-predeloval-ne organizacije v Sloveniji, znašla v takšnih težavah, je bilo veliko govora tako v ustreznih forumih kot v sredstvih javnega obveščanja. Preden si bomo ogledali razmere na našem živinorejskem in mesno-predelovalnem trgu, se seznanimo še s tem, kaj pravzaprav dela TMI iz Postojne.
ške pancete (slanine) in budjole (vratovine, šinjeka) je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Posebno cenjen pri potrošnikih je kraški pršut, ki se po kakovosti loči od ostalih konkurenčnih izdelkov. Posebnost in hkrati jamstvo kakovosti pri vseh teh treh trajnih izdelkih je naravni proces zorenja oziroma sušenja v kmečkih sušilnicah na Krasu. Ti izdelki imajo zato videz »domačega« izdelka in so zelo iskani na tržišču.
s transportom, to je vhodom surovin in izhodom izdelkov, saj se ti dve poti stalno križata, kar onemogoča boljšo organiziranost in večjo produktivnost. Problematične so tudi hladilne naprave, saj so stare več kot dvajset let.
Lani so prenovili klavnico in klavno linijo, ki omogoča modernejši način klanja in ustreza sani-tarno-tehničnim predpisom. V eni
izmeni lahko sedaj zakoljejo do 40 govedi, kar je dovolj za živino s postojnskega, cerkniškegain deloma vipavskega področja. Povečali so tudi hladilne prostore in neprimerna sta le še tako imenovani nečisti del klavnice ter garderoba s sanitarijami, kar bodo uredili letos.
Avtopark je obnovljen, avtomobili so opremljeni s hladilnimi napravami in povsem primerni za razvoz svežega mesa in mesnih izdelkov.
Na kratko lahko zaključimo, da so nekatere proizvodne zmogljivosti predimenzionirane, vendar so stroji modemi in z njimi lahko izdelujejo visokokakovostne izdelke, še večjo produktivnost pa onemogočajo ozka grla zaradi nekaterih premajhnih ali neprimernih prostorov.
Maloprodajna mreža
TMI ima 38 lastnih maloprodajnih enot, v katerih prodajajo živila živalskega izvora. Večina prodajaln ima primerne sanitarno-te-hnične pogoje za prodajo teh živil. Mloprodajne enote so na štirih področjih:
•	postojnsko in notranjsko področje (občine Postojna, Ilirska Bistrica in Cerknica) ima letni promet okoli 10 starih milijard dinarjev. Na tem področju prodajo približno 40 odstotkov vsega svežega mesa in mesnih izdelkov;
•	Reka in Opatija
•	Koper in Istra
•	Sežana in Kras.
Na vseh teh treh področjih skupaj prodajo ostalih 60 odstotkov svežega mesa in mesnih izdelkov. Republiški zavod za cene in trg je 12. decembra lani odločil, da postojnsko in notranjsko področje ne velja več za turistično področje. S tem je postojnska TMI izgubila pravico, da prodaja na tem področju sveže meso za 5 odstotkov dražje, kar se seveda precej pozna pri njenem končnem finančnem obračunu. Odlok o 5-odstotnih višjih maloprodajnih cenah za sveže meso, ki je bil uveden leta 1973, še vedno velja za ostale tri področja, ki veljajo za turistična.
V lastnih prodajalnah prodaja TMI predvsem sveže meso, manj pa mesne izdelke. Nekaj teh gre v Mercatorjevo maloprodajo, večji del pa zunanjim kupcem v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Reki in drugje. Ker so prevozni stroški do tako oddaljenih mest iz dneva v
dan večji, se želi TMI iz Postojne bolj vključiti v Mercatorjevo maloprodajo in biti s svojimi izdelki bolj prisotna na slovenskem trgu, predvsem na Postojni bližjih področjih.
Zavedajo se, da ta pot ni lahka, saj so na slovenskem trgu močno zastopani drugi izdelovalci, veliko pa je tudi nekontroliranih prodaj.
Koliko svežega mesa in koliko izdelkov ali preraščanje iz trgovinske v proizvodno organizacijo?
Od leta 1975 se je začela v Jugoslaviji pomembnejša proizvodnja mesnih izdelkov, ki so iz leta v leto vse bolj iskani na tržišču, kupci zahtevajo večji izbor in visoko kakovost. Klobasičarska proizvodnja se je od leta 1975 povečala za trikrat, proizvodnja suhomesnatih izdelkov za dvakrat. Predelava mesa raste z letno stopnjo več kot 8 odstotkov, kar dosega le redko-katera panoga. Analiza porabe mesnih izdelkov kaže, da potrošniki kupujejo vse več trajnih klo-basnih in suhomesnatih izdelkov, saj je tudi kakovost teh izdelkov višja kot kakovost poltrajnih izdelkov. Vzrok temu je tudi dvig življenjskega standarda.
Ta smer je vidna tudi v postojnski TMI. če so še pred leti prodali več svežega mesa kot mesnih izdelkov, je danes to razmerje enako 65:35 v korist mesnih izdelkov, kar pomeni, da TMI počasi prerašča iz trgovinske v proizvodno organizacijo. To je seveda povsem razumljivo, saj klanje živine in prodaja svežega mesa prinašata izgubo, medtem ko jo mesni izdelki zaenkrat še ne, čeprav se manevrski prostor tudi tu, med vhodno ceno surovine in izhodno ceno izdelka, zaradi čedalje višjih cen osnovnih surovin in določenih končnih cen izdelkov, vztrajno zmanjšuje.
Prihodnjič o sanacijskem načrtu
Ta slika oziroma predstavitev postojnske TMI je bila potrebna zato, da bomo prihodnjič na tem temelju zidah naprej in nanizali vzroke za nezavidljiv položaj me-
sno-predelovalne industrije, kon~
kretno TMI iz Postojne, in iz sanacijskega programa, ki so ga naredili aprila letos, povzeli bistvene ukrepe za odpravljanje izgube.
Trajni, poltrajni izdelki in sveže meso
Poleg prodaje svežega mesa in drobovine v 38 maloprodajnih enotah se v TMI ukvarjajo še z izdelavo treh skupin poltrajnih in trajnih izdelkov:
• mortadela je po daljšem času zopet v proizvodnem programu TMI, prodajajo jo v Zagreb, Beo-
Vodja proizvodnje v TMI, Jože Vehar.
grad, Sarajevo, Reko in v lastni maloprodajni mreži;
•	skupaj s Perutninskim kombinatom iz Pivke so razvili tehnologijo za proizvodnjo izdelkov iz piščančjega mesa, ki so tudi novost v proizvodnem programu. PK Pivka je edini dobavitelj piščančjega mesa za izdelavo pivških in neverških klobas in hrenovk, ki so zaradi majhnega odstotka masti zelo primerne za dietno prehrano. V TMI obljubljajo, da bodo to tehnologijo še izpopolnjevali. Najbolje se trenutno prodajajo vakuumsko pakirane hrenovke;
•	tehnologija za izdelavo kraških izdelkov - kraškega pršuta, kra-
Ozka grla, neizkoriščeni stroji
Očitno je, da je proizvodni program postojnske tovarne specializiran na izdelke, ki so trenutno rentabilni, kar pa po drugi strani predstavlja nevarnost zaradi ozkega proizvodnega programa. Najbolj akumulativen del proizvodnje so kraški izdelki, vendar je
Direktor TMI v Postojni, Milan Kogovšek
večja proizvodnja teh omejena zaradi ozkega grla - primanjkuje namreč sušilnic na Krasu. Te so najete pri zasebnikih, vendar jih je vedno manj zaradi ostrih sanitar-no-tehničnih pogojev. Na drugi strani pa so stroji za proizvodnjo mortadele in piščančjih izdelkov izkoriščeni le 40-odstotno.
Nove linije strojev lahko sicer dnevno izdelajo več kot 10 ton izdelkov, vendar so prostori za termično obdelavo in skladišče premajhni in so zato drugo ozko grlo proizvodnje. Tudi prostor sam, kjer je nova linija strojev, je premajhen in ne ustreza potrebam večje proizvodnje. Težave so tudi
Dobra mortadela — dober glas!
Mortadela (ital. mortadella, izpeljano iz morta=mirta, to je pripravljena z mirtinimi jagodami; debela salama iz govejega in svinjskega mesa s slanino in začimbami) je po 10.
mortadele in peč za termično obdelavo.
Osnova za izdelavo je zmrznjeno goveje in svinjsko meso ter slanina. Drobno zmletemu mesu dodajo naravne začimbe in dodatke za
letih zopet v proizvodnem programu TMI. Postojnska tovarna je prav s tem izdelkom uživala velik ugled širom po Jugoslaviji in je bila takrat edini pomembnejši proizvajalec mortadele v državi. To proizvodnjo pa je morala zaradi zastarele opreme opustiti. Danes je pomembnejši proizvajalec mortadele poleg TMI edino Živinopromet iz Nove Gorice.
Novo tehnologijo za izdelavo mortadele so uvedli ob pomoči italijanskih mojstrov in strokovnjakov proizvajalca črev. Ta tehnologija je v TMI zaščitena in je poslovna tajnost. Potrebna je bila nova linija za prizvodnjo
kompaktnost pri obdelavi. Slanino zrežejo na kocke in barijo ter dodajajo zmleti masi, ki jo na polnilnem stroju polnijo v umetne ovitke. Potrebna je še termična obdelava - pečenje pri temperaturi okoli 71° C ali tudi več, odvisno od kvalitete surovin. Mortadele pečejo od 18 do 48 ur, odvisno od teže. Izdelujejo 2-kilogramske, 5 do 6-kilogramske, 9 do 12-kilo-gramske in 25 do 30-kilogramske. Pečeno mortadelo hladijo še 24 ur pri sobni temperaturi, potem je pripravljena za prodajo in čaka v skladišču, kar prikazuje tudi naša slika. Besedilo in fotografija Jože Rozman
Pospeševalne službe pri kmetijskih organizacijah
Jože Rozman
Temeljna organizacija kooperantov
v M-Agrokombinatu Krško
Po vojni je na območju krške občine delovalo več kmetijskih zadrug, od KZ Brestanica, Krško, Videm, Raka in Kostanjevica do kmetijskega posestva Matija Gubec. Leta 1964 so se vse te zadruge in posestvo združili v Kmetijsko zadrugo Krško, ki se je leta 1975 preoblikovala in preimenovala v Agrokombinat Krško, ta pa se je dve leti kasneje pridružil sozdu Mercator. Leto 1975 je tudi začetek Temeljne organizacije kooperantov (TOK) Kooperacija, ki vodi in usmerja vso zasebno kmetijsko proizvodnjo v občini Krško, to je v štirih proizvodnih okoliših (PO).
Štirje tehnologi-visokošolani strokovnjaki
Strokovno in administrativno ekipo TOK-a danes sestavlja 22 ljudi. Poleg nekaj pisarniških moči, ki delajo izključno v uradih v Krškem, so seveda za strokovno in pospeševalno delo in vodenje zasebne kmetijske proizvodnje najpomembnejši strokovnjaki. Te
Ivan Kozole, direktor TOK Kooperacija.
strokovna poročila, preučuje tehnologijo in nove izsledke uvaja na svojem području, sodeluje s strokovnimi ustanovami, organizira strokovne ekskurzije, predavanja, sestanke ter opravlja še vrsto drugih stalnih in občasnih nalog.
Moštvo tehnologov sestavljajo danes štirje strokovnjaki: doktor veterinarskih znanosti Ignac
Marjan Jalovec, vodja proizvodnega okoliša Brestanica.
strokovno raven določene naloge (recimo preusmeritev kmetije, ureditev novega nasada itd.), ki pa jo bo na terenu samem, se pravi pri kmetu, pretežno izpeljal vodja določenega proizvodnjega okoliša.
Štirje proizvodni okoliši
Kmetijsko-predelovalno področje krške občine, ki ga pokriva TOK, je razdeljeno na štiri proizvodne okoliše (PO). To so Krško, Leskovec, Brestanica in Kostanjevica. Vsak vodja proizvodnega okoliša organizira in vodi celotno pospeševalno dejavnost v PO, in skrbi za strokovno koordinacijo dela v PO, hkrati pa vodi in organizira pospeševanje ene kmetijske panoge v celotni občini. Seveda so to samo osnovne in bistvene naloge vodje, katerim je dodan še kup posebnih nalog, zadolžitev in opravil. Tako vodja sodeluje tudi pri izdelavi najrazličnejših planov in programov gospodarjenja na kmetijah, ki se preusmerjajo, sodeluje na sejah odbora hranilno-kreditne službe, o tej več kasneje, kjer obravnavajo prošnje za kredite, sklepa kooperacijske pogodbe, daje strokovne nasvete, vodi in izvaja demonstracijske poskuse, vodi evidenco o gibanju vseh vrst kmetijske proizvodnje, organizira
Proizvodne skupnosti
Pred več leti nazaj so v krški občini začeli ustanavljati najprej strojne in mlečne skupnosti, v proizvodnem letu 1978/79 pa tudi sadjarske in vinogradniške. Osnovni namen take skupnosti, katero sestavlja več prostovoljno včlanjenih kmetov-kooperantov, je pocenitev proizvodnje zaradi
uporabe enotne tehnologije, skupne rabe strojev (običajno ima vsak član traktor, skupni pa so dražji priključki in dodatki, na primer mulčer), skupne nabave repromateria-la in prodaje pridelkov, kar gre preko TOK-a. Pomembna je tudi pomoč drug drugemu v sili ali pri večjih delih. Vse pospeševalne akcije in investicijski programi gredo v zad-
njem času skozi te proizvodne skupnosti, saj so kreditni pogoji za člana skupnosti ugodnejši kot sicer. Na sliki so vinograd, nasad jablan, ribeza in breskev Janeza Žarna, člana sadjarske skupnosti iz Nemške vasi nad Krškim. Plantažica meri okroglo 6 hektarov nasadov intenzivnih kultur. Besedilo in fotografija: Jože Rozman.
lahko razdelili v več skupin ali ekip. Poglejmo najprej, kdo in kaj s° tehnologi.
To so visokošolani strokovnjaki fa Posamezne kmetijske panoge, ler je zaradi njihove specifičnosti Potreben tako usposobljen izvedejo, oziroma imajo te panoge zara-,1 ugodnih naravnih danosti do-j re Pogoje za svoj razvoj. Tehno-og strokovno in organizacijsko s°k določeno proizvodnjo v za-lot ern sektorju na področju četne občine, izdeluje vse vrste tvanov> investicijske in preuredi-nrene programe, daje zasebnim k 0lzvajalcem najrazličnejša stro-„nVna navodila, opravlja analize sPodarjenja, sestavlja različna
Kralj je tehnolog za živinorejo; dipl. ing. agr. Ivo Bodor je zadolžen za prašičerejo; za vinogradništvo skrbi ing. Alojz Pirc, ing. Ivan Kozole pa je tehnolog za sadjarstvo in hkrati direktor TOK-a.
Po hitri oceni tehnolog poprečno polovico svojega delovnega časa preživi na terenu, polovico pa v pisarni. Njegovo delo se ne pokriva z delom vodje proizvodnega okoliša, o čemer bomo spregovorili kasneje, saj je osnovna naloga slednjega organizacijsko delo, tehnologa pa strokovno-tehnološko. Torej sta lahko oba udeležena pri isti nalogi, a vsak na svoj način. Rečeno drugače: tehnolog naj bi praviloma skrbel za izključno
strokovna predavanja, poskuse, razstave, izlete, spremlja in organizira odkup kmetijskih pridelkov, skrbi za redno in zadovoljivo preskrbo članov-kooperantov z vsemi vrstami repro-materiala in kmetijske opreme itd.
Posamezne proizvodne okoliše danes vodijo:
-	Alojz Bizjak, kmet. tehnik, vodja PO Leskovec, zadolžen še za poljedeljstvo in jagodičevje;
-	Andrej Simčič, kmet. tehnik, vodja PO Kostanjevica, skrbi še za vinogradništvo;
-	Marjan Jalovec, kmet. tehnik, vodja PO Brestanica in trenutno tudi PO Krško, kjer nadomešča delavko na porodniškem
TOK Koperacija
TOK Kooperacija v sestavu Mercator-Agrokombina-ta Krško deluje poleg M-Kmetijskega kombinata »Posavje« Sevnica v eni od treh posavskih občin. Delovno in organizacijsko območje se razprostira na štajerski in kranjski, oziroma dolenjski strani reke Save, katere tok se prav tu umiri in steče po ravnini krškega polja. V lanskem letu so ji le dva kilometra nižje od Krškega, ob 200 hektarih sadnih nasadov in ob bodoči prvi jedrski elektrarni napravili pregrado, da bo s svojo vodo hladila posode, v katerih bodo že prihodnje leto sprožili jedrsko reakcijo.
Kmetijsko področje na obeh straneh Save je raznoliko in ima pogoje za gojitev vseh vrst kmetijskih rastlin, razen tistih, ki potrebujejo veliko toplote in bližino morja. Na štajerski strani je gričevje, ki je prav pri Krškem pokrito z vinogradi, ki pa so naprej in severno od Krškega vse bolj redki, nadomeščajo pa jih večinoma starejši sadovnjaki in zemljišča, ki dajejo travniško in njivsko krmo
za živino. Na položnejših legah in v dolinah so tudi rodovitne njive.
Južno od Save je dobrih deset kilometrov široko in trikrat tako dolgo Krško polje, ki ima glavo in rep v brežiški oziroma novomeški občini. Obdaja ga Dolenjsko gričevje, polno vinogradov in trt, ki dajo znano vino cviček. Med vinogradi, katerih je tisoč in sto hektarov, je prostora tudi za sadno drevje, jablane, hruške in breskve; tu je nad šestdeset hektarov črnega ribeza, pridelujejo še jagode, kumare, krompir, rdečo peso, pridelke za trg in prehrambeno industrijo. Dobri pogoji so tudi za živinorejo, zlasti za pridobivanje mleka, pitanje govedi in vzrejo mesnatih prašičev. Gozdovi dajejo senco manj kot polovici vseh zemljišč na območju krške občine, to je področju, kjer deluje TOK Kooperacija.
Glede na to, da je skoraj devet desetin zemljišč v zasebni lasti, ima in bo imela kooperantska organizacija veliko družbeno in gospodarsko koristnega dela.
Alojz Pirc
dopustu, zadolžen še za živinorejo.
V vsakem proizvodnem okolišu so enkrat tedensko uradni dnevi. Takrat je tam vodja PO in blagajnik hranilno-kreditne službe: tu se srečujejo kmetje s pospeševalci. Z vodjem PO se dogovorijo za individualne oglede na terenu, tu dobijo osnovna navodila, nasvete, priporočila ali »napotnico« k te-hnologu-specialistu, tu vlagajo prošnje za kredite, v knjižice vpisujejo tržne viške in dvigujejo denar. Na pospeševalce se lahko kmetje obrnejo tudi v pisarnah v Krškem, vendar v TOK-u želijo, da bi čimveč tega dela prenesli na teren, da bi se pospeševalci še manj ukvarjali s pisarniškim delom kot doslej. Želeli bi tudi usta-
Ksenija Vizler, mlečni kontrolor v proizvodnem okolišu Leskovec. Vse foto:Jože Rozman.
noviti posebno enoto, ki bi samo odkupovala tržne viške in oskebo-vala kmete z repromaterialom, ker bi se potem pospeševalci ne ukvarjali več s tem delom, pač pa bi se lahko posvetili izključno stro-kovno-organizacijskemu delu.
Dela je seveda vsevprek in obilo, zato ga skušajo kar najbolj racionalizirati. Kjer se da, delajo timsko, v skupinah. To so predvsem sestanki in predavanja domačih, republiških in celo tujih strokovnjakov za živinorejce, sadjarje, vinogradnike itd., demonstracije in poskusi, to so strokovna navodila na letakih, obešenih pri zbiralnicah mleka in v internem glasilu Poročevalec, ki ga dobivajo vsi člani-kooperantje. Kar pa ne gre po tej poti, gre drugače: stopiti je treba do kmeta, se z njim pogovoriti, povprašati o težavah, dati nevsiljiv nasvet, priporočiti to in ono.
Hranilno kreditna služba in možje za mleko in živino
Del skupnih služb TOK-a je hranilno kreditna služba. Ta odkupuje vse tržne viške in zbira denar od odkupa teh viškov, ki ga potem vrača kmetom v obliki kreditov za investicijo ali nakup kmetijske opreme. Povedati je treba, da kljub kroničnemu pomanjkanju denarja v kmetijstvu dobijo kredite vsi kmetje, ki imajo vsaj osnovne pogoje za kmetovanje, če že ne usmeritveni program.
Tretjo ekipo TOK-a bi lahko po svoje imenovali možje za mleko in živino. Sestavljajo jo kmet. tehnik Milan Sotošek, organizator odkupa in pitanja živine; kmet. tehnik Anton Gorenc, organizator odkupa mleka in selekcije živine, ter pet mlečnih kontrolorjev. Ti dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, pri zbiralnicah mleka kontrolirajo kakovost, količino in higieno mleka ter vodijo podatke za selekcijo živine. Vsak mlečni kontrolor ima mesečni plan dela. Enkrat tedensko njihovo delo pregleda vodja odkupa mleka, enkrat mesečno pa strokovnjaki Žinorejsko-veteri-narskega zavoda Celje.
Ekipa ima pod kontrolo 1400 proizvajalcev mleka oziroma približno 5000 krav v A,B in Z-kon-troli. V A-kontroli so tiste dobre molznice, ki dajo letno 3500 litrov mleka in več; mleko jim kontrolirajo enkrat mesečno. V E-kontroli so slabše molznice, kontrolo opravljajo enkrat na tri mesece. V Z-kontroli so krave z nižjo molz-nostjo; tu kontrolirajo predvsem podmladek oziroma vodijo evidenco za napredovanje v B oziroma A razred.
Je rešitev samo v višjih cenah?
Krški strokovnjaki za živinorejo in mleko pripominjajo, da bi kmetje lahko namolzli več mleka pri istih kravah, če bi znali vsi pravilno krmiti. Precej je takih kmetov, ki se ukvarjajo poleg še z vinogradništvom in sadjarstvom in se zato ne morejo dovolj in izčrpno posvetiti le živinoreji. Prav ta problem pa je točka, na kateri se lahko izkaže pospeševalna služba. Uvajanje nove tehnologije, nove priprave živalske krme, novega načina krmljenja, gre mnogo lažje pri preusmerjenih kmetijah, kot pa pri manjših kmetih z nekaj kravami. Pri teh ni redko mnenje, češ, zakaj ne bi bilo tako dobro, kot delamo že petdeset let. Hkrati pa moramo vedeti tudi to, da je za vsako uvajanje novosti potreben denar, računica pa zlasti malemu kmetu večkrat slabo kaže. Dobiček od uvedbe novosti je namreč v skupnem seštevku mnogo manjši pri majhni in razdrobljeni proizvodnji kot pri večji, organizirani, usmerjeni. Prisiliti pa se seveda ne da nikogar, prepričajo lahko le zgledi in uspehi. Cokla napredka so tudi družinski odnosi na kmetijah, saj ponekod še vedno velja »ti meni luč, jaz tebi ključ« in zato mora marsikateri mlajši kmet v tovarno, namesto na polje. Dogaja pa se tudi to, da na moderno usmerjeni kmetiji le ni kruha za dva gospodarja in si ga mora mlajši služiti drugje.
Novo pa se sliši na drugi strani to, da kljub neprimernemu odnosu do kmetijstva kmetijski proizvajalci vedno ne izkoristijo vseh možnosti, ampak iščejo izhod iz svojega položaja v višjih cenah, dotacijah, premijah. Rešitev niso samo višje cene, ki so za naš standard že tako visoke, pač pa večja proizvodnja, nova tehnologija, plansko dogovorjeno pridelovanje, zajamčen odkup, skratka, stabilna in urejena proizvodnja.
80 ležišč za Mercatorjeve delavce v Nerezinah	»ceio kavo se da dobiti. (Pogo-
___________________________________________________________________ vor se je odvijal v času, ko kave se
ni bilo povsod dovolj.) Po vse
Matjaž Marinček	-	ostalo je treba v vas, ta pa tudi ni
daleč.
a	'	Zabave je zaenkrat še bolj malo,
zato pa nam je okno v svet televizijski sprejemnik, s katerim sta opremljeni obe hišici tozda Sremič.
Na samem začetku morate imeti srečo, da datum vaše izmene ne pade ravno na konec tedna, sicer vas bo v Brestovi, odkoder je najkrajša in seveda tudi najcenejša trajektna zveza z otokom Cresom, pričakala celo do 5 kilometrov dolga kolona čakajočih. To samo po sebi še ne bi bilo tako hudo, če ne bi bila največja možna zmogljivost petih trajektov (če sploh vozijo vsi!) le 140 avtomobilov na uro...
Trajekt na otok Cres vozi sicer tudi z Reke, vendar ima ta zveza dve slabi strani: trajekt odpelje le trikrat na dan, vozi pa se skoraj uro in pol (iz Brestove le 20 minut). Dobra stran je to, da si lahko mesto na trajektu telegramsko rezervirate.
Po krajšem ali daljšem, bolj ali manj vročem čakanju ste torej le na Cresu. Čaka vas še 65 kilometrov ceste, ki zahteva dokaj previdno vožnjo, da boste prispeli v Ne-rezine, vas s približno 500 prebivalci. To število se v času turistične sezone povzpne na 4.000, skoraj polovico k temu pa pripomorejo turistični dopustniki, ki prebivajo v hišicah Počitniške skupnosti Krško.
Prvi vtis ob vstopu v naselje počitniških hišic, ki se raztezajo na 20 hektarjih površine, je veličasten: urejenost in organiziranost se prepletata na vsakem koraku -celo tam, kjer so šele pričeli graditi. Naselje namreč še ni dokončano: zmogljivost ob nastajanju taga zapisa je bila 1.000 ležišč v 250 počitniških hišicah, zdaj, ko to berete, pa je že za 27 hišic večja.
Pred dvema desetletjema
Zametki Počitniške skupnosti Krško segajo v leto 1960, ko je tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj iz Krškega v Materadi pri Poreču od Gavriloviča odkupila vilo z borovim gozdičkom, v katerem je potem zgradila montažne objekte. Ker je v slogi moč, so se celulozarjem priključila še druga podjetja in tako se je rodila Počitniška skupnost Krško.
Skupnost ima tudi lastno ladjo, ki lahko na krov sprejme 70 potnikov; uporabljajo jo za dnevne izlete po bližnjih zalivih in otokih, vozi pa po več ali manj ustaljenem voznem redu, ki ga na željo večje skupine tudi spremenijo ali prilagodijo. Ladjo upravlja poklicni mornar.
Lani so zgradili bazen, ki ga polnijo z morsko vodo, v posredni zvezi z njim pa je tudi letos zgrajeno plesišče, ki ga obkroža 800 sedežev: ne le, da bo odslej poskrbljeno tudi za kulturna dogajanja (doslej si je ob večerih moral zabavo omisliti vsak po svoji iznajdljivosti), temveč bo betonska plošča plesišča v zgodnjih in poznih poletnih mesecih, ko morje še ni ali pa že ni več dovolj toplo, služila za ogrevanje morske vode. Ta se bo na plošči segrela do 30 stopinj Celzija, od tod pa se bo preko filtrov stekala v bazen. S tem bodo sezono podaljšali tudi na meseca maj in september.
Udobno in poceni
V Počitniško skupnost Krško je vključenih okrog 80 slovenskih organizacij združenega dela iz dvanajstih občin, največ pa jih je iz občine Krško. Posamezne organizacije so lastnice hišic, zato tudi same odločajo o trajanju in številu izmen. Za vse ostalo skrbi skupnost: hišice so v njenem upravljanju.
Večina doslej zgrajenih počitniških hišic ima 50 m2 prostora: dve spalnici s po dvema ležiščema, sanitarne prostore in velik bivalni prostor, katerega del je tudi popol-
Vzorna organiziranost in povezanost s krajevno skupnostjo
Od vsega začetka se je Počitniška skupnost Krško povezala s krajevno skupnostjo Nerezine. Obe skupnosti zdaj vzorno in uspešno rešujeta probleme preskrbe, telekomunikacij, zdravstva in ostalih potreb vsakodnevnega življenja. Tako je na primer Počitniška skupnost prispevala precejšnja sredstva za odpravo borovega prelca, ki je načenjal gozdove v Nerezinah in okolici. ,
Počitniška skupnost Krško je organizirana samoupravno, na delegatski osnovi. Najvišji organ je skupščina, operativno delo pa vo-
»Dopust preživljam v družbi moža in sina. Tudi lani smo bili tukaj in to celo v isti hišici. Naselje je zelo lepo, le organizirane zabave mu manjka. Nekoliko šepa tudi preskrba. V Nerezinah samih sicer obstaja trgovinica, ki pa ne more zadovoljiti vseh potreb.
V primerjavi z lanskim letom je opazen velik napredek v urejenosti naselja in upam, da se bo to le še stopnjevalo.
Nekoliko preglavic nam povzroča sistem voznih in nevoznih avtomobilov, ki se prav nič ne ozira na naše desetdnevne izmene. Na vso srečo se lahko s tistimi, ki letujejo prej in tistimi, ki letujejo pozneje, uspešno dogovorimo o skrajšanju ali podaljšanju izmene.
Pri nas je razpis za letovanje objavljen spomladi, prednost pa imajo delavci iz baze in starši s šoloobveznimi otroci.«
Posebej velja omeniti, da delavci delovne organizacije MIP Ptuj že 5 let prejemajo le 65 odstotni regres za letovanje. 25 % ga name-
V bližnji okolici je veliko možnosti za izlete, le malokdo jih pozna. Prav prijeten je na primer »pohod« na 589 metrov visoko Osorči-co, s katere je čudovit razgled na bližnjo in dalnjo okolico. Ob lepem vremenu lahko s povprečno močnim daljnogledom opazujete celo Reko in Pulo.
Pri nas so izmene različne: trajajo od 11 do 13 dni. Prihod je možen ob ponedeljkih, sredah in petkih - le tako se namreč lahko izognemo problemom voznosti in ne-voznosti. Sicer pa vedno pripotu-jemo s trajektom z Reke, na katerem si prostor že prej telegramsko rezerviramo. Še nikoli nismo imeli težav s čakanjem.«
Neskončno sem se zabaval ob prebiranju zapiskov v dnevniku hišice, ki ga vsakokratni prebivalci, dopustniki tozda Sremič, že pet sezon pridno polnijo. Naloga vsake izmene je, da ob koncu letovanja opiše kakšna je bila hišica ob prihodu, v kakšnem stanju je notranja oprema in vpiše morebitne zlomljene skodelice ali razbite ko-
400 ležišč v Poreču je postajalo pretesnih, pa tudi vse bolj so bili utesnjeni med hoteli. Potrebe po razširitvi so bile vedno večje, zato so v slovenskem Primorju in Istri iskali primerno lokacijo. Pred petimi leti so naleteli na polno razumevanje občine Lošinj in v okolici Nerezin kupili 20 ha zemljišča,
noma opremljen kuhinjski kotiček (hladilnik, štedilnik, bojler, kuhinjske omarice z vso potrebno posodo). Vse opisano je standardna oprema, ki je torej v vseh hišicah enaka, za ostalo udobje pa poskrbi vsaka organizacija po svojem okusu, iznajdljivosti in zmožnostih.
Zaenkrat so na voljo mize za namizni tenis, sandolini, jadrnice in igrišče za odbojko, v načrtu pa imajo še številne nove rekreacijske objekte. Vse foto Matjaž Marinček
Doslej so okrog hišic posadili več kot 5000 borov in oleandrov.
na katerem so bili pašniki in grmičevje, deloma pa je bilo tudi poraščeno z gozdom.
Za vsakogar nekaj
Sprva so vsa sredstva vlagali v izgradnjo hišic in ureditev kanalizacije, plaže, ulic in stez, kasneje pa tudi v takoimenovane »sekundarne objekte«. Do leta 1985, ko bo naselje v Nerezinah popolnoma dokončano - končna zmogljivost bo 1500 ležišč - bodo zgradili še nekaj rekreacijskih objektov (dopustnikom je zaenkrat na voljo igrišče za odbojko in nekaj miz za namizni tenis) in samopostrežno restavracijo odprtega tipa z zmogljivostjo 1500 obrokov.
Veliko pozornost posvečajo hortikulturni urejenosti kompleksa: doslej so posadili preko 5000 borov in oleandrov, predvsem okoli hišic, ki so bile zgrajene med prvimi, ostale pa bodo prišle na vrsto v prihodnjih petih letih.
Dopustnikom je poleg štiri kilometre urejene plaže na voljo tudi nekaj »vodnih rekvizitov« - izposojajo 10 jadrnic in 20 sandolinov.
Ker lahko v hišicah, ki so pre-dvedene za 4 osebe, povsem udobno letuje tudi 6 sonca in morja željnih dopustnikov, so se odločili graditi tudi manjše, tako imenovani garsonjerski tip hišic z 28 kvadratnimi metri bivalnega prostora, ki bodo za manjše družine veliko bolj primerne.
Dopust za vsak žep
Po tem opisu počitniškega razkošja vas že prav gotovo zanima, kako globoko morajo delavci seči v žep. Kar težko je verjeti, da je dnevna najemnina za hišico le 100 dinarjev, če pa v njej letujejo več kot štirje, pa še po 25 dinarjev na osebo. V ta znesek so vračunani stroški za plin, vodo, elektriko, odvoz smeti ter osebni dohodki 19 zaposlenih. Naselje ima namreč upravnika, 3 receptorje (v recepciji je prijavno odjavna služba, najemnino), dežurne električarje in vo-doinštalaterje, izposojevalca čolnov, že prej omenjenega poklicnega mornarja in druge,
di upravni odbor, v katerem so člani zastopani po regionalnem načelu. Počitniška skupnost ima tudi delovno skupnost, na čelu katere je direktor, pa organ samoupravne kontrole - skratka, skupnost je enako organizirana kot katerakoli samoupravna interesna skupnost.
Delež Mercatorjevih organizacij
Zaenkrat so v Počitniško skupnost Krško vključene štiri Mercatorjeve organizacije združenega dela: MIP Ptuj ima v naselju v Nerezinah 10 hišic, M-Preskrba iz Krškega 4, Velepreskrbin tozd Standard iz Novega mesta 2, tozd Sremič iz Krškega (M-Hoteli gostinstvo) pa zaenkrat tudi dve, dve pa sta še v delu.
V hišici s številko 705, ki je last delovne organizacije MIP Ptuj sem se pogovarjal z Marijo Erjavec, ki sicer opravlja svoja dela in naloge v oddelku plačilnega prometa pri delovni skupnosti delovne organizacije.
njajo za nove počitniške zmogljivosti, 10 % pa za vzdrževanje obstoječih in za letovanje delavcev z nižjimi osebnimi dohodki ali tistih, ki so potrebni okrevanja.
V hišici tozda Sremič (M-Hoteli gostinstvo) sta me sprejela Fani in Zvone Skalickjr, ki oba združujeta delo pri tozdu. Pogovor ob kavici je le tu in tam prekinila razposajenost njunih dveh nadebudni-kov.
»Že petič zapored letujeva v isti hišici.« je v ženinem imenu pripovedoval mož, boljša polovica pa ga je le od časa do časa dopolnila.
»Tukajšnje letovanje se nama zdi idealno, še posebno za tistega, ki se želi na dopustu odpočiti. V pol ure je vse skuhano in to je pravzaprav edina obveznost, ki jo imamo. Nekateri negodujejo, daje preskrba z živili slaba. Trdim, da temu ni tako: mleko, kruh in vino je moč kupiti v odprtem bifeju v samem naselju in ker 30 % Slovencev tako ali tako živi od vina, imamo res vse tukaj!« je v šali pribil Zvone, vedno pripravljen pogovor obrniti na zabavno plat.
zarce. Vse ostalo dodajo dopustniki sami od sebe: opišejo počutje, vreme, dobre in slabe izkušnje in podobno; vse tisto torej, kar je »naslednikom« lahko le v korist. Šale, domislice in dovtipi, ki v dnevniku kar mrgolijo, pa so dobrodošle tistim, ki se prebiranja zajetnih zapiskov lotijo ob morebitnem deževnem vremenu.
»Prva leta najinega letoyanja v tem počitniškem naselju sva doma prebivala v polovico manjšem prostoru kot je ta hišica, zato se nama je zdelo, kot da sva v raju. Sicer pa je še vedno tako!« sta enoglasno zaključila naš pogovor simpatična zakonca iz Krškega.
V hišici M-Preskrbe so v času mojega obiska letovali Jožefa, Šoln, namestnica poslovodje v marketu Senovo, s sinom ter sestro in njeno hčerko. Povedala je, da je kar težko dobila željeni termin, saj je v njihovi delovni organizaciji zelo veliko interesentov za počitnikovanje v teh hišicah, pre-
Nadaljevanje na strani 9
80 ležišč za Mercatorjeve delavce v Nerezinah
Matjaž Marinček
Počitniška skupnost, ki ima lastno ladjo
tudi predsednik odbora samoupravne kontrole skupnosti in ki v nerezinskem naselju s člani družine letuje vsako leto.
»Tukaj preživljamo zelo kakovosten in pester oddih. Imamo polno svobodo gibanja - dan si razporedimo vsak po svoje. Vsako leto je več objektov, zato se tudi vsako leto več dogaja.«
Novinarjem često očitajo pretiravanje ali celo napihovanje resnice. Če ne verjamete mojim zapiskom, povprašajte tiste, ki so že
letovali v naselju Počitniške skupnosti Krško v Nerezinah na otoku Lošinju - v naselju, ki kani postati eno najlepše in najbolje urejenih
vzdolž Istre in slovenskega Primorja.
Nadaljevanje s strani 8
dnost pa dajejo starejšim delavcem.
»Prvič sem tukaj. Tako zelo lepo in udobno je tukaj, da si česa boljšega ne bi mogla predstavljati. Vse kar potrebujemo, imamo pri roki. S seboj smo prinesli toliko hrane, da je vse niti pojesti ne bomo mogli.
Skoraj vsak večer je poskrbljeno za zabavo, ali na tukajšnji ploščadi ali pa v samih Nerezinah. Če bom le mogla, bom še prišla!«
Mnenja o organiziranosti zabave se pri nekaterih vprašanjih torej krešejo - sicer pa je zabava zelo relativna stvar!
Rezka Bobič, delavka v blagovnici tozda Standard v Novem mestu, je, tako kot njena predhodni-
ca, dopust v Nerezinah preživljala prvič in sicer z možem in hčerko. Povedala je, da so pri njih imeli prednost tisti, ki doslej tukaj še niso letovali in da izmena traja 10 dni. Kaj več mi ni mogla povedati, ker sem jo za pogovor prosil, ko je bila v naselju šele deset minut.
Za konec sem obiskal še Petra Markoviča, direktorja tozda Sremič, ki je mimogrede povedano.
V ospredju bazen z morsko vodo, v ozadju pa plesišče z 800 sedeži.
AFORIZMI
Velike ljubezni so odvisne od velike plače.
Samo v praznih glavah so misli svobodne.
Le na papirju je vse narejeno pravočasno in z oceno -odlično.
Kakšna je resnica v očeh, kadar se gleda skozi prste? Najlepše so ljubezni na prvi pogled, ker so kratkotrajne.
.Simon Bošnjakov
Načrti komisije ga družbeni standard
Mirko Vaupotič — M-Sadje zelenjava
Dopust v prikolicah
Že v eni izmed pomladanskih številk smo poročali o tem, da so za potrebe oddiha delavcev Mercator-Sadje zelenjave naročene avtomobilske prikolice. No, naši načrti so se, kljub pripetljajem, ki so v zadnjem času precej razburili slovensko javnost, uresničili.
Čeprav smo že skoraj obupali, smo v drugi polovici meseca julija Prejeli naročenih pet avtomobilskih prikolic znamke IMV, tip 500/80. Z upravo Plave lagune smo imeli dogovorjeno takojšnjo Postavitev prikolic v njihovem av-
tocampu v Zeleni laguni v Poreču. Članom kolektiva je bilo tako že v letošnji sezoni omogočeno letovanje po dokaj pristopni ceni (za uporabo prikolice je treba plačati 150 dinarjev na dan) in to v enem izmed najbolj urejenih avtocam-
pov. Na presenečenje vseh, ki smo letovanje pripravljali, se je prijavilo precejšnje število kandidatov (v trenutku nastajanja tega članka se je prva izmena že vrnila), tako da so letošnje avgustovske izmene razprodane, posebej še, ker so prvi letovalci bili polni hvale na račun udobnih in solidno opremljenih prikolic.
Ker je kasneje prispela še šesta naročena prikolica, smo jo na pobudo delavcev namestili v Bohinju in s tem omogočili aktiven počitek tudi tistim, ki želijo letovati v gorskem okolju.
Na zboru delavcev, pa tudi na zasedanju delavskega sveta, so člani kolektiva sprožili predlog, da bi, če le obstajajo možnosti, kupili še nove prikolice, saj je ob velikem povpraševanju članov kolektiva že sedaj jasno, da bo v prihodnjem letu več interesentov kot pa možnosti, da se ugodi vsem.
Vabimo vas na potovanja!
Jesenska potovanja z letali
Beograd - 2 dni -	10., 11., 17. in 18. 9. - 2.250 dinarjev
Beograd-Djerdap - 3 dni -	8.9. - 3.950 dinarjev
Beograd-Djerdap-Kragujevac - 4 dni -	5.9. - 4.750 dinarjev
Kopenhagen - 3 dni -	2.10.-5.220 dinarjev
Rim-3 dni-	3.10. -5.700 dinarjev
Carigrad - 3 dni -	21. in 23.10. - 4.990 dinarjev
^fcitntška prikolica M-Sadje zelenjave v avtocampu v Poreču. Foto Mirko Vaupotič
Vse prijave in pojasnila dobite pri Mercator Turistu, Tavčarjeva 6, telefon (061) 312 254 in 317 285.
Mercator Turist - Naše delo Vaše potovanje
Kancijan Hvastija: Vsi so odšli...
Nova blagovnica v Ribnici
Matjaž Marinček
V veselje kupcev in prodajalcev
Ribničan Urban bo še naprej prodajal svojo suho robo okrog po svetu, nakupoval pa bo zdaj doma - in to veliko bolje kot doslej!
V soboto, 2. avgusta, se je uresničila dolgoletna želja ribniških potrošnikov in vseh delavcev tozda Jelka (M-Rožnik), še zlasti tistih, ki so svoja dela in naloge opravljali v neustreznih delovnih pogojih. Dobili so novo blagovnico, ki bo nudila zelo veliko izbiro blaga, postrežba v njej pa bo lahko sodobnejša in bolj kulturna kot doslej.
Že uro pred napovedano otvoritvijo se je pred novo zgradbo zbralo velip Ribničanov in okoličanov. Za svečano vzdušje je poskrbela domača godba na pihala. Zbranim je prvi spregovoril Jože Mohar, direktor ribniškega tozda Jelka. Nanizal je osnovne tehnične podatke o novi blagovnici in se iskreno zahvalil vsem, ki so pomagali pri realizaciji gradnje. V imenu sozda je govoril njegov generalni direktor, Miran Goslar, v imenu družbe-no-politične skupnosti pa Viktor Pogorelc, predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Ribnica. Blagovnico je svečano odprla Pavla Pajnič, predsednica osnovne organizacije ZSS tozda in namestnica predsednika delavskega sveta tozda.
Blagovnico je projektirala TOZD Investa (M-Velepreskrba), projektant pa je bil ing. Peter Skerlavaj. SGP Grosuplje jo je pričelo graditi meseca aprila lani.
Bruto površina nove pridobitve je 2.490 m2, neto površina 2.294 m2, neto prodajne površine pa je 1.233 m2, od katerih zavzemajo samopostrežba 320, oddelek z galanterijo, kozmetiko in bižuterijo 215, tekstilni oddelek 210, športni oddelek 78, oddelek s tehničnim blagom 140, oddelek s pohištvom 210 in bife 60 kvadratnih metrov.
Predračunska vrednost investicije je bila 58.587.186 dinarjev. Od tega je bilo za gradbena dela predvidenih 70,4?'o, za domačo opremo 16,2%, za tehnično dokumentacijo 4%, za obratna sredstva 5,1% in za prispevek za energetiko 4,3% zapisane vsote. Končnega obračuna za opravljena dela še nimajo, predvidevajo pa, da ne bodo prekoračili v predračunu predvidenih zneskov. Omeniti je treba, da jim je Skupščina občine Ribnica za zemljišča, komunalne in druge prispevke zaračunala le simbolični znesek - 270.300 dinarjev.
Nadzor nad deli je opravila TOZD Investa, ki je dobavila tudi vso opremo.
Za zagotovitev vseh potrebnih sredstev je TOZD Jelka seveda rabila veliko kreditov: 47,8% sredstev je predstavljal kredit Ljubljanske banke, 12% kredit dobavitelja opreme in izvajalca del, 31,2% je bilo združenih sredstev sozda, za 9% pa so imeli lastnih sredstev.
Nekaj minut po otvoritvi je bila samopostrežba v novi blagovnici tako polna kupcev, da se je še komaj dihati dalo. Po skritih kanalih je potrošnikom namreč uspelo izvedeti, da bo moč kupiti tudi pralne praške. V zelo kratkem času je bila polica, na kateri so bile prej lepo razporejene škatlice z Avo in vrečice z Rubelom in Kenkom, popolnoma prazna. Preostali kupci, ki so ostali brez praška, so se odpravili v ostale oddelke blagovnice in tudi tam pridno praznili denarnice, predvsem za izdelke, po katere so doslej morali kam drugam. V Jelki so prepričani, da bo tako tudi odslej in načrtujejo v blagovnici mesečni promet v višini devetih ali celo desetih milijonov dinarjev.
Ob otvoritvi se je pred blagovnico zbralo veliko Ribničanov in okoličanov. -Matjaž Marinček
Vse foto
Prerezani trak je svečano oznanil otvoritev nove blagovnice.
Pred blagajnami se je trlo nakupovalnih Zbranim je prvi spregovoril Jože Mohar, košaric s pralnimi praški in kavo.	direktor TOZD Jelka.
Kmalu po otvoritvi so imele blagajničarke v samopostrežbi polne roke dela.
Matjaž Marinček
Poslovodja dveh prodajaln
Tik pred Gerovim (občina Čabar, SR Hrvatska), cilja skromen kažipot v levo in trdi, da je do vasice Hrib 4 kilometre. Trdi, pravim - kajti sam še vedno dvomim, da je tiste ozke, sicer asfaltirane, a besno vijugave in strme poti z ozko odsekanimi robniki, na katero ponekod skozi goste krošnje bukovega gozda komajda kapne kakšen sončni žarek, le za 4 kilometre.
Hrib. Asketska enozložnica, za katero se zdi, da je vasi pisana na kožo - nič olepšav za ime kraja, ki leži na 755 metrih nadmorske višine, premore 70 hiš in šteje z vso mogočo okolico borih 400 prebivalcev. Kraj, v katerem stari umirajo, mladi pa odhajajo na boljše in se le poredko ali pa celo nikoli ne vračajo.
Josipa Molnarja, poslovodjo prodajalne na hribu, mi je med obiskom v Gabru omenil direktor tamkajšnjega tozda Opskrba (v sestavu delovne organizacije M-Na-nos) kot človeka, ki v dvaintridesetih letih svojega službovanja ni bil niti en sam dan na bolniški in ki je od leta 1964 poslovodja dveh prodajaln hkrati. S tem je bila mera moje novinarske radovednosti polna in sem ga seveda obiskal.
Polne roke dela je imel, ko sem vstopil v mračno in utesnjeno prodajalno. Počakal sem, da je gospodinji postregel moko in sladkor, dekletcu dve oranžadi in gozdarjem, ki so se tega dne po končanem delu vrnili iz okoliških gozdov, steklenice viha in piva.
»Rojen sem bil tukaj, na hribu, 1923. leta,« se je razgovoril, ko sva ostala sama in ko sem mu pojasnil namen mojega obiska. »Leta 1938 sem začel svojo trgovsko pot kot vajenec v Vinkovcih. Med vojno sem prepotoval Slavonijo, Srem, Kordun, Bosno in Liko. Bil sem borec osiješkega in kordunskega odreda 8. Kordunske divizije in PPK bataljona KNOJ. Član SKOJ sem postal leta 1944, naslednjega leta pa še član KPJ.«
Po končanem delovnem dnevu se gozdarji iz okoliških gozdov zgrnejo pred prodajalno na Hribu in popijejo steklenico ali dve piva. -Foto Matjaž Marinček
»Včasih, kadar kdo umre, me zbudijo celo ponoči, da jim prodam, kar potrebujejo,« pravi Josip Molnar.
»Kdaj ste se spet vrnili v te kraje?«
»Dve leti po koncu vojne. Delal sem kot prodajalec po okoliških krajih.«
»Izvedel sem, da ste poslovodja dveh prodajaln hkrati.«
»Res je, že od 1964. leta prodajam dopoldne v eni, popoldne pa v drugi prodajalni. Še sreča, da sem si takrat lahko omislil moped in sem se tako lahko vsaj 6 mesecev na leto prevažal od ene do druge prodajalne.«
»Zakaj samo šest mesecev?«
»Preostalih 6 mesecev so bile ceste in poti zasnežene, zato sem moral teh nekaj kilometrov vsak dan prepešačiti. No, včasih sem si tudi nadel smuči, da je vsaj navzdol šlo hitreje.
Dogajalo se je, da je tovornjak pripeljal blago, vendar je ostal v dolini, ker je bila cesta na Hribu zasnežena. Preskrbel sem sani in konje ter tako zagotovil vasi najnujnejše proizvode. 1974. leta sem si kupil fička in odtlej gre bolje in hitreje «
»Popoldne delate v rodni vasi, na Hribu, kje pa dopoldne?«
»Med pol osmo in dvanajsto uro sem v Malem Lugu. Tamkajšnja prodajalna je nekoliko večja od te, zato imam tam večjo izbiro blaga in tudi promet je seveda večji. Sicer je pa Mali Lug tudi večji od Hriba.«
»Kakšne vrste blaga prodajate na Hribu in kolikšen je mesečni izkupiček?«
»Na zalogi imam samo osnovne
artikle. V zimskih mesecih je za 50 tisoč dinarjev prometa, poleti pa se ta mesečna vsota podvoji, saj domačini poleg bistveno večje količine pijače kupujejo tudi hrano za živino. V Malem Lugu je mesečni promet za 50 tisočakov večji.«
Malo je tako vestnih in prizadevnih delavcev kot je Josip Molnar. Tudi skromen je in skoraj izvleči sem moral iz njega, da ima kopico odlikovanj - red za hrabrost, medaljo za hrabrost, red zaslug za narod HI. stopnje, red dela s srebrno zvezdo - in da v vseh svojih letih službovanja ni imel niti dneva bolniške. Zadnje ne priča le o klenosti že rahlo osivelega poslovodje, temveč tudi o izjemni vestnosti in zavidanja vrednem odnosu do dela.
V Negovi pri Gornji Radgoni
Mile Bitenc
Nova samopostrežba
»Kljub težavam, s katerimi smo se srečevali, smo lahko ponosni na svoj razvoj,« je ob otvoritvi novega objekta M-Sloge dejal Budimir Gaševič.
Negova, 1. avgusta 1980. Lepo sončno dopoldne je in morda prav takšen petek, kakršnih je bilo že veliko. Pa vseeno drugačen, bolj radosten in poln pričakovanj.
Majhna vasica, dobrih deset kilometrov oddaljena od Gornje Radgone, je tega dne dobila novo, lepo opremljeno in založeno trgovino. Na majhnem gričku sredi vasice je zrastel ta trgovski objekt, ki se po svojem svojstvenem načinu gradnje prav lepo vklaplja v kmečko okolje.
Močna dopoldanska pripeka tega dne prav nikogar ni motila. Nihče ni iskal hladne sence pod mogočno krošnjo starega drevesa, lučaj stran. Na skromno otvoritveno slovesnost so razen povabljenih gostov prišli številni krajani in okoličani.
»Kljub težavam, s katerimi smo se srečevali, smo lahko ponosni na razvoj, ki je bil dosežen v zadnjih petnajstih letih,« je v svojem govoru poudaril direktor Mercator-Sloge, Budimir Gaševič.
Kolektiv samopostrežbe: novo in pripravnejše delovno okolje bo v ponos tudi njim.
Notranjost nove pridobitve v Negovi.
Na kratko je spregovoril o poti, ki jo je nekdanje trgovsko podjetje Sloga prehodilo od leta 1951 do danes. Ves čas so bila hotenja kolektiva, da mrežo preskrbe razplete tako, da bo potrošnik povsod zadovoljen. Prizadevanja so se uresničevala drugo za drugim, ostaja pa še kup načrtov. Hiter razvoj občjne v zadnjem obdobju terja tudi od trgovine svoje. Delavci Mercator-Sloge so, kot je poudaril Budimir Gaševič, prepričani, da bodo s svojimi programi in razvojnim programom SOZD Mercator, pa seveda ob podpori družbenopolitične skupnosti v občini, lahko uresničili nadaljna hotenja: zgraditev novih trgovinskih objektov v Radencih, Gornji Radgoni, Vidmu ob Ščavnici in Spodnji Ščavnici.
Nova trgovina z bifejem v Negovi predstavlja boljšo preskrbo za občane, Sloga pa je z novogradnjo pridobila 310 kvadratnih metrov trgovskih površin. Nastala je s tesnim sodelovanjem družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti Negova. Z dobro organizacijo so uspeli zbrati 100 milijonov starih dinarjev. Pomagali so vsak po svojih močeh. Posebno velja omeniti Slavka Lončariča, predsednika krajevne skupnosti, ki je poleg organizacijskih del tudi
sam zavihal rokave: v lastnem delu in materialu je prispeval okrog 50 starih milijonov.
Poglejmo nekaj številčnih podatkov o trgovini. Skupna površina znaša 310 kvadratnih metrov, od tega odpade na prodajni prostor samopostrežbe 120 m2, 45 m2 na skladiščne prostore, 61 m2 meri bife, razliko 84 m2 pa predstavljajo ostali pomožni prostori.
Celotna investicija (načrti, zemljišče, gradbena dela, inventar, ureditev okolice) znaša okoli 8 milijonov dinarjev. K temu je milijon prispevala Krajevna skupnost, krediti Temeljne pomurske banke so znašali 3,9 milijonov, ostalih 3,1 milijona dinarjev pa predstavljajo sredstva Mercator-Sloge in združena sredstva SOZD Mercator.
Gradbeno podjetje Ljutomer je izdelalo projekt za novogradnjo, GP Konstruktor, TOZD Pomurje pa je s svojimi kooperanti opravilo vsa dela.
Stara trgovina in manjši bife sta tega dne v Negovi zaprla svoja vrata. Nakup v novi samopostrežbi, ki je lepo založena, je prijetnejši, izbira blaga pa dosti večja. Razen osnovnih živil in gospodinjskih potrebščin prodajajo tudi galanterijo, steklo in porcelan, posodo, nekaj tekstila in tehnične predmete.
Marija Mulec je poslovodkinja in v kratkem pogovoru ni mogla prikriti svoje sreče. Povedala je, da bo s sodelavkami skrbela za založenost prodajalne, s čemer bodo tudi potrošniki zadovoljni. Prej so mesečno iztržili v povprečju 65 starih milijonov, zdaj pa jih morajo preseči 100. Poudarila pa je, da se bodo morali močno potruditi, saj je kupna moč krajanov ostala ista kot prej. V zadnjem času ni bilo namreč nobenih novogradenj in doseljevanja ljudi.
Bife, ki posluje ločeno, pa vodi Kristina Stranjšak. Zaenkrat ponudijo le pijače in kavo, uvedli pa bodo tudi kaj za pod zob. Za začetek kranjske klobase in hrenovke, pa sendviče, zaseko in narezek. Bife je prav lepo urejen in ima razen miz v lokalu tudi prijetno senčnato teraso. Tam bodo v poletnem času postregli med drugim tudi s točenim pivom in prleško gibanico.
Zdaj veste, zakaj je bil v Negovi tisti petek morda drugačen od drugih. Krajani so ponosni na novo pridobitev, ostalo pa jih čaka 10. oktobra, ko bodo praznovali svoj občinski praznik. Takrat bodo bogatejši še za prodajalno Kmetijske zadruge, pa za telovadnico in otroški vrtec, vodovod in telefon.
Predstavlja se Trgovina — servis v Krškem
Jože Černoša — M-Agrokombinat Krško
Temeljiti na dolgoročnih sporazumih
Iz glasila delavcev in kmetov M-Agrokombinata v Krškem si izposojamo predstavitev tozda Trgovina -servis iz razgovora urednika Černoše z v. d. direktorja tozda, Slavkom Božičem.
Nadnje minute stare trgovine.
Černoša: Prosim za osebno izkaznico TOZD Trgovina servis.
Božič: V TOZD Trgovina servis združuje delo 175 delavcev in učencev v gospodarstvu. Osnovna dejavnost TOZD je prodaja blaga na drobno v petnajstih poslovalnicah in vzdrževanje kmetijske mehanizacije v servisni delavnici.
din
-	celotni dohodek 245,300.000
-	dohodek	28,300.000
-	čisti dohodek	19,600.000
-	planirani dohodek
v letu 1980	310,700.000
Černoša:	Raznovrstna dejav-
nost v temeljni organizaciji prav gotovo otežuje delo. Povejte, prosim, kako usklajujete različne interese?
Božič: Resnično se ukvarjamo z različno dejavnostjo, vendar sodijo vse v uslužnostno dejavnost. Vse so med seboj povezane in se dopolnjujejo. Vsakodnevnih težav nam ne manjka in pri tem nismo nikakršna izjema v DO, pomembno pa je uskladiti interese in želje posameznih zaokroženih enot. Černoša: Bi bili bolj konkretni! Božič: Na primer, planiranje. Pripraviti realni plan za petnajst poslovalnic, ki poslujejo pod različnimi pogoji - od kadrovske zasedbe do kupne moči prebivalstva. Servisi, prevozi in težka mehanizacija planirajo povsem ločeno. Odplačila kreditov in dajatve so enotne itd.
zv°j v Negovi gre nezadržno naprej -Vse foto Mile Bitenc
Černoša: Letos praznujemo trideset let samoupravljanja. Povejte kako imate oblikovane organe upravljanja in s katerimi težavami se pri tem srečujete?
Božič: Pri odločanju delavcev smo dosegli nekaj vidnih uspehov. Ni pa še narejeno vse, saj je aktivnost ponekod premajhna. Tu mislim zlasti na sindikat, ki nikakor ne bi smel biti organizacija za izlete, temveč bi moral biti prisoten v vseh dogajanjih tozda. Tudi drugi organi še ne delujejo tako, kot bi morali. Nekatere komisije so nesklepčne. Pohvaliti pa velja izvršni odbor DS, sam delavski svet in komisijo za delovna razmerja, ki so res delavni. V zadnjem času je OO ZK postala aktivnejša in njena dejavnost se pozna v vseh okoljih. Tako rekoč vse vodstvene strukture so bile na izpopolnjevanju na seminarjih, ki jih je organiziral medobčinski komite ZK za Posavje.
Černoša: Nekatere poslovalnice so v kategoriji takoimenovanih socialnih trgovin. Ali vas te poslovalnice močno obremenjujejo?
Božič: Trgovska mreža naše temeljne organizacije pokriva oskrbo kmetij in občanov s potrebnim reprodukcijskim materialom na področju celotne občine. Tako je nekaj trgovin v manj potrošnem področju (Veliki Trn, Rožni, Podbočje) in niso rentabilne. Zavedamo pa se, da moramo tudi na teh področjih zadovoljiti potrebe ljudi, ki smatrajo te poslovalnice za svoje-
Černoša: Tozd združuje v glavnem služnostno dejavnost. Kakšna je po vašem mnenju povezanost vašega tozda z drugimi tozdi v Agrokombinatu in sozdu Mercator?
Božič: Osnovna dejavnost našega tozda so usluge. Zato je medsebojna odvisnost z drugimi tozdi velika. Naj naštejem nekaj primerov:
-	vzdrževanje osnovnih sredstev drugih tozdov, zlasti mehanizacije;
-	prodaja sadja na tržnicah;
-	oskrba kmetov z reprodukcijskim materialom po kooperacijskih pogodbah;
-	prodaja vina in suhomesnatih izdelkov;
-	koriščenje razpoložljivih obratnih sredstev za zaloge itd.
Temeljna organizacija je še premalo povezana v sozdu Mercator, saj bi se morah bolj posluževati skupnih nabav po samoupravnih sporazumih in dogovorih.
Černoša: Kje in koliko se vaš tozd vključuje v skupno pridobivanje dohodka na osnovi združevanja del in sredstev ah sovlaganja?
Božič: Sodobne oskrbe si ne moremo predstavljati brez zagotovljene dobave blaga, to pa vse pogosteje temelji na dolgoročnih sovlaganjih in sporazumih.
Trenutno smo sovlagatelji pri tovarni cementa v Trbovljah in imamo trajen dohodkovni odnos s proizvajalci kmetijske mehanizacije, ki jo servisiramo. Vlaganj in sporazumov bo še več. Pri tem pa opozarjam na zahtevnost takega dela, ki temelji na raziskanem povpraševanju. Tako pripravljamo samoupravni sporazum z INO, Petrokemijo iz Kutine za umetna gnojila in z Izletnikom iz Celja o sovlaganju v pralnico pri servisih.
Černoša: Usluge so zahtevno delo. Poleg tega so še pod nenehnim nadzorom, zato je potrebna visoka stopnja zavesti, discipline in znanja. - Kako je v vašem tozdu s kadri?
Božič: Zasedenost s kadri ni slaba. Skoraj vsi poslovodje imajo ustrezno kvalifikacijo; 40 delavcev je opravilo tečaj za prodajo zaščitnih sredstev. Trenutno šolamo dva v srednji ekonomski šoh in enega v poslovodski šoh. Zavedati se moramo, da je odgovornost naših delavcev vehka in jo povečuje še hitra sprememba zakonskih in izvršnih predpisov v blagovnem prometu, zastarela oprema in zgradbe, pomanjkanje nekaterih artiklov in potrošniška nestrpnost.
Černoša: Kaj ste štorih, da bi preprečih potrošniško mrzlico v zadnjem času? Ste se pri tem po-služih potrošniških svetov pri KS?
Božič: Potrošniški sveti, z nekaj izjemami, niso aktivni, ker najbrž ne poznajo svoje vloge. Sami z njimi nismo neposredno kontaktira-h, čeprav bi bilo to koristno.
Potrošniško mrzlico povzročajo »stresi« na neorganiziranem tržišču. Pogosto se moramo znajti in nabaviti zahtevano blago mimo dogovorjenih dobavitekjev, npr. dušična gnojila iz Lukovca, iz Ruš in Pančeva, ker jih je INA Kutina dobavila le 30% dogovorjenih količin. S krajevnimi skupnostmi sodelujemo tudi na drugih področjih, kar je posebej pomembno sedaj, ko pripravljamo srednjeročni plan za obdobje 1981-1985.
Černoša: In kako naprej?
Božič: Vključiti se moramo v občinsko oskrbovalno politiko prek zagotavljanja rezerv v sodelovanju z DO Preskrba Krško.
Posodobiti moramo nekaj prodajaln in jih prilagoditi zahtevam časa in kraja.
Najti poti za pokrivanje obratnih sredstev za zaloge. Inflacija nam namreč sproti pogoltne vsa pridobljena sredstva.
Ažurirati moramo potrebno evidenco, s katero bomo tekoče spremljali poslovanje.
Černoša: Mislim, da sva na nekaterih mestih ostala nedorečena, kljub temu hvala za razgovor!
MERCATOR
;
Mercatorjeva ulica • Mercatorjeva ulica • Mercatorjeva ulica • Mercatorjeva ulica • Mercatorjeva ulica
_________________________________
Jože Rozman
Jelšine poslovalnice v Rogatcu
Enovita delovna organizacija M-Jelša iz Šmarij pri Jelšah, ki je nosilec razvoja trgovine v šmarski občini, ima skupaj 50 poslovnih enot, od tega 48 samopostrežnic in klasičnih trgovin ter dve gostilni. V tokratni M-ulici se bomo sprehodili od enega do drugega konca Rogatca in obiskali pet trgovin ter dva gostinska lokala.
Kratek skok nazaj
Rogatec, ki je pomembno cestno in železniško križišče, leži v dolini potoka Dragonje, ki se prav tu izliva v reko Sotlo. Ta razmejuje del Slovenije in Hrvaške oziroma Rogatec in Hum na Sutli, kot pravijo Sotli na hrvaški strani. V Humu na Sutli je velika steklarna Straža, ki zaposluje 2000 delavcev od tega 485 Slovencev. Domačini pravijo, da je Sotla reka z eno obalo, ker je meja le na.papirju, dejansko pa ne, saj kadar govorijo o gospodarstvu in podobnih stvareh, mislijo na oba kraja skupaj. Sam Rogatec je trg, ki je spomeniško zaščiten. Njegovi začetki segajo v zgodnji srednji vek, saj je bilo že v 11. stoletju tu eno izmed upravnih središč posestev Breže--Seliških. Kasneje so fevd prevzeli Rogačani, potem Celjani in v 16. stoletju Habsburžani. Že leta 1130 se je kraj imenoval Roas in dobrih sto let kasneje Rohathes, leta 1283 pa je v listinah prvič omenjen kot trg. Nekoč kasneje se je imenoval celo mesto, vendar ni imel nikdar, niti danes, toliko prebivalcev, da bi bil zares mesto z vsemi mestnimi pravicami.
ko bi bilo lahko povsod, če bi se trgovcem dalo malo bolj delati in se hitro prilagoditi razmeram na trgu, je bil kritičen do svojih stanovskih kolegov Ludvik Mesareč. Poglejte, mi smo že pred pol leta nekako slutili, do česa bo prišlo, in smo se temu prilagodili in zato pri nas dosedaj prodali goro cementa. Ljudje prihajajo ponj iz Zreč, Za-boka, celo iz Zagreba in Ljubljane. Tale, ki je sedajle spraševal za 10 ton, se je pripeljal 45 kilometrov daleč, je vneto razlagal sogovornik. Nikakor pa ne moremo dobiti nekaterih vrst modulne opeke, sicer pa prodajamo vse vrste gradbenega materiala, opremo za elek-tro-, vodo- in toplovodne napeljave, gradbeno pohištvo, gospodinjsko opremo, vso belo tehniko, kurivo, akustiko in keramiko. Naša trgovina je v samem kraju in okolici, rečeno brez lastne hvale, na dobrem glasu. Trudimo se, da kupcu kar najbolj ustrežemo, čeprav je to danes zaradi pomanjkanja nekaterih vrst blaga težko. Veste, pri nas blago od potnikov naročamo vsi, ker en sam ne ve natančno, kaj vse v trgovini manjka. Sam naročam le tisto blago, ki ga
malice za delavce in poslovna kosila za bližnjo steklarno Straža.
Bife pri pošti
V Rogatcu popotnik ali kdo drug ne more dobiti prenočišča, ker jih ni, čeprav bi jih nujno potrebovali. Tu so takorekoč stalni gostje razni strokovnjaki in monterji, ki delajo v steklarni Straža na drugi strani Sotle, pa morajo prenočevati drugje, namesto v Rogatcu. Nekdaj je bil hotel v stavbi, kjer je danes samo Bife pri pošti, pa ga danes ni več. Stavba je v starem delu Rogatca, na trgu, nasproti poslovalnice Donat. Primeren kraj bi bil kot nalašč za hotelček ali motel z restavracijo, prostore bi bilo potrebno le pošteno preurediti.
Samopostrežnici in druge trgovine
Gostilne Grad, ki je na drugem koncu Rogatca, se drži samopostrežna trgovina. Od nje je le dober lučaj daleč do slovensko-hrva-ške meje. Ta samopostrežnica je
bila ena prvih v šmarski občini in so jo odprli leta 1963. Ima malo manj kot sto kvadravnih metrov prodajne površine in 60 kvadratnih metrov veliko skladišče. V njej je tudi ločena mesnica z delikatesnimi izdelki in svežim mesom. Je pa menda edina trgovina pri nas, kjer dobi kupec še kilogram kave, če kupi 15 kilogramov praška. Seveda je poslovodja takoj dodal, da je to le šala, čeprav je res, da prašek kar dobivajo, kavo prav tako. Trgovino odpro že ob 6. uri zjutraj zaradi konkurence, ker na Hrvaškem špecerije odpirajo prav ob tej uri. Zapro jo ob 7. uri zvečer. Skupaj s samopostrežnico Center, ki je približno enako velika, le da ima namesto mesnice bife, sta obe trgovini dovolj veliki za potrebe Rogatčanov in okoličanov. Obleko, blago in obutev ku-
pujejo v Manufakturi oziroma Obutvi. Obe trgovini kar dobro poslujeta, to pa ne bi mogli reči za trgovinico v bližnjem Sv. Florjanu, ki je tu predvsem zaradi krajevnih potreb. V okolici Rogatca je potem še trgovina z mešanim blagom v Dobovcu.
Ne bi mogli reči, da za 1485 prebivalcev krajevne skupnosti Rogatec M-Jelšina trgovina ni dobro poskrbela. Resda imajo tudi pri njih težave z delavci tako v trgovini kot v gostinstvu, saj predvsem dobri odhajajo, nove, dobre ljudi pa je težko dobiti. Imajo pa zato drug adut v rokah, ki zlasti v mestih in večjih krajih žal prehitro izginja: prijaznost in prisrčnost, primeren odnos do sočloveka, ki kupuje ali si ogleduje, najsi bo znanec, popotnik ali slučajen gost.
Lesne intarzije krasijo notranjost gostilne Grad.
Bife pri pošti: včasih je bil tu hotel, bo še kdaj? Na desni so skladiščni prostori in »silos« za cement poslovalnice Donat.
Grb trga Rogatec kot lesna intarzija na steni gostilne Grad.
Poslovalnica Donat
Na zgornjem robu malo večjega trga v starem delu Rogatca stoji poslovalnica Donat - tehnična tr-. govina. Vse M-Jelšine trgovine v kraju imajo svoje ime; ta ga je dobila po svetniku Donatu, po katerem se imenuje tudi cerkev, vrelec mineralne vode v Rogaški Slatini in bližnja Donačka Gora, ki s svojimi 883. metri stoji na robu Haloz.
Kar takoj za začetku je poslovodja Ludvik Mesareč, sicer razdan sindikalni delavec med sozdom, občino in republiko, hitel ognjevito pripovedovati, da v Rogatcu pa nimajo težav s cementom. Saj veste, da je razsutega cementa dovolj, vreč pa ni. Že meseca marca smo zato kolikortoliko primeren prostor v bližnji stavbi preuredili v začasen silos in cement prodajamo tako, da si ga kupec sam spravi v svoje vreče, zato pa je 20 par pri kilogramu cenejši kot drugod. Panike zaradi pomanjkanja cementa ni pri nas nobene, vsakdo ga lahko dobi, kolikor hoče. In ta-
je težje dobiti, je kot izkušen in vsega vajen trgovec še povedal Ludvik Mesareč, potem pa sva stopila po trgu navzdol do gostilne.
Grad,
kjer sva najprej naletela na predsednika krajevne skupnosti Rogatec Jelkota Pusta. Ta je takoj izrabil priliko in povedal svojo in željo krajanov Rogatca, naj bi sozd Mercator dal več sredstev za povečanje in obnovo gostinskih lokalov v Rogatcu. Želeli bi vsaj modernizirati gostilno Grad, je dodala poslovodkinja Rezika Klemenčič. Radi bi naredili nekaj sob za prenočišča, postavili kegljišče, kuhinjo opremili z novimi stroji. Sicer pa znajo žejnega in lačnega v gostilni Grad dobro postreči. Žejnim točijo odlično belo vino, ki ga dobijo iz Sladke gore pri Lembergu, lačnim ponujajo domačo hrano, saj sami pripravljajo suhe klobase, zaseke in podobno, vsak dan pa tudi kislo juho. Pripravljajo še
Ludvik Mesareč (skrajno levi) s svojo ekipo v poslovalnici Donat.	Vse foto Jože Rozman
Kako so in bodo gospodarili
Pregled glasila
»Informacije« iz M —
Jelše
V uredništvo dobivamo tudi glasilo enovite delovne organizacije M-Jelša. Imenuje se »Informacije«. Sodeč po prvi strani izhaja že osmo leto, izdaja ga delavski svet, ureja pa uredniški odbor, za katerega je odgovoren Filip Škerjanec.
Izvod z zaporedno številko pet obsega enajst strani. Najprej prinaša sporočilo o nekaterih rezultatih gospodarjenja v prvem polletju 1980, ki sta ga pripravila računovodja Srečko Korošec in vodja splošnega sektorja Filip Škerjanec. Podrobneje obravnavata investicije, obratna sredstva, gospodarjenje in rezultate gospodarjenja, z zakonom omejene izdatke, kadre in zaposlenost ter pogoje poslovanja v drugem polletju 1980.
Avtorja na preprost in razumljiv način razložita pri vsakem poglavju najpomembnejše elemente, nanizata probleme in dajeta tudi konkretna navodila, kako jih rešiti. Pomagata si s tabelami, ki so lahko berljive, pa
tudi na kratko komentirane, zato menim, da je članek prav res namenjen vsakemu zaposlenemu, da ga podrobno in jedrnato informira o najvažnejšem gospodarskem dogajanju v delovnem kolektivu. Na koncu avtorja ugotavljata oziroma upata, da bodo tudi v drugem polletju gospodarili uspešeno, čeprav še vedno primanjkuje nekaterih izdelkov in čeprav kupna moč prebivalstva pada.
Na zadnjih štirih straneh glasila so tri številčne tabele, pravzaprav dodatne priloge h gornjemu -članku. Tabeli »Pregled poprečnih zalog prometa in koeficient obračanja v 1. polletju 1980« in »Realizacija prometa za mesec junij in kumulativa za 1. polletje« imata podatke za vsako poslovalnico posebej, tabela »Realizacija po dejavnostih za mesec junij in 1. polletje 1980« pa navaja te podatke posebej za trgovino na drobno ter gostinstvo in turizem.
V številki šest je na prvih stra-
neh natisnjeno poslovno poročilo k periodičnemu obračunu za prvo polletje 1980, ki ga je pripravil računovodja Srečko Korošec. Tako kot običajno tudi tokrat objavlja primerjalni pregled elementov celotnega prihodka, dohodka in odhodkov skupaj s predlogom začasne razporeditve čistega dohodka. Na koncu avtor poročila ugotavlja, da je gibanje osebnih dohodkov in skupne porabe v skladu z reso-lucijskimi določili, da je torej njihova rast nižja od rasti dohodka, hkrati pa ugotavlja, da so letošnji osebni dohodki delavcev M-Jelše še vedno pod poprečjem lanskih osebnih dohodkov v Sloveniji tako v trgovini na drobno kot v gospodarstvu nasploh-Sklepna ugotovitev je, da so tudi v letošnjem prvem polle+ju poslovali dokaj uspešno, upajo pa, da b druga polovica leta še uspešnejša.
Drugi del šeste številke Informacij je poročilo »Primerjalni podatki po poslovnih enotah za prvo polletje 1980/79«. V tabelarnem pregledu so za vsako poslovalnico posebej nanizani najvažnejši elementi poslovanja, pokazatelji (ne) uspešnosti dela in sicer: koeficient obračanja zalog blaga, promet, izplačilo OD, promet na zaposlenega ,brutto marža, poprečne zaloge in realiziran plan.
Jože Rozman ,
Gostilna pod starim kostanjem kljubuje že desetletja
Mile Bitenc
Keršič v Šiški
Prav gotovo ni Ljubljančana, ki ne bi poznal stare gostilne Keršič v Šiški. Starejši ljudje vedo o njej povedati veliko dobrega. Tam so včasih postregli z odličnim »pohanjem«, nalili dobrega vina in sploh je bilo prijetno. Posebno poleti, ko je na vrtu pod mogočnim kostanjem včasih družbo zmotil le pisk tramvaja ali topot konjskih kopit. In kako je tam danes?
Odgovor na to vprašanje sem šel pred dnevi h Keršiču iskat sam. Pogovor, ki je razkril kup zanimivosti, je stekel pod senčnato krošnjo starodavnega drevesa na vrtu gostilne.
Sto šest let je stara hiša, ki nudi streho sedanji gostilni. Še danes
se poznajo znaki preteklosti in le z manjšimi obnovitvenimi deli so kdaj pa kdaj lokalu hoteli dodati kanček novega.
Na pragu letošnjega poletja so Se po dolgem času le odločili lokal Za mesec dni zapreti in ga vsaj delno prenoviti.Načrti za prenovo so bili stari in deloma že tudi zastareli. Dolgo so čakali na to, ali bo do prenovitve, ki je bila že zelo Potrebna, sploh prišlo. Kocka je
padla: Celovške ceste v naslednjih desetih letih na tem odseku še ne bodo rekonstruirali in tako so z deli začeli.
Velika pridobitev so novo zgrajeni toaletni prostori, saj stari svojemu namenu skorajda niso več ustrezali. Tu mislim na sanitarije
za goste, kajti za zaposlene so jih uredili pri novih garderobnih prostorih. Tudi skladišča so pridobili na novo, nekoliko pa se je spremenil tudi vrt. Stopnice, ki so nekdaj vodile na teraso, kjer so pred leti tudi postregli, so podrli. Zdaj je na vrtu za 24 sedežev več prostora in tako lahko tukaj sedi kar 120 gostov, to pa je celo več kot v notranjih prostorih, kjer je na voljo le 80 sedežev.
Točilnica, kjer strežejo le stoječim gostom, je svoj videz popolnoma spremenila. Vsa oprema je nova in ni treba posebej poudarjati, da je ta prostor videti zdaj povsem drugačen.
Jeseni bodo z deli nadaljevali. Sedanjo kuhinjo bodo začasno
preselili v drug prostor in jo temeljito obnovili. Malce jo bodo povečali in povsem na novo opremili. Prostor bo tako bolj funkcionalno izkoriščen, sodobnejša oprema, delovna orodja in stroji pa bodo delo tudi olajšali. No, še fasado hiše bodo obnovili in s tem bo opravljeno tudi vse, kar so si zapisali v načrte.
Dosedanji stroški prenovitve le nekoliko presegajo 2 milijona di-
narjev. Vsa sredstva so zbrali sami in tudi za jesenska dela imajo potreben denar že razerviran.
Obiskovalec dobi zdaj o Keršiču povsem drugo mnenje. Ko sem slučajno spregovoril z enim izmed gostov, mi je dejal, da je vse, kar so storili, bilo že skrajno potrebno. Pohvalno se je izrazil o postrežbi in posebej pohvalil dobro kuhinjo, ki menda slovi po odličnem golažu in vampih. Moti ga le hrup, ki je na vrtu, saj ni primerne ograje, ki bi razen hrupa zadrževala tudi prah in smrad s ceste. Zelo pogreša zeleno grmičevje, ki je včasih varovalo tudi pred tistimi, ki bo radi pogledali na krožnike gostov.
V kolektivu razmišljajo seveda tudi o tem in pravijo, da bodo postavili primerno ograjo.
Zapisal sem pohvalo gosta na račun kuhinje. Zato sem nekaj besed izmenjal tudi z Anico Štiblar, ki stoji za štedilniki pri Keršiču že polnih 27 let. Spominja se starih časov, ko so bili menda tudi gostje drugačni. Z mesom, pravi, ni bilo problema. Veliko so napekli dunajskih in pariških zrezkov, vabili so imenitni vampi in golaž. Zdaj pa so drugi časi. Ni samo težje priti do mesa, tudi želje gostov so drugačne. Prednost dajejo jedem na žaru, ki so bolj enostavne in tudi hitro pripravljene. Vsem se mudi. Morda tudi natakarjem, ki
Anica Štiblar že 27 let kuha vampe. -Foto Mile Bitenc
že kar iz navade dostikrat ponudijo le to.
In že smo pri dekletih in fantih, ki strežejo. To je druga plat medalje, ki pa je v gostinstvu več ali manj povsod enaka. Problemi z gostinskim kadrom, pa tudi z zaposlenimi v trgovini, so prisotni povsod.
Kadra primanjkuje; tisti, ki se odločijo za gostinstvo, pa ponavadi ta poklic hitro zapustijo. V delo
se premalo poglobijo in zato tudi postrežba šepa. Ti ljudje natakarsko delo, ki traja le krajši čas, pogosto uporabijo kot nekakšno »odskočno desko« za prekvalifikacijo.
»Nihče noče več delati zvečer ter ob sobotah in ob nedeljah.« je pripovedoval šef, Viktor Puš. Tudi slabe osebne dohodke imajo ti ljudje za vzrok, da zapuščajo delo. Morda so plače res nekoliko slabše, vendar pa je po mnenju tovariša Puša problem treba iskati v premajhni odgovornosti do dela.
Težko je reči, kaj storiti. V Keršiču letno v povprečju po dva delavca iz strežbe odideta v službo, kjer je običajni delovni čas, kjer so sobote in nedelje proste.
Pri Keršiču delajo vse dni v tednu od sedmih zjutraj do enajstih zvečer. Živahno je že dopoldne, v času malic, ki jih pripravljajo po naročilu. Vrt je pogosto poln. V zimskih mesecih je gostov manj, saj »pod streho« sprejmejo lahko le 80 ljudi. V posebni sobi, včasih so jo imenovali lovsko, bodo od jeseni naprej gostje morali naročati tudi hrano; samo pijačo bodo postregli v točilnici.
Dela je veliko za vseh 17, je povedal direktor Puš. Tisti del skladišča, ki je v kleti, je zelo nepriročen. Po strmih stopnicah je treba vsak dan prinesti ničkoliko sodčkov, zabojev s pijačo in drugega. Težko je tudi delo v bifeju »Primorje« na Medvedovi cesti, ki je nekakšna »dislocirana« točilnica Keršiča. Kar ne morejo in ne morejo se znebiti gostov, ki se radi napijejo, pa potem nastane prepir, pogoste poškodbe inventarja ipd. Ce bo šlo tako naprej, potem od nedavne prenovitve ne bo več ostalo kaj dosti.
Ob koncu morda le še nekaj številk. Ko so poleti renovirali, zaprtje lokala po načrtu ni bilo predvideno. Kljub temu so le malenkost pod planom in če se bo le dalo, bodo do konca leta razliko tudi pokrili. Sicer pa se pri prometu precej loči sezona od nesezone. Tako je za januar na primer zapisano v planu, da morajo ustvariti za 58 milijonov dinarjev prometa, julija pa se ta številka povzpne kar na 99 milijonov.
Tako je torej pri Keršiču v Šiški, ki sodi pod upravljanje tozda Ilirija (Mercator-Hoteli gostinstvo). Prijetno je tam; okusna je hrana, tudi postrežba je dobra in to je verjetno zagotovilo za zadovoljstvo. Naše mame in očetje imajo Keršiča morda še v prijetnejšem spominu. Kaj pa bo z gostilno čez leta, ko bodo ta del Celovške končno rekonstruirali, pa žal ne ve nihče.
dobrodošla novost v Ljubljani
Mile Bitenc
Pizze tudi ob nedeljah
Mercator-Konditor na Trgu OF obnovil lokal - Marjetka je odlična pizzerija - Keramika na stenah bo Napravila vzdušje še prijetnejše - V poletnih dneh °dprto tudi ob nedeljah
Ljubljančane in številne tiste, ki za dnem hitijo na vlake in avtobuse, je v zadnjem času močno Zanimalo, kakšen bo prenovljeni tokal M-Konditorja na Trgu OF.
No so pred dobrim mesecem dni oelavci odstranili visoko leseno
ograjo, je že kazalo, da gredo dela proti koncu. Nekdanja slaščičarna je povsem spremenila svoj videz.
Marjetka, tako je novemu lokalu ime, je pravzaprav razdeljena v dva dela. Desno je majhna slaščičarna, ki je prav prikupna; dobre
sladkarije onstran stekla kar same vabijo. Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da torte, potice, krofe in razno drobno pecivo pripravljajo v lastnih delavnicah. Razen sladic postrežejo tudi s pijačo in to pri mizicah, kar je tudi novost. Prodajne police v slaščičarni pa ponujajo tudi razne bonbone, bonboniere, kavo in pijačo, pa kekse in še mnogo drugih dobrot.
Drugi del lokala je dosti večji in tam sta svoje mesto našla snack-bar in pizzerija. Prav pizzerija pa je pravzaprav tisto, kar je postalo močno vabljivo. Okusne pizze kar same vabijo in brez vsakega rom-pa in pompa že marsikdo ve, da so v Marjetki še posebej okusne.
Odlične so pizze Konditor, Vagabund in Ledina. Pravijo, da bodo napravili še druge, z drugačno oblogo. Pri pizzi je seveda važno
tudi testo: v Konditorju ga pripravljajo po posebnem receptu in povem vam, da je rahlo in krhko, skratka odlično.
Pizze pečejo v avtomatski peči in že v nekaj minutah pride na drugi strani peči ven slastna in okusna jed, ob kateri še posebno tekne vrček točenega piva.
Gostje so zadovoljni nad dobrimi pizzami in ostalim, kar ponudijo v lokalu, ki je tudi prav prijetno urejen. Tovarišica Mija Rodič, ki vodi ta lokal in kiosk na avtobusni postaji, pravi, da so prvi vtisi obiskovalcev pohvalni. Vsi skupaj, ki skrbijo za gostinsko ponudbo v Marjetki, se bodo potrudili, da bo tako tudi v naprej.
Ko govorim o novostih, naj omenim tudi to, da je lokal odprt vsak dan od pol šestih zjutraj pa do pol osmih zvečer. V avgustu in
septembru bo takšen delovni čas tudi ob nedeljah, kar je za »zaspano« Ljubljano prav gotovo dobrodošla stran.
Projekte za preureditev lokala Mercator-Konditorja na trgu OF 14 je izdelala TOZD In vesta (M-Velepreskrba), ki je projektirala tudi vso notranjo opremo. Investicija znaša nekaj več kot devet milijonov dinarjev, vendar še ni dokončno obračunana. Večino tega zneska predstavljajo lastna sredstva, ostalo pa so krediti Ljubljanske banke.
Zapisal sem že, da so novemu lokalu nadeli ime Marjetka. Vsak zakaj ima tudi svoj zato: osnova za vse vrste pizz je Margerita, kar pa po naše povedano pomeni Marjeta. Od tod torej ime lokala, ki zaradi dobre ponudbe že prihaja na dober glas. In tako je tudi prav, kajne?
... znotraj pa teknejo predvsem slastne pizze. -Foto Mile Bitenc
Še zadnjič o Mercatoriadi’80
Ferdo Lovrec — MIP Ptuj
Obdržati preizkušeno, preprečiti improvizacijo
V julijski številki glasila smo lahko prebrali dva prispevka o letošnjih letnih športnih igrah Mercatorja. V prvem je pod naslovom KORŠ je odprt vsem! podana ocena 3. Mercatoriade, v drugem, pod naslovom KORS bo strožji, pa lahko preberemo, da dosedanje izkušnje narekujejo potrebo po spremembi Pravilnika o izvedbi in organizaciji letnih športnih iger. Menim, da ne bo odveč, če tudi sam k temu primaknem nekaj dobronamernih misli.
Ob dobro znanem dejstvu, da se prireditelj, zlasti pa njegov izvedbeni organ, ob tako veliki prireditvi srečuje z vrsto problemov in težav, sem prepričan, da bodo prav izkušnje preteklih iger primemo napotilo pri organiziranju in izvedbi športnih iger v
bodoče. Ne bi se namreč smele več ponavljati drobne pomanjkljivosti, ki niso čisto športno tekmovalnega značaja.
Morda bo kdo pripomnil, da je to stranskega pomena, vendar temu ni tako. Zakaj torej gre? Kljub temu, da idealnih pogojev
za izvedbo športnih iger, ob tako številnih športnih disciplinah, kot jih zajema naša Mercatoria-da, in glede na to, da igre trajajo le en dan, ni moč pričakovati, pa vendarle menim, da se v bodoče ne bomo več srečevali s tako oddaljenimi športnimi prizorišči
MERCATOR

kot so bila letos (tenis v Čatežu ter kros, vlačenje vrvi in ribolov v Kostanjevici - več kot 10 kilometrov od centra špomtih iger). Večina tekmovalcev, ki je svoje nastope končala, pa tudi mnogi dragi, so si želeli ogledati še ostala tekmovanja, ki so se odvijala izven kraja, kjer so sami nastopali, kar pa zaradi neorganiziranih prevozov ni bilo mogoče. Pri tem je bil posebno neljub primer voznika avtobusa ljubljanske registracije, ki popoldne v Leskovcu za prevoz v Kostanjevico ni hotel sprejeti v avtobus drugih udeležencev kot tiste, ki jih je v Krško pripeljal. Ostala je torej le osebna iznajdljivost.
V krajih športnih prizorišč ni bilo opaziti odgovornih športnih funkcionarjev, čeprav so bili prav gotovo povsod prisotni. Zato bi bilo v bodoče verjetno prav, da imajo te osebe na rokavu ali prsih primerno obeležje o funkciji oziroma dolžnosti.
Ker so se športne igre skozi ves dan odvijale večinoma v dveh
krajih, v Krškem in Leskovcu, bi moralo biti glede na interes večine udeležencev, predvsem pa tekmovalcev, organizirano sprotno spremljanje in obveščanje o doseženih rezultatih ter uvrstitvah ekip in posameznikov na primernih panojih, kar bi morala zagotoviti informacijska služba.
Vsekakor je bila ob obilici drugega dela po končanih igrah priprava pismenih priznanj obsežno delo. Ker pa je vsako priznanje listina, ki bo jasno obešena kot prikaz uspeha ekipe oziroma posameznika ali pa hranjena kot spomin, bi bilo v bodoče tudi izpisovanju in estetskemu izgledu priznanj potrebno posvetiti več pozornosti.
Upam, da bodo člani KORŠ in vsi, ki so kakorkoli sodelovali v pripravah in izvedbi Mercatoriade ’80, teh nekaj kritičnih ugotovitev sprejeli kot moj prispevek k odpravi največkrat vnaprej neugotovljivih pomanjkljivosti in za boljšo organizacijo ter izvedbo vseh bodočih letnih športnih iger.
Zanimivejše metode dela uredniškega odbora
Uredništvo glasila
Bili smo gostje v DO Sadje zelenjava
Na povabilo organizacije M-Sadje zelenjava je imel uredniški odbor glasila Mercator svojo redno sejo v mesecu avgustu na sedežu te organizacije. Gostiteljev namen je bil, da se odbor, ki iz meseca v mesec skrbi za uresničevanje vsebinske zasnove časopisa Mercator, seznani s samo delovno organizacijo kakor tudi s proizvodnim delom v njenih obratih na Poljanski cesti v Ljubljani. Člane uredniškega odbora sta sprejela vodja splošnega sektorja Franc Selan in Mirko Vaupotič, ki je član uredniškega odbora iz te organizacije.
Ob obisku nas je tovariš Selan osnovna dejavnost je prodaja sa-seznanil najprej z njihovo organi- dja in zelenjave na debelo, stran-zacijo. Ravno 1. avgusta je minilo ska pa prodaja na drobno v 35 po-33 let od njene ustanovitve. Njena slovalnicah na območju Ljublja-
ne. Lanski promet organizacije je znašal okoli 700 milijonov dinarjev. V Ljubljani so imeli tudi svojo samopostrežnico, ki pa jo prav zdaj umikajo, ker bo njihove prostore v Mestnem domu preuredilo za svoje potrebe Lutkovno gledališče. Tovariš Selan je navzlic stroškom, ki so jih vložili pri Sadju zelenjavi v Mestni dom (130 milijonov), poudaril prvenstvo, ki jih imajo širše družbene potrebe. »Ugodneje je, da se nameni v okviru Mercatorjeve maloprodajne mreže poseben prostor za sadje in zelenjavo.« Opustili pa bodo diskont - prodajo.
Mercator-Sadje zelenjava ima 370 redno zaposlenih in 22 učencev. Tovariš Selan je povedal, da je letos kritična situacija pri vzgoji lastnih kadrov, saj niso dobili kljub prizadevanjem nobenega učenca za maloprodajo.
Zelo veliko imajo nekvalificiranih delavcev, posebej v skladišču. Ker je pri teh delavcih stopnja fluktuacije zelo visoka (lani se jih je zamenjalo 45 %), so velike težave v skladišču, ker je tu hitro kvar-Ijivo blago. V poletnih mesecih se rešujejo z zaposlovanjem študentov in dijakov preko Študentske-
ga servisa (letos 50 - 60 študentov), v konicah pa jim priskoči včasih na pomoč celo uprava zaporov na bližnji Povšetovi ulici.
Sistem nagrajevanja je v delovni organizaciji v maloprodaji urejen in že nekaj let vezan na promet, pri čemer je treba z enim prodajalcem ustvariti 10 — 15 milijonov prometa.
Obdelava podatkov teče preko Mehanografskega centra, pri čemer so vhodne enote v delovni organizaciji, sčasoma pa bodo prišli na obdelavo pri centru za AOP v Mercatorju.
Dostavo opravljajo s približno 50 kamioni, od katerih je polovica zasebnih. Te nagrajujejo po dostavljenem kilogramu blaga.
Tovariš Selan je že poudaril, da so odnosi DO Sadje zelenjava v Mercatorju odlični, da njihove obveznosti tečejo in da so ob polletju ugotovili dober poslovni uspeh. Letos so si prvič v 33 letih obstoja lahko privoščili nabavo 6 počitniških prikolic za letovanje delavcev. Kupih so tudi nekaj nove mehanizacije, ki bo razbremenila ročno delo. V načrtu imajo še obnovi-
tev strojnice, ki omogoča hranjenje zimskih zalog.
M-Sadje zelenjava ima tudi dobro urejene odnose z dobavitelji po vsej Jugoslaviji. (O obisku pri njih smo pisali v zadnjih dveh številkah časopisa). Nanovo dogovorjeni dohodkovni odnosi vežejo tako dobavitelja kakor njih, da blago pride v redu do potrošnika, kajti skupen je končni dohodek.
V pogovoru, ki se je razvil med tovarišem Selanom in člani uredniškega odbora, smo izvedeh še marsikaj o cenah, o razlikovanju med njimi in privatnimi prodajalci sadja in zelenjave, o obveznostih enih in drugih do oskrbe in do družbe, o higienskih in delovnih pogojih, o tretiranju embalaže itd... marsikaj torej, kar bo koristilo pri objektivnem poročanju s področja te vrste preskrbe.
Člani uredniškega odbora so imeli priložnost, da si ogledajo pod vodstvom tehnologinje tudi
obrate in moderno opremljeno pakirnico. O tem poročamo posebej.
-J. N.
Ob obisku so si člani uredniškega odbora glasila Mercator ogledali tudi nove pakime stroje za sadje in zelenjavo za samopostrežni sistem. Foto Mirko Vaupotič
• Delovne akcije mladih • Delovne akcije mladih

22. junija je Krško živelo za speedway - tega dne se je na novem stadionu odvijalo svetovno prvenstvo parov v speedwayu. Pri izgradnji stadiona so lani in letos z mnogimi urami prostovoljnega dela sodelovali številni mladinci, med njimi tudi mladi iz tozda Sremič (M-Hoteli gostinstvo) ter delovnih organizacij M-Preskrba, M-Agrokombinat in MIP Ptuj.
Zasluge za zelo uspešno organizacijo prvenstva ima domače AMD, Krško pa se je uvrstilo med tako znana imena gostiteljev kot je na primer Wembley, ki velja za Meko speedwaya.
Gledalci so bili navdušeni nad atraktivnimi vožnjami vrhunskih mojstrov tega športa. Besedilo in foto;Toni Koršič
Da bi čimbolj približali bla- V prvem trenutku kupci te-go kupcu, predvsem pa, da bi ga niso »pogruntali«, saj je bi-se vključili v prizadevanja la prodaja v tej prodajalni ljubljanskih delovnih organi- vrsto let enaka, sedaj pa se že zacij, predvsem gostinstva in vse pogosteje odločajo za na-trgovine, so pri Mercator-Sa- kup pri oknu. Ob hudi pripeki dju zelenjavi sklenili, da v je bilo takšno nakupovanje še prodajalni v Nazorjevi ulici posebej privlačno, saj so se odpro izložbeno okno in s tem kupci izognili vročini in vrsti omogočijo prodajo kupcem v prodajalni. Besedilo in foto-kar skozi okno.	grafija:Mirko Vaupotič

Nagradna križanka »Kisrni«
• Kosilo z naših polic • Kosilo z naših polic •
A^TIVfOA- sk,OF>|K>e«		4MJBA j -RAM* -FE-R,							k	FtoSTAlA HlMCE	4- INI 2-. SAMOS.	L-ITITFL	•»ASAr	OKKDN-2.1 NA-	tuše CESTE.	K- IME
AViofO. RokfcA- "1f			&EOME.T. PO^JENI						\	►						□
^VSI ■^UGOSl.. OTOK					1:		?			►		VSTA1A PVC-				
IME					fr				1	SLIKA 1 »DELANA t VODENIMI B.ARVICAMI		ZivuEfi TestoV- OE		LOVDSkA MILICA		
^AbR,. OTOK.										►						
Avr. OiKjAfcA VlftO- V|T|C.E			LTUfiL-J. UftfoAtO- 2AVOb		1					Sahi-dM ikr-ite VEDRO <%						PROSTOR. K3CR tt STOTI
STAR,! h SkovAr	JOV									sovEbo				NoVi SAD		
*VR.ST 6L*č>e>£							wero			ftRDK. IME				ABA8. xB.E- EjEC		
OC-EsltE																
uran		ŽAVALS. VR,T Tosveriu 5 začet-								POP*. HODNIK					KM A- podora	
AVT. kAEicV EA			1 Oou 48. <E.ir<A							R.EDK. MoŠ- IME						
fcooe>L;							TOKlA			un /mnoŽ./						
|V'R_T£^'3A-																
oranOE			majica RA							NULA;	IME V°P- KAPA03A					
			NttcAUJ-								ČLAN SENATA					
5CA. kJAViR,									maSa REžkA				KRA-3 V i>u>v. PR-IMoe-1<J	NADA C.ERNE		
■ 5	SEMtT- PUPINE									6.ČRKA	-	r-EBKAr A6ECE0E		AM5»e.iLT PlNSTtlN		
A^NA-												VtviAOO tNAHEN		RAČUN		
v ŠVlc-l			PAvei- kea- NIAk-				iastkJ KORoSfe* R-EKA							/	alavno mesto 6ANE	fto-JAV v
Lu!>©j_- Tovo ŠTEVU-O			ZJEl-EfO-v pošSivi	r						PRIJORJ^ aoRitčE						vtsooo
			qer.m. OKEL							U.OVICA,						
k-RA-J PR-I „ bOMzA- .lAh						vMerzk SARENICf K£M. e-MAlc TJ								T-A' Ku-O — METER-		
CtUUT		A.Rj		CAPO hi E.					PROSTOR. VoPERj/ VONIA					ENAKI ČR.H-1		
		<3 RAM		2-. **,^OC*.										METER-		
WAB,|UA Lec.												fVfrL-aSKA O.V f TL | CAr-				
tca.|XAMtcO SESTAVU.*,:	A, HO^KVAR,
Pravilne rešitve nagradne križanke KISMI pošljite v ovojnici na naslov SOZD Mercator, Studio za ekonomsko propagando, Breg 22, 61000 Ljubljana, najpozneje do petka, 12. septembra. Na ovojnico obvezno pripišite KRIŽANKA KISMI.
Trije reševalci, ki jih bo izbral žreb, bodo za nagrado prejeli izdelek Ilirije-Vedrog iz Ljubljane.
Poštna številka in kraj:
1>0 ali TOZD (naslov)
9
Izid žrebanja nagradne križanke »OEM«
Do predpisanega roka smo prejeli 382 rešitev križanke »GEM«, večinoma pravilnih. Izžrebali smo tri, reševalci, ki bodo za nagrado prejeli izdelke Ilirije-Vedrog iz Ljubljane, pa so:
•	Anton Kos, 69252 Radenci 297,
•	Marija Lipovšek, M-Nanos, TOZD Trgovina, 61381 Rakek in	'
•	Helena Hercog, M-Velepreskrba, TOZD Grosist, Oranž-nova 12, 61000 Ljubljana.
Nagrajenci, ki to žele, lahko nagrade prevzamejo v prostorih Studia za ekonomsko propagando na Bregu 22 v Ljubljani, sicer pa jih bomo poslali po pošti.
st4ae dovo1^ - doklej? -Foto Kancijan Hva-
Rešitev nagradne uganke »Steklo«
Čas dopustov se pozna tudi pri reševalcih zank in ugank. Tokrat smo v uredništvu prejeli le 63 dopisnic z rešitvami, od katerih jih je bilo kar 17 nepravilnih. Pravilna rešitev je bila: 1. Slovenija sadje, 2. Trebnje, 3. Enovite(a), 4. Konditor, 5. Lendava in 6. Osem, geslo pa je bilo STEKLO. Največ nepravilnih odgovorov je bilo na prvo (pisali ste Sadje zelenjava) in na zadnje vprašanje (osemnjast strani ni naše glasilo nikoli imelo).
Med pravilnimi rešitvami je posebna komisija izžrebala tri, njihove avtorice pa so:
•	Darja Jarnovič, Drska 17, 68000 Novo mesto,
•	Darja Sirola, M-Intema banka, Aškerčeva 3, 61000 Ljubljana in
•	Irena Lamut, M-Velepreskrba, TOZD Standard, Glavni trg 3, 68000 Novo mesto.
Nagrade, izdelke iz prodajnega asortimana tozda Steklo, bomo nagrajenkam ali njihovim pooblaščencem predali v uredništvu glasila.
Portoroška »Droga« nas v zadnjih časih seznanja z instant napitki, ki so okusni, ceneni in hitro pripravljeni. Poleti je žeja mnogokrat skorajda nepremagljiva. V množici osvežilnih pijač tudi »Droga« ponuja svoje.
Mešanica za belo kavo je instant, s pomočjo katerega lahko pripravimo prav okusen napitek. Vsebuje 9C odstotkov kavovinske-ga ekstrakta, 10 odstotkov pa je ekstrakta prave kave. Poglejmo, kaj pravi navodilo za uporabo: za vsako skodelico vzamemo dve do tri žličke instant mešanice, sladkamo po okusu in dobro zmešamo z nekaj kapljicami vode. Nato dodamo toplo ali pa hladno mleko in napitek je pripravljen. Morda ne bo odveč še opozorilo, ki pravi, da dozo hranimo dobro zaprto v hladnem in' suhem prostoru.
Instant limonada prav tako služi za pripravo okusnega hladnega ali pa toplega napitka. Limonada
je aromatizirana z naravno citronino aromo, obogatena je z dodatkom vitamina C, dodan pa ji je še sladkor. Prav zato je uporaba še toliko bolj enostavna, saj pri pripravi dodamo le vodo.
Citronka pa je pravzaprav citronska kislina, ki jo uporabljamo za pripravo osvežujočih napitkov. Škatlica, v kateri je 20 gramov kisline, zadostuje za pripravo štirih litrov osvežujočega napitka. Sladkamo po okusu.
Limuntus je mešanica citronske in jabolčne kisline in je prav tako namenjena za pripravo osvežujočega napitka. Vsebina vrečke, v kateri je 10 gramov Limuntusa, zadostuje za 2 litra pijače, ki jo sladkamo po želji.
Spretna gospodinja bo instante, ki smo jih tokrat predstavili, lahko uporabila še kako drugače. Važno pa je, da jih hranite dobro zaprte v suhem prostoru.
Mile Bitenc
• •••••• •••
• •	••	• o••••••••••••••
■ •• •••••
_ —	-UL • • ••••••••••
im	•	• • •	• ••	•••
tmMmmmlm •••••••••• •
i »»	■ • • • •	•• •• •• •
f w	• ••• •••••	•
Ni dolgo tega, ko je prišel na naše prodajne police. Mnogi so ga že preizkusili in všeč jim je: šampon Kismi.
Malce nenavadno ime, boste rekli. Prav res, toda nobena skrivnost ni, kako je to ime dobil. Ko so ga strokovnjaki testirali, so ga mnoge žene vzljubile prvi hip. Bile so navdušene nad njegovo svežino in rekle so, da bi ga kar poljubile, ker je tako dober. Prav to je pravzaprav »krivo«, da je dobil ime kismi (poljubi me = kiss me). Že na prvi pogled je nekaj posebnega, saj s svojo svileno zeleno barvo in prijetnim vonjem spominja na jabolka, na prve darove narave v najlepših sončnih dneh.
Šampon Kismi je napravljen iz mešanice najboljših sestavin, ki na lase in lasišče delujejo dobro in blago. Vsebuje tudi jabolčno kislino, ki umitim lasem daje lep, pri-roden lesk. Tudi to je ena izmed posebnosti šampona Kismi. Kar
spomnimo se na dobre stare čase, ko so naše babice po vsakem umivanju las uporabile še malce kisa, da bi lasje imeli svež in naraven izgled. Živimo v času, ko neprestano hitimo in hitimo, na mnoge stare navade pa pozabljamo. Prav zato pa so v Iliriji-Vedrog šamponu Kismi dodali naravno jabolčno kislino, ki jo pridobivajo po posebnem postopku in je zato naravno čista: za razliko od sintetične vinske kisline ne vsebuje prav nobenih toksičnih sestavin. V suhem ekstraktu jabolčne kisline je še veliko vinske in citronske kisline, pa veliko mineralnih snovi kot so kalij, kalcij in magnezij.
Vse sestavine, ki smo jih našteli, so v tej kislini pridobljene iz samih jabolk. Vse to skupaj daje našim lasem osvežujoč vonj, lep in gladek površinski izgled, svežino in elastičnost. Zaradi vsega tega je šampon Kismi res odličen.
Mile Bitenc
ILIRIJA-VEDROG
LJUBLJANA, n. sol. o.
Irena Jerina
Letošnji počitniški praktikantje
>✓ -
• Iz programov Mercator Turista •



Beograd
Beograd z okolico ponuja toliko zanimivosti, da jih ni mogoče združiti v enem samem ogledu, zato je Mercator Turist pripravil za mesec september več različnih programov, vi pa med njimi izberite tistega, ki vam najbolj ustreza.
Najkrajši je dvodnevni program; odhodi bodo 10., 11., 17. in 18. septembra. Prvega dne zvečer boste poleteli z Brnika, v Beogradu pa se boste nastanili v hotelu in prenočili. Drugega dne si boste ogledali Kalamegdan, se z avtobusom odpeljali na krožni ogled mesta, napravili izlet na Avalo ter si ogledali muzej »25. maja« in spominski park na Dedinju.
Zvečer se boste vrnili v Ljubljano. Cena tega programa je 2.250 dinarjev.
Naslednji program, ki je za dan daljši, vam ponuja poleg tega, kar ponuja prejšnji, še prevoz v savsko pristanišče, potovanje s hidrogliserjem v Djerdap in ogled hidrocentrale. Cena je 3.950 dinarjev, odhod pa bo 8. septembra.
Za celodnevni izlet v Kragujevac in ogled Zavodov Crvena zastava je od prejšnjega bogatejši zadnji, najobsežnejši program, za katerega boste odšteli 4.750 dinarjev, odpotovali pa boste lahko 5. septembra.
Poletje se čuti tudi v uradih. Marsikatera miza je prazna, na telefonske pozive je čest odgovor »ga ni, je na dopustu«, tisti pa, ki so ostali, se potijo in sopejo v tej neznosni ljubljanski soparici, ki je za vsako živo bitje, razen za slona, ki ima debelo kožo, komajda strpna. Dela tečejo nekako počasneje in včasih s tisto lagodno brezbrižnostjo, ki ji v Dalmaciji pravijo fiaka, kar je seveda posledica opoldanske vročine in sieste. V vročini se res ne da ne vem kako zavzeto delati, zlasti če se človek spoti že, če dvigne slušalko.1
Ne trdim, da je bilo povsod ravno tako, vedno so odstopanja v plus in minus, zlata sredina je le za ponazoritev splošnega razpoloženja, v katerem so se tako kot vsako leto tudi letos poleti znašli najrazličnejši srednješolci in štu-dentje-počitniški praktikantje. Šolske klopi in zoprno učenost so nekateri kar takoj zamenjali za nekaj tednov, mesec ali celo poldrugi mesec pestrega in togega uradniškega dela, nekateri so odšl v skladišče, proizvodne obrate, na polja in nasade kmetijskih organizacij in morda še kam, nekaterim pa vsega tega niti ni bilo treba, ampak so po končanem šolskem letu kar takoj začel s pravimi počitnicami. Krivica ali pa morda napaka, ker bodo ostali brez prvih, začetnik delovnih izkušenj?
Med vsemi temi počitniškimi »delavci« je precej takih, za katere je delovna praksa med počitnicami sestavni del srednješolskega učnega programa. To so večinoma dijakinje in dijaki upravno-admi-nistrativnih in ekonomskih šol, drugi zopet morajo med počitnicami na nekajtedensko delo kot štipendisti delovnih organizacij, so pa tudi taki, ki hočejo zaslužiti kakšen dinarček za v svoj žep ali počitnice. Mlade moči opravljajo najrazličnejša dela; ponekod je tudi med počitnicami opravil dovolj ali celo preveč, predvsem tam, kjer imajo oziroma so imeli pred nedavnim ravno višek sezone, ponekod pa je dela tudi manj kot običajno, saj so vendar dopusti, počitnice in vročina. Nekatere praktikante porabijo za tista dela, ki se jih med letom nihče od redno zaposlenih noče prav dotakniti ali pa za to ni pravega časa, drugi se vključijo v delovni proces pisarne ali delovišča kot stari rutinirani mački, saj že več let prihajajo tja, so tudi taki, ki se ob počitniškem delu šele učijo delati in še mnogo vrst teh mladenk in mladeničev in njihovega dela bi lahko našteli.
V delovni skupnosti sozda Mercator, ki je nam časopisarjem najbližja, je poleti kar mrgolelo mla-deži. Med njimi smo izbrali dva in tu ju na kratko predstavljamo.
‘Opomba: sestavek je bil pisan takrat, ko je v ljubljanskih termometrih srebro rinilo čez trideseto črtico, soparica pa je bila taka kot v Bagdadu. Opomba je potrebna zaradi kasnejših sprememb in ohladitev vremena, kar je imelo vrsto ugodnih posledic: mišice in možgani so se napeli, krvni obtok je postal hitrješi, delo je lažje teklo.
Besedilo in fotografije: Jože Rozman
Brigita Novak je končala 3. letnik gimnazije na Viču in je bila kot Mercatorjev štipendist že tretje leto zapored na obvezni praksi v komercialnem sektorju, oddelek za neživila. Iz fasciklov je pregledovala fakture za lansko leto in zbirala podatke za prodano belo tehnko in železnino za nekatere tozde. »To delo je zelo dolgočasno, monotono, zgolj mehanično,« je povedala z ne prevelikim navdušenjem o svojem tritedenskem bivanju v pisarni, za kar bo dobila, tako kot vsi drugi praktikantje, 160 din na dan. Delo ji očitno ni
Brigita Novak
tuje, saj mora tudi med šolskim letom kljub štipendiji zaslužiti še kakšen dodaten dinar, da je za vse potrebe dovolj, saj daje polovico denarja doma za hrano in stanovanje. Po končani gimnaziji bo šla študirat	ekonomij o-turistično
smer - se je že odločila.
Mladi kvalir med damami knjigovodstva delovne skupnosti je bil od 23. junija do 1. avgusta 15-letni Miha Šuštaršič, dijak srednje ekonomske, šole (na fotografiji nad naslovom). Tri tedne je najprej opravljal obvezno počitniško prakso, ki jo je potem prostovoljno podaljšal še za dva tedna. Že lani je iskal, priden kot je, delo med počitnicami, pa so ga povsod zavrnili, češ da je premlad, letos pa se je lahko dobro izkazal, saj so v knjigovodstvu ravno takrat delali polletni obračun. Delal je več ali manj tista dela, ki so običajna za knjigovodstvo, »naučil pa sem se tudi marsičesa, kar bomo v šoli jemali šele v prihodnjih letih, kar je bilo zame popolnoma novo,« je sam povedal.
Irena Jerina iz Preserij pri Borovnici, sicer dijakinja srednje ekonomske šole, je bila kot štipendist DO M-Rožnik 18 delovnih dni na praksi v računovodstvu tozda Grmada. Največ je knjižila davke, drugače pa opravlja tudi vsa druga dela, tako kot ostale sodelavke v sobi, ki so ji vsako delo posebej razložile, da ji prav nič ni bilo težko ali neznano.
Ker ne želimo dati absoluten primat pisarniškemu delu, smo. med počitniškimi praktikanti izbrali tudi fizičnega delavca. To je Janez Šolan iz Ljubljane, ki se je kar za mesec in pol zaposlil v M-Sadju zelenjavi. Vodja oddelka ga je med kolegi za najin pogovor izbral tudi zato, ker so v mesecu juliju njegovo delo na razkladalni rampi ocenili z odlično, kar pomeni, da bo kot srednješolec dobil 32 dinarjev na uro. Dobro ocenjeni dobijo 29 din, slabi pa 25 din na uro. Vsak dan je delal od šestih zjutraj do enih popoldne, največ dela je bilo zgodaj zjutraj, ko so se tovornjaki s sadjem in zelenjavo kar drenjali pred rampo. Za krepkega mladeniča delo niti ni bilo naporno, no, saj tudi najtežje vreče tehtajo le 30 kilogramov, če pa
Janez Šolan
so še težje, poprimeta dva skupaj. Ko so fantje razložili vse tovornjake, so prebirali sadje ali delali kaj drugega. Denar? Denar bo za v žep in počitnice, saj ga tako ni nikoli dovolj, je dejal in odmahal h kolegom, ki so spraševali, zakaj pa tudi njih ne v časopis.
a
S tem znakom akcije zaznamujemo sestavke slehernega letošnjega novega sodelavca v glasilu Mercator.
Vse poti vodijo v Rim
Rim je vesel, cvetoč in poln skrivnostnih utripov. Mesto vodometov, Vie Appie, Konstantinovega slavoloka, starokrščanskih bazilik in cesarskih razsežnosti je neločljivo povezano z ritmom sodobnega življenja in ljudmi, ki so vedno pripravljeni sprejeti vas z značilno prisrčnostjo.
V Rimu pečejo izvrstne pizze, točijo belo vino in pojejo zabavne pesmice. Zanimivosti je nešteto. Rimskim dnevom se moramo prepustiti z navdušenjem, v pričakovanju nečesa novega, nepozabnega. Takrat bo Rim nadvse radodaren, vznemirljiv kot zahajajoče sonce na Španskem trgu. Stari rimski anagram Roma -amor nam bo postal v hipu razumljiv v magičnem srečanju z njim.
Z Brnika boste poleteli v pe-
Carigrad
Mercator Turist vas vabi na
dvodnevni ogled Carigrada, tri in polmilijonskega mesta ob Bosporju, prehodu med Marmornim in Črnim morjem.
Ob obisku »mesta dveh celin« se vam bo nudil pogled na preko 500 džamij, obiskali boste znamenito cerkev Aja Sofija, Topkapi
tek, 3. oktobra, pozno popoldne, se zvečer nastanili v hotelu in prenočili. Drugega dne dopoldne si boste ogledali vse najpomembnejše znamenitosti mesta, popoldne pa bo prosto za samostojne oglede. Zvečer se boste la lahko odpeljali v Frascati, letoviško mestece na rimskih gričih, znanih po vinski trti in svetovno znanem vinu frascati. Tretjega dne si boste ogledali še preostale znamenitosti mesta, zvečer pa se boste vrnili v Ljubljano. Cena potovanja je 5.700 dinarjev.
palačo, bizantinsko obzidje, rimsko cisterno, modro mošejo, Bazar s svojimi 5 tisoč pokritimi trgovinicami, kjer se odvija pra- . vo orientalsko nakupovanje, ter še veliko zanimivega.
Odhoda v Carigrad bosta 21. in 23. oktobra, potovanje pa vas bo veljalo 4.990 dinarjev.
Kopenliagen
Ko boste pripotovali na Dansko, se vam bo morda zdelo, da ste vstopili v pravljico: njena polja in travniki spominjajo na velik in pisan vrt, v katerega so postavljene številne s slamo krite hišice, ki kot da v sebi skrivajo vso preteklost tisočletnega kraljestva.
Pred vami so Dansko v njeni burni zgodovini obiskovali že številni popotniki, ki pa niso bili vsi tako dobrodošli, kot boste vi; norveški Vikingi, Hanzeati, Angleži in Germani, ki so v davnih časih poslušali podjarmiti Dansko, so bili seveda prikrajšani za lepote Kopenbagna, veličastnost katedrale v Roskilde in za grad Kronborg, ki ga je Shakespeare proslavil v »Hamletu«, tragediji o danskem kraljeviču.
Nemogoče si je predstavljati, da bi se Hans Christian Andersen rodil kjerkoli drugje. Nanj in na njegove čudovite pravljice vas bo spomnila tudi bronasta »Mala morska deklica«, ena od slovitih in očarljivih znamenitosti prestolnice.
Kopenbagen slovi po številnih znamenitostih:	Danskem kra-
ljevskem baletu, izvrstni hrani, neštetih možnostih nakupovanja in burnem nočnem življenju, zato vam bo ostal v nepozabnem spominu.
Program potovanja je dvo in poldneven: prvega dne popoldne boste z letalom poleteli v Kopen-
hagen, se tam nastanili in prenočili. Drugega dne si boste ogledali znamenitosti danske metropole: mestno hišo, Ny Carlsberg Glyptotek, sedež parlamenta, borzo, Kraljevo gledališče, gradova Amalienborg in Rosenborg, stolnico, pristaniški del mesta in še kaj. Popoldne bo prosto, zvečer pa boste lahko obiskali zabavišče in se vključili v nočno življenje. Tretjega dne dopoldne bo po želji izlet v Roskilde (tu je stolnica, najvažnejši srednjeveški spomenik na Danskem, kjer so tudi grobnice danskih kraljev, ogledali pa si boste tudi muzej vikinških ladij, ki izvirajo iz časa okrog leta 1000) ali Helsingr (staro pristaniško naselje) blizu katerega stoji eden največjih danskih spomenikov - grad Kronborg, ki ga je Shakespeare proslavil v »Hamletu«). Tega dne si boste opoldne ogledali še znameniti Narodni muzej, zvečer pa se boste vrnili v Ljubljano.
Odhoda na opisano potovanje bosta dva in to 30. septembra in 2. oktobra, cena potovanja pa je 5.220. dinarjev.
Več o teh programih lahko izveste, če pokličete Mercator Turist na številko (061) 312-254 ali 317-285, obiščete pa jih lahko v njihovih prostorih na Tavčarjevi 6 v Ljubljani.	(
Glasilo delavcev in združenih kmetov SOZD Mercator, n. sub. o., Ljubljana, Aškerčeva 3 - Izdaja Center za obveščanje SOZD - Uredništvo: Aškerčeva 3, Ljubljana - Ureja uredniški odbor: Mile Bitenc, Slavka Damjanovič, Sonja Dolinšek, Anton Kočevar, Vasja Volodja Lenardič, Nada Rihtar (predsednica) in Mirko Vaupotič - Odgovorni urednik Jaro Novak (telefon 23-424) - Novinar Jože Rozman (telefon 21-811) - Lektor Matjaž Marinček (telefon 21-488) - Tajnica redakcije Jasmina Božič (telefon 21-488) - Tehnični urednik Matjaž Marinček - Oblikovna zasnova Jaro Novak -Tisk ČGP Delo - Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov - Izhaja zadnji petek v mesecu - Glasilo prejemajo delavci, kmetje, učenci v gospodarstvu in upokojenci SOZD Mercator -Naklada: 11.000 izvodov.