NI ¦ M       H ?*
o>lam m<o
-^ ¦ ¦   ™    ~ «m»
$11 »mP>
OBMOČNA ENOTA KRŠKO
Zaradi organizacijskih in formalnih zadržkov smo vam tudi^prT<5tsdc
iočo številko Našega glasa prisiljeni podariti!
Št "7 • Leto XV • 8. 4. 1994 • Poštnina plačana pri pošti Krško
Videm papir bi lahko uspel.
ČE BI VSI IZPOLNILI S POGODBO PREVZETE OBVEZNOSTI
V svetu so se namreč za papirničarje iztekli katastrofalni časi in pričenja se vzpon - ali je Slovenija tudi svet?
Krško, 31. marca -Tako nekako bi lahko strnili sporočilo z današnje tiskovne konference, ki jo je sklicalo vodstvo Videm papirja. Izteka se leto dni, odkar je vodstvena skupina na čelu z direktorjem ing. Jožefom Cerletom prevzela vodenje tovarne, ki jo je ustanovil Sklad za razvoj. Zaradi obljubljenega denarja, ki ga niso dobili, je tovarna ponovno v težavah in pred odstopom vodstva.
V omenjenem letu dni je Cer-letova ekipa spravila v pogon PS 1 in z dosežki njegovega obratovanja so zadovoljni, saj večino njegove proizvodne prodajo v Nemčijo. Uspehi in prodana proizvodnja so tudi na drugih papirnih strojih, a samo na PS 1 so v tem času razvili devet novih proizvodov, s katerimi so se prebili v višji cenovni razred. Jože Cerle: "Zaustavitev tega stroja je kriminal, ker povzroča verigo različnih škod, pa vendar smo morali v lanskem letu proizvodnjo na njem zaustaviti kar nekajkrat. Ob sklenitvi pogodbe o najemu je Videm papir (januarja in februarja '93) prejel za 6,3 milijona DEM posojila, s katerim
naj bi ohranili njegovo poslovanje. Neredno vračanje tega posojila (gre za obveznosti med skladom in Ljubljansko banko d. d.) je pripeljalo do blokade žiro računa Videm papirja in ta je moral nadaljevati poslovanje preko by-pass podjetja Papir Črnomelj. To je razburilo poslovne partnerje  in  povečalo stroške
poslovanja. Videm papir je Službi družbenega knjigovodstva prijavil 8,2 mio DEM izgube. Podjetje se je prebijalo iz enega dvomesečnega obdobja v drugo. Za toliko smo namreč dobivali denarja, škoda zaradi zaustavitev, ki so sledile finančnim težavam, je naredila svoje. Prispevala je 40-odstotni delež k
Danijel Oštir, direktor proizvodnje, Jože Cerle, direktor podjetja, in Jožica Stegne, finančna direktorica. Jože Cerle: "Ni bistvo v vprašanju, komu je v prid, da Videm papir ne splava iz težav, ampak komu je sploh do tega, da splava. Pri tem ne kaže prezreti tako sprememb v politiki kakor tudi ne obrobnosti naše regije in tovarne v njej. Zato ne vidimo več smisla v zavajanju delavcev in podaljševanju agonije. Bo pa naša zaustavitev gotovo udarec socialnemu miru v Posavju."
izgubam in ostali so dolgovi večjim dobaviteljem surovin - ob poroštvenih izjavah lastnika. Če pa bi vsi udeleženci izpolnili obveznosti, ki so jih prevzeli, bi vodstvena ekipa lahko uresničila svojo napoved o uspešnem poslovanju."
Cerle in njegova skupina se zavedajo, da so tudi sami podcenjevali težave ob začetku poslovanja, saj so samo zaradi nepredvidenih zapletov s skladom na startu bili ob 660 tisoč DEM, plan prodaje so uresničili le 90-odstotno ... Sklenili so, da tako več ne gre. Jože Cerle je danes podpisal nadaljnje odločbe o dvomesečni zaposlitvi 640 delavcev. Skoraj toliko tudi še lahko zdržijo s tistim, kar imajo na voljo. Če se v tem času odnosi in predvsem redni dotok obljubljenega denarja za obratni kapital ne uredijo, bo celotna vodstvena ekipa odstopila. Jože Cerle: "Zavedamo se, da to lahko zveni tudi kot izsiljevanje, zavedamo pa se tudi, da je nesmiselno tako dalje životariti na obroke in si, ne po lastni krivdi, nabirati izgubo ter zavajati delavce." (Ika)
Mirna roka in dobri živci Dejana Županca
S svojimi 585 krogi bi bil med člani že petnajsti
Za začetek pa bo (upajmo) k še boljšim rezultatom pomagal tudi pravi strelski jopič
Krško, 5. aprila - Saj ne, da
bi bilo že narejeno, a krški župan Danilo Siter je le obljubil, da se bodo v občini zelo potrudili in skušali zbrati sredstva, potrebna za nabavo takega jopiča. To je eden konkretnih iztržkov, ki sta jih strelski tekmovalec (mladinec) Dejan 2upanc iz leskovške-ga društva SOP Novoline in njegov trener Jože Arh uspela doseči na slovesnem sprejemu, ki ga je župan danes organiziral ob Župančevi osvojitvi sedmega mesta na evropskem prvenstvu v Strassbourgu (3. marca).
Sprejema so se udeležili tudi predsednik izvršnega sveta Herman Kunej, predstavniki krajevne skupnosti Leskovec, sponzorja (SOP Novoline), občinske Športne zveze in novinarji. Trener Jože Arh je povedal, da Župane trenira že osmo leto, da kot tekmovalec med pionirji ni bil kdove kako uspešen, da pa kot mladinec zadnje leto in pol dosega dobre uspehe s standardno zračno puško. Po uvrstitvi na evropsko prvenstvo je imel za priprave na voljo dva meseca, vmes je tudi zbolel in Arha je že kar malo skrbelo, saj se je bolezen potegnila tudi v čas med prvenstvom. Jože Arh: "Med tekmovanjem je bil bolan, bolel ga je vrat, a pokazal je silno borbe-
nost. Tudi Rajmond Debevec je izjavil, da tako borbenega strelca še ni videl." Sicer pa je za Županca po Arhovih besedah značilno, da dosega najboljše rezultate na najtežjih tekmovanjih. Na treningu je sposoben doseči tudi po 590 krogov. V Sloveniji je konkurenca med mladimi strelci sila velika, pet ali šest mladincev je približno enako dobrih in potem odločajo le močni živci.
Seveda pa prinašajo dobre uvrstitve za klub ne le slavo, pač pa tudi težave: čedalje več je potrebno denarja za tekmovanja, opremo in še kaj. Klubski funkcionarji zalagajo svoj denar, Športna zveza podpira sistem množičnosti, najboljši pa so prikrajšani. Puške se zaradi veliko treninga (enkrat do dvakrat dve uri dnevno) dokaj hitro obrabljajo, treba je vabiti in organizirati turnirje ter hoditi na tekmovanja drugam. Ob zamenjavi Dejano-ve puške je treba misliti še na nakup malokalibrskega orožja, saj je običajen način tekmovanja v kombinaciji obeh orožij in ker Dejan nima priložnosti trenirati obojega, je pač obstal le pri zračni puški. Strelivo ni dobro vsako, ker mora biti prave gra-mature, in še in še. Celo strelišča pravega ni in Jože Arh je izrazil
pobožno željo, da bi ob gradnji novega srednješolskega centra v Krškem našli prostor tudi za strelišče. Vse to je splet okoliščin, s katerimi se srečujejo Žu-pančev trener in nekaj klubskih funkcionarjev in ki v končni fazi vplivajo na tekmovalne dosežke. Kaj pa Dejan Župane? Pridno trenira, hodi v četrti letnik tehnične gradbene šole v Novem me-stu, rad bi nadaljeval študij na
arhitekturi, Arh je že poskrbel za možnost treniranja v Ljubljani, redno obiskujeta Rajmonda De-bevca in se z njim posvetujeta ... In dosegata rezultate, pa naj stane, kar hoče! A to ni vse. Le-skovško strelsko društvo je polno pionirk in pionirjev, izmed katerih se bodo mnogi še lahko razvili v imenitne tekmovalce. (Ika)
Kolesarji, pozor!
Kolesarsko društvo MASTER TEAM iz Krškega prireja kolesarski sejem, in sicer 16. aprila 1994 med 9. in 13. uro na parkirišču Gasilskega doma v Krškem.
Naprodaj bo nova in rabljena kolesarska oprema ter kolesa vseh vrst. Lahko boste tudi zamenjali ali prodali svoje rabljeno kolo.
LETO DNI JE MINILO
Tiho, skoraj neopazno je minilo eno leto od uvedbe stečaja podjetja Videm. Ta nekdanji papirno-celulozni gigant in paradni konj slovenskega in krškega gospodarstva se je zrušil kot hiša iz kart. In ne samo ta, krški gospodarski čudež, včasih četrti v Sloveniji, je sedaj na repu lestvice slovenskih občin. Potrditev tega so tudi dolgi seznami nezaposlenih v enotah zavoda za zaposlovanje. Na tem prostoru nastaja pravi slovenski jug. Bedne delavske plače ne zadostujejo več za golo eksistenco, kljub uradni statistiki nam je to življenje brez inflacije vsak dan dražje. Življenjska košarica stane vse več in več, plače pa stojijo.
Ampak vrnimo se k usodi Vidma, bivših in preostalih vidmovcev. Pred letom in nekaj več, v času največje agonije Vidma, je takrat 1400-članski kolektiv deloval zelo enotno. Spomnimo se odhoda pred skupščino, protestnega shoda v Krškem, številnih zborovanj pred Delavskim domom in pred vhodom v tovarno. Spomnimo se tudi državnih in občinskih funkcionarjev, ki so nam stali ob strani in obljubljali, da bodo z nami do konca. In kaj se je potem zgodilo? Po scenariju, ki je bil narejen izven Krškega, so Videm razbili od znotraj, razbili so delavsko solidarnost, boj za preživetje je bil močnejši od etike. Lažne obljube o hitrem okrevanju Vidma, Sklad RS za razvoj, razne novokomponirane firme so razdelile zaposlene, usoda takoimenovanega presežka zaposlenih ni bila zanimiva za nikogar več. Usoda drobnega človeka in njegove travme, brezperspektivnost so bili elementi, na katere smo se morali navaditi. Bivši delavci so bili prepuščeni sami sebi.
Eno leto je minilo. Nad preostali del Vidma so se spet zgrnili črni oblaki. Namesto hitre okrepitve se je agonija nadaljevala. Obljubljenih dolarjev in mark ni bilo. 640-članski kolektiv je v negotovosti, proizvodnja in stroji skoraj da stojijo, država ne pomaga, vodstvo ponuja odstop. Spet so aktualni presežki takoimenovane delovne sile. Raznovrstni spiski so v obtoku, ljudje so spet številke brez imena in priimka. Strah za prihodnost, za preživljanje je spet aktualen. Vsi potihem upajo, da usoda bivših vidmovcev ne bo doletela ravno njih. A scenarij se odvija naprej. Najbolj eleganten način za presežke je zagotovo novi stečaj. Bližnja prihodnost bo pokazala, ali bo prišlo do njega. (Pilip)
Vino Brežice predstavilo FlTovo norost, Ccysal cele
IN PODPISALO GENERALNO SPONZORSTVO Z ATLETSKIH KLUBOM
Brežice, 6. aprila - Vino Brežice je na današnji tiskovni konferenci predstavilo nov izdelek iz svojega proizvodnega programa brezalkoholnih pijač, ki nosi blagovno znamko FIT. To je cola crvsal, šumeči napitek brez barve in z rahlo kokino aromo, ki je namenjen tako gašenju žeje kakor tudi strokovnemu ali ljubiteljskemu mešanju pijač.
FIT pa je tudi ime, ki ga bodo od danes naprej na svojih majicah nosili tekmovalci Atletskega kluba Brežice, saj je podjetje Vino iz Brežic vpričo novinarjev podpisalo pogodbo o generalnem sponzorstvu nad tekmovalci tega kluba. Več o obojem v naslednji številki Našega glasa. (Ika)
Preventivne cepljenje psov se je priiele
Brestanica, 5. aprila - Iz Veterinarske postaje v Brestanici smo prejeli obvestilo o razporedu obveznega preventivnega cepljenja proti živalskim kužnim boleznim. Od 5. aprila dalje poteka cepljenje proti steklini, ki je obvezno za vse pse, starejše od treh mesecev. Delavci brestaniške postaje se zavedajo, da poteka obveščanje nekoliko pozno, a zaradi organizacijskih težav niso mogli tega opraviti prej. Obvestila poiščite na krajevno običajnih mestih, (tka)
NAŠ CLAS IŠČE HONORARNE SODELAVCE
Če ste brezposelni, če radi delate z ljudmi in vam je pri srcu dinamično delo na terenu: pridružite se nam. Ustanavljamo tedenski časopis za Posavje in potrebujemo honorarne sodelavce za nabiranje propagandnih sporočil, oglasov in vsega ostalega, kar bi morda podjetniki, trgovci in posamezniki kar tako radi sporočili ljudem zato, da jih spremenijo v svoje kupce, stranke ali poslovne partnerje.
Potrebujemo tudi sodelavce za poročanje o dogajanju s terena. Če ste že od šolskih klopi sem prepričani, da ste neodkrit pisateljski talent, dokažite sebi, da ste to res. Poročajte za Naš glas o vsem, kar se pomembnega in (na videz) nepomembnega dogaja v vašem kraju.
Pokličite nas na telefon številka: (0608) 21 -868 ali nas obiščite na CKŽ 23 v Krškem. Dogovorili se bomo.
^
m&mMi.
NAŠ GLAS 7, 8. aprila 1994
DOMA IN PO SVETO
Ljubljana, 23. marca - Vladna komisija, ki jo vodi minister brez listnice Lojze Janko, je danes poročala premieru dr. Janezu Drnovšku o dosedanjih ugotovitvah o tem, da so pripadniki varnostnega organa obrambnega ministrstva ob dogodku v Depali vasi presegli pooblastila.
Ljubljana, 24. marca - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je državnemu zboru poslal predlog za zamenjavo obrambnega ministra Janeza Janšo in za novega ministra predlagal Jelka Kacina.
Kranj, 24. marca - Na tukajšnjem temeljnem sodišču so danes končali eno izmed težjih kazenskih zadev v zvezi z Elanom, v katero sta bila vpletena dva iz prejšnjega najožjega vodstva v podjetju. Nekdanji finančnik Pavel Koder je dobil skupaj tri leta in dva meseca zapora, nekdanji direktor Uroš Aljančič pa poldrugo leto zapora.
Sarajevo, Beograd, 25. marca - Skupščina bosanskih Srbov je na Palah zavrnila sodelovanje v muslimansko-hrvaški federaciji. Ugotovili so, da je z izstopanjem iz pogajanj Republiki srbski dejansko priznana državna samostojnost, in zahtevali, da se prekličejo sankcije proti Srbiji in Črni gori.
Sarajevo, 28. marca - Danes se je prvič po aprilu 1992 sestala skupščina Bosne in Hercegovine, na kateri sodelujejo tudi bosanski Hrvati.
Ljubljana, 28. marca - Z daljšo obrazložitvijo razlogov, ki so pripeljali do predloga predsednika vlade dr. Janeza Drnovška za zamenjavo obrambnega ministra Janeza Janše, se je začela izredna seja državnega zbora, na kateri naj bi to zamenjavo izpeljali, pred parlamentom pa so potekale demonstracije v podporo Janezu Janši.
Ljubljana, 29. marca - Po izvolitvi za novega obrambnega ministra je Jelko Kacin prevzel dolžnost od svojega predhodnika Janeza Janše. Pri predaji dokumentov in dolžnosti je bil navzoč tudi predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Jožef Kopše.
Rim, 29. marca - Na volitvah za dvanajsti parlament italijanske republike je zmagala koalicija treh desnoliberalnih strank, ki jo vodi Silvio Berlusconi. V poslanski zbornici je desnica dobila 366 od 630, v senatu pa 154 od 351 sedežev. Levica na čelu s PDS se je odrezala približno enako kot pred leti, hud polom pa je doživela sredina.
Bruselj, 29. marca - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je med srečanjem s svetom zveze Nato in ob navzočnosti njenega generalnega sekretarja Manfreda VVoernerja podpisal t.i. okvirni dokument Partnerstva za mir. Tako je naša država štirinajsta zunaj kroga članic Nata, ki so doslej podpisale to pomembno listino.
Ljubljana, 31. marca - Vlada je potrdila nove cene nekaterih naftnih derivatov, ki začnejo veljati s 1. 4. 1994.
Ljubljana, 31. marca - Odkupna cena mleka bo od 1. aprila višja za 5,85 odstotka. Namesto dosedanjih 30,1 tolarja za liter mleka s 3,6 odstotka tolšče, k čemur je država dodala še 1,54 tolarja nadomestila, bo zdaj nova izhodiščna odkupna cena 31,86 tolarja za liter.
Ljubljana, 31. marca - Člani sveta Liberalne demokracije na seji, na kateri so obravnavali eno samo točko - oceno politične situacije v Sloveniji, niso sprejeli povsem jasnega odgovora na predlog krščanskih demokratov o sestavi vlade le iz LDS in SKD oziroma po izločitvi Združene liste socialnih demokratov iz koalicije.
Ljubljana, 1. aprila - V vladnih prostorih sta se sestala premier dr. Janez Drnovšek in ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar.
Rim, 3. aprila - Velikonočna nedelja je potekala v znamenju pisanic in poslanice papeža Janeza Pavla II., ki je tako kot vsako leto ob tem času naslovil velikonočno poslanico z balkona bazilike sv. Petra v Vatikanu.
PREJELI SMO:
Pobuda predsedniku Skupščine
občine Brežice in predsednikom
vseh političnih strank v občini
Spoštovani!
V času od 24/2-1994 do danes je bila trikrat sklicana 30. seja vseh zborov Skupščine občine Brežice in do danes je sprejet le dnevni red, kar kaže na to, da vsebina te seje nima velike politične podpore.
Drugi razlog pa je morda v splošni kritiki delegatov. Večkrat doslej je namreč predsednik SO Brežice g. Teodor Oršanič kritiziral tega ali onega delegata, ki je manjkal na seji ali pa moral predčasno oditi. Ali so res za nesklepčne seje krivi le delegati, ali ne zadene del krivde morda tudi predsednika in vodstvo skupščine, ker ni razpisalo nadomestnih volitev in se pogovarjalo z delegati, ki v bistvu bojkotirajo seje skupščine. Veliko število izvoljenih delegatov je že zdavnaj prenehalo hoditi na seje. Se je morda vodstvo skupščine vprašalo, zakaj?
Danes res ni čas za razmislek o nadomestnih volitvah, zato pa po moji oceni tudi ni upravičeno kritiziranje tistih delegatov, ki dokaj redno hodijo na seje, včasih pa vendar imajo objektivne ali subjektivne zadržke in ne morejo priti.
Ker očitno ni volje delegatov, da se zaključi 30. seja skupščine in da ne bom prihodnjič med tistimi, ki jim bo izrečena kritika, predlagam predsedniku g. Teodorju Oršaniču in predsednikom vseh političnih strank v občini, da se odločimo za sklic 31. seje vseh zborov SO Brežice, na kateri bi obravnavali le dve točki: rebalans proračuna občine za leto 1993 in proračun za tekoče leto ter sprejeli dogovor o načinu uresničevanja le-tega po 30. aprilu, ko bo po sedaj veljavni zakonodaji in ustavni ureditvi prenehala legitimnost delovanja sedanjih občinskih skupščin in po mojem osebnem prepričanju tudi legitimnost nadaljnjega delovanja izvršnih svetov.
Sklad za dekomisijo Jedrske elektrarne
Proti nevarni avanturi prepuščanja krške nuklearke
njenemu staranju, muhastim zunanjepolitičnim odnosom s solastniki na Hrvaškem in za preprečitev medgeneracijskega spora, ko bi naši otroci ugotovili, kakšno demonsko kukavičje jajce so dobili
Krško, 1. aprila - Že 21. decembra lani je bil v Poročevalcu objavljen predlog zakona o Skladu za dekomisijo Jedrske elektrarne Krško. Vložili so ga Branko Jane, poslanec LDS iz Posavja, Jože Lenič, Franc Li-poglavšek in Franc Avberšek. Na zapoznelem marčevskem zasedanju državnega zbora (ki bo aprila) bo zakon v prvem branju in če bo sprejet, bo elektrika dražja za 2 %.
Pogovarjamo se z Brankom Jancem: "Na sejah odbora za infrastrukturo in okolje ter za gospodarstvo (pri državnem zboru) in za regionalni razvoj (pri državnem svetu) je naš predlog zakona dobil podporo. Bistvo zakona pa je, da nameravamo z njegovo pomočjo zbrati sredstva, potrebna za razgradnjo krške nuklearke. Dekomisija pomeni tako razstavitev (razgradnjo) kot tudi dekontaminacijo celotne lokaci-
je, kjer je nekoč stala jedrska elektrarna." Ideja je nastala pri obravnavi memoranduma za letošnji proračun, ko v dokumentih ni bilo rešeno vprašanje zapiranja in dekomisije NEK. Do devetdesetega leta so Zeleni Slovenije hoteli radikalno zapreti NE, vendar je bil Jane ves čas
prepričan, da bi bilo tako zaprtje, brez predvidene dekomisije, nevarna avantura.
"Naš predlog rešuje dva ključna problema: odgovornost za spravilo nuklearke prestavlja na meddržavno raven dveh solastnikov, Slovenije in Hrvaške, sedaj, ko je še čas, ker je objekt še živ in potreben. Hkrati preprečuje spor med generacijami, saj bodo vse tisto, česar danes ne bomo storili mi, morali plačati naši zanamci. Naše otroke bomo obvarovali 'kazni', da bodo morali zbrati med 500 milijoni in eno milijardo nemških mark, potrebnih za dekomisijo," pravi Branko Jane. Pri tem pa se zaveda, da izkušenj z zapiranjem NE v svetu nimajo nikjer, zato je o natančni ceni zelo težko govoriti. Bistvo predloga v zakonu je, da naj bi sredstva vključili v ceno elektrike, proizvedene v nuklearki. Dekomisij-
ski "pribitek" k ceni elektrike bi bil 0.004 ECU (1 ECU = 2 DEM) in s tem bi letno zbrali 30.000 DEM. Sredstva v skladu so strogo namenska, njegov sedež naj bi bil v Krškem. Sredstev, zbranih v dekomisijskem skladu, ni mogoče nalagati drugam kot v prvorazredne državne vrednostne papirje in depozite. Sklad bo vodil direktor, imel bo upravni odbor, v katerega bo tri člane imenovala vlada, enega Banka Sovenije, predsednika pa bo postavljal državni zbor.
Branko Jane pravi, da naj bi bil zakon sprejet do konca letošnjega junija, tako da bi do konca julija lahko že uredili začetek zbiranja denarja. Po izračunih naj bi se maloprodajna cena elektrike v Sloveniji dvignila za 2 %. So pa v tem skladu predvidena tudi sredstva za ureditev odlagališča radioaktivnega odpada. (Ika)
Renta nima nič skupnega s skladom za dekomisijo
Kaj bo i rento po reorganizaciji občin?
Jamstvo mora prevzeti država, saj bo jedrska elektrarna v Krškem jedrski objekt še dolgo potem, ko ne
bo več elektrarna
Krško, aprila - Potekel je rok za pripravo podzakonskih aktov za odškodnine in nadomestila za razvrednoteno okolje po zakonu o varstvu okolja. Treba je jasno in glasno povedati, da odškodnina je t. i. renta in da renta nima nikakršne povezave s skladom za dekomisijo nuklearke. Tudi pri renti so pripravljalci zakona predvideli ostre omejitve. Do sredstev iz rente imajo pravico samo neposredno prizadeti prebivalci in lokalna skupnost.
Branko Jane, poslanec v državnem zboru Republike Slovenije: "Neposredna nadomestila za prebivalstvo so subvencije v cenah električne energije, in sicer v sorazmerju z oddaljenostjo posameznega porabnika (go-
spodinjstva) od nuklearke, delni odpis davkov iz kmetijstva, iz premoženja in delna nadomestila (zmanjšanje) plačil individualnih lastnikov v sklad stavbnih zemljišč. Ta sredstva bi po mojem mnenju morali nameniti tudi za razvoj področja družbenih dejavnosti." Jane se zaveda, da električna energija, pridobljena iz jedrske elektrarne, več ne bo najcenejša, kot je to uradno veljalo doslej, prepričan pa je, da tudi ni nujno, da vsi stroški, ki jih nuklearka na tak ali drugačen način povzroča, padejo na nas, ki živimo v njeni soseščini.
Samo po sebi se seveda postavlja vprašanje, kako se bo predvidena reorganizacija lokalne samouprave odrazila v pravicah do sredstev iz rente. To po-
meni, da bo po reorganizaciji lokalne samouprave do subvencij upravičena samo mestna občina Krško in tisti, ki živijo v bližini jedrske elektrarne. Ne glede na to, v kateri občini živijo. Jane je prepričan, da je pogajalec za iz-boritev zgoraj zapisanih pravic trenutno lahko samo občina Krško in njeno vodstvo. Doseči bi morali, da se plačevanje rente začne od 1. januarja 1994, in izboriti poseben status v odnosu do krške nuklearke. Po zakonu je namreč odškodnino dolžan
plačevati onesnaževalec, in to elektrarna je. Res pa je tudi, da je elektrarna sestavljena iz dveh delov,   elektroenergetskega,   "¦
ga ima vsaka elektrarna, in pogonskega Reaktorja}, ki pa je jedrski objekt in ki bo obstajal še desetletja po prenehanju proizvajanja električne energije v Krškem. Zaradi časa, ko se za nuklearko ne bodo zanimali porabniki električne energije, mora jamstvo za plačevanje odškodnine in zbiranje rente prevzeti država. (Ika)
Delegati smo bili izvoljeni na prvih demokratičnih volitvah spomladi leta 1990, in sicer za dobo štirih let. V nasprotju z demokratičnimi načeli v evropskih državah in veljavno ustavo v Republiki Sloveniji bi bilo, da bi nekdo v imenu volivcev sprejel odločitev o morebitnem podaljšanju mandata delegatov sedanjih skupščin. Odgovornost za neustavno stanje, ki bo trajalo do konstituiranja novih lokalnih občin, bo moral prevzeti državni zbor Republike Slovenije, ki ni pravočasno sprejel ustrezne zakonodaje za izvedbo lokalnih volitev.
Ker vem, da nekateri še vedno upajo, da bo prišlo do podaljšanja mandatov sedanjim skupščinam, Vam sporočam, da se nam čas za sprejem rebalansa proračuna in sprejem proračuna za leto 1994 resnično izteka, saj bomo nekateri delegati dosledno spoštovali voljo volivcev, ki so nam dali mandat za 4 leta, zato se ne mislimo po izteku tega roka več udeleževati sej sedanje skupščine občine Brežice.
Javno pozivam vse delegate, da si rezervirajo čas za 31. sejo vseh zborov SO Brežice, ker gre resnično za pomembne odločitve in razjasnitev porabe določenega proračunskega denarja. Po sprejemu rebalansa za leto 1993 in proračuna za tekoče leto pa bomo morda zmogli toliko volje in moči, da končamo tudi 30. sejo vseh zborov SO Brežice.
Za razmislek pa še to. Prepričan sem, da danes ni modro sprejemati odločitev, ki bodo finančno obremenile nastajajoče nove občine, zato bom glasoval proti potrditvi javnega dolga, proti ustanovitvi agencije za šport in podobnim zadevam, ki bodo v startu obremenile tudi tiste nastajajoče občine in davkoplačevalce, ki od porabe proračunskega denarja za te namene ne bodo imeli ničesar.
Upam, da lahko takšno razmišljanje dobi podporo večine političnih strank in delegatov v skupščini občine Brežice.
S spoštovanjem in lep pozdrav!
Tomše Ivan, delegat Zelenih v DPZ SO Brežice
Okrožno sodišče v Krškem bof
LDS s križcem in SKD sta stopili skupaj
Kljub prizadevanjem velikih strank v Ljubljani sta preprečili izglasovanje amandmaja Mihe Kozinca
Krško, marca - "Že pred drugim branjem zakona smo si v Krškem prizadevali za to, da pridobimo sedež okrožnega sodišča v naši regiji. Pri tem so nam k spremembi pomagala tudi prizadevanja občin Slovenska Bistrica in Ptuj. Že izglasovani predlog zakona o sodiščih je ministrstvo za pravosodje zavrnilo in vložilo svoj amandma, ki je predvidel ukinitev sedeža v Krškem.
Takrat so se dela lotili krški politiki. Danilo Siter in Andrej Martine (OO SKD Krško) sta pripravila vse potrebno gradivo in zbrala ustrezno argumentacijo, s katero so naši poslanci lahko pri tretjem branju utemeljili neupravičenost Kozinčevega predloga iz drugega branja. Krško je dobilo sedež okrožnega sodišča in sedaj je le še vprašanje, kje bo občina sodišču zagotovila potreben prostor.
Robert Kerin, tajnik OO LDS Krško in podpredsednik občinskega izvršnega sveta, ki je tudi aktivno sodeloval v akciji, je zadevo pokomentiral takole: "Gre za to, da smo zbrali člane naših strank, ki so se zmenili, da bodo skupno nastopili proti stališčem svojih paralel (velikih strank) v Ljubljani. Poslanski klubi naših strank v državnem zboru so svoje delo uspeli tako skoor-dinirati, da imamo sedaj sedež okrožnega sodišča v Krškem.
Po mojem mnenju je to vendarle dokaz, da lahko politične stranke kljub razlikam v izhodiščih vendarle stopijo skupaj in prispevajo k razvoju svojega okolja. Take sposobnosti poenotenja za skupni cilj smo lahko le veseli, saj bomo le tako uspešno zastopali krške interese v Ljubljani in se morda otresli svoje južnosti." (Ika)
NAŠ GLAS
NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izhaja štirinajstdnevno ob sredah - Izdaja: IND0K center Skupščine občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško, telefon/telefak: (0608) 21-868 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5, marca 1992, se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% . - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo,
NAŠ GLAS 7, 8. aprila 1994
SO Sevnica
Združitev dveh Dolenjih vasi
Sprejet letošnji občinski proračun
Občinski proračun za leto '94 znaša 629.272.000 SIT. Delegati se niso strinjali s tem, da bi zaradi lanskoletnega proračunskega primanjkljaja 37 milijonov proračunski porabniki mesečno dobivali po 6 % manj,
kot jim pripada.
Sevnica, 5. aprila - Na današnji seji sevniške občinske skupščine je bila glavna točka predlog občinskega proračuna in delegati so ga po dodatnih pojasnilih predsednika IS Jožeta Kovača sprejeli brez večjih pripomb. Sekretariatu za družbene dejavnosti je skupščina naročila, naj do 26. aprila ponovno preuči delitev sredstev za vzdrževanje dvoran in jih prerazporedi znotraj sredstev, namenjenih družbenim dejavnostim. Lanskoletni proračunski primanjkljaj pa bodo pokrivali iz skupnih proračunskih sredstev, in ne, kot je bilo predlagano, tako, da bi vsem porabnikom proračuna nakazovali za 6 % manj sredstev in tako omejevali njihovo dejavnost.
Osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega ter srednjeročnega družbenega plana (gre za gradnjo bencinskih servisov na več lokacijah v občini) so delegati sprejeli brez pripomb po enofaznem postopku. Pred sprejetjem pravilnika o osnovah
in merilih financiranja komunalnih objektov in naprav se bodo občinski sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja in predstavniki KS dogovorili glede operativnega plana ovrednotenja teh objektov. Odlok o komunalnih taksah pa bo sprejet, ko bo točno definirano, kaj so reklamne table in kaj table oz. panoji, ki ponujajo le obvestila.
Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Jeke je ob pojasnjevanju svojega poročila poudaril, da je svet glede na sredstva, ki jih ima na razpolago, opravil zelo veliko, a je še precej ostalo neuresničenega iz prejšnjih let, zato bo moral svet prenehati z delom, če se bodo stvari še naprej tako počasi reševale. Tudi obseg letošnjega plana se bo moral ravnati po omejenih sredstvih, ki so na voljo.
Skupščina je sprejela še informacije o izvajanju zakona o lokalni samoupravi, o javni razgrnitvi prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradira-
nega prostora (legalizacija črnih gradenj) ter o ukinitvi dežurne službe v lekarni Sevnica med tednom;   zaradi   racionalizaci|e
se bodo morali Sevničani v tem času preusmeriti na dežurno službo v krški lekarni. (B.B.)
Zasedanje SO Hršho
"Motiti se Je človežho"
"Kdor se moti, tudi greši, s tem pa nas ogoljufa," $o
menili delegati obrobnih KS, kijih sredstva proračuna
ne zajemajo v ustrezni oz. potrebni višini.
Kfšta^i
o osnirtku odloka o proračunu občine Krgkoza leto 1894 in progami) nalog Skfeda stavbnih: zertf]i$č za isto teto, delegati pa so oboje z večino sprejeti. Gierfe osnutka odloka o proračunu so največ pripomb Imefi delegati KS Zdote, Brestanica, Senovo, Koprivnica, Veli« Trn in Raka. Govor je bil predvsem o višini sredstev 23 Investicije, predvsem v ceste, vodovode, kuitume domove, pokopališča, mdiške vežice ip& De-
Sprejett so bili tudi ostafc:predlogi* inšpektorata o&Srt Brežice, Krško in &
riiso bite realizirane, evnega reda Za načelnika Medobčinskega raca je b& imenovan mag, Miroslav Mfcefn, §i pa Vida Zimsek, DipL pravnico Marijo ;et"'"
Referendumska območja v občini Sevnica
Krajani so se odločili, brez zapletov _____________pa ni Slo_____________
Na sevniškem območju naj bi se oblikovale tri nove občine, o usodi naselja Brezovo pa bo odločal državni
zbor.
Sevnica, marca - Po dokončani izvedbi zborov občanov so v sevniški občini sestavili zaključno poročilo in občinska komisija za reformo lokalne samouprave ga je posredovala državnemu zboru. Poročilo vsebuje predlagana referendumska območja, ki so bila določena na zborih. Meje referendumskega območja KS Šentjanž, Tržišče in Krmelj potekajo po mejah sedanjih treh krajevnih skupnosti, nova občina šentjanž-Tržišče-Krmelj pa naj bi imela sedež v
Krmelju. Po izvedenem usklaje-valnem postopku so se v treh naseljih novega referendumskega območja odločili za izločitev in priključitev v sosednja referendumska območja, in sicer: naselje Gorenja Stara vas (KS Tržišče) za priključitev k referendumskemu območju Škocjan (KS Škocjan - SO N. mesto je s tako odločitvijo seznanjena, ni pa odločitev usklajena z odločitvijo zborov občanov v njihovi KS); naselji Roženberk in Mali Cirnik (KS Šentjanž) za priključi-
tev v referendumsko območje Šentrupert (SO Trebnje), kar ni usklajeno z odločitvijo KS Šentrupert. Meje referendumskega območja KS Boštanj in Primož s predvidenim sedežem občine v Boštanju potekajo po sedanjih mejah krajevnih skupnosti.
Po usklajevalnih sestankih v KS Loka, Sevnica, Blanca, Za-bukovje, Studenec in Bučka so se v omenjenih KS odločili za referendumsko območje nove občine Sevnica, meje pa potekajo po mejah sedanjih KS. Za
izločitev iz tega referendumskega območja so se odločili v delu naselja Brezovo (KS Studenec), ki se želi priključiti KS Raka (SO Krško). Z neusklajenimi željami krajanov Brezovega so seznanili tako KS Raka kot tudi občino Krško, njihovi odločitvi pa nasprotuje KS Studenec. Komisija v poročilu opozarja, da tudi KS Raka nasprotuje priključitvi naselja Brezovo svojemu referendumskemu območju, in končno odločitev prepušča državnemu zboru. (B.B.)
Sevniški izvršni svet je še odgovoren za vso občino
o financiranju novih otojSin
Najprej pa o lokalni samoupravi: referendum (22. maja) bo lahko nekatere neusklajene zadeve v novih občinah nerazrešljivo zapletel, zato je potrebno temeljito usklajevanje
Sevnica, 24. marca - Sevniški izvršni svet je začel svojo današnjo sejo z razpravo o predlogu proračuna in z informacijo o izvajanju zakona o lokalni samoupravi. Proračun je zdrknil skozi razpravo dokaj neovirano, kar lahko pomeni, da so si njegovi pripravljalci vzeli dovolj časa za usklajevanje. Pri razpravi o lokalni samoupravi pa se je pokazalo, da so v nekaterih krajevnih skupnostih zadeve še vse preveč nedorečene, da bi lahko o njih konkretno poročali.
Občina Sevnica je velik del časa, namenjenega pripravam in razpravam o delitvah ter oblikovanju referendumskih območij, preživela v prepričanju, da hudih delitev pravzaprav ne bo. Zadnji tedni pa so zadevo nekoliko postavili na glavo: na eni izmed obravnav se niso mogli uskladiti niti glede izida ad hoc opravljenega referenduma med navzočimi na zboru krajanov. Nejasno zastavljeni vprašalniki so terjali dodatno raziskovanje, to pa je pokazalo, da si niti v isti hiši niso
edini o tem, v katero občino naj spadajo po novem. Tako smo vsaj slišali od poročevalca, ki se je rad ponudil, da pojasni zadevo skoraj do podrobnosti. Sicer pa je županja Breda Mijovič poročala o tem, da bodo v Boštanju, Sevnici in Krmelju sklicali usklajevalne zbore občanov, da bi se del krajevne skupnosti Brezovo rad priključil bodoči občini Raka in da je treba preveriti, ali je to volja vseh ali vsaj večine krajanov. Referendum, ki bo 22. maja, bo namreč zadevo temeljito zapečatil in nikakršno ponavljanje ne pride v poštev. Ni predvideno in tam, kjer bo odločitev volivcev presenetila ali bo drugačna, kot je bilo pričakovanje nekaterih, se znajo zadeve krepko zaplesti. Razrešiti jih ne bo mogel niti državni zbor. Zato je Mijovičeva opozorila, da je potrebno res temeljito usklajevanje sedaj, ko je še čas.
Sicer pa je nova lokalna samouprava na nek način vplivala tudi na sestavo letošnjega občinskega proračuna. Kot strošek se v njem pojavlja javna razsvet-
ljava in vzdrževanje ustrezne opreme, nedorečena je gradnja iz vzdrževanje lokalnih cest... Na posvetu so, po besedah Brede Mijovič, sicer Ljubljančani priznali, da je treba spremeniti sistem financiranja javne porabe in zmanjšati razliko med tistimi, ki imajo, in onimi, ki lahko komaj
dihajo, a vse preveč je še nedorečenega glede na to, da je referendum in reorganizacija občin tako rekoč tik pred vrati. Še primerjava: v najrazvitejših skandinavskih državah, kjer je lokalna samouprava najrazvitejša, porabijo zanjo 19 %, pri nas pa 4,2 % sredstev. (Ika)
Servis   hladilnih   naprav
Lapuh   Anton tel.:    (0608)31-126
Sp.    Stari    grad    65.    KRŠKO    6827P
Pivn lca
Pivnica APOLON vabi staro in mlado! Pivska klobasa, izbira med šestnajstimi vrstami piva in prijetna družba. To morate poskusita!
	
I NASTIA	V njem boste lahko izbirali moška in ženska svečana oblačila In še novost: izposojanje poročnih oblek Cesta 4. julija 121 Tel.: 0608/33-972
I *0;,tiqV^'	
	
Pravijo sicer, da vedo, kdo je s traktorjem zvit tole krajevno tablo a nekateri natolcujejo, da je bila zadeva narejena organizirano. To bi namreč lahko bil prvi korak k (napovedani) združitvi dveh Dolenjih vasi: oni pri Starem gradu in oni pri Artičah. (Ika)
SO Brežice
Sprejeli so le dnevni red
Brežice, 23. marca - Tudi v tretje ne gre vsakič rado. Brežiška skupščina namreč ni uspela zagotoviti sklepčnosti za že tretji sklic 30. redne seje vseh zborov oziroma je bila sklepčna toliko, da so po več kot enourni razpravi uspeli sprejeti dnevni red. Vse pobude za umik določenih točk
ne. pač pa so ga dopolnili s tremi točkami: informaci|0 o romski problematiki v občini Brežice, predlogom za spremembo odloka o ustanovitvi javnega podjetja Radio Brežice - v odlok so menda pozabili zapisati odgovornosti direktorja - in odlokom o ukinitvi javnega dobra. (B.B.)
z dnevnega reda so bile zavrnje-
Lokalna samouprava prvii, drugič....» stotli...
Razprav o novih občinah _____Se ni konec_____
Zavod za prostorsko načrtovanje je organiziral okroglo mizo na temo Lokalna samouprava v občini Brežice-jutri._____________________
Brežice, 29. marca - Zavod za prostorsko načrtovanje je predstavil ugotovitve, zbrane v elaboratu "Študija lokalne samouprave na območju občine Brežice", ki je služila za izhodišče pogovora. Študijo so izdelali Ema Cvetkovič, stud. geografije, Branko Blaževič, dipl. ing. grad., in Dušan Blatnik, dipl. ing. arh. Na okroglo mizo so bili povabljeni predsednik SO Brežice, predsednik IS SO Brežice, ki pa ni prišel, poslanec v državnem zboru RS Marjan Šetinc, vodja komisije za lokalno samoupravo pri IS SO Brežice, člani predsedstva in izvršnega sveta, delegati vseh zborov, predstavniki KS in strank v občini Brežice. Predstavniki KS so obrazložili odločitve o določitvi referendumskih območij, ki so jih sprejeli na zborih občanov, in poudarili, da se vsi zavedajo, da bodo živeli tako kot do sedaj -nič boljše, prej slabše. Okrogla miza se je končala s pozivom, da je treba do referendumskega odločanja še enkrat premisliti o vseh dosedanjih odločitvah, kajti, kot je poudaril direktor Zavoda za prostorsko načrtovanje Dušan Blatnik: "V velikosti je moč, saj se s tem pridobijo večje kompetence s strani države." Vendar pa se čas počasi izteka oz. se je že iztekel, zato postaja ta zadeva "sarkastična, ne komična". (Gaiex)
NA KRATKO S SEVNIŠKEGA IZVRŠNEGA SVETA 14. NARCA:
Odstrel gramoza v sevniški občini
Krajevne skupnosti bodo dobile sredstva za odstrel peščenih agregatov po ključu. Glede na to, da na črno nihče izmed izvajalcev več ne upa organizirati odstrela, ostajata praktično samo še dva peskokopa, zato bodo krajevne skupnosti (ali bodoče občine) lahko črpanje gramoza iz njiju uskladile in skupno organizirale. Potreben pa bo denar za prevoze.
Lokalne ceste« geodetska oprema in se kaj
Odbor za kmetijstvo bo pripravil analitično razdelavo delitve sredstev iz kmetijske postavke, pri prvem rebalansu občinskega proračuna pa bodo povečali sredstva za geodezijo. Ministrstvu za finance in državnemu zboru bodo Sevničani poslali zahtevo, da se poveča finančna izravnava za lokalne ceste občinam, ki bi bile upravičene do sredstev elementarja, ta pa v republiškem proračunu za 1994 niso več zajeta. Spomnimo: sevniška občina ima samo s plazovi toliko težav, da bi jo lahko kar pokrili in potem grozeče poplave ob Savi in Mirni sploh ne bi več imele komu biti nevarne.
C) spin biro
projektiranje • inženiring • nadzor
MARJAN ROSTOHAR, dipl. ing. str., sodni cenilec in izvedenec CKŽ, 134, 68270 KRŠKO ¦ tel.: 0608 21-294 • fax.: 0608 33-131
ČE POTREBUJETE CENITEV PREMIČNIN ZA DOKAPITALIZACIJO
PODJETJA ALI ZA OBRT, SE OGLASITE SE OSEBNO
ALI PO TELEFONU NA ZGORNJI NASLOV
m
^
!1
71
1
NAŠ GLAS 7, 8. aprila 1994
Usposabljanje pri Gasilski zvezi v Krškem
Zelo dobri rezultati _____na izpitih_____
Občni zbor Občinske gasilske zveze Krško bo 15. aprila v Gasilskem domu v Krškem
IOO let Mande Buianac
Praprababka brci skleroze
Recept: uživajte veliko mleka
Krško, 26. in 27. marca - Občinska gasilska zveza v Krškem, ki šteje okrog 2.200 članov, je zanje organizirala usposabljanje. Tečaj je trajal od januarja, vsako soboto in nedeljo, in ljudem se je poznalo, da se trudijo.
To soboto in nedeljo je namreč svoj izpit opravilo 20 nižjih gasilskih častnikov in 23 gasilskih častnikov. V izpitni komisiji je bil tudi ing. Franc Černelič, podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije, in znanje kandidatov je ocenil zelo dobro. Tudi poveljnik Občinske gasilske zveze Avgust Mlakarje znanje novopeče-
nih nižjih častnikov in podčastnikov pohvalil. Dodal pa je tudi informacijo: "V noči med 30. in 31. aprilom je v kleti stanovanjske hiše na Gori izbruhnil požar. Zaradi gostega dima je bilo tudi s pomočjo dihalninih aparatov možno delati samo leže. To je delo, ki smo ga lahko opravili samo člani Poklicne gasilske enote. Ko smo zadevo ukrotili in obvladali, so lahko priskočili na pomoč tudi prostovoljci iz GD Gora. Napiši to. Zakaj nikoli ne napišeš, kdo je gasil, ampak samo, da je izbruhnil ogenj!?" Res je: naj se ve, kdo je nosil glavo v dim. (Ika)
Krško, 31. marca - Po telefonu nas je v uredništvo poklical Ivan Kapušin iz SO Brežice in nam zaupal, da v Krškem oseba, rojena v prejšnjem stoletju, praznuje svojo stoto obletnico.
Manda Bučanac sicer že šesto leto živi v Dobovi, ob jubileju pa je bila na obisku pri svoji vnukinji Mirjani Tropina v Krškem, in tam smo jo obiskali. V kuhinjo je vstopila ob pomoči vnukinje, malce zgrbana, a še ne povsem siva starka, ki je na ta dan štela 100 pomladi. Zaradi sive mrene vidi slabše, prav tako tudi sliši, a s trudom nam je povedala marsikaj, kar nas je zanimalo.
seli s svojo hčerko in njenim možem (mimogrede: hči je zdaj stara 80, njen mož pa 75 let), kjer živijo še danes.
Imela je tri otroke, in sicer hčer Katico, ki živi v Dobovi, ter Josipa in Tugomirja, ki pa sta že umrla. Preživljala se je z vzrejo svinj, ki jih je bilo v Slavoniji težko prodati, imela je tudi dosti zemlje. Njena vnukinja pravi, da ni bila nikoli nervozna ter da se je vedno rada lepo oblačila, oziroma da ni nikoli zapustila hiše, ne da bi se dvakrat zavrtela pred ogledalom. Najbolj tragikomičen dogodek, ki ga je opisala vnukinja Mirjana, pa je tale: "Tugomirjeve
Društvo za pomoč duševno prizadetim
Predčasno so izvolili novo vodstvo
Krško, 24. marca - Nezadovoljno z delom v zadnjem času je vodstvo krškega Društva za pomoč duševno prizadetim osebam sklicalo v petek, 24. marca,' predčasni občni zbor. Za novega predsednka društva je bil izvoljen Dane Miži-goj, izvolili so tudi nov 11-članski (dosedaj 3-članski) izvršilni odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki staršev prizadetih otrok, razvojnega oddelka WZ in delavnice za delo pod posebnimi pogoji.
V zelo uspešnih letih 1991-92 je društvu uspelo organizirati humanitarni koncert v športni dvorani v Leskovcu in s tako zbranim denarjem pospešiti odpiranje dveh razvojnih oddelkov
v WZ Krško, bili so tudi pobudnik in organizator vrste srečanj, seminarjev in obiskov svojih članov na domu, potem pa je delo društva v letu '93 nekoliko zamrlo. Dosedanja predsednica društva Branka Pire je opozorila tudi na nerazumevanje občinskih organov za delo društva. Tako se veliko govori o projektu celodnevnega bivanja duševno prizadetih oseb v domu za ostarele, krški izvršni svet pa tega projekta še ni obravnaval.
Na zboru so člane seznanili s spremembami oz. uskladitvami statuta društva z novo zakonodajo. O tej je še posebej govoril g. Jereb, član Zveze društev za pomoč duševno prizadetim osebam. (B.B.)
Krajevni odbor DIS Globoko In Pišece
Bo 1. junija v Ljubljani protestni shod izgnancev?
Napovedujeta ga odbora v Globokem in Dobovi
Ivan Kapušin, brežiški sekretar za Manda je po rodu Hrvatica, saj se je rodila daljnega leta 1894 v Čadavici pri Podravski Slatini v Slavoniji. Končala je tudi štiri razrede osnovne šole, kar za takrat ni bilo malo. Leta 1913 se je poročila s Stevom, rudarjem. Ta je umrl že leta 1943. V Podgorači je bila do leta 1963, tam je bila poročena s svojim drugim možem. Od tu pa je odšla v Šenkovec. Iz šenkovca se preseli v Remete pri Zagrebu leta 1981. Leta 1986 kupijo hišo v Dobovi, kamor se kasneje pre-
notranje zadeve, je tudi voščil Mandi. poročne priče so pred štirimi leti po radiu slišale, da je umrla 'ku-ma' Manda in so prišli v Dobovo, saj so mislili, da gre zanjo. V črnini so prišli do hiše in mislili, da so že zamudili na pogreb, saj je bila lesa odprta. Ko so vstopili v hišo, je bilo seveda vse po starem, le nekaj časa sojo debelo gledali."
Visoko starost v njihovi družini poznajo že dolgo, saj je Mandina mati dočakala 99 let, zamislite pa si, da imate hčerko, staro 80 let! (B.C.)
Globoko, 26. marca - Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije za Globoko in Pišece je na svojem današnjem zboru poslušala poročilo o dosedanjem delu, o prizadevanjih za uveljavitev statusa žrtev vojne in odškodnine zanje.
Okrog šestdesetim zbranim (od dvestotih članov) je profesorica Ivica Žnidaršič iz Ljubljane predstavila prizadevanja za sprejetje nove zakonodaje in težave, ki vse skupaj spremljajo. Po besedah tajnice organizacije, Hermine Hotko, ljudje pač mnogo pravnih določil, ki urejajo sta-
tus izgnancev, ne razumejo. Povsem jasno pa jim je, da je že okrog polovica izgnancev in ostalih žrtev vojnega nasilja pomrla in da bi vse skupaj, tja do pravičnih odškodnin za preživele in njihove svojce, morali rešiti veliko hitreje. Če ta zahteva ne bo uresničena, so pripravljeni 7. junija, na dan izgnancev, organizirati protestni shod pred parlamentom v Ljubljani. Približno tako je zvenel tudi sklep, ki so ga dan kasneje na svojem sestanku sprejeli tudi člani krajevne organizacije DIS v Dobovi. (Ika)
Društvo upokojencev. M se ne dajo
Zabavno srečanje ob trojni priložnosti
Kostanjevica na Krki, 23. marca - Če hočete, da bo zabava res taka, kot se spodobi, združite nekaj bližnjih priložnosti in ne bo vam žal. Tako so kostanjeviški in podboški upokojenci združili dan žena, materinski dan in štirideset mučencev in si pripravili žurko, o kateri bodo lahko nekaj časa govorili.
Pravzaprav naredijo tako vsako leto približno ob istem času, kot nam je zatrdil njihov predsednik Ivan Abram: "V glavnem skrbimo za razvedrilo v naših vrstah. Letno pripravimo po tri do štiri družabna srečanja, tudi tistega novoletnega, in štiri do pet izletov." Tokrat se jih je pri Žolnirju od dobrih štiristo članov zbralo okrog sto. Zabavala jih je skupina Dobri zvoki iz Kozjega, (ika)
pivn i ca
Pivnica APOLON
vabi staro in mlado!
Pivska klobasa,
izbira med šestnajstimi vrstami piva
in prijetna družba. To morate poskusiti!
fft Inženiring, Krško:
Popravek članka o gradnji neprofitnih stanovanj v Krškem
V šesti številki časopisa Naš glas ste objavili popravek članka o gradnji neprofitnih stanovanj v Krškem, v katerem pa je, žal, zopet polno netočnosti, kljub jasni pisni informaciji, izdani ob tiskovni konferenci, zato vas prosimo, da v interesu korektnega seznanjanja državljanov ponovno objavite popravek, tako da bo informacija točna.
Na natečaju za gradnjo neprofitnih stanovanj, ki ga je razpisal Stanovanjski sklad Republike Slovenije, sodelujemo s projektom za gradnjo 45 stanovanj na lokaciji Sp. Grič II. V popravku ste navedli, da to ne bodo socialna stanovanja, kar je točno, nadaljevanje pa je napačno. Kot smo že navedli, bodo to neprofitna stanovanja, kar pomeni, da bodo namenjena tistim državljanom, ki lahko plačujejo normalno najemnino, ne morejo pa izključno sami reševati stanovanjskega problema. Stanovanja bodo srednjega standarda po novejših standardih, kar pomeni v povprečju bistveno kvalitetnejša od dosedanjega povprečja, ki je izhajalo iz minimalnega standarda. Ta stanovanja bodo izključno najemna in jih ne bo mogoče kupiti, ampak zgolj najeti za nedoločen čas. Ugoden nakup teh stanovanj torej ne bo možen. Finančna konstrukcija investicije je prav tako napačno navedena, saj občina in republiški stanovanjski sklad ne bosta prispevala 80 % sredstev, ampak našemu podjetju odobrila posojilo pod ugodnimi pogoji (R + 3, 25 let), vsak za 40 % gradbeno proizvodne vrednosti stanovanj, preostala sredstva pa mora zagotoviti naše podjetje.
Seveda pa bo možno s preselitvami najemnikov iz slabših in cenejših stanovanj v ta nova stanovanja oblikovati tudi del novega fonda socialnih stanovanj z nižjo najemnino.
Pomemben je tudi podatek, da bo občina iz naslova vrednosti komunalno opremljenega zemljišča, ki ga je prenesla na nas, in vloženih stroškov v dokumentacijo v preteklosti prejela 21 % novozgrajenih stanovanjskih površin v svojo last. Z dodeljevanjem teh stanovanj za svoje službene potrebe oz. preselitvami najemnikov s statusom neprofitnega najemnika pa bo lahko vplivala na oblikovanje večjega fonda socialnih stanovanj.
Prosimo, da te popravke objavite, saj so občani zaradi napačnih informacij precej zbegani, ker pri nas v zvezi s temi stanovanji prejemajo popolnoma drugačne informacije od objavljenih, zaradi česar smo oboji v neprijetni situaciji.
P. S.
Med tem časom smo uredili vse potrebno za vložitev prošnje za odobritev sredstev po navedenem natečaju. Popolno vlogo smo oddali skladu 30. marca '94, potem ko sta tudi izvršni svet Občine Krško in upravni odbor sklada stavbnih zemljišč sprejela potrebne odločitve v zvezi s tem projektom. Odločitev stanovanjskega sklada Republike Slovenije pričakujemo v prvi polovici maja. O rezultatu in nadaljnjih aktivnostih pa vas bomo sproti obveščali.
Jože Kos, direktor
Ivan Abram med kolegi - upokojenci.
ToM
servis in montaža hladilnih in klima naprav
Cesta 4. julija 71 • Krško • Tel.: (0608) 34-876
'*/niG*
OBMOČNA ENOTA KRŠKO
Ustanovitev pooblaščene družbe za upravljanje s certifikati
V KRŠKEM  BO SEDEŽ NJENE INVESTICIJSKE DRUŽBE
ZA DOLENJSKO IN  POSAVJE
V  Zavarovalnici Triglav se želimo vključiti v proces lastninskega preoblikovanja slovenskega gospodarstva kot aktiven dejavnik. Zato ustanavljamo družbo za upravljanje Triglav. Ta pa bo ustanovila šest področnih pooblaščenih investicijskih družb s sedeži v Prekmurju, na Štajerskem, v Ljubljani, na Dolenjskem in v Posavju, na Gorenjskem in Primorskem. Te družbe bodo zbirale lastninske certifikate od občanov preko mreže poslovalnic in zastopnikov Zavarovalnice Triglav na področju celotne Slovenije.
Pooblaščene investicijske družbe Triglav bodo v zameno za vpisane certifikate občanom izdajale svoje delnice. Te delnice bodo prinašale dividende, obenem pa se bo (odvisno od uspešnosti gospodarjenja z njimi) povečevala njihova osnovna vrednost. Z njimi bo mogoče trgovati na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev in jih na ta način hitro zamenjati za gotovino.
V svetu predstavlja poslovanje z investicijskimi skladi sestavni del dejavnosti zavarovalnic. Tudi izkušnje iz privatizacijskih procesov na Češkem potrjujejo pravilnost naše odločitve, saj je tam eden od največjih privatizacijskih skladov ravno v lasti zavarovalnice. V Zavarovalnici Triglav imamo s finančnim poslovanjem dolgoletne izkušnje; najboljša dokaza za našo uspešnost sta ravno položaj in moč našega podjetja. Pooblaščene investicijske družbe za nas predstavljajo projekt, s katerim bomo svojim vlagateljem ponovno dokazali svoje poslovno znanje. Bodite prepričani, da je naložba lastninskega certifikata v Triglavove investicijske družbe perspektivna, varna in donosna.
Vse informacije Vam bomo z veseljem posredovali na telefonskih številkah (0608) 21-385 in 22-113 (ga. Mimica Stopinšek) ter po telefaksu, ki ima številko (0608) 22-135. Pomembne podatke in navodila pa bodo interesenti lahko našli tudi v naši rubriki na straneh Našega glasa.
iS zavarovalnica triglav d. d.
HidroeleHtrarna Vrhovo maja na nazirni moii
Kdo pa bo očistil Savo in gradil ostalih pet elektrarn?
Na Vrhovem urejajo okolico, odstranjujejo gramoz - poglabljajo strugo in se pripravljajo za zagon v maju, v Radečah pa končujejo projekt zaščite mesta pred naraslo Sopoto oz. Savo. i
Vrhovo, 23. marca - Območna gospodarska zbornica za Posavje je današnjo sejo svojega odbora sklicala kar na (še) gradbišču hidroelektrarne Vrhovo. Udeležili so se je skoraj vsi vodilni ljudje iz Posavja, ki imajo kakorkoli opraviti z gradnjo verige elektrarn na Savi, predsednik GZS mag. Dagmar Šuster in državni sekretar mag. Radovan Tavzes.
Kljub temu zmaguje vtis, da je po sestanku ostalo nekaj nedorečenega, oziroma da je ostalo vse preveč čejev in ostalih pogojnih opredelitev. Na podlagi izkušenj lahko sklepamo, da je gotovo le tisto, kar priznavajo v Ljubljani, in to je po besedah Ra-dovana Tavzesa dejstvo, da je gradnja verige elektrarn na Savi trenutno v prvi vrsti interes tukajšnjih lokalnih skupnosti. Slovenija elektrike iz Save trenutno ne potrebuje in vidi v uresničitvi tega projekta predvsem neke vrste "new deal" za Posavje. Magister Tavzes priznava, da bodo dela omogočila nove zaposlitve, zagotovila hkratno urejanje infrastrukture v okolici in
očistila reko Savo. To očiščenje savske vode za kakovostni razred navzgor je sicer objektivna potreba vse Slovenije, a Posavci so jo za vsak primer le zapisali tudi med pogoje za pričetek polnjenja pretočnih akumulacij pred zagonom elektrarne. Pa še tako v bistvu nismo na sestanku slišali ničesar konkretnega o načinih ali finančnih sredstvih, potrebnih za preprečevanje odtekanja vseh odplak iz vse Slovenije v Savo. Tudi lokacije deponij
nesnage in mulja, pobranega izza čistilnih rešetk in bran, so udeleženci omenili bolj mimogrede. Od sekretarja Tavzesa smo izvedeli za mnenje ministrstva za okolje, češ da elektrarna lahko začne obratovati, če se podredi stopnji onesnaženosti voda. Žal je od takrat preteklo že precej (tudi savske) vode in ta je zaradi oživitve proizvodnje v slovenski industriji postala (ponovno) bolj onesnažena. Pripraviti bo treba novo mnenje, vse-
Udeleženci so si ogledali tudi notranjost HE Vrhovo.
Slabi obeti za senovsHo dolino
kakor pa bodo monitoring všteli v stroške obratovanja elektrarne.
Gostje iz Ljubljane so razpravljali tudi o zapletenosti določanja višine odškodnine, ki naj bi jo koncesionar plačeval državi za izkoriščanje vodne energije, in o razpisu za gradnjo ostalih petih elektrarn v verigi. Prva verzija akta o koncesiji je bila izdelana že februarja lani, a njegovo sprejetje in mletje v parlamentarnih mlinih je še pred nami. Po drugi strani pa so predstavniki iz Posavja opozarjali na to, da zavlačevanje gradnje na Savi že preseda lokalnim skupnostim. Prostor za nove elektrarne (npr. v Boštanju) je rezerviran, posegi v okolje so omejeni, zamuja rekonstrukcija cest in ostale infrastrukture, obrtniki so blokirani, ne morejo sanirati gramoznice ... Urejanje infrastrukture v okolici elektrarn je namreč kot odškodnina vključeno v stroške nove investicije in lokalne skupnosti se temu denarju nikakor ne smejo in ne nameravajo odpovedati. (Ika)
Bo senovshi rudnih predčasno zaprt?
Zapiranje trga tako za energetski kot komercialni premog ter ter napovedi o spremembah v upravljanju RRPS verjetno pomenijo prav to, meni Drago Klanšček, tehnični vodja v Rudniku Senovo.
Senovo, 1. aprila - Vsi delavci slovenskih premogovnikov, torej tudi senovskega, so imeli od 28. marca do 1. aprila kolektivni dopust. Ker se bo v kratkem začel remont v trboveljski termoelektarni, se bo tak skupinski "počitek" ta mesec najverjetneje ponovil.
Ljubljanska toplarna je pred časom ustavila odjem t.i. pranega premoga. Ukrep je najbolj prizadel rudnik Senovo, ki ima v svoji proizvodnji dve tretjini energetskega premoga in je zanj tako rekoč edini dobavitelj v Sloveniji, saj ga v nepomembnih količinah plasira le še rudnik Trbovlje. Istočasno se je ta poteza zdela nelogična, kajti prani premog je bolj čist in ima večjo kalorično vrednost kot t.i. suhi premog iz Trbovelj. Kljub temu je toplarna v času obnove trboveljske deponije premoga sprejemala suhi premog, v tem času
pa so Trbovlje prekoračile pogodbeno količino za ok. 30.000 ton in dogovor je bil, da se ta presežek "izravna" do junija.
Odpoved odjema pranega premoga je bila kasneje sicer preklicana, vendar ravnanje toplarne kaže, da na premog iz slovenskih rudnikov ne računa več. Pravkar je namreč v Ljubljano prispelo 140.000 ton indonezijskega premoga, količina, ki je enaka enoinpolletni proizvodnji senovskega rudnika. Drugo slabo znamenje lahko pomeni napoved, da bo direktorja RRPS imenovala vlada, imenovan pa naj bi bil tudi nov upravni odbor, v katerem naj bi bilo tudi pet predstavnikov občin, v katerih so rudniki, predvideni za zapiranje. "Dozdeva se," meni D. Klanšček, "da vse to vodi k predčasnemu zapiranju, zaradi omejevanja plasmaja senovskega pra-
nega premoga pa še posebno senovskega rudnika."
Ce se bo tako zgodilo, bo to hud udarec za senovsko dolino, ki poleg rudnika premore le malo delovnih mest. Za prestrukturiranje rudnika so doslej od države prišla le neznatna sredstva za dokup let, kar je kaplja v morje, če vemo, da je povprečna starost rudniških delavcev 36 let. Zato so že večkrat zahtevali, da se jim omogoči nadaljevanje proizvodnje. Zaloge senovskega rudnika zadoščajo še za deset let dela, investicija, ki to omogoča, je v veliki meri zaključena. Če bi jim omogočili postopno zapiranje, bi lahko nadaljevali že začeti proces postopnega prezaposlovanja delavcev in v desetih letih bi jim, kot kaže sedanja dinamika, uspelo poskrbeti skoraj za vse. Vendar je ključ za delovanje ali zaprtje našega rud-
nika, žal, v rokah ljubljanske toplarne. "Mi ne moremo prosto tržno poslovati (kar ponuja na izbiro sekretar Sovič), ker smo povezani v verigo z elektrogospodarstvom."
Nič dobrega se ne obeta se-novskim in vsem slovenskim rudarjem. Država se bo očitno raje odločila za uvoz premoga, za katerega se odpoveduje carini, in se soočila z dejstvom, da je treba zagotoviti delo za ok. 1000 rudarjev in denar za zapiranje treh rudnikov. Realisti pa vedo, da je 1000 nadomestnih delovnih mest nedosegljiv cilj. Torej ostane približno tolikšno število ljudi na zavodu za zaposlovanje, brez dela ostane še ustrezno število ljudi v podjetjih, ki so poslovno povezana z rudniki.
Senovska dolina ne bo siva samo zaradi premogovega prahu. (I.G.)
IZ GOSPODARSKE Inovatorji« udeležite se razstave!
Služba za tehnologijo in razvoj pri Gospodarski zbornici organizira letos podjetniško inovacijsko mrežo. Inovatorji lahko svoje dosežke, nastale v letih '93 in '94, brezplačno predstavijo. Pogoj je, da njihove inovacije še niso bile predstavljene (razstavljene) v javnosti.
Prijave sprejema Območna gospodarska zbornica Posavja v Krškem (CKŽ 12), vanje pa morate zapisati: ime, priimek in starost inovatorja ali članov skupine, naziv rešitve v slovenskem in tujem jeziku (an., nem., fr.), obliko zaščite (patent, model, avtorske pravice), kratek opis novosti in njene uporabnosti. Predstavniki naše regije bodo svoje inovacije lahko brezplačno predstavili na sejmu "Ideja", ki bo med 23. in 29. majem v Celju. Tam bo tudi razstava vseh inovacij, ki bodo na regijskih sejmih prejele zlato priznanje. Ta, zaključna razstava bo sestavni del celjskega Mednarodnega obrtnega sejma, ki bo med 9. in 18. septembrom '94.
V tehnološkem skladu Slovenije bo 300 mio SIT
Parlament Republike Slovenije je sprejel Zakon o tehnološko razvojnem skladu, kjer naj bi se letos zbralo ok. 300 mio SIT. Sredstva bodo namenjena predvsem majhnim, srednjim in srednje velikim podjetjem. Tako naj bi podjetja v svoje poslovanje lažje prenašala in vključevala dosežke domačega znanja.
Tehnološki sklad bo deloval tudi kot rizični sklad. V podjetjih bo namreč lahko sodeloval tudi s kapitalskimi naložbami, kar bo znižalo rizičnost njihovega poslovanja in jim pri bankah omogočilo najetje posojil pod ugodnejšimi pogoji. Iz svojega deponiranega denarja bi sklad sofinanciral tudi del obresti.
Skupaj s poslovno banko, ki sodeluje s podjetjem, posojilojemalcem, in po njenih kriterijih bo sklad posojal sredstva in izdajal garancije.
Sklad bo dodeljeval sredstva na podlagi javnega razpisa. Na podlagi razpisa bo preveril proizvode, njihovo kakovost in ceno ter možnosti proizvodnje do dohodka, ki bi ga prinesel program. V Sloveniji naj bi s pomočjo ministrstva za znanost in tehnologijo ustanovili ustrezne tehnološke centre. Ti bodo ob pomoči drugih institucij, ki se ukvarjajo s pospeševanjem te vrste podjetništva, afirmirali delo sklada.
Milijarda za sofinanciranje razvojnih projektov
Družbe, ki so se lastninsko že oblikovale oz. imajo že potrjen program lastninskega preoblikovanja ter zasebne in mešane družbe, ki so že presegle začetno fazo razvoja in so uspešni tržni proizvajalci blaga in storitev, se lahko prijavijo na razpis za sofinanciranje razvojnih projektov gospodarskih družb v letu '94. Razpis je objavil Sklad za razvoj Republike Slovenije d.d. - Maribor. Razpis je odprt do razdelitve sredstev, teh pa je na voljo ena milijarda. Podrobne razpisne pogoje lahko najdete v Delu (24. marca) in v Gospodarskem vestniku št. 13 (24. marca).
Pripravil: V. Dvojmoč, OGZ Posavja
Terme tatež
Uspešno leto in rekorden obisk
Čatež, aprila - Za Terme Čatež je bilo preteklo leto nadvse uspešno, zabeležili so rekorden obisk, kajti imeli so preko 400.000 prenočitev, kar jih s 7,8-odstotno udeležbo v skupaj realiziranih prenočitvah v Sloveniji uvršča na tretje mesto, za Portorožem in Ljubljano.
Vendar jim prikazane številke niso stopile v glavo in zato tudi v tekočem letu uspešno nadaljujejo svoje delo. Zimska termalna riviera, ki so jo v Termah odprli 22. decembra lani, se je izkazala kot zelo uspešna naložba, saj jo obiskujejo gostje iz vse Slovenije pa tudi tuji gostje so vse bolj številni. Na "plažah" te riviere se dnevno zadržuje povprečno 1100 kopalcev, ki imajo radi toplo vodo in atraktivne vodne vsebine, od vodnih zelišč, slapov, vodnega toka, akvagana do prijetnega vodnega kotička za najmlajše, solarijev, savn, restavracije in vsega tistega, kar daje prijeten občutek toplega poletja.
Kozoletora peHarna v Sevnici
Iskane so posebne vrste kruha
Kruh dobite v papirnati vrečki
Sevnica, aprila - Pred dobrim letom dni je Sevničan Karel Kozole odprl zasebno pekarno Kruhek in tako svojim someščanom obogatil ponudbo tega osnovnega prehrambenega artikla. Po več kot 30 letih delovne dobe v sevniški pekarni se je Karel skupaj s soprogo Olgo odločil za za-sebništvo. Vso opremo so nabavili v Švici in danes lahko Sevnici ponudijo 600 kg različnih vrst kruha na dan.
Še sami so bili presenečeni nad odzivom kupcev, s ponosom pa poudarjajo, da imajo redne stranke tudi iz Zagorja in Radeč. Ker opažajo, da je vse večje povpraševanje po posebnih vrstah kruha, so temu dali poudarek v svoji ponudbi. Dnevno v Kruhku ponujajo 32 različnih izdelkov. Med njimi je tudi
polnozrnati kruh, mešan s štirimi vrstami semen (sončnice, lane-no seme, sezam in ovseni kosmiči), ki ga stranke še posebej hvalijo. Kmalu bodo v pekarni Kruhek ponudili poseben "koroški" kruh, ki je bolj obstojen in ostane svež več dni. Poleg tega
ob sobotah in praznikih spečejo rozinov (mlečni) kruh, po naročilu za praznike pečejo tudi potice (orehove in skutne) ter različne torte. Prednost Kruhka je vsekakor tudi v tem, ker sta pekarna in prodajalna na enem mestu, kar prihrani prevozne stroške pa
tudi kruh pride svež do kupcev. Če se zgodi, da vsega spečene-ga ne prodajo isti dan, te izdelke drugi dan ponujajo po polovični ceni. Ob zadnji podražitvi kruha so v Kruhku obdržali stare cene, ker tudi tako želijo ustreči svojim rednim kupcem in so verjetno najcenejša pekarna v Posavju. Pa še eno novost imajo - vse izdelke, ki jih kupite v Kruhku, boste dobili v posebnih papirnih vrečkah, kar dokazuje skrb lastnikov za higieno. Sicer pa je treba poudariti zgledno higieno tako v trgovini kot tudi v pekarni sami, o čemer se je podpisana sama prepričala, ko ji je g. Kozole s ponosom razkazal svojo "tovarno kruha". (B.B.)
GOSTILNA • PRENOČIŠČA • TENIS
_______ŠPORT BOUTIGtUE
Tenis na umetni travi
Športna trgovina (Nike, Rebook)
Ugodne malice (300 SIT), kosila (550 SIT)
Domača odprta vina
Pizze - 9 pizz, 10. zastonj
Odprto: vsak dan razen ob petkih popoldan
Tel.: (0608) 79-112
Cesta na ribnik 3, 68280 Brestanica
Pooblaščena prodajalna
gorenje mra® D©fpMr©dl^B®
S&A ŠKOBERNE
Telefon/fax: 0608/34-970
6827I
julija 133 0 KRŠKO
Olga in Karel Kozole
¦ TEHNIČNA TRGOVINA • KOMISIJSKA TRGOVINA ¦ SERVIS OLJNIH G0RILCEV ¦ • SERVIS AKUSTIKE • INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA •
^^"•^^"^"f "I '"J'"""^7^1                                                              NAŠ GLAS 7, 8. aprila 1994
Razstava v HD Bena Zupančiča na Zdolah                                  Mercator-Agrokombinat po delitvi
z naših podstrešij   ©stal je majhen, a žilav kolektiv
Zdole, 17. marca - Odbor za celostno urejanje podeželja in     ——--------------------—-—----------;---------------—-------¦—;—;——------;-----------—--------;------------r:---------------TTT-------Z------:------;—~.
obnovo vasi (CRPOV - to kratico si zapomnite, ker jo boste še     Tako zagotavlja direktor, ing. Ivan Kozole, m dodaja, da ostajajo v sistemu Mercator, ki bo v drugi polovici
velikokrat videli!) Zdole je v mali dvorani Kulturnega doma Bena     _______________________________________leta zaključil lastninjenje._______________________________________
Zupančiča pripravil razstavo "Iz skrinj naših mam". Na ogled
so postavili ročna dela, starejše predmete uporabne vrednosti in fotografije, najdene na podstrešjih okoliških stanovanjskih
Pri izboru razstavnih eksponatov je sodeloval samostojni konzer-vator dipl. ing. arh. Dušan Kramberger iz zavoda za spomeniško varstvo (LRZVNKD) v Ljubljani. Na otvoritvi je gospod Kramberger zbrane opozoril, naj vse najdene predmete ohranijo in naj ne dopustijo, da bi prešli v tuje roke. Na sliki: Marica Živič, organizatorica razstave na Zdolah, in dr. Kramberger med otvoritveno slovesnostjo. Za sprehod v zgodovino je poskrbel Olaf Lovrenčič. Avstrijski nadvojvoda Janez je namreč leta 1811 razposlal anketni vprašalnik za vso Štajersko. Iz odgovorov na ta vprašalnik je gospod Lovrenčič pripravil kratek povzetek in ga prevedel. (B.Š.)
Tretje državno prvenstvo "Hladi in kmetijstvo"
Gostitelji iz Zabukevja so bili tretji
Na kmetiji ni nikoli dovolj znanja in mladi kmetovalci se tega te zavedajo.
Zabukovje, 26. marca - V sevniški občini je bilo državno prvenstvo, tretje po vrsti, z naslovom "Mladi in kmetijstvo" pod pokroviteljstvom Kmetijske svetovalne službe Slovenije. Letos pred tem ni bilo regijskih izbirnih tekmovanj, zato so se tega v Zabukovju udeležile ekipe, ki so zmagale na občinskih tekmovanjih. Udeležba je bila temu primerno velika.
Za vas Zabukovje bi lahko rekli, da je med tistimi, ki počasi izumirajo. Pred dvajsetimi leti je ta hribovska vas v sevniški občini štela 1.500 prebivalcev, danes pa jih le 900. Vendar so mla-
Sevnica, 26. marca - V naslovu zapisani pregovor bi lahko imenovali za rdečo nit okrogle mize na temo "Odnosi v družini", ki je bila v Zabukovju pri Sevnici. Bodočim mladim kmetom in vaščanom Za-bukovja so v tamkajšnji stari stavbi osnovne šole predavali različni strokovnjaki o najbolj perečih problemih, ki tarejo slovenske kmetije.
Sociologinja dr. Ana Barbič ugotavlja, da je glavni problem slovenskih kmetij njihova razdrobljenost in nasledstvo, hudo pa je tudi to, ker vse več kmečkih fantov ostaja samih. Vzrok za to vidi Barbičeva predvsem v podrejenosti kmečkih žensk, tradiciji, ki velja na podeželju, in slabi infrastrukturi.
Vodja pospeševalne službe Slovenije, ing. Golobičeva, je poudarila pomen izobraževanja in vlogo, ki jo pri tem igrajo aktivi kmečkih žena, kmečka združenja in kmetijske svetovalne službe. Cvetka Galičnik, predsednica Zveze podeželske mladine, kamor je vključenih že okrog
di kmetje v njej vseeno uspeli organizirati tekmovanje na državni ravni. Prvenstva se je udeležilo deset ekip. Poleg zmagovitih predstavnikov s tekmovanj v treh občinah Posavja so seveda smeli svoje znanje pomeriti z ostalimi najboljšimi iz vse Slovenije tudi predstavniki gostiteljev, Zabukovčanov. Res pa je, da so ti bili lani zmagovalci, medtem ko so letos dosegli "samo" tretje mesto. Tudi tu so udeleženci odgovarjali na tri sklope vprašanj: o turizmu na kmetiji, o ribogojništvu in o gnojenju. Na koncu je bila najboljša ekipa Korošcev, drugi pa so bili Pomurci. (Julija Zorko)
2.000 članov, pa se zavzema za čim večjo povezanost mladih v društva, saj tu dobijo mladi izkušnje o tem, kako naj staro uskladijo z novim. Izobraževanje pa ni prepuščeno samo društvom, ampak je Vida Hlenec, profesorica na Srednji kmetijski šoli Grm pri Novem mestu predstavila nov. učni program "kmečka gospodinja", ki ga bodo začeli izvajati na tej šoli z novim šolskim letom. Ravnateljica sevniške osnovne šole Anica Pipan pa je izrazila zelo veliko nezadovoljstvo nad tem, da se tako malo učencev odloča za kmetijske poklice, če pa se že odločijo, so to praviloma učenci s slabšim učnim uspehom.
Vsi udeleženci okrogle mize so se strinjali s tem, da je treba ljudi s podeželja izobraziti. Zagotoviti jim je potrebno prometno in kulturno infrastrukturo. Dokler bodo kmetje prepuščeni sami sebi, bo na Slovenskem še vedno veljalo reklo: "Za kmeta bo še zmeraj dobro."
(Julija Zorko)
Krško, 30. marca - Krški Agrokombinat je moral na podlagi zakona o zadrugah in o denacionalizaciji del svojega nekdanjega premoženja doslej zmanjšati za okrog 30 %. Približno toliko manjši je tudi njihov prihodek in število zaposlenih. Imajo namreč 310 delavcev.
Ivan Kozole, direktor Agro-kombinata: "Po tem doseženem sporazumu smo se posvetili izključno lastni proizvodnji, predelavi in trgovini. Ostalo nam je sadjarstvo - smo največji proizvajalci sadja (hrušk, jabolk, breskev, jagod) in sadnih sadik v Sloveniji. K temu je treba dodati še 300-vagonsko  hladilnico v
Pravilen izbor hibrida, ki je hkrati rodoviten in prilagojen rastnim razmeram pridelovalnega območja, je temelj uspešnega pridelovanja koruze, bodisi za zrnje ali za silažo. Ker se tehnologija pridelovanja koruze z uporabo natančnejših sejalnic, bolj kakovostnega semena in učinkovitejših sredstev za varstvo rastlin nenehno izboljšuje, moramo stremeti, da bomo izbrali čim boljši hibrid za setev, ki nam bo dal najboljše rezultate. V nadaljevanju podajamo nekaj strokovnih nasvetov o glavnih priporočenih hibridih za setev.
RAZRED 200
ETA 272 je hibrid, ki je zelo razširjen zlasti v osrednji Sloveniji in višjih predelih ostalih pridelovalnih območij. Ima kakovostno zrnje, v ugodnih rastnih razmerah in pri visoki gostoti daje sorazmerno visoke pridelke tako zrnja kakor silaže.
PIONEER - HELGA je eden od najbolj rodovitnih hibridov koruze znotraj tega zrelostnega razreda. Po dolžini rastne dobe je dokaj podoben hibridu dea, po rezultatih poskusov je dal izredno visoke pridelke. Priporoča se za pridelovanje zrnja kakor tudi silaže, zahteva pa sorazmerno gost sklop, 90-95 tisoč rastlin na hektar.
Med vegetativnimi oblikami razmnoževanja je razmnoževanje s potaknjenci izredno pomembno. Uporabljamo ga pri okrasnih rastlinah in tudi v sadjarstvu. Zato je za praktičnega vrtnarja to opravilo lahko "lepo in koristno". Uspeh pri našem delu je odvisen od marsičesa.
Korenine so pomembne
Če za nekoga rečemo, da se je postavil na svoje noge, to pomeni, da je sposoben za samostojno življenje. Vse višje razvite rastline lahko živijo v običajnih rastnih razmerah šele, ko imajo korenine; potrebujejo jih za vsrkavanje vode in v vodi raztopljenih hranil, potrebne pa so tudi kot sidro in protiutež vsej masi rastlinskih delov nad površino tal. Potaknjenci so zgolj nemočni deli rastlin, dokler ne razvijejo korenin, ki jim ob postopnem razvoju vseh drugih organov in tkiv omogočajo rast in doraščanje.
Pri semenovkah nastanejo prvotne korenine iz kalečega semena. Nekatere rastline že po naravi razvijejo pomožne ali na-
Stari vasi. Druga proizvodna enota, ki jo še imamo, je prašičja farma na Pristavi z letno zmogljivostjo 30.000 pitancev, vendar
PIONEER - DEA je v zadnjih nekaj letih najbolj razširjen hibrid. V večini pridelovalnih območij ga uporabljamo za pridelovanje zrnja, v toplotno manj ugodnih razmerah pa za pridelovanje silaže. Ima sorazmerno kvalitetno zrnje, saj je poltrdinka, zahteva gosto setev, 85-100 tisoč rastlin na hektar.
BC 278 je hibrid čvrstega stebla in dobre odpornosti proti boleznim in škodljivcem. Pri intenzivnem načinu pridelovanja in pri dobri oskrbi z vodo se lahko po pridelku zrnja in suhe snovi meri z najrodovitnejšimi hibridi istega zrelostnega razreda.
RAZRED 300
PIONEER - MIRNA je zelo znan hibrid, predvsem za pridelovanje silaže. Pri manjših gostotah posevka je izrazito nagnjen k dvostržnosti, kar je znamenje, da ugodno reagira na povečano gostoto. Pioneer mirna je tudi precej neobčutjiv za neugodne rastne razmere med mladostnim razvojem.
BC 312 in BC 318 sta tako po agronomskih lastnostih kakor tudi po višini pridelka zelo podobna hibrida koruze. Priporočata se predvsem za manj intenzivno pridelovanje. BC 312 je primernejši za pridelovanje silaže, pri pridelovanju za zrnje pa sta oba enakovredna.
domestne korenine, ki najpogosteje opravljajo enako ali vsaj zelo podobno funkcijo, kot če bi zrasle iz kalčka. Za vrtnarsko prakso so pomembne predvsem oprijemalne korenine - oblika nepravih, kot jih vidimo pri našem bršljanu ter pri tropskih vzpenjavkah, ki so lahko znane in cenjene lončnice. Še pomembnejše so drugotne korenine pri grebenicah in potaknjencih. Kdor bi razporejal potaknjence po takšnih in drugačnih značilnostih, bi jih naštel vsaj za pol ducata. Večinoma so potaknjenci nadzemni deli rastlin. V nekaj primerih uporabljamo tudi koreninske potaknjence, ki pa so večinoma potaknjenci iz korenik.
Listi in vršički
Strokovno govorimo o potaknjencih vedno takrat, ko pri vegetativnem razmnoževanju nimamo opraviti s cepiči, gomolji, čebulami ali razdeljenimi koreninskimi gručami (grmovnice, zelnate trajnice). Potaknjenci so vedno deli rastlin, ki jim manjka bodisi korenina ali rastni vršiček ali celo oboje. Ker želimo z raz-
pa te količine nismo in ne bomo nikoli zapolnili, saj se držimo op-timuma, 26.000 živali na leto. Svinjsko meso prodajamo na območju občine Krško in delno v sosednjih občinah, predvsem pa ga dobavljamo poslovnemu sistemu Mercator. Naša tretja dejavnost je PE trgovina s storitvami. S to enoto zagotavljamo potrošnikom vse vrste reprodukcijskega materiala za vse obrti, kmetijstvo in podjetništvo ter živila za gospodinjstva. V prodajno-servisnem centru imamo na zalogi kmetijsko mehanizacijo in rezervne dele, servisiramo, popravljamo in peremo kmetijske stroje, osebne in tovorne avtomobile".
FANT 36 je zelo rodoviten hibrid za pridelovanje silaže in zrnja v toplejših pridelovalnih območjih Slovenije. Pri ugodni oskrbi z vodo je priporočena gostota 80-85 tisoč rastlin na hektar. Ta hibrid je zelo odporen na koruzno progavost, manj pa na bolezni storža in koruzno ali pro-seno veščo.
BC 3786 je hibrid, ki je primeren za zelo intenziven način pridelovanja, priporočamo ga predvsem za pridelovanje zrnja. Vse ostale agronomske lastnosti so na ravni primerjalnih hibridov v zrelostnem razredu 300 do 400.
PIONEER EVA je po rezultatih preizkušanja ter po pridelkih tako zrnja kakor tudi silaže nedvomno najbolj razširjen hibrid v Sloveniji. Večinoma ga sejemo za pridelovanje silaže, v toplejših pridelovalnih območjih pa tudi za zrnje. Odlikuje ga odlična odpornost proti lomljenju in pole-ganju rastlin ter odlična odpornost proti boleznim in škodljivcem, z izjemo koruzne pegavo-sti.
MEDŽIMUREC 38 je sicer rodoviten hibrid za pridelovanje zrnja, manj pa za pridelovanje silaže. Ne prenaša visoke gostote posevka, nad 8 rastlin na m2.
PIONEER CARLA je novejši hibrid, ki se zelo naglo širi v pri-
množevanjem pridobiti poln rastlinski osebek, je zelo pomembno, da pospešimo razvoj korenin. Strokovno pravimo temu ri-zogeneza, spojine, ki pri tem sodelujejo, pa so stimulatorji rizo-geneze. Večina procesov v življenju rastlin ni ravno preprosta in tako tudi še ni vse pojasnjeno o zasnovi in razvoju korenin. Učinek je odvisen od številnih snovi in najpomembnejše še sedaj pogosto imenujejo rastlinski hormoni (kar menda ni čisto pravilno).
Razvoj korenin spodbudimo z zunanjimi vplivi, kot so vlaga, toplota in svetloba. Vsak del rastline, tako tudi potaknjenci, si prizadeva preživeti. Zato rastlina sama "izdela" določene količine rastnih pobudnikov, ki pospešujejo koreninjenje. Z dodajanjem pripravkov, ki so posnetek v rastlinah nastajajočih učinkovin, izboljšamo in pospešimo ukoreni-njanje. Vsekakor pa si moramo zapomniti, da vsi rastni pobudniki ne morejo nadomestiti vrtnarjeve skrbnosti in omenjenih fizikalnih dejavnikov.
Agrokombinat ima tudi klavnico, ki je komunalna, in mesnico za predelavo svežega mesa v vse vrste poltrajnih izdelkov. To storitev opravljajo tudi za podjetja in posameznike. Pripeljanega prašiča za 2.000, govedo pa za 6.000 tolarjev pripravijo tako, da lastnik lahko odpelje t. i. tople polovice in drobovino. Z mesnicami pokrivajo celotno občino.
Letos pričakujejo precej naporov okrog denacionalizacij-skih zahtevkov. Te zadeve se bodo skušali z upravičenci lotiti sporazumno, tako, da bodo lahko zadostili njihovim zahtevam, hkrati pa ohranili komplekse, potrebne za celovito kmetijsko proizvodnjo. (Ika)
delovanje. Namenjen je za intenzivno pridelovanje koruze tako za zrnje kakor silažo, zahteva sorazmerno zelo vlažno klimo.
PIONEER PANONUA je poznejši hibrid, ki ga priporočamo za pridelovanje za zrnje v izrazito vlažni klimi. Za pridelovanje silaže iz cele koruzne rastline ga ne* priporočamo, ker v primerjavi z nekaterimi drugimi hibridi s podobno dolžino rastne dobe dosega prenizke pridelke suhe snovi oziroma škroba.
BC 492 je med napol] razšir-lenimi poznimi hibridi v Sloveniji. Primeren je zlasti za pridelovanje silaže, ima dobre agronomske lastnosti razen odpornosti proti poleganju.
Na koncu bi vas radi opozorili, da se bo na trgu pojavilo tudi seme hibridov koruze, ki so že vpisani v sortno listo ali pa so v zaključni fazi preizkušanja. Po dostopnih informacijah bo podjetje Agrosat ponudilo seme hibridov ARTEMIS 320, FURIO 430; semenarna Ljubljana AL-POS 180, OSK 247 380, OSSK 332 360; ABC Pomurka International seme PIONEER hibridov MONA 260, BARBARA 380, STI-RA 390, MARISTA 410, STEFA-NIA 450.
Kmetijski svetovalec: Jože Kramar, ing. agr.
Pripravki pomagajo
Najrazličnejši pripravki samo pomagajo pri koreninjenju. Nekateri pripravki so sorazmerno preprosti, drugi temeljijo na medsebojno ugodnem delovanju več spojin. Uporaba spod-budnikov koreninjenja je vedno priporočljiva pri tistih rastlinskih vrstah, kjer potaknjenci bolj neradi poženejo korenine. Celo pri sorazmerno preprostih množenjih (npr. pri krizantemah, nageljnih, afriških vijolicah, fuksijah) tako hitreje pridobimo ukoreninjene potaknjence. Pri tem je pomembno tudi to, da je v enakih razmerah število korenin ob uporabi primernega pripravka precej večje. Pripravke za boljše ukoreninjanje potaknjencev večinoma razvrščamo glede na zrelost potaknjencev. Mehki zeleni potaknjenci praviloma kore-ninijo hitreje in pri njih uporabljamo drugačne pripravke kot pri olesenelih vršičkih, ki začno navadno teže odganjati korenine. Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti: Zdenka Šoln, ing. agr.
Okrogla miza kmetijeev o odnosih v družini
Žena podpira tri vogale
Kako najti način, da kmečki fantje ne bi ostajali na kmetijah sami?
USPEŠNO DELO S POTAKNJENCI
PRIPOROČILA O IZBORU HIBRIDOV KORUZE ZA SETEV V LETOŠNJEM LETU

NAŠ GLAS 7, 8. aprila 1994
7Tnv7Tj7i :\ - :^lt\
Kulturna dediščina šolskega okoliša Velika Dolina
Arhitektura hiš priča o kmečkem kraju
Šola na Dolini obhaja prihodnje leto 140. obletnico svojega obstoja in kaže, da bodo jubilej pričakali delovno
najboljši na državno tekmovanje
Dovolj točk je doseglo osem citrarjev
Brošura "Kulturna dediščina šolskega okoliša Velika Dolina" prinaša bralcu, laiku in poznavalcu, nekaj novih dejstev o kmečkih domačijah okrog osnovne šole na Dolini. Stavbe so si v naselju zelo podobne, čeprav je vsaka po svoje posebnost. Prilagojene so kmetovanju, grajene iz lesa, z lesenim gankom, omet iz blata pa je na stenah ojačan s slamo (trstiko) ali leskovim šibjem. Strehe so dvokapne ali imajo čop s strmim naklonom, kritina je opečna ali slamnata, poseben čar in arhitekturno vrednost pa daje tem kmečkim hišam barvna zidna fasada. Znamenitost teh hiš so okna, barvni pasovi (cokl), razni lepotni poudarki, ornamentika na vhodnih vratih in svisli.
Pričujoča brošura prinaša še opis in foto dokumentacijo gospodarskih poslopij, od kozolcev (enojnih in dvojnih), sked-njev, hlevov, konjušnic, sušilnic do kašč in vodnjakov. Avtorji projektne naloge posebej predstavljajo t. i. apnarstvo, ki je bilo razvito v okolici Breganskega sela, današnje Slovenske vasi. Največji apnenici sta bili pri Godčevih, ki se jim je po domače reklo pri Filipačevih.
Projektna naloga učencev na Dolini in njihovih mentorjev poroča tudi o pestri zgodovini tega kraja. Zgodovinski dokumenti prvič omenjajo ime vasi Cirnik (Zernik) že leta 1294 in Jesenice (Essenitz) leta 1444. V šolski okolici Velike Doline so štiri cerkve. Cerkev sv. Jakoba, zaščit-
ŠOLA NI ŠALA
Taborniki na Pohorju
Taborniki iz Krškega smo se zbrali v Mariborski koči na Pohorju. Prvi večer je bil spoznavni večer. Družbo so nam delali taborniki iz Podbočja, Koprivnice, Brestanice in Rake. Zabavali smo se ob družabnih igrah, ske-čih in plesu.
Ob enajstih smo se odpravili spat. Ker nismo mogli zatisniti oči, smo se pogovarjali, si pripovedovali smešnice, brenkali na kitaro, peli in si podajali napoli-tanke. Ob sedmih smo vstali in imeli rekreacijo. Po zajtrku smo se učili različnih taborniških veščin, delali igluje, nekateri pa smo se tudi odpravili na krajši izlet s smučmi. Tek na smučeh je zelo zanimiv pa tudi naporen. Proti večeru smo se odpravili na Areh. Ta večer smo takoj zaspali, saj smo bili zelo utrujeni od napornega dne. Zadnji dan, v nedeljo, smo priredili tekmovanje v veščinah, ki smo se jih tu naučili. Nato smo se odpravili na razgledno točko Bellevue.
Na avtobusu smo podelili priznanja in diplome, več za šalo kot zares. Tako je nastopil zadnji del - slovo, ki je bilo zelo živahno in polno želja, da se na poletnem taborjenju zopet srečamo.
Sonja Sikošek, 6. d OŠ Jurija Dalmatina Krško
Namesto Šole v naravi -doma v postelji
Upali sva, da bova z ostalimi učenci šli v šolo v naravi. Bili sva zelo razočarani in žalostni, ker sva ostali doma.
šele v petek sem izvedela, da ne morem na Roglo zaradi kolena. Alenka pa je tik pred odhodom zbolela. Bilo nama je zelo žal, saj takega uživanja ne bo
TELSATd.o.o.%
ANTCNSKI SISTEMI   F
CPB 13. 68260 Brestanica (0608) 70-465
p|ZZER|A
POSTAVA NA DOM 0608/31-282
CKŽ 44«
Delovni  Pon.-Pet.: 9.00-23.00 čas               Ned.: 15.00-23.00
nikoli več. Z razredničarko sem se dogovorila, da bom prišla v nedeljo na obisk, Alenki pa so sošolke obljubile, da ji bodo pisale in telefonirale. Končno je prišla nedelja in s starši smo odšli na obisk. Na smučišču sem najprej zagledala prijateljice, ki so me veselo sprejele. Hudo pa mi je bilo, da ni tudi Alenka z mano.
S prijatelji sem ostala dva dni, do konca. Ko smo pospravljali svoje stvari v potovalke, smo bili razburjeni od skorajšnjega snidenja s starši. Alenka Žabkar in Bojana Lekše, ^^^^^                   5. r. Oš Raka
Bila sem nevidna
Šla sem v šolo. Ob poti je rasla praprot. Peresa praproti so bila lepa. Mami sem hotela pokazati to lepoto. Odtrgala sem list praproti in ga dala v žep. Tedaj sem občutila lahkoto telesa. Vso pot do šole sem se počutila zelo čudno. Ljudje, ki sem jih pozdravljala, so se začudeni ozirali okoli sebe, kot da me ni. Zato sem kmalu spoznala, da sem nevidna. Srečala sem sošolca. Hitro mu splezam na rame, da me je nesel. Takoj je začutil, da nekaj nosi. Vendar se je kmalu navadil. Tako sem prišla v šolo, ne da bi rabila noge. Na urniku smo imeli telovadbo.
Mateja Beribak, 3. a OŠ Leskovec
Kultura, zabava in znamenitosti v Dobovi
Na Osnovni šoli Dobova se dogaja marsikaj. Projekt Naša krajevna skupnost, ki smo ga začeli na začetku šolskega leta, nas neprestano poganja v gibanje, raziskovanje in odkrivanje. Tokrat smo pripravili razstavo o kulturi, zabavi in znamenitostih v Dobovi. Glavni namen tega dela projekta je bil, da zgodovina našega kraja ne bi ostala pozabljena. Pobrskali smo po zgodovini, prelistali kronike, povprašali ljudi in rezultati našega dela pod vodstvom ge. Cvetke Savnik in ge. Jelke Hauer so tu.
Mnogim je znano ime Franc Bogovič. Ta mož in dobovski teater sta bila kot eno. Igral pa je tudi v Ločki godbi. Najbolj znana je njegova pesem Oj, Dobova, ki so jo Dobovčani sprejeli za svojo himno. Franc Vadnal pa se je zaradi svojega učiteljskega poklica priselil v Dobovo. Tu je ustanovil tamburaški zbor in pevsko društvo.
V Dobovi že dolgo delujeta tudi lovsko društvo in društvo
nika romarjev in kmetov na Ponikvah, je bila nekoč romarska, njena notranja arhitektura pa je baročna. Krasijo jo trije bogati oltarji iz 17. stoletja, zgradili pa so jo plemeniti Sušiči, katerih grobnica je v cerkvi, potomci pa še danes živijo na Ponikvah. Na cerkev sv. Križa je vklesana letnica 1645, zidana je v poznogot-skem stavbnem slogu, notranjost pa prav tako krasijo baročni oltarji iz 17. stoletja. Arhitektura cerkve Marije Magdalene na Jesenicah, ki je bila prav tako romarska, je tudi poznogotska, na vratih pa je vklesana letnica 1536, ko je bila dozidana. Cerkev je sicer prvič omenjena v zgodovinskih spisih iz leta 1444. Njene tri lesene baročne oltarje krasijo slike iz delavnice Valenti-
na Metzingerja. Cerkev Marijinega vnebovzetja na Veliki Dolini je bila prvič omenjena leta 1474 in je grajena v eklektično kombiniranih psevdostilih. Ima tri lesene oltarje iz tirolskih delavnic, s kipom Marije Vnebov-zete v naravni velikosti.
Na zadnjih straneh projektna naloga poroča tudi o nekaterih jezikovnih posebnostih krajevne govorice. Brošuro si je vsekakor vredno ogledati ter se poučiti o svojem kraju in njegovi bližnji okolici. Marljivim raziskovalcem velja vse priznanje. Glede na to, da šola na Dolini prihodnje leto praznuje 140. obletnico obstoja, lahko morda pričakujemo še kakšno nalogo o zgodovini in zanimivostih s področja šolstva.
(Z.R.Z.)
ŠOLA NI ŠALA
čebelarjev. Njihova skrb je torej usmerjena na živalstvo naših krajev. Dobovčani so aktivni tudi na področju športa. Trenutno delujeta rokometni in karate klub.
Obiščite naš kraj in prepričali se boste o gostoljubju in pestrosti naših ljudi.
Tanja Vučajnk
in Martina Verbančič,
mladi novinarki OŠ Dobova
Poskrbimo za čisto okolje
V časopisih lahko vsak dan beremo pretresljive novice iz narave. Potrebe civiliziranega človeka so vedno večje. Razvoj zahteva vedno večje količine energije in surovin, iz katerih nastajajo v nadaljnjem procesu vedno večje količine odplak, ki odtekajo v naše vode.
Življenje v naših rekah, potokih in jezerih je zelo ogroženo. Naše vode onesnažujejo predvsem komunalne in industrijske odplake, ki pogosto vsebujejo velike količine strupenih snovi. Posebej škodljive so odplake iz kemičnih tovarn papirne industrije, rudniških separacij in obratov za galvanotehniko. Izredno nevarno je toplotno onesnaževanje, ki ga povzročajo termo in jedrske elektrarne. Zaradi segrete vode izumirajo tudi ribe. V zadnjem času pa nastajajo tudi težave s podtalnico. Ker se odpadki kopičijo v zapušče-
nih gramoznicah in jamah, je podtalnica onesnažena predvsem na Apaškem in Dravskem polju. Človek pa mora poskrbeti, da odpadne vode, preden jih vrne v naravni obtok, temeljito očisti. Priporočljivo je mehansko, biološko in kemijsko čiščenje. Najboljše je biološko čiščenje, kajti med tem procesom nastane aktivno blato, to je zmes razkrojenih odpadkov in razkro-jevalcev, predvsem pa bakterij. Aktivno blato lahko predelamo v umetna gnojila.
Ne uničujmo svojega lastnega življenjskega prostora! To pa velja posebej za naš odnos do vode, ki je ena osnovnih naravnih dobrin.
Beno Marušič
V Pisecah
V Pišecah smo preživeli prijeten športni dan, oplemeniten s kulturnim doživetjem.
Najprej smo si ogledali zanimivo in poučno razstavo o jezikoslovcu Maksu Pleteršniku v pišečki šoli, ki se imenuje po tem velikem Slovencu. Obiskali smo tudi njegov grob, potem pa nas je pot nesla na ogled stare kovačije. Prijeten, s soncem obsijan športni dan smo zaključili s pov-zpetjem na pišečki grad, kjer smo bili nekateri razočarani nad zapuščenostjo gradu samega in okolice.
Petra Opravž Nov. krožek OŠ Brežice
V Sevnici "Strogo zaupno*4
ZKO Sevnica organizira v četrtek, 7. aprila ob 19. uri v kulturni dvorani GD Sevnica gostovanje gledališke skupine KUD Mirna Peč. Predstavili se bodo z burko v treh dejanjih Marca Camoletija "Strogo zaupno". Delo je režiral Jožef Matijevič.
Vohunska zgodba se odvija v hotelu nekje v Franciji. Tam se srečajo francoski, ameriški in ruski vohuni in zaradi tega pride do zmešnjave.
Vstopnice bodo v prodaji eno uro pred predstavo.
Naš vrtec za mamice
Zdole, 19. marca - Na zdolah imajo vrtec in tamkajšnji varovanci so svojim mamam, tako, kot otroci v vseh vrtcih in vseh šolah, pripravili kratek priložnosti program. Pri tem so jim pomagali tudi učenci iz krške osnovne šole. Na sliki: otroci iz vrtca s tovarišico Heti Kovač. (B.Š.)
Brežice, 23. marca - Območnega tekmovanja citrarjev v brežiškem gradu se je udeležilo dvanajst skupin ali posameznikov iz Dolenjske in Posavja. Tekmovanje je bilo izbirno in le tisti nastopajoči, ki jim je ocenjevalna komisija dodelila najmanj 70 % možnih točk, so si izborili pravico do nastopa na državnem tekmovanju, ki bo septembra letos.
Na državno tekmovanje so se prebili trio Rudija Mlinarica (93 %), Peter Ašič, Jasmina Levičar, Anita Strgar, Nina Mandžuka, Rudi Mlinaric, Jerneja Šavrič, Barbara Novak ter duo Jerneja Šavrič in Anita Strgar. V ocenjevalni komisiji so bili Cita Galič, Vladimir Brlek in Aleksander Prime. (Ika, Foto: Rozman, Brežice)
Morah v svet
Krški orkester bo
šel na tekmovanje
v Španijo
"Gostovanje v Valenciji je za člane orkestra velik motiv za delo, s tem pa si tudi postavljamo novo razvojno pot," je povedal dirigent prof. Drago Gra-dišek.        ___________________________________________
Krško* 26. marca - Pihalni orkester se je na svoji letni konferenci spomnil nastopov in uspehov v lanskem letu, ki jih ni bilo malo: nastop na posavski reviji, dve gostovanji v Novem mestu, nastop na svetovnem prvenstvu v speedwayu v Pockingu, številni nastopi na prireditvah v občini in izven nje ter sodelovanja na priložnostnih slovesnostih.
Orkester se že od novega leta vestno pripravlja na mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov, ki bo julija letos v Španiji. Krškemu orkestru je pripadla čast, da bo nastopil na tem tekmovanju, s tem pa bo v svet ponesel tudi ime Slovenije. "Orkester že dela v polnem zagonu, kar pomeni, da tudi rezultati ne smejo izostati. "Največja odlika človeka je dober odnos v skupini, dobra volja pa je pogoj za dobro in veselo sodelovanje, in tega v krškem orkestru ne manjka," pravi dirigent Gradišek. (Galex)
Društvo ta plesna dejavnost vabi vse otrohe v
Poletno plesno šolo,
ki bo med 27. julijem in 5. avgustom '94 v Nerezinah. Vse dodatne informacije in program aktivnosti lahko vsak dan dobite na telefonu št. 32-795.
V SOBOTO, 9. APRILA '94, BO DRUŠTVO ZA PLESNO DEJAVNOST KRŠKO V ŠPORTNI DVORANI OŠ SENOVO OB 9.30 ORGANIZIRALO IN IZVEDLO ŽE ŠESTI TRADICIONALNI TURNIR
V  DRUŽABNIH PLESIH ZA OSMOŠOLCE.
LANI SMO TRAGIČNO IZGUBILI NAŠO TANJO, KI JE ŽE OD PRVEGA RAZREDA OSNOVNE ŠOLE PLESALA IN S SVOJIM PLESALCEM DOSEGALA VIDNE REZULTATE. LANI STA TUDI PREMOČNO ZMAGALA NA NAŠEM TURNIRJU. SKUPAJ Z NJENO DRUŽINO SMO SKLENILI, DA BOMO NAŠ TURNIR POSVETILI SPOMINU NA NAŠO TANJO.
V SOBOTO SE BO V ŠTIRIH KATEGORIJAH POMERILO PREKO 120 PAROV IZ ENAJSTIH OSNOVNIH ŠOL POSAVJA IN IZ DRUGIH DELOV SLOVENIJE.
V  PROGRAMU BODO SODELOVALI ŠPORTNI PLESALCI PLESNEGA KLUBA KRŠKO, PLESNA SKUPINA DIVI's FORMATION IN PLESNI VRTEC KRŠKO.
KER SO ZA TAKŠEN TURNIR POTREBNA VELIKA FINANČNA SREDSTVA, SO NAM TOKRAT POMAGALI: PIVOVARNA LAŠKO D. D. KOT GLAVNI POKROVITELJ, SPONZORJI PA SO GOSTILNA IN TRGOVINA SENICA SENOVO, CVETLIČARNA KERIN KRŠKO -SENOVO, CAFFE "SENOVČAN" SENOVO, KAMNOSEŠTVO JAKŠA KRŠKO, GOSTILNA POHLE BRESTANICA IN STG RUDAR SENOVO.
S PRAKTIČNIMI PRISPEVKI SO NAM POMAGALI: ŽITO PEKARNA KRŠKO D.O.O., ŽITO IMPERIAL KRŠKO, CVETLIČARNA LILIJA LESKOVEC, CERKLJE OB KRKI IN PAPIROTI KRŠKO.
PRIJAZNO VABLJENI NA PLESNO DOPOLDNE, DA SKUPAJ PREŽIVIMO NEKAJ PRIJETNIH URIC IN SE SPOMNIMO NAŠE TANJE.
Ekskluzivno zastopstvo in servis nemških firm TOX (ZIDNI VLOŽKI) EMIDE (EL GOSPODINJSKI APARATI) METABO (EL. ROČNO ORODJE) CKŽ 132 b, Krško     GSD (ROČNI GOSPODINJSKI PRIPOMOČKI)
ena A
KOŠARKA
Košarka Je našla svoje mesto
Krško, 2. aprila - Izkoristili smo prisotnost g. Radeja, sponzorja Košarkarskega kluba Interier Krško, na občinskem šolskem prvenstvu in mu postavili nekaj vprašanj.
Kako ocenjujete košarkarsko sezono 93/94, na splošno v Sloveniji in v vašem klubu?
Slovenska košarka je v vzponu. O tem priča uspeh Smelta Olimpije na mednarodni sceni. Vrh slovenske košarke šteje 6 do 7 ekip, poleg velike četverice, ki je nastopala v SBA-ligi, so to še Polzela (najbolj ugodno presenečenje pretekle sezone), Triglav in Satex. Ostali člani prve lige A1 so povprečne kvalitete in ne odstopajo veliko od članov lige A2. O nastopu KK Interier v pretekli sezoni menim, da smo realno s to ekipo dosegli maksimum, to pa je veliko. Veliko smo se naučili, veliko trenirali, in to bo dobra podlaga za naprej.
Kakšne načrte imate za naslednjo sezono, kdaj startate, kakšen bo sistem tekmovanja v novi ligi A2 in kaj je cilj KK Interier?
Start novoformirane lige A2 bo 17. septembra, pokalno tekmovanje starta že okrog 20. avgusta. Po prvem maju začnemo s pripravami za novo sezono. Do konca aprila bomo kompletirali ekipo. Začeli bomo doma, potem bodo sledile višinske priprave... Sistem tekmovanja nam ustreza. Po prvem delu sezone, to je februarja '95, bo prvih 8 iz lige A1 odločalo o novem prvaku Slovenije, zadnji štirje iz A1 in prvi štirje iz A2 pa bodo igrali kvalifikacije za popolnitev prve lige A1. Naš cilj sta prvi dve mesti y A2 in uvrstitev v ligo A1, to pa je mesto med 12 najboljšimi slovenskimi ekipami.
Načrtujete nove okrepitve, ali so že znana kakšna imena?
V novi sezoni bomo zagotovo startali z novim trenerjem in z nekaj kvalitetnimi igralci. O imenih je še prezgodaj govoriti. Lahko povem, da bomo pridobili dva nova krilna igralca, to sta
ROKOMET
Krško zmagovalec državne lige
Na 2. mestu Sevnica, na 4. AFP Dobova
Krško - V soboto se je končalo tekmovanje v II. državni rokometni ligi. Ekipa Krškega je s prednostjo dveh točk zanesljivo osvojila prvo mesto pred Sevnico, Bakovci in AFP Dobova, ki je za Krčani zaostala 5 točk.
Medtem ko prvak zahodne skupine II. državne lige lahko v miru pričakuje nastope v I. državni ligi, čaka prve štiri iz vzhodne«kupine še t.i. play-off oziroma dodatno tekmovanje. Prvo mesto v ligi je ekipi Krškega prineslo startno številko 1, kar pomeni, da se bo v polfinalu ponovno pomerila z ekipo AFP Dobova. Za uvrstitev v finale play-offa sta potrebni dve zmagi, s tem da morebitno tretje srečanje igrajo Krčani znova na domačem terenu. Isto pravilo velja tudi za finalno tekmo.
Prvo polfinalno srečanje bo v soboto, 9. 4. 1994 ob 19.30 v športni dvorani v Leskovcu. Kakor na vseh dosedanjih srečanjih se obeta trd boj tudi na tej tekmi. Organizator želi, da bi bila dvorana spet polna, gledalci pa naj spet navijajo za svoji ekipi v športnem duhu.
V drugem polfinalnem srečanju pa se bosta pomerili ekipi Sevnice in Bakovcev. Zmagovalca obeh srečanj bosta nato v finalu tekmovala do dveh zmag, končni zmagovalec pa se bo uvrstil v I. državno rokometno ligo. (J. Arh)
Krško - Polet 26:16 (13:5)
Leskovec, 31. marca - v 22. kolu II. državne rokometne lige sta se srečali ekipi Krškega in Poleta iz Murske Sobote. Po boljši igri predvsem v prvem delu so domači igralci zanesljivo zmagali z 10 goli razlike. Ekipa Krškega je zaigrala bolje kot v nekaterih zadnjih srečanjih, kar daje upanje za dobro igro tudi v play-offu.
Za Krško so igrali: Božič, Iskra 4, Keše, Novak 3, Vertovšek 5, Urbanč D. 2, Urbanč M. 3, Kukovica 1, Šiško 3, Bernardič 1, Mar-tinčič 4, Imperl. (J. Arh)
NOGOMET
Drugi remi Krčanov
Krško, 2. aprila - V drugem kolu spomladanskega dela tekmovanja v MNZ Celje so kadeti NK Krško gostili ekipo NK Usnjar iz Šoštanja. Po zelo slabem vremenu in težkem in razmočenem igrišču so se pred okoli 50 gledalci bolj znašli gostje in prvi polčas rešili v svojo korist, 0:1. Izkoristili so praktično edino priložnost, Krčani pa so jih v tem času zapravili celo vrsto. V nadaljevanju, ko se je praktično igralo na ena vrata, so gostje spet spretno izkoristili napako domače obrambe in povedli z 0:2. Kljub temu se Krčani niso vdali, z napadalno igro so iz dveh opravičeno dosojenih enajstmetrovk izenačili. Strelca sta bila kapetan Gabrič in Voglar. Po končani tekmi so se šoštanjčani vedli zelo nešportno, kar so najbolj občutile slačilnice na stadionu Matije Gubca. (PILIP)
NK Odred (Kozje) : NK Krško 4:4 (l:l)
Kozje, 26. marca - Krški kadeti so v prvem kolu nadaljevanja tekmovanja v MNZ Celje gostovali v Kozjem pri tamkajšnjem Odredu. Kljub slabemu vremenu je bila to zelo zanimiva tekma z veliko preobratov. Krčani so povedli z golom Zorka in cel prvi polčas so bili boljša ekipa. V drugem polčasu so gostitelji prevzeli pobudo in povedli s 3 :1 in 4 : 2, Krčani pa so v finišu tekme prišli do izenačitve in ene točke. Strelci v drugem polčasu so bili Dobrovnik, Dvorančič in Gabrič. (PILIP)
krških osnovnih šolah.
Kako mislite razrešiti problem športne dvorane?
O novi večnamenski športni dvorani se že razmišlja. To je potreba mesta Krško in krškega športa. Nov šolski center, ki se bo gradil v Krškem in ga bo financirala vlada RS, bo priložnost, da Krško končno dobi športno dvorano, ki bi ustrezala krškemu športu. Letos pa bomo izvedli rekonstrukcijo podloge v leskovški športni dvorani, kar je že v pripravi. (Pilip)
Zaturovski in Rozman, ter še tri kvalitetne in visoke krilne napadalce in enega reprezentančnega centra iz Slovenije.
Prihodnost krške košarke?
Menim, da nas za prihodnost krške košarke ni treba skrbeti, dokaz za to je to šolsko prvenstvo. Košarka je pognala korenine v Krškem, in to je proces, ki teče, novi talenti so tukaj, potrebno je delati z njimi. V nekaj letih pričakujemo prve sadove iz domačega okolja. KK Interier bo še naprej pomagal in podpiral, tudi finančno, razvoj košarke v
OŠ Krško občinski prvak
Leskovec, 2. aprila - Končano je prvenstvo osnovnih šol krške občine v košarki. Prvo mesto si je zasluženo priborila ekipa OŠ Krško, za kar je prejela pokal organizatorja prvenstva, KK Interier. Za najboljšega igralca in strelca je bil razglašen Alojz Mlakar, učenec OŠ Krško. Pretekle tri sobote smo gledali kvalitetno košarko, nekaj posameznikov iz vseh ekip je že pokazalo, da so izredno talentirani.
Rezultati: Oš Krško- OŠ Kostanjevica 30:20 (15:13), OŠ Podboč-je - OŠ Brestanica 12:17 (3:6), OŠ Brestanica - OŠ Kostanjevica 32:34 (28:28, 8:8), OŠ Krško - OŠ Podbočje 22:19 (10:8). Končni vrstni red: 1. OŠ Krško, 2. OŠ Brestanica, 3. OŠ Raka. (Pilip)
STRELJANJE
Boštjan Arh izenačil državni rekord
Murska Sobota, 2. aprila - Na 5. tekmi za Pokal prijateljstva in Pokal Ml Pomurka je med 73 nastopajočimi pionirji iz vse Slovenije premočno, s 186 krogi, zmagal Boštjan Arh, član SD SOP Novoline Leskovec, ki je drugouvrščenega tekmovalca prehitel kar za štiri kroge. Z doseženim rezultatom pa je izenačil državni rekord za pionirje.
Tudi ekipa SD SOP Novoline je s 542 krogi dosegla izjemen rezultat in s krogom manj od zmagovalca osvojila 2. mesto.
Posamične uvrstitve ostalih Leskovčanov: 8. Andrej Zorko (180 krogov), 12. Uroš Koritnik (177), 14. Silvo Vrščaj (176), 23. Zorko Matej (172). (J. Arh)
IX. korpus Piran - SD SOP Novoline Leskovec 1611:1701
Piran, 25. marca - v 10. kolu II. slovenske strelske lige sta se pomerili domača ekipa SD IX. korpus Piran in SD SOP Novoline iz Leskovca. Leskovčani so kot 13. ekipa v Sloveniji v letošnjem prvenstvu premagali mejo 1700 krogov in zanesljivo zmagali. Trenutno zasedajo 6. mesto na ligaški lestvici, kar je nedvomno velik uspeh, saj so ob začetku pričakovali trd boj za obstanek.
SD IX. korpus Piran: Budin 548, Skapin 540, Ukmar 543. SD SOP Novoline: Bencin 560, Župane 582, Grabnar 559. (J. Arh)
GIMNASTIKA
Nastop telovadcev Sokola
Ljubljana - Telovadci brežiškega Sokola so zelo uspešno nastopili na 7. pokalu Narodnega doma v Ljubljani. Ta tekma na državnem nivoju je bila hkrati selekcijska tekma za nastop na državnem prvenstvu.
Rezultati - mlajši dečki: 1. Maribor Center, 2. Vič Ljubljana, 3. Sokol Brežice, posamično: 1. Lodič (Vič), 2. Kozlevčar (Vič), 10. Držič (Sokol), 12. Vučajnk (Sokol); starejši dečki: 1. Drevenšek (MBC), 2. Kranjc (Vič), 12. Malus (Sokol); kadeti: 1. Kenda (Ruše), 2. Rozman (MBC), 3. Drago 2erjav (Sokol). Drago Žerjav se je uvrstil tudi na Joštov memorial, predtekmo velikega Mednarodnega prvenstva Ljubljane v športni gimnastiki, ki je bilo v soboto, 2. aprila.
(B. Žnidaršič)
KARATE S. mednarodni Ha ta turnir. Ravne 94
Srebrna medalja ekipi mlajših pionirjev
Ravne, 27. marca - Na 5. mednarodnem turnirju v karateju za mlajše tekmovalce so se med 164 tekmovalci iz Slovenije in Avstrije zelo dobro odrezali tudi mladi Sevničani. Ekipa mlajših dečkov je zasedla odlično drugo mesto, takoj za lanskoletnimi državnimi prvaki iz Murske Sobote. V kategoriji starejših dečkov je največ uspeha za Sevničane požel Marko Stopar s 4. mestom. Najmlajši predstavnik Karate kluba Sevnica Miha Oštir je v kategoriji malčkov presenetil z odličnim 4. mestom.
Uvrstitve ostalih Sevničanov: ml. dečki posamezno - 12.-13. Denis Orač in Danilo Lisec; st. dečki posamezno - 5. Iztok Busar, 13. Dejan Uranjek; ml. dečki ekipno - 2. Sevnica (D. Orač, D. Lisec in Rok Črepinšek); st. dečki ekipno: 4. Sevnica (I. Busar, D. Uranjek in M. Stopar). (Jurij Orač)
Repčeva v državni reprezentanci
Direktor državnih reprezentanc v plavanju dr. Jaka Bednarik je po koncu DP v Celju določil reprezentanco Slovenije, ki bo naslednji vikend v Mariboru gostila reprezentanco Hrvaške. Eden od stebrov naše reprezentance bo Krčanka Natalija Repec, ki bo barve Slovenije zastopala v udarnih disciplinah 100 in 200 m prosto in štafeti 4 x 100 m prosto. (Pilip)
Repčeva uspešna v svetovnem pokalu
Decenzano, Pariz, marca - 12. in 13. marca - V tretji tekmi za svetovni pokal v plavanju (podobno kot pri smučarjih), ki je bila 12. in 13. marca v italijanskem Decenzanu, se je Krčanka Natalija Repec odlično odrezala. Med najboljšimi plavalci sveta iz 50 držav je najboljša krška plavalka v zelo močni konkurenci dosegla izredne uvrstitve in svoje osebne rekorde. V paradni disciplini svetovnega plavanja, 100 m prosto, je s časom 0:58,30 (njen osebni rekord) osvojila odlično 12. mesto. Ta rezultat je zelo blizu slovenskega rekorda, ki znaša 0:57,91, Natalijin cilj pa je čim prej postaviti rtov slovenski rekord. V drugi disciplini, 200 m prosto, je Repčeva z rezultatom 2:06,61 (osebni rekord) tudi osvojila 12. rnesto.L* Na četrti tekmi svetovnega pokala, ki je bila 26. in 27. marca v Parizu, je Repčeva v disciplini 200 m prosto popravila svoj osebni rekord, ki sedaj znaša 2:06,61, Na 100 m prosto je bila nekoliko slabša kot dva tedna prej v Italiji, dosegla je čas 0:59,17.
Obe potovanji na tekmi svetovnega pokala je Repčevi omogočil njen sponzor GIP Pionir iz Novega mesta. Prve in druge tekme v istem tekmovanju se Repčeva žal ni mogla udeležiti zaradi finančnih težav. (Pilip)
Dva naslova državnih prvakov v Krško
Celje, 1.-3. aprila - Plavalci krškega Celulozarja nadaljujejo z uspehi. Na odprtem in absolutnem državnem prvenstvu v Celju so minuli vikend še enkrat dokazali, da sodijo v sami vrh slovenskega plavanja. Devetčlanska krška ekipa je v Krško prinesla 5 kolajn, dve zlati, eno srebrno in dve bronasti. Poleg najboljše krške plavalke Natalije Repec so se izkazale tudi članice štafet 4 x 100 in 4 x 200 m prosto ter Slapšakova, ki je osvojila tri četrta mesta. Veseli, da so skoraj vsi udeleženci DP iz Krškega odplavali svoje najboljše letošnje rezultate in se kvalificirali za A-ali B-finale. Rezultati krških predstavnikov na DP - do 10. mesta:
Prvi dan: 200 m prosto ženske - 3. Repec N. (2.06,15), 6. Repec A. (2:12,86), 400 m mešano moški - 6. Povhe (4:59,68), 7. Herakovič (5:01,26); štafeta 4x 100 m prosto ženske - 2. Celulozar (4:03,15) v sestavi Slapšak, Repec A., Ivanovič in Repec N.
Drugi dan: 50 m prosto moški - 10. Povhe (25,61), 50 m prosto ženske - 3. Repec N. (27,73), 4. Slapšak (27,82), 400 m prosto moški - 7. Povhe (4:14,66), 400 m prosto ženske - 5. Repec A. (4:36,52); 100 m hrbtno ženske - 4. Slapšak (1:07,72), 200 m mešano ženske - 9. Ivanovič (2:34,91), štafeta 4 x 200 m prosto - 1 Celulozar (8:51,60) v sestavi Repec A. Bizjak, Slapšak in Repec N.
Tretji dan: 100 m prosto ženske - 1. Repec N. (58,30), 4. Slapšak (1:00,03), 7. Repec A. (1:02,53), 800 m prosto ženske: 5. Repec (9:31,14), 9. Bizjak (10:03,89). (Pilip)
Hladi Celulozarja peti t državi
........     i'   "".........   ¦    ¦'     ¦      ........................
Nika Pribošič enkrat prva, dvakrat druga, enkrat
tretja, Cerle tretji, štafeta dečkov dvakrat tretja
Cerkno,   25.-27.  marca  -
Zimskega prvenstva Slovenije za dečke in deklice se je udeležilo 178 plavalcev iz 14 slovenskih klubov, od tega 105 dečkov in 73 deklic. V zelo močni konkurenci so plavalci krškega Celulo-zaria v končni razvrstitvi zasedli odlično 5. mesto. To je še eno potrdilo, da se v Krškem kljub slabim pogojem za trening dela strokovno in kvalitetno. Krčani so za sabo pustili ekipe iz močnih plavalnih centrov, kot so Celje, Trbovlje ali Velenje. Barve
Krčanov je branilo 13- člansko zastopstvo, 9 dečkov letnika '81 in '82 ter 4 deklice letnika '82 in '83.L* Končni vrstni red klubov: 1. Ljubljana 580 točk, 2. Triglav (Kranj) 532, 3. Ilirija (Lj) 521,5, 4. Fužinar (Ravne) 405, 5. Celulozar (Krško) 379, 6. Dadas Rudar (Trbovlje) 368,5, 7. Neptun (Celje) 365, 8. Olimpija Salomonov ogl. (Lj) 351,5 točk in tako naprej.
Sodelovanje Krčanov na državnem prvenstvu je podprlo podjetje Savaprojekt. (PILIP)
ŠAH
Ekipno državno prvenstvo za dekleta
s. mesto za OŠ Sava Kladn/Ha
Otočec, 26. in 27. marca - V hotelu Garni na Otočcu je potekalo 3. državno prvenstvo za dekleta letnika '79 in mlajše. Od skupno 11 sodelujočih regij so se odrezale tudi Sevničanke, ki so osvojile 5. mesto v Sloveniji.
Sevničanke so igrale takole: z Negovo, Jesenicami in Škofljico 2:2, premagale so Celje, Radlje ob Dravi in Dornberk pri Novi Gorici s 3:1, izgubile z Gorišnico in Starim trgom ob Kolpi s 4:0, ter z Mirno Pečjo z 2.5 : 1.5. Mojca Grilc je osvojila 6 točk od 9 možnih, Alenka Radej 6.5, Irena Povh 0 od 6, Damjana Hočevar 3 od 9 ter Nika Jurgl 1 od 3. (Janko Blas)
NAŠ GLAS 7, 8. aprila 1994
71 :\T
Sašo Lošič in Jonas t, r Pacifiku
Moi spominov
POSAVKE SO ZAPRTE IN AGRESIVNE Prva dJma
ročna v
Medijski zvezdnik in balkanski roker sta upravičila svoj sloves
hrvaškega Krškem
Leskovec pri Krškem, 1. aprila - Na dan lažnivcev sta se v diskoteki Pacifik pojavila gosta, ki ju ni potrebno posebej predstavljati, videli pa smo lahko tudi aktualno miss Slovenije Metko Albreht. Nastop je začel Sašo s pesmimi iz lastnega repertoarja, ki je vsem bolj ali manj znan. Med obiskovalci, še posebej nežnejšega spola, pa je za-vreščalo, ko je na oder stopil Jonas. Zapel je pesem Dan ljubezni (Pepel in kri), vsi pa so mu takoj pomagali. Pesmi, ki sta jih gosta izvajala, so znane uspešnice, zato nista nastopala sama, ampak cela diskoteka.
Jonasa smo povabili k razgovoru in z veseljem se je odzval. Povedal je, da časopisa Naš glas ne pozna, vendar upa, da smo "full" dobri v tem prostoru. Za naprej pa nam je zaželel vse najboljše.
Prvi del vprašanj se nanaša na 1. april, vendar upam, da bodo še vedno aktualna in zanimiva.
Koga in kako si danes najbolj potegnil za nos?
Ja (nasmešek), Metko Albreht v simpatičnem telefonskem pogovoru.
V čem je bila fora?
Mislim, daje za vse nas boljše, da se to ne izve. Fora naj ostane tajna (ha,ha).
Drugače pa si za fore?
Vsekakor, brez for ni življenja. Super je ta 1. april, saj se ljudje (večina, nekateri lažejo vsak dan) vsaj enkrat v letu sprostijo.
Ali ti politika usmerja iivlje-
nje?
Ne, nikoli in nikdar. Spremljam
jo le bežno, vendar mi ne pomeni nič.
Katerih medijev pa se potem poslužuješ?
Včasih preberem Delo, drugače pa spremljam dogajanje po svetu preko radia in TV. Najraje pa prebiram revije, ki se ukvarjajo z mediji. Čudno, ne?
Misliš, da si zvezda?
Ljudi je treba vprašati, kaj si mislijo o meni. Lahko vsak reče, da je zvezda, pa ni. Lahko je tudi obratno.
Pa vendar, ali si rad v ospredju?
Mogoče. Jaz sem se šolal za gledališkega igralca, to pa pomeni, da stojim na odru, s tem pa se kažem ljudem in sem nekako le v ospredju.
Bi bil rad Ray Cokes iz MTV?
Na njegovem mestu bi vsekakor rad bil, vendar je o tem neumno razmišljati. Kajti naloga vsakega uspešnega človeka je,
da razvije svoje sposobnosti v
okviru posla, ki ga opravlja. Ali ga mogoče oponašaš oz.
f>
Pivnica
PRODAJA AVTOMOBILOV CHRYSLER - JEEP TER AVTOSERVIS
BABIC, Tovarniška 7, 68270 Krško, tel.: (0608)31-295.

/
mu skušaš biti čim bolj podoben?
Z oponašanjem drugih nazorov se nikamor ne pride, o tem sem globoko prepričan.
Kakšne se ti zdijo Posavke?
Moram reči, da so nekaj posebnega. So mnogo bolj zaprte in agresivne, vendar v takšnem smislu, da so brez predsodkov. Nikoli ne razmišljajo, kaj si drugi mislijo o njih.
Misliš, da elektrarna vpliva nanje?
Ne vem natančno. Vendar pa je odvisno od njih, ali se počutijo ogrožene ali pa večvredne, ker imajo elektrarno.
Kaj misliš o zaprtju elektrarne?
Potrebno bi bilo, ker vsaka naprava oz. katerakoli elektrarna vsaj malo škoduje človekovemu
okolju in tudi zdravju. Potrebno je vložiti le nekaj truda, da se poiščejo drugi viri energije, vsekakor manj škodljivi.
Misliš, da je Posavje t.i. jug?
Narobe je, če tako mislite. Vsak človek stoji na svojih nogah in se ne obremenjuje s tem, kaj drugi mislijo o njem. Če pa se ljudje počutijo, da jih nekdo tretji izkorišča oz. onemogoča, so za to sami krivi, ker se pustijo.
Jonas, hvala za pogovor. Upam, da boš še dolgo ostal takšen, kot si, in da se še vidimo.
Ni problema, ostal bom takšen. Vendar pa bo prišel tudi moj čas, da se umaknem iz javnega življenja, kar pa ne bo nobena katastrofa.       (Galex, foto: B.C.)
Leskovec pri Krškem, 25. marca - Prvi pomladanski petek je prinesel "fashion show" v med mladimi in tudi manj mladimi Po-savja že dobro znani diskoteki Pacifik. Da je bila to noč spet polna, je vsekakor zaslužna tudi prva dama hrvaškega ročka -Josipa Lisac. Vsi, ki se še tako radi spominjamo njenega nepozabnega "Dnevnika neke ljubezni", smo si imeli priložnost v živo obuditi spomine na stare čase. Josipin repertoar je sicer zelo velik in je s svojimi novejšimi pesmimi dvignila Pacifik na noge. Ko se je na koncu s "Slovenijo" poslovila, nam je bilo žal, da vse lepo kratko traja.
Manekeni in manekenke mariborske skupine Mišela so ta večer v Pacifiku predstavili spo-
mladanske kolekcije oblačil in obutve ter intimno perilo zasebnih podjetij iz Posavja in Novega mesta. (B.b.)
Pohal Alpe-Adrla r šnopsu
Tone Kos med 50*000 šnopsarji delil 5.-8. mesto
Nagrada: 12 kišt Cosser pira
Krško, 29. marca - Seveda ni šlo za pitje šnopsa, temveč za igranje kart. Tekmovanje je potekalo pod pokroviteljstvom Slovenskih novic ter Gosserja, slednji je prispeval tudi bogate nagrade. Tekmovanja so se začela oktobra, in sicer po 48 gostilnah, zraven je bilo 8.000 Slovencev ter 42.000 Avstrijcev. Skupaj je torej nastopilo kar 50.000 kvartopircev. Zmagovalci so se nato pomerili v polfinalu v Grosupljah, kjer jih je nastopilo 48, od tega se jih je 24 uvrstilo na slovenski finale v Rogaški, od tu pa le 8 predstavnikov Slovenije na finale v graški casino.
Med osmimi finalisti je bil tudi Krčan Tone Kos, ki karte igra že od malega in ima v svoji zbirki 11 pokalov, leta '75 je osvojil kar tri, in sicer na Planini, Soški ter v Vitanju. "Nastopilo je 24 tekmovalcev, razdelili so nas v štiri skupine po 6 šnopsarjev, v vsaki so igrali po štirje Avstrijci (teh je bilo v finalu 16) ter 2 Slovenca. Igrali smo vsak z vsakim, bil pa sem najboljši od vseh, saj sem v svoji skupini premagal vse, torej 5 : 0," je povedal Tone. Iz vsake skupine sta nato dva nastopila v velikem finalu, kjer jih je bilo osem. Zadnje dejanje pa Tone komentira takole: "Pri kartah moraš imeti tudi malo sreče, zmagovalec ni bil najboljši, imel pa je srečo, saj mu je ta dan 'tekla' karta, meni ni. Motilo me je tudi to, da smo finale igrali le na eno dobljeno, kar prav gotovo ni v redu."
Zmagovalec je bil tudi Slovenec, Miran Kajs, ki karte najraje igra pri kolegu Francu Ermanu, ta pa je lastnik picerije v Kostanjevici. Torej je zmaga delno tudi naša. Gosser je zmagovalcu poklonil 20.000 ATS ter trodnevno potovanje v Monte Carlo. Nagrade za drugo, tretje in četrto mesto so bile tudi denarne, in sicer 15.000, 10.000 ter 5.000 ATS, vsak pa je dobil še en dan brezplačne uporabe kazina v Gradcu. Naslednje leto se bodo pokalu Alpe-Adria pridružili še Madžari in Hrvati. (B.C.)
KULINARIČNI KOTIČEK
Orehove rezine
Sestavine: 15 dkg margarine ali masla, 35 dkg sladkorja v prahu, 20 dkg moke, 17 dkg mletih orehov, pest rozin, 2 dkg kakava, 5 jajc, 1.5 dl mleka, 2 jedilni žlici ruma, žlica pecilnega praška, malo cimeta, vanilin sladkor, limonina lupina.
Mešaj margarino, postopoma dodajaj sladkor ter cela jajca. Ko je penasto umešano, dodaj moko in pecilni prašek. Predhodno zmešaj orehe in kakav. Tudi to dodaj k masi, prav tako tudi mleko ter ostale dišave, še malo pomešaj in stresi v pomazan pekač, dolg 35, širok 11.5 ter globok 7.5 cm. Peci 15 minut pri 80 stop., nato še 40 min. pri 160 stop. Pečeno potrosi s sladkorjem in ponudi. (Š.C)
Skutino slano pecivo
Sestavine: 0.5 kg skute, 0.5 kg margarine, 0.5 kg moke, sol, jajce za premaz, pest naribanega sira.
Iz vsega zamesi testo in pusti malo počivati. Razvaljaj na debelino 3-4 mm, razrezi na ozke rezine ter zloži na premazan pekač. Premaži z razžvrkljanim jajcem in potresi z naribanim sirom. Peci 15-20 minut pri 160 stopinjah. (Š.C)
Pl
AVTOSEJEN KRŠKO
PRODAJA   RABLJENIH   IN NOVIH AVTOMOBILOV 0608/32-021, INT. 263
Na zalogi imamo naslednje rabljene avtomobile: GOLF JXB I. 88 - 8.500 DM, ŠKODA PRIMA I. 93-11.200 DM, R 5 CAMPUS I. 90 - 10.300 DM, MITSUBISHI LANCER 13 EL I. 90/91-12.200 DM, ALFA 75 1,6 IE I. 92-18.500 DM, ALFA SPRINT I.
85/92  - 5.700  DM, KOMBI 207 D I. 86 ¦
MERCEDES 18.500 DM.
Nagradna križanka servisa in trgovine s kolesi M ASTER
Sponzor današnje križanke je Master - servis in trgovina s kolesi lastnika g. Dušana Čučnika. Za srečne reševalce je pripravil tri nagrade. Prva bo izžrebanemu reševalcu prinesla servisne usluge na kolesu (kakršnem koli) v vrednosti 3000,00 SIT, druga nagrada sta dva zunanja plašča za kolo po lastni izbiri in tretja kolesarske rokavice ali kolesarska očala (po želji). (Pilip)
Izžrebani reševalci
Upitove nagradne
križanke
' Nagrajence Upitove križanke je 1. aprila žrebal mladi mož v Upitovi ribarnici na tržnici v Krškem, ki mu je ime Marko, za komisijo pa so bili kar vsi navzoči kupci. Žreb je izmed množice reševalcev izbral Jožka Dreneka z Drožanjske 66 v Sevnici, ki dobi tretjo nagrado (ribe v vrednosti 2.000 SIT). Drugo nagrado prejme Nataša Grubič s Papirniške 15 a v Krškem, ki si bo lahko privoščila ribe v vrednosti 3.000 SIT. Prvo nagrado, ribe v vrednosti 5.000 SIT, pa prejme Vida Peteline iz Artič. Nagrade lahko dvignete v ribarnici na tržnici v Krškem vsak dan, s seboj pa prinesite Naš glas s podatki o žrebanju in osebni dokument za identifikacijo. Čestitamo!
Rešitev križanke iz prejšnje številke - Gesla: ribarnica Upit, tržnica v Krškem, krap. Po vodoravnih vrstah: tržnica v K., aligator, šolar, D.Š., STT, lirik, r, M.E., konice, izoterma, item, Bakar, Erika, akov, Stobi, ak, R.R., OK, PLO, Naklo, krap, Imre, Idi, Cesta, sin, Antej, O, Etna, uta, Goriška, PA, siraki, Vis, ileks, Damjana, Tivat, Arij, AP.
I			:::;.:;>;;¦.  v ..,		Vpili P	toonrmo	TStliim		I&ČMO MOKO	OPUS	jstoos-TAilSSt	PkUšm-ViLO	INStUHT	IAASBL <xnrm-m vuuoih
"    \:    '                   ¦'              ,     ....-.'.:¦					fosrvu	VHCMJfll.								
														
I   JlP*    sVlASttU			KP,		mmišict si/ernicA									
														
i					PMIt ŽMSkLA					GOH.H v bDIZMlJI				
					izbemln					ZAlBU				
												fOom*		
H												šutiicea		
ŽVBPLO		OPIČJI OLOlSK	CUUSto YA(M0)	M)S?lMKfi					LJUJ					mi 7-
				(Ker					M/mriu/f (mite)					
GUŠKI hoiloSlo. vec							JSieeov ETIOPIJI						češJci HMIJ	pevvt meiss
							Fentblu							
MiorD z CJIWM										W/MI7	KLen			
											Počrruice			
bOlEM					Soli vmnb iLISLIAJg									
					Štl/ČČMb									
m esr			NC&KO /Me	VSSTA tukh PLOVILO								DHČ&IO HIL1H		
												INMTSK1 kz/kt		
						H>				MSflftT/)				
bt)innr. HSSTO														
						*								
pozir										P&iTVK S* VE				
						f<--:: &j.                         **~   '								
kMAU Tine			StIVKO			Me-m			SKUPŠČM 0CČIHS	75MIS tu/B			¦fpee-UčtGSi	TKI ISDLBW/
			ZAI/HO-			MEHU				MOiTVO				
iBCF/UA					tSMN 0$B						izmasvi LUKt			
					OS,lP.						tmvpe«. r/s*w74			
mbioi* r sot a/i. GCBDAU-				K/tfSMS*» meNiM								VIDOV		
				JOŽI:								iYiemo		
SWK4 SOI									umu					
									fSAUC teaa.*<					
eee</ SK.LAM-T&J										Ftter 2SNUE				
cmiomin W,WC-AISK&i				sene-n						3UZU0-V&ltK/				
10
A-
NAŠ GLAS 7, 8. aprila 1994
Dve akciji poostrenega nadzora prometa
lrelilto vinjenih
Ugotovitve zbujajo skrb, zato bodo podobne akcije tudi v prihodnje.
Krško, marca - Policisti postaje prometne policije Krško so marca izvedli dve akciji poostrenega nadzora v prometu na območju UNZ Krško. V prvi akciji, ki je bila v noči z 12. na 13. marec, so ustavili 108 voznikov, v drugI (18. 3.) pa 77.
Zaradi suma alkoholiziranosti so v prvi akciji odredili 34 voznikom prezkus, ki je bil v 11 primerih pozitiven, pet voznikov pa je preizkus odklonilo. Skupaj so to noč ugotovili 31 prekrškov v cestnem prometu, v 23 primerih so napisali kaznovalni predlog pristojnemu sodniku, enemu vozniku so izdali plačilni nalog, začasno so odvzeli 9 vozniških in eno prometno dovolje, v 20 primerih so preprečili nadaljnjo vožnjo, sedem voznikov, ki so storili lažje kršitve, so samo opozorili. V ponovljeni akciji, ki je potekala med 20. in 4. uro, so policisti med 77 kontroliranimi vozniki ugotovili 8 prekrškov, za katere so dali predloge sodniku za prekrške, 5 voznikom izrekli denarno kazen na kraju storitve. Preizkus alkoholiranosti so odredili v 13 primerih, en voznik je preizkus odklonil, pri ostalih 12 je dal pozitiven rezultat. Začasno so odvzeli 4 vozniška dovoljenja, 8 voznikom prepovedali nadaljnjo vožnjo, 13 so jih samo opozorili.
Rezultati obeh akcij pri policiji zbujajo skrb predvsem zaradi velikega števila voznikov, ki sedajo za volan v alkoholiziranem stanju. Zaskrbljenost je še toliko večja, ker so v prvih treh mesecih letošnjega leta skupaj odkrili že 286 voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola. V PPP Krško načrtujejo, da bodo s takšnim načinom dela nadaljevali in bodo izvajali poostrene nadzore s poudarkom na ugotavljanju psihofizičnega stanja voznikov, sposobnosti vozil, ugotavljanju hitrosti vozil in nepravilnosti pri prehitevanju, torej kršitvah, ki se najpogosteje pojavljajo kot vzroki prometnih nesreč. (B.B.)
Začele S« $e nezgode pri poljskih delih
Senovo, Sevnica, marca -Huda nezgoda se je pripetila na Senovem, ko je oče 12-let-nega Ž.K. f rezal njivo. Med delom je otrok sedel na levem blatniku traktorja in z nogo pritiskal frezo k tlom. Pri obračanju na koncu njive je otrok padel s sedeža pod levi del freze. Njeni noži so mu hudo poškodovali celo desno nogo in zadnjico. - Traktor je bil brez zaščitnega loka, neregistriran, preizkus voznika z elektronskim alkotestom pa je pokazal 1,0 g/kg alkohola v izdihanem zraku.
Pri Krajnih Brdih pa se je prevrnil traktor, ki ga je, brez dovoljenja seveda, po njivi vozil 13-letni M.D. Na traktor je imel zadaj pripet sadilec krompirja. Ko je s prvimi kolesi pripeljal na vrh klanca, je zaradi prevelike teže na zadnjem delu traktorja prvi kolesi dvignilo v zrak in ga nato potegnilo navzdol po pobočju. Zatem se je traktor prevrnil na levi bok, otroka pa je pri tem vrglo skozi prednjo šipo, pri tem si je M.D. zvini! gleženj leve noge. Pomoč so mu nudili v sevniškem zdravstvenem domu ter ga napotili v bolnišnico Brežice. (I.G-, B.B.)
Skeii razbite okno po puško
Krško, marca - Kriminalisti UNZ.Krško so ugotovili, da je neznani storilec 21.3. v jutranjih urah razbil okno na hiši Franca K. v Krškem, se splazil v notranjost in iz omare v spalnici vzel lovsko puško znamke BOCK kal. 16/16. Lastnik hiše je oškodovan za ok. 40.000 SIT. (B.B.)
Presenetila je reparja
Krško, 21. marca - Neki neznanec je peš obiskal stanovanjsko hišo Anice P. (1942) v Krškem. V hišo je vstopil skozi stranska vrata, ki so bila odklenjena. Ko je lastnica iz kuhinje zaslišala šume v spodnjih prostorih, se je odpravila v klet. Na stopnicah je zagledala neznanca, visokega okrog 170 cm, oblečenega v jeans hlače in modro bundo, ki je v rokah imel manjšo svetlečo pištolo, na glavi pa sivkasto najlonsko nogavico. Neznanec je hotel prestrašiti ženo z momljanjem. Ko je stopila po stopnicah v klet, jo je z neznanim predmetom udaril po glavi in jo podrl na tla, nato pa zapustil hišo skozi glavni vhod. Policisti so takoj začeli poizvedovati za njim. (B.B.)
Odvzeli se mu orožje in strelivo
Kostanjevica na Krki, marca
- Ferdinand C. (1941) iz Dob pri Kostanjevici, ki je rad streljal okoli svoje hiše z nepriglašenim orožjem, je 22. marca izročil policistom orožje in strelivo, katerega je imel spravljenega na skednju. Ferdinand je izročil vojaško puško M48 kal. 7,9 mm, lovsko puško kal. 16 x 16 domače izdelave ter 94 nabojev različnega kalibra. Zoper kršitelja sledi predlog sodniku za prekrške po zakonu o orožju. (B.B.)
Kraja avtomobila
Čatež, 23. marca - Sinoči med 22.30 in 23. uro je neznani storilec s parkirnega prostora izpred motela Petrol na Čatežu odpeljal osebni avtomobil reg. št. RT-XK 927 (D). Lastnik avtomobila, Niko B. (1958), stanujoč v ZRN, je oškodovan za 1 mio SIT. (B.B.)
Vlom v kiosk
Brežice, marca - Policisti PP
Brežice so ugotovili, da je v noči
na 27. marec neznanec vlomil v
Delov kiosk na Bizeljski cesti v
Brežicah. Pokradel je cigarete in
s tem ČGP Delo oškodoval za
okoli 105.000 tolarjev. (I.6.) v
Kradla sta drese
Oobova, marca - Dva hrvaška državljana sta 26. marca dopoldne ukradla športne drese v trgovini AFP Dobova, a pri izhodu iz trgovine so ju zasačili z ukradenimi stvarmi. (I.G.)
Konoplja "za lastne potrebe"
Obrežje, 27. marca - Pri pregledu na mejnem prehodu so policisti pri hrvaškem državljanu Tomislavu T. našli 18 gramov posušenih bilk in semen indijske konoplje. Povedal je, da ima "travo" izključno za lastne namene, kje jo je dobil, pa policistom ni hotel zaupati. Prepustili so ga sodniku za prekrške. (I.G.)
Orožje vseh vrst
Obrežje, Dobova - Skorajda ne mine da, da ne bi obmejna policija odkrila orožja pri osebah, ki prestopajo državno mejo. Večinoma so to državljani Republike Hrvatske, včasih pa tudi kak državljan Slovenije, Nemčije, Italije. Tudi minula dva tedna so na meji zasegli več vrst pištol in zraven še primemo količino streliva. Dokaj pogosto se v "o-sebni oborožitvi najde tudi hladno orožje. Tako so hrvaškemu državljanu Branku K. iz Zagreba zasegli vojaški nož z 20 cm dolgim rezilom, drugemu, Romanu Z., prav tako iz Zagreba, pa poleg bajoneta še palice "nunča-ko", ki služijo za pretep.
Oranata na hmeljišču
Čatež, 28. marca - Stane Z. s Čateža je obvestil brežiške policiste, da se delavci na hmeljišču našli eksplozivno telo. Policija je kraj najdbe zavarovala, pirotehnik pa je ugotovil, da gre za letalsko granato RAB kal. 82 mm, in jo je uničil.
Kolesar se je hudo poSkodoval
Radna, 28. marca - V nesreči na magistralni cesti pri kraju Radna v sevniški občini se je poškodoval 17-letni Dejan D. iz Loga. Ko se je s kolesom vozil vštric s prijateljem, je zapeljal čez sredinsko črto ceste na nasprotni vozni pas. Voznik kombiniranega vozila, ki je pripeljal za njim, je kolesarja ravno takrat začel prehitevati in kljub umikanju ter močnemu zaviranju ni mogel preprečiti trčenja. Kolesarja je odbilo več kot 20 metrov naprej. Hudo poškodovanega so odpeljali v bolnišnico.
Delovna nezgoda
Krško, 29. marca - V strojnem obratu Pionirja v Krškem se je pri delu poškodoval Bogdan C. (1973) iz Sevnice. Med izdelavo sidrnih vijakov je Bog-
dan z levo roko, na kateri je imel novo gumirano rokavico, prijel za vrteči se del obdelovanca. Pri tem mu je roko zasukalo okoli osi. Sodelavec Damjan K., ki mu je bil Bogdan dodeljen za pomočnika, je takoj ustavil stružnico in poškodovanemu nudil prvo pomoč. Nato so ga oskrbeli v ZD Krško in odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju z odtrganim kazalcem ter zmečkanima sredincem in prstancem.
"Rekord" preteklega meseca
Sevnica, 31. marca - Med
kontrolo prometa je patrulja PPP Krško na cesti med Planino in Sevnico ponoči ustavila tudi voznika P. J. iz Križa. Preizkus z elektronskim alkotestom je pokazal 3,11 g/kg alkohola v izdihanem zraku. To je največ, kar so namerili v marcu.
Izmikal se je
Brestanica, 1. aprila - Mladoletni M. K. s Senovega se je tega dne popoldne - sumijo, da je vozil pod vplivom alkohola -v Brestanici prevrnil z vozilom, da se je obrnilo na streho, nato pa drselo in trčilo v kovinsko ograjo. Medtem ko je policijska patrulja iz Krškega pregledovala dogodek in izdelovala skico, so vaščani pomagali vozniku postaviti vozilo na kolesa in voznik se je odpeljal v smeri proti Krškemu. Pod bencinsko črpalko v Brestanici sta ga policista ustavila. Vendar se ni umaknil z vozišča, kot je zahteval eden od policistov, ampak je zapeljal proti njemu, da je policist moral odskočiti, M. K. pa ni mogel odpeljati naprej, ker pot ni bila prosta. V tem trenutku mu je policist skozi odprto okno odvzel kontaktni ključ. Na kraj dogodka je prišel mladoletnikov oče, ga sam odpeljal domov in ga tam, kot pravi policijsko poročilo, "zapoznelo fizično vzgajal". Zoper M. K. bo vložena kazenska ovadba.
Kršiti artosejem
Cene so obstale
Krško, 3. aprila - Velikonočni prazniki so bili vzrok za nekaj manjši obisk na krškem avtosejmu. Kljub temu je bilo za kupce in radovedneže na voljo več kot 50 avtomobilov. Vodja avtosejma Drago Petakovič meni, da so cene rabljenih avtomobilov na vseh slovenskih avtosejmih obstale, pričakovani padec se ni zgodil. Vzrok za to je najbrž skorajšnja prepoved uvoza rabljenih avtomobilov z Zahoda, starejšega letnika. To nedeljo so cene bile naslednje: Z 101 I. 78 -550 DEM, Z 750 I. 84 - 900 DEM, vvartburg I. 82 - 900 DEM, Z 101 I. 82 -1500 DEM, Z 101 I. 86 200 DEM, yugo 55 I. 85 - 2000 DEM, yugo 45 I. 84 -1400 DEM, Z 128 I. 87 3100 DEM, golf diesel 80/81 3100 DEM, lada samara I. 87 - 4500 DEM, lada riva I. 88 - 3600 DEM, golf JXB I. 88 9300 DEM, škoda favorit I. 93 11700 DEM, R 5 campus I. 90 - 10300 DEM, mitsubishi colt I. 90 - 12000 DEM, alfa romeo nov 19900 DEM. (Pilip)
%
Novomeška in krška tržnica
Novo mesto, Krško - Za primerjavo, kaj se v resnici lahko dobi na krški tržnici, smo si konec marca ogledali novomeško tržnico in ugotovili, da je tam ponudba slabša kot v Krškem. Cene pa primerjajte sami. Jabolka 90, na veliko po 65, hruške 150, pomaranče 80, banane 160. kivi 160, limone 150, mandarine 180, grozdje belo 300, črno 600, ananas 250, solata endivija 150, mehka solata 250, paradižnik 320, cvetača 200, por 180, česen 300, korenje 120, zelje 60. rdeče zelje 110, špinača 300, krompir mladi 150, krompir stari 40, čebula 80, čebula mlada 300, kumare 250, paprika 450, radič 200, ohrovt 190. hren 400, fižol tetovec 220, suhe slive 350.
Na krški tržnici je bila v soboto, 2. aprila, bogata ponudba svežega sadja in zelenjave. Cene so bile naslednje: jabolka 45, hruške 130-150, pomaranče 70-130, limone 120, banane 180, grozdje 470, jagode košarica 170, solata mehka 280, endivija 180, paradižnik 480, paprika 580, hren 400, blitva 230, špinača 350, brokoli 395, krompir 30-40, čebula 80, mlada čebula 180, cvetača 180, ohrovt 130, por 200, česen 390, avokado.800, ananas 280, sveže zelje 85, fižol češnjevec 280, fižol tetovec 200, orehova jedrca 800, sveža jajca 12-15 SIT za kos, domači sir 600, mehki domači sir 300, pregreta smetana 500, sadni kruh 800, zmesni polnovredni kruh 140, beli domači kruh 140, domači mlinci 300, suhe gobe 2000. Cene so za 1 kg. (PILIP)
Ned tržnicami ni razlik
Cene kmetijskih pridelkov se na slovenskih tržnicah razlikujejo, težko pa bi dejali, da je neko mesto najdražje in drugo najcenejše. Če je v Mariboru solata cenejša, so pa pri njih pomaranče najdražje. Po statističnih podatkih, ki spremljajo najpogostejše cene na tržnicah treh slovenskih mest, je stal v prvem tednu marca jedilni krompir v Kopru in Ljubljani 50 tolarjev, v Mariboru pa 45 tolarjev. Korenje je bilo v Kopru po 200. v Ljubljani po 120, v Mariboru pa po 100 tolarjev za kilogram. V Ljubljani je bila solata po 250 tolarjev, v Kopru po 200 in v Mariboru po 150 tolarjev. Pomaranče so bile v Kopru in Ljubljani po 70, v Mariboru pa po 90 tolarjev za kilogram.
POJ
Prvi smo prehodili gozdarsko pot Pišete
Pišece so zelo lepo urejen kraj. V samem središču so štiri gostišča, spomenik padlim borcem v drugi svetovni vojni, baročna cerkev sv. Mihaela, stari mlin in kovaški muzej.
Skupina starejših planincev iz Sevnice je v januarju prehodila gozdno pot Pišece, ki je bila odprta jeseni 1993. Pot je lepo markirana z zelenim krogom in rumeno piko. Pridružila sta se nam vodnika g. Branko Varlec in dipl. ing. gozd. Hrvoje Oršanič.
Pot smo pričeli pri cerkvi, šli smo mimo hiše, kjer je bil doma Maks Pleter-šnik, avtor slovensko-nemškega slovarja. Hiša je v obnavljanju, zato notranjosti nismo videli. Preuredili jo bodo v spominsko hišo Maksa Pleteršnika.
Pot smo nadaljevali mimo ribnika, kjer gojijo krape, v park pišeškega gradu, kjer sta nam vodnika pokazala posebne vrste dreves in grmovnic. Videli smo največje in najdebelejše mamutovo drevo. Ogledali smo si tudi pišeški grad, ki razpada.
Ob markacijah smo pot nadaljevali po zložnih pobočjih Orlice, kjer smo ob strokovni razlagi spoznali geološko podlago tal, primerne in neprimerne gozdne združbe, način ugotavljanja meritve gozdnih zalog, ugotavljanje višine dreves in druge posebnosti gozda (gozdne ceste, vlake, vrste divjadi, podrast, potoki).
Ogledali smo si umetni gozd, gozdni rezervat, naravni gozd ter gozd na eks-tremnih rastiščih. V rezervatu so tudi sodobna krmišča divjadi.
Ko smo se ustavili ob Lovskem domu na lepi razgledni točki, smo se po strmi poti spustili v Pišece. Tu smo si ogledali še mlin in kovaški muzej in se okrepili v enem izmed gostišč.
Pot nam je ob lepem in sončnem vremenu skoraj prehitro minila. Vsem, kise želijo sprostiti ob lepotah narave, priporočamo, da obiščejo to pot, ki ni pretežka in jo lahko prehodimo v vsakem letnem času.
Elka Grilc, planinski vodnik
Tudi to Je (ne)kulturat
26. 1. 1994 (Naš glas, 11.2. 1994) je bilo v Brestanici srečanje predstavnikov verskih skupnosti s predsednikom Skupščine občine Krško. V razpravi je tekla beseda tudi (tako poroča Danilo Siter) o kulturi. Predvsem /e zanimiv stavek:"... predvsem pa odnos do kulturnih spomenikov, ki so ponos naših krajev."
Spomniti ga moram na sestanek v Le-skovcu, 15. 12. 93, ko smo se pogovarjali (dogovorili malo) o prostorskem urejanju Leskovca - starega vaškega jedra. Pri točki razno (sicer je bilo ves čas bolj razno) sem vprašal vse tiste, ki so veliko govorili o "svojih" pogledih (manj o pripravljenosti) na reševanje skupnih problemov, kdaj bomo prijavili Leskovec v tekmovanje za najlepši kraj (v svoji kategoriji) v Sloveniji, dalje, kako bomo uredili - polepšali spomenik padlim v prvi svetovni vojni, ki ni v okras in ponos naših krajev. Odgovoril je vodja razprave g. Danilo Siter. Kot odgovor na prvo vprašanje je omenil svoj obisk v neki lepi vasi v Avstriji, kako so tam lepe strehe na hišah in še lepše ograje okoli hiš. Kako z gradom, pa: "Nikakor ne pride v republiški plan!" A pred leti je ista republika dala - ponujala precej denarja, a domači v Krškem niso hoteli primakniti svojega deleža (šel je v Kostanjevico), Siter je pa delal na drugih delih. Na spomenik je pozabil, zato sem ga nanj ponovno opozoril. Le z levo roko je zamahnil proti tlom.
Ali so se v Brestanici pogovarjali o določenih kulturnih spomenikih ali pa ta stari spomenik na Trgu borcev ni kulturni spomenik.
V omenjenem članku omenja kritično tudi pogrebce, ki da hodijo med obredom v cerkvi na pijačo. Iz napisanega ni jasno, ali misli(jo) na vse pogrebce pri
vsakem pogrebu ali samo na "nekatere". Tu bi moral biti bolj jasen (žal, tojenjegov stil), ker je res, da je tako obnašanje daleč od pietete do pokojnika.
A zakaj ni omenil še nekaj drugih napak, ki se dogajajo ob pogrebih? Jih ne opazijo? Na podobnem srečanju drugo leto se dogovorite o tem (menda bo Siter tudi zraven): kakšen naj bo vrstni red odhoda iz (od) cerkve do pokopališča, ali "gre" najprej križ ali zastava, kdaj godba, otroci, ali morajo res vsi moški pred pokojnikom (in zakaj). Ta vrstni red večkrat ureja kar župnik z roko, včasih po-grebec v uniformi, kar moti. O tem se dogovorite in objavite v časopisu ali obvestilih. Tudi o tem, kakšno je vaše mnenje o zastavi in govorniku, ki včasih sta, večkrat ne.
Najbolj pa me moti, da župnik ali kaplan na pokopališču ne počakata vseh, ki spremljajo pokojnika na zadnji poti. Z obredom začneta takoj, ko prideta do groba, ne glede na to, da ljudje še prihajajo in motijo s hojo po pesku. Zelo prav bi bilo, da bi bil "pri roki" mikrofon. Pa ne samo zaradi besed, kijih izreče župnik, pač pa predvsem zaradi ostalih govornikov (če so). Na/večkrat človeka pohvalimo šele, ko ga pokopljemo, in prav je, da besede pohvale slišimo tudi (vsaj) ostali (za pokojnika prej ni bilo časa) in ne samo tisti, ki so meter od jame.
Vse napisano je tudi (nejkultura in pie-teta do pokojnika in grd odnos do svojcev.
Lojze šribar Trg borcev 3, Leskovec
Kaj jezi (skrbi) prebivalce Slovenske vasi
Slovenska vas, ki cela meji na sosednjo državo, /e z osamosvojitvijo postala zaprta vas - dolga slepa ulica. Vaščani so na plebiscitu glasovali za samostojno in svobodno Slovenijo (en glas je bil proti). Upaliso, dabodo2nastankčv^^o^rKP-sto/ne države prišli tudi za Slovensko vas boljši časi, pa so se ušteli.
Od takrat danih obljub do zdaj ni še nič ali skora/nič. Se vedno/e tu domača Hrvaška TV in ne verjamejo več, da bi še to leto na svojih TV ekranih lahko spremljali vsaj prvi program TV Slovenije. Prav tako je slaba tudi slišnost Radia Slovenija. Več kot pol vasi ne more sprem/jati programa na UKV frekvenci.
Izgubili smo nov, lep betonski most, ki povezuje občini Samobor m Brežice. Namesto da bi šli po bližnjici, morajo tako naokrog, s tem pa izgubljajo dragocen čas in gorivo.
V bivšem TRZ-juje med zaposlenimi najmanj domačinov, čeprav je ta zgrajen na njihovih njivah. Res, da so dobili v zameno druga zemljišča, vendar so ta oddaljena od domače vasi. Zaposlene v TRZ lahko preštejete na prstih ene roke. Domačini v bližnji prihodnosti ne vidijo možnosti za zaposlitev tu, doma. Večina je zdaj zaposlenih v sosednji Hrvaški, vendar večini letos tudi preneha veljavnost delovnih viz. In kaj potem? se sprašujejo zaposleni pri sosedih.
V celi vasi, kije daljša kot 3 km, je le šest javnih svetilk, od katerih ena že dve leti ne sveti, ker je drog lesen, hkrati pa tudi trhlen, zato se nihče ne upa vzpeti nanj ter zamenjati pregorelo žarnico.
Trgovine ni nobene. Nihče ne želi kakšne odpreti, ker je ta vas, kot smo že rekli - slepa ulica.
Sosedje v občini Samobor načrtujejo zgraditi vse do meje (Bregane) tramvajsko progo m tako povezati svoje vasi z Zagrebom. Kaj pa mi? Avtobus ne vozi, ker so gospodje našli sto razlogov, zaradi katerih ne dovolijo odpreti ceste po sredi industrijske cone. To pa je menda tudi edini pogoj, da bi dobili avtobusno povezavo z občinskim središčem - Brežicami.
Še zadnje upanje je ostalo krajanom v bodoči lokalni samoupravi. Ali se bodo tudi tokrat zmotili?
Božidar Zore
OKREPČEVALNICA »c&ozoLii*«
Bosina Ladislav na Dalmatinovi 6 v Krškem Vam nudi:
. TOPLE MALICE IN JEDI PO NAROČILU TER SLADICE IN SLADOLED
ODPRTO SVETLO IN TEMNO PIVO TER DOMAČE VINO
Odprto od 7. do 23. ure.                              PRIPOROČAMO SE!
Komisija za oddajanje poslovnih prostorov v najem pri Izvršnem svetu SO Brežice objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. list RS, št. 69/93)
JAVNI RAZPIS
ZA ODDAJO V NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV
PROSTORI ZA ODDAJO:
1.  poslovni prostor v stavbi Holvjeva steza 1, I. nadstropje, vhod z dvorišča, ki obsega 55,26 m2, predviden za pisarno;
2.  poslovni prostor v stavbi Cesta prvih borcev 11, podstrešje, ki obsega 38,75 m2, dve pisarni;
3.  poslovni prostor v stavbi Cesta prvih borcev 11, podstrešje, ki obsega 17,70 m2, predviden za pisarno;
4.  poslovna stavba Zagrebška 2 a, Čatež ob Savi, površine 79,80 m2, predvidena za delavnico ali skladišče;
5.  poslovni prostor v stavbi Velika Dolina 8, klet, ki obsega 216,21 m2, predviden za delavnico ali skladišče.
POGOJI NAJEMA
-  Najemodajalec dobi v najem omenjeni poslovni prostor pod pogojem, da ga usposobi za potrebe svoje dejavnosti.
Investicijski vložek najemojemalca se bo upošteval pri obračunu najemnine za najeti poslovni prostor.
- Najemna pogodba se sklene v 8 dneh po prejetju obvestila o izbiri.
- Najemnina bo določena v skladu z Odlokom o določanju najemnin. Interesenti lahko dobijo informacije o poslovnih prostorih in ostalih
pogojih najema v Sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja (soba št. 20) vsak delovni dan od 8. do 14. ure ali po telefonu št. (0608) 62-050.
Pisne ponudbe oziroma vloge morajo prosilci poslati priporočeno po pošti z oznako "ZA JAVNI RAZPIS" v 8 dneh od dneva objave na naslov: OBČINA BREŽICE, KOMISIJA ZA ODDAJANJE POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM, Cesta prvih borcev 18, Brežice.
Ponudbi je potrebno priložiti izpisek iz sodnega registra oziroma dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti prosilca, potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, dokazilo o finančnem stanju prosilca in potrdilo o stalnem bivališču.
O izbiri bomo kandidate obvestili v naslednjih 15 dneh.
Komisija za oddajanje poslovnih prostorov v najem
Komunalno stavbeno podjetje KOSTAK Krško, Leskovška c. 2 a, izdaja naslednje
OBVESTILO
V aprilu bomo v občini Krško izvajali akcijo odvoza kosovnega odpada po naslednjem razporedu:
KOPRIVNICA	5.4.
SENOVO	5.4. in 7.4.
BRESTANICA	5.4. in 8.4.
LESKOVEC, GMAJNA, ENIŠE ŽADOVINEK KRŠKO	11.4. 13.4. Od11.4.do15.4.
KOSTANJEVICA PODBOČJE	po urniku rednega odvoza 20.4. 22.4.
DOLENJA VAS, STARI GRAD, SP. STARI GRAD,	
SPODNJA LIBNA	29.4.
ZDOLE, PLETERJE	29.4.
Prebivalci iz gospodinjstev, od katerih že odvažamo komunalne odpadke, naj kosovni odpad primerno zložijo in postavijo poleg zbirnih mest za gospodinjske odpadke NAJKASNEJE do 7. ure zjutraj na dan trajanja akcije.
BREGE, MRTVICE,
VIHRE, DRNOVO
RAKA, CIRJE, SMEDNIK
STRAŽA PRI RAKI,
GORENJA VAS,
VELIKA VAS
GORICA, JELŠE, PRISTAVA,
VELIKI PODLOG,
GRŽEČAVAS,
MALI PODLOG
od 1.4. do 8.4. od 8.4. do 15.4.
od15.4.do22.4.
od 22.4. do 29.4.
V omenjena naselja bodo po terminskem planu nameščeni odprti kontejnerji, zato prosimo vse, ki so vključeni v redni odvoz smeti, da v te kontejnerje odlagajo izključno kosovne odpadke.
Kosovni odpadki iz gospodinjstev so:
-  pohištvo,
-  gospodinjski aparati,
-  sanitarni elementi in
-  drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev.
Kosovni odpadki se bodo odvažali SAMO V DOLOČENEM TERMINU za posamezno naselje.
PRODAJALNA
rco
9
«828» Brestanica  Cena na ribnik S
NUDI VAM:
• ŽENSKO, MOŠKO, OTROŠKO KONFEKCIJO . BIŽUTERIJO (modni dodatki) • OBUTEV MODNO + ŠPORTNO • TENIS OPREMO + ŠPORTNO KONFEKCIJO • IGRAČE
Zavod za zaposlovanje Sevnica
Kadrovske štipendije za šolsko leto 1994/95
Celoten razpis je objavljen v Delu in Večeru, 2. aprila 1994
Štipenditor
Št. štipendij za poklic:
Tovarna pohištva Brežice Posavje Brežice
Trimo Trebnje - PS Dobova Konfekcija Jutranjka Sevnica -PE Orlica Brežice S&PBrežice-Instalaterstvo Strgar
Elektrarna Brestanica
Nuklearna elektrarna Krško
Labod Novo mesto -Libna Krško
GIP Pionir Novo mesto - TEG Gradbena operativa Krško Transport Krško M-Agrokombinat Krško
Savaprojekt Krško GIP Pionir Novo mesto - TEG Togrel Krško
Tanin Sevnica
Konf. Jutranjka Sevnica
Konfekcija Lisca Sevnica
SGP Posavje Sevnica M-Kmečka zadruga Sevnica Inplet Sevnica Stilles Mobi Sevnica Stilles Inženiring Sevnica
2 mizarja
ekonomist in dipl. oec. za komercialne
dejavnosti
2 ključavničarja
2 tekstilno konfekcionarska tehnika
monter vodovodnih naprav, monter ogrevalnih naprav
2 ključavničarja, 2 električarja energetika,
1 elektrotehnik elektronik
4 strojni tehniki, 2 elektrotehnika energetikaza proiz.-dist., 1 kemijski tehnik in diplomirani inženirji:
-strojništva
- elektrotehnike za energetiko
- elektrotehnike za elektroniko -računalništva
- gradbeništva za konstrukcije -fizike
3 šivilje,
2 tekstilno konfekcionarska tehnika
5 železokrivcev, 10 tesarjev, 10 zidarjev 2 avtomehanika, 1 avtoelektrikar
1 sadjar, 2 mesarja sekača, 2 prodajalca,
1 kmetijski tehnik, 2 ekonomska tehnika
2 dipl. inženirja arhitekture
1 konstrukcijski ključavničar, 4železokrivci, 4 zidarji,
2 str. grad. meh. za postroj., dipl. inž. gradb. za konstrukcije
2 kemika
3 tekstilno konf. tehniki, 1 konfekcijski modelar,
1 dipl. oec. za komercialno dejavnost, 1 dipl. oec. za mednarodno ekon. dejav. 20 šivilj, 1 konfekcionarski modelar,
1 dipl. oec. za denarništvo in finance,
3 dipl. oec. za mednarodno ekon. dejav.
4 tesarji, 4 zidarji
2 mesarja sekača
1 inž. tekstilne tehnologije
4 mizarji
5 mizarjev
International tehnology transfer
PODJETJE ZA PROIZVODNJO. STORITVE IN TRGOVINO <Laa ENTERPRISE POR PRODUCTION SERVICE AND TRADING Ltd. SLOVENIJA, 68270 KRŠKO. Milk* Kmrin 2
STE PRIPRAVLJENI SPREJETI IZZIV ???
1.  IN STE EKSPERT ZA:
1.1.  organizacijo proizvodnje?
1.2.  finance in računovodstvo?
1.3.  komercialo?
1.4.  zunanjo trgovino?
1.5.  tajniška dela?
2.  OBVLADATE PA:
2.1.  dva svetovna jezika?
2.2.  PC računalništvo?
2.3.  vožnjo z B-kategorijo?
3.  ŽELITE SVETOVNO ZELO STIMULATIVNO PLAČO?
V PRIMERU POZITIVNEGA ODGOVORA NA VEČ KOT TRI ZGORNJA VPRAŠANJA POŠLJITE, PROSIMO, VAŠ ŽIVLJENJEPIS V 8 DNEH NA NASLOV:
ITT d.o.o., p.p. 64, 68270 Krško
Erjavčeva 1 a
0608/31-084
Delovni čas: 8.00-16.00 Sobota: 8.00-12.00
Po ugodnih cenah: barve laki čistila pralni praški
AKCIJSKA PRODAJA
Kavbojke ... 1.599 SIT
Priporočamo se za obisk!
SEVNICA
Naselje h. Maroka 14 68290 Sevnica Tel.: 0608            frekvenca:
41-315                 96,7 MHz
Fax: 0608           105,2 MHz
41-004                          Naše oddaje
lahko poslušate vsak dan
med 15. in 19. uro,
ob sobotah med 15. in 24.
in ob nedeljah od 10. ure dalje.
SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN OBČINSKA PRIZNANJA objavlja na podlagi 15. in 16. člena Pravilnika o izvajanju Odloka o občinskih priznanjih
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRŠKO ZA LETO 1994
1.  Občinska skupščina podeljuje posameznikom, organizacijam in skupnostim ter njihovim organom, skupinam in drugim občinska PRIZNANJA:
a)  VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO - za življenjsko deto in za izredne dosežke na področju družbenega in ekonomskega razvoja občine;
b)  ZNAK OBČINE KRŠKO - za dosežene uspehe pri delu ali za dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje ali imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine;
c) PRIZNANJE OBČINE KRŠKO - v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za podelitev ZNAKA občine, pa je družbeno priznanje utemeljeno.
2.  Predlog lahko dajo: občinska skupščina in njeni organi ter delovna telesa, podjetja, krajevne skupnosti, enote NOV in POS in oboroženih sil ter druge organizacije in skupnosti. Pobudo lahko dajo tem organom, organizacijam in skupnostim tudi delovni ljudje in občani.
3.  V predlogu mora biti navedena vrsta priznanja, za katero se predlaga, z obrazložitvijo in navedbo podatkov o predlaganem kandidatu, iz katerih je moč neposredno ugotoviti utemeljenost predloga.
4.  Predloge je treba poslati Komisiji za odlikovanja in občinska priznanja Skupščine občine Krško najkasneje do 30. aprila 1994.
ESHVffi1 Agrokombinat
vabi cenjene kupce v svojo prenovljeno mesnico na Senovem
Pričakujemo Vas na otvoritvi, ki bo v petek, 8. aprila 1994 ob 15. uri, v našem novem lokalu na Titovi 77, v hiši Jožeta Perca.
V naši mesnici Vam bo na voljo dnevno sveže meso ter mesni poltrajni
in trajni suhomesnati izdelki. Cene bodo ugodne, v času od otvoritve do
1. maja pa Vam bomo zagotovili še 10-15 % popust.
"4^»
PEKARNA
KRUHEK
NUDIMO 32 VRST KRUHA IN PEKOVSKEGA PECIVA.
SPREJEMAMO TUDI NAROČILA
ZA PRAZNIČNE POTICE IN KRUHE.
Karel in Olga Kozole • Trg svobode 40, Sevnica • Tel.: (0608) 81-576
MAH 0CLASI
RDEČE vino, bizeljsko-sremiški okoliš, z analizo, prodam. Tel.: 79-128.
V CENTRU Krškega prodam dvoinpolsobno stanovanje površine 66,5 m2. Informacije v večernih urah na tel. 31-639.
KVALITETNO seno, 1000 kg, prodam po 15 SIT/kg. Telefon: 33-128.
POMAGAM pri učenju in inštruiram slovenščino. Tel.: 32-173. KLAVIRSKO harmoniko ugodno prodam. David Sotošek, Veliki Dol 46, Koprivnica pri Brestanici, tel.: 79-472 (zvečer).
STARE razglednice, pisma, dopisnice, tudi cele zbirke, odkupujem. Gregi, Kregarjeva 11, Brežice, tel. 63-111.
KUPIM stare kovance, bankovce, knjige, slike, razglednice. Marko, tel.: (0608) 67-333 (po 20. uri).
PC RAČUNALNIKE 386 IN 486
vseh konfiguracij prodajamo. Servis zagotovljen. Vpisujemo v tečaje računalništva. Informacije po tel. 64-541 ali na sedežu podjetja PRIM d.o.o. Brežice, Cesta bratov Milavcev 13, vsak delovnik od 14. do 16. ure.
ZA IZJEMNE DOSEŽKE IN AKTIVNOSTI NA PODROČJU STRELSKEGA ŠPORTA - LESKOVŠKIM STRELCEM, ŠE POSEBEJ PIONIRJEM - ISKRENE ČESTITKE IZ TRBOVELJ IN ZASAVJA! - Rudi Matko, dolgoletni strelski delavec
NAŠ GLAS
Skupščinske delegatske informacije Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško
Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih)
na naslov:  .................................................................................................................
(poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebij
Telefon:..................................................
Kraj, datum: ..............................................
(podpis naročnika in žig)
NAŠ GLAS
za brezplačen mali oglas
Izrežite ga in prilepite na list, kjer bodo napisani podatki o naročniku malega oglasa (ime in priimek ali naziv podjetja, naslov, telefonska številka, žig, podpis, datum) ter natančna vsebina oglasa! V našem skupnem interesu je, da pišete čitljivo.
Hvala za zaupanje - ne bo vam žal!
12
A
NAŠ GLAS 7, 8. aprila 1994
Anketa
Sklad za certifikate pri Zavarovalnici Triglav
Ponudba kruha     za certifikate bode izdajali delnice
Slovenski človek, kjerkoli že je, ima vedno v mislih in srcu svojo vas, rodno hišo in dišeči vonj pravkar pečenega kruha. To ni naključje. V kruhu je moč narave, ki je kot del neobvladljivega določala debelino njegove rezine, v njem je idiličnost žitnega polja, pozimi pokritega s snegom, spomladi valovečega v vetru in v zgodnjem poletju zlate-čega se v soncu, v njem je igrivost z ritmom mlinskega kolesa navdihnjenega mlinarja in v njem je ljubezen peka. To skoraj pozabljeno ljubezen bomo kruhu vrnili. Vzeli jo bomo pozabi ter z njo delali kruh, kot so ga delali včasih. Ne samo zase, tudi za naše zanamce.
Kajti danes to ljubezen do peke kruha ohranjajo le še naše babice, drugi pa raje smuknemo v trgovino po kruh. Časi se spreminjajo, s tem pa tudi ponudba in kvaliteta kruha. O tem in onem smo pokramljali na sprehodu po prodajalnah kruha.
Matjaž Vojtkovszkv iz Krškega: Kupujem izključno kruh pe-
se ljudje vsakega kruha naveličajo, smo tudi mi prešli na kruh iz privatne pekarne, s tem se je povečal tudi promet. Jaz kupujem le kruh, ki ga prodajamo že 10 let, in sem z njim zadovoljna. Verena Moravac iz Krškega:
Izbira kruha v Krškem je zares velika, jaz pa redno kupujem beli Imperialov kruh. Doma smo pač vsi navajeni na njega, posebi otroci. Včasih, ko imam čas, tudi sama doma naredim kruh, menim, da zelo uspešno. Bojana   Škofljanec,   Krško:
1
karne Sluga, in sicer belega ali polbelega, težkega 60 ali 80 de-kagramov. To pa zato, ker se občutno razlikuje od ostalih v okusu, se ne drobi, je kompakten in pravilno zapečen.
Karel Kozole, lastnik pekarne Kruhek iz Sevnice: Že eno leto pečemo in prodajamo več kot 30 vrst kruha in pekovskega peciva in opažamo, da so se stranke navadile na določene vrste kruha. Mlajši ljudje kupujejo v glavnem beli kruh, starejši pa imajo rajši posebne vrste, črni in bio kruh, ki ga izdelujemo iz polnozrnate moke in mu dodajamo štiri vrste semen.
Slavica Vrščaj iz Leskovca: Pri nas prodajamo bel, črn, mešan, ržen ter koruzni kruh. Ker
Zaradi bližine po kruh skoraj redno hodim v "šoping". Tam dobim Papežev kruh, na katerega sem se zelo navadila. Všeč mi je in boljši od ostalih vrst kruha. Ob vikendih ali praznikih si tudi doma naredimo pravi domači kruh.
Štefka Mrgole, Krško: Izbira kruha v Krškem je zelo pestra in menim, da se za vsak okus nekaj najde. Jaz kupujem črni Imperialov kruh, ker je dolgo svež in primeren za dieto.
B.C., B.B., Pilip
HSS Pergam
Delavci Videm papirja brez pravic
Sindikat Pergam je na vlado, sklad za razvoj in državni zbor naslovil zahteve za dosledno spoštovanje tri' partitnega sporazuma in sklepov, ki jih je DZ sprejel v zvezi z Videm papirjem.             ____
RS za razvoj, se ne izvaja v ključnem segmentu. Predsednik Per-gama Dušan Rebolj opozarja na 3. točko tega sporazuma, ki definira vlogo vlade v procesu sanacije podjetja. Ta je dolžna zagotoviti skladu, če ta ni sam zmožen, finančna sredstva za obratni kapital oz. za nemoteno proizvodnjo v Videm papirju. Od te proizvodnje je odvisna usoda sedaj zaposlenih kot tudi uspešen zaključek stečajnega postopka v Vidmu v stečaju. Vlada do sedaj svoje obveznosti ni izpolnila. Nekontinutrano zagotavljanje finančnih sredstev za obratni kapital je povzročilo izgube v poslovanju, ki do danes niso v celoti pokrite.
Poleg sistemskega zagotavljanja sredstev za obratni kapital zahteva sindikat odpravo blokade Žiro računa pri LB (o tem se bodo pogovarjali tudi z Agencijo za sanacijo bank) ter čimprejšnjo poravnavo med Videm papirjem in stečajnim upraviteljem. Postavili so tudi zahtevo držav-
Krško, 6. aprila - Na današnji tiskovni konferenci so predstavniki KSS Pergam želeli javnost opozoriti na najbolj pereče probleme zaposlenih v Videm papirju. Predvsem gre za neurejen status delavcev, ki so že nekajkrat prejeli odločbe o zaposlitvi za določen čas, kar je po njihovem nezakonito. Zadeve v podjetju se zaostrujejo, o čemer so obvestili tudi ministra za gospodarstvo.
Pergam vztraja, da se z vsemi zaposlenimi sklene delovno razmerje za nedoločen čas, in sicer najkasneje do 1, maja '94. Po njihovem mnenju je tak status delavcev načrtno voden in so ti prevzeli največji riziko in breme sanacije. Tudi ministrstvo za delo, ki je do sedaj redno izvrševalo svoje obveznosti do zaposlenih, njihovo nadaljnje izpolnjevanje pogojuje s sklenitvijo delovnih razmerij za nedoločen čas.
Tripartitni sporazum, ki so ga podpisali vlada RS, Konfederacija sindikatov Pergam in Sklad
Triglav je ustanovil pooblaščeno družbo za upravljanje investicijskih skladov in ena izmed enot bo imela
sedež v Krškem
Krško, 31. marca - Investicijska družba s sedežem v Krškem bo poslovala na območju Dolenjske in Posavja, sicer pa je uradni naziv ustanove Pooblaščena investicijska družba za upravljanje Triglav d. d. Upravljanje pomeni, da bo upravljala s certifikati občanov, zbiranje certifikatov pa bodo omogočili preko svoje pooblaščene prodajne mreže in zavarovalnih zastopnikov. S takim načinom zbiranja bo vpisovanje certifikatov enostavno za občane v vsej Sloveniji.
Predsednik nadzornega odbora Pooblaščene investicijske družbe za Dolenjsko in Posavje v Krškem, Zoran Šoln, pravi: "To je prva, a zanesljiva družba, ki jo je z večinskim deležem ustanovila Zavarovalnica Triglav, in pričakujemo, da bo družba s svojimi pooblaščenimi investicijskimi družbami eden od najvplivnejših dejavnikov lastninskega preoblikovanja slovenskega gospodarstva."
(odvisno od uspešnosti gospodarjenja z njimi) povečevala njihova osnovna vrednost. Direktorica nove investicijske družbe v Krškem, Mimi-ca Stopinšek: "Naša družba načrtuje, da bo certifikate, zbrane v posameznih pooblaščenih investicijskih družbah, usmerjala v prvi vrsti v nakupe delnic najbolj kakovostnih podjetij s sede-
Zoran šoln
Organi upravljanja Zavarovalnice Triglav so se odločili za ustanovitev družbe za upravljanje z 200 milijoni tolarjev ustanovnega kapitala, kar zadošča za ustanovitev šestih pooblaščenih investicijskih družb in enega vzajemnega sklada. Vzajemni sklad bo omogočal občanom vlaganje in oplajanje njihovega denarja. Pooblaščene investicijske družbe Triglav bodo v zameno za vpisane certifikate občanom izdajale svoje delnice. Te delnice bodo prinašale dividende, obenem pa se bo
Mitnica Stopinšek, direktorica investicijske družbe za Dolenjsko in Posavje v Krškem. Pri njej lahko občani dobijo vse podrobnejše dodatne informacije v Zavarovalnici Triglav v Krškem in po telefonu številka (0608) 22-113.
žem v regiji in podjetij, ki imajo možnosti za nadaljnjo rast. V takšnih podjetjih bo družba za upravljanje prevzela tudi pomembnejši paket delnic in se aktivno vključila v izboljšanje poslovanja. Pri tem bo Družba za upravljanje Triglav, tako kot naša investicijska družba, namenjena Dolenjcem in Posav-cem, sodelovala s priznanimi domačimi in tujimi strokovnimi organizacijami in posamezniki." Družbo za upravljanje bo vodilo pet direktorjev, ki bodo pokrivali temeljna področja delovanja družbe: trženje, raziskave in analize, naložbe, finance in pravno področje. Mimica Stopinšek: "Z ustanovitvijo družbe za upravljanje in investicijskih družb ter vzajemnih skladov bo Zavarovalnica Triglav razširila področje delovanja še na upravljanje s kapitalskimi naložbami, kar je v tujini že uveljavljena praksa. S tem se bomo še bolj približali strukturi in vsebini zahodnoevropskih   zavarovalnic."
(Ika)
Dan delavcev v vzgoji in izobraževanju v obilni Krško
Uspehi so skromni, a obupati ne smemo
Tone Pfajfar: "Lanska junijska stavka učiteljev je bila hkrati stavka za vseh 140.000 zaposlenih v negospodarstvu. Pridružil se nam ni nihče."
Krško, 26. marca - "Za šolo vedno zahtevamo kvaliteten kader, ta kader pa sme zahtevati nekaj zase. Poleg denarja je to priznanje, da ste nekaj dobrega naredili, tudi za to državo. Žal so bila zavzemanja za šolo, tudi moja, vse doslej le glas vpijočega v puščavi. Vendar ne smemo izgubiti upanja, da bo v prihodnje boljše." S temi besedami je Danilo Siter, predsednik SO Krško, pozdravil okoli 500 učiteljev, zbranih v krškem Kulturnem domu ob dnevu delavcev v vzgoji in izobraževanju.
Pozive k upanju smo ta večer slišali večkrat. Na svoje kolege, učitelje osnovnih šol, srednje in glasbene šole ter vzgojiteljice, jih je v imenu organizatorja srečanja, občinskega odbora SVIZ Slovenije, naslovila Vida Kuselj.
Ponovil jih je še Tone Pfajfar,
predsedujoči v sindikalni konferenci osnovnih in glasbenih šol
v SVIZ. Njegova trditev: "Z ministrom Gabrom nismo na isti strani" je rezultat izkušenj iz do-
sedanjega boja šolskega sindikata za zakonsko urejanje področja vzgoje in izobraževanja,
odraz nenehnega odrivanja teh
problemov ali pa, če je regulati-va že sprejeta, zaostajanja v nje-
Jubilejjna priznanja in spominska darila
Priznanja za 30 let dela v vzgoji in izobraževanju so prejeli: Helena Frankovič, Vida Kavčič in Jelka Tršelič Iz OŠ Leskovec, Marija Gabrič iz OŠ Raka, Anica Kunej in Branka Žibret iz OŠ Jurija Dalmatina Krško In Ivan Ocvirk iz Srednje šole Krško.
Priznanje za 20 let dela so dobili: Suzana Dobrila, Elizabeta Habinc, Zdenka Horvat, Milijana Ivanovič, Milena Juratovec, Marija Kurevija, Marija Mihorič, Marija Pečnik, Martina Koritnik-Fajt, Ljudmila Koritnik, Ante Kurevija, Lidija Žnideršič, Andreja Šošter in Marinka Štefančič.
S spominskim darilom so izrazili dobrodošlico v svojih vrstah trinajstim novincem ter se poslovili od svojih upokojenih kolegov: Vere Alegro, Rozalije Cerovšek, Milene Černoga, Terezije Gabrič, Katice Ivanič, Janeza Komna, Franca Lebna, Slavke Mikolavčič, Ivana Ocvirka, Franca Rakarja, Vladke Štoviček, Melite Tomašič, Marije Učakar in Apoloni je Ulčnik.
nem izvajanju, kar se vse prepogosto dogaja pri izplačevanju zaostankov p/ač. Odrinjene se počutijo tudi pri vrednotenju svojega dela, zato je Tone Pfajfar napovedal vztrajen boj za priznanje vseh stopenj napredovanja, kot jih imajo npr. zdravniki, in za sklenitev branžne kolektivne pogodbe, ki jo je vlada že podpisala za zdravnike, zobozdravnike in celotno zdravstvo, vzgojo in izobraževanje pa zopet obšla. Seznam odprtih vprašanj seveda s tem še ni zaključen.
Srečanje delavcev v šolah se je začelo in končalo s kulturnim dejanjem. Za uvod so spremljali mojstrstvo igre Iva Bana v eno-dejanki Matija Logarja "Dosje". Za zaključek je igral simfonični orkester Glasbene šole Krško in bil tudi tokrat sprejet z navdušenjem. (I.G.)
nemu zboru, da ponovno razpravlja o problematiki Videm papirja, in predvidevajo, da bo ta uvrščena na dnevni red seje, ki bo ta teden. Pergam je do sedaj sodeloval v vseh razpravah državnega zbora o problemih papirne industrije in pomagal pri oblikovanju sklepov. Pomembna je tudi zahteva sindikata za dosledno spoštovanje panožne kolektivne pogodbe. Sedanja bruto izhodiščna plača (nanaša se na zaposlene na PS 1) znaša
35.548 SIT, kar je 62 % od kolektivne pogodbe.
Če zahteve, ki jih je Pergam naslovil na Sklad RS za razvoj, državni zbor in vlado RS, ne bodo izpolnjene, bodo prisiljeni začeti drugačne aktivnosti svojih članov, teh pa je približno 30.000 in lahko si predstavljamo, kaj zmore taka množica ljudi. Upamo pa, tako kot tudi vodstvo Pergama, da do tega ne bo prišlo in da bodo odgovorni končno naredili tisto, za kar so se obvezali. (B. Bjegovič)
Prisegla osma generacija
Cerklje ob Krki, 25. marca - V 210. učnem centru slovenske vojske je bilo zelo svečano. Po zaključku prve stopnje usposabljanja je prisegla osma generacija vojakov. Skupaj z njimi je prisegla tudi samostojna topniška baterija zračne obrambe iz Novega mesta. Ob tem dogodku se je na prireditvenem prostoru vojašnice Cerklje ob Krki zbralo veliko število gostov, staršev in svojcev vojakov iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Prisotne sta nagovorila poveljnik vojašnice podpolkovnik Stane Zlobko in državni sekretar v ministrstvu za obrambo Gorazd Vidrih. Ob tej priložnosti so si gostje lahko ogledali razstavo fotografij iz vojne za osamosvojitev Slovenije in fotografije iz vsakodnevnega življenja in usposabljanja vojakov v UC.L (Pilip)
Po prvem močnejšem deževju
Plaz ogroža tudi vodovod
Reštanj, 5. aprila - Iz KS Senovo so preko centra za obveščanje sporočili, da sta se v okolici Senovega zaradi obilnega dežja sprožila dva zemeljska plazova, eden na lokalni cesti Ravne-Dol, drugi pa med Reštanjem in Dolom.
Do slednjega nas je prijazno popeljal domačin iz Reštanja Zdenko Žveglič in povedal: "Poleg obilnega deževja je razlog več za plaz tudi lanska suša. Zaradi plazu nima dostopa (s traktorji in avtomobili) do hiš in obdelovalnih površin 6 lastnikov. V nevarnosti je tudi vodovodna cev nad Reštanjem, ki zdaj gleda iz zemlje in lahko poči. Prav tako je ogrožena cesta, ki je le nekaj metrov više, tako da lahko brez povezave s svetom ostane tudi vas Sedem."
V občinskem sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo so povedali, da so poleg plazov prve posledice spomladanskega deževja tudi zdrte bahkine in mulde ter zamašeni meteorni jaške, predvsem v KS Senovo ter Koprivnica. Sekretariat bo poklical ustrezne strokovnjake, ki bodo opravili ogled in predlagali ustrezne rešitve. Realizacija je odvisna od sredstev, ki bodo na voljo za te namene. (B.C.)
Le vestna, verna, skromna in pridna kot čebela je lahko vse viharje preživela. Košorokovi mami iz Lončarjevega dola pri Sevnici za stoti rojstni dan iskrene čestitke in obilo lepih želja namenja
OO SKD Sevnica