Štev. 202.
Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta n n za i« trt leta „ ,, 6-50 za en mesec „ ,, 2'20
V upravniStvu:
za celo leto napre] K 20'— a pol leta „ „ 10°— a četrt leta „ „ 5'— a cn mesec „ „ VIQ
Za poSllj. na dom 20 h m
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
0 Llnbllonl, g ponedeljek, dne 4. septembra 1905.
Leto fflffl.
LOVENEC
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm); za enkrat . . . . 13 h za dvakrat . • • ■ 11 » za trikrat .... 9« za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri veikratnem ob-Javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelj« In praznike, ob pol 6. url popoldne.
f IrerlnišfrO 1« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez ureanisivo 'dvor|Si;; na'd tlsUarno)l _ Rokopisi se
ne vrafajo; nefranklrana pisma s« ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74.
Političen M zn slovenski narod
Uoravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — upravništvo Jv$pr(!jen[a naroenino, |nseratein
reklamacije. llpravniSkega telefona Stev. 188.
Srbi v Ljubljani.
Iz Belgrada nam poroča naš poročevalec 1. septembra:
Cim bolj se bliža odkritje spomenika Francetu Prešernu, tem bolj je med nami raste zanimanje za slovenske brate in za slavnost samo. Vaš slavnostni odbor, ni ravno glede udeležbe Srbov takorekoč ukrenil ničesar; a kar je ukrenil je ukrenil napačno. Odbor je na to svečanost pozval le belgrajsko občino, akademijo nauka in književniško društvo, pa nikogar več. »Novinarsko društvo", »Zvezo srbskih novinarjev", »Srbsko književno zadrugo" in na stotine drugih kulturnih in prosvetnih društev je odbor prezrl.
Navdušeni Jugoslovan, belgrajski župan Kosta Glavinic, dela jako živahno, da 10 septembra pride v Ljubljano čimveč Srbov. Samo radi njegovega velikega zanimanja bi došlo na to veliko slovensko kulturno slavnost najmanj 200-300 Srbov, ko ne bi v Belgradu isti dan bilo polno drugih slavnosti. Ta dan praznuje prestolonaslednik D j o r d j e svojo polnoletnost in ob tej priliki pride v Belgrad do 500 gostov iz Bolgarije. Zaradi tega morajo ostati doma častniki in meščanstvo. Belgrajske trgovce obiščejo ta dan češki trgovci in industrijalci, za to ti tudi ne bodo prišli. Mladina pa ima tedaj že šolo. — Vendar pa pride na Prešernovo slavnost 50-60 Srbov.
Na poziv župana Glaviniča se je zbralo v četrtek zvečer večje število uglednih Bel-grajcev k skupni konferenci glede izleta v Ljubljano. Bili so: župan Kosta Glavinic; zastopnik uradništva je bil Rasa M i 1 o š e v i č ; podpolkovnik Janko Vukasovic, zastopnik častnikov; profesor in poslanec ter predsednik »Srbske književne zadruge" Ljuba J o v a n o -v i č ; dr. P. T i p a , predsednik »Profesorskega društva"; Uroš B 1 a g o j e v i c , predsednik .Učiteljskega društva"; Bon-slav B. Todorovic, zastopnik telo-vadskega društva »Dušan Silni"; zastopnik .Obrtne zveze", narodni poslanec Milan Miladinovič;Dušan Milan Sija č k i, zastopnik »Novinarskega društva" in »Zveze srbskih novinarskih sotrudnikov"; Nikola Moric, kot zastopnik .Društva lekarnarjev"; Aleksa Biba, zastopnik »Belgrajske trgovske omladine"; Dimitrij Djoric, zastopnik »Srbskega društva" in .Društva srbskih indu-strijcev"; dr. Manojlo Smiljanic in MarkoPetronijevičkot zastopnika belgrajskega obč. odbora; dr. David A 1 k a 1 a j , odvetnik kot zastopnik srbsko-židovske cerkvene občine v Belgradu.
Podpolkovnik Vukasovič, rojen Slovenec iz Gorice, ki je že več kot 33 let srbski častnik, se udeležil že treh srbskih vojsk, odlikovan z raznimi zaslužnimi križci in vsemi redovi srbske vojske, se je zahvalil zbrani gospodi za živo zanimanje za zemljo, v kateri se je rodil in za ljubezen napram slovenskemu narodu. Nato je slavil lepote svoje slovenske domovine, kakršnih nima nobena druga dežela vna svetu. Omenja le .Postojnske jame". Ze želja videti to krasoto, mora gnati Srbe v Ljubljano. A on kot Slovenec in kot srbski častnik povdarja, da se morajo Srbi te svečanosti udeležiti v velikem številu, ker so Srbi na prvem mestu pozvani, da dajo impulze J u g o s 1 o -v a n s t v u.
Nato je bil sprejet predlog Ljube Jovanovica, da se v nedeljo, 3. sept. vrši širša konferenca, in predlog Dušana Sijačkega, da en profesor na tej konferenci predava o Prešernu in njegovi poeziji. Sklenilo se je tudi pričeti živo agitacijo, ustmeno in pismeno, da čim več Srbov obišče Ljubljano
Vsi belgrajski listi in oni v provinciji prinašajo dolge in krasne članke o Prešernu. »Politika", eden največjih in najboljših listov, katere urednik je Slovenec Ribnikar, ie prinesla zelo simpatičen članek in zelo obširen in lep opis »Postojnske jame" iz pe-
resa dr. V o j e K u j u n d ž i č a. Vsi listi imajo polno beležk in toplo priporočajo občinstvu, naj poseti Ljubljano. Za 10. september obljubujejo vsi, da bodo prinesli daljše članke o značaju Prešernove poezije in tega slovenskega s 1 a v 1 j a. Z eno besedo: Srbski listi so posvetili veliko pozornost tej veliki slovenski slavnosti.
Poleg občine belgrajske pošljejo odposlanstva: Akademija nauka ( S v e-tomir Nikolajevič, bivši ministrski predsednik in narodni poslanec), „U n i-„S r b s k a Književna
verza
zadruga", „ š t v o " , »Učiteljsko
Profesorsko d r u -društvo",
„ O b r t n a zveza", »Novinarsko društvo"(Dušan MilanSija-čki,) Pevsko društvo „Jakšič" (Kosta Mandrina), »Advokat-sko društvo" i. dr. — Prišlo bo tudi več dam.
Belgrajska občina položi na Prešernov spomenik dragocen srebrn venec, da ostane trajni znak srbsko - slovenskega se-st^nkd
Srbi gredo iz Belgrada v petek ob 4. uri popoldne in pridejo v Zagreb v soboto zjutraj. Dopoldne si ogledajo Zagreb, a popoldne odidejo v Ljubljano, kamor dospo v soboto ob 6. uri zvečer.
V ponedeljek, 11. septembra bodo Srbi poleteli v .Postojnsko jamo" in zelo verjetno je, da napravijo izlet i na Bled.
Po UOjSlM.
Mirovna pogodba sestavljena.
Portsmouth, 3. sept. Pri sestavi mirovnih pogojev je točka o Sahalinu nekoliko zavrla tek pogajanj. Japonci zahtevajo, da tudi Rusi ne smejo utrjevati Sahalina, dočim so Rusi menili, da ta določba velja samo za Japonsko. Zato se je včeraj Komura pogaial v navzočnosti Martensa in Dennisona z Wittom. Prišli so do popolnega sporazumljenja. Pri sestavljanju točke o Mandžuriji so bili Japonci sila previdni. Mirovna pogodba je že sestavljena. Sestoji iz 1 5 točk, ruska in japonska vlada sta obveščeni v vseh točkah in vseh pododdelkih. Vladi nista nič ugovarjali. Čuje se, da misli Angleška potem, ko bo mirovna pogodba podpisana, zapustiti Veihajvei (?).
Položaj na Japonskem.
London, 3. sept. „D a i 1 y C h r o -ničle" poroča iz Tokia: Demonstracije proti sklepu miru so vedno bolj nevarne. Vsak dan se vrše shodi, ki se izražajo proti miru in zahtevajo nadaljevanje vojske. Japonski list .Ciči" označuje mirovne pogoje za strašne, »Kakumin" pa piše, da so pooblaščenci zavrli napredek Japonske za celih petdeset let.
Vojna odškodnina.
Peterburg, 3. sept. Brzojavna agentura je bila od Wittovega svetovalca Sipova obveščena, da so vesti o kaki prikriti odškodnini izmišljene. Japonska dobi poplačano diferenco stroškov za vojne ujetnike, ki pa ne bo prevelika, več rus. mest je poslalo Wittu čestitke.
Japonska se pripravlja.
B e r o 1 i n , 3. septembra. Japonska je naročila pri Kruppu za 45 milijonov oklepov.
Ruska armada.
Peterburg, 3. septembra. .Naša Žizn" poroča, da bo Linevič s celo svojo armado ostal v Vzhodni Aziji, da bo za vsak slučaj pripravljen. Komi poveljniki so baje dobili povelje, naj vojakov ne odpustč v rezervo, kakor je to bila doslej navada.
Drobne vesti.
N e w Y o r k , 3 septembra. Witte je včeraj obiskal C h i c a g o , da sprejme po-nudeni mu doktorski dip om.
Peterburg, 3. septembra. Car namerava razun stanovske odlike podariti Witteju častno darilo 2 milijonov rubljev.
Christiania, 3. septembra. Prihodnje leto nameravajo podeliti predsedniku Rooseveltu Noblovo mirovno darilo.
Berolin. 3. sept. Predsednik Roosevelt namerava predlagati za novo mirovno konferenco v Haagu revizijo pomorskega prava.
Car Linevicu.
Peterburg 3. (Brzojavni urad.) Car je Lineviču brzojavil 1. t. m., kjer med drugim pravi: .Moja požrtvovalna armada je ustavljala prodiranje mnogoštevilnejšega sovražnika korak za korakom. Pod Vašim vodstvom pa je naša armada ojačena in pripravljena sovražnika ne samo odbiti, ampak tudi zadati mu krepak udarec Toda moja vest in dolžnost, ki jo imam pred od Boga mi izročenim ljudstvom, mi nalaga, da ne preizkušam vnovič zvestih src mojih dragih Rusov in jih ne izpostavljam strahotam vojske zato, da obdržim ves oddaljeni otok Sahalin. Naznanite to brzojavko mojim hrabrim vojakom.
Car o miru.
London, 2. septembra. ,D a i 1 y M a i 1" poroča, da je car, ko je čul o sklepu miru, dejal: Hvala Bogu, moje ljudstvo se bo pomirilo. Cesarica-vdova se je jokala od radosti (?).
Vjetniki.
Peterburg, 2. septembra. Peterbur ška brzojavna agentura je izvedela iz gotovega vira, da bosta ruska in japonska vlada či.n prej izmenjali svoje ujetnike ter isto časno predložili medsebojne račune o izdat kih za oskrbovanje ujetnikov od dne ujetja do njihove smrti, oziroma do izmenjanja. — Rusija izplača Japonski razliko med dejanskimi vsotami, ki sta jih potrošila Rusija in Japonska.
Borzna vest.
Peterburg, 2. septembra. .Rus" poroča, da so se na moskovski borzi dvignile vse cene.
Notranje politični položaj.
Cesar je odpotoval v Slekno na Češkem, kjer nadzoruje velike vojaške vaje. — Z Dunaja poročajo, da skličejo državni zbor šele sredi novembra Pač pa namerava vlada sklicati koncem tega ali pričetkom prihodnjega meseca več deželnih zborov v zasedanje. - Nižjeavstrijsko namestništvo je naznanilo podrejenim političnim oblastem, da je poklicati nadomestne rezervnike pod orožje za osem tednov šele spomladi prihodnjega leta in ne, kakor običajno, meseca oktobra Vzroki: zmešnjave na Ogrskem. — Strankarski shod krščansko - socialne stranke za Spodnjo Avstrijsko severno Donave se vrši 17. t. m. Dopoldne shod zaupnikov, ki obravnava organizacijo in prihodnje državnozborske volitve, popoldne pa javni ljudski shod pod milim nebom. Poleg dr. Luegerja in dr. Gessmanna nastopijo tudi drugi krščansko socialni deželni poslanci.— Poljaki zahtevajo, naj ustanovi vlada v Te-šinu samostojno poljsko učiteljišče.
Ogrska kriza.
»\Viener Allg. Zeit." poroča, da je izjavil cesar o ogrski krizi, ko je izvedel, da so sklenili Rusi in Japonci mir. v Ports-mouthu: .Upam, da bo vplival mir tudi na ogrsko krizo. Kar je bilo mogoče med Rusi in Japonci, pač tu ne bo nemogoče. Ogrska koalicija naj posnema v zmernosti — Ja ponce. — V živem spominu je še lanska splošna stavka ogrskih železničarjev. Pred vsem so zahtevali, naj jim dovoli vlada organizacijo. A .liberalni" in »svobodoljubni Tisza jim ni dovolil, da bi se smeli združevati. Sedanja vlada v osebi ogrskega trgovinskega ministra je dovolila železničarsko organizacijo kakor tudi, da bodo železnične delavce, ki služijo tri leta, odpustili le v slučajih, v katerih odpuste železnične uradnike in stalno nastavljene uslužbence. »Budapesti Naplo" poroča, da nameravajo v zbornici m a g n a t o v i z r e či zaupnico F e j e r v a r y j u. ...o^ut SKli-
cuje 5. m. sejo izvrš. odbora združene opo-
zicije. Baje nameravajo razpravljati o spravi in o obtožbi Fejervaryja v zbor-
nici.	.
Budimpešta, 2. septembra. Neki tukajšnji list pravi, da se vladar mažarskim zahtevam ne bo udal. Ko Mažari pritirajo situacijo do skrajnosti, bo vladar odstopil in prestolonaslednik odločno poseže vmes. Tako bo novi vladar dobil vse avstrijske narode združene proti mažarskim šovinistom.
Italija.
Italijanski finančni minister Maiora-n a namerava odpraviti, oziroma izpremeniti sedanji občinski davčni način na Italijanskem Namestu sedanjega rodbinskega davka in davka ni ognjišča namerava uvesti progresivni dohodninski davek. Listi z Maio-ranovimi načrti niso nič kaj zadovoljni, češ, da so preveč drzni.
Nemški cesar v slovo angleški mornarici.
.Lokalanzeiger" poroča iz Dunaja, da je poslal angleški admiral W i 1 s o n nemškemu cesarju Viljemu pismo, v katerem se zahvaljuje in izraža svoje veselje, da so imeli priliko angleški častniki izpoznatt nemške častnike. Viljem je odgovoril kratko, da ga je jako veselilo izvedeti, da je Angleže veselilo izpoznati svoje nemške tovariše. Nenavadno kratko pismo gostobesednega Viljema dokazuje, kako neprijeten mu je bil »prijateljski" obisk angleškega brodovja v Svinemundu. Viljema brez dvojbe tudi jezi, da so najzlobnejši njegovi podaniki, časnikarji" hvalili angleško, a grajali nemško mornarico.
Balkan.
»Morningpost" paroča iz Sofije, da namerava 800 bolgarskih vstašev vdreti v Turčijo. Kazo in Kičevo je oplenila 200 mož močna vstaška četa. Pomorili in ranili so mnogo oseb. Slavnost obletnice, ko je zasedel sedanji sultan turški prestol, ni bila motena. Veliko važnost pripisujejo, ker je sultan zelo prijazno sprejel grškega princa Nikolaja. V Carigradu in v predmestju Bejra je bilo umorjenih mnogo oseb — V Sofiji se mudi Anglež Stead, ki je izdal s sodelovanjem japonskih učenjakov obširno delo o Japonski. Stead namerava izdati veliko knjigo o Balkanu in išče zdaj sotrudnikov. V Bukareštu je bil pri rumunskem kralju, a zasliši ga tudi bolgarski knez Ferdinand. Ni izključeno, da obišče tudi srbskega in grškega kralja ter črnogorskega kneza.
Rusija.
Upori naKavkazu. 11 Tiflisa poročajo, da gori mesto Suša. Oboroženi Tartari oblegajo mesto. Prebivalstvo beži v gore. V vasi Muhrane so razstrelili z di-namitom del zidu, ki obdaja grajščino kneza Muhranskega. V gorski okolici so umorili kneza Erijova.
Armenci pri k a v k a š k e m namestniku. Armenci so odposlali h kavkaškemu namestniku odposlaništvo 31 mož, ki so se zahvalili, ker je posredoval namestnik v Peterburgu, da je povrnila ru ska vlada armensko cerkveno premoženje dovolila zopetno otvoritev armenskih
in	---- ----
šol. Namestaik je rekel, da upa pomiriti kavkaško prebivalstvo in prosil, naj ga pri tem podpira armenska inteligenci.
Varšavsko vojno sodišče je obsodilo na smrt socialno demokraškega voditelja Kasprcaka, ker je lani ustrelil 4 policiste, ki so odkrili neko tajno tiskarno, dasi so trdili zdravniki, da je Kasprcak znorel. Njegovemu tovarišu, inženirju Kurtz-mannu so pa prisodili 15 let prisilnega dela.
Gosudarstvenna duma. Komisija za posvetovanje določil o dumi je zborovala na petek. Posvetovali so se o načinu volitve in o sklicanju dume. Boly-gin predloži v najkrajšem času volivni načrt za Rusko Poljsko.
Izpustili sov Minskem 62 žensk iz zapora, ker so se branile iesti. Stradale so dva dni. Preiskavo nadaljujejo.
Hišno preiskavo je izvršilo orožništvo v peterburškem stanovanju načelnika liberalnih industrijcev. zaplenili so mnogo listin.
O pomanjkljivosti ruske uprave namerava poročati v dumi veliki svdt v obrambo carstva, ki mu načeljuje veliki knez Mihael Nikolajevič. Svdt pripravlja tudi spomenico za emancipacijo judov.
splošna stavka je izbruhnila 2. t. m. v Revalu. Stavkujoči delavci, več tisoč, so se izprebajali cel dan po mestu, nosili rdeče zastave in razgrajali. Policija je bila popolnoma brez moči.
Zemstva in plemiški maršali nameravajo izdelati za volitve v dumo program. Dne 12. prirede v ta namen plemiški maršali, 19 pa zemstva shod. Trepov je izjavil, da ne namerava prepovedati shodov.
Perzijski šah obišče carja. Sestanku pripisujejo veliko važnost. Perzijskemu šahu so obetali namreč Angleži ve like ugodnosti, a jih šah ni hotel sprejeti, dokler se ne sporazume s carjem.
Obsedno stanje v Varšavi in Lodzu car v kratkem odpravi.
Volitve v gosudarstvenno dumo se vrše definitivno mesca decembra. Duma bo sklicana 25. januarja.
Nadaljnje reforme v Rusiji. »Magd. Ztg." poročajo, da je kronski svet naročil 2. t. m. ministrskemu svetu, da izdela zakonske načrte o državnem, društvenem in shodnem, kakor tudi o tiskovnem pravu.
S splošno stavko grozi »Zveza" društev zdravnikov inženirjev in juristov. Posameznim društvam so naročili proučevati, kako praktično izvesti splošno stavko.
Francozi proti Maročanom.
Dasi so izpustili Maročani francoskega podanika Bu Mziana, Francozi niso zadovoljni, če ne dobe popolnega zadoščenja. Francoski poslanik v Fezu, Taillanier, mora zapustiti Fez, če se Maročani ne opravičijo in plačajo odškodnino, kakor tudi kaznujejo Kajda, ki je pustil zapreti Bu Mziama.
Kitajci in Avstrija.
Kitajcem se baje silno dopade avstrijska ustava. Odposlali bodo v Avstrijo posebno odposlanstvo študirat avstrij. ustavo. To so že uradno naznanili. Radovedni smo, katere točke avstrijske ustave se bodo Kitajcem najbolj dopadle.
Spor med Norveško in Švedsko.
Glavno sporno vprašanje pri sedanjih pogajanjih med Švedi in Norvežani tvori vprašanje e obmejnih trdnjavah. Švedi namreč zahtevajo, naj Norvežani trdnjave pode-rejo, a obenem dovolijo, da smejo Švedi zgraditi novo obmejno trdnjavo in vojaško železnico.
Strankarski shod nemške socialne demokracije
se vrši letos v Jeni. Sodrugi so vložili že 120 predlogov, ki se večinoma pečajo z organizacijo in so nekateri zelo obširni. Pa tudi voditelje nameravajo prati brez mila. Najbolj sitni so Hamburžani, ki zahtevajo, naj secialnodemokraški poslanci poročajo v tajni seji o svojem delovanju v zbornici. Heidelberški in saksonski sodrugi četrtega volivnega okraja pa hočejo, naj zahtevajo socialnodemokraški državni poslanci v nemški zbornici ločitev cerkve od države. Pet resolucij pa krepko obsoja rdeče »učenjake", ker se surovo prepirajo med seboj.
Izpred sodišča.
Izpred porotnega sodišča v Ljubljani.
Bivši orožnik ropaj. Lazo D ž i 1 i č iz Bosne je bil svoječasno bosanski orožnik, ki pa je bil že večkrat kaznovan, enkrat celo na 2 leti težke ječe. Zadnji čas je delal pri zgradbi Bohinjske železnice v Obernah. Makedonec Jajtim Mitof je šel dne 21. junija t. 1., ko se je že mračilo, po vodo v bližni gozd, nesoč v vsaki roki po eno posodo. Ko je bil oddaljen komaj 60 korakov, od makedonske barake, ga urno zagrabi nepoznan človek. V tem trenutku je stopil pred njega še neki drugi moški velike postave in dolgih brk. Le ta je prijel za vrvico, katero je imel Jajtim Mitof obešeno okoli vratu. Na vrvici je bil pritrjen mal suknen žakeljček, katerega je imel vtak-njenega v notranji del vrhne suknje, tako-zvana »anterija". Dočim je prvi napadalec Jajtima Mitofa močno držal, je Lazo Džilič potegnil žakeljček iz nedrij, prerezal vrvico nad žakeljčkom z nožem ter ga vzel z denarjem vred, katerega je bilo 83 K 90 h. Priča Trojan Kostof je potrdil, da je imel Jajtim Mitof prav toliko denarja, namreč 4 zlate po 20 K, 3 krone in nekaj drobiža. Orožnikom se je kmalu posrečilo, storilca zaslediti, medtem ko je drugi storilec ostal nepoznan. Lazo Džilič izkuša vse vtajiti in se sklicuje na kuharja Marka Končarja, da je nedolžen, ker je bil vedno v baraki, a
tega priča ne more potrditi in pravi, da le toliko vč, da je prišel okoli 6. ure zvečer kavo pit. Džilič je dobil tri tedne zapora, ker so gg. porotniki zanikali vpr. o ropu.
Udeleženeo roparskegana-pada na Obernah. Delavec pri zgradbi železnice, Makedonec Angel Štefan v Obernah, je šel dne 17 aprila s. 1. okoli 3; ure popoldne k Savi, da bi si tam opral obleko. Kmale so se mu približali 4 Hrvatje, eden od teh je odšel, trije so pa ostali. Pričeli so razgovor z Makedoncem, Ivan Cačič je potegnil nož ter ga Makedoncu v prodaj ponudil, Angel Štefan je previdno odgovoril, da nima denarja in ker se je Hrvatov zbal, šel je proti vodi. A komaj je napravil ta dva koraka, že je zamahnil Cačič s kame-nom proti njegovi glavi, k sreči se je Ma kedonec sklonil, tako da je bil v hrbet zadet. Cačič ga je na to z obema rokama prijel okoli prs Angel Štefan se mu je izvil ter jel upiti: »Oj! oj!" Takoj ga je prijel drugi Hrvat močne postave in temnega obraza, o katerem je Cačič rekel, da mu je ime Franc, zgrabil je Štefana pod vratom za obraz, med tem ko je Mile Rogič držal kamen v roki. Nato se je izvršil rop, Cačič je Makedoncu potegnil pas iz rok v katerem so bili trije zlati po 20 K, ta pa boječ se za svoje življenje je zbežal v vodo. Ker jo pa ni mogel prebresti, tekel je ob bregu po vodi naprej. Hrvatje so mu po suhem sledili, imeli so kamenje v roki in upili .udri ga". Iz tega mučnega položaja rešil ga je neki Črnogorec, ki je roparje prepodil. Le Cačiča so orožniki prijeli, druga dva sta pobegnila. Tukajšnje porotno sodišče je Cačiva dne 7. junija t. 1. obsodile na 4 leta težke ječe. Dne 4. avgusta t. 1. se je pa orožnikom na Koroškem posrečilo prijeti drugega roparja še ne 20 let starega Mile Rogiča iz Klanca na Hrvaškem doma. Ta je zadnji čas delal v Radišniku pri zgradbi železnice. Rogič o kakem ropu imenovanega Makedonca neče ničesar vedeti, tajil je da bi Cačiča poznal. Ko se je pa temu v zaporih pokazala Ro-gičeva slika, ga je takoj spoznal kot sokrivca. Pa tudi njegove delavske knjižice, ki jih je ob času bega iz Obrn pustil pri tvrdki podjetja C. pl. C e c o n i in H. R e 1-1 a in C o m p., izpričujejo, da je Rogič res dne 3., 4., 10. in 12. aprila t. 1. torej ob času ko je bil Angel Štefan oropan, tam delal. Njegova trditev, da ni nikoli pri Bohinjski železnici delal, je bila popolnoma ovržena.
Kranjsko učiteljstvo u obstrukciji.
Danes dopoldne se je vršila v »Mestnem domu" I /, učiteljska konferenca kranjskega učiteljstva. Predsednik g. dež. šolski nadzornik Leveč pozdravi navzoče, v prvi vrsti grofa Schaffgotscha, ki je došel kot zastopnik barona H e i n a, nadalje tajnika dež. vlade g. Praxmarerja in g. G o v e k a r j a kot županovega namestnika.
Govornik pravi:
Velik del naših posvetovanj se bo dotikal tistega perečega vprašanja, pri čigar neodložni in nujni rešitvi ima ravno deželno zastopstvo odločilno besedo.
Želim, da bi deželno zastopstvo ne preslišalo glasu, ki bo brez dvojbe odmeval iz te dvorane.
Pozdravljam tudi zaupnike kranjskega učiteljstva, ki pričakuje od vas, da najdete in nasvetujete našim hudim ranam primernega leka in zdravila.
Ker so mi pa razmere dobro znane, nisem tak idealist, da bi mislil, da bo deželna učiteljska konferenca mahoma odpravila vse te nedostatke. Toda pripomoči more veliko, da se prej odpravijo.
Zatorej vas prosim, razodenite svoje želje in misli o napredku našega šolstva in o intelektualni in gmotni povzdigi učiteljskega stanu, kakor se spodobi razsodnim možem.
Pozdravi nemško tudi zastopnike nemških učiteljev in izraža nado, da bodo skupaj postopali v stanovskih vprašanjih.
Spominja se razstave učil, ki je tako instruktivna, kakršne še ni videl. — Govor konča s slava-klici cesarju.
Grof Schaffgotsch v imenu dež. predsednika pozdravlja v slov. jeziku konferenco. Želi, da bi zborovanje bilo uspešno in plodonosno. Na to nemško poudarja, da je izboljšanje učiteljskih plač res pereče. On lahko da zagotovilo, da je dež. šol. oblast v svojem obsegu pripravljena podpirati to zahtevo. A v prvi vrsti pa je ta stvar v rokah drugih faktorjev, pred vsem dež. zbora kranjskega. On izraža le željo, l'da bi se dež. zboru kaj kmalu omogočilo delovanje. Cim bolj bode na današnji konferenci sklenjene resolucije zmerne in dostojne, tim več uspeha bodo imele in večji vtis bodo napravile.
Nato predlaga delegat Jelene uda-nostno brzojavko na cesarja, delegat Zaje pa na ministra Hartla, kar se sprejme. Pri volitvi funkcijonarjev se izvolijo na pred log delegata sledeči gospodje, oziroma gospodične :
Gdč. Miklavčičing. Ivane (zapisnikarja). Gg. GregorininGregorač (reditelja), gg. Trošt in Andoljšek (namestnika), gg. Sest, Schescharg in S t Jelene (skrutinatorji), C r n o g o j, Jelene, Konscheg (verifikaterji); v odbor za dobo 6 let se voljeni: g. Schescharg, gdč. Schmidinger, gg. Zaje, Luzner, Skala Anton, Andrej Sest, Zavrl, Benedek, Gre-gorin,Setina,Tojnan, Luka Jelene.
Po izvolitvi odbora predlaga del. Jelene da se začne takoj razgovor o regulaciji učiteljskih plač. (Sprejeto.) Nato poprime za besedo delegat Jelene in izjavi najprvo, da je za ta predlog pooblaščen od vseh delegatov, ki jih je poslala sem svobodna volja kranjskega učiteljstva. Žs 14 let se delegatom ni nudila prilika, govoriti o svojih potrebah po svojih odposlancih. Sam predsednik deželnega šolskega sveta, baron Hein, je priznal, da učiteljstvo nujno potrebuje zvišanja plač; a to priznanje je ostalo le na papirju. Zakaj se je to zgodilo, ne be govoril. 36 1etžegreše zoper nas merodajni faktorji, ki nam režejo kruh. Cemu bi se pokoravali zakonom učitelji, ko se drugi ne brigajo zanje. Za nas učitelje so veljavni le tisti paragrafi, ki nam nalagajo delo, a ne tudi tisti, ki govore o naših pravicah. Za to gibanje med učiteljstvom so odgovorni oni, ki nalagajo delo, a ki ne upoštevajo učiteljskih pravic. Doslej se vlada ni skoro nič brigala za učitelje. Paragraf zahteva, da se učiteljska konferenca vrši vsakih šest let a zadnja je bila leta 1891., torej pred 14. leti. Učiteljstvo zahteva, da se skliče deželni zbor, ki naj reši za učiteljstvo tako pereče vprašanje o regulaciji plač. Vedo naj vsi, da tu ni razločka med klerikalnimi in liberalnimi učitelji. Vsi so enaki reveži. Vlada naj zbliža stranke v deželnem zboru.
Nato pa prebere govornik sledečo i z -j a v o , ki so jo podpisali vsi delegati:
»Legitimni zastopniki kranjskega učiteljstva priznavajo vsakršno naklonjenostodločil-nih faktorjev nasproti regulaciji učiteljskih plač, ne demonstrirajo niti proti višjim šolskim oblastem, niti proti posameznim, učiteljskim zahtevam naklonjenim deželnozborskim skupinam; izrekajo, da so bile vse dosedanje prošnje kranjskega učiteljstva brezuspešne, izjavljajo, da se ne boje in ne strašijo dela, vendar povdarjajo ob sedanjih gmotnih razmerah, da se ne udeleže zborovanj deželne učiteljske skupščine toliko časa, dokler kranjskemu učiteljstvu tako ne regulujejo plač, da bodo te popolnoma mogle odgovarjati § 55 dež šolskega zakona. S tem daje kranjsko učiteljstvo po svojih legitimnih zastopnikih duška svoji veliki bedi, ki silno otežkoča njegovo delovanje. Tem potem naj se razširi ta tožeči glas po vsi naši državi." Izjavo so delegati in drugi navzoči učitelji pozdravili z burnimi klici, nakar so dele-gatje, ki so poslušali izjavo stoje, odšli iz dvorane. S tem je stopilo kranjsko učiteljstvo — v obstrukcijo!
Štajerske novice.
š Iz Slov. Bistrice. »Kako lepo je to! Ne moremo se odtrgati domov! Bog daj, da bi še večkrat bilo!" Tako in enako so vzklikali ljudje pri nedeljski narodni slavnosti, ki jo je priredila čitalnica v Slovenski Bistrici v prid družbe sv. Cirila in Metoda. In zares! Krasno je bilo! Od Slomškove slavnosti leta 1900. gotovo ni bilo v Slov. Bistrici tako lepe, impozantne prireditve. Bila je zares prava narodna slavnost, pri kateri so se razni stanovi v bratski lju -bavi in zastopnosti navduševali za sveto narodno stvar. Bile je udeležencev gotovo nad tisoč, povečini seveda domačini, a zapazili smo tudi drage goste iz vseh župnij slove-njebistrjškeea okraja, iz Konjic, Maribora, Celja, Žič, Šoštanja, celo iz Ljubljane in Gorice. V prisrčnih besedah je pozdravil došle goste predsednik čitalnice, g. dr. Lemež, ter izrazil svoje posebno veselje nad tem, da se je zbralo toliko kmečkega ljudstva. Končal je z željo, da bi se vsi v »Narodnem domu" čutili, kakor doma. Pevske točke so se izvajale izberno. Nastopilo je po daljšem času zopet »Slovenjebistriško pevsko društvo" ter izvrstno rešilo svojo nalogo. Ko so nastopili »Mladi vojaki" — dvajset dečkov in deklic — ni bilo konca ne kraja pritrjevanju in mnogim so stopile v oči solze veselja in navdušenja Zlasti pa je vse presenetil vrli nastop makolskega mešanega zbora ter laporskih kmečkih fantov pevcev. Go-spica Leskovarjeva je prav dobro predavala Gregorčičevo »Blagovestnikom", go-spica Krajnčeva, nečakinja g. dr. Vošnjaka, tri in neki mladenič iz Makol ene Gregorčičeve pesem. Burka »Eno uro železniški nadzornik" je povzročila obilo smeha in zabave. Med posameznimi točkami pa je prav pridno in dnbro svirala šoštanjska narodna godba. Tako je nudila veselica vsakomur obilo izvrstne zabave in je prirediteljem le čestitati na uspehu, ki so ga dosegli. Dasi so veselični stroški veliki, vendar upamo,
da bo še tudi za diužbo sv. Cirila in Metoda nekaj ostalo.
Š Strela. Iz Slovenjegradca nam poročajo: Strela udarila je dvakrat v noči
30.	avgusta blizo Pameč. Prvokrat je treščila v tovarno za lesno volno, drugokrat pa je zadela v električno soho, se razdelila ter švigala semtertje pe žici in je mnogo soh razčesala. Požarna bramba iz Pameč, ki je bila takoj na licu mesta, in mestni gasilci so zabranili razširjevanje ognja.
š Kozje, dne 2. septembra. Pri plenarni seji okrajnega zastopa kozjanskega izvolili so se v okrajni šolski svet kozjanski za dobe šestih let sledeči gg.: Jakob B o v h a , veleposestnik in župan v Vera-čah, dr. F r. J a n k o v i č , zdravnik v Kozjem, JožefJazbinšek, posestnik in župan v Sori pri Planini, Avguštin P r e s k a r, posestnik in župan v Podsredi, in veleč. g. Marko Tomažič, župnik v Pilštanju. Sami zavedni narodnjaki!
š Svojo polsestro zaklal. Dne
31.	avgusta je l51etni Jožef Moškon na Ve-terniku zaklal svojo polsestro Antonijo Jevš-nik, staro 20 let. Dne 2. septembra je bila obdukcija. Slaba vzgoja!
KoroSke novice.
k ,,Katoliško delavsko društvo za Prevalje in okolico"
priredi svoje mesečno zborovanje v prostorih gostilne po dom. pri Reismiillerju popoldne po 4. uri. Na sporedu je igra »Pravica se je izkazala". Igrali pa bodo prevalj-ski diletantje, ki so se že dvakrat pri zborovanjih pokazali z igrami, ki niso bile slabo obiskane. Ker se pa to le redkokrat zgodi, da bi se kaj igralo, zato upamo, da ne zamudite te priložnosti, ampak da se vsi, delavci kakor kmetje, v prav obilnem številu udeležite tega zborovanja. Ne bo vam žal. K mnogobrojni udeležbi vabi vse — odbor.
Otvoritev »Narodnega doma".
P o d g r a d , 28. avgusta.
Nenavadno lepo in v zadovoljnost vseh ne samo starešinstva ampak tudi vseh udeležencev, se je vršila včeraj slavnost otvo-renja »Narodnega doma" v Podgradu. Na razvalinah starega grada je vihrala že v soboto 17. avg. dolga narodna zastava, nas spominjajoč, da se ima vršiti nekaj izvan-rednega Narodni dom in prostor okolo ves v zastavah, dvorišče pokrito z vejevjem je bilo izpremenjeno v prijazni šotor s prostorom za pevce in godbo. Na griču pri Narodnem domu je postavljen lično ozaljšan šotorič s prav okusno napravljenim oltarjem; a na nasprotnem griču pa se glasi pok na pok iz topi če v.
Po cesti in vseh potih proti Podgradu pa so hitele trume naroda tako, da je bila mogoča po glavni cesti le počasna vožnja.
Udeležba je bila velika že dopoldne, zelo prostoren grič je bil napolnjen glava pri glavi, a popoldne se je pa pripeljalo še na mnogo vozeh številno Bistričanov in Tr-novčanov. Se večja bi bila udeležba, da jih ni vreme mnogo ostrašilo. Iz strahu pred dežjem se je vrnilo s postaje Herpelje-Ko-rina okolo 200 Tržačanov. Udeležilo se je slavnosti mnogo članov »Sokola" v Volo-skem v sokolski obleki.
Ob 10. uri je bila sv. maša v šotoru na griču, pri kateri so peli akademiki pod vodstvom skladatelja J. M a n d i č a staro-slovensko sv. mašo. Petje je bilo res krasno.
Po sv. maši je korakal narod z godbo na čelu po vasi gori in doli. Med tem časom pa so dohajali gostje na vozovih iz Trsta, Kastavščine in drugih krajev.
Pri povratku pred Narodni dom je pozdravil došlece načelnik posojilnice m o n -signor Anton Rogač, dekanv H r u š i c i. Izrazil je veselje nad tako mno-gobrojno udeležbo, zagotovljal, da udeležence odbor sprejema, kakor brat ljubega brata. Pozdravlja posebej g. prof. Spinčiča M a n d i č a , dr. R y b a f a in druge navzoče v borbi za narodna prava osivele može, ter jih je povabil na vhod in ogled stavbe in prostorov. Vsi so hvalili praktično raz-vrstene prostore.
O 3 1. uri je bil banket v dvorani. Ker je bilo prostora le za 75 oseb, je moralo veliko število udeležencev oditi na dvorišče ali v druge krčme.
Predstojnik posojilnice msgr. Rogač je pozdravljal in zahvaljeval za obilno udeležbo Hrvate in Slovence in izrazil željo, de bi vedno ta dva naroda v takem sporazum-ljenju skupno delala za svoj blagor
Prof. M a n d i č omenja, kako so narodni nasprotniki navalili na imovito Ka-stavsko občino in ker so si tam zobe polomili, so napadli z vso silo in zvijačo Ped-gradsko slovensko občino. Omenil je zasluge g. Slavoja Jenka katere si je bil nabral v hudih borbah. G. J e n k o se je zahvalil z izbranimi besedami.
Državni poslanec g. S p i n č i c je go-voril na javnem shodu ognjevito, jasno in podučljivo tudi za priprosto ljudstvo. Dokazal je, kaj so vse delali z ubogim hrva-
iirim in slovenskim narodom ne samo Italijani in odpadniki, ampak tudi c. kr. oblast > L in kako so odirali ta ubogi narod, da 5 ostal njihov suženj. Omenjal je, da je v n«litične svrbe bil ustanovljen kreditni za-v«d v Poreču, na katerem so posojali de lir da bi pri volitvah za Italijane dobili več »lasov. Navzoči so glasno pritrjevali pa tudi izražali svoje ogorčenje. Navedel je prav kričeča dejstva oderuštva. Prešel je na zgodovino ustanovitve podgrajske posojilnice in dokazoval, koliko dobrega je že pomagala narodu v tem okraju in bode še pomagala. Omenjal je, da le posojilnica v Podgraduje omogočila ustanovitev mlekarne v Hrušici, katera že zdaj tako izvrstno dela in kmetovalcem pomaga do denarja. Prej niso dobivali za mleko in mlečne izdelke blizo nič; , v preteklem letu je izplačala mlekarna zadružnikom za mleko in zaslužek blizo 45 tisoč kron. S časom morajo kaj izdati take vsote. Govoru je sledilo dolgotrajno ploskanje in odobravanje.
Potem so nastopala razna pevska društva: -Slavja nsko pevsko društvo" iz Trsta, Pevsko društvo" iz Hsrpelj i dr. Domači podgradski pevski zbor je zapel pesem »Slovenec i Hrvat".
Igrali so člani slovenskega gledališča
v Ljubljani Danilo i drug. 2 igri. „Kdor se poslednji smeje" in „Medved", katere pa Eiso mnogim ugajale. Nekako ugajalo je petje narodnih pesem, katere ste peh gospa Danilova in gdč. Hočevarjeva.
Krasno so zapeli akademiki pod vodstvom g. Mandiča pesem Jadranski zvuci .
Najbolj pa je ugajalo naroda tambura-nje domačih Podgradskih tamburašev in tam-buraš c. Vse točke so morali ponavljati. Nepričakovano dobro so udarali in tudi zapeli. Zvečer je igrala godba iz Mavhmja prižigali so umetalni ogenj in spuščali rakete.
Ves dan je bil najlepši red. Ni se opazilo pri ogromni množici niti najmanjšega nespodobnega vedenja. Vse se je izvršilo v zadovoljnost vseh.
Dnevne novice.
Metelkov spomenik. (I z
Škocijana pri Mokronogu) Ustanovil se je odbor za Metelkov spomenik. Vzidal se bo na levi strani, nasproti Knobleharjevem spomeniku, v tukajšnji farni cerkvi. Spomenik bode sličen Knoblehar-jevemu in pravi okrasek za tukajšnjo ravnokar nanovo prat okusno preslikano farno cerkev. Vsak prijatelj in čestilec velikega slovenskega učenjaka, pisatelja in dobrotnika, bodisi duhovnik ali posvetnjak, se uljudno naprosi, da blagovoli prispevati za ta spomenik. Hvaležno se sprejme vsak najmanjši dar. Rojaki, prispevajte k spomeniku, saj je bil rajni Metelko s svojimi štipendijami marsikateremu vzgojitelj. OJbor tudi prosi one rodoljube, ki bi imeli sliko rajnega Metelka, naj jo pošljejo podpisanemu odboru. Dobd jo v kratkem nepoškodovano povrnjeno. — Odbor za Metelkov spomenik v Skocijanu pri Mokronogu, Dolenjsko.
Proti monistom in bogotaj-cem. Maks Steiner, moderni modroslovec, je izdal pravkar knjigo („Die Riickstandig-keit des modernen Freidenkerthums, Berlin 1905"), kjer odločao pobija Haecklov mo-nizem. Dr. RudolfEisler, znani filozof, delo zelo hvali. Pravi: „Monizem je dogmatičen, prikrita metafizika in skrajno naiven. Monisti oznanjajo stvari, ki naj bodo večna resnica. Sanjarijo o neobhodni nujni in neizmerni substanci. Toda mi raje verujemo pobožnim dokazom za eksistenco Bega, kakor so jih učili srednjeveški skolastiki, kakor paplitvimnatura listom sedanje dobe". Tako govorijo mod-rni modroslovci, ki niso našega mišljenja. Budalasti Narodovci bodo seveda to prezrli in trobili v svet svoj nazadnjaški materijalistični Koran.
— Kolera. Na Pruskem je obolelo za kolero do sobote 43 oseb, izmed k a-terih je umrlo 17. Bolezen je razširjena v Vzhodni in Zahodni Prusiji. Tudi pri 21. pešpolku vThornu sta zboleli dve osebi. Tudi v Hamburgu sta že oboleli dve ossbi za kolero V Galiciji je za kolero zopet obolel neki otrok. S Štajerskega poročajo, da so konštatirali več slučajev takozvane kolere nostras, ki ni tako huda, kakor prava azijatska kolera. Tudi«®a otoku Zanzibarje obolelo za kolero 10 oseb, izmed katerih jih je umrlo 5. Sedanja kolera je posledica rusko-japonske vojske. Ze lani smo poročali, da imajo na Ruskem kolero. Rusija je pa naznanila, da ne more več poročati o razveju bolezni zaradi vstaje na Kavkazu. Bolezen je torej prišla čez Astrahan, kakor . 1830, ko je grozno gospodarila po Evropi.
Letos je pa prekoračila rusko mejo in je že potrkala v Hamburgu. Kakor znano, povzroča kolero takozvani komabacil, ki pa je iznašel berolinski učenjak K o c h v Egiptu pred dobrimi 20 leti. Pravega sredstva proti bolezni nimajo Pač pa je znano, da umorita karbol in sublimat bacila, tudi Pfeifferjev serum baje dobro služi. Pred vsem je pa priporočati najstrožjo snago. Zaduhla in nesnažna stanovanja so pravo vzgojališče koma bacila. Nadalje se priporoča ne piti navadne vode, marveč se mora prekuhati. Izkušnje pri koleri v Hamburgu so pokazale, da osobito težko prebole bolezen pijanci, ker jim alkohol zastrupi kri in tako izmanjša odporno moč proti bolezni. Oblasti so že storile vse, da zabranijo razširjanje kolere. Naše tožijo, da so zastareli zdravstveni predpisi, a kljub temu pravijo, da ni nikake nevar nosti. Nemčija je odredila najstrožje var nostne odredbe ob ruski meji. V Hamburgu so odredili strogo kvaranteno. Zedinjene države so pa določile, da morajo izseljence opazovati šest dni. predno jih ukrcajo. Poslale so v Hamburg zdravnika Iroma, da proučuje kolero. Vsled kolere nameravajo odpovedati v Nemčiji velike trdnjavske orožne vaje. Včeraj poročajo iz Hamburga, da je v Thornu obolelo za kolero na novo 6 oseb, v rudaški vojašnici pa dva vojaka. V Mariemverderju sta predvčerajšnjim zopet obolela dva plavača. Na Poznanjskem se pa množe slučaji legarja, na katerem je obolelo že 225 oseb. Dasi oblasti trde, da ni nikake nevarnosti se mora vsekakor upoštevati, da je kolera blizu V sedanjih časih velikanskega prometa pri vseh varnostnih odredbah je skoraj nemogoče natančno nadzorovanje posameznega popotnika. Ce se je zanesla kolera v Nemčijo, kjer imajo najmodernejše zdravstvene zakone, se zanese še lažje v našo državo, kjer imamo po sodbi zdravnikov naj-nazadnjaške zdravstvene zakone, da ne govorimo o higijeničnih predpisih, ki so menda najslabši v Evropi, izvzemši seveda birokra škc Ruslie.
—	Kraljica Natalija dobi iz za puščine svojega sina, rajnega srbskega kralja Aleksandra 6 in pol milijona frankov.
—	Bomba razpočila je na Francoskem v Vigu Dve osebi sta bili ubiti, več ranjenih. Storilci niso znani.
—	„Rokovnjači" v Domža lah. „Rokovnjače" so, kot je bilo že naznanjeno, vprizorili včeraj, 3. t. m. v Domžalah. Igra je, lahko rečemo, dobro uspela. Račdnati moramo s tem, da se je morala kar v hipu na novo aranžirati. Med igralci moramo pohvaliti predvsem Mozola, kiv jo je prav neprisiljeno po domače urezal. Zal, da je moralo izostati četrto dejanje, radi pomanjkanja časa, ker se je mudilo občinstvu na vlak. Občinstvo je živahno aplaudiralo in spremilo zvečer na kolodvor vse Roste, kjer so grmeli slovenski .Zivio" klici v mirno noč.
—	O nesreči pri pomorskih vajah v Pulju poročajo še sledeče: Torpedovka št. 38 je izgubljena, ker je dno, kjer se je potopila zelo globoko in jo potapljači ne morejo dvigniti. Trupla obeh kurjačev najbrže ležita še v prostoru, kjer je stroj. Torpedovko štev. 36 bodo kmalu dvignili Dviguje jo ladja „ P 1 u t o \ Ma-terijala ni dosti izgubljenega, če rešijo vsaj zadnjo torpedovko. Pri „Cobri" je sprednji del zakrivljen; mesto nje gre na vajo druga torpedovka. Za popravo .Satellita", „Cobre" in torpedovke štev. 36 bo vsekakor treba 50.000 K
—	Dovoljenje rudarstva. Ljubljanski rudarski urad je oddal za eno leto gospodoma trgovcema Ivanu Knezu in Fr. S t u p i c i dovoljenje kopanja šote po celem Kranjskem.
—	Zlobna poškodovanja železniških naprav. 30. avg. so se na progi Hrušica—Dovje izvršila zlobna poškodovanja železniških naprav. Proti tovornemu vlaku št. 1774, iz Trbiža so zlikovci streljali, na progi so našli tudi nabito patrono. Vse se je izvršilo pri čuvajnicah št. 27 in 28 pri Dovjem Ravnotu so našli debelo dilo položeno čez tir. Tudi pri stražnici št. 26 so našli tako dilo. Storilcev še niso zasledi o.
—	f Valerijan Preveč. Sinoči je po daljši bolezni v Kranju umrl g. Valerijan Preveč, bivši asistent južne železnice. Služboval je v Trbovljah, na Zidanem mostu in v Spielfeldu in imel v službi zaradi svojega odločno narodnega mišljenja in nastopa marsikaj pretrpeti. Kot *esel družabnik je bil v krogu znancev in koleg jako čislan in priljubljen.
—	Kuhanje žganja iz fig. C. kr. finančno ministrstvo je z odlokom z dne 21. avgusta 1905 št. 56 658 sporazumno s kraljevim ogrskim finančnim ministrstvom razlagajoč §§ 32 in 40 zakona o davku na žganje z dne 20. junija 1888 drž. z«k. št. 95 iz leta 1888., ki se je deloma izpremenil s drugim delom cesarskega ukaza z dne 17. julija 1899, drž. zak. št. 120 iz leta 1899., ukrenilo, da so prištevati žganjarne, v katerih se predelujejo fige bodi si posušene bodi si sveže, pod določba § 32 III. navedenega zakona, ker je figovo drozgo smatrati kot
tekočino z višjo sladkornostjo. Vsled tega niso podvržene te žganjarne narejnini, marveč potrošnini in tudi ne smejo c. kr. davčni uradi sprejemati več naznanil o kuhi žganja iz fig od žganjarn, ki so podvržene narejnini. Pri tem naj se pripomni, da morejo stranke vse natančnejše poizvedeti pri vsakem c. kr. davčnem uradu in oddelku c. kr. finančne straže na Kranjskem.
—	Novi trgovski parnik zgradi Avstrijski Lloyd. N*sil bo 8000 ton in imel prostora za šestdeset potnikov. Hitrost bo znašala 14 milj
—	Tržaški tatovi prijeti. Tr žaška policija je zaprla razun Tragherja še Antona Steinbergerja in Hektorja Vidalija. Upajo, da dobč še ostale člane tatinske družbe.
— Vojaške in pomorske vaje se vrše tudi okoli Rovinja. V ro vinjskem pristanišču je 6 velikih vojnih ladij.
—	Poizkušnje torpedov na Reki so izvrstno uspele. Ko so pred dvema letoma preizkušali te torpede, so se torpedi vsled morskega pritiska razpočili. sedaj je izumitelj John Withehead ta nedostatek po polnoma odpravil. Novi sistem torped zaači radikalno izpremembo pomorskih vojsk. Iz Pulja je došla vojna ladja, da prisostvuje poizkušnjam.
—	Nesreča. V soboto popolne so prepeljali iz Trzina v ljubljansko bolnico Matijo R u č i g a j a. Poškodovala ga je nevarno smreka, ki je padla nanj.
—	Darilo. Cesar je podaril pogorel cem v Brtgah 2000 K.
—	Osamljenec roparskega umora ai-etovan. v Muravu na Zgornjem štajerskem je včeraj aretovalo orož-ništvo 38 let starega Franceta P o ž e n e 1 a, ki je sumljiv, da je oropal lesnega trgovca Oswalda v Idriji. Poženel je takoj pobegnil.
—	Iz Ihana. Z največjimi neumneži 19. in 20. stoletja pita neki dopisnik v »Narodu" dne 19 avgusta t. 1. Ihance, oziroma ihanske občinske odbornike, češ da so uganili najneumnejši sklep glede nove šole. „Naredova dopisnik boče sedanjo šolo, ki stoji konec vasi pri cerkvi na gričku, opustiti in sezidati novo poslopje za dober streljaj stran. Odbornikom, ki so tudi premišljali o tem, se je zdelo pametno, da zavoljo pemnožitve enega razreda vzdignejo rajši sedanjo šolo, ker si občina pri tem veliko prihrani, šola bi pa zraven tudi ne trpela veliko. Okolnosti, ki so vodile odbornike pri njih sklepu, seveda dopisnik nič ne opazi, ampak hoče s svojo sirovostjo in ne-olikanostjo z glavo v zid in opisuje v imenovanem listu vso stvar tako, kakor da so odborniki iz same neumnosti in zabitosti sklenili ohraniti sedanjo šolo. Med drugimi neresnicami je največja ta, da vidi dopisnik v tem, če bi zidali novo poslopje, le par tisočakov razlike glede stroškov. Proračun, ki ga je naredil inženir, pa izkazuje celih 19.000 K ; to je pa vendar že vsota, za katero se morajo odborniki pri tako revni ob čini zavzeti. Kakor se iz vašega cenjenega dopisa vidi, pa vam ni bilo drugega mar, g. dopisnik, kakor Ihance pred svetom grditi in laži o nas pisati. Saj vi in »Narod drugega tudi ne znate ne ! — V Ihanu, dne 28. avgusta 1905. Karol Sojer, župan, Andrej Flerin, predsednik kraj. šol. sveta.
_ Grozno ponesrečen po
izkus. Drzni angleški zrakoplovec Green wil je izpuščal dinamitne patrone, ko se je dvignil s svojim balonom v zrak. Močno pokanje je bila zanj velika reklama. A ko se ie nahajal 1500 m visoko, se je vnel di-namit in v navzočnosti več tisoč ljudij sta bila raztrgana v kosce zrakoplovec in njegov balon. Na gledalce so deževali kosci človeškega mesa in cunje balona. Med gledalci se je nahajala tudi njegova žena s tremi otroci.
tri, v torek, dne 5. septembra, ob 3. uri popoldne v gostilni gospoda Antona Bizjaka, Bohoričeve ulice štev. 16 v Vodmatu, kjer se bode poročalo o novem obrtnem zakonu in drugem. Priporoča se obilna udeležba.
lj Profesor dr. Binder in slovenski obrtniki. Poroča se nam : V ljubljanski kazini in na realki je do zadnjega časa imel neki slovenski obrtnik izročeno delo. Tega pa nemškonacijonalni želodec dr. Binderja ni mogel prenašati in zagrozil je v kazini, kakor v realki, da se slovenskemu temu obrtniku ne sme več zaslužek dati! In res so temu obrtniku nemška gospoda t. j. kranjska hranilnica in kazinsko društvo zaslužek odvzeli! To si naj narodni krogi zapomnijo, slovenski drž. poslanci pa naj bi že vendar enkrat naučnemu ministru povedali, da tacih političnih razgrajačev Slovenci ne bomo trpeli. Kje sme kak slovensk profesor drugod tako rogovih!
lj Razstava učil je bila včeraj (v nedeljo) tako močno obiskana, da so obiskovalci kar napolnili posamezne sobe. — Z ozirom na tolik obisk se je sklenilo d a ostanerazstava odprta do 12. t. m., s čemur se da prilika, da tudi Prešernovi častilci lahko ogledajo zanimive šolske predmete. — Dne 12. ob 11. uri dopoldne se razstava slovesno zatvori. V nedeljo ob Prešernovi slavnosti pa bo odprta dopoldne od 8—10 ure in popoldne od 3.
ure nadalje.
lj K odkritju Prešernovega spomenika se je doslej prijavilo 50 društev in deputacij.
lj Vjel se je. V soboto zvečer je obiskoval več tukajšnjih gostiln neki mlad moški, kateri se je povsod izdajal za detektiva. Kazal je slike raznih moških m žensk in pripovedoval, da jih zasleduje. Ko je policija o tem izvedla, se je hotela prepričati kdo da je neznani detektiv in ga pozvala naj se izkaže, ker pa tega ni mogel, je bil aretovan in se je doznalo da je 231etm brezposelni natakar Ernano Hukla iz Volfsberga
na Koroškem.	.....
lj S tremi posebnimi vlaki so
se peljali v soboto vojaki v Celje, Maribor in Gradec od orožnih vaj.
lj Hranilnfrčno knjižico z vlogo 600 K je odnesel 27 let stari Štefan Predikoka neki kuharici, s katero je bil že dalj časa znan. Prigovarjal ji je toliko časa, da mu je knjižico izročila, nakar je neznano kam pobegnil.
LlubllansRe noulce.
lj Velika vestnost izprevod nikov na Državni železnici. Danes je izgubil podpisani denarnico s precejšnjo vsoto v kupuj u vozeč se od Škofljice do dolenjskega kolodvora. Ko je pogrešil denar, se je peljal v Šiško na drž. kolodvor, kjer je detični g. izprevodnik s par tovariši že čakal in naznanil, da je denar dobljen in pri postajnem uradu. Ob toliki postrežljivi vestnosti se podpisani javno zahvaljuje dotičnemu gospodu izprevodniku, in to vestnost in skrbljivost njemu v čast javlja javnosti.	F. S. F i n ž g a r
lj Predavanja o Prešernu. V četrtek dne 7. septembra, predava gosp. cand. phil. Robida o „ P e t r a r k i, Ilirizmu in ostalih vplivih na Prešerna", gospod Terseglav pa prihodnji četrtek, 14 septembra „ E s t e-tiška in filozofska ocena.Krsta pri savici".
lj Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kawarnarjev in žga-njetočnikov v Ljubljani priredi ! svoj prijateljski sestanek j u -
Spominjajte se
»Družbe su.Cirila in Metoda!" Telefonska In brzolauna poročilu.
Zborovanje „Slovenske krščanske socialne zveze" v Mariboru. Maribor, 4. septembra. Letno posvetovanje v „Slov. kršč. soc. zvezi" združenih društev se je vršilo ob velikanski udeležbi. Prepoved zborovanja je bila razveljavljena. Že v predvečer je bilo na pozdravnem večeru ©kolu 1500 oseb, to število je pa danes še na-rastlo. Vtisek vsled i zborne discipline in krasnih govorov tudi pri nasprotnikih izreden. Mladeniške čete vzdržujejo vzoren red. Bilo ni niti najmanjšega nesoglasja. Shod vodi dr. Krek. Jutri sledi obširno poročilo. Deputacija kranjskih Slovencev je položila ob spomenik knezoškcfa Slomška v stolni cerkvi velik lovorov venec z napisom : »Ljudskemu škofu, kranjski Slovenci". Brzojavno je shod pozdravil tudi ljubljanski knezoškof dr. A. B. J e g 1 i č , kar je vzbudilo nepopisno navdušenje. Tudi uredništvo »Slovenca" je pozdravilo zboro-valce.
Tešin, 4. septembra. Včeraj je bil tu velik poljski ljudski shod, ki se ga je udeležilo 6000 oseb. Govorili so državni in deželni poslanec dr. M i c h e j d a , profesor za verouk P. L o n d z i n , urednik F r i e-d e 1 in tajnik Kmetijske družbe za tešinsko Vojvodino And r. Tepe r. Shod je sklenil zahtevati samostojno poljsko učiteljišče, protestiral proti vladi, ker se je umaknila nemškemu pritisku v prilog drugih narodnostij, zahteval enakopravnost pri sodiščih in nameščevanje poljskih uradnikov in sodnikov v šle-; z i j s k i h poljskih okrajih. — I Končno so zahtevali splošno, enako in direktno volivno pravico, dokler se pa to ne uvede, pa peto kurijo in po-
množitev kmečkih poslancev. Nemška nadebudna mladež je napadala udeležence in jim celo trgala poljske znake s prs. A Peljaki so ostali hladnokrvni.
Opava, 4. septembra. V Katareinu pri Opavi včeraj ni bilo spopadov med Nemci in Čehi, kakor so pričakovali. Nemci se niso upali motiti izprevoda čeških Sokolov, požarnih bramb in češkega ljudstva. Le posamezni nemški olikanci so hrulili svoj pfuj, a so njihove klice zadušili češki „Na zdar"-in „Hambaaklici. Orožništvo je ločil* Cehe in Nemce, da ni prišlo do spopadov.
Trident, 4. septembra. Baron Malfatti je svojim volilcem podal izjavo, kjer pravi, da se je sicer vedno potegoval za Trst kot sedež vseučilišča, da pa je bil takrat, ko se je delalo v vseučiliščnem odseku, bolj pasiven. „ P i c c o lo K mu to šteje v zlo.
Trident, 4. sept. Na prošnjo italijanske vlade so tu prijeli anarhista Lovija, ki se je nahajal s svojima sinčkoma v Tri-dentu. Izročili so ga Italiji.
Line, 4. septembra. Včeraj dopoldne so otvorili v Lincu kmetijsko razstavo. Popoldne je priredila zgornjeavstrijska kmetijska družba ob svoji 601etnici slavnostno zborovanje.
Budimpešta, 4. septembra. Po ogrskih mestih se vrše shodi za občno volilno pravico. V Nevem Sadu so socialni demokrati razbili krščansko-socialni shod. V Budimpešti se je vršil VIII mednarodni shod za urejenje kaznilnic in VIII. mednar. shod živinozdravnikov.
Stolni Belgrad, 4 septembra. Na povelje preiskovalnega sodnika so odvedli v zapor orožniki z nasajenimi bajoneti odvetnika d r. K o v a c s a , ki je obdolžen ponarejenja listin in poneverjenja.
Bjelic, 4. septembra. Izvrševalni odbor nemške napredne sjranke ima 6. septembra sejo, da določi kandidata za državno-zborsko volitev, ker je odstopil poslanec dr. Haase.
Trier, 4. septembra. V Trierju so prijeli zasledovanega trgovca z deklicami, Kohna, ki je avstrijski podanik.
Pariz, 4. „Matin" poroča, da je francosko ministrstvo za notranje stvari odredilo zdravstvene odredbe o nemški meji in pristaniščih.
Pariz, 4. septembra. Pri odkritju Barrevega spomenika in otvoritvi shoda svobodomiselcev so se vršili neredi. Policija je morala vse aretirance zopet izpustiti.
Tanger, 4. septembra. Nemški bankirji nočejo dati maroškemu sultanu drugače posojila, kakor da garantira 40% carinskih dohodkov, v kolikor že nimajo pravice do teh Francozi. V tangeiški okolici zasledujejo razbojnike.
Barcelona, 4. septembra. Na glavni promenadi je včeraj razpočila bomba. Ena žena je ubita, enajst oseb je smrtnonevarno, osem težko ranjenih, med njim zločinec, ki je bombo položil.
Rim, 4. septembra. »Tribuna" poroča, da namerava papež poveriti več francoskim kongregacijam pouk v katoliških elementarnih šolah v Rimu.
Rim, 4. septembra. „TribunaB poroča iz Tjenčina: Na Japonskem se boje, da izbruhne vstaja. Danes je prerezan kabel, tako da ni mogoče dobiti poročil.
Portsmouth, 4 septembra. V mirovni pogodbi, ki je že dogotovljena, se zavežeta obedve vladi, da ne bosta utrjevali ne Sahalina, ne La Perouse ceste. Kakor hitro bo pogodba podpisana, se umakne ruska armada v Harbin, japonska pa v Mukden.
Berolin, 4. sept. Vstaja v nemški jugovzhodni Afriki se razširja. Ustaši so napadli tri misijonske postaje, Evropci so se razun ene sestre rešili. Vstaja je izbruhnila tudi v Mrogori. Nemcem zvesti Mas-san Duka je premagal neko vstaško četo, ki je izgubila 15 mož. Guverner grof Goe-tzen javlja, da so ustaši napadli misijon benediktincev v Lindi.
Listnica uredništva.
Novomesto: Poročilo smo morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti. Pride jutri. Zdravi!
Fran Piškur, trgovec in posestnik, naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Frana, Mici, Josipa, Anice in To-nice, ter vseh sorodnikov prežalostno vest o smrti soproge, ozir. matere
Ane Piškur roj. Texter
ki je v nedeljo, 3. t. m. ob 10. uri zvečer, v 47. letu starosti, previdena s sveto-tajstvi za umirajoče, mirno zaspala v Gospodu.	1791
Pogreb drage pokojnice bo v torek, 5. t. m., ob 10. uri dopoldne. — Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi.
Trebelno pri Mokron., 4. sept. 1905.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze to-lažilnega sočutja in za obilno spremstvo nepozabne sestre, oziroma svakinje in tete
Marije Tomec
posestnice
k večnemu počitku izrekajo najprisrčnejo zahvalo
1786 Žalujoči ostali.
V Ljubljani, 4. sept. 1905.
Zahvala.
Povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga in očeta, gospoda
FRANC ŠIMNOVCA
pismonoša
izrekamo vsem prijateljem in znancem za obilne dokaze sočutja svojo najtoplejšo zahvalo. — Posebej se še zahvaljujemo gg. kapelanoma Fran FerjančiŽ-u in Vikt. Kochler-ju za obilne tolažljive obiske v bolezni, dalje g. Josip Stussiner-ju, poštnemu nad-komisarju, g. poštnini uradnikom in uslužbencem za udeležbo pri pogrebu, kakor tudi darovateljem krasnih vencev, in pevcem za ginljivo petje in sploh vsem, ki so rajnega spremili k zadnjemu počitku ali mu drugače izkazali čast.	1789
Ljubljana, 4. septembra 1905.
Žalujoča rodbina Šimnovec.
Rogaški ,Styria=vrelec'
Zdravilna voda proti	Zdravniško
oteklini v želodcu in ....... v .
krčem, Brigthovemu P"Porocena!
Izborni vnetju le dvic, katarom
zdravilni v ?r,t! in..krh!Ju' v. želodcu
_____ in črevih, diatezi, zaprtju,
ličinki 1 i732a l-i boleznih na jetrih itd.
Išče se
občinski tajnik
neoženjen, kateri bi opravljal zraven tudi službo gozdnega čuvaja. Plača po dogovoru, služba se lahko takoj nastopi.	1768 2-2
Pismene ponudbe sprejema iz prijaznosti pod ,.Tajnik" upravništvo „Slovenca".
Nebesa,
Socijalen roman.
Spisal Marko Zorin. Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani.
Cena romanu: 1. sešitek velja 50 vin., celo
I. poglavje 2 kroni. Dobiva se in naroča pri Dragotinu Hribarju kakor tudi v raznih knjigarnah. Roman „Nebesa" bode izhajal približno eno leto v posameznih zvezkih na poltretji tiskani poli.	1729 3—3
Slovenci, naročajte obilo ta roman!
I<$£&)1
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš preljubljeni sin, ozir. brat, svak in stric, gospod
Valerijan Prcvc
bivši asistent c. kr. prlv. južne železnice
po daljši, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, sinoči ob devetih, v 34. letu svojega življenja, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo blagega pokojnika bode jutri, dne 5. septembra t. 1,'ob pol šestih popoldne pred hišo žalosti štev. 170 blagoslovljeno in odtod pre-nešeno na pokopališče k večnemu počitku.
Sv. maše za dušo pokojnikovo se bodo brale v farni cerkvi v Kranju. Pokojnik bodi priporočen v molilev in blag spomini V Kranju, dne 4. septembra 1905.
Marija Prevc, mati. Alojzij Prevc, brat. Urbanija Prevc, Silvija Lah, Rika Prevc, Viktorina Tavčar, sestre. Alojzij Tavčar, Evgen Lah, svaka. Mici Prevc, svakinja. Danica Tavčar, Vida Lah, nečakinji
Živko Tavčar, nečak.
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina ^
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za maš na vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi, cs*
Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Za zadruge in večje množine Izjemne cene,	1731 47 Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi.
Ecbrc ohranjene
špecerijske stelaže
kupi	!730 5-4 I
ANTON KOLENC v Celju.
Enonadstropna VIL^
posebno pripravna za kakega vpokojenega gospoda, • v neposredni bližini cerkve sv. Petra, 17 let prosta davka, se proda iz proste roke pod prav ugod- j nimi pogoji. — Naslov pove upravn. „Slovcnca".
Krepak deček
iz poštene hiše ter lepega vedenja, kateri je dovršil vsaj I. gimnazijski razred, je vešč slovenskega jezika v govoru in pisavi ter ume vsaj nekoliko nemško, Sprejme se fakoj
v trgovini s špecerijskim 1783 in galanterijskim blagom 3-1
Alfonz Oblak v Rudolfovem.
3 dijaki
iz dobrih hiš se sprejmejo na stanovanje in hrano pri učiteljski družini. Stanovanje obsežno, bilzu šol, je zračno in elegantno. Vestno nadzorstvo, zdrava hrana zagotovljena. — Vpraša naj se pri uprav-ništvu „Slovenca".	178i 3-1
Izgubil se je
črn pes
pubi (ratler), ki zastopi na „sitzen".
Kdor ga najde, dobi primerno nagrado pri 1782 1 županstvu v Škocijanu.
1722 3—3
D- Ivan Jenko
KOHTORIST ordinuje.
1779 4_1 15ČC službe.
Naslov pove upravništvo tega lista.
"Mlinar
dobi službo pri Jožefu Tavžlju vZdenski-vasi (P. Videm pri Dobrepoljah.) Bencin-motor z dvema kamnoma. Nastopi se takoj. 1787 2—1 Plača po dogovoru.
2 izurjeni
prodajalki, le prve moči, se iščeta za
damsko konfekcijsko trgovino. Plača tudi nad 100 K.
Ponudbe osebno ali pismeno na „An-gleško skladišče oblek", O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg 5.	1756 3—3
Naznanilo.
Na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice štev. 10) se prične šolsko leto 190516 s slovesno službo božjo
dne 18. septembra 1905.
Na novo vstopajoči učenci se bodo vpisavali: v 1. razred dnč 15. septembra od 9. do 12. nre, v ostale razrede dnč 16. septembra od 9. do 12. ure.
Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dnč 17. septembra dopoldne.
Natančneja pojasnila se nahajajo v razglasilu v šolskem poslopju.
Po naredbi c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 28. avgusta 1894. I., štev. 2354, se smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinsMi razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu, Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori na tukajšnji gimnaziji sprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije.
1784 3—1
V Ljubljani, dne 4. septembra 1905.