m 264.
V Llnbllanf. v soboto, dne 19. novembra 1910.
Leto XXXVIII.
s Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . K 26*— za pol leta „ . „ 13*— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo celoletno „ 29*— za ostalo inozemstvo „ 35*—
s V upravnlštvu: =
Za oelo le'.o naprej . K 22*40 za pol leta „ . „ 11*20 za četrt leta „ . „ 5 60 za en meseo „ . „ 1*90 S poill)an)era na dom ttane na mesec 2 K. Posamezne It 10 v.
Inserat!:
Enostolpna peiitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „
za trikrat......10 „
za več ko trikrat . „ 9 ,,
T reklmnlb noticah stane en'stolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkramem objavljanju primoren popust.
: Izhaja:;
vsak dan, Izvzemšl nedelje In praznike, ob 5. nrl popoldne.
IfcS- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne =r= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. = Sprejema naročnino, inserate ln rekiamaolje. = == Upravnlškega telefona štev. 188.	;
i** Današnja številka obsega 18 strani.
Jr. ŠusteršlC o Bosni in Hercegof \
Govor dr. Iv. Šusteršiča v avstrijski delegaciji 12. novembra 1910.)
Visoka delegacija! Princ Schwar-¡enberg je dvignil včeraj s svojim glo-x>kim in res državniškim govorom de-)ato na ono višino, ki je vredna predmeta. Moja skromna izvajanja se sicer ! njim ne bodo mogla kosati, izredna ražnost predmeta ostane vendar neiz-premenjena. Bosansko vprašanje je prevladavalo v debati o proračunu zunanjega ministrstva in sedanja debata ¡e zgolj nadaljevanje. Bosna je bila od-nekdaj miljenka delegacij, to je postala še bolj po aneksiji, dasi povzroča toliko skrbi. Rešitev bosan. problema je za monarhijo kar največjega pomena, trdim celo, da je. njeno življenjsko vprašanje. Okupacija je bila gotovo velik in važen čin in aneksija ni bila lahek korak naprej, saj nas je spravila, v največjo nevarnost, da se zabredemo v svetovno vojsko. In vendar bi se ssmelil trditi, da nas šele čaka najtežji iel tega problema in od rešitve tega novega najtežjega problema zavisi vse. Prvič, odkar obstaja avstro-grska monarhija na podlagi nagodbe z 1. 1867, torej odkar obstaja dualistlčna monarhiija, smo si otelesili kos tuje zemlje in iokaza nam je treiba, ali more prenesti tako razširitev ozemlja struktura te dualistične monarhije z vsemi njenimi razkosanimi ustanovami. To moramo šele dokazati in kako je težak ta problem, se je pokazalo koj po aneksiji. V tem trenutku je namreč nastal cel kup vprašanj, ki kažejo vse težko-če za monarhijo, če hoče rešiti zadnji in najvažnejši del problema. Te težkoče so v zvezi s priklopljenjem Bosne. Čisto umevno je, da nismo rnogli prvotno ustvariti nič drugega, kot provizo-rij, ampak pravi provizorij, ne pa takega, ki bi bil podoben slavnim avstrijskim provizorijem, ki trajajo pri nas žesto dalj kot definitiva. Ta provizorij pa sam po sebi ne more dolgo obstajati. Prebivalstvo Bosne in Hercegovine naj bi dalj časa prenašalo, da jo vlada cela vrsta vlad, kot se to sedaj ?odi: kdo bo to verjel? Bosna in Hercegovina sicer nista deželi, kjer se najboljše vlada, pač pa deželi v Evropi, kjer se najbolj vlada. (Veselost.) Bošnjaki imajo deželno vlado v Sarajevu,
skupno vlado na Dunaju, poleg tega avstrijsko in ogrsko vlado. In vse te vlade se lahko vmes vtikajo. Potem še parlamentarna zastopstva! Najprvo sabor, nato oba parlamenta, avstrijski in ogrski, slednjič obe delegaciji. Bosna je torej dežela, ki ima največ vlad in največ zastopstev, katera se z njo pečajo. Mislim pa, da ni posebno težko odgovoriti na vprašanje, ali je dobro za deželo, če ima toliko vlad in toliko zastopstev. (Delegat dr. Horsky: Preveč kuharjev presoli juho! — Veselost.) V črno je zadel gospod kolega in pri tem je lahko res, da si prizadevajo vsi ti činitelji po svojih močeh, storiti za deželo najboljše, kar morejo.
Tudi v drugem oiziru imamo jako čuden provizorij. Aneksija se je izvršila in vse evropske sile so jo priznale, le oba parlamenta Avstrije in Ogrske, ki sta neposredno udeležena, aneksije še nista priznala. Pri tem bi odvrnil na neko pripombo g. kolege Doberniga, ki je spravil ta položaj, ki ga jaz čisto gotovo ne odobravam, v zvezo z novosla-vističnim gibanjem. To je iz trte izvil in čudno se mi le zdi od g. kolege Doberniga, ki bi moral vendar kot odličen poslanec in strankar čisto natančno vedeti, kako stoje stvari v Avstriji in na Ogrskem. Predsednik sem bosanskega odseka v avstrijskem parlamentu in slednjič zavisi le od mene, ali skličem kako sejo tega odseka, da reši te predloge, ali ne. G. kolego Doberniga lahko pomirim in zagotovim, kot sem to storil včeraj ob priliki, ko je govoril kolega dr. Kramar, da mi je novo-slavistično gibanje čisto tuje in sicer ne le meni, temveč tudi ogromni večini slovenskega naroda, ki je politično organiziran v vseslovenski ljudski stranki.
Novoslavističnega gibanja se ni udeležil niti en član naše stranke, ki šteje morda tri četrtine slovenskega ljudstva. Ne usojam si pa izreči ob tej priliki kako sodbo o tem gibanju. To je zadeva, ki jo naj bi po mojem mnenju rešili mi Slovani sami med sabo.
To gibanje tudi nima z rešitvijo bosanskih predlog v avstrijski zbornici nič več opraviti kot z njih nerešitvijo v ogrski zbornici.
Da se tega ni storilo v naši zbornici, temu so krive, naši gospodi znane parlamentarne razmere. Aneksiji je sledila velika zunanja kriza, zato ni bilo primerno niti mogoče, razpravljati o teh predlogah, tudi vlada tega ni želela. Za tem je prišla zadeva bosanske agrarne banke, in nujno potrebno je bilo, da se je pečal bosanski odsek s to
zadevo. Potem je bilo zasedanje zaključeno. Ko smo se v jeseni zopet sešli, se je nadaljevala parlamentarna kriza in se hkrati začela med Ogri; skratka: v tedanji situaciji nam po parlamentarni tehniki ni bilo mogoče rešiti teh predlog.
Čegava naj bo Bosna?
Prehajam k pravemu predmetu svojega govora, k nezdržljivosti provi-zorija. V tem se pač vsi strinjamo: dospeti moramo, in to prej ko mogoče, do definitiva, ne le v interesu anektiranih dežel, temveč predvsem v interesu monarhije in skupnosti. Ali »kako« naj pridemo do definitiva? Pri tem nehote nanese govor na neko državo, katero je imenoval princ Schwarzenberg včeraj tujo, ki so v njene zadevo ne vtika. Res je diskrecija lepa čednost, če se pa ta tuja država vtiče, če hoče pobasati Bosno in Hercegovino meni nič tebi nič v svojo malho, če hoče, da sledi prvi aneksiji, ki jo je izvršila monarhija, še druga, v lastnem interesu te tuje države, potem mora že odpustiti, če se z njo nekoliko pobavim, navzlic vsemu rešpektu, ki ga imam pred njenim državnim pravom.
Ogrska reklamira Bosno in Hercegovino zase in o tem se strinjajo vsi glasovi ogrskega parlamenta.
Temu pa, mislim, se moramo z vso odločnostjo upreti. Če bi mi Avstrijci rekli, da si bomo Bosno in Hercegovino Čisto priprosto vzeli, kak vihar bi vz iivjal onstran Litave. In mi naj mirno in z največjo spokojnostjo jemljemo na znanje, da nam hočejo gospodje kar konfiscirati to, kar smo pridobili gotovo do dobrih dveh tretjin s svojim denarjem in s svojo krvjo?
Govornik nato slika žrtve naše polovice na imetju in krvi, ki so ogromne v primeri z ogrskimi. Potem nadaljuje:
»Sploh pa mislim, da bomo z Ogrsko še obračunali tudi v tem pogledu. Potrebno je pa predvsem, da smo si sami pri sebi na jasnem v tej zadevi: na Ogrskem so vsi edini v tem, da hočejo obogateti za našo kožo, mi pa žali-bog nismo v tem edini, kaj naj napravimo s tem, kar je našega in ravno tu tiči težkoča celega vprašanja.
Problem različno rešujejo. Najbolj naravno je: Bosna in Hercegovina se morata spojiti s sosednimi jugoslovanskimi deželami v okviru m onar h i-j e v e n o t e 1 o. To je najbolj naravno in docela odgovarja dobro umeva-nim koristim monarhije. Nič n e p o-
mag a, gospoda moja, do t r i a-1 i z m a moramo p r i t i, č e s p 1 o h resno računamo z uspešno politiko na Balkanu in sejo nadejamo. Avstro-Ogrska je jugoslovanska velesila par excellence, ker ni je države na svetu, ki bi družila toliko Jugoslovanov v svoji meji, kot na-ša monarhija.
Če upoštevamo historično momente, naletimo pač na zgodovinska dejstva, ki podpirajo pravico Hrvatske do Bosne in Hercegovine, ni jih pa bistvenih, ki bi dajale to pravico Ogrski. Dr-žavnopravni in narodnostni razlogi govore v prilog Hrvatom.
V hrvaški zgodovini je bila vedno živa misel, da sta Bosna in Hercegovina državnopravni del troedine kraljevine. Ne pozabite tudi, da so za časa turških nevarnosti, predno so si Turki osvojili Bosno, ogrski kralji Hrvate izdali. Hrvati so se branili, Bosna je bila izgubljena. To so zgodovinska dejstva. Kako živa pa je bila ta misel vedno v hrvaškem ljudstvu in v poklicanem zastopstvu Hrvatske, to dokazuje adre-sa, ki jo je naslovil hrvatski sabor na cesarja dne 1. maja 1861. V tej beremo (čita):
»Vaše Veličanstvo! Onstran Muro in Save živi ljudstvo, ki je včasih delilo isto usodo s troedino kraljevino in bi jo moralo še deliti, ne le vsled vezi preteklosti, temveč tudi radi vezi zemljepisne lege in krvi. Ko začenja tam razpadati, kar ni zgrajeno na pravičnosti in na istem temelju kot druge krščanske države, bi si Vaše Veličanstvo pridobilo nevenljivih zaslug za naš narod, za človeštvo in svojo rodbino, če bi nadaljevalo nit, narodnostne in dinastične politike, ki se je, žal, nekaj časa sem opustila tam, kjer so je pretrgala in če bi združilo, kar naj bo združeno po zgodovini in naravi.«
Sedaj se hočem dotakniti bosansko in hercegovske uprave, omejiti se moram le na par kratkih opomb.
Nato govornik obširno kritikujo upravo Bosne in Hercegovine. Pred aneksijo smo bili lahko bolj dobrohotni, sedaj mora biti kritika ostrejša. Če jo sedaj v Bosni boljše, kot pred okupacijo, nam to vendar še ni v čast in kar smo storili, ko smo uvedli v deželo varnost, in red, to nam je velevala dolžnost. Da pa ni moglo biti pri tej upravi nekaj prav in da tudi ni bilo v redu, to bo rekel vsakdo, kdor si stvar temeljiteje ogleda in računa z dejstvom, da si nismo pridobili src prebivalstva s to 3 3 -1 e t n o upravo. Sam ekscelenca Baernreiter je prišel
LISTEK.
Poggehupp.
(Hip - Frog.) (Angleški spisal Edgar AUan Poe.)
, Nisem še poznal človeka, ki bi bil "nel za humor in šale toliko smisla, kot f>a je imel naš kralj. Šala mu je bila po niojem mnenju edini smoter življenja. Najbolj gotovo si je pridobil kraljevo naklonjenost oni, ki mu je dober dovtip povedal. In tako se je zgodilo, da so bi-1 vsi njegovi ministri, katerih je bilo ¡edem, poznani po svojih izvrstnih dov-'Pih. Rili so vsi veliki, debeli in ob-'neni šaljivci prve vrste. Ali se človek svojih šalah zredi, ali pa je debelost •p sama na sebi podlaga za dovtipe in :a humor, tega nisem mogel doslej na-a"čno dognati; toda to je gotovo: suh aljivcc je »bela vrana«.
1'redvsem je ljubil kralj krepke l0v,ipe in mirno in rade. volje je poslu-al kako prav dolgo šaljivo dogodbo, , 1° bila ta le prav krepka in debela, •"ovelika duhovitost mu ni ugajala.
Tedaj še niso bili dvorni norci pri-iz mode. Vladarji so imeli svoje »orne norce, ki so bili oblečeni kot
liarlekini v bujne obleke, in imeli na glavi visoko kapuco s kraguljčki. Od njih se je zahtevalo, da so imeli vsaki čas dober dovtip pri rokah v zabavo Njih Veličanstvom in dvorjanikom.
Razume se, da je imel tudi naš kralj svojega norca. Naš kraljevi norec je užival veliko veljavo in ugled, ker je bil poleg svoje šaljivosti tudi še pritlikavec in pohabljenec. Pritlikavcev je bilo tedaj po dvorih mnogo in marsika-kemu vladarju bi bilo resnično težko preživeti en dan brez šaljivca, kateremu bi se smejal in brez norca, iz katerega bi se norčeval. Ali šaljivci so, kot sem bil že omenil, veliki, debeli in nerodni; zato je bil naš kralj pač lahko vesel svojega Poggchuppa (tako je bilo ime norcu), ki je združeval v sebi šaljivca, pritlikavčka in pohabljenca.
Imena Poggehupp norec ni sprejel od svojih botrov pri krstu, temveč dali so mu ga ministri, in to zato, ker ni znal hoditi. Poggehupp se je mogel premikati le v skokih, pri katerih so je pa moral tako čudno zvijati, da je bil ta način baje kralju neusahljiv vir smeha in obenem tudi njegove tolažbe, ker so ga njegovi dvorjaniki kljub velikemu trebuhu in kronični zabuhlosti glave kot lepega moža slavili.
Toda kljub temu, da se je mogel Poggehupp radi svojih pohabljenih nog
le s težavo po tleh premikati, mogel je zbog svoje velikanske moči v svojih rokah najtežje stvari izvesti; posebno plezati je znal mojstrsko. V tem je bil podoben bolj opici ali pa veverici, kakor človeku.
Natančno ne poznam dežele, iz katere je bil Poggehupp na dvor priromal. Vsekakor je morala biti to barbarska dežela in od dežele našega kralja zelo oddaljena. Poggchuppa so bili s silo pripeljali skupno z neko mlado deklico, ki ni bila nič večja od njega, toda lepega telesa in ljubkega obraza in je bila izvrstna plesalka. Rojena sta bila v sosednih provincah — in neki zmagoslavni general podal je ta parček Njegovemu Veličanstvu v dar.
Ni torej čudno, da se je vzbudila med mladima jetnikoma prisrčna zaupljivost; bila sta si zvesta in dobra prijatelja. Poggehupp, ki je sicer mnogo smeha vzbujal, ki pa ni bil posebno priljubljen, ni mogel mali Trippetti usluge skazovati; pač pa je Trippetta, katere ljubkost in lepoto so vsi občudovali in jo z darovi obsipali, uporabljala svoj ugled vedno v prid Poggchuppa.
O priliki neke slavnosti je kralj sklenil prirediti maškarado; vprašal je najprvo za svet Poggchuppa in Trip-petto. Posebno Poggehupp je kazal nenavadno nadarjenost za pripravo slav-
nostnih sprevodov, za izbiranje vlog in opravo mask, tako da se je vsem zdelo, da bi brez njega ne mogli napraviti ničesar.
Večer, na katerega je padla slav-nost, je bil tu. Velika dvorana je bila okrašena in ves dvor je drhtel v mrzlici pričakovanja. Vsak je dobil svoj kostum, masko in vlogo: le kralj in njegovi ministri si še niso doslej svojih vlog izbrali. Čemu da so odlašali, nisem nikdar razumel, najbrže so smatrali to sami za dobro šalo. In tako je čas potekal, v par urah bi se morala veselica pričeti, ali kralj in ministri so sedeli v kabinetu pri polnih čašah vina in nobena pametna misel jim ni prišla v glavo.
Te d a j so dali poklicati Poggehuppa in Trippetto. Kralj je bil slabe volje. Vedel je, da Poggehupp za vino no mara, ker ga je vino razburjalo do blaznosti, ali kralj je ljubil krepke šale in zato mu je ukazal popiti kupico vina.
»Semkaj, Poggehupp,« je dejal, ko je dvorni norec s svojo prijateljico v sobo vstopil. »Izprazni to čašo na zdravje tvojih prijateljev v daljni tvoji domovini in potem nam povej, kaj bi se dalo z nami napraviti. Mi hočemo vlog, novih vlog, — razumeš, fant, — mi hočemo kai nenavadnega, mi smo
do sklopa, da smo v Bosni in Hercegovini pač premalo globoko orali.
Ugovarjal bi lahko kdo: saj delegacije sploh niso primerno mesto, kjer naj se govori o bosanski upravi, ker ima Bosna svoj sabor! Zalibog pa ne more zaseči bosanski sabor one osebnosti, ki vodi bosansko upravo. Gospod državni finančni minister ni odgovoren bosanskemu saboru, temveč le delegaciji in v tej se ga lahko prime.
V glavnih vprašnjih se ni storilo ničesar. Predvsem so zanemarjali tekom teh 33 let dosledno vsako sodelovanje prebivalstva pri upravi, četudi samo krajevni.
Dalje se anektiranim deželam sistematično zapira morje. Ali ni naravnost evropejski škandal, da nima še danes, po 33 letih glavno dalmatinsko p r i s t a n i Š č e, S p 1 i t, s s v o j o n a-ravno sosedo, z Bosno, nobene zveze? Ker je posegel nj. eksc. g. ministrski predsednik v debato o avstro - dalmatinski železnični zvezi, hočem pri tej priliki le to pripomniti: če hočemo prisiliti Ogrsko da drži svojo obljubo v smislu pogodbe, potem je nujno potrebno, da res prej ko mogoče zgradimo svoj del te zveze na Kranjskem in v Dalmaciji.
Drugo važno vprašanje bosanske uprave je ljudsko šolstvo. Pred 33 leti so bili res v Bosni in Hercegovini skoraj sami analfabeti; če se ne motim, jih je bilo v letu 1877. črez 99 %. Po 33-letni upravi, ko je dorasla pod našo slovito upravo cela generacija, je v Bosni in Hercegovini še vedno 82 % analfabetov. To nam ne more ponosa dvigati!
Agrarno vprašanje.
Daljo! Ali smo rešili glavno bosansko vprašanje, namreč agrarno vprašanje? Nismo ga rešili. Odvezo kmečkih posestev se je obravnavalo kot trgovsko zadevo, malenkostno in brez vsakega višjega pojmovanja. Ali ne mislite, da bi bilo naše moralno stališče v Bosni in Hercegovini danes čisto drugačno, če bi bili srečno rešili agrarno vprašanje? Mislim da. To pojmovanje se je izpre-menilo šele po aneksiji. Po namerah drž. fin. ministrstva naj bi se vedno bolj odtegovalo prosti trgovini, to pa ne v ta namen, da bi se rešilo v interesu skupnosti, ne, privatna banka naj bi ljudstvo izsesala in izžela.
Agrarna banka.
Nečuveno bi bilo, če ne bi govorili na tem mestu o vprašanju, ki jo skoraj strmoglavilo naš kabinet, vzbudilo zanimanje cele Evrope, a še do danes nismo mogli zreti v oči onemu, ki nosi odgovornost za to nečuveno podjetje. G. Burianu osebno ničesar ne očitam govoriti pa imam s skupnim državnim finančnim ministrom.
Govornik nato obširneje razpravlja o ustanovitvi in o podrobnostih iz pravil te oderuške banke, ki jo je imenoval avstrijski poslanec dr. Redlich bakhan-tičen ples znorelega bančnega ravnatelja. A te podrobnosti so že vse znane našim čitateljem izza bosanske debate v državnem zboru.
Ko je javnost zvedela o načrtu te banke, se je seveda bavila z njim tudi avstrijska poslanska zbornica. Ko je stopil ta načrt v resnejši štadij, sem si
dovolil vložiti nujni predlog, obravnavan v seji 11. marca 1909.; zbornica je
sklenila:
»C. kr. vlada se poziva, da nemudoma ukrene vse korake, primerne, da se v zadnjem trenutku prepreči privilegi-ranje takozvane bosanske agrarne banke.«
Navzlic temu baron Burian ni miroval in koncem aprila ali začetkom maja je dobila banka koncesijo pod nekaj milejšimi pogoji, bistveno je ostalo pa vse pri starem. Evropsko misleče javno mnenje v Avstriji je to razburilo. 8. junija 1909. je sprejela zbornica enoglasno od gosp. poslanca dr. Redlicha predlagano resolucijo:
»Vlada se najnujnejše poživlja, naj z vso vnemo skrbi za to, da se sprejme v načrt ustave za Bosno in Hercegovino izrecno določilo, po katerem se obravnava od časa, ko stopi v veljavo deželna ustava, odveza kmečkih posestev le kot javna zadeva in se izvrši z uporabo deželnih sredstev — izključivši vsako zasebno podjetje, izključno le z organi deželne uprave in da s tem trenutkom ugasnejo vse morebiti kakim zasebnim podjetjem z ozirom na kmečko odvezo-vanje podeljene pravice in privilegiji, ne da bi se smelo zahtevati kako odškodnino.
Vlado se nujno poživlja, naj skrbi, da bo že prvemu bosanskemu saboru predložen tozadevni zakonski načrt.«
Prehajam k subjektivnemu delu zadeve in baron Burianovi ulogi. Ta je ravno tako graje vredna, kot stvar sama. Čisto nežno se je omenilo banko v odseku za zunanje stvari v avstrijski delegaciji, in sicer 23. oktobra 1908. V tem času se je bil baron Burian že odločil, da d& koncesijo in ni smatral za umestno niti omeniti banke v tiskanem ekspozčju, ki ga je predložil, dasi je bilo v njem govora o vseh mogočih, tudi manj važnih rečeh. Takrat sem bil referent za bosanski kredit. Ker sem o stvari nekaj izvedel, sem stavil, ne da-bi mi bile podrobnosti znane, na barona Buriana v odsekovi seji 23. oktobra 1908. tozadevno vprašanje.
Jako zanimivo je, kaj je baron Burian odgovoril na moje vprašanje.
Razpravljal je jako obširno o agrarnem vprašanju, ki ga je označil za enega glavnih življenjskih vprašanj in menil, da je edinole prostovoljna odveza priporočljiva. Dalje je pripomnil, da se res namerava pritegniti ogrsko banko, da bi se ta procedura olajšala. Takoj je pa pristavil: Ravnotako je potegovanje kake avstrijske banke dobrodošlo. Da pa namerava v prid ogrski banki monopolizirati celo kmečko odvezo, o tem ni zinil niti besedice. To je zamolčal z dobro preudarjenim namenom, kar jaz lahko natanko dokažem. Takoj po zaključitvi delegacij, ko se je ekscelenca nadejal, da bode eno leto varen pred napadi v delegaciji, je izšel v časopisju komunike finančnega ministrstva, ki obsega že malo več, kar nam je blagovolil izdati nj. ekscelenca v de-legacijskem odseku 23. oktobra 1908.
Natančnejšega se pa ni dalo izvedeti, dokler niso prišli po jako hvalevredni indiskreciji v časopisje načrti vseh tozadevnih dokumentov. Sedaj je postala seveda tudi avstrijska zbornica bolj odločna in energična in v seji aneksijskega odseka 28. januarja 1909.
siti te večne vsakdanjosti. Pojdi, pij! Vino ti vzbudi domišljijo.«
Poggehupp je skušal, kakor vselej, odgovoriti na to povabilo z dovtipi; ali danes mu ni šlo. Bil je ravno rojstni dan pritlikavca in povelje, naj pije na zdravje svojih prijateljev v daljini, mu je privabilo solze v oči. Velike in grenke solze so padle v čašo, katero je bil ponižno v z 1 iz kraljeve roke.
»Ah! ha! ha! ha!« krohotal se je kralj, ko je nor':' počasi kupo izpraznil. »Glejte, kaj napravi kozarec dobrega vina. Kako se ti «•-,•• \';o oči!"
Ubogi fant: Njegove velike oči niso samo svetile, temveč vj kar žarele; vino je začelo v njem učuikovv; in ta učinek je bil grozen. Tr<-- /■ postavil norec čašo nazaj na mizo z. . r.ri tem na svoje mučitelje z blazrnr.. j ',jr;«:dorn.
»Poggehupp, svetuj n ar/. ,<■. r<-V< 1 kralj; »mi hočemo novih vlu? Jja, novih vlog, — ha! ha! ha!" in ker je smatral kralj te besede za izvrsten do-vtip, so se zasmejali tudi ministri, bučno in glasno.
Tudi Poggehupp se je smejal; ali njegov smeh je bil slab in tih.
»Naprej,« je zaklical kralj nejevoljno, »ali ne veš nobenega predloga?«
»Skušam si izmisliti nekaj novega,« odgovoril je norec.
»A tako! Ti skušaš?« vpil je suro-vež z besnim glasom; »kaj hočeš s tem reči? Ti kljubuješ, ker si dobil premalo vina? Tukaj, na, pij!« In kralj je naučil zopet čašo in jo ponudil Pogge-luppu. ki je, loveč sapo, gledal z mot-
nim, blaznim pogledom na polno kupo.
»Pij, pravim!« je rjovel kralj, »ali pri vseh vragih . . .« Norec se je še vedno obotavljal. Kralja je oblila jezna rdečica in ministri so se smehljali. Bleda kot smrt. se je bližala Trippetta kralju in jo padla pred njim proseč ga, naj se usmili njenega prijatelja.
Presenečen, radi take predrznosti opazoval jo je kralj nekaj časa molče. V začetku ni vedel, kaj bi dejal in kako bi dal duška svoji jezi. .Slednjič je sunil Trippetto z nogo od sebe in ji zlil v obraz polno čašo vina.
Deklica je vstala in sedla zopet na svoje mesto.
Nastal je molk, ki je nekaj minut trajal. Ta molk je prekinilo lahno, pa trdo in dolgo časa trajajoče škripanje, ki so je zdelo, da iz vseh kotov prihaja.
»Kje — kje— zakaj delaš ta ropot?« vprašal je kralj norca in ga divje pogledal.
Ta se jo že oprostil svoje prejšnje onemoglosti; pogledal je kralju mirno j iri pogumno v oči in zaklical;
-Jaz? Čemu naj bi jaz to delal?«
»Zdi se rni, da je prihajalo škripanja od zunaj." opomnil je dvorjanik. »Mislim, da je bila papiga na oknu, ki je svoj kljun oh mrežo svoje kletke brusila.«
»Gotovo,« jo odtrovoril kralj, katerega je ta misel močno pomirila; »toda pri moji vitežki časti, preje bi bil prisegel. da so bili to zobje tega lopova, ki so škripali.«
Noroc se jn zasmejal in pokazal
so je na vlado stavilo jako precizno, jasno in odločno vprašanje. Zanimivo je, kaj je odgovoril v imenu naše vlade tedanji voditelj finančnega ministrstva g. Jorkasch-Koch. Dejal je med drugim:
Dejstvo je, da je stopilo vkupn« ministrstvo enostransko v dotiko z nekim ogrskim konzorcijem, z namenom, da odda odvezovanje kmetov od tega konzorcija ustanovljeni agrarni in ko-mercijalni banki in to s pomočjo garancije, ki bi jo dala deželna vlada.
Sedaj pa si oglejmo sodbo našo vlade zoper g. barona Buriana, sodbo, na katero se sklicujem (bere): »Pripo-znam, da me je to enostransko ravnanje tembolj začudilo itd. . . . Zato sem moral odločno zahtevati, da se opusti enostranski) in tej državni polovici ško-dujočo politiko predpravic v korist bančnega statuta, ki se naj ustanovi od ogrske strani.«
Tako, moja gospoda, je govoril Jorkasch-Koch dne 28. januarja 1909. v imenu svoje vlade. Odgovoril mu je Wekerle v ogrski odposlaniški zbornici dne 11. februarja 1909. in ta odgovor ni bil vljuden. Dejal je:
»Smatrati moram le za ozkosrčnost in za popolno zanemarjenje vsake pravičnosti, če se nekateri avstrijski krogi pritožujejo proti tej odredbi vkupnega finančnega ministra «
Nato je pričela naša vlada boj. da bi dobila v roke slavni in zlogiasni bančni statut in da bi se lahko o stvari objektivno informirala. Konštatiram sledeče:
Ko se je obravnavala ta zadeva 11. marca v avstrijski zbornici, je moral priznati g. finančni minister Bilinslci, član sedanje vlade in v njenem imenu žalostno dejstvo, da ni imel priložnosti videti statuta te banke. s
To je res, gospoda moja, jaz vam v tej zadevi lahko navedem značilen dogodek. V februarju sem se obrnil na nj. ekscelenco barona Buriana in ga naprosil naj mi d A na razpolago en izvod tega statuta. G. baron Burian je bil tako prijazen, da mi je obljubil to z izrecno pripombo, da mi ga bo preskrbel, tudi če ne bi bilo slučajno nobenega v državnem finančnem ministrstvu. Eden ali dva dni pozneje sem prejel obvestilo od nj. ekscelence, da mi ne morejo dati na razpolago nobenega izvoda, ker imajo v državnem finančnem ministrstvu le enega.
Z ekscelenco Bilinskim tudi niso boljše ravnali.
Da pa izpopolnim ravnanje nj. ekscelence g. vkupnega državnega finančnega ministra, moram citirati tozadevno izjavo častitega šefa naše vlade in jo posebno poudariti, ker je gotovo najbolj natančna in nabolj odločna.. Naš ministrski predsednik baron Bienerth je izrekel v seji bosanskega odseka dne 12. maja 1909. sledečo sodbo o vkupnem finančnem ministru baronu Burianu (Sita):
Mi in posebno jaz nisem v tej zadevi poklican, da bi nosil odgovornost za našega vkupnega državnega finančnega ministra, proti kateremu sem ravnal popolnoma lojalno. V teku razprav in pogovorov med nama sem izjavil opetovano, da. ne morem zastopati njegovega stališča, radi tega ne, ker je ravnal v tej zadevi brez vsakega ozira
na naše koristi, Čisto na svojo pest it ker nas je postavil, če ne popolnonii pred fait accompli, pa vsaj pred izjavo v bistvu obvezno. Zato tudi nimati dolžnosti, da bi zastopal kaj drugegi kot lastno stališče.«
Tako je sodil dne 12. maja 1909 baron Bienerth o baronu Burianu.
Avstrijska poslanska zbornica se j seveda še ostreje izrazila. Sprejela j( soglasno sledečo resolucijo poslanci Bielohlavvka: »Odsek za obravnavanj bosanskih predlog izreka gospodu dr žavnemu finančnemu ministru baroni Burianu za njegovo nečuveno eno stransko ravnanje v korist ogrski za sebni špekulaciji v zadevi bosanski agrarne banke svojo najostrejšo ne voljo.«
Tudi plenum zbornice je sprejel oi barona Morseya predlagano resolucijo v kateri se izraža baronu Burianu isti nezaupnica s pristavkom, da mor; zbornica »brezpogojno vztrajati na za htevi, naj se dd trdno poroštvo, da si taki dogodki ne bodo več ponavljali. Resolucija je bila soglasno sprejeti proti glasovom ministrov, ki so hkrat poslanci. Tako je sodila Buriana vlada tako ga je sodila zbornica. Mogoče si Vam zde danes moje besede ostre, a k( bi bili slišali govore poslancev iz vlad nih strank proti Burianu, bi bili prepri čani, da razpravljam o tej stvari z veli ko rezervo. Gosp. poslanec dr. Redlicl je dejal: »Tudi mi pravimo: agrarni banka in njena kupčija s kmeti mori iziginiti; izginiti mora baron Burian ii sploh morajo zavladati v Bosni drugi razmere.« Dalje: »Glavno za nas je naj ostrejša obsodba baron Burianovegi ravnanja, ker on je pravzaprav mož, k je to testo umesil.« Sledi najostrejši od stavek. Ko je nekdo zaklical: »Na smr ste ga obsodili.« tedaj je odgovoril dr Redlich: »Ne, nismo ga, to bom storil delegacijah, ker držim na kompetence Tam bo postala stvar resna.« Zalibog mojega častitega prijatelja ni v letoš njih delegacijah. Ali ugovarjalo bi si lahko, da se je poboljšal baron Buriai in da je predložil zakonski načrt, pc katerem naj se izvrši kmečka odvez: fakultativno izključno po organih vla de. s tem tudi eo ipso vzame v smisli sklenjene pogodbe, oziroma Statuti tozadevni privileg bosanske agrarn banke. Res je bil predložen ta načrt pravzaprav po velikodušni inicijativ našega cesarja in baron Bienerth ima za to zaslug, to pa ne izpr^meni tiičesm na dejstvu, da se je osmelil avstrijsko ogrski državni finančni minister svoje •močno priviligirati podjetje, namenje no, da za kupčije izrablja socialno ii gospodarsko bedo velikega, morda naj važnejšega dela bosanskega prebival stva. Kar se je enkrat zgodilo, se lahki tudi drugič.
Kaj pa potem, če se ta postava n( sklene v bosanskem saboru? Bosan skega agrarnega vprašnja se sedaj nf da tako Tahko rešiti, kot za časa okupa cije ali pa, predno se je pojavila ideji te oderuške banke. Močno gibanje > Bosni zahteva danes obvezno odvezo Ne vem, ali bo dobila vlada večino zi svoj predlog, vem pa za najodločnejši izjavo vlade, da eventualno sklenjei zakon obvezne odveze ne bo dobil Naj višjega potrdila. In potem vstane i groba oni nečuven privileg in poten
vrsto širokih, močnih in naravnost odurnih zob. Da, dejal je celo, da je pripravljen izpiti toliko vina, kot bi se zahtevalo. Kralj je bil zadovoljen. Iz-praznivši še eno časo, je začel Poggehupp živo razlagati svoj načrt za ma-škarado.
»Ne vem, kako mi je prišla stvar na misel,« dejal je mirno, kot da bi ne bil še nikdar v svojem življenju vino okusil. »Takoj potem, ko je Vaše Veličanstvo deklico sunilo in ji obraz z vinom polilo — takoj potem, ko je Vaše Veličanstvo to storilo in ko je povzročila papiga tam zunaj tisto čudno škripanje, sem se spomnil na neko zabavo, ki je bila v navadi doma pri maškaradah, ali za t,o deželo bo to nekaj popolnoma novega. Zal, da je treba za to osmerih ljudi in —«
»Saj smo tukaj,« je zaklical kralj, »ravno osem nas je kot nalašč, namreč jaz in mojih sedem ministrov. Govori! Kaka zabava bo to?«
Norec je odgovoril: »Pri nas doma se imenuje ta igra »Osem zvezanih Orang-Utanov« in povzroči, če se dobro uprizori, obilo smeha.«
»Mi jo bodemo uprizorili,« zaklical jc kralj in se vzravnal.
»Lepota igre,« nadaljeval je Poggehupp, »obstoji v tem, ker toliko strahu povzroči.«
»Izvrstno!« tulili so kralj in ministri.
»Jaz bodem gospode prcstvaril v opice,« dejal je norcc; »gospoda bode
tako podobna resničnim Orang-Utanom da se bodo vsi čudili.«
»O, to je krasna misel!« je zaklica kralj. »Poggehupp, poplačal te bodem zlatom.«
»Verige imajo ta namen, da pove čajo s svojim rožljanjem splošno zme denost. Vsak naj misli, da je to osen Orang-Utanov, ki so iz zverinjaka zbe žali. Vaše Veličanstvo nima niti pojma kak strah zamore osem skupaj prikle njenih Orang-Utanov vzbuditi me< maskami, če jih smatrajo ljudje za res nične zverine in se torej z divjim vpi tjem zaženo med skrbno in bogato ob» čene gospode in dame. To bode nepfl pisljivo.«
»To si lahko mislim,« je dejal kra in kmalu nato se je zaključil krons* svet, kajti bilo je že pozno in zadn čas, da so se kralj in ministri preobK kli za igro, ki si jo je bil Poggehup izmislil.
Metoda, po kateri je norec obleki gospode, je bila zelo priprosta, a nj< govim nakanam silno primerna. V oni časih, v katerih se godi moja povest, videl še nihče v civiliziranih kraj pravega Orang-Utana, in zato je bi dovolj, če so bili kralj in ministri vsi nekoliko taki zverini podobni. Najprv so si morali obleči tesno oprimajoče srajce in hlače iz volne. Te so bile n močene v smoli. Ko je bila obleka do 1 gotova, jc opomnil nekdo, naj mu p' lepi na smolo perja; toda noroc je " sprotoval temu predlogu, češ, da vendar lasje tako zverine mnogo
P' i
Imamo vse mogoče pričakovati od fin. ministra, ki je pokazal, da ni mož, kateri bi ščitil in varoval skupno blaginjo v vseh razmerah. Mož, ki d d tak Privileg, zasluži najostrej-šo grajo. In mi poslanci visoke delegacije smo naravnost smešni. Kjer ga nismo mogli zgrabiti, smo izrekli baronu Burianu nezaupnico, kjer ga pa lahko primemo, se umičemo. Naša dolžnost je, mislim, da tukaj z možato odkritostjo, kot smo to storili enoglasno v zbornici, govorimo s krivcem, ki se je drznil kršiti svojo uradno dolžnost. Kar je storil baron Burian, je nekaj tako nečuvencga, da ne smemo molčati. Tudi avstrijska delegacija mora dokazati toliko poguma in brezobzirnosti, da z jasno besedo prepreči, da bi si še kedaj kak minister upal kaj takega kot baron Burian. »Vestigia terrent«, naj bo zapisano na durih skupnega finančnega ministrstva. Usode nj. ekscelence nimamo v svojih rokah, pač pa svobodno > povemo, kar mislimo. Ne gre za	temveč
za finančnega ministra,	: grešil
proti svojim dolžnostim j skupni blaginji ne veljajo osebni oziri pač pa rek: sahts rei publicae, suprema lex. Storite, kar hočete gospoda moja, jaz bom storil svojo dolžnost. Predlagam resolucijo, dobesedno isto, kot je bila sprejeta v seji 8. junija 1909 na predlog barona Morseya z vsemi glasovi proti glasovom ministrov. Vi, gg. kolegi iz zbornice, ste glasovali za to resolucijo, upam, da boste zanjo glasovali tudi v tej visoki zbornici, ki je za g. barona Buriana kompetenten forum. Moj predlog se glasi: »Izrekajoč g. državnemu finančnemu ministru baronu Burianu radi njegovega v zadevi bosenske agrarne banke enostranskega ravnanja v prid zasebnemu bančnemu inštitutu svojo grajo, mora avstrijska delegacija brezpogojno zahtevati uspešnega poroštva, da se taki dogodki več ne po-nove.«
Politični polom liberalne stranke.
Imenovanje predsednika E 1 s n e r-j a ne pomenja nič manj nego popoln polom liberalne slovenske politike v dunajskem parlamentu. Vodstvo svoje dunajske ladjice so poverili liberalci Začasnemu »načelniku« »Zveze južnih Slavena«, dvornemu svetniku P 1 oj u. Ta jih je vedel prepričati, da ves blagor leži v hofratovanju na »zgoraj«, posebe pa še v intrigiranju zoper vse, kar za-počne večina slovenskih poslancev pod vodstvom dr. šusteršiča. In kar naenkrat je pala slovenska liberalna politika iz bojne poze radikalne opozicije v ponižno mendikantstvo v raznih ministrskih predsobah. »Zveza južnih Slavena« pod »vodstvom« svojega hof-rata že dolgo, ni imela drugih opravkov, kakor da je pošiljala »deputacijo« v razna ministrstva prosjačit za drobtinice. Na drugi strani pa dični načelnik te Zveze ni zamudil nobeno prilike, da je intrigiral zoper vse, kratkomalo zoper vse, kar je ukrenil »Slovenski klub« v skupnem narodnem in ljud-
podobni lanu, nego perju. In tako je prišla na obleko debela plast lanu. Potem so prinesli dolgo verigo. To je priklenil Poggehupp najprvo kralju okoli pasu in tako potem vsem ministrom. Tako priklenjeni so stali sedaj ministri in kralj v krogu, popolnoma podobni resničnim opicam, katere so bili kje v Borneji vjcli.
Dvorana, v kateri naj bi se veselica vršila, je bila okrogla in velika. Luč je prihajala skozi edino okno, ki je bilo narejeno visoko gori v kupoli. Po noči, za katero je bila dvorana prav za prav določena, je žarel velikanski kandelaber, ki je visel raz stropa in ki se je mogel dvigati in padati vsled nekega stroja, ki je bil napravljen zunaj dvorane na strehi.
Okrasitev dvorane se je bila vršila Pod vodstvom male Trippete; samo v nekaterih stvareh je bil odločeval Pog-?ehupp. Na njegovo povelje se je bil ta večer odstranil veliki kandelaber. Go-[ovo radi tega, ker bi raztopljeni vosek lahko pokvaril dragocene obleke dvor-¡anikov in gostov; kajti ti se radi množeč ljudi niso mogli venomer izogibati središča, nad katerim je visel kandelaber. Zato pa so bili postavljeni v raznih delih dvorane mali svečniki in v ^>roče, katerih je bilo v zidovju kakih •estdeset, so bile vtaknjene baklje, ki 30 sladak vonj po dvorani razširjale.
V Orang-Utane preoblečeni kralj ministri pa so čakali na nasvet dvornega norca do poinoči. Tedaj pa, ko je •zdonel dvanajsti udarec ure, so vsi naenkrat v dvorano pridrveli.
skem interesu. In v tem oziru ga je zvesto podpiralo slovensko liberalno časopisje, na čelu mu »značajni« »Slovenski Naro d«, pri katerem pod svojim novim šefredakterjem nikdar ne v6 levica, kaj dela desnica. Uspeh to intrigantske taktike je bil celo naraven: Gospodje so spodkopali popolnoma svoj lastni ugled, žalibog pa tudi skrajno oškodovali slovensko narct1"~> politiko v obče.
Na Dunaju dobro vedo, i.t: so slovenski sodniki večinoma liberalci. Vedo tedaj, da s preteriranjem slovenskih sodnikov zadenejo v prvi vrsti liberalno stranko. A to jih ne ženira, ker to stranko pošteno zaničujejo zbog njene lakajske ponižnosti in njenega brez-značajnega intrigantstva zoper dosledno narodno politiko S. L. S. Gospodje na Dunaju tudi dobro vedo, da načelnik »Zveze južnih Slavena« mora vse požreti in jim brezpogojno služiti. Zato so hladnokrvno prelerirali slovenske liberalne sodnike in se smejejo izbruhom onemogle jeze v predalih liberalnih listov.
Slovenski liberalni sodniki so pre-terirani in za dolgo vrsto let jim je zaprta najboljša sodniška služba, ki je za slovenskega sodnika sploh dosegljiva. Nemški nacionalec, ki je zasedel to visoko mesto, je še mlad «4-čil. Vsi tisti slovenski sodniki, ki bi po svoji službeni starosti imeli pravico do tega mesta, lahko naredijo križ definitivno.
V tolažbo naj jim pa služi, da utegne dvorni svetnik Ploj postati prav v kratkem senatni predsednik pri upravnem sodišču.
Kako smešni so ljudje, ki pričakujejo kak resen odpor »Zveze ju ž -nih Slavena« zoper H o c h e n -burgerjevo vlado!
NAPAD NA AVSTRO-OGRSKO POSLANIŠTVO V BEL6RADU.
Iz Zemuna poročajo, da je ponoči od 16. na 17. t. m. položil nekdo v poslopje avstro-ogrskega poslaništva di-namitno bombo. Pravočasno so še bombo opazili in odstranili.
UPOR V GRŠKI ARMADI.
V	Korfuu se je branilo 60 tesalskih vojakov nadalje služiti v armadi. Veni-selos je ukazal upornike aretirati in jih privesti v Atene.
PRED NOVIMI VOLITVAMI NA
ANGLEŠKEM.
Asefeith je izjavil v zbornici, da je svetoval kralju, naj razpusti zbornico, kakor hitro bo rešen proračun. Najbrže se državni zbor razpusti dne 28. novembra. Volitve se izvedejo lahko še pred Božičem. V Rottinghamu je govoril Balfour. Izjavil je, da je druga zbornica, ki vpliva na poslovanje, potrebna. Po njegovem mnenju bi morala biti gosposka zbornica sestavljena: 1.) iz takih oseb, ki so po svojem uradu za to sposobne; 2.) iz članov, ki jih volijo pairi in 3.) taki, ki se izvolijo ali imenujejo v gosposko zbornico.
ZAROTA V MEHIKI.
V	Mehiki so zasledili zaroto proti predsedniku in proti vladi. Vstaja naj bi izbruhnila dne 20. t. m. Orožje so nakupili zarotniki v Združenih državah. Zaloge orožja v San Antoniu in po dru-
Razburjenje med gosti je bilo nepo-pisljivo in je kraljevo srce z veseljem navdalo. Kakor se je pričakovalo, so smatrali skoro vsi gostje čudne pošasti za zverine. Mnoge dame so omedlele, in da bi ne bil prepovedal kralj na. ma-škaradi nositi orožja, bi sam in ministri to svojo šalo s krvjo poplačali. Tako pa je bežalo vse k vratom, te pa so bile po naročilu kralja vse zaprte in ključi v rokah Poggchuppa.
Ko jo bila zmešnjava na vrhuncu in je vsaka maska mislila le na svojo rešitev, jo padala veriga, na kateri je drugače visel kandelaber, polagoma nižje in nižje, tako da je bila njena kljuka oddaljena naposled le še kake tri črevljc od tal.
Kmalu nato so stali kralj in ministri v sredi dvorane in v neposredni bližini verige. Tedaj pa je Poggehupp, ki jim je bil vedno za petami in jim šepetal, naj ne odnehajo od svojega divjanja, z bliskovo hitrostjo pripel verigo, s katero so bili priklenjeni, na kljuko verige, ki je visela raz stropa in v trenutku je potegnila nevidna roka verigo navzgor, da ni mogel nihče doseči visečih zverin, ki so v tesnem klop-čiču visele nad glavami. Maske so so medtem zopet nekoliko pomirile; spoznale so, da ji bilo vse to le dobro izmišljena šala in so se začelo ob pogledu na viseče opice bučno krohotati.
»Prepustite jih meni!« se je drl Poggehupp, katerega cvileči in kričeči glas je prevpil strašni ropot.
»Dajte jih meni. Menim, da jih po-
igih krajih nadzorujejo. Orožje bodo konfiscirali, če ga poizkusijo vtihotapiti čez mejo.
Pololai na denarnem trgu.
Naša državna banka je imela koncem oktobra 377 milijonov podvrženih papirjev. To je za jesensko sezono, ki ima vedno velike zahteve na denarnem trgu, zelo nenavadna vsota. Največje število davka obveznih not je imela do-sedaj oktobra 1907 v višini 242 milijonov kron. Vodstvo banke je pričakovalo ta naval v naprej in je zvišalo obrestno mero. Koncem oktobra je promet z notami na avstrijski banki znašal čez dva in pol milijona kron. Nemška državna banka je imela dne 22. oktobra za 1655 milijonov mark not, francoska banka dne 25. oktobra za 5256 milijonov frankov, angleška banka dne 27. oktobra za 8 milijonov pfundov, to je za 6670 milijonov kron. Vse državne banke se morajo braniti in zasi-gurati s povišanjem obrestne mere. V Nemčiji so v skrbeh, kako so bo diplo-matična finančna borba med Parizom in Berolinom v zadevi ogrske rente in turškega posojila, po odtegnitvi obile-ga francoskega denarja iz Berolina, naprej razvijala. Nemški denarni trg ima slabe pozicije, poroča se celo, da se jo resno bati omajanja nemških financ. »Splošno se kažejo letos nejasnosti in izjeme na mednarodnem denarnem trgu, nasproti prejšnjim jesenskim periodam«, piše neki nemški finančni list.
Ves svet se dosedaj ni zmenil za zaloge zlata angleških in francoskih bank. Pri francoski banki se je zmanjšala zaloga za celih 263 milijonov frankov zlata, pri avstrijski državni za 50 milijonov, pri nemški za 34 milijonov, pri angleški samo v predzadnjem tednu v oktobru za 17 milijonov kron. Zmanjšanje avstrijske zaloge zlata se mora pripisovati slabi trgovski bilanci, denarni potrebi pri gospdarskih operacijah, močnejši sladkorni trgovini in skoraj preživahnemu veselju pri stav-blnskih podjetjih.
Nemčija in Francoska sta na tuje države preveč izposodile. Angleška je morala in mora še zalagati Egipt in druge kolonije z denarjem. Nasledki tega položaja bodo. da se visoka obrestna mera ne bo znižala, ali se bo pa še bolj zvišala, kljub temu, da se leto za jeiom pridobiva vedno več zlata. Zlato pa namreč ni vedno denar. Zvišanje obresti naše državne banke je vzbudilo v inozemstvu mnogo razburjenja, ker je celo v kritičnih časih aneksije od maja 1908 naprej vstrajala pri stari obrestni meri 4 odstotkov.
Povišanje obrestne mere je bilo sedaj nujno, in kljub ogrskim zakladnim papirjem se je stanje banke zboljšalo. Subškripcija sama je izborno izpadla. Nasproti temu pa se pojavljajo pri ogrski rentni emisiji v znesku 250 milijonov kron občutne težave. Dejstvo zvišane obrestne mere bo imelo gotovo tudi posledice, za hranilne in posojilne zavode.
Tržiške novice.
t O ustanovitvi društva za otroško varstvo in mladinsko skrb smo poro-
znam; hočem si jih ogledati in potem sam povem, kdo so.«
Medtem je plezal po glavah gostov do stene; tam je vzel iz obroča bakljo, se vrnil na isti način v sredo dvorano in skočil z opičjo hitrostjo kralju na glavo in plezal od tu po verigi par črevljev višje; obrnil je bakljo navzdol, kot bi hotel viseče Orang - Ulane natančno preiskati, in venomer kričal: »Takoj izveste, kdo so ti ljudje!«
In sedaj je norec, medtem ko se je vsa družba z opicami vred krivila od smehu, zažvižgal, rezko in oglušajoče; z vso silo se je dvignila veriga navzgor in z njo prestrašene opice. Visele so sedaj ravno v sredi med parketom in kupolo. In z njimi vred se je dvignil tudi Poggehupp, ki je ostal tam, kot je bil preje in še vedno je mahal z bakljo proti opicam, kot. bi hotel na vsak način spoznati, kdo so.
Ta prizor je zamoril smeh in v nemem začudenju so zrli gostje na čudno družbo tam gori. In za eno minuto je vladala popolna tišina. In potem se jo začulo zopet ono lahno, trdo škripanje, ki je bilo vzbudilo preje v kabinetu pozornost kralja in ministrov, tedaj, ko je bil zlil kralj vino v Trippettin obraz. Ali sedaj ni mogel nihče več dvomiti, da j« prihajal ta glas, to grozno škripanje iz živalskih zob pohabljenega Poggrhuppa, kateremu so se cedile v strašili togoti bele pene iz ust. Z poblaznelim pogledom je zrl sovražno v obraze kralja in ministrov, ki so ga začeli sedaj s strahom gledati.
»Ah, ha!« dejal je naposled besni
čali že v sobotnem »Slovencu« dne 12. t. m. Minolo sredo sc jo sestavil društveni odbor tako-lc: načelnik tržiški župnik g. Jožef Potokar; namestnik tovarnar g. And. Gassner; tajnik duhovni svetnik in župnik g. Jan. Zabukovec iz Križa; namestnik šolski vodja g. Ferdinand Kalinger; blagajnik tovarnar g. Julij Goeken; namestnik okrožni zdravnik g. dr. Mano Jagodic. — Kot prvi ustanovnik z zneskom 100 K je pristopil ogrski državni poslanec Friderik baron Born.
t Zadnja prireditev društva sv. Jo* žela je bila pač najboljša, kar jih je doslej uprizorilo imenovano društvo, če morda izvzamemo »Andreja Hoferja«. Posebno je že takoj v začetku ugajal močan mešan zbor, ki je prvikrat nastopil tako številno; potem pa igra »Mlinar in njegova hči«! Zlasti večje so bile v rokah igralcev, da mo-društvu na taki prireditvi iskre-.estitati. Dvorana je bila čisto napolnjena.
t Prvo javno predavanje. Društvo sv. Jožefa bo začelo v nedeljo dne 20. t. m. z javnimi predavanji. To pot bo prišel iz Ljubljane iaboren poznavatelj naše domače zgodovine profesor dr. Josip Gruden, da nam opiše tržiško zgodovino. Predavanje obeta biti jako zanimivo in se bo vršilo v spodnji društveni dvorani. Začne se ob štirih popoldne, vstop je vsakemu prost.
t Iz šolske službe. Dopust je vsled bolehnosti dobila za 5 mesecev gdč. Paternoster; njeno mesto prevzame za ta čas gdč. Marg. Bortolotti.
Književnost.
* Dekle z biseri. Povest iz prvih časov krščanstva. — Založila Katoliška Bukvama; cena 2 K 20 vin., vezano 3 K 20 vin., po pošti 20 vinarjev več.
Ravnokar je izšla povest, ki si bo po svoji krasni, izredno zanimivi vsebini gotovo v kratkem osvojila srce vsakega bravca. Mlad rimski stotnik plemenitega rodu — pogan — se zaljubi v judovsko deklico izredne krasote in redkih duševnih zmožnosti, ki je kristjana. Tudi deklici se vname srce za značajnega moža, vendar mu pa kot poganu noče podati roke, temveč ostane zvesta svojim kristjanskim načelom, katere zastopa enako krepko tudi napram svojim rojakom Judom in prijateljem Esencem. Povest, ki se odlikuje po izredno zanimivih in v svoji zanimivosti dovršenih zapletljajih, nas povede tudi k obleganju mesta Jeruzalema, kjer reši Mirijam stotniku Marku življenje, a je zato sama vjeta ter od rimskega poveljnika Tita obsojena, da bo krasila njegov zmagoslavni vhod v mesto Rim, potem pa da bo prodana v sužnost. Udeležiti sc mora res zmagoslavnega. obhoda, sužnosti jo pa reši stotnik Mark, ki jo kupi — četudi jo hoče na vsak način pridobiti zase sam cesarjev sin — za velikansko svoto, ter ji daruje prostost. V nadaljnem preteku povesti, ki je prepletena z naj-živejšimi slikami ter polna zgodovinskih zanimivosti, postane tudi Mark kristjan, nakar ga škof Ciril z Mirijam poroči. — Prekrasno povest vsem krogom najtopleje priporočamo.
norec, »ah, ha! Polagoma spoznavam te lepe zverine!«
In sedaj je približal svojo bakljo še bližje h kralju, kot bi ga hotel še natančneje opazovati, in tedaj je bila kraljeva obleka v hipu v ognju. V pol minuti so gorele smolnate obleke vseh osmih opic; množica spodaj pa je stala nepremično v svoji prozi, — ni mogla rešiti, pomagati, le kričala je.
Slednjič je moral Poggehupp radi lastne varnosti splezati višje po verigi, da je utekel plamenom in ob tem prizoru je množica zopet utihnila. In glasno in prodirajoče je začel govoriti pritlikavi norec:
»Sedaj vidim jasno,« je dejal, »kakšni ljudje so skriti v teh maskah. Tu je velik kralj s svojimi sedmimi tajnimi svetniki svojega kabineta —. kralj, ki sc ne sramuje, da tepe sobotno deklico, in njegovi ministri, ki to dopuščajo. Kar se tiče mene, jaz sem Poggehupp, dvorni norec, in to je bila moja zadnja šala.«
S smolo in lanom odete maske so zgorele, prodno je še dokončal Poggehupp svoj govor. Osem mrličev je viselo na verigi, ena sama črna, smrdeča masa, brez oblike in spremenjena v oglje. Norec je vrgel svojo bakljo nanje in počasi splezal do stropa kupole, kjer je izginil skozi okno.
Misli se, da je bila Tripetta medtem na strehi in tako pomagala svojemu prijatelju pri izpeljavi poreče kazni. Nato sta oba zbežala v svojo domovino in videl jih ni nihče vet
* Ravnokar Je izšla v drugi izdaji velezanimiva knjiga: »Osmero blagrov ali nauk o srečnem življenju.« Spisal A n t. K r ž i č. Samozaložba. Prodaja »Katoliška Bukvama«. Cena 1 K 60 h broš., 2 K v platno vezano, za pošto 20 h. Knjiga opisuje najimenitnejši predmet v človeškem življenju: našo srečo. Saj si pač nihče izmed nas bolj ne želi nobene reči, nego sreče. Knjiga je spisana na zanesljivi podlagi: Zemeljsko srečo si pridobi le oni, ki tako živi, da si služi večno srečo v nebesih, ker je ista pot do časne in večne sreče. Torej je to delo hkrati nekakšna preprosto pisana apologetiku. To ime zasluži še tembolj, ker najnevarnejša kri-voverstva nove dobe slone uprav na napačnem umevanju človeške sreče. V istem zmislu je nekakšna izpopolnitev »Knjige o lepem vedenju« in »Zlate knjige«. Naslov: »Osmero blagrov« je opravičen v tem, ker je vsa tvarina zasnovana in razpredeljena na podlagi onih čednosti, ki jih je Jezus posebno poveličeval. Knjiga je precej obširna in se je še nekoliko povekšala v novi izdaji. Pisatelj je namreč hotel temeljito rešiti ta problem ter se ozirati kar moč na vse, kar se mu je zdelo bistveno potrebno v pojasnilo tega predmeta. Hkrati je pa obravnava tudi zato bolj obširna, ker se nakratko ne da dovolj mikavno pisati. »Sreča« in »veselje« pa se pač mora obravnavati v bolj veseli in prikupni obliki. V to svrho so zlasti dobro došli mnogi zgledi in razne primere, ki blagodejno prepletajo teore-tiške opise. Obravnavajo se v knjigi zlasti te-le reči: V uvodu: Kaj je sreča in kako se da pridobiti. I. Bogastvo in uboštvo, delo in počitek ter štedljivost. II. Napuh in ponižnost ; zdravila zoper jezo. III. Trojni vzrok naše žalosti: kes, nadloge in skrbi, — zdravilo zoper to trojno zlo. IV. Krotenje strasti, sreča bogoljubnosti. V. Plemenito vedenje do bližnjika v mišljenju, govorjenju in dejanju donaša obilno sreče. VI. Čistost je najboljši vir naše sreče. VII. Mir z Bogom, z ljudmi in s seboj donaša zadovoljnost — srečo. VIII. Če ostane še kaj bridkosti, jo odvrne nauk o izredno veliki koristi trpljenja. Konec: Kako nauke o sreči izvrševati in si v prid obračati. — Radi pritrdimo besedam, ki jih je zapisal pisatelj v priporočilo drugi izdaji: »Ta knjiga ni, kakor mnoge druge, da bi jo čitatelj kot kako povestieo, kar slastno pre-bravši, vrgel v kot ter se nikdar več ne zmenil zanjo. Želim, da bi bila nekakšna družinska knjiga, ki naj se opeto-vano čita iz nje, skupno in posamič, ker šola zemeljske sreče je pač šola, ki se konča šele z zadnjo uro.«
„Slovenska Straža."
Ustanovitev podružnice »Slov. Straže« za Maribor in okolico
se je izvršila dne 16. novembra. Brez velike agitacije se je zbralo do sto mariborskih Slovencev. Zborovanje je otvoril gospod nadrevizor Vlado Puše-njak s prisrčnim pozdravom na navzoče. V odbor podružnice so se izvolili g. dr. Leskovar, predsednik, gospa Ana Majcen, podpredsednica, g. Vlado Pu-šenjak, tajnik, g. Ferdo Leskovar, blagajnik; za odbornike: g. Hrabroslav Ham, načelnik mariborskega Orla, g. dr. Verstovšek, gdč. Jožica Radolič in Fr. Žebot. Pristopilo je takoj čez 50 udov k podružnici. Vsi govorniki so iz-
ražali svoje veselje nad ustanovitvijo te prepotrebne podružnico. Z viharnim navdušenjem je bila sprejeta na znanje izjava g. dr. Medveda, ki se je izrazil, da bode z veseljem sodeloval pri podružnici »Slov. Straže«. Upamo, da bo mariborska podružnica razvila vztrajno narodno obrambno delo v Mariboru.
Ponovno prosimo vse podružnice »Slovenske Straže« in vse somišljenike,
naj skrbe v svojih krajih, da se povsod razširijo naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Rabite samo naše vžigalice. Opominjajte znance na rabo naših vžigalic, odločno zahtevajte od trgovcev, naj jih naročajo pri »Gospodarski zvezi«. Če bi vsak naš somišljenik v tem oziru kaj storil, bi bil dobiček iz vžigalic velik.
Sklad Mohorjanov 1910.
26. Mohorjani v Kontovelju po Ant. Košir, župniku, 2 K. — 27. Mohorjani Brest po Antonu Ellner, župniku, 1 K 20 h. — 28. Mohorjani Jezersko na Koroškem 5 K. — 29. Mohorjani v Šebre-ljah, Gor., 8 K. — 30. Mohorjani Karanje po Izaju Božič, vikarju, 4 K. — 31. Mohorjani v Podmelcu 6 K. — 32. Mohorjani v Doliču po M. Ulčnik, župniku, 8 kron. — 33. Mohorjani v Pod-brezjah po župnem uradu 15 K 42 h.
—	34. Mohorjani pri Sv. Lenartu po gospodu A. Sadjak, župniku, 10 kron.
—	35. Mohorjani v Donavicu, p. Ljubno, po Ivanu Glastovec 2 K. — 36. Mohorjani Po d graje pri Slov. Bistrici 4 K 80 h. — 37. Mohorjani Planina. Štajersko, po g. Franu Gartner, župniku, ¡3 K 70 h. — 38. Mohorjani v Šmarjah po g. J. Kranjec, župniku, 4 K. — 39. Mohorjani Bazovica pri Trstu 11 K. — 40. Mohorjani v Št. Rupertu po g. Franu Trei-ber, župniku, 10 K. — 41. Mohorjani Bilčovs p. Bistrica v Rožu 10 K.
Nabralo se je kot Slomškov dar:
M. Golob, kaplan, Št. IIj v Slov. goricah, 4 K. — Tarokisti v prevaljskem župnišču, Prevalje, 10 K. — Globa radi preglasnega govorjenja 6 K. — Uradniki Kolinske tovarne v Ljubljani 8 Iv.
—	Darovali cerkveni pevci na Vrhniki po g. Franu Vovko 11 K. — Nabrano pri odhodu velespoštovane rodbine Kranjc v Št. Ilju v Slov. goricah 16 K 20 h. — Ob slovesu 6 K. — Pri blagoslovitvi nove hiše v Stročji vasi pri Ljutomeru je g. I. Vršič pri zbranih gostih nabral za »Slovensko Stražo« 8 K.
Skrbite za brate! Ob vsaki priliki darujte, zbirajte za »Slovensko Stražo«! Ogromno je delo, ki ga rešuje »SI. Straža«. Na pomoč, da bo poročilo o prvem letu njenega obrambnega delovanja sijajna priča smotrenega narod-no-obrambnega dela in dokaz, da imamo toplo srce in odprte roke za, svoje rodne brate.
Ne verjemite tistim,
ki Vam hočejo dopovedati, da Kolin-ska kavna primes v korist obmejnim Slovencem ni dobra. En sam poizkus Va*s prepriča, da je ravno nasprotno res, da je Kolinska kavna primes od vseh izdelkov te vrste najboljša. Kava, kateri smo pridejali Kolinske kavne primesi, je izbornega okusa in lepe barve. Ker je vrhu tega Kolinska tovarna v Ljubi*1 ni domače kupčijsko podjetje in ker del čistega dobička od prodane Kolinske kavne primesi jjri-pade v korist obmejnim Slovencem, zato bi bilo želeti, da se ta kavna primes kar najbolj razširi po vseh sloven-
skih rodbinah, ki jim Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem toplo priporočamo. Opozarjamo, da naj se kupuje le tista Kolinska kavna primes, ki ima ovitek v korist obmejnim Slovencem in na ovitku pečat »Slovenske Straže«.
Gemeinde-Sparkasse v Gradcu
je darovala za Südmarko 200 K, enako delajo drugi nemški denarni zavodi. Koliko naših posojilnic pa je že pristopilo k »Slovenski Straži«? . . .
AbsfinentnI vesinik.
Statistika gostilniških koncesij v Galiciji. V Galiciji preneha letos tako-zvana propinacija, to je pravica gra-ščakov, da smejo samo oni imeti krčme, in razdajale so se gostilniške koncesije, kakor drugod po Avstriji. Nedavno je prinesel galicijski uradni list statistiko koncesij, ki so se razdelilo. Iz te statistike razvidimo, da ni dobilo 1445 občin nobene krčme, in sicer 937, ker so se občine izrekle proti vsaki krčmi. V 385 občinah se ni dala koncesija, ker pro-sitelji niso odgovarjali vsem pravnim zahtevam ali pa niso imeli primernega prostora, v 123 občinah pa nikdo ni prosil za krčme. — Vseh koncesij se je razdalo 9687, in sicer za 4819 občin. 8900 koifcesij se je izdalo za točenje žganja in piva, 133 koncesij samo za točenje piva, 640 koncesij samo za prodajo žganja na drobno, 14 pa samo za točenje medu in prodajo na drobno. — Koncesij je dobilo: 6157 prejšnjih krč-marjev in krčmaric, ki so že imeli krčme v najemu od grajščakov, 866 hotelirjev, restavraterjev, slaščičarnarjev in kavarnarjev, 78 pivovarnarjev, 157 žganjekuharjev, 6 občin, 86 društev in kazin, ki imajo gostilno za svoje člane, 49 veleposestnikov, 637 kramarjev in kupcev, 1268 kmetov in 383 drugih oseb. Nova postava ima sicer z našega stališča še mnogo pomanjkljivosti, vendar pomeni velik napredek, tako da zdaj je Galicija v tem oziru prva dežela v Avstriji. Nad 30 % občin ne bo imelo nobene krčme, sicer bo pa prišlo povprečno po dve krčmi na eno občino. Pri nas je včasih po 20 krčem v eni občini. Napredek je tudi v tem, da odslej ne bodo izključno Samo Judje imeli krčem.
Alkohol in duševne bolezni. Leta 1909. je bilo na Angleškem 130.553 urno-bolnih oseb. V letu 1852. jih ,j,e bilo pa še samo 21.158; na 10.000 prebivalcev pride torej 361 norcev. V 3 % so navedli zdravniki alkohol kot neposreden vzrok duševne bolezni.
XIII. mednarodni kongres zoper alkoholizem se bo vršil leta 1911. v Haagu med 11. in 16. septembrom. — Obravnavale se bodo tvarine, ki so prišle na prejšnjih shodih le malo ali nič v poštev.
Zima pnMüm ...
Imamo jo danes že tudi v Ljubljani. Sneg je pobelil mesto in griče in hribe v ljubljanski okolici, medtem ko so že več dni bele naše kranjske planine. Naša Ljubljana se zdaj predstavlja res kot bela Ljubljana, oblečena v lepo belo snežno obleko. Zima je že prikimala in danes že nosijo Ljubljančanke in Ljubljančani zimske obleke. Jesenski površniki so se umaknili že danes zimskim suknjam. Galoše in druge zimske
oprave se danes predstavljajo zimi in trgovci kuriva se vesele dobre kupčije. Zlobni jeziki, in teh se seveda v naši beli Ljubljani ne manjka, kakor tudi drugod ne, trde v največji resnobi, da so privabili sneg v Ljubljano tisti ferb-ci, ki so preradovedno opazovali te dni lunin mrk in dobe so taki kljub krema-torijašem, ki jim verujejo. Ljubljanska mladina danes vreši. Kepa je danes med ljubljansko mladino v najboljšem prometu, moderna. Nimamo pa zime zgolj Ljubljanci zaspanci, predstavila se je že, kakor se poroča, malone celi Evropi. Zlasti morje razburja zima.
Gradež
je ta teden že tretjič preplavilo morje. Po mestu so morali voziti s čolni. Obrambni jez, katerega so zgradili v obrambo mesta prod morskimi valovi pred sto loti, je na več krajih poškodovan, deloma porušen. Veliko hiš, stanovanj in trgovin je poplavila voda, in sicer stoji cel meter visoko. Veliko prebivalcev so morali deložirati. Povo-denj jo bila tako huda, da niti pošta ni mogla cel dan poslovati. Več hiš je že razrušenih in poškodovanih. Prebivalstvo je umevno prestrašeno in razburjeno.
Na Francoskem
in tudi v Parizu se boje povodnji. Sel-na vedno narašča in je že poplavila v Passyju in v Ivryju obrežje. Parižani delajo nasipe ob Seini, iz hiš in iz kleti pumpajo vodo. Na francoskih obmorskih obrežjih pa divjajo viharji. V Bi-scayskem zalivu se je zaradi viharja potopil italijanski parnik »Elena«. Najbrže je utonilo 25 mož »Elenine« posadke.
Zima na Angleškem.
London je pobelil že prevčeraj-šnjim prvi sneg. Snežilo je tudi drugod po Angleškem. V Northstfordshiru je tako močno snežilo, da je bil po nekaterih krajih oviran ves promet. Zasnežena je severna in srednja Angleška, južno Angleško pa obseva še toplo solnce.
OJAČENJE JAPONSKE MORNARICE.
Japonska vlada je naročila neki londonski tvrdki zgradbo 27.000tonskc-ga dreadnoughta.
ROOSEVELT SNUJE NOVO STRANKO.
Redakter Roosevelt objavlja v Outlooku članek, v katerem naglaša, da so tako demokrati in republičani odvisni od velikega kapitala. Naznanja, da ho-če ustanoviti novo stranko, ki ji bodo pripadali vsi nezadovoljneži.
POTOVANJA ANGLEŠKEGA KRALJA
JURIJA.
Angleški kralj Jurij je sklenil, da obišče Indijo, Natal, Kanado. Obisk kolonij se splošno pozdravlja in to tim bolj, ker se zgodi prvič, da obišče vladar kolonije.
Izpred sodišča.
»Narodova« laž. Iz Zaloga pri Go-
ričah se nam piše: Kako lepo se da ^Slovenski Narod« od raznih poročevalcev z dežele »nafarbati«, jasno kaže naslednji slučaj: V številki 400 piše »Slov. Narod« pod »Eksemplarično sodnijsko obsojena in kaznovana klerikalna občinska odbornika, med njima prvi občinski svetovalec«, da je obsodilo c. kr. okr. sodišče naša pristaša
Sej jest sm že velik cneh časnku prebrau, ampak tega se pa na spumi-nam, de b se kerkat dva časnka za en-ga špeterala, al je hodu bulan, al je sam mal bulan. Zdej ene šternajst. dni sa se pa dan na dan špetiral mladini in starini po sojeh časnkeh za g. dohtar Zerjavuva bulezen. Mladini trdja, da je dohtar Zcrjou hedu bulan, starinari pa, de mu na fali dost in de je šou u Egipt u sveta dežela sam za tu, ke je Mngro-Krepur tku zbolu, de mu je čist «ape zmankal.
Kcrm trditvam b se jest prdružu, edela še sam na vem. Za žila ga mendc
še nubeden ni pušlatu, ne starinar ne mlaclin, zatu pa tud nubedn ud teh na more prsečt, kuku prou za prou stuji iz gespudam dohtar Zerjavam.
Ke čm pa jest pridet usak reč du grunta, preh ja na pestim iz rok; sm s tud pr te reč naprej uzeu, de Čm pridet du grunta, pa naj kušta kar hoče.
Že sm napoku soj kufer iz periiam in gvantam in tou sm ja mahnt kar na-raunast u Egipt za gespud dohtar Zerjavam in se tku »na lic mesta« prepričat, kdu ma prou: starinari al mladini. Prcdn sm ja pa ubrau na kuludvor, stopu sm še u Šešarkuva upalda na-sprut kazine pu ene par dramacigaret za na rajža. Kumi pa stopm vn iz upal-de in še nism zbasu ush cigaret u var-žete, pa slišem nasprut, tu je u kazin-skem kufehauze na vokn en klofajne, kokr de b me edn klicu.
Kdu me pa kliče u kazina, sm s mislu, in pugledu ke preke vokne, ud koder je pršou klofajne.
»Oho! gespud dohtar Arnošt Kam!« začudu sm se, ke sm zagledu gespud dohtar Kama u kazin iz enem nemškem časnkam u rok. »Kuku sa pa uni u kazina pršli?«	,,
»Not prid, de se uva kej puguvor-la!« migu m je gespud dohtar Kam iz glava in ubem rukam,
»U kazina pa res na gromi« sm reku. »Pa nej uni vn prideja, če ni maja kej za nuvedat.«
»Čoln!« sm slišu, ke je gespud dohtar Kam puklicu markerja, ke je tud res prec prletu in uzeu gnar, gespud dohtar Kam pa soj cilinder in je pršou h men na ulea.
»Kam pa ti iz kufram? Pa ne da b ja tud ti mislu pupihat u Amerika?« prašu me je gespud Arnošt in m stisnu roka.
»Mejčken je mankal, pa b bli ug-nil! U Eipt grem, ke v dežela, ke sta Marija in svet Jožef iz Jezuščkam pu-beglna pred Herodežam. Pa medi se m že, de cuga na zamedim!« sm mu ud-guvuru in pugledu na ura. »Če maja kej važnga iz mana za guvort, pa nej me mal puspremja!«
»No, pa pejma!« m je reku in zasukala sva se preke pošt. »Pu kua pa greš u Egipt, Pepe! A greš za soje grehe ke udpušajna prost?«
»Gespud dohtar: za moje grehe se na splača hodet deleč pu udpušajne; te se m lohka tle udpesteja, ke nisa tku velik. Puznam pa Idi, ke maja tako grehe nad saba, de je še Egipt zajne pre-bliz.«
»Pa ne, de b ti iz^emla tojem besedam ciku murde na gespud dohtar Žerjava!?«
»Kaj še! Gespud dohtar Zerjau se zdi men in se m je zdou zmeri, udkar ga puznam, ket utrok, ke zna kumi hodet, pa če prou liitr letet, pa se prekucne. Tud gespud dohtar Žeriou je
tou hitr naprej pridet, pa je kumi dobi hodet znou; ni čuda, če se je tku pre-brnu nazadne. On ma grehe, ampak zajne na more bt še sam udguvoren, ke je še premlad. Grem pa res glih zavle gespud dohtar Žerjava u Egipt, de se na lic mesta prepričam, kdu ma prou: starinari, ke trdja, de mu nč na fali, al mladini, ke prauja, de je res prou za smrt bulan,«
»Oh! ta pot s pa čist lohka pršpa-raš, če mene puslušaš. Jest use vem kuku in kaj. Kar tlela ukul vogla u veža za hangar stupima, de me na u ker vidu iz taba guvort, pa uš use zve-du, kar b še clu u Egipt na lic mesta na zvedu.«	.
»Brava! Sej res, pa stupima! Zdej, ke je mesu tku drah, klerekalci nam pa argentinskeh biku smrdliuga mesa na prvošja, je res mal naumen, de o člouk pu svet, rajžu in gnar frečkou, ce mu ga treba ni. Kar puveja nej, gespua dohtar, kar veja, pa jm um prou hvaležen; še stric jm um reku za tu.«
Ke sma pršla ukul vogla u kaz n ska veža in sm jest soj kufer na » pustavu in gespud dohtar Kamc pia' na nem punudu, pa je začeu:
»Kene, Pepe, midva se douh Pu znama. De sm biu soje čase prou hectj naumen, tud veš in tega m nubede obštrajtat na more. Le spoun sc na ste čase, ke sa mel katolšk shod dol Aiujzjaawwc. kuku sm tekat nauduie
Ivana Urbanca in Josipa Bidovca iz Zaloga pri Goricah na 500 K globo radi pritožbo, ki so jo vložili nekateri posestniki iz Gorič radi kalenja pitno vode in da sta zahtevala sodnijski ogled na licu mesta, a sta se zbala in plačala globo 500 K. Tako piše »Slovenski Narod«. Da, gotovo bi bila najmanj tako visoko kaznovana, če bi jih sodil liberalni vpokojeni učitelj Gros, a mož se je presneto zmotil. Josip Bidovec in Ivan Urbane sta bila dne 15. t. m. res obsojena na 20 K kazni, vložila sta pa rc-kurz in zahtevala sodnijski ogled, ki se bode na vsak način vršil. Laž je, da bi bila obsojena na 500 K kazni, laž, da bi se prestrašila komisije, laž, da je globa že plačana; poročevalec je nesramno lagal. »Slov. Narodu« svetujemo, naj se lepo zahvali takim lažnji-' vim poročevalcem.
Dnevne novice.
'+ Z lažmi proti pravici in resnici.
Liberalno časopisje se v potu svojega obraza trudi, da bi izvleklo iz vode Plo-ja in Hribarja, kajti to, kar sta v korist Buriana povzročila v zadnjem de-legacijskem zasedanju, je tudi za marsikatere liberalne možgane preveč. Kdo pa je dr. Šusteršiču lažnjivo podtikal, da Buriana ne napade? Kar je dr. Tril-ler brez povoda očital dr. Šusteršiču, to sta storila Ploj in Hribar in Hribar celo priznava, da je za Buriana, ki ima besedo pri snovanju Hribarjeve »Balkanske banke«, pošiljal okolu brzojavke. Vsak izgovor je tu ničev. — Resolucija dr. šusteršičeva ni hotela nič drugega, kakor da se graja, da je Burian naredil oderuško banko. Vsak odkrit {lovek mora obsojati to oderuško banko, noben ne more kaj takega braniti. Res kratkovidni so tisti ljudje, ki sedaj hočejo Buriana nekako hvaliti. Burian je tak kot je bil Kallay — enega za nekaj časa proti drugemu izigravati in obratno, to je vsa njegova modrost. In kakor se vidi, dobi ljudi, ki se mu na to izigravanje usedejo. Pri tem ne mislimo na Balkansko banko. Drug dru-zega vredna voditelja slovenskih liberalcev sta hipoma, kakor bi bila začarana pozabila na mažarsko agrarno banko, na mažarske šole, na izgone hrvaških uradnikov, na nameščanje Ma-žarov, na zapostavljanje Hrvatov ob cesarjevem obisku itd. To sta res krasna — Burian - Bienerthova »Vseslo-vana«\ V silni zadregi sedaj lib. časopisje laže, da stoji za dr. šusteršičevo resolucijo dr. Stadler. To je grda laž! Dr. Šusteršič z dr. Stadlerjem sploh nikdar govoril ni, niti mu ni dr. Stadler pisal — šlo se je edino, da so graja oderuštvo Burianove banke. Ker se tega Ploj in Hribar nista upala, treba je sedaj njihovo početje pokrivati z lažmi. Liberalno časopisje računa na neumnost svojih čitateljev, računa s tem, da to čitateljstvo še vedno tako brezpogojno verjame v izvestne »vse-siovanske bogove«, kakor časih. Pa mislimo, da se »vremena« tudi takim ¡Kranjcem že jasne!
Poljaki o dr. šusteršiču in baronu Burianu. Glasilo poljske narodno-do-mokratične stranke »SI. Poljski« je priobčilo uvodni članek, v katerem piše silno ostro o baronu Burianu in jako simpatično o dr. Šusteršiču ter je mnenja, da je šusteršičeva resolucija iz-[podkopala tla baronu Burianu, dasi-jravno ni dobila večine. Pri prihodnjem [Zasedanju delegacij ne bo po mnenju
tega lista, ki je glasilo poslanca Globinskega, med skupnimi ministri več se-i dela mračna-in napeta postava barona' Buriana, sina tiskala grofov Palffih iz' Požuna. — Ravno narodni demokrat je« so bili doslej največji prijatelji Mažar-! jev, s katerimi so se večkrat bratili v Lvovu.
+ Odlikovanje. Občinski odbor pri Devici Mariji v Polju je v svoji seji dne 13. novembra t. 1. soglasno izvolil za častnega občana dr. Ivana šusteršič a za zasluge, katero si je stekel v viharnih bojih v državnem in deželnem zboru za svojo ožjo domovino. — Obenem se je pri isti seji imenoval za častnega občana g. Fr. Kavčič, nad-učitelj v pokoju, za njegove obilne zasluge v šoli.
+ Vsega so krivi »klerikalci«. »Slovenski Narod« za vso ono, kar Slovencem prinaša nečuveno postopanje liberalnih politikov, dolži »klerikalce«. Prav krepko na to »Narodu« odgovarja celovški »Mir«: »Je že tako, da so vsega krivi — klerikalci, kakor da bi mogli koroški Slovenci zvezde z neba klatiti. Morda bo »Narod« tudi to zahteval od nas! Klerikalci so krivi, da nas Nemci bičajo, klerikalci so krivi, da Bienerth s Hochenburgerjem in Wrbo še ni šel na »aucuh«, klerikalci so krivi, da jo ukazal celovški župan na kolodvoru zapirati Slovence — seveda klerikalne Slovence, liberalci itak nimajo korajže pred nemškimi nacijonalci — in Bog ve, kaj vsega so krivi ti reveži, koroški klerikalci, ki bijejo boje na življenje in smrt in najdejo pri »narodnih« liberalcih tako-le oporo! Morda smo koroški klerikalci, če nas »Narod« že no moro imenovati drugače, tudi krivi sramotnega imenovanja strastnega nemškega nacijonalca Elsnerja za predsednika deželnega sodišča — no morda kje v kakem Celovcu — ampak v Ljubljani!? To imenovanje je sad »Narodove« politike, ker »Narod« zagovarja dvornega svetnika P 1 o j a, ki klečeplazi pred vlado in uganja vladno in ne slovensko politiko. Že dalje časa in z veliko nevoljo opazujemo koroški Slovenci to izdajalsko politiko kranjskih liberalcev, ki se skrivajo za kopo narodnih fraz. Na papirju v »Narodu« gromijo proti vladi, napadali pa so »Slovenski klub«, ko jo stopil proti sedanji vladi v najostrejšo opozicijo, v obstrukcijo, ne na papirju, kakor liberalci, ampak v dejanju! Iz dr. Šuster-šiča, ki je v delegacijah spravil vladne stranke v grozne škripce, so zato norčujejo in »Narod« je takorekoč naravnost pozival, da bi jugoslovanski zastopniki liberalnega mišljenja naj no podpirali dr. šusteršiča v boju proti vladi, ki je imenovala Elsnerja. To je menda narodno! Če je"izgubil »Narod« vso pamet, naj ne rneni, da so jo izgubili tudi drugi!«
+ O belokranjski železnici. »Narodu« je izjava železniškega ministra, katero je podal dr. šusteršiču, pošteno sapo zaprla. Mesece in mesece je »Narod« farbal ljudi, da se belokranjska železnica ne bo gradila. Mi smo kratko pojasnili »Narodovo« laž, potem se nam pa ni zdelo vredno odgovarjati in naj je »Narod« še tako vpil svoje postriženo, postriženo. Včeraj pa je »Narod« pricapljal za »Slovencem« in priobčuje uvodni članek, da je tudi lička železnica stopila v ospredje. Tako so »Narod« vedno samega sebo grize Najoriginelncjši je pa pri vsej stvari
kaku pred zbrana armada iblanskeh arab ke pa sm in kumanderu. Sej so 'Pouneš, Pepe, kene?«
»Kaj se na um spounu! Tekat sa e en pukvečen klubuk nusil, zdej nos-a pa u petek in svotek celinder.«
»Tku je! Viš, tekat sm biu še namen in še douh pu tem sm biu še namen. Tud jest sm letu ket en nore za vberalce; ke sm biu pa pu to jem še trok, ni velik falil, clc se tud jest ni-®.prekucnu. Kar naenkat sm je pa (elji posvetil, kokr apostlnam u Bink-e" tist ugnen jezički nad glava in dar rahe m je biu dan. Sevecle nism gu-jru prec ušli šprali sveta, kokr apoeni- al nemšk sm pa lo začeu naenkat u lepu gladku guvort, kokr de b se irodu ke v Brlin. Kokr pa je edn že 'k pametn, do lohka sprevid in spu-a- de je naumen, je pa že na kojn. Ust sa srumaki, ke sa tak, de na 0,'Ja ob pravem čas sprevidet, kuku ' J,° treba obrnt. Tu je bulezen dohtar rJava. Na duš je bulan gespud doh-.,r Zerjou, t rečem; če je tud negau ■u zraven kej u špil, se na ve prou '1v'šen rečt.. in tud jest sm biu hodu P11' in pujemu sm ket kos kruha u |K lačnga utroka. Zmeri me jo biu hi če b m na biu kar naenkat dan 1 nemške šprahe, b biu murde tud aons žc u Egipt, al pa še dle. Tku aodejta lci?u jtlela, u kazina, niiem
črn kufo in jem maslene kiflce, pa so mam dobr in če Buh da, se um mou hmal še bulš, kokr use kaže. Sej s men-de tud ti sam že sprevidu, de so pr nas na pride nekamer naprej iz glava, zatu se pa tud jest nism tou nekol martrat in piflat iz buklam; pr nas le voli iz glava delaja in naprej tešeja. Mi, Ide, ke sma pu boži pudob ustvarjen, s morma pa že na druga viža naprej pu-magat in kokr sm sprevidu, je nemška špraha pr nas za naprej pridet še ta nar bi prprauna. Še glihe s na strim, če me gespud dohtar Taučar pu stran gleda in me štihla zatu iz nemškutar-jam. Ivua pa negava beseda zaleže? Še tulk ne, kokr čc b juda u pekou vrgu! Dons al jutr um pustaulen za pred-sednka deželnga sudišča tku gvišn, kokr je amen u učenaš; če se um tku za-držu, kokr se zdej zadržim. Astn, zdej veš, Pepe, kar t je treba vedet in prou lohka s pršparaš pot. u Egipt in pa gnar, ke b ga za ta pot pufrečkou.«
»Buh jm Ioni za pujasnil! Zdej pa ros na grem u Egipt za gespud doiitar Zorjavam. ampak kar pisu mu um, de noj mol, de b Buh še nem glava razsvetlil in mu dau um in pamet in pa dar nemške šprahe, kokr ga je dau nm, gespud dohtar Ernst Kam. še enkat: Buh Ioni! Pa zdrau nej ustaneja.
Boltatu Pepe iz Kudeluga,
eefljski »Narodni Dnevnik«, ki piše, da jo«— belokranjska železnica dr. Plojev uspeh. Temu so bodo smejale celo krave nb Belokranjskem, vendar je to kolo-salnost »Narodnega Dnevnika« treba zabeležiti, da se vidi, kako »delajo« izvrstni liberalni časnikarji med seboj rekorde v lažeh.
, -f Res važnol Plojev listič »Sloga« priobčuje na celem listu debelo tiskano: »Važno! Prihodnjič objavimo kako jo Nj. Veličanstvo presvitli cesar Franc Jožef I. govoril z našim poslancem dr. Plojem.« — K temu moramo pripomniti, da se cesar pri delegacijskem sprejemu za Ploja ni nič zmenil, Ploj je pristopil k Bienertliu in Bienerth a prosil, naj ga cesarju predstavi. Bienerth tega ni storil. Ploj je razburjen pristopil še enkrat k Bienerihu in ga še enkrat prosil, naj ga predstavi. Na takoponovljcno prošnjo ga je nato Bienerth šele predstavil cesarju. Tako je usiljivi hofrat govoril s cesarjem, da sedajz svojo netaknost kaže v »Slogic. Čuden opozicionalen poslanec, ki prosjači pri ministrskem predsedniku, da mu priskrbi milost enega cesarjevega pogleda in ene cesarjevo besede!
+ Prevzvišeri knezoSkoi dr J.vl:č je včeraj došol v Zagreb ter je bil gost nadškofa dr. Posiloviea.
+ Za slovenski značaj slovensko dežele. Predsedstvo »Slovenske Straže« jo včeraj odposlalo naslednjo vlogo: »Visoki deželni odbor vojvodino Kranjsko! Tu. — Podpisano predsedstvo »Slovenske Straže« opazuje z obžalovanjem, da so imena popolnoma slovenskih krajev tudi v zadnjem letnem poročilu deželnega odbora (za leto 1909.) v nemškem besedilu pisana v nesramno spakodrani nemški obliki. Sramotno za slovenski značaj deželo Kranjske. »Slovenska Straža« izraža skromno prepričanje, da temu ni kriv deželni odbor in da bo zakonito zastopstvo slovenske deželo zanaprej varovalo njen slovenski značaj. — V Ljubljani, dne 17. novembra 1910. — Za »Slovensko Stražo«: Evg. Jarc s. i\, tč. predsednik; Ivan Štelo s. r., tč. tajnik.
+ Društveni domovi. Vsako društvo, ki namerava sezidati Društveni dom, je dolžno predložiti načrte S. K. S. Z. v Ljubljani v pregled in morebitno potrebno izpopolnitev. Na ta način se bo marsikatero društvo obvarovalo ne7 potrebnih skrbi in sitnosti, ki bi jih drugače morda imelo z raznimi oblastmi.
—	Med Karlom Linhartom in Ivanom Cankarjem. Karol Linhart je izdal nesramno brošuro »Der Abwehr-krieg des unterlandischen Deutsch-tums«. V brošuri izrablja spise Ivana Cankarja. Nato sedaj odgovarja Ivan Cankar: »Pravkar sem prebral brošuro »Der Abvvehrkrieg des unterlandischen Deutschtums«. Napisal jo je Kari Linhart, tisti človek, ki ga je bila slovenska socialna demokracija no pravici sunila čez prag in ki zdaj na debelo pljuje v tisto skledo, iz katere jo nekoč sam zajemal. Ne brigal bi me ta brezsramni renegat, tudi bi me ne brigala njegova brošura. Toda predrznil se je, da je zlorabil moje ime ter da so je skliceval name, ko jo pisal o slovenski »nekulturi«. Pograbil je iz neke moje satire par stavkov, izluščil jih iz vsake pametne zveze ter jih postavil za dokaz, kako sodijo slovenski pisatelji o svojem narodu Na tak način bi jaz dokazal iz najboljših nemških pisa(c-ljev, da nemški narod nima kulture in da sestoji sploh iz sam.ih idiotov. Toliko razuma že prisojam Linhartu, da se jo dobro zavedal svoje nesramnosti; zato je nesramnost toliko večja. Vendar pa nisem bil slabe voljo, ko sem brošuro do konca prebral. V nji govori Linhart o nemškem mostu do Adrije. Vse kaže, da nameravajo graditi ta most na stebrih renegatstva, prodan-stva, laži in brezznačajnosti. V tem je za nas vesela tolažba, da ho most trhel in plesniv, še prodno bo zgrajen do Drave; kajti zgodovinski razvoj ne trpi laži in pometo z njimi prej ali s'ej. Tudi me niso vznemirjala vsa tista ovadu-ška natolcevanja, ki jih je bil Linhart nakopičil v svoji umazani brošuri; bodimo vesoli, da so je zlagano spodnje-štajersko nemštvo ponižalo do Linharta — znamenje, da je to nemštvo gnilo in da jd v razsulu! — Sv. Trojica v Slovenskih goricah. — Ivan Cankar.«
—	Nezgode. Matevž Bučan. mizarski pomočnik, v Zg. Šiški, je šel k tamo-šnjomu kovaču po opravkih. Iz neprevidnosti je prijel za tamošnje vroče železo in se nevarno na desni roki opekel. — Zidarski mojster Jožef Drmaž, je zabijal doina na Brezovici žeblje. Pri tem mu je odlctel košček železa v levo oko in mu ga poškodoval. — V popirnici na Vevčah 'je udaril cestninarja Ivana Grada neki les in ga na spodnjih čclu-stih nevarno poškodoval.
—	Umazan,! konkurenca »Ungaro-Croate«. Na nroei Reka - Karlobag-
Pag - Reka - Obrovac je mažarska pa-robrodna družba »Ungaro - Croata« za •10 odstotkov znižala cene, da dela konkurenco in uniči »Hrvatsko parobro-darsko društvo«.
—	Reški municipij proti »Ricčkemu Glasniku«. Reški municipij je s svojimi šikanami pregnal iz Reke na Sušak neodvisni hrvaški list »Ricčki Glasnik«, ki po pravici in resnici neustrašeno ocenjuje delo mažarskih in italijanskih vlaslodržcev na Reki. To pa še ni bilo dovolj, marveč je municipij izdal nov odlok, s katerim so zabranjujo javna prodaja »Glasnika« v Reki. Izdajatelj-stvo je vložilo prošnjo, da so zabrano ukine, a odgovor jo bil docela neugoden. Sedaj je izdajatelj vložil ostro sestavljen utok.
—	Potujoči površnik. Janez Zalar, G6 let stari potepuh iz Prcserja pri To-mišelju. je v Koračevi gostilni v Mali Ligojni izmaknil Jožefu Antošu, pivo-varskemu mojstru nov površnik, vreden Si K, žepni robec in 10 K gotovine. Ukradeni površnik je prodal krojaču Ivanu Zaclnikarju na Glincali pri ŠL Vinu za 8 K z opazko, da je kupil ta površnik od nekega župnika v Vipavi. Zadnikarja je pa vendarle začelo malo skrbeti, ker si je moral že takrat mislili. da je površnik ukraden, zalo ga jo zopet naprej prodal krojaču Jožefu Ju-vanu za 13 K. A tudi tega so mučilo enako skrbi kakor prejšnjega prodajalca. ker si je mislil, da jo morebiti ta površnik ukraden, zato ga je za ravno isto ceno urno naprej prodal neki krčmarici v Dolincah. A tudi tu ni imel ubogi-površnik miru, kajti zaplenili so ga orožniki in poslali na Vrhniko, da se izroči lastniku.
—	Umrl je v Velikih .čolnarskih ulicah št. 6 M a t i j a B o c , posestnik.
—	Zopet visoka pl^ma v Trstu. Včeraj dopoludne, ko je lilo kakor iz škafa, se je morje dvignilo čez normalo in preplavilo nabrežja in bližnje ulice in trge. Nastala jo seveda velika ovira v prometu, zlasti glede tramvaja. Okolu pol ono uro popoludne so je morje zopet. umaknilo, toda veliki trg je ostal še deloma poplavljen.
—	Konferenca sodal. S Srni Cordis Jesu za novomeški dekanat bo v sredo dne 23. t. m. v Šmarjoti.
—	Zlato poroko obhajata jutri, dne 20. t. m., g. Anton Blatnik, p. d. Ku-man, iz Zdenske vasi pri Dobrepoljah, in njegova soproga gospa Marija Blat. nik. Anton Blatnik je bil svojčas dolgoleten občinski odbornik in je po svoji ljubeznjivosti in šaljivosti daleč naokoli znana oseba. Bog daj učakati šo demantno poroko!
—	Stavka brivskih pomočnikov v Trstu. Vseh 260 brivskih pomočnikov v Trstu je pričelo stavko. Brivski pomočniki zahtevajo popoln nedeljski počitek.
—	Za reškega guvernerja je imenovan grof Štefan VVickcnburg.
—	Slovenci v Trstu. Kakor javljajo vesti, je poslanec Mandič dosegel, da so prične na državni dekliški šoli v Trstu s 1. decembrom 1910 slovenski pouk.
—	Razpis učiteljskih služb. Na šti-rirazredni ljudski šoli v Žužemberku se učno mesto razpisuje v stalno name. ščenjc. Prošnjo do 7. decembra 1910. —. Na trirazrednici v Grahovem se razpisuje eno učno mesto do 10. decembra. — Na enorazredni ljudski šoli pri Sv. Križu nad Jesenicami se bo namestila služba učitelja in voditelja s postavnimi prejemki in z odškodnino za stanarino. Oziralo se bo najprej na moške prosilce. Rok do 15. decembra.
—	Sneg na Gorenjskem. Novega snega je zapadlo na Koprivniku v Bohinju dne 18. novembra do 40 cm. Sneži pa še neprestano, kakor bi berače trgal. Bo pač dolga zima.
—	Prosia organ:zacija okrožnih ztlravn"kov na Kranjskem. Izredni občni zbor so n e vrši v torek dne 22. t. m., temveč v s r e d o d n e 2 3. t. m. ob 4. uri popoldne v hotelu »Union«.
—	Nov pesojilniški doin. Pri Sv. Trojici pri Mokronogu smo pretočeno nedeljo otvorili posojilniški dom. Č. g, župnik iz Mokronoga nam je govoril o koristi posojilnic in o pomenu društva. Prav dobro so jo tudi obnesla igra »Novi zvon na Krtinah«, ki se prihodnjo nedeljo ponovi.
—	Premcmba pravil. Notranjo ministrstvo je v sporazumu s prizadetimi ministrstvi odobrilo spremembo pravil akcijske družbo lokalno železnico Kranj - Tržič na Dunaju, kakor se je sklenilo na družbinem občnem zboru 6. maja t. 1.
—	Slab izRovor. Franc Moškcrc, zidarski mojster iz Bizovika je v Dobru-njah na nekem skednju zaspal. To priliko je ]>orabil njegov delavec enakega imena Franc Moškcrc, ter iz suknjiča izmaknil denarnico z vsebino 50 K. Orožnik jo kasneje osumljenca preis-kal, ter našel v desnem hlačnem žepu ukradeno denarnico z denarjem vred.
Uzmovic pravi, da je denarnico našel na tleh v bližini spečega mojstra, da pa ni vedel čegava je, kar ne odgovarja resnici, ker se je vobče govorilo o izginuli denarnici,
Miklavž se je tudi lotos preskrbel z lepimi darili, da razveseli z njimi pridno mladino. Posebno je preskrbljeno za zanimive, vzgojne in poučne knjige, ki nudijo otroku veselo iznenade-nje, pa mu tudi največ koristijo. Oglas »Katoliško Bukvarne« v današnji številki našteva te knjige.
Herderjev konverzacijski leksikon se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, pod pogoji, ki so označeni v oglasu založnikovem. Tudi antikvarijat »Kat. Bukvarne« ima se dva popolnoma nerabljena vezana izvoda tega leksikona na razpolago za znižano ceno 98 K.
IZ DRŽAVNEGA ZBORA.
Delegacije so včeraj zaključile svoje 44. zasedanje. Rešile so v svoji zadnji seji proračune finančnega ministrstva in skupnega višjega računskega dvora, carinski proračun in splošna določila. Grof Aehrethal je izjavil, da skli^ čejo prihodnje delegacijsko zasedanje dne 8. januarja 1911. Zasedanje bo trajalo več tednov, ker se bo sklepalo o večjih potrebščinah za armado in za mornarico. Cesar je poslal Bienerthu lastnoročno pismo, s katerim se skliče državni zbor s 24. t. m. Proračun za leto 1911 je izdelan. Izkazuje 1 in četrt milijona prebitka. Čehi so z vlado skrajno nezadovoljni in ni gotovo, če bodo dopustili, da se podaljša sedanji poslovnik.
IZPLAČEVANJE V ZLATU.
Iz Budimpešte se poroča, da sta se avstrijski in ogrski finančni minn,Ler sporazumela, da se uvede po avstro-ogrski banki izplačevanje v zlatu, kadar bo imela banka za 1.500,000.000 Iv zlata. Zdaj ga ima 1325 milijonov kron.
',1'IHI» 1— uit »I *n.-	rviTM»
^mjuiont novice.
LJUBLJANSKI KATOLIČANI!
Dne 20. septembra letos so, kakor vsako leto, Italijani praznovali obletnico, kar so sv. Očetu ugrabili njegovo last. Rimski župan, vodja framazonov, jud Natan, je imel govor, v katerem je kruto žalil sv. Očeta in se norčeval iz češčenja Marije Device.
Te žalitve so ogorčile ves katoliški svet. Celo med liberalnimi poslanci v Italiji so se našli možje, ki so obsodili Natanovo surovost. Povsod prirejajo katoličani protestna zborovanja. Posebno se je izkazal cesarski Dunaj, kjer je na tisoče in tisoče katoliški Cerkvi zvestih src na sijajnem zborovanju manifestiralo proti framazonski predrznosti in proti temu, da bi se, izrabljajoč katoliško potrpežljivost, tudi pri nas počasi pričele portugalske razmere.
Tudi v Ljubljani dvignimo v nedeljo, dne 20. novembra, svoj glas na
VELIKEM PROTESTNEM ZBOROVANJU,
ki se vrši v veliki dvorani »Uniona« ob 4. uri popoldne z dnevnim redom:
Natan in Portugal.
Govori načelnik Slovenske Ljudske Stranke državni in deželni poslanec dr. Ivan ŠusterSič.
Prihitite vsi na to zborovanje! Pokažimo svetu, da hočemo tudi v središču Slovenije ostati zvesti katoliški Cerkvi!
Agitirajte za najobilnejšo udeležbo!
Za odbor ljubljanskih "katoličanov:
Fran P o v š e , predsednik.
Člani nekatoliških organizacij nimajo pristopa.
lj S. K. S, Z. vabi svoje člane in članice, naj pridejo vsi k jutrišnjemu protestnemu shodu v »Union«.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov se jutri korporativno udeleži protestnega shoda v Unionu. Gg. društveniki naj se blagovolijo zbrati točno ob 3. uri popoldne v prostorih »Rokodelskega doma«.
lj Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« vabi svoje člane in članice, da se v najobilnejšem številu udeleže jutrišnjega protestnega shoda v hotelu »Union«.
lj Krščanska ženska zveza se udeleži jutri protestnega shoda v Unionu. Članice vse na shod!
lj Katoliško mladeniško društvo se udeleži protestnega zborovanja po po-poludanski božji službi, ki jo ima ob navadni uri v alojzijeviški kapeli.
lj Javno predavanje S. K. S. Z. Prihodnjo sredo točno ob pol 8. uri zvečer »lava g. dr. Adlešič.
lj Ualanovnik »Društva ljubiteljev poljskegk naroda« je poslal državni iri deželni poslanec prof. Evgen Jarc. 0
lj Redni slovnični poduk iz pplj4' ščine se prične v ponedeljek ob šestih zvečer.
lj Mešani zbor »Ljubljane« ima da2
nes ob pol osmi uri zvečer vajo v prostorih S. K. S. Z.
lj V nedeljo ob 6. uri zvečer v Rokodelski dom. Katol. slov. izobraževalno društvo za Selo-Moste nam bo v nedeljo v Rokodelskem domu napravilö lepo zabavo. Predstavljalo bo viteško igro »Elizabeto, grofinjo Turinško«. Vsebina sama na sebi je zanimiva in vleče po zgodovinski resničnosti. Igra se v Ljubljani še ni nikoli igrala, raz-ven v dveh zavodih. Tudi igralci in igralke so pokazali lansko loto v igrah »Tri sestre« in »Turški križ«, da razpolagajo z dobrimi močmi. Ljubljančani, ki so jih imeli priliko videti, so jih hvalili. Zato upamo, da bo v nedeljo prav izvorna zabava. Igra vleče tudi po svoji lepi sceneriji in oblekah. Zato vabimo Ljubljančane, prihitite pogledat naše sosede in se prepričajte, kako se trudijo za izobrazbo in omiko. Tudi izborili ljudski govornik dr. Jcrše, ki je že tolikokrat zabaval in izobraževal poslušalce v Rokodelskem domu, bo nastopil pred igro. Zato pohitite v Rokodelski dom— v dom domače veselo zabave.
lj Zopet predstava z največjim in najpopolnejšim skioptikonoml S. K. S.
Z. priredi prihodnji torek v veliki dvorani »Uniona« zopet predavanje z najmodernejšim skioptikonom, ki presega po izbornosti in krasoti slik vse dosedanje skioptične priredbe v Ljubljani. Kdor še ni videl teh res neprekos-nimi barvnimi slikami, naj pride pogledat prihodnji torek ob pol 8. uri zvečer v »Union«. Nove slike so ravnokar došle iz Francoske. Predava profesor dr. J. Jerše: Napoleonove vojske, njegova slava in njegov poraz s posebnim ozirom na Slovence. Sedeži po 1 K in 60 vin. se od danes naprej že dobe v Šoukalovl trafiki pred škofijo. Stojišča po 20 vin. se bodo dobila na večer predstave pri blagajni. To predavanje zopet kaže, da se S. K. S. Z. ne boji ogromnih stroškov, samo da občinstvu nudi res kaj izrednega in lepega.
lj Musica saera v stolnici. Jutri, v nedeljo, dne 20. novembra, pri veliki maši ob desetih: Pogačnik: Missa in bon. s. Josephi; Foerster: Graduale »Os justi«: Witt: Oierlorij »In virtute tua«.
l j Koncert »Slovenske Filharmonije«, ki se vrši jutri, v nedeljo, v veliki dvorani hotela »Union« ob pogrnjenih mizah, obsega v simfoničnem delu: Mozartovo »Figarovo svatbo«; Dvora-kov »Slovanski ples št. 4« in Griegov »Norveški ples št. 2«. — Koncertni mojster g. Kalab svira na goslih s sprem-ljevanjem glasovirja: Tscliaikowskyje-vo »Canzonetto« in Ilubayjevi »Prizor v csardi«. — Drugi zabavni del sporeda obsega skladbe komponistov: Lehar, Leoncavallo, Strauss in Suppe. Slednjič se proizvaja prvič Jakljeve »Slovenske bisere«, narodni potpuri. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 h.
lj Parnik na Ljubljanici ponesrečil. Včeraj popoldne so za poizkušnjo vozili parnik »Argus« po Ljubljanici. Pri tem pa parnik ni imel večje sreče, kakor pri spuščanju v Ljubljanico. Pravijo, da povodnjemu možu v Ljubljanici nič ne prija to motenje dosedanjega idiličnega miru in včeraj je parnik pri zatvornici zanesel in treščil ob zatvornico ob'Gruberjevem kanalu. In-ž^jirji so se rešili, da so splezali na les pri zatvornici. Na parniku je marsikaj razbitega. Dimnik je odletel. Uslužbenci so se mučili do 11. ure ponoči, broditi so morali vodo, da so parnik spravili v kraj. Ponesrečeni parnik se sedaj nahaja pri izlivu Gruberjevega kanala.
lj Spomenik Adamiču in Lundru.
Naši liberalci vsako stvar s svojim vpitjem pokvarijo. Kakor so za časa anek-sijske krize s svojim svoječasnim bedastim poročevanjem iz Belgrada ves slovenski narod ogrdili, tako zdaj kom-promitujejo zadevo spomenika v sep-temberskih izgredih ponesrečenih Adamiča in Lundra. Zdaj si je namreč »Narod« pustil iz Belgrada pisati radikalno pismo, v katerem dopisnik pravi, da bi še več pisal, če bi se ne bal avstrijskega državnega pravdnika. Srbski žurnalist nasvetuje, naj se spomenik za Adamiča in Lundra postavi v — Bel-gradu, kjer bi bratje Srbi dali zanj najlepši prostor na razpolago. Ko bodo v Avstriji boljši časi (kakoršni so n. pr. danes v Srbiji, koder se zadnji čas politični umori kar dan za dnem trste), bodo pa spomenik zopet v Ljubljano prenesli. Ta nasvet je tako budamst, da bi radi poznali tistega telička, kf ga je zagrešil. Spomenik za Adamiča in Lundra na j bi stal v Belgradu, kjer bi služil kak.or knez Mihailov za demonstracije
proti Avstriji, potem pa še upajo, da bi prišel kdaj nazaj v Ljubljano! Tu se jasno vidi, kako znajo liberalci delati v korist narodu. Namesto da bi skušali delati na to, da se odstranijo ovire, ki jih stavlja vlada spomteniku, pa pišejo po srbskih manirah dišeče članke, kakor da bi vlado naravnost hoteli prepričati, da je spomenik demonstrativnega značaja. Vladi jo treba samo »Narodov« članek vzeti v roke in ima v rokah najkrasnejšo potrditev njene argumentacije zoper spomenik. Če si bodo liberalci dali pamet solit vedno od Srbov, bodo daleč prišli; na psu so že itak s svojo srbomanijo. Na ta način bodo tudi spomenik za Adamiča in Lundra zapravili, kar bo gotovo kaj malo všeč tistim, ki so zanj darovali.
lj Usoda liberalnega časnikarja. Ob priliki smrti te dni umrlega časnikarja Bavdeka je pisal »Narod«, ko so je pritoževal, da raznih ljudi, posebno društvenih funkcionarjev^ ni bilo pri njegovem pogrebu: »Cele ure je moral presedeti pri zborovanjih, poslušati č v e k a r i j e in je potem spravljati v pametno obliko.« — Res kruta je usoda liberalnega časnikarja I Bavdek, kakor znano, ni bil poročevalec naših prireditev, ampak je poročal za najrazličnejša liberalna društva in prireditve. Zato vsa čast »Narodovi« odkritosrčnosti vsaj ob grobu njegovega umrlega tovariša. Se popolnoma strinjamo in obžalujemo liberalne kolege na taki duševni moriji.
lj Deželni predsednik bar. Sclnvarz se je včeraj zvečer vrnil iz Dunaja v Ljubljano.
lj Gostilno na Tabru otvori danes gostilničar g. Bole. Več inserat.
lj Rešilni oddelek je v času od 12, do 19. novembra interveniral v 10 slučajih, in sicer je imel 4 vožnje v bolnišnico, 1 v blaznico na Studenec, 4 vožnje iz bolnišnice v hiralnico, 1 iz bolnišnice domov, v 1 slučaju je moral voz na deželo po bolnika.
lj Imenovanje pri sodniji. Oficijal Rudolf Rasteiger v Ljubljani imenovan je za višjega oficijala istotam.
lj Ponarejena hranilnična knjižica. Pekovski pomočnik Anton Kralj je v ljutomerski okolici odnesel svoji ljubimki 250 K denarja. Ko je ta zahtevala pozneje de^iar nazaj, je Kralj napravil v poštnohranilničnj knjižici iz 1 K 101 ter jo poslal potem svoji ljubici. Ko je ta hotela na pošti denar dvigniti, se je uverila, da joje njen ljubimec že drugič spravil na led. Zagovarjati se bode moral pred sodiščem.
lj Čegava je ura? Glasom nekega od sodišča mestnemu magistratu do-šlega dopisa je nek čevljarski pomočnik sodišča mestnemu magistratu došlega dopisa je nek črevljarski pomočnik pred par meseci odvzel nekemu delavcu, ki je delal pri Gruberjevem prekopu in s katerim sta skupaj popivala, potrto moško žepno uro z verižico ter jo izročil sodišču. Čegar je naj so zglasi čimpreje v policijskem ocldolku soba štev. 5.
lj Umrli so v Ljubljani: Terezija Golob, zasebnica, 88 let. — Egon Kopf, rejenec, 4 leta.
lj Jakec, Matevžek in Janezek, Jakob Ris, rojen 1891 v cirkniškem okr., je bil svoj čas obsojen zaradi nekega delikta v 13mesečno ječo, katero je presedel v Mariboru, potem pa je moral v tukajšnjo prisilno delavnico, kjer se še pokori. Včeraj je policija prijela nekega llletnega dečka, ki se je pred dežjem skrival po vežah. Dečko je pri uradu povedal, da jo sirota Matevž Ris, da je bil dosedaj v svojem domačem kraju. Ker mu je postalo dolgčas po svojem bratu Jakcu, je vzel seboj svojega mlajšega brata Janezka, s katerim sta se nekje na Notranjskem usedla v vlak in se pripeljala v Ljubljano. V Ljubljani sta se pa razšla in je Matevžek prišel v roko policiji; Janezek pa še blodi okrog. Jakca bržkone ne bodeta preje videla, dokler se ne povrne domov, kamor pride v kratkem tudi Matevžek in je upati, da se Janezku zgodi enako.
lj Poučni tečaj r.a zadružne funkci-jonarje v Ljubljani. Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko priredi dne 21., 22. in 23. novembra t. 1. v Ljubljani poučni tečaj za zadružne funkcijonarje. Namen tega tečaja jo, dati osebam, ki imajo v obrtnih zadrugah kot odborniki ali pa kot zadružni uradniki poverjeno skrb za opravljanje zadružnih poslov, priliko, da so seznanijo pobližje z določili onih zakonov, katere najčešče potrebujejo. Tečaj je pri nas prvi svojo vrste in gotovo ustrože resnični potrebi, kajti obrtnih zadrug štejemo danes na Kranjskem 70. Tečaj bo trajal tri dni in se je zanj priglasilo nad 20 udeležni-kov, od katerih' so pretežna večina zadružni načelniki, in odborniki. Tečaj bode obsegal 21 učnih ur in se bodo predavalo o sledečih predmetih: Poslovanje obrtnih zadrug, predava g. En-.
gclbert Franchetti pet ur; obrtni red predava g. dr. Blodig sodem ur; obrtn< pospeševanje, predava zbornični tajni g. dr. Viktor Murnik dve uri; izobrazb obrtnega naraščaja, predava ravnate c. kr. umetno - obrtne strokovne šole j Ivan Šubic tri ure; bolniško zavarovs nje, nezgodno zavarovanje, gospodai ska prizadevanja obrtnih zadrug, pr< dava zbornični tajnik g. dr. Fran Wii di3cher štiri ure.
l j Zastrupljanje krvi. Umrla je p rica Marija Smerajc na Trnovskem pr stanu št. 1; izrezovala si je kurje oče| in si pri tem kri zastrupila.
lj Dežnike kradel. Včeraj popoldd je bil zasačen delavec Fran Pev, rj 1880. v Vrhpolji pri Postojni, ker je ki* del po mestu mokre dežnike ter jih rji sil k starinarju. Možakar pa ni ii™ sreče, kajti že v drugem slučaju ga>j doletela usoda. Vprašan, zakaj to de' je dejal: »Zakaj bi jih pa ne jemal, jih je po vsili kotih dovolj.« Zagovarj se bode moral pri sodišču. Kdor dež ka pogreša, naj se zglasi čimpreje policiji.
š Prisiljena zmaga. Samo z enjp: oziroma z dvema glasovoma jo zmag« nemškutarska lista pri občinskih vo litvali za III. razred v Slov. Bistr Vse sile so morali napeti Stiegerj) hlapčeki, na pomoč so vzeli vse voli sleparije, a najboljša pomoč so jim tisti Slovenci, ki niso šli volit. Celilifj! Slovencev je ostalo doma za pečjo. P rni sili zapisati bridko resnico, dafco izostali od volitve celo taki, ki najjbi bili za zgled ostalim slovenskim volv-ceni. Bodimo odkritosrčni! Dotičn$ce| ki so trepetali iz strahu pred tem, bodo »Nemci« rekli, če gredo volit,Ib si usojali vprašati: Ali znate, kako p liko odgovornost ste si nakopali s sto jim zapečnim činom? Spametujels vsaj do prihodnje volitve! — Volitv morajo biti ovržene, če je količkaj pjra vice na svetu. Okrajno glavarstvcT Mariboru je zopet pripomoglo s svojir nekorektuim postopanjem »Nemcopi do uspeha. Dasiravno obveščeno o v« nepostavnostih, ki jih je počenjal b striški »magistrat« pod komando Stie gerjevo, vendar ni ukrenil gosp. W)is najnovejši protektor vsenemcev mar borskega okraja, ničesar, da bi se či vala postava in varovale pravice Sl< vencev!
š V škripcih so spodnještajersJ liberalni učitelj. Protestni shod, ki gi sklicuje naša stranka za prihodnjo ne deljo 20. t. ni. jim je trn v peti. Zu&m im je, da se bocle odkrilo njih srn atol no izdajalsko postopanje, ko so v dnu bi svojih nemško-liberalnih kolegov I znanem letaku imenovali naše sloven ske fante svinje. Gotovo dejstvo je «jI širijo liberalni učitelji ta letak med Sf boj, a sedaj bi se radi delali lepe. ^H deniči in možje - govorniki bodo ne sramno početje liberalnega svobodom solnega učiteljstva sami obsodili.
š Zavoda sv. Nikolaja v Trstu, 1 razpošilja te dni okrožnice okolu nafl somišljenikov, po zadnjem občnj
liberal
zboru, kjer se je strankarstvo, 11 e priporočati, priporočilo zašlo v spodarja«.
pojavilo 111 o r e m o vi P omotoma i »Slovenskega &
k škocijan na Koroškem. V nec®
dne 20. listopada bo napravilo S. k. bralno društvo občni zbor in v® shod. Poskrbljeno je za točen začm ob 3. uri popoldne, kakor za dobrJp ročevalce, ki bodo obravnavali vfl vprašanja, katera so v zadnjem fifi najbolj pereča. Manjkalo tudi ne kfl| bave, ker so nas obljubile obiska J Krekove »Tri sestre« v spremstvil d mačih pevcev. — Vsi okoličani iiH sosedna društva prisrčno povabijer ¡Prireditev se vrši pri »Majarju« vB eijanu.
si Napad no profesorja Kazi® Zimmermanna. Sicer tako mirnoflH kovsko vseučilišče je doživelo v jtor zvečer burnih demonstracij. Povod bil sledeči: Na teologični fakulteti Btj ustanovila letos posebna katedra 1 ščanske sociologije. Profesorjem Ije imenovan dr. Kazimir Zimmerm&l urednik lista »Krščansko socijalno banje«, ki izhaja na Poznanjskemj Z mermann je priznan učenjak na|p< krščanske sociologije. Poleg svojih 1 davanj na teološki fakulteti je oaz lili še posebno javno predavanje: stopno vsem slušateljem vseučilišča eno uro na teden pod naslovom: -spodarske in socijalne organizaoije Pozaanjskem«. SociiaUsti ; so w
¡družili z Judi in Judinami ter napolnl-i dvorano popolnoma. Ko je pričel pro-esor predavati, so pričeli Judi in socialisti kričati in so se vrgli na katedre iroti profesorju. Člani katoliškega dru-itva »Polonija« in marijanske kongre-jacije so ga branili in je bilo pri tem joboju več katoliških dijakov nevarno joškodovanih. Akademična mladina, ci je organizirana v katoliških in v narodno - demokratičnih društvih, je iz-iala po dogodku proklamacije, v kate-•ih ostro obsoja napad na profesorja in )beta, da hoče braniti njegova predava-ija. Tudi profesor nikakor ne misli odstopiti židovskemu terorju. Najbolj so se pri demonstracijah odlikovale židovske dijakinje. Katoliška in narodno demokratična mladina ima na univerzi veliko večino.
si Čuden štrajk. V veroniški, ka-sanski in kaluški guberniji so pi'ičeli itrajkati trgovci, ki dostavljajo blago sa vojaštvo. V zadnjem času so se vršile po vseh vojaških intendancali sc-aatovske revizije, ki so odkrile strašne zlorabe in goljufije. Vsled tega je izdalo ministrstvo strogo predpise. Trgovci so pa odgovorili s tem, da noče oikdo priti k dražbi, kadar hoče vojaška oblast potom dražbe oddati kako naročilo.
si Madam Curie Sadovska. Listi poročajo, da ima biti slavna učenjaki-nja madam Curie Sadovska imenovana za člana francoske znanostne akademije namesto umrlega Gerneza. Nastali sta radi tega dve stranki. Ena podpira načrt, da bi madam Curie prišla v število takozvanih nesmrtnih, druga je pa proti temu, češ, da ženska ne more biti imenovana članom francoske akademije. Bilo bi to zoper pravila, ker po nekem paragrafu statuta ženske nimajo
Eiti pristopa v dvorane, kjer se vrše redavanja in posvetovanja.
si Stanislav Kostanecki. Poljski tnanstveni svet je zadela velika izguba. Na vnetju slepega črevesa je umrl mčeni prirodoslovec Stanislav Kosta-jiecki, profesor organične kemije na vseučilišču v Berau v Švici. Bil je član inanstvene akademije v Krakovu, krakovsko in lvovsko vseučilišče sta se trudila, da bi ga pridobila zase. Ravnokar je bil imenovan za profesorja orga-jiične kemije v Krakovu in prihodnje leto bi imel tu imeti predavanja. A ga Je prerano vzela smrt.
si Slovanska pisarna turških sultanov. Ravnatelj bosenskega deželnega Biuzeja, Cioro Truhelka, prebiva sedaj jj Dubrovniku in proučuje ondotni ar-iiv, ki je zelo važen za zgodovino Bal-jana. Odkril je v dubrovniškem arhivu cele zavoje turških dokumentov, pismih v slovanskem jeziku. Takih do-ímentov se nahaja na stotine in iz-ijajo iz časov od sultana Morata II.
Solimana Velikega, ki je oblegal Du-tj leta 1529. Iz teh dokumentov se raz-|di, da so turški sultani imeli na svo-dvoru posebne slovanske pisarne, ^i ti dokumenti imajo na sebi turgaš, je sultanov pečat.
7
V i
Razne stvari.
Nova Carnegie jeva ustanova. An-
Jiev Carnegie ob svoji 751etnici daruje 15 milijonov za tehnične šole v Pittsburgh Carnegie je dozdaj že v dobro-iilne namene daroval 800 milijonov riijark.
Kolera še vedno razsaja v Italiji in rčiji. Na Laškem je zopet obolelo na eri 11 oseb, umrla pa 1, v Turčiji pa era grozno razsaja v odrinskem vi-|etu. V Carigradu samem je obolelo koleri 37, umrli pa dve osebi. Kuga. V Odesi so zopet obolele na i štiri osebe.
Stava povzročila smrt. Neki bero-ki trgovec je stavil s svojim prija-em, da poje košček mila, če bo po-ljen k šampanjski krokariji. Dejanje jedel trgovec košček mila, a je Jed tega umrl. Obupan njegov prija-1(1 se je vsled tega usmrtil.
; Boj s cigani v Berolinu. V Bcrolinu S<W se stcpli med seboj cigani in streljali iz revolverjev. Ranjen ni bil nih-Zaprli so štiri glavarje ciganov, dru-so ušli.
Mrlič najden po osmih letih. V New
_ku so našli kovčeg, v katerem je bito paprto mrtvo žensko truplo. Kakor souognali zdravniki, je moralo biti tru-v kovčegu že osem let. Na kovčegu 80-^iašli listek z imenom W. Lewis. Povelja je dognala, da je kovčega last ne-a moža iz Walesa, ki je služil za na-arja v New Yorku. SOmilijonsko vtihotapljenje. New-ške carinske oblasti so nastopile
T
proti tvrdki Brucker & Comp., ker je vtihotapila toliko bombaža, da je oškodovan ameriški carinski urad za 50 milijonov dolarjev. V goljufijo je zapletenih tudi več angleških uglednih tvrdk.
Bivši norveški minister tihotapec. Kitajske oblasti so zasačile parnik bivšega norveškega ministra Gunar Knud-sena, »Brand«, ko je hotel v Saigunu vtihotapiti opij. Lastnik je bil obsojen na 400.000 frankov globe.
Gospa Curle v francoski akademiji znanosti, V akademičnih krogih v Parizu se obravnava namera, da bi se iz-najditeljico radija, gospo Curie, rojeno Poljakinjo, imenovalo za člana akademije znanosti. Glavna ovira je v pravilih, ki zabranjujejo ženskam vstop k sejam.
Vrag pod obtožbo. V bosenskem saboru je v soji dne 14. t. m. grajal poslanec Ivočič, cla uradništvo velikokrat ni sposobno domačega t. j. hrvaškega jezika. Za zgled je navedel la-le slučaj: Pred nekim okrožnim sodiščem je stal mož obtožen uboja. Predsednik vpraša: »Zakaj si ubil tega moža?« Obtoženec nekaj časa molči, potem pa pravi: »Toga nisem sam kriv, gospod sodnik, ampak sam »šejtan« (hudič, vrag) me je v to zapeljal.« Ko to sliši državni pravd-nik, vstane in slovesno zahteva, da se obtožba razširi tudi na »šejtana«. Seveda se je vsa zbornica smejala tej povesti, ki pa pravzaprav ni prav nič šaljiva, ampak žalostna.
Aretirani mednarodni pustolovec. Londonska policija je prijela zelo zvitega mednarodnega pustolovca Viljema Lackersteena. Mož je delal goljufije po celem svetu. Tudi na Dunaju je goljufal, kjer se je predstavljal za brata znanega ameriškega bogataša Vanderbiita. Iz Avstrije so napačnega Vanderbiita izgnali. Pustolovec je odpotoval v London, kjer je nafarbal braganškega princa Franc Jožefa, da mu je podpisal menice, ki so bile vredne malone cel milijon.
— Iz medicine. Ehrlichovo sredstvo dioxydiamidoarsenobenzol zoper spolne bolezni je doživelo velik fiasko. Iz Frankobroda se namreč poroča, da se je prosto razpečavanje tega sredstva za nedoločen čas odgodilo, ker so se pri velikem delu pacientov pojavili simptomi zastrupljenja in ker se je večini bolezen povrnila. So torej le praški zdravniki imeli prav. Zdi se, da bo Ehr-lichov judovskoreklamni rumel kmalu zavedno potihnil, dokler ne bo zopet kdo kaj novega znašel.
Obglavljen je bil v Lipskem morilec Friderik Copius.
Potopljen parnik. »Lloyd« poroča iz Ilonkonga, da se je potopil pri Cha-tianu parnik »Lidia« družbe »Hamburg-Amerika Line«.
Umor po ločitvi. V Berolinu je ločilo sodišče zakonska Bosemann po ir.oževi krivdi. Po razsodbi je pa mož zavratno ustrelil svojo ločeno ženo, ki se je zgrudila mrtva. Morilec je poizkušal pobegniti, a so ga prijeli delavci in policisti, dasi je streljal nanje.
Slovenske narodne pesmi. Odme-laših gajev. II. zvezek. Za moški, ini, deloma za ženski zbor priredil Marko Bajuk. — Zbirka, katera ¿avnokar izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne«, obsega deset raznih narodnih napevov in jo bode naše ljudstvo brez dvoma z veseljem pozdravilo in seglo po teh lepih napevih, ki so izšli iz narodnega srca. Gospod prireditelj je iste prav lepo harmoniziral in prirc-nil tako, da je v vsaki pesmici navadno druga kitica solo s spremljevanjem zbora. Vsem pevskim zborom so ti zares lepo liarmonizirani napevi gotovo dobro došli in jih istim kar na j topleje priporočamo. Cena lično v platno vezani in razločno tiskani, v zelo priročni žepni obliki je 1 K 40 v in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — V kratkem prinese naš list obširno oceno te zbirke, ki jo sestavlja pripoznani strokovnjak.
ZMAGA S. L. S.
Gorica, 19. novembra. Lokovec nad Gorico je pri občinskih volitvah v vseh treh l'azredih izvolil pristaše S. L. S. Župan Winkler, hud liberalen magnat je propadel.
DR. NAGEL GENERALNI TAJNIK AVSTRIJSKEGA EFISKOPATA.
Dunaj, 19. novembra. Dosedanji tajnik avstrijskega episkopata olomu-ški škof dr. Bauer je odstopil. Na njegovo mesto je izvoljen dr. Nagel.
ČEŠKO ■ NEMŠKE SPRAVNE KONFERENCE.
Praga, 19. novembra. Prihodnji teden se zbero pri cesarskem namestniku zastopniki Čehov in Nemcev, da se domenijo, kedaj bi se nadaljevala pogajanja, to pa seve le v slučaju, če danes v Pragi zborujoča zveza čeških poslancev kaj drugega ne sklene. Pogajanja bi se zopet pričela šele v par tednih.
DEMENTI SRBSKE VLADE.
Belgrad, 19. novembra. Srbska vlada demontira vest, da je bil na avstro-ogrsko poslaništvo poizkušen dinamit-ni atentat.
SANACIJA KOROŠKE CENTRALNE BLAGAJNE.
Dunaj, 19. novembra. »Reichspost« poi'oča. da se je posrečilo popolnoma sanirati koroško Centralno blagajno in da bo tako mogoče ugoditi vsem obveznostim.
NAŠ PRESTOLONASLEDNIK V BEROLINU.
Dunaj, 19. novembra. »Fremden-blatt« piše, da bo naš prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand posetil prihodnje leto v Berolinu nemškega cesarja, ki ga je povabil na lov.
GRADEŽ OPUSTOŠEN.
(Glej sestavek »Zima prikima.)
Dunaj, 19. novembra. Z Gradeža se poroča: Gradež je silno opustošen. Zid pri Giardino, vila Marchesini, kavarna Secession, vila Chiozza in poslopje parne pralnice so se zrušila. Prebivalstvo je silno razburjeno, ker pripisuje to katastrofo opustitvi potrebnih Dbrambnih del.
SNEG.
Budimpešta, 19. novembra. Vsled snega je moten telefonski promet.
Praga, 19. novembra. Od danes zjutraj tu neprestano sneži. Sneg je po cestah visok že četrt metra.
Gorica, 19. novembra. Nocoj je oko-lu Gorice zapadel sneg.
ALZAŠKO - LOTRINŠKO — REPUBLIKA?
štrasburg, 19. novembra. Zgornje-alzaški okrajni zbor je sprejel soc. de-mokraški predlog, naj se vpelje na Al-zaškem - Lotrinškem republika, s 6 glasovi večine. 16 članov se je vzdržalo glasovanja. Spodnjealzaški okrajni zbor je enaki predlog odklonil.
PORTUGALSKA V ZNAMFNJU ŠTRAJKOV.
Lizbona, 19. novembra. Portugalska je sedaj v znamenju štrajkov. Stavkati so pričeli nastavljenci velikih mlinov, železničarska stavka še ni končana, bati se je, da izbruhne tudi s*avva delavcev v plinarnah.
GROF TOLSTOJ.
Peterburg, 19. novembra. Eden ožjih prijateljev grofa Tolstega, Ivirakov, priobčujc v »Rječi« svoje spomine na Tolstega, v katerih povdarja, da se je v zadnjem času razvil v Tolslem globok duševni proces, ki pojasnuje, da je osiveli pisatelj osredotočil vse svoje delo okoli nove ideje. Tolstoj se'je toliko pripravljal na svojo smrt, da je celo spremenil hišne navado v svojem gradu na Jasnaji Poljani. Malenkosti vsakdanjega življenja so ga zelo mučile, ker so ga odvajale od njegovih priprav na smrt. Ko je hotel Tolstoj 1. 1890 pobegniti iz Jasnaje Poljane, ga je njegova družina še pregovorila, da je ostal. »Ruskoje Vjedomosti« pišejo, da beg Tolstega ni presenetil njegove družine, ker je že trikrat pobegnil na Kavkaz. »Utro« povdarja, da se med ruskim ljudstvom večkrat dogaja, da kdo odide v samoto, ter navaja več znamenitih pisateljev, ki so se odtegnili javnemu življenju v samoti Optini. V duši Tolstega se je v zadnjem času v resnici pojavil razdor med njegovimi teorijami in resničnostjo njegovega življenja, kar jo bilo povod begu.
Peterburg, 19. novembra. Kljub temu. da je Tolstoj večkrat omenil svoje žene, jo še vedno niso pustili k njemu. Starejši sin Tolstega je izjavil v nekem na »Novojo Vremja« naslovljenem pismu, da je beg njegovega očeta v zvezi z njegovimi verskimi idejami, nikakor pa ne z domačimi spori.
Peterburg, 19. no ombra. Najno-vejšji poročila pravij da je položaj Tolstega skrajno vzr. tirljiv. Smrt vaško uro pričakujejo, ''onoči bolnik ni iyč spal.
Peterburg, 19. novembra. Ministrski svetjje soglasno za to. da se Tolstega zopet sprejme v pravoslavno cerkev, za
to je tudi višji prokurator, večina sv. sinoda je pa proti, češ, da Tolstoj ni jasno za spravo.
ZOPET ROP V BOŽJEPOTNI CERKVI.
Varšava, 19. novembra. Podobno cerkvenemu ropu v Čenstohovem so vlomilci izvršili tatvino v božjepotni cerkvi v Czenvinsku pri Plosku. Neznani roparji so iz krone na sliki Matere Božje pokradli dragoceno kamenje, bisere in več drugih dragocenosti. Škocla je zelo velika.
VIHARJI NA ČRNEM MORJU.
Carigrad, 19. novembra. Vsled viharjev na Črnem morju se je potopilo mnogo jadernic. Tudi mnogo ljudi se je potopilo.
DRZEN ŠEG KAZNJENCEV.
Praga, 19. novembra. Iz okrajnega sodišča v Zižkovu sta pobegnila včeraj 33 let, stari mednarodni slepar s porokami, Engcl, in nek 1(5 let stari natakar. S pomočjo cinaste žlice sta odvila pri ključavnici ječe vijake. S strehe poslopja sta se spustila na tla po vrvi, ki sta jo spletla iz petih rjuh ter pobegnila. Doslej se še ni posrečilo begunca ujeti.
POLITIČEN UMOR.
Krakov, 19. novembra. 22. t. m. se bo pričela pred tukajšnjim porotnim sodiščem razprava proti delavcu Stanislavu Prudnowski iz Varšave, ki je letos 8. avgusta ustrelil uradnika poljske šolske Matice, Stanislava Rybaka, ker je bil poslednji na sumu, cla je agent, provokater in vohun varšavske policije. Prudnowski je pruski državl jan ter izjavlja, da je izvršil umor po naročilu narodne delavske organizacije, ki je smatrala Rybaka za enakega Azewu. Zaradi sokrivde je tudi obtožen železniški uradnik Mihael Sadowski iz Varšave. Iver se od strani zagovorništva trdi, da je Rybak vohunil, umorjenčeva žena pa hoče dokazati njegovo nedolžnost, bodo prišle v razpravo politične razmere na ruskem Poljskem in Ruskem. Zanimanje za razpravo je veliko. Toženca zastopa odvetnik dr. Marek, Rvbakovo ženo pa odvetnik dr. Ljudo-vit Szalany, ki je v zadnjem času zastopal tudi znano Borowsko.
Kako !e sedaj na FeHupIsInn.
Na Portugalskem vlada še vedno najhujše tiranstvo. Pustolovci, ki imajo v rokah vladno krmilo, zatirajo z brutalno silo vsako svobodno besedo, ki kritikuje odkrito njihovo gospodarstvo. Toda ne zatira se samo vsako mnenje, ki ne ugaja vladajočim frama-zonom, ovira se tudi poročanje časnikarjev v inozemske liste. Pomisliti je treba samo, da je od liberalcev toliko slavljena republikanska vlada organizirala pošto na Portugalskem na način, da niti v provincah ne moro biti govora o pisemski tajnosti. Portugalska pošta revidira vsa pisma, naj so tudi na videz trgovskega značaja. Na meji se vsakogar preišče telesno, prodno odpotuje iz Portugalske. Inozemske časnikarje tajno nadzorujejo zaupniki republičanske vlade. Taka je svoboda nove renublike! Ljudstvo pa je splošno razočarano, kakor pripovedujejo oni, ki so se vrnili iz Portugalske. Novi vladarji, ki sede pri državnih jaslih, so veliko bolj lo-povski, brutalni in prostaški, kakor najzanikrnejši sluge starega kraljevskega režima. P r o t e k c i j a igra pri vladajočih framazonih veliko večjo vlogo, kakor kdaj prej za časa vlade kraljevega dvora. Tako je bil n. pr. mornariški poročnik Marinha da Campos, ki je v trenutku prve vstaje ustrelil svojega kralju zvestega kapitana, imenovan za guvernerja na Azorih. Nek mornariški računski podčastnik pa je bil najprej odlikovan z rodovi, potem je bil imenovan za častnika, nazadnje pa je postal celo fregatni kapitan. Pa ta protekcija je še najmanje, kar boli javnost. Veliko hujša je javna tatvina, ki se sedaj splošno propagira. Vsak framazon, ki se tudi že leta ni brigal za ložo, zahteva kako službo ter se skuša v škodo javnih koristi obogateti. Odkod se dobiva denar za te nove velikanske izdatke, se nihče ne upa povedati v »demokratični« republiki. Prejšnja samostanska posestva so že davno v tujih rokah in stvar izgleda tako, kakor da so vladni komisarji velik del izkupička srravili v svoje žepe, ali pa so prodali ta posestva za sramotno nizke cene svojim sorodnikom. Ker je mojster framazonske lože v Covilhi odšel pri teh tatvinah praznih rok, so
í¡#ty.. X) H.SUTTN ^"rar.prvar^jveČja domača	gggg^M
}m	77-—--exportnatvrdka ur. zlatnine	H
Briij...........;„i «;„i. Lgatljana Mestni trg m srebcnii.e basina tovarna ur v,5vici. f. W r
sklenili njegovi drugi, da se mu prepusti cerkev Srca Jezusovega v Co-vllhi brezplačno v najem, da priredi v njej gledališče. Za to gledališče v katoliški cerkvi bo dobil še od mesta podporo. Gospodje, ki so se medsebojno imenovali za ministre, poslanike in vladne komisarje, dobro vedo, da no smejo pustiti ljudstvo do besede. Zato tudi nočejo ničesar vedeti o sklicanju državnega zbora. Portugalski veliki mojster framazonske lože, Magalhaes Lima, pozna dobro svojo bratce. Zalo jim tudi ne zaupa dosti. Prišel je sicer v Lizbono, kjer so mu lože priredile teatralen sprejem. Ve pa, kaj misli ljudstvo o krvnikih, zato išče kolikor mogoče dobro plačane službe v inozemstvu. Francoska vlada pa je kljub številno prostozidarskim zvezam hvaležno odklonila, da bi bil dosedanji veliki mojster portugalskih framazonov za poslanika v Parizu. In sedaj je bil Lima imenovan za poslanika v Londonu. Edini mož, ki se upa javno izreči svoje mnenje, je Joan Franco. Poročali smo že, da so ga zaprli, a potem proti kavciji za en milijon peset izpustili. In uradni list je moral, ko je vse evropsko časopisje obsodilo ta čin, prinesti izjavo justičnega ministra, da se preiskava proti Francu ni zahtevala od strani vlade, temveč od zasebnikov. Framazo-nom se gre seveda za to, da imajo njim najbolj nevarnega moža, edinega nepodkupljivega in neustrašenega državnika, pod policijsko kontrolo ter da mu morejo oropati važne papirje pod pretvezo sodnijske preiskave. Ako bo ostal Franco pri življenju, je gotovo, da bo on tisti, ki bo zahteval v imenu ljudstva računov od framazonskih diktatorjev.
Take so sedaj razmere v »svobod-ni« Portugalski!_
Kašljajoče osebe opozarjamo na jglas Thymomel scillae, to je preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
Hnicn Šare LMb'*ana
Šelenbiirgoua ulica Sleu. 5
na vogalu Knaflove nllco (nasproti ■ glavne pošte).	:
Znano najboljše platno za rjuhe, bombaževina, brisalke itd. — Švicarske vezenine. — Znano najboljše perilo. — Najcenejši nakup.
— Opreme za neveste! --
2965
Zahvala.
3389

Za vse ob bolezni in smrti našega iskrenoljubljenega nepozabnega soproga in očeta gospoda
Viktor Plahutarja
posestnika na Savi
izkazano sočutje, izrekamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, preč. gosp. župniku Skubicu za obiske in tolažila v zadnjih dneh, ter preblagorodnemu gospodu Luk-manu, vsem gospodom uradnikom, mojstrom in delavcem tovarne, pevcem za ganljive žalostinke, požarni brambi z Jesenic ter sploh vsem, ki so spremili blagega pokojnika na zadnji poti našo najtoplejšo zahvalo.
Tisočera hvala vsem.
Jesenice-Sava, 11. nov. 1910.
Žalujoča rodbina Plahutar.
Zahvala.
3383
Ob smrti naše ljubljene in nepozabne soproge, matere, hčerke in sestre, gospe
Mini liieilt, ni. Hrovat
izrekamo tem potom svojo najpri-srčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vso mnogoštevilne Izraze sožalja in sočutja. Zlasti se zahvaljujemo pročastiti tukajšnji duhovščini, osobito gospodu župniku J. Skubicu in gospodu Dr. Kogoju, katera sta se posebno trudila in tolažila rajnko ob času bolezni.
Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev, tukajšnji požarni brambi in sploh vsem. kateri so pripomogli da smo predrago rajnko na tako lep način izročili materi zemlji.
Najprisrčnejša hvala vsem!
Jesenice 15. 11. 1910.
Žalujoči rodbini Janežič-Hrovat.
>'V t
Vseganiogočneinu je dopadlo, poklicati k Sebi našega 25letnega stalnega gosta ter dobrega hišnega prijatelja, blagorodnega gospoda
Jakoba Hainschega
e. in kr. stotnika v pokoja
danes ob pol 12. uri dopoldne v boljše življenje.
I^ogreb bode v nedeljo 20. t. m. ob pol 4. uri popoldne na tukajšno pokopališče.
Škofjaloka, 18. novembra 1910.
Družina jgnsui Gušelj
3401 tovarnar in gostilničar.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morem 1l)fv2w, sred. zračni tlak 73fr0 mm
18 9 zveč.
19
7. zjutr 'j 2. pop
Srednja včerajšnja temp. 5'0J norm 3 0'
si. sever < sneg j sr. szah. „ 60 3 si. jug oblačno j
THZNK O^IM^,
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 19. novembra.
Pšenica za april 1911.....1106
Rž za april 1911.......7 93
Oves za april 1911......8*33
Koruza za maj 1911......5 67
IZJÄVÄ.
Podpisana Pavla Mahora delavka v ljubljanski predilnici sem svojo sodelavko Marijo Eržišnik žalila na zelo občuten način in ji predbacivala nečastno razmerje, vsled česar je Marija Eržišnik vložila zoper mene kazensko ovadbo.
Vsa ta žaljenja in sumničenja preklicujem kot neresnična in izgovorjena v razburjenosti ter se Mariji Eržišnik zahvaljujem, da mi je žaljenje odpustila.
Ljubljana, dne 12. novembra 1910.
3397	Pavla Mahora.
! Z JAVA.
Od nekaterih rojakov iz stare ljubljene mi domovine sem dobil poprašanja, koliko je resnice na pisareiyu newyorSkega hrvaškega Narodnega lista", last banke-rotnega in radi tatvino v kriminalni preiskavi naliajajočega se Zottija, kteri je Hrvatom in Slovencem odnesel 7f)0.000 dolarjev ali približno 4,000.000 kron, da bi bil jaz bankerot ali pobegnil J
Yse je na.jpodiejša laž in obrekovanj e! — Človek jako dvomljivega značaja bi se rad maščeval nad menoj, ker sem prod njegovim baiikcrotom marsi-kakemu Hrvatu pripomogel do njihovih novcev, a konečno pripomogel, da so velikemu sleparju zaprli njegove sleparsko banke.
Več bosodi nimam za take nizkotno značaje. Hvala Bogu, dolžan nisem nikomur nič, zato nima nihče pri meni tirjati vinarja in o bankerotn ni govora, o bega še manj, kor me vedno noge bole vsled revme in tudi časa nimam za beg, ker ini kupčija dobro gre kljub obrekovanju.
>'ew York, 6. nrfvembra 1910.
3385
Frank Sakser.
3382
Prodaja.
I)ne 26. novembra 1910 ob 10 uri dopoldne se vrši v notarski pisarni v Radečah pri Zidanem mostu prostovoljna javna dražba v zapuščino po Ivanu Klavžar iz Rade6 spadajoče nepremičnine pod vlnž. štev. 158 k. o. Radeče, t. j. hiše št. 52 v Radečah z dvoriščem in gospodarskim poslopjem.
Izklicna cena K (H)00, vadlj K 600.
Dražbeni pogoji itd. pri notarskemu ura-iu v Radečah.
Hiša
I!Iz proste roke 11
%r (i)
se proda ali da v najem. Prostori za trgovino s petini< stanovanji in kletjo, mesarijo, vrtom, vodu pred hiSo. Več izve se pri posestniku
□anezu Ambroži. MMM na Gor.
r
Na najvišje povelje Njegovega	c. in kr. Apostol. Veličanstva.
T!
40. c. kr. državna loterija
3032
za civilne dobrodelne namene v drž. zboru zastopanih kraljevin in dežel,	n
Ta denarna loterija edina v Avstriji zakonito dovoljena, vsebuje:	rt
R 20.738 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 620.000 kron.	I
(j Glavni dobitek znaša 200,000 krOil	tj
fl Srečkanje nepreklicno 15. decembra 1910. — Ena srečka stane 4 K.	^
S Srečke se dobe pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere ZollžmtsstraBe 7, v	(]
loterijskih kolekturah, tobakarnali, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjal-	■ nlcah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
L
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za državne loterije.)

dvoriščem in drvarnicami se takoj proda v
IfegT Jenkovi ulici št. 16. Hg®
Več se izve pri lastniku istotam. 3398 (3)
CEYLON ČAJ
3395
Proda se pod jako ugodnimi pogoji nova
ČASTITE DAME!
Ne obotavljajte se več in prepričajte se s poskusom, da Pilnačkov
dela in hrani krasno in nežno polt. Ako se umivamo z »LANOLOM«, ni treba nikakih krem, ki so potrebne pri rabi raznih drugih mil, kajti	3126
in nekaj gozda z vsemi gospodarskimi poslopji. Kje pove upravništvo.	3371
11 lili!
Ob državni cesti, 5 minut od kolodvora sc proda po ugodni ceni,	3103
enonadstropnimlin
z mlatilnim strojem, kakor tudi lepo gospodarsko poslopje z nekaj orali dobrega zerti-ljišča. Vodna moč 40 konjskih sil. Vprašanja na upravo lista. — Ceno se proda radi druž. razmer lepo, nekdaj v deželnodesko vpisano
posestvo
z okolu 50 oralov prav dobrega zemljišča lepa hiša ter gospodarska poslopja ob železnici. Naslov pove upravništvo tega lista.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg štev. 5
priporoča okazijo
zaradi ogromne zaloge kakor: sako (m kado) mestne in potne kožuhe s podlogo vsakovrstnega krzna za gospode, potem damske jopice in paletotl iz perslanera, sealskin ma der in murmel krzna, ovratn.ke (boe) kratke in dolge ter mnie v najnovejši obliki.	3402
po svoji sestavini nadomešča popolno kremo. En komad »LANOLA« prodaja se za 70 v.
Dobiva se v Ljubljani pri sledečih tvrdkah:
Fran Češnovar, Dolenjska cesta; B Cvančara, Se'enburgova u! ca; Emil DobrIC, 1'rešernova ulica; Fr. Igllč, Mestni trg; Ivan Jeiacin, Rimska c.; Anton Kane, Židovska u ica: Anton hrisper. Mestni trq; J Krivic, Dunajska c.; Leskovic & Medtn Jurčičev trg; T, Mencinger, Sv. Petra cesta; Matej Orehek, t-olodvorska ulica: Vaso PetričIC, Mestni trg; Ivan Podboj, Sv Petra cesta: Berta Sovar. Sv Jakoba trg; Iti g Ph R. SuSnlk, Marijin trg; A SuSnik, Zaloški cesta; A.Sarabon, Zaloška cesta; Anton Skof. Dunajska cesta; Josip Sporn, Sv. Petra cesta; Andrej VerbiC, Turjaški trg.
Izgotavlja edino
JDiiflll&^rals in kr- dvo ni zalagale!) • fr BlESilbKM» Eradec HrAlove, Ceiko.
Fattlnger-ieva
pogača»pse
nedvomno najboljša piča za pse vseh pasem.	3213
Zaloga v Ljubljani:
Peter Lassnik.
je naprodaj 1 uro od Ljubljane zaradi preselitve in spremenjenih družinskih razmer, obstoječa iz gospodarskih poslopij: hiša, hlev, šupa, skedenj, travniki, njive in vsi zraven spadajoči predmeti, za 11.000 K. Poizve se v gostilni pri Zajcu v Zgornji Šiški in pri lastniku Antonu Žakotniku, Podutikom.	3370
RAZGLAS
prostovoljne prodaje njiv, travnikov in zelo zaraščenih gozdov, lastnina Marije Šmid iz Gašteja pri Kranju.
Prodaja se prične v Dražgošah v
torek dne 29. novembra 1910 ob 8. uri zjutraj
in se kupci sestanejo v hiši vulgo Ožbic v Dražgošah.
V prodaj postavljeni svet leži v občinah Dražgoše, Selca m Studen, vse v Škofjeloškem sodnem okraju.
Osebe, ki se za kupčijo zanimajo, si lahko še pred prodajo ogledajo v prodajo postavljeni svet, in naj sc zglase pri gosp. Magušarju vulgo Blazniku v Selcah, kateri bo radevolje pokazal dotični svet Kupni pogoji se bodo naznanili prodajni dan.
Na Gašteju pri Kranju dne 17. novembra 1910.
3399 12)
Marija Smid.

«=»H
Vsled novo dogotovljenih večjih tovarniških podjetij, ki so opremljena z najnovejšimi stroji, nam je mogoče zadostiti največ|ini zahtevam, ter dobavljamo priznano najbolje izvršene
parilnihe
prenosljiva Milna kotlišča rSLa
Häcksel-ov£ rezalnice za krmo reporeznke. mline ra debelo moko In sesalke za gnojnico
kakor tudi vso druge poljedelske strojo najno-3394 vejše ln najboljše sestave.
Ph. fflayfart k Co.
ßunai, U., Taborstr. št. 71.
Zalitovajto obširno prospekte zastonj in franko. Zastopniki in razprodajalcl se Iščejo!
=3
Iz proste roke se proda
HIŠA Z VRTOM,
obstoječa iz 4. malih stanovanj v predmestju Ljubljane, lepa zdrava lega, v bližini gozda Hiša je v dobrem stanu, se obrestuje, jc bremen in davka prosta. Cenim jo 14.000 K Naslov iz prijaznosti v upravništvu. 3391
¡enaBMiaHJssEZBan!EESOBUVit, I
za mešan zbor. P. Angelik Hribar; partiture in 4 glasovi K 4-80, posamezni glasovi á K —"60. — Dolgo zaželjene in nujno pogrešane pesmi ljudskega skladatelja, ki je znal narodni duh v svojih pesmih spojiti v cerkveno dostojnem smislu.
istega skladatelja, za mešan zbor; partitura in 4 glasovi K 3-60, posamezni glasovi á K —'40. — Vrzel, ki se je kazala na polju cerkvene glasbe glede obhajilnih napevov, je s to zbirko precej izdatno izpolnjena.
'žaTstiPil CaPTil	za m°ški ali ženski zbor, Anton
lelllllbd adül it, Foerster. K 2-40. — Moškim in ženskim
zborom je ta pesmarica, ki nudi veliko izbiro raznib napevov za vse prilike in potrebe cerkvenega leta, neobhodno potrebna.
za moški ali ženski zbor; Janko Leban. K 1-40. — Priročna pesmarica obsega razne lepe napeve ter bode cerkvenim zborom prav dobro slažila.
za mešan zbor; Ivan Pogačnik. Partitura K 1-60, posamezni glasovi á K —'40. — Vseskozi lahka a v pravem cerkvenem duhu zložena skladba bode svojemu namenu služila tudi pri najboljših cerkvenih zborih.
II. zbirka, za mešan zbor; Anton Foerster. Partitura K l-80, posamezni glasovi K —'40. — Mojsterski, vendar lahki na-pevi so pravi biseri domače glasbene umetnosti.
za največje in večje praznike celega leta; Kimovec-Premrl. Partitura K 2'—, glasovi K 1-—. — Za razvoj tradicionalnega korala je omenjena zbirka velike važnosti in cerkvenim zborom prepotrebna.
Zbirka cerkvenih pesmi
lissa in hon. St. Josephi
Infroitus et Communiones
i- IUI	H	B K	1 \	\ 1	!	1 \	U	H	1	i	U.
Vse te knjige se dobe v Katoliški Bukvami v L ub jani, v knjigarni „Ilirifa" v Kranju in I. Krajec nasl. v Novem mestu.

Za cerkvene pevske zbore;
Zveličar nam je rojen, za ženske glasove, in Of-fertorium in festo Epiphanijie. Domini za mešan zoor. Fran Kimovec. Part. K —40.
Božične pesmi za mešan zbor. Chlondovvski. K 1-30.
Introitus & Communiones za največje in večjo praznike celega leta. Kimovec-Premrl. Part. K 2-—, glasovi po K l-—.
Rihar renatus. Fran Kimovec 21 pesmi našemu Gospodu za mešan zbor: 3 razne, 4 postne, 2 božični, 2 velikonočni, 1 za Vnebohod, 8 za sveto Košnje Telo, 1 na čast presv. Trojici. Part. K 3-—, glasovi po K —-40.
Ljudska pesmarica za nabožno petje v šoli, cerkvi iri doma. Fran Spindler. Broširano K —-(50, vezano K V—. Obsega: <> mašnih, 5 obhajilnih, (» blagoslovnih, 21 pesmi za cerkveno leto, adventne, božične, velikonočno itd., 12 pesmi za Marijine praznike, 10 pesmi za .šinar-nice in druge pobožnosti, 9 pesmi k svetnikom in angelom, 10 raznih pesmi, poleg tega je tudi več pesmi, ki se pojejo z istimi napevi.
Spremljevanje k „Ljudski pesmarici". Fran Spindler. K 4-—•. To je partitura k ravnokar opisani „Ljudski pesmarici".
Cerkvena pesmarica za Marijino družbo, I. del, za štiri enake (ženske ali moške) glasove. Anton Grum. Part. K 2-—. Obsega razno znane in udomačene mašne pesmi, dalje 2 pesmi za advent, 4 božične, 1 za Novo leto, 2 za sv. Tri Kralje, 2 za Ime Jezusovo, 5 postnih, 3 velikonočne, Križev teden, Vnebohod, Binkošti, Presv. Trojico, 4 o presv. Rešnjem Telesu, 2 za Presv. Srce Jezusovo, cerkveno blagoslovljenje, daljo i) obhajilnih in 5 k blagoslovu.
Missa de Angelis. Fran Kimovec. Koralna maša. Partitura K 1-50, vsak glas po K —-30.
Missa in hon. s. Caeciliae ad IV voces inaequa-les. Anton Foerster. Op. 15. Part. K 2-—, glasovi po K —-30.
Missa Scraphica ad IV voces inaecpiales cum Organo. P. Ilugolin Sattnor. Part. K 3-20, glasovi po K —-50.
Missa in hon. S. Stanislnl Kostkae, brevis et facilis ad quattuor voces inaequales. Dr. Anton C.hlondo\vski. Part. I\ 2-80, glasovi po K -"40.
Missa in hon. ss. Cordis Jesu ad IV voces inne-(piales. Fran Kimovec. Part. K 1'50, glasovi po K —'40.
Slovenska sv. maša v čast sv. Cecilije za mešan zbor in «samospeve z orglami. Anton Foerster. Op. 82. Part. K 1-20.
Slava Bopu. P. Ilugolin Sattner. Op. 10. 1. zvezek. Mašno pesmi za mešan zbor. Part. K t-50, glasovi po I< —'40.
Mašne pesmi za jnešan zbor. P. Ilugolin Sattner. Op. 0. Part, K 2 —, glasovi po K —40.
Slovenska sv. Aifešn za mešan zbor. Ivan I.a-harnnr. Part. jfel-20.
L. Belarja sloveaskn maša za tri ženske glasove. Fran Kimovec. Part. K —-00, štirje izvodi K 2 —,
V ponižnosti klečimo in 5 Marijinih pesmi /.ti mešan zbor. Anton Grum. Part. K P—.
Ecce sacenlos magnus za moški zbor. Fran Kimovec. Part. K —-4D.
Tantum ergo ad 111 voces viriles. Dr. Anton Chlondowski. Part. K — 50, glasovi po K —-10.
To Deuin super cantum Miciiaeli Ilaydn. IV. vo-cum inaerpialium aut una voce cum organo. Anton Foerster. Op. 58. Part. K —-50.
Asperrjes me oi Vidi aquam iuxta editionem Vaticanam. Fran Kimovec. Part. K —-50, pet izvodov K 2-—.
Oremus pro pontificae nostro ad IV voces viriles. Dr. Anton Chlondowski. Part. K —-50, glasovi po K —-10.
Sanetae Joseph. Dr. Anton Chlondowski. Invo-catio una voce sola et choro ad IV voces inae-quales alternatim concinenda. Part. K —00, glasovi po K —-10.
Ave Maria Vllvocem inaequalium aut IV vocuni aequalium. Anton Foerster. Op. 107. Part. K —-00, glasovi po K —20.
Avo Maria in češčena Marija za tri ženske ali moške glasove z orglami. Nagrobnica za tri žensko glasove. Fran Kimovec. Part. K —'50, pet izvodov K 2-—.
Litanije presv Srca Jezusovega za moški ali ženski ali mešan zbor. Anton Foerster. Op. 73. Part. K —-40.
Lavretansko litanije Matere božje za moški ali ženski ali mešan zbor. Anton Foerster. Op. 17. Part. K —-40.
G Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove (ena za dva, štiri tudi za en glas) z orglami. Anton Foerster. Op. 100. Part. K 1-80, glasovi po K —-40.
12 Marijinih pesmi za mešan zbor. Stanko Premrl. Part. K 1*80, glasovi po K —-40.
Marijine pesmi za mešani zbor. P. Ilugolin Sattnor. Part. K t-80, glasovi po K —'50.
Velikonočne pesmi za mešan zbor. Ivan La-harnar. Part. K 1-30.
Lamentacije ln očitanja ali žalostno pesmi Jeremija preroka („Kaj sem ti storil") za mešan zbor. Anton Foerster. Op. 5. Part. K —.70.
Šmarnične pesmi za mešan zbor. Ivan Lahar-nar. Part. K 1-30.
Nagrobnice. Frančišek Marolt. Lično vezano K 2-40. Polog že znanih, lepih, v srco sega-jočih žalostink, n. pr. Blagor mu. Človek glej, Nad zvezdami, Jamica tihn. Usliši nas Gospod itd., imamo v Maroltovi zbirki tudi izredno število novejših vsestransko vzornih, glasbeno dovršenih in globoko občutenih nagrobnih spevov. Zbirka obsega 24 slovenskih nagrob-uic, zaključujejo štirie latinski zbori: „Libéra", „Miserere" in pa najlepša, najresnejša
■ in najveličastnejše se glaseča in dušo najbolj pretresujoča Mendclsolinova nagrobnica „Beat i mor tu i".
Pranludium et posludlum super hymnum austri-acum auctoris Josephi Haydn pro organo aut ïortepiano quatuor manibus (Secondo „Ped." c. octava). Anton Foerster. Op. 105. Part. K —.60.
Himna v čast Cirilu in Metodu. Premrl. Za mešan ali moški zbor. Part. K —-40.
Zc 4 leta uporabljam» CIRINE za sniženje parketov Cirine se lahko uporab ja itt po voščen u dobe parket! lepo svltlo barvo, kakor takrat kn to b'li tluvi. Tu mi lahko presodimo ker smo upoi aliljali CIRiM na popolnoma no\c parketc m rabimo l?tc že 4 leta C.KINU niso dražit kot drugi Izdelki, mi rabimo v zimski sezoni za povoščenje 17 sob in k i si nn s. adajnče ho.litine n steklenic torei za K iS CIRINL. L).»bi se po\sod 1 stekl K i, pol steKlcnice K i'7u. Ldini izd lovalec J Lorenz & Co. Hcb (Lj»er) Čc.ko. 5S
.... .lan. 1808.
PEN Z. PUWDSCHU.
Filipa Jieusteina lekarna „pri sv. £eopoldu" s®3®™ Dunaj !.. p!¿r.ken$asse 6.
kjer bom točil najboljša vina; na razpolago bodo tudi vedno mrzla in gorka jedila, vse po najnižji ceni. Ko se odstranijo šc nekatere ovire, otvorim tudi prenočišče za tujce.
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem odprl v lastni hiši na trgu Tabor št. 4 (poprej ::: Skofja ulica):
Za obilen poset se najvljudneje priporoča 3406
(Neusteinove Ellzabetne krogljice.)
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, proste vsakih škodljivih primesi, vporabljajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodlji- nn|%nfl?i> — >zvor Prc" vo, da bi preprečilo Adjpi. fijtC mnogih bo-leznij. Radi poslajene oblike jih radi uživajo otroci. Škatlica s 15 krogljicami stane 30 vin,, ovoj z 8 škatlicami - torej 120 krogliic - stane ¡e 2 kroni. Če se pošlje naprej K 2-45, se pošlje franko 1 ovoj.
CiEBSIf5Sg* 0 Nujno sc svari pred po-3Wiarifl® Z narejatiji. Zahtevajte Fl-V; lipa Neustcina odvajalne krogljice
■■-'	Pristne le, če nosi vsaka škatla in navodilo
■	našo zakonito varstveno znamko v rudeče-
¡¡Jfc ' črnem tisku »Sv. Leopold« in podpis; Filip Ncusteln, Apothtke Nase trgovsko ' ■'	sodnijsko zavarovane embalaže morajo imeti
našo tvrdko
blizu Ljubljane
se proda iz proste roke pod
pogoji. — Naslov pove uprava.
ugodnimi 3404
(Hobelbank)
male in velike ima v zalogi
Na Spodnjem Koroškem v lepi legi se tako proda '	3392
POSESTVO
z vsemi pripadninami (to jc: gospodarskim poslopjem, njivami, travniki ter 14 parcel gozdu) za ceno 24.000 K. VeC pove poscstnica Katarina Zilan v Peračici, p. Škoci.an v Podjuni, Koroško. Železniška postaja: Sinčavcs.
BOse., gostilničar in posestnik.
Elektroradiograf „IDEAL"
SPORED od sobote 19. do torka 22. t. m.: 1. Velike slovesnosti pri sultanu v Solo na Javi. (Izvirno.) — 2. Preiskovanje želodca z B&utgenovlrai žarki. (Naraven posnetek.) — 3. Na razvalinah Kartagine. (Zanimivo.) — 4. Pretkani ženin. (KomiCno.) — 5. Žalostni konec Boberta Molčečega Akvitanskega (V barvah.) — 6. Robertov Čudni doživljaj. (Zelo komično.) 3297 S»r V nedeljo igra od 3. do 7. "Je*
tambur.-pevsko društvo „Zvezda".
Najcenejše in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo ! 3373
Filipa NEUSTEINA
poslajeno odvajalne
krogljice
ie,	J, A 21910
9033	^	13
Prostovoljno sodni! družba nepremičnin.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Idriji je po prošnji varuha M. Kobal-a na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina, ki spada v zapuščino po Jožefi Basiacco iz Idrije št. 545, za katero se je' ustanovila pristavljena izklicna cena iti sicer vi. št. 667 ka. mesto Idrija, obstoječega iz stavb. pare. št. 255 2, hiša in vrtne parcele št. 110/5 na 15.000 K.
dražba se bo vršila dne 29. novembra 1910 ob 9. uri dopoldne v Idriji v sobi 'JjfiiOtf}.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču.
C. kr. okrajno sodišče v Idriji, oddelek i,
dne 14. nov. 1910.
_ 1*
sueLTsWtordka Ff. SliPBVC
T*-
Ustanovljena leta 1S00
priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče za cerkev, pogrebe in procesije, voččene zvitke, izborili med-pitanec, koji se dobiva v steklenicah, škatlah in škafih poljubne velikosti. — Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje po kolikor mogoče visoki
♦	ceni. Za obilna naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in po-
ilann nAfirovnrt _ I ntkliiMo DfQ?flt*n/Mft	nli/-»'i 1 DuflflCAiii lii?i
šteno postrežbo. - Ljubljana, Prešernova (Slonova) ulica 7, Perlesova hiša.
7.iloge v Ljubljani : Riharel Siiinik. lekarnar, in v več drugih lekarnah.
Več vrst sodov ima na prodaj A. REP I C,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2325 32
18766643
magali na noge rdeči proletarci; lihe- | ralnega trgovca, ki ne bo mogel več absolutno gospodariti, bodo vzdrževali izžete citrone, lačni bo pital sito, »mlajdi« bodo podpirali »stare«, — 110, to je pravzaprav še edino lepo, — vsi skii>-paj pa bodo šli na boj zoper klerikalnega zmaja. Ta pa se bo saln bojeval, saj ima sedem glav! — Slovan Hutner pa , že dela načrte. Potem bo pa zopet pisal in vpil: Paarov hotel je v nemških rokah; klerikalci, kupite ga in dajte ga meni, ker nimam nobenega! Kaj bo pač družilo vse te nasprotujoče si stranke? Nič drugega ne, kakor sovraštvo do cerkve, četudi liberalci in sociji in Pongratz vpijejo, da se pri občinskih volitvah ne gre za versko prepričanje.
j Predavanje. Jutri v nedeljo zvečer bo v Delavskem Domu na Savi običajno predavanje ob navadni uri.
priporoča
Dovozna cesta
proga južne železnice
v kosih in orehovec, brikete, trdi in mehka drva v polenih in cepljene
Tolažilo boM ¿ov
)e lekarnarja Zaloiv (ija
STELLÄ FLUID
Proti rcvmatlzmu, protlnu, trganju po udih,revmatičnemu glavobolu In zobo-bolu ¡c Stella Fluid neprecenljive vrednosti IJfinck presenetljiv Od mnogih zdravnikov priznano in odlikovano od tisoč priznalnili pisem, Samo pristno z zvezdno znamko. !2ma|linihallpa6dvojnHtlh steklenic K 5 • . 21 majhnih ali !2dvojnat h stekletrc K 85) fra ko pošilja edino izdelovalelj lekarnar S. Salosccr, Zvezdna lekarna, D !. Tuzla št. 16 Boanr. Za trdovratne želodčne bolezni In motenje prebave ¡e najboljša ♦elodčna sol „Stella -. - Skntljlcn K r—, 6 Skatljic K 5 - Ohe sredstvi sta ljudski in domaČi zdravili in bi jih ne smelo manjkali v nobeni lilSI, ker stn tudi zaklad za zdrave.	3241
in pri hudem kašlju sploh je po zdravil, predpisih za otroke in odrasle preizkušeno kot dracjoceno in
učinkujoče sredstvo
jI
htirun —
iSitaMmiiia« WeiitfîwïoK
- sitno, vprašajte svojega zdravnika!
l steklenica K /.•20. Po po5ti iranko proti naprej poSIljntvi K 2-!)0. 3 steklenice proti naprej po-siljstvi V K. 10 steklenic proti naprej poSiliatvl 20 K.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRliGNER-ja lekarni
i -m.,	_ c- dvor. dobavitelja
Praga-III., št. 203.
V^M^K^ Dobiva sc v vseh lekarnah.
Fozor na Ime sredstva, izdelnva-telja in varstveno znamko,
Izbarsia dieiicrca namizna pijača.
O dobroti Billnske vode naj se vpraša domači zdravnik. Dobi se pri Mihael Kaslnerju v Ljubljani.	25&
z vrtom, v bližini cerkve Sv. Petra v Ljubljani, še več let davka prosta ter se dobro obrestuje, sc proda pod najugodnejšimi pogoji.
Vpraša sc v konces. pisarni P. Mateliča, Škof ja ulica št. 14.	3359
Za svojo odvetniško pisarno iščem
ÜS v dobrem stanju, neka- e terc 2 gosfMIfmiti kan- | CßSlSaKli, se oddajo	g
s prauSco substitucije
BSjsSlfe ifc 1 kfl sivega skubljonega perja K 2, polbe-flg lega K 2-80, belega K 4, finena K (i, raj-"VL boljšega skubljenega K K sivecia puha K 8, (¡3|r5Ja|8f beega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg
- ""daile poštnine prosto. J^S^PBpV DovriSene postelje bogato napolnjene.
'---- 80 iz zelo gostega jako trpežnega rdečega,
modrega, belega ali rumenega inlet-nanking-filana i pernica vel. |80XH6 cm z blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s pultom K .1; posamezne pernice K 12. 11, 16, vzglnvnica K 3, 3-50,1. - Pernice 180X110 cm velike K 15, 18,' 20: vznlavnica 90X70 ali 80X80 cm K 1-5 \ 5, 5-fl'i. Spod pernica iz gradla 180 iti cm K 13, 15. Razpošilja proii povzetju poštn. prosto pri naročilu od to K dalje
K. Berger v Dešenici St. 1009. Češki les.
Za neugajnjoče denar nazaj al se blago zamenja — Ceniki o ¿¡milicah, odejah, prevlekah in vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto.	2293
b	e
□	c. kr. konces. posredovalcu za E H	nakup in prodajo; zavod za | H	plakatiranje, snaženje S g	in reklamo. |
|	Ljubljana, Skoija ulica štev. 10. I
13	G
t3--Telefon 155. -G
□	g
g	Vsi svoječasno pri meni službujoči in 3
g	drugi zakotni posredovalci so neopra- 3
"i	vičeni izvrševati mojo obrt. 3305 jj
LaEEBEEEEEEEEEBEaEBEESBSIl
odvetnik v Ljubljani
Kurzi efektov in menjic.
dne 17. novembra 1910.
I—IIIMMI ■■■■[■■.II —————— — ——
Skupna 4% konv. renta, maj—november ......................9315
Skupna 4°;0 konv. renta, januvar
—julij......................9315
Skupna 4-2°/0 papirna renta, februar—avgust ................9670
Skupna 4-2% srebrna renta, april
—oktober..................9670
Avstrijska zlata renta ... .	11570
Avstrijska kronska renta 4°/0 . .	9310
Avstrijska investic renta 3 '/2% •	8270
Ogrska zlata renta 4% ....	11110
Ogrska kronska renta 4% . . .	9100
Ogrska investicijska renta 3'/2%	8105
Delnice avstrijsko-ogrske banke	1895
Kreditne delnico..............66250
London v ista................24087'/j
Nemški drž. bankovci za 100 mark	117(50
20 mark....................2351
20 frankov..................1906
Italijanski bankovci............95>/a
Rublji.......... .	254i/4
1 ¡tenko
zložna, «efif-t cena
KrS^^-^^^i^Sf in vari13
vožnja s CUnai-cj Line ^
H 511 52	Bližnji odhod:
iz Trsta, domaČega pristanišča: Ultonia 29. nov., Carpathia, 20. decembra iz Li-verpoola: Lusitanija, najveCji in najlepši parnik, 17. 12. 1910, Alauretania, 10./12. 1910.
Pojasnila in vožne karte pri ilndrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-New-Jork III. razr. K 180'— za odraslo osebo vštevši davek in K 100" — za otroka pod deset let vštevši davek.
3356	in
fM§n immm 8?£n
F. P.	Ljubljana, Stari trg,
W	s tremi poslopji in v*
V/isjanu,9Cclov^ cesta 67, Spodnja Šiška. 3363 3-1
jaBl	je najboljše, vsa pričtko-
JjSr?	vanja prekašajoče sredstvo z« rast les, katero ni nl-
Kii j \	kako slepantvo ampak skozi I"» z nenavadnimi uspehi,
jfiA \ \ /oiTj	izkuSena In zaiamčeno ne-
3E&r^V ¿P,	škodl|iva tekočina, ki za-
HSjSji t, (¿AliA	brani Izpadanje las In
JUSl 1 i.ltfo" '^SnKKsb	odstrani prahaje. — Zno-
KSSfI I jti&i-,1 'SsffilpfjjjT	čilno je, da se pri pravilni
mil t F ,"' il	rabi ie čez 4 do 5 tednov
|S&3 jV I «^SS^^g	opazi močna rast las, kakor
aSRtf Kr'-'Mtxig£j3	l>riuie imajo novo
Mi'i/ '' l '.VaH	zrasli lasje pri osivelih zopet
t j V\ •^•«B nS	svoio nekdanjo naravno
fji^B • U	barvo. — Mnogoitevilnaprl-
^¡"jiV-®"	znanja. — Cena steklenice
//zžž-	3 krone — Dobi se v vseh
.- - ^ j./.r.CiS3^"	mestih in večjih krajih deiele.
————— Preprodajalci popust. ————
Glavna zaloga in razpošiljatev pri g.
Vaso Petričiča nasl.
v Ljubljani.
Lažje se prenaša draginja inosa, ee gospodinja govejega mesa ne izkulia samo zaradi julie, marveč vzame za napravo julie Izborne in praktične Mag-gijeve kocke po 5 v, goveje meso pa enkrat praži, enkrat pa porabi za pljučno pečenko, gulaš i. dr.
Maggljeva kocka jc napravljena iz najboljšega mesenega ekstrakta in ima vse začimbe naravne goveje juhe. Itaztopi se hipoma v vreli vodi in da krožnik izgotovljene goveje juhe, ki se odlikuje po močnem in dobrem okusu in se da uporabiti kakor vsaka druga doma izkuhana juha ne sipno za zakuhane juhe, marveč tudi za vsa druga jedila, kakor za prikulie, omake, ragu i. dr.
Tri vsakem nakupu zahtevajte pristne Maggljeve kocke po 5 v in pazite na ime „MAGGI" iu varstveno znamko „zvezdo s križcem".
V zalogi imajo tudi (,'g :U. pl. Tmkociy in A. Kar.c v Ljubljani, lekarna pri zlatem jelenu in Ani. Adamič v Kranju, lekarna „pri angelju ' v Novem mestu in Ivan Omerzu v Zagorju ob Savi.
_ '— naravna
alkalična kislina
tot z d r a vi 1 n i v r e 1 e c f.e stoletja znana v vsah boleznih
pri protin., želodcnetti in mehurnem kataru. Izvrstni' za otro'*e, prebolele in mej nosciaostjo. Naj' oliia dijetetičnm fn osvežujeta pijač».
izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdruvllno Uopaliarta pri Karlovih, varih Prospekti naslon/ in franko.
V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajslnicah in trgovinah z "jostvinaml n vinom.
ZaPflO pri Miliael Kastner ,u, Peter Lassniku In Andrej SarAlionu, Ljubljana.	11452—49
Idrijske novice.
i Javen shod je napravil naš poslanec Gangl, da poroča o zadnjem zasedanju deželnega zbora. Mi bi se sicer ne pečali z njegovim poročilom, a napadi Ganglovi na S. L. S. nam silijo pero v roke. Vseh nesreč in vsega zla je kriva le S. L. S. Tu je prvič draginja. Gangl in njegovi so bili za to, naj se meja živini odpre, da bode delavec dobival ceneje meso, n kranjski klerikalci so zoper. Tega pa ni povedal, da kranjski deželni zbor sploh nima oblasti, da bi meje odpiral. Po Ganglovem je živinoreja na Kranjskem na najnižji stopinji, a ravnatelj Pire pa pravi, da statistika govori, da kranjskega kmeta le Češka fei Šlezija prekosi, vse druge dežele so za nami. Kdo ima prav? Ali Gangl, ali Pire? In svojeglavni in nasilni so zastopniki klerikalcev! Kar trinajst dni je počival deželni zbor, da so lahko klerikalni poslanci agitirali po Belikrajini. Da so takrat delali odseki in pripravljali zbornici tvarino za posvetovanje, ni povedal, tudi ni omenil, da io tudi sam agitir&l. Nekaj novega jc i-> d;' jc kranjska šparkasa dala S. L. S. agitacijo 10.000 kron. Gangl si misli, naj natvezem svojim poslušalcem še večjo neumnost, verjeli mi bodo. Tako tudi to, da so Nemci podpirali klerikalce, ko vendar vsak ve, da so bili liberalci ž njimi zvezani in so še v tem zasedanju kazali, da stara ljubezen slovenskih liberalcev in veleposestnikov še ni preminula. Kolikokrat so šli ti skupno proti S. L. S.! In sedaj naj pa še Nemci, oziroma kranjska šparkasa daje denar za volivne namene v prid S. L. S.! Take reči pripovedovati, se pravi ljudi tra-piti. Razume se, da tudi knezoškof preseda našemu poslancu; pravil je, da mu je vlada naklonila pet milijonov kron posojila proti 1 c/c. Razume se, da je govornik pozabil povedati, za kaj bode škof kar pet milijonov kron rabil. Sicer se je pa naš poslanec držal pri deželnozborskem zasedanju specijelno idrijskih razmer. Predlagal je 1G.000 K za regulacijo hiš in 125.000 K za regulacijo Nikove. pa je bilo vse odbito. Pač ga je vprašal deželni predsednik Švarc, kje ima načrte regulacij. A on se jc odrezal, da jih je že odposlal, pa so že kje zaostali. Pa menda ne v Logatcu! No, Švarc jih bo že dobil od okrajnega glavarja, naj mu le piše ali brzojavi, pa bodo še isti dan v Ljubljani. Ali so že prišli načrti v Ljubljano, nismo zvedeli, ker ni noben poslušalec o tem poslanca vprašal. — Seveda je bilo na shodu vse ogorčeno, če se sliši iz poslanskih ust, da bo kranjska dežela prodana. Kar na licitaciji jo bomo prodali, pa še Gangla zraven, da bomo imeli enkrat pred takimi klobasarijami mir.
i Kopše-tovo hišo je kupil rudnik za 13.000 kron. Ker ie svet izpodkopan in se hrib polagoma vseda, dobila je hiša take razpoke, da ni bilo več varno tam stanovati. Ilišo sedaj podirajo in menda nasade tam vrt.
i Sitni položaj v mladih letih. Nekaj realcev so odslovili iz zavoda ter poslali zopet nazaj v ljudske šole. Postali pa so bili že moderni študentje. Ako je opoludne ali zvečer zvonilo, se ni že več odkril, tudi prejšnjega učitelja iz ljudske šole ni več pozdravljal, kako tudi, ker je imel sedaj profesorje! Sedaj je pa izprevidel, ali bolje, drugi so izpre-videli, da za srednjo šolo ni zrel, če se tudi nosi, kakor da bi imel poseben poklic za višjo omiko. Ker je še v šoloobvezni starosti, mora zopet v prejšnje poslopje k starim učiteljem, katere bode moral na ulici zopet pozdravljati.
i Gospodinjsko šolo je ta teden in-spicirala g. pl. Sprung, učiteljica z Dunaja. Ker ministrstvo šolo vzdržuje, si je pridržalo pravico, da jo tudi po svojih organih nadzoruje.
lesemske novice.
j Pongratz popisuje socialne demokrate za bližajoče se občinske volitve. Kakor vaški birič stoji zdaj tu zdaj tam ter vsakega zapiše v svojo knjižico, kogar ima za rdečega, ali kdor sc mu sam kot tak prijavi. »Meksikajnar-jev« si hoče nabrati, da jih popelje na boj na »divje Amonite, sovražnike Pongratzove srdite.« Zastopnik velikega kapitala zbira nasprotnike velikega kapitala. Bo pač težko najti tak lini, ki bi to stvar skupaj držal.
j Učitelj Pibroutz pravi, tla je »mla-din«, in kot tak ve povedati, kako sc bo sklenila pri občinskih volitvah zveza med liberalci in sociji. Baje si že roke mauejo, kako bodo posabljali klerikalce. Mi dobro vemo, da so taki mladini vajeni vseh mogočih zvez, še po več naenkrat, samo da nobena ne drži.
j Tako se kujejo na Jesenicah vse mogoče in nemogoče zveze. Kapitalu, ki bo prišel po novem občinskem vo-livnem redu ob svojo premoč, bodo po-
Najcenejše
dobro ovinjeni, start In novi, veliki in majhni so naprodaj pri 3191
Iv. Buggenig-u,
sodarski mojster v Ljubljani, Cesta na Rud. železnico 5.
** — r* domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
Službe išče
poštenih staršev, najraje v kaki trgovini z mešanim blagom. Stara 23 let, Sloilja, nastopi tudi kot učenka ozir. z malo plačo.
Naslov pove upravništvo „Slovenca".
Pred ŠHoitio št. 19. Stari tro št 4. Prešernova ulica $1.4.
3634 Popravila točno in ceno. 52 l
JOSIP STUPICA
Iz belega hrastooega lesa, trpežni, močni
jc zdravniško priporočano BfMHBJ^C
črno Dalmatinsko vino	||j|S[
najboljše sredstvo 2isoi jB^M»^ 4 steklenice (5 kg) ffranko H 4*-BR. NOVHKOVIC, Ljubljana
majhne postave, rumene barve z belimi lisami na glavi in z gori zavihanim repom, ki sliši na ime «Pubi» sc jc izgubil v Kranju pred cerkvijo. Pošteni najditelj naj ga odda proti nagradi na policiji v Kranju. 3379
odfinena šnlrita
vinski sodi
Opozarjamo
na novo vrsto valjanih „Pckatct", enako doirta delanim za juho in prikuho. Dobivajo se le v rumenih ovojih po V2 kg v najfinejših kakovostih z napisom in sliko:
„Štiri rumenjaki" „Osem rumenjakov"
637
Trpežno blaga
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborili, takoj rabljivi za kar se inmčl, odda v velikosti po 300, 4UO, 500, 600, 700 do ti 00 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni
imejiteljica zaloge cerkveno obleke in orodja
Ljubljana, Vtfolfove uL 4
si usoia javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baldahine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse
kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare
obleke ler sploh vsa popravila. /.aqotavl)ajec hllro in na'pn&ti!ne)£o pmireitu. prosi. Pa sa pri 0=07 naiotil:b izvoli ozirati na prvo Domačo vrdko % ,
• hlače, jopice in nogavice za moške, ženske in otroke v veliki izberi prS HHklav ti. ® iijnbliaaa, Marska urica. 2m
vezenin, drobnega in modnega blaga kakor: čipk, lišpa, rokavic, nogavic,
siiz&s ira soUStóne, točna ao3*?ež8i3,
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
otroške obleke, perila
Takoj sprejmem
robcev, ovratnikov, volne,
bombaža, sukanca i. t. d
se I3£e v župnišče v čednem kraju na deželi. Nastop čimpreje. — Ponudbe na upravništvo »Slovcnca« pod naslovom „Stalnost".	3378
za veliko delo in za dobro plačo. jRnt. Čebuli, kroj. mojster, Jesenice
Dobi se tudi kroj po životni meri
Zmerne cene. 2556
Šmida Krištofa spisi
Spillmannove povesti:
Zanimivo pisane Spillmannorc povesti so občo priznane kot berilo no samo za mladino, temveč tudi za odrač.šcnc, in kakor malokatere druge navajajo k čednostnemu in nravno-lepemu življenju. Te povesti imajo tudi mnogo poučnega jedra.
1.	zvezek: Ljubite svoje sovražnlko. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. K —-40, vezano K —-60.
2.	zvezek: Maron, krščanski deček z Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja kristjanov po Druzih. K —-40, vezano K -'60.
3.	zvezek: Marijina otroka. Povest s kavkaških gora. K —'40, vezano K —-60.
4.	zvezek : Praški Judek. povest. K —-40, vezano K —-60.
5.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. K —-40, vezano K —-60.
ti. zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa. K —-40, vezano K —-60.
7.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz 17. stoletja. K —-60, vezano K —'80.
8.	zvezek : Tri indijanske povesil. I. Namameha in Vatomilko, II. Tahko, mladi misijonar, III. Zadnja pot O. Reneja. K —60, vezano K --80.
9.	zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —-60, vezano K --80.
10.	zvezek: Zvesti sin. Povest za vlado Akbarja Velikega. K —-40, vezano K —-60.
11.	zvezek: Rdeča In bela vrtnica. Rdeča vrtnica ali mladi mučenec iz Singare. Povest iz jutrove dežele. — Rela vrtnica ali mlada spoznavalka. K —'40, vezano K —-60.
12.	zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. K —-60, vezano K —-SO.
13.	zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama. K —-60; vezano K — 80.
14.	zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. K —-60. vezano K —'SO.
15.	zvezek: Angel sužnjev. Rrazilska povest. K —-40. vezano K —-60.
16.	zvezek: Zlatokopi.. Povest iz misijonskega potovanja po Alaski. K —-60, vezano K —-80.
17.	zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. Povest izza časa odkritja Amerike. K —-60, vezano K — 80.
18.	zvezek: Preganjanje Indijanskih misijonarjev. K —.60, vezano K —-80.
19.	zvezek: Mlada mornarja. Povest iz Kajene. K —-60, vezano K — 80.
Za našo mladino. - —tno b^ii0 *™ w pripono**
■«bmh dobri vzgoji. - Najbolj priporočljive so dobre povesti za mladino, ki imajo pa poleg zanimive pripovedne vse-
1.	zvezek: Ljudevi! Hrastar. — Golobček. Poslovenil P. Hugolin Sattner. (Drugi natis.)
Mehko vezan K —-60, trdo K —-80.
2.	zvezek: JozaJat, kraljevi sin Indije. Poslovenil I*. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan K —60, trdo K —-80.
3.	zvezek : Pridni Janezek in hudobni Mihec. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezano K —-80, trdo I< 1-—
4.	zvezek: Kanarček. — Kresnica. — Kapelica v gozdu. Poslovenil P. Hugolin Sattner. Mehko vezan K —"40, trdo K —-60.
5.	zvezek: Slavček. — Nema deklica. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan K —-40, trdo K —-(V).
6.	zvezek : Ferdinand. Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —-SO.
7.	zvezek: Jagnie. — Starček z jj8m. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan K —-70, trdo K — 90.
8.	z\ ezek: Pirhl. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —SO.
9.	zvezek: Hmoljovo cvetje. — Marijina uo-dofoa. Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan K —-60. trdo K —'60.
10.	zvezek: Ludovlk, mladi izseljenec. Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan K «—-00, trdo K —'80.
11.	zvezek: Najboljša dedščlna. — Leseni križ. Posl. P. F. Hrovat. Mehko vezan K —-40, trdo K —-60.
12.	zvezek: Roaa Jelodvoiska. Izdalo „Katol. tiskovno društvo v Ljubljani." Mehko vezan K —-60, trdo K —■'SO.'
13.	zvezek: Svcii večer. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko voz,m K —\I0. trdo K —'SO.
14.	zvezek: Povodenj. - KartuzijanaLisamostan. Poslovenil Fr. Salczij. Mehko vezan K —1;0. trdo K —-KO.
15.	zvezek: Pavlina. Poslovenil Fr. .f ij. — Mehko vezan K —(10, trdo K —vf.
Taras V,, Iz raznih stanov. Pesmice (ponatis iz „Vrten ') K —"25.
\ tirr/ilr&L' Otrokom prijatelj. učitelj In ft	voditelj. (Anton Kri i:-.) - Vsak
letnik je zase celota ir zelo primeren .-.a .'nrilo otrokom; velja vezan samo i." 1 —. Dol i ¡¡e : e 15 raznih letnikov ir» sicer od I. ldiM. du 1. VfVJ. Vftpf časopis s podobami r.n slov.mladino.
I ttvi Vsak letni!» >c xuso celuin in \c).u vezan K 4-—. Dobe .*»» !?tniki od 1. 1905.«' ■ lVr.
bine tudi to prednost, da blažijo in vzgajajo srce, bistrijo um in vzbujajo
zdravo domišljijo; med najboljše v plemenitem, nepokvarjenem krščanskem
duhu pisane spise prištevamo sledeče
Rnlllifivntl ctapci Povest s podobami za otroke. K 140.
MiUisa. jo je stara krasna povest o Robinzonu v novi obliki z okrajšanim besedilom in izredno dobro pogodenimi večbarvnimi slikami; lepšega berila in bolj priporočljive knjige za nazorni pouk naše mladine ne poznamo.
Vronrillialril Knjiga s podobami za otroke. K —"110, nalep-AVClmjaAU. |jcna na trdem kartonu K l o0. Lepa knjiga, ki nudi otrokom ne le mnogo zabave, temveč tudi zanimiv nazorni pouk iz naravoslovja. Lahke pesmice nudijo kratek opis naslikanih živali.
Hitra vožnja po železnici. ViTml£l
večbarvne slike in poleg njih kratke, otroškemu razumu primerne pesmice, so otrokom v pouk in jim napravijo veselo iznenadenje.
^invpnci^ri ¿1 SI f1 v Podobah- K — SO, vezano K 120. mu vCIfi&ftJ, fl ii w s pomočjo te knjige se nauči otrok
igraje brati. Lepo izvršene slike služijo otrokom iudi za nazorni pouk.
iiniiiiiHiiiiiHMiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMKiiiMiiii iiiiii:)iiKiiiii>HiiirTimi[HWTiniH;iiii;ii:-,(iin!(iiiiii:ij:iiiiHitinrnminmiu
Krasno darilo odraščeni mladini:
tiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiftiiiiiTiiiiiii iiitiiiiiiiiiiiiii;ti;iiiiiii niiii.ictii iitiitiiii: iiiiiiii.iiMi:;!iiirirr>iiiiTiiniifitiitF:tcTiir!i(iiTiiii
Knjiga o lepem vedenja.
K -i'—. To je izredno vdžna in korist^ knjiga za vos slovenski narod.
Touarna za kovinsko
Pozor!!
Najnovejši in najfinejši
Dunajsko Novomesto. Telefon 145.
se priporoča za nabavo zvonov, melod. in harmon. zvonila
vsake velikosti in glasu, lamstvo za določen in poln glas, najčistejšo vglasitev in najboljši materijal. Stojala za zvo-novo iz kov. železa ali lesa. Lahkotno zvononje, najboljši način teka. Nagla izvršitev, najnižje cene. Ugodni plačilu'
pogoji. Stari nerabni — zvonovi se sprejmo jgLi v prelitje, ravnotako 1 se izdelujejo železna l stojala najboljše kon-4 štrukcije z dolgolet-a tlim jamstvom. Pro-M računi in prospekti vsak čas zastonj in © franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pri-flv znalna pisma. 2876
Ljubljana, Dvorni trg štev. 3
« za jopice, nogavice itd. nudi vsakomur
priporoča:
velikansko izber priznano solidnih izdelkov iz lastne (jelavnice.
Glavno zastopstvo in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 2168

mehanična Iniiustriia plclenia modne hon'ehciie.
Prospekti in ceniki brezplačno.
Zaloga v Ljubljani V. H. Rohrmann
Okusite pivo iz Češke delniške pivovarne
v Čeških Budejevicah
Je izborno, na plzenjski način % 1592 varjeno.	\
ZALOGE: Postojna: Emilpl. Garzaroli Trnovo : Rudolf Valenčič Beka-Sušak: Ante Sablich Trst: Schmidt & Pelosi; - - Pulj: Lacko Križ - -
Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk iu samokresov kakor drugih lovskih potrebščin. V zalogi imam tudi palice za ribji lov, vrvice, trnke, umetne muhe, mreže in sploh vso pripravo za ribištvo in umetalni ogenj.
na sedmih jaunih razsfauaSi odlihouane s prufimi darila,
Samo /\	ce
pristne /^V na
/TRA.RM\ podplatih	, _
/ C.riFfEPBVPfbV	-oVCO
Izvrstna prilika za potovanje
je in ostane z novimi parniki
■zastonj in poštnine prosto. 2238
^^	ceM	Vsak dan ylh izdeIa
^.j»*^*	tovarna
60.300 parou!
Edini kontrahenti: Messtorff, Eehn & Co., Dunaj, I.
■ t.
Prodaja na drobno v vseli boljših trgovinah za čevlje, gumi in modno bl^j^
Ksissršta Ksigr-ssieUik'
farja......
Elrcierika.....
CšeiasBani . . . . Cincinnati . . . . President SLincoün . President Grant . .
OlKffilianilin ^»»ifiMiMtfl '<ot "a)boliš°. najiz(iatnejšo rOsiPlIO irilmSlO 'n "Cenejšo krmo mlečni iuElUiV livUlilU živini, konjem in prešičem ™ priporoča tovarna olja Al. IVilNC-C v Medvodah. Orehove trop ne vsebujejo 56°/o proteina in maščobe, torej trikrat več kakor pše-nični otrobi. Cena zmletim tropinam je K 18*— z vrečo vred. Zahtevajte vzorce in navodila.	3308 l
Brezplačna pojasnila daje
UulsSiaiia, KoSaduorsfca ul. 2S
Toni iaaer, Ljubljana, Židovska ul. 5
pri nakupu blaga za moške
Bogato opremljena zaloga šivalnih potrebščin, pričetih in izgotovljenih veznin kakor tudi k temu pripadajoči materijal, namreč: volna, sukanec, svila, platno, juta, kongresno in švedsko blago. Montiranje, predtiskarija, tamburi-ranje in plisiranje. Izvršba točna in jako cena.
obleke v trgovini K.Hlikiauc,
Specialna trgovina finih ročnih del. -
Ljubljana, Stritarjema ulica S
o veliki zalogi sukna in tudi
za risanje in modeliranje akta, 12 ur na teden. Starost ne čez 30 let. Predstaviti se je osebno pri ravnateljstvu.	_55463
o zelo ugodni ceni. Vzorci
na zahtevo poštnine prosto,
Tovarna pohištva J.}. Naglas
Ljubljana	Turjaški trg št. 7	Ljubljana
K Največja zaloga pohištva jI
|Wyj za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Pre-kcJ proge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otro-
Usta1nB04yjiena Najnižje cene. ški vožički itd Najsolidnejše blago. "■»««'J™
3304
najnovejšega sistema s 30 P. H. za vsako g nllno moč, tudi eiektr. razsvatlj. po-rabljiv s posebno težkim mah. kolesom, prec. regulacijo, komaj jedno leto v porabi, se poceni proda v Ljubljani, riesljeva casla št. 30. 3295 b—i
najboljše vrste po najnižji ceni, posebno izvrstne avtomatične za gostilničarje pripravne, priporoča
______\B)i j i j
Ravnokar so izSle najnovejše ploiče 25 cm. premera po K 3 50, 1000 igel samo 2 K. — Ceniki na zahtevo franko.	1 t
Pekarija, slaščičarna in kavarna
Motel Libunfiia
(Harodni dom v Voloskem)
lastnik prve največje slovenske svečarne
------rsni»iri
Muunci
a»;fSMaE» ulica sv. Antona štev. 7.
Priporoča lifkčastiti duhovščini, slav. cerkvenim oskrbni-štvom in p<nf slavnemu občinstvu	3315
Stari trg štev. 21
Filialke:
Glavni trg št. 6. Kolodvorska ul. št. 6
Edini popolno slovenski hotel v zdravi-liSfu Opatija, stoji ob držnvni cesti v bližini postaje električne železnice. Oskrbljen je z vodovodom in električno razsvitljavo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V hotel» se nahaja restavracij z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmutin. vina. Cene zmerne. Priporoča se
ffllariijia Ifiedued, najemnica.
Ljubljana, Pred škof j jo 19
priporoča po znano nizkih cenah
obleke za jesen in zimo
najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
Sven Jax i» sin
Oumajska cesta 17, Ljubljana.
3358
iCoiesa iz prvih t ovarn Avstrije: Düpkopp, Sfyrira (PucSs)i Waffenrad.
'vain! stro
izborna konstrukcija in elegantna uvršilev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenja poučujemo brezplačno^
s Adlcrjevi :
pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko.
Razpis.
Podpisano mestno županstvo v Novem mestu razpisuje službo mestnega	n m M «
/ tajnika
z letno plačo K 1800'— in tremi petletnicami po K 200'—. Po zadovoljnem enoletnem službovanju potrdi se stalno v službi.
Prošnje, opremljene z dokazili usposobljenosti za to mesto, vposlati je najkasneje do 20. novembra 1910 na mestno županstvo.
Novo mesto, 4. novembra 1910.
Jos. Ogoreutz, 1. r., župan.
Cenejši in boljši kot kava, alkohol in vsi surogati. Zdrava pijača za zajutrek in južino. Dobi se v vseh zadevnih trgovinah. Pristen le v izvirnih zavojih z 2962 varstveno znamko „Chinesenbog".
Kjer riivz alogl.na po S i 11 a naravnost Ztt. PEÄÄtfEK & KOMP.,
BMWBB—gCTatt

s» o
3 -O O
03 »
_o
*čd N
Ctf £
*œ P
O
e
•o £
a -a
N
03 OI
QJ
C
"Sí
n3
O. ai
>e>
•O
S
u o
n Jí
POZOE
Mr''%
Ea3aB9i
3
5' Eó*<
<t> «s
í?
ra to 3 CU ZT
S
"g. !l CO
g I
I
SIS' l—••
B>
ra.
S"
-Ö o
1
Se priporoča za izdelovanje kožuhov vseh vrst, kakor tudi dattiskih jop, kolerjev, mufov. V zalogi Ima vedno veliko izbero vseh vrst Uožuhovine. Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov. Dzdeluje se vse po najnižjih conah.
I
Wariek
Ljubljana,
Sv. Petra cesta 21.
Čast nam je javiti, da se nahaja naš zastopnik za Ljubljano odslej v
■■h» Sodni ulici št. 2, I. nadstropje	■
kjer je tudi stalna vzorčna zaloga naših slovitih National-kontrolnih blagajn.
National- kontrolne blagajne
sc oddajajo sedaj po tako nizkih cenah, da je mogoče nabaviti primerno blagajno
celo najmanjšemu trgovcu. Vabimo vse gospode trgovce na ogled navedene vzorne zaloge.
National Cash Register Ço. Ltd.
3319
Dunaj VI., Marlahiiferstr. 101.
Cerkvena slikana
v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje specijalist fOT^a««,	stavbni in umetni
v tej stroki MISiifS I MSfSH steklar, Sv. Petra nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo.
Za ¡esert In zimo:
3013 1
Bluze, spodnja krila, hišne halje, pletene jopice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, moderce in vse moderne nakitne predmete. Damske klobuke in čepice kakor tudi za otroke.	Vse športne predmete.
V oddelku za gospode:
Klobuki, cilindri, čepice, kravate, zimsko perilo, rokavice, dežniki, palice, pleteni telovniki, kakor tudi vedno najnovejše potrebščine za gospode.
Modna in športna trgovina P. Magd i Č, Ljubljana
nasproti glavne pošte.
ini'iimnmwimii« iniiimiiiiiniii u n 1 i1 n iiim w"irT'™wr ~Triifr~rn rr"TTmiiTmfiTT~rnifrimriiTiir;iiii ii.niHi.ru mm m h
n
ill
Kmts

S
Prvovrstne sanke, bobsleji, skiji itd. itd. I
dobavlja specialna tovarna za zimsko športno orodje

Največja tovarna te vrste na evropski celini/
Zahtevajte zaslon) najnovejši cenik št, 24.
Andritz pri Gradcu fŠtajersko).
2657	gradi kot specialitcte	52
parne stroje, vodne tnrbine, sesalke, škripce ".n trans-misije najmodernejše vrste in tiajsoiidnejše izpeljave.
Livarna za železne, jeklene in kovinske predmeto po M\i sii vposlanlh modelih.
ifcST" Ponudbe vsak čas radevolje in brezplačno. "2ŽUJ
Upi: l Ulli, ml, ßijtti iia i ¡¡jiia.
3372
I WJÜSPOO
IZPELJAVA mmm
vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
15 vsa rls?!!3 !b stranska Bissta to- in inosemstva.
C KR. PRiVIL. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA
OSREDNJÄ MENJÄLNICÄ:
> MERCHE <
Porini7nieo • Saúen, CoSka Kamnlca, GiSka Up«, Brni, Dm, éablonz«, N. Graslitî.Kraku», Lilomerlc«, Moravski
llHII UZIllltJ. ¿umüerg, düdlls;, Meran, H»*i JI«». PIms, Praga, LiSsros, Dunajska Hovomesto, Q»itavn.
DUNÄJ I., WOLLZEILE 1.
—PgPPW—q» Aun
NAKUP IN PRODAJA
vseli vrst rent, obligacij, driainiKi papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srzčii i. t. d., i. t. d.
Zavarovanis proti ¡zli pri mt^ sreH in vra^n. papiriav
Prosnekto in cenike nromii za3loaj in frauko.
Pohištvo vsake vrste
od najenostavnejših do najumetnejših.
Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog
Ustanovljeno leta 1857
: Zavod za pohištvo in dekoracije :
OOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10
Velika izbera pohištvenega blaga itd.
Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi.
Uredba celih hotelov in
kopališč.
Telefon št. 97
921
Ceniki s koledarjem zastonj tn poštnine prosti.
!POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNION"
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čudno
urarju in trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union" v Blelu ln Genovi.
7oo maaui, prstani, briljantl. (D
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih oenah.
Marijin trg štev. 1.
Največja zaloga najfinejših
= barv =
za umetnike, od dr. Schönfelda & Co.
Fine oljnate barve za štndije, akvarelne trde ln tekoče, tempera barve v tnbah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate ln raznobarvne bronoe. Pristno ln kovinsko zlato, srebro In aluminium v Ustih. Štampllijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte ln tnši. Slikarsko platno in papir. Palete, škatlje za štndije. Čopiči za : umetnike, slikarje in pleskarje. s
= Najnovejši =
slikarski vzoroi ln papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne sohe, kemične ===== prstene in rndninske barve. ==
:: Priznano najboljše in najlzdatnejSe s
= oljnate barve =
za pleskarje, stavbne ln pohištvene mizarje = in hišne posestnike itd., priporoča =
Adolf Hauptmann
prva kranjska tovarna olfnatih barv, flrnežev, lakov In steklarskega kleja.
. Prodaja najboljšega mizarskega •
mr Uma
===== po najnižji ceni, =====
karbolmefa
■ samo boljše vrste, =====
gipsa
alabastra In stukaturnega za podo-365	barje In zidarie.	52—1
"Ustanovljeno 1882. Zahtevajte cenike.
Ustanovljeno leta 1900.
®*	Odlikovan vt
Parizu 1905.
Londona 1905.
Tvrdka Fr. Iglic
Ljubljana, mestni trg št. ti
priporoča največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zunanja naroJIa se izvršujejo hitro in točno.
tfcST Cene brez konkurence. "TjŠdl T zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
Natarp domača slovenska tovarna peci.
Ustanovljena leta 1888.
Založnik
zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov
A, VEČAJ, LJUBLJANA
Trnovo, Opekarska cesta - Veliki stradon št. 9
priporoCa vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejSih in sicer od najmodernejših preSanih in poljubno barvanih do najpri-prostejših prstenih peči različnih vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi Štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka
po najnižjih cenah ter jc v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1	Za samostane In župnišča znaten popust.	1222
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki
«Severonemškega Lloyda S
IZ
BREMENA NEW-YORK::
3 cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cäcilia :: Kaiser Wilhelm II, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: heim der Große. :: :: ■ ■ Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. .■
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886—58
Edvard Taviar-iu. v Kolodvorskih ulicah št. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, A\cxiko, California, Hriona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naSe društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor; Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
■KJ

rjfjjjr* F. L. P.

,3j7 Velika zaloga jnvelov, zlatnine, w srebrnine ter raznih nr.
Blago prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene -
w 31 52-1
. Cerne
jnoelir, trgsoec z urami ter zapriseženi sotinijski cenilec.
LJubljana, Wolfova ulica štev. 3.
Klobuke,
cilindre in čepice
v najnovejših faponah in velikih izberah priporoča 147 52—1
Ivan Soklič.
Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Pod tranCo št. 2. Postaja elek. železnico.
00
192 52
Stambilfje
vseh vrst za urade, društva trgovce Itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta št. 6.
Ceniki franko.
F. L. POPPER, Chrudim, Češko,
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo livalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Samoprodaja za Kranjsko:
«7 ti . * Si
C'
JUH* f rl
mmm ui. 5
Znamkd r. L. P.
V- , '* Vjrt.,- \ «ta» ,v.,li Vi V i't ^-UMliP.V^-VO.i. U .
f 830 52 t
m
Hekai o draqinii.
(Iz predavanja poslanca Žitnika.)
(Konec.)
Zadnje mesece in tedne pa je na dnevnem redu argentinsko meso. So morda ljudje, ki mislijo, da je v Ar-gentiniji živine kakor peska ob morju ali zvezd na nebu. Avstrijska vlada je v dogovoru z ogrsko dovolila, da paro-brodna družba »Austro-Americana« za poskušnjo pripelje iz Argentinije 21.000 kg zmrzlega in ohlajenega mesa. Družba je za prevoz računala samo svoje stroške, in vendar je stal do Dunaja kg zmrzlega mesa (sprednji del) 1 K 20 h, zadnji del 1 K 35 h; kg ohlajenega mesa (sprednji del) 1 K 10 h, zadnji del 1 K 20 h. Dunajskim mesarjem so določili cene, in sicer za kilogram zmrzlega mesa (sprednji del) 1 K 44 h, zadnji del
1	K 60 h; za kilogram ohlajenega mesa (sprednji del) 1 K 30 h, zadnji del 1 K 40 h. V listih pa smo čitali, da so nekateri mesarji to meso prodajali po
2	K in tudi po 2 K 20 h, en mesar celo po 3 K. Domače meso slabše vrste, vendar pa okusnejše od argentinskega, pa so isti dan prodajali na Dunaju po 1 K 32 If do 1 K 72 h, torej ceneje. In če bodo iz Argentinije še nadalje uvažali meso, gotovo mu bodo cene poskočile, ker parobrodna družba bode tudi hotela imeti svoj dobiček.
So seveda zopet takozvani »prijatelji ljudstva«, ki zahtevajo: Vlada, odpri vse meje za prosti uvoz živine in mesa iz Argentinije, Rumunije, Srbije itd., obenem pa prepovej ves izvoz domače živine, da bode dovolj mesa na mizi in po ceni! — Ako tako govori priprost človek, ki svet presoja in pozna le z vaškega zvonika, ne smemo se mu čuditi. Ako pa tako lajnajo na visokih šolah izobraženi možje, moramo reči, da mečejo ljudstvu pesek v oči.
Mi imamo znano avstro-ogrsko nagodbo, ki kot zakon veže na obe strani do konca leta 1017. In v tej nagodbi je jasna določba, da se sme carina za uvoz živil (torej tudi mesa) znižati ali za določen čas opustiti le v dogovoru avstrijske in ogrske vlade. Znano pa je, da. ravno Ogri največ zalagajo Avstrijo z živino in žitom. Taki naši prijatelji pa niso Ogri, da bi brez ugovora dovolili, naj se od pro vse meje. Posledica bi bila, da bi znatno padle cena tudi ogrski živini in žitu. Ravno tega pa Ogri nočejo in zaradi njih so tako visoke carine. Toda »ljudski prijatelj« se zopet oglasi: »Zakaj pa ste poslanci glasovali za tako nagodbo z Ogri in take trgovinske pogodbe z vnanjimi državami?« Noben poslanec, ki ni od rojstva sedel pod mernikom, ni še trdil, da je nagodba z Ogri za Avstrijo ugodna in da so brez hibe trgovinske pogodbe z vnanjimi državami. Tako n. pr. so carinske postavke za uvoz žita in industrijskih izdelkov iz vnanjih držav mnogo previsoke. Ali pa veste, kdo sklepa desetletne nagodbo z Ogri in trgovinske pogodbe z vnanjimi državami? Vsako avstro-ogrsko nagodbo od leta 1867 skleneta najprvo olie-stranski vladi. Dogovorjeno nagodbo predložita državnima zboroma, češ: Zri ali pa pogini! Niti črka se ne sme predrugačiti, ako vladi ne dovolita. In doslej so še vsako nagodbo brez pre-membe zrinili skozi poslansko in gosposko zbornico. Vsaka vlada z največjo silo pritiska na svojo večino, da pogoltne dogovorjeno nagodbo. Grofa Ba-denija in njegovo nagodbo so nemški poslanci vrgli pod mizo z obstrukcijo, kakršne ni še doživel noben parlament. Ko pa bi se bil grof Badeni udinjal nemškim strankam, spravil bi bil nagodbo pod streho. Ako hoče avstrijska vlada, da dobimo novo pošiljatev argentinskega mesa, izposlovati mora dovoljenje od ogrske vlade.
Isto velja glede uvoza iz Rumunije in Srbije. Proti volji ogrske vlade ne pride niti ena buša z Balkana v našo drŽavo. In ker je vedno velika nevarnost, da srbska al rumunska živina zanese v našo državo kužne bolezni, zato je dovoljen samo uvoz mesa, ki ga preiščejo na meji naši živinozdravniki. Sicer pa je za uvoz mesa iz Rumunije odprta meja že od 1. septembra t. 1., toda rumunskega mesa le ni, ker je tudi v Rumuniji veliko pomanjkanje živine. Srbska meja pa zato ni še odprta, ker srbska skupščina ni še odobrila nove pogodbe. Pa tudi v Srbiji je sedaj živina razmerno draga, ker so jo mnogo pokupili italijanski trgovci. Na raznih shodih so tudi zahtevali, naj se carina od tuje živine, mesa in drugih živil vsaj začasno prekliče. Prvič je treba dobiti dovoljenje od ogrske vlade. Dalje pa ne smemo prezreti, da se z dohodki carine pokrije dobra tretjina stroškov za armado in mornarico. Če torej popolnoma odpravimo carino, kakor to vedno zahtevajo socialni demokrat, je, potem ne škodujemo samo po-
ljedelstvu, ampak tudi industriji in obrti. Zapreti bi se morala marsikatera tovarna in na tisoče delavcev bi bilo brez dela in jela. To dobro vedo tudi socialni demokratje, navzlic temu pa izrabljajo draginjo za svojo politiko. In kje dobimo končno milijone, da vzdržimo armado za obrambo države? Soc. demokrat ima seveda odgovor na jeziku: Armade ni treba! Francoski ministrski predsednik Briand je soc. demokrat od pete do temena, pa je nedavno armado poklical na pomoč proti rogoviležem . . .
Pregovor pravi, da resnica oči kolje. Morda nikomur ne bode všeč, pa zamolčati nočem in ne smem, da smo sužnji mode in zato preveč zapravljivi. Še so mnogi živi na kmetih, ki so nosili obleko iz domačega platna in sukna. Danes vse kupuje le drago tovarniško blago. Tudi na kmetih najdete svinjsko deklo, ki se ob nedeljah in praznikih našemi s svilenim robcem, dragimi čeveljčki in solčnikom. V mestih in tegih pa moda presega že vse meje. Ako moda zahteva, ni predraga nobena obleka, nobena veselica. Moda zahteva, da družine vsako leto obiskujejo draga letovišča in zdravilišča. In če ni denarja, dobi se posojilo. Izrečno na-glašam, da nikomur ne očitam nepotrebne potrate. Navajam le dejtsva, katera podražujejo življenje. Pravijo, da obleka dela človeka. To je deloma res; istina pa je tudi, da si marsikatera družina privošči čez mero drage obleke in zabave. Vsled potratljivosti in razkošja mnogim primanjkuje denarja, da delajo dolgove. Kdor pa sedi v kavarni, brez potrebe v gostilni ali obiskuje druga draga zabavišča, ta naj glasno ne toži o draginji.
Posebni zapravi j ivci smo kadilci. Na milijone narodnega premoženja razpršimo v zrak, zraven pa končujemo svoje zdravje. Ali naj govorim o žganjepivcih? Kdor se naliva z žganjem in kruha strada, ta ni vreden usmiljenja . . .
Navedeni vzroki draginje nam kažejo tudi pomočke zoper njo. V prvi vrsti je potrebna večja varčnost. To je stvar vsacega posameznika.
V drugi vrsti je mnogo preveč vsiljivih prekupcev, ki podražujejo raznovrstno blago, posebno pa živila. Vlada in državni zbor naj bi odločno nastopila proti nesolidnim prekupcem in škodljivim špekulantom na borzah in velikih trgih. Posebno pa je treba s primernim zakonom odpraviti oderu-štvo raznih kartelov, ki nečuveno podražujejo sladkor, železo, premog, petrolej in razne druge vsakdanje potrebščine.
Skrb države in dežele mora biti, da povzdignemo domačo živinorejo, zboljšamo pašnike in razna krmila. Ako bodo naši živinorejci redili več boljše živine, bode tudi meso ceneje in denar ostane doma. Ne delajmo umetnih nasprotij med posameznimi stanovi. V takem boju zmagajo navadno škodljivci delavskih stanov. Ako se povzdigne blagostanje kmečkega prebivalstva, imajo koristi tudi meščani, tovarnarji in delavci. Naše geslo bodi: Vsakemu svoje!
Podjetje betonskih stavb!
BRATJE SERAVmLLI 4 P0NTEL10
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19.
Kiparstvo in tvornica umeinega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih ccvij, stopnic, po-stamentov, balustrad, strešnih plošC, raznovrstnih ploSč za tlukanje, vodometrov, Uorit in vodovodnih mušljcv, korit za konje in govedo, ornumentov, kipov, fasad, ploSč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.
U vodo\
ZZI Vsa dela so solidno in strokovniaSko Izvedena. Lena najnižja. Jamstvo.Zastopstvo svodov patent Jhrul41
... tEJatltfa	■ : • 'Jl*^riZhWt*.	tfifc&Ü&iA**	•
LASTNI iZDELEK CRKVENiH PÁRAÍ1ENTOV, ZA5TAV CR-KVENiH iN DRUSTVENiH^S V5E CRKVENE POTREBŠČINE
FRANC STADNiK
v otonua;.,®««
VZORCi iN PRORAČUNI ZA5T0Nj iN FRK0-GOTOVO BLA60 POJiLjAH NA ZBiRO Z OBRATNO POSTO-NOBENA PRODAjAt NA.TOREj HALA REZij'A iN NIZKE CENE


Frlrela pogrebe od najpriprosteiše do naielegantneSše vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom ¿apriih vozovih
^sjjjJJJ	Ima fioaato zalogo vseh potrefaria za mrliče, kakor: kov!-	»
^^^^^mm^rn Kaste in lepo okrašene leseae krste, čevlje, vence, umetne I M wW TcleSon it. 297. cveiilce. Ilalntitje cene.
L.....tIkS__'ifJL	Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	51 52 1
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
izvršuje vsa v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot: stopnica, klepane in brušene, postamente, balustraiie, ornarnente za façade, vrtna ograj«, hangerjo, krasne nagrobne spomenike in o virje, korita ¡11 žlebove, cevi za kanale (0—IGO cm premera), okvirja za stene v vodnjakih (Sternathov sistem) i. t. d.
Prevzema kanalizacije in fundamnntiranje strojev.
Gospode duhovnike in stavbenike opozarjamo na Carralythov umetni marmor za obhajilne mize, oltarje, volivne table, obkladanje sten v cerkvah in vestibulili — lepota brez primere pri nizki ceni.
Xylolltn je eden najboljših tlakov za cerkve in zakristije, za hodnike in kuhinje, delavnice in pisarne: tiha hoja, topei, higijeničen, brez špranj, nezgorljiv, se lahno snaži; v poljubnih barvah, preprosto ali prav elegantno izvršen. — TI «kovanje cerke< in vež s cementna-mozalčnimi in hidravličnimi ploščami v raznih ličnih vzorcih. — Terrazzo tlakov!I
Mesto drugih glaziranih plošč za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v kopalnici, kakor tudi za façade pri hišah priporočamo izredno lepo in ceno nadomestilo v ceolltu, ki je trd kot marmor, v raznih bhrvah.
PißieMifäiilß in \imm želsuHeM! M: Sa
daje na željo tudi strokovna mnenja. — V zalogi cement na dobelo in drobno ter ,,izol!rna masa" zoper vlažnost zidov, na kojo posebno opozarjamo.	771 1—1
priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeSkih strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in - tudi glede strela vse druge puškarske izdelke.	£---=
(gnfc.	Posebno dobre so lahke trocevlce in puške
ImL	z jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Ve-
j&^r'?* %	lzbtra P"šk brez petelinov (Hammerles).
Najnovejši topiči, velika zaloga vseli lovskih Y .j^BTBSžSSHB^^Sk	potrebščin, kakor tudi potrebščin za ribiče,
^i^S^^^S/^KmKSSm^S^. strelivo po najnižjih cenah na razpolago.
izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročene stvari odpošiljam s povratno pošto.
Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
M ^ Iti! vV^II Dunajska cesta 19 (ffledjatova hiša) :
^jtimnTTirfnnTiiniriunl mi ...............»mini... ^	^¡^
priporoča svofo bogato | B^Sp
zalogo hišne oprave :	^mm
»i......milili—iiumbiuhim■■ ¡[¡ŠjialljL MURULiKI
za spalne ter jedilna sobe in salone. iDivatie vsake vrste. jVtodroce, žimniee na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : ::
Naročila se točno Izvršujejo.	::	Najcenejša zaloga. ::
Cenik s podobami zastonj in franko.	1539 1	Cene brez konkurence.
Delniška glavnica:
60 milijonov kron
Bezervni in varnostni zaklad:
16 milijonov kron
Bančni prostori: ^g | Rft^) 1 U Menjalnica: ¥la S. HiCOlO 30 Telefon št. 2157 ¥[2 iU0V3 29
ejciicaiinsiiEiiimiaiBcaiaiiBigBiistiiiiiiiaiegi
izvršuje vse bančne posle obrestire vloge na viožne knjižice po 4°|0 na tekočem računu po dogovoru.
Kupuje in prodaja vrednostna papirje, devize In valute. Daje pred« ujme na vrednostne pap rje in blago. Dovoljuje stavbno In carin» ske kredite. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečko proti kurznl izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tuzemskih in inozemskih trgih.
Ustanovljena 1.1868
Podružnice v: Brnu,
Budjevicah, Iglavi, Krakovu, Lvovu,
Moravski Ostravi,
Olomucu,
Pardubicah,
Plznju,
Prostjejcvu,
Taboru,
na Dunaju,
I., Herrencjasse 12
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
iMjue čbz tntwirpu v New-York in čez
ter se rada vileležaje s svojim kapitalom na dobrih in napredujočih industrijskih podjetjih. Brzojavni naslov: Živnostenska Trst.
e proga
Na naših parnikih «Finland», «Kroonland», »Vaderland», «Zeeland», „Lapland", „Atenonii-na", „Maniton", „Gothlaud", „Marquette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborila hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožiija 7 dni.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez ICanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Mnogokrat odlikovana
Mnogokrat odlikovana,
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečnstiti duhovščini v naročila na
Franc Dolenc
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvali in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od
kolodvoru na levo pred znano gostil «Starem tišlorju» 188
Telefon štev. 16
Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbenotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s stroj-nim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.
Telefon štev. 16
Leta 1873. ustanovljena delniška družba
Ai'éi
Wfcitf ti MHS,
HERDEROEO
KOnVERZHCIJSKI
To delo ustreza s svojimi bogato ilustriranimi osmimi zvezki po sodbi sploSne kritike vsem zahtevam. Popoln Jc, priročen, zanesljiv, cen in nadomešča za K 120— Se enkrat tako drage leksike. Dobavljamo te krasne zvezke franko brez pribitka proti mesečnemu plačilu Krasna brošura zastonj.
B. Herder-leva zaloga. Dunaj I.
3318 10-1 Wollzeile 33.
HfljnovelWvlniisiQSOvlrjr'
G. F. Jprtseh m
prrt In silni Ca!ko-slovcntkl oglaševalec gljsivlrjev In trjtvcc
v Ljubljani, Poljanska cesta 13
priporoča glasovirje, planine, harmon je nepre-sežne v dobri Kakovosti glasu in solidni sestavi edinole slovanski izdelki od 450 K vifijc, harmoniji pu od 150 K višje. Vsa v to stroko spadajoča popravila, kakor tudi uglaSevanja vseh sistemov glasovirjev izvrSuje po jako nizkih brez-konkurenčnih cenah. Imenovana tvrdka vzame stare glasovirje v račun za najvišjo ceno, ako se pri nji kupi nov glasovir. Za vsak pri njej kupljeni instrument jamči imenovana tvrdka 10 let. »Glasbeni A\atici" in drugim slov. zavodom uglaSuje glasovirje edinole
koncesionlrana tvrdka Ml
Perje za postelje in puh
2587 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno Izvršujejo.
Pozor!
Ker se od gotovih, brezvestnih prodajalcev premoga prodaja neki manj vredni premog za SenfianSki (kanneljsk!) premog, izjavljamo tem potom, da stane naš originalni SenfianSki &kanncl|skl) premog 50 kg K 1*20 na dom postavljen, na kar naše cenjene odjemalce opozarjamo in izjavljamo, da bodemo proti tej nesolidni konkurenci sodnijskim potom postopali.
Vsa cenjena naročila na debelo in na drobno, prosimo odslej na spodaj označeni naslov, eventualno na naše gg. zastopnike trgovce v Ljubljani.
v LJubljani, Selenbnrgova ulica štev. 7.
I. nadstr., soba št. 5.
3375
Ü

Zaščitna znamka „Sidro"

Llniment. Capslcl comp.
i MiHstel u Uri-Pili-Eiieler
je splošno priznano kot izvrstno bol blaHujoCe In odvodno mazilo pri prehlajenjo Itd.; cena 80 v., K l-40 in K 2-— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljah z naso zaSčitno znamko „Sidro" potem se je gotovo prejel orig. izdelek. Dr. Richterjeva lekarna pri ,,zlatem levu" v Pragi. Elliabetna cesta tev. S nova.
■fl
m

A
3332
so vendar najboljše! Dobe se povsod!
St. 19699.
RAZPIS.
Za trebljenje in zavarovanje potoka Radomlja v občinah Lukovica in Prevoje, polit, okraj Kamnik, potrebna na 13.350 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali tudi pavšalnega zneska naj se predlože do 26. novembra ti. ob 12ih opoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovanc s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje trebljenja in zavarovanja potoka Radomlja v občinah Lukovica in Prevoje, politični okraj Kamnik".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali v pupi-larnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deže ni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu.
Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 12. novembra 1910.
3343

Naznanilo preselitve,
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici, osobito pa pre-častiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom si usojam najvljudneje naznaniti, da sem premestil svojo
umetno mizarsko obrt
iz Wolfove ulice štev. 8
v lastno hišoT Kolodvorska ulica št. 8
Na tem novem obrtovališču sem svojo delavnico opremil z najmodernejšimi stroji z električnim obratom ter morem vsled tega vsakomur postreči najtočnejše in natančno po cenjenem naročilu v poljubnem slogu ali obliki.
Prlporočujoč se nadaljnji cenj. naklonjenosti svojih p. n. odjemalcev bilježim velespoštovanjem
3333 3	Hnton Rojina.
&
A
i zahteva odločno, da kupite blago za
moško in žensko obleko naravnost iz tovarne v lastno korist
Zahtevajte tedaj naše najnovejše vzorcc za jesen in zimo. Odreže se poljubna mera.
Prva šleska razpošiljalnica tovarniških izdelkov
„SUDETM"
Krnov III IJIgerndorf), Avstrijska Slezija.
Edina slovenska kisla voda
je po zdravniških strokovnjakih priznana
med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izfeorno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v lnomostu 1890 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.
Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine, pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene
Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo.	2921
Pno Hranisho podletie ¡9 umetno sicKlarstn in sllli« na šteli
Hogusta Hgnola, LmMjai»
Dunajska cesta St. 13 poleg „Figouca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojniStvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega
umetnega steklarstva In slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3314
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n, odjemalcem v ogled.
a* «n m* ® a» a» a* a» w 9 «i* m w M W »I» ® ® ® a» ® ® ® ® M © ®
3353
! zadeti frankov 400.000
se more



Zlatnino
v najraznovrstnejših, priznano okusnih vzorcih in po nizkih cenah za darila o priliki
Sw. HliEsEarcžaa
sc dobi pri zlatarju
I. V&CCfligt
Ljubljana, naspr. glavne pošte.
2714
I z nakupom turške srečke I
po 400 frankov. Plačljivo v 33 mesečnih obrokih po 9 K. Izključna igralna pravica že po plačilu 1. obroka. - 6 žrebanj na leto. ---
£ ®
Fotografski umetni zavod ~
Futf. Berthold
v Ljubljani, Sodna ulica št. 11 X X X X«X«X XXX
© A
Bližnje žrebanje 1. decembra 1910. — Dobavnice na porenjo srečko, ki jih izdaja c. kr. prlv. banka in menjalnica d. dr. »Merkur« po
izvirnih cenah pri:
Banki E. Hamnicr, Gradec, Aimenstr. 13,

«T*
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajo-čih naročil kakor: pove-č (vanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev 260S itd. itd.	52
2*«lMMiffl ® a* »IMIMMMM* )MMMulMlHM«oMoiIttM$$ «MHM*$ M
Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini. _



Modna trgovina Hnton Schusfer
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 7, Ljubljana.
Solidno blago.	nizke cene. 264i llzorci poštnine prosto.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, tirolski loden, flanela, parhent, platno, šifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
Zaradi prostora se prodasta
dva križeva pota
eden 100 cm za K140-—, drugi 150 cm poprej K 500-—, sedaj za K 320 — pri FRANC TO-MflNU, podobarju in pozla-tarju, Valvazorjev trg št. 1. 3007	Ljubljana.	i
rst
s
nasg
m
M. lekarna pri .Mariji Pomagaš'
M. LE1ISTEK
Ljubljana, Resljeua cesta l
zraven cesarja Franc Jožeia jub. mostu
priporoča ob sedanjem Času za jemanje najboli pripravno, pristno, Cisto in sveže
Dorševo med. ribje olje S£ °
steklenica 1 K, večja 2 K.
Tanno-Ghinln tinktura za lase, iffiss .
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici lil z rabilnirn navodom 1 K.
Slovita Melusine ustna in zobna voda SKS
no proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz j: ust. - Steklenica 1 K.	3092
Zaloga vseh preizkušenih domaČih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat. ^
Hotel Tratnik
„Zlata kaplja"
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
v bližini kolodvora.
2072
¡>epe zračne sobe. - Priznano fina kuhinja. - Bzborne pijače. - Nizke cene. - Lepi restavracijski prostori.
se sprejme	3355 (2)
v večjo trgovino z mešanim blagom v večjem kraju. Zahteva se veselje do trgovine in primerna šolska izobrazba. Pojasnilo da slavno upravništvo „SLOVENCA".
Ogromni denar prihranite!
Pri nakupu manufakturnega blaga, ako kupite sedaj v trgovini
I. Grobelnik-a
Ljubljana, Pred Škofijo
Ker opustim že koncem 1.1. svojo trgovino, se bode
od 7. novembra 1910 naprej
vse manufakturno in modno blago, veliko sukna in raznovrstne tkanine oddajalo
globoko izpod navadnih cen.
Ne zamudite prilike! Vse blago je prosto ogledati, nikdo ne bo siljen kupiti.
hripavost, katar in zasliženje, oslovski in
dušljivi kašelj nič druzega, kakor fino dišeče:
Kaiserjeve pe Karamelo s ssssl
Pozor!
3258
Za gosp. trgovce, krojače in šivilje je prilika, večje partije po izvanredno malih cenah nabaviti!
lini mlin v Domžalah
ončar, Ljubljana
Centralna nisarna in skladišče: Veoova ul. 6.
Telefon interurb. St. 129.
Telefon interurb. St. 129.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti, otrobe in druge mieuske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter Gruden & Komp., Stolni trg 9.
■ RQnn notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov HM JjUU in privatnih oseb dokazuje gotov uspeh. HH Zavoj 20 in 40 vinarjev. Ovojček 60 vinarjev.
Dobi se: Ljubljana, lekarne: Trnkoczy, Sušnik, Piccoli, Leustek, Bohinc, Cižmar; drogerije: Kane, CvančaraUAdrija"). — Lekarne: I'irk, Idrija; Berginan Novo mesto; Andrijaneič, Novo mesto; Hus, Vipava; \Vacha, Metlika; Roblck, Radoljica; Brilli, Litija; Savnik, Kranj: Baccarik, 1'ostojna; Močnik, Kamnik; Burdich, 9Qg2 škofja I-oka; Koblek, Tržič; Koželj, Jesenice. ^

Za Božič 1910!
New-York In London nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddativso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sein izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
K 14 40 in sicer:
6 kom. najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško klin jo; ft koin. amer. pat. srobr. vilic iz enega komada; j 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavinlh 2lic; I kom. amer. pat. srebrno zajemalnlco za juho; I
1	kom. amer. pat. srebr. zajemalnlco za mleko; b kom. ang. Viktoria čašlc za podklado;
2	kom. elegantnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfinejša sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo K 14*40. Vseh ¡«n 12 predmetov je poprej stalo K 80— ter ji je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni K 44 . Amerlčansko pat. srebro je znano, je skoz iiskozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-trt inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, Kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladno kot prekrasno
božično darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v A. Hirschberg-a eksportnl hiši amer. pat. srebrnega blaga
na Sinil II., EBir.tirandstrasse !S S. l. Telefon 1459?.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošljc. — Čistilni praSek za njo 20 vin. — Pristno le z zraven natis- - « » njeno varstveno znamko (zdrava J?t*.
kovina), — Izvleček iz pohval, pl- ^ sem: Bil semspošiljatvijo krasne
qarniturc jako zadovoljen. Ljub- «O 9 ^ liana. Oton Bartusrh, c. kr. stotnik ^ v 27. pešpolku — S pat srebrno rmi* garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Kžoanc-dekan v Mariboru. — Ker je vaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim^ da mi poš" ¡jote še eno. Seut Pavel pri Preboldu. Dr. Ka-milo BOlim, okrožni in tovarniški zdravnik. — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Mihael Kovačevlč, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, 22. oktobra 1901.	3108
c. kr. zapriseženi izvedenec in učitelj „Glasbene Matice".
Ljubljana, Kongresni trg štev. 13,
(poprej Gradišče štev. 11.) Prva, najstarejša, največja in edina domača ivrdka vseh glasbenih instrumentov, strun, (tudi specialitet» in muzikalil. N ijraznovrs nejša izbira in najccnel. izposojevalnica prvovrstnih klavirjev in harmonijev.
Prodajn na najmanjše obroke - Ugodna zamena. - tO letno jamstvo- - Generalno zastopstvo dvorne in komorne tvrdlie Czapka, Rosler, Stelzhammer, Hflizl &
Heitzman, Manborg, Horm;el in or. Popravila ln uglaševanja vseh glasbil sprejema najceneje - Vsak instrument moje zaloge je naiskrbnejie preizkušen.
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkuene in pohištuene opraue, spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno žiuo in ugašeno se dobi pri
kamenarskem mojstru
:: Ljubljana:: H&i®duorska ulica :::
•	co»
•	ca
KONGRESNI TRG 19 repistrovana zadrupa z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak d e I a v n i k od 8. do	m l| 01 b r e z o d b 11 k a, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K
12. ure dopoldne in |ih obrestuje-- = pO |2 |o čistih 1 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druqe hra-
nilnične knjižice se sprejemalo kot cjotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svoiiin članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 letih (90 mesecih ali 390 tednih, v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice iii menice
Od 1. januarja 1911 obrestovale se bodo hranilne vloge po 43 40/0
Dr. Fr. DolSak I. r.,
zdravili* v L|uu>iain poupiuiisednlk.
Prelat A. Halan
predsrUiiiK.
lianoulk 1. Sušnlk 1. r.,
p.mpreilsei:nM.
m